45. številka. 3 n6. za, četrtek 15« aprila 1897, (v Trstu, t četrtek zjutraj dne 15. aprila 1897.) Tečaj XXII. „iiDlNOlBT" ilbcp. po trikrat na t«d*n t iestib is-(»anjlh nb tovhlH, 6«trtk?h lr- »«sto.— Naratnlc« je plačevati naprej aa saroAba Srsi pritožen« lUiroonlne te uprava M •zlra. »e dobivajo t pio-infffniHl^Va v lratu po 31 nvč. Hith P° * 61 DINOST Oglasi «e račune p« tarifu t petitu; n naslove i debelimi irkanai ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrati?. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-mafli oglasi itd. se iaćunajo po pggodM. Vsi dopisi naj s« pošilja,o uredništvu aliua Casernsa St. 13. Vnak.0 pi^iao mor* biti fraukovano, ker no'rankovana se n* sprejemajo. Rokopisi tu »o vračajo. Nr_oi,nnu>, reklamacije in ogiase spre je»a >nn uvHiHtvo ulica Moliuo pie-oolo hit. 3, U. nadat. Nar«6nino iu oglase je|pla6e»ati loco Trst. Odprto reklama cije so proste poatmno. p F i«n«N J« moc- Beseda do blagih slovanskih src. Velikonočni prazniki so pred durmi, prazniki, katerih se veseli vsakdo, katere skuša vsakdo praznovati kar najugodneje. Kako veselje vlada v rodbinah, kjer skrbna in pridna mati in gospodinja pripravlja velikonočne jedi in kjer kopica otrok venelo povprašuje po tem, in onem, se veseli ter željno pričakuje nedelje! Slovanke, Slovani! Niso vsi takd srečni, da bi praznovali Veliko noč v domačem krogu, da bi se skupno radovali ob bolj ali manj polni mizi. Niso vsi otroci tako srečni, da bi gledali velike priprave za praznike, da bi povpraševali, koliko tega, koliko unega? Otroci, katere mislim, vprašujejo le neprestano : Kdaj 80 vrne 0Č6 ? Kje je oče? In to so rodbine, otroci onih mož, ki niso mogli brzdati svoje ogorčenosti o priliki poslednjih volitev; ti možje jeČ6 v zaporu, njih rodbine se pa ne morejo veseliti bližajočih se praznikov, ker nimajo gospodarja doma, nimajo očeta, da bi jim dal potrebnega denarja za skromne piruhe. In te rodbine so slovenske, borne, nedolžne, narodne rodbine. Lepa navada so v nas Slovencih piruhi. Pod tem imenom razumevamo vse darove, ki se dobivajo in del<5 o Veliki noči. Darujmo za velikonočne piruhov kolikor moremo in kolikor vsak z lahka pogreša, darujmo velikih in malih svot rodbinam zaprtih m6ž in razveselimo nesrečneže/ Naj znajo rodbine ubogih jetnikov, da sočutstvujemo ž njimi, da se jih spominjamo! Spomnite se osobito ve, matere — Slovanke, teh revežev! Pomislite, kako je rodbinam hudo in bode o praznikih Se mnogo hujše ! Olajšamo jim njihovo bol s tem, da se jih spominjamo ter darujemo za uboge rodbine razmeram primerno svoto. Slovanke! Nadejamo se, da naše besede ne bodo zastonj, ampak da se gotovo odzovete ter pošljete svoje prispevke za nesrečneže! Darove sprejemam deli upravništvo „Edinosti", via Molin piccolo št. 3. II. nad. Tržaške Slovenke. Znamenja sile iz - Trsta. Zastonj so sli torej beračit gospodje iz italijanskega kluba. Ni nam znano sicer: ali in kaka sredstva je ekscelenca grof Badeni npotrebil, da brzda kričave urednike pri lista „Reich*wehrM, toli nadležuem gospddi progressove stranke, ali pa si je mislil pametneje : čemu bi se praskal, kjer me ne srbi ? 1 Toda to vemo danes za gotovo, da je pogorel temeljito, ako se je res potrudil — dasi 99 # odstotkov govori za to, da se ni —, da ustreže neliberalni zahtevi liberalne gosp6de tržaške. To vemo t,nrej danes, da je „Reichswehru ostala stara „grešnica" r zopet se je oglasila s člankom, ki ni baš v soglasju z računi laške kli e. Piše namreč pod gorenjim naslovom: „V Milanu izhajajoča „Illustrazione Italiana" prinesla je nedavno slike četvorice novoizvoljenih progressovskih poslancev tržaških. Spremljevalni tekat, ki je odzvenel v proslavo zmage „naroduja-kova nad „vladnimi kandidati" in „panslavisti", ae je začel tako le: „Naši Čitatelji so pač pričakovali v tej številki slik novih poslancev v kraljevini italijanski. Mi pa jim predstavljamo četorico poslancev izven kraljestva. DomaČi lahko Čakajo". Mi ne vemo, da-li je deputacija italijanskega kluba, ki seje nedavno predstavila uiinisterskemn predsedniku, da se pritoži radi vedenja „Reichswehr* — da-li je ta deputacija v bolje obveščenje grofa Badenija prinesla seboj tudi dotično številko „Illustrazione Italiana". Škodilo bi ne bilo. Morda bi bil gospod minister-ski predsednik zvedel o tej priliki tudi to, kake zasluge so si pridobili posamični novi avstrijsko-italijanski poslanci za stvar združene Italije. Morda bi bil doživel tudi to veselje, da bi pobližje spoznal životopis marsikojega bivšega garibaldinca. No, za sedaj nas to ne briga dalje. To dogodbico smo povedali le na korist in v pouk avstrijskemu občinstvu. Svojedobno že smo ožigosali bedasti korak italijanskih poslancev, ki bo šli k avstrijskemu ministerskemu predsedniku tožit avstrijski list, ker je izražal avstrijsko mišljenje. Gospodje si niso upali, obrniti se do nas samih, da bi nas prepričali z dejstvi. Raje so se obrnili do prijetneje jim instance. Gospodje poslanci so postopali kakor izvestni psevdoliberalci, katerih začetek in konec sestoji v klicih po policiji. Ali pa je res govorila iz njih razžaljena nedolžnost? Mi smo nedavno nekoliko od bližje osvetlili odnošaje na Primorskem. Naša izvajanja so našla glasen odmev. Tem povodom nam je došlo mnogo dopisov od najrazličniših strani. Vsi ti dopisi so soglašali v tem, da se pred ničemer ne plaši v Trstu gosptdujoča klika, da le utrja svoje gospodstvo na račun državne misli avstrijske, da terori-zuje vse avstrijsko misleče, da zagreša najbuje brntalnosti uatproti Slovanom, kar vzbuja in je res vzbudilo ogorčenje. Kakor nam pišejo, ae hvali sicer g. pl. Itinaldini povsod;, da je zlomil abstinenco progressistov nasproti državnemu zboru dunajskemu, toda ta „vspeh" je bil plačan predrago. Zato torej, da so se odstavili prejšnji pa-trijotiški zastopniki tržaški, morali so se — kakor je rtčeno v že omenjenem pismu — povodom volitev v občinski zastop in v državni zbor vladni organi popolnoma postaviti v službo progressovcev f Pa tudi drugi uplivi še so se pojavljali. Star Avstrijec, ki se je na mnogih bojiščih bil za cesarja in državo, nam piše, da ni bil on sam, ki je točil solze na izidu volitev. Pravi, da ako pojde tako dalje, morajo v malo letih izginiti vsi oni, ki iute dobro avstrijski. — Drug dopisnik nam poroča: V zadnjih mesecih je mnogo, večinoma slovenskih delavcev delalo na tlaku tržaškem. V jednomer so jih opominjali, da bodo odpuščeni takoj in da ne dobe dela nikdar več, ako bi se drznili, glasovati o volitvah za slovenskega kandidata j uprav komandirali so jih na volišče. Pred volitvijo so magistra tni organi pregledovali trge in so pravili slovenskim prodajalcem, da oni, ki bi ie drznil glasovati za Nabsrgoja, ne proda več niti jednega krompirja itd. itd...... Druga slika. Trgovci italijansko radikalnega mišljenja so o volitvi za V. kurijo v pravem pomenu besede silili svoje slu-. žabnike, da morajo glasovati za progressista. Vo-lilci z „sumljivim", to je slovanskim imenom, niti niso dobili legitimacij. Slovenskih volilcev, tudi takih, ki n. pr. že osemnajst let bivajo v jedni in isti hiši, niso mogli najti občinski sluge. Po voli- PODLISTEK Fromont mlajSi & Risler staršu 78 KOMAM. — Francoski spisal Alphosse Daudet, preložil Al. B. — A jeden vogel miz« je bil ločen od ostale družbe, kakor bi bil vmes meglen oblak, ki odbija vsako budalost, vsak surov smeh, vsako bahauje. Tam sta sedela Fran in Dćsirć«, poluglasno kramljajoča, ne da bi čula, kaj so govorili drugi. Predmet njiju zaupnega šepetanja so bile doživelosti iz detinstva, dogodki iz soseščine, neznatni pripetljeji, katere je le skupnost spominov delala pomenljive. Najedenkrat se je pretrgal megleni oblak in glas Delobelleov je presekal razgovor. „Ali še nisi videl brata?* je vprašal Frana, da bi popolnoma ne preziral tega gosta. „Tudi njegove žene še ne?... No, videl bodeš, kakova modna dama je... Te toalete, dragi moj, in ta iik... več ti ne povem ! V Asnidresu imata pravi pravcati grad... tudi Cbčbeovi bivajo tam. Nas je raztnjilo vse to. Kadar človek obogati, stare prijatelje puiča v nemar. Ne besede za nas... nabpnega obiska. Kar zadeva mene, lahko si misliš, da se malo zmenim, a za mojo ženo in hčerko je žaljivo". „Oh, papa", je Dćsirće živo posegla vmes, H**j veš, da imava Sidonijo preradi, da bi jej to zamerili." Igralec je udaril jezno s pestjo ob mizo. „Zato pa tudi nimata prav" je vskliknil. „Zameriti je treba, ako nas ljudjs hočejo žaliti in poniževati". On še ni pozabil odpovedi glavnice za njegovo gledališko podvzetje ter ni bil navajen, skrivati svoj srd. „Ko bi ti vedel*, je nadaljeval, obrnjen k Franu, „ko bi ti vedel, kako zapravljata... to je že grozno 1 Ta nespametnost... Ta lahkomiselnosti Jaz, ki sedim tu pred teboj, sem prosil tvojega brata male svote, ki bi bila meni zagotovila bodočnost in njemu prinašala bogate obresti... on mi jo je kar naravnost odrekel. Seveda I Madame preveč potrebuje. Ona jezdi, v lastni ekipaži se vozi h konjskim dirkam in mož mora plesati, kakor piska ona. Tudi ne verjamem, to ostane med nami, da se dobri Risler čnti srečnega... mala žena njegova mu uganja razne burke". Bivši igralec je popolnil svoj govor, pomenljivo namežikujć komika in bonvivantu, čemur je ■ledilo menjavanje tistih navadnih namrdljejev in vsklikov, ki na odru izražajo tiho »menjenost. Franu je bilo kakor da ga je zadela strela; naj se je še tako protivil, žalostna istina je silila vanj od vseh stranij. Žiga je govoril po svoji navadi ; sedaj je Delobelle ists storil po svoje... posledica je bila ista. K sreči je bila večerja dovršena; igralci so nstali ter skupaj odšli v pivarno v Rue BlondeL Fran je ostal sam s ženskama. Ko ga je videla Dćsirće tako zaupno sedečega kraj sebe, je čutila srčno hvaležnost za Sidonijo. Sama pri sebi je mislila, da se ima za ta sijaj sreče prav za prav zahvaliti samo velikodušnosti nekdanje prijateljice rvoje, in to čuvstvo jo je navdale s pogumom, da jo jo zagovarjala. „Monsieur Fran, prosila bi vas, da bi ne verjeli vsega, kar je papa govoril o vaši svakinji. On rad malo pretirava, dobri papa. Uverjena asm, da Sidonija ni nič takega storila ali da bi storiti mogla, česar jo dolić. Uverjena sem, da je njeno src« ostalo isto in da ima še vsdno rada svoje prijatelje, dasi jih zanemarja. Temu je vzrok življenje, ljudje se ločijo zoper svojo voljo... saj vi tadi tako mislite, gospsd Fran* ? (Pride ie.) tvah je bila velika razsvetljava ▼ Trsta ; za to razsvetljavo so italianissimi zastonj delili po-trebili materijal. Onega večera, ko so italianissimi prirejali svoje „patrijotiške* sprevode, drznil se je neki železniški služabnik zaklicati . Viva T Au-stria", a policijski nadzornik ga je pozval, naj miruje. Ko je odgovoril ta najivui človek, da v Avstriji se vendar sme vsklikati Avstriji, reklo se mu je, da naj nikar ne draži Italijanov .... Ko je o iliHjal iz Trsta bataljon, določen na Kreto, osten-iaH. 110 in demonstrativno ni bilo b)i*u mestnih o iličnjakov. Progressovska stranka beleži vestno iiajmanjši dugodek v Italiji, Avstrijo pa prezira. Po izložbenih oknih se bleste »like vladarske hiše italijanske in italijanskih junakov, o Avstriji se ne vidi iu ne čuje ničesar. Na mestnih prirejanjih se kažejo v spretni seatavi italijanske barve, avstrijskih pa so menda pozabili. Poreče se nam, da s > to le volilske genrske •like, ki so že obledele med tem. Tndi da je treba beležiti marsikaj na račun volilnega razburjenja, ki se je zopet že razkadilo. Ako bi bilo res tako, bi bilo dobro, toda ni res. Gibanje v Primorski nadaljuje, italianissimi postajajo drzneji in drzneji in izgredi proti Slovanom so na dnevnem redu. Namestnik tržaški pa se drži svoje »izkušene* taktike. Ko je nedavno uvel v službo novega župana dra. Doinpierija, ni našel nijedne besede v energično posvarilo, kakoršno bi bilo gotovo aktu-velno po predidših dogodkih. In novi župan je odgovoril na način, ki bi bil primeren tudi za glavarja kake občine t Ernilia ali Apuliji. O Avstriji se ni govorilo, pač pa je mogel gospod Dompieri zadoščenjem povdarjati v svojem nagovoru do »branega mestnega sveta, da bode le-ta, ker ni več oviran po načelnih naiprotstvih, mogel uresničiti marsikaj, kar se je obljubilo someščanom, in da bode mogel gladiti pot uresničenju druzih obljub. Toda pustimo, naj govori radikalni „Indi-pend*nte", ki je rekel te* povodom prav odkritosrčno : ,Y nastopnem govoru župaua je odmev mišljenja mesta tržaškega in označenje programa, svestega si svojoea oilja. Posebno ugaja odgovor namestniku, v katerem je samo/.avest stopila na mesto pretiranega spoštovanja" Dosti bodi. Mi se sramujemo, očitno bodi povedano to, da bi kakor Avstrijci podajali še daljnjih splošnih izgledov. Opravičenim ogorčenjem pa pravi jeden dopisnikov: „ . . . Ob takih okol-nostih ui i^uda, ako se ljudstvo, kije deloma ostalo še avstrijsko, boji nastopati za Avstrijo. Pisec te g m s*1 shaja v gostilni z dobrimi italijanskimi znanci, po'tenimi ljudmi; toda postaja jim tesno, ako se potezam za Avstrijo ; boje se, da bi čul kateri sosed*. Čnl bi lahko kdo, da se misli avstrijsko 1 Te besede osvetljajo situvacijo kričeče. »Javno življenje", pravi Bnrke, .zahteva moči in odločnosti. Kdor spi na svojem mestu, se zagreša proti svoji dolžnosti istotako, kakor da je prešel k nasprotniku". Protest proti izvolitvi Atilija Hortis-a. (Zvršetek.) ad 4) — Dostavljanj« volilnih legitimacij in glasovnic vršilo se je na način, da je bila ž« naprej izključena vsaka garancija za to, da bi bil mogel priti vsaki opraiičenec do svoje glasovnice. Ta važen posel poveril j» namreč slavni mi stui magistrat — privatnim poetreščekom ! (Platzdie-ner.) Vsaki postrešček j« prejel gotovo število legitimacij ter jih nosil po hišah, izroči vsi jih kouiuraibodi v dotičueui stauovanju, ne da bi se bil prepričal o istosti osebe, še manj pa, da bi zahteval podpis prejemnika v dokaz izvršenega dostavljanja. Viled takega dostavljanja, izvršenega od neuradnih oseb, svoboduih vsake odgovornosti, zgodilo se je, da opravičeni volilci niso prejeli tičočih jim volilnih legitimacij, ki so pač prišle v roke nepoklicanih, kateri so potem glasovali namesto pravih volilcev. Zgodilo se je celo, da so nekateri postreščeki prodali volilne legitimacije za mat denar; opravičenci pa, ki so dan pred volitvijo hodili reklamirat nedostavljene jim legitimacije, niso jih prejeli, ker se jim je odgovarjalo, da je legitimacija že dostavljena. Le oni, ki so to energično zahtevali, prejeli so daplikat. Opozarjati pa je na tem mestu, da velika večina onih, katerim niso biie dostavljene legitimacije, niso mogli niti priti do uradne sobe, kjer so se razdajale nedostavljene legitimacije in to radi velikega navala takih volilcev. Visoko c. kr. namentuistvo to lahko uradno potrdi, ker so se taki volilci obračali do visoko-istega z neštevilnimi pritožbami dan pred volitvijo. Te formalne nepravilnosti same na sebi zadostujejo v dokaz, da je bil gosp. Attilio Hortis nezakouito izabran državnim poslancem. Število volilcer namreč, ki niso mogli priti do glasovnic svojih, akoravno so bili kakor volilci upisani in število italijanskih podanikov in drugih tujih podanikov sploh, ki so glasovali v vprasavni volitvi, presega gotovo za par tiaoč diferenco 3190 glasov, katere je prejel Attilio Hortis več, kakor Ivan Naoergoj in Karol Učekar skupno. Materijalne nezakonitosti pa, ki so se vršile v vprašavai volitvi, presezajo vse meje. Ta volilui protest navajal jih bode le splošno (generično) ter si pridržujemo navesti v posebni dodatai ulogi konkretna fakta Najprej je omenjati, da so bili glavni agitatorji magistratni organi in podjet.uiki, kateri so se posluževali vseh mogočih sredstev, da so pripravili volilce, ki so jim bili podvrženi na en ali drugi način, do tega, da so morali glasovati^ za Attilio Hortisa. Poseben pritisk se je vršil n* delavce pri mestnem plinarskem zavodu. Pobralo ne jim je vse glasovnice, izpoluilo z imenom .Attilio Hortis* in da bi ne mogli prečrtati tega imeaa ter napisati druzega, „štrafiralo" se je glasovnice tako, da ni ostal prazen najmanjši prostor na glasovnici. Da bi pa ne mogli taki od magistrata odvisni delavci pomagati si na drug način, spremljala jih je oseba do volilnega lokala. Ako hoče prepričati, koliko volilcev je le prisiljeno volilo Hortisa, naj se pregleda in prešteje vse one glasovnice, ki so tako pečečkane, oziroma „Strafiraue", da ni mogoče napisati druzega imena na-nje. Takih glasovnic mora biti na stotine in stotine ter bi se morale smatrati kakor neveljavne, ker je jasno, da je na istih prisiljeno napisan Attilio Hortis. Kajti, kdor je prostovoljno izpolnil svojo glasovnico z imenom tega kandidata, pač ni potrebo',al „štra-firati* glasovnic'e sebi v kontrolo. O pritisku, ki se je vršil na delavce pri plinarskem zavodu, bi bilo dobro zaslišati delavce same. V svrlio zamenjevanja glasovnic imeli so posamični agitatorji po 50—100 glasovnic; to ne bi bilo mogoče, ako bi bii magistrat dal vsakemu volilcu le po en,> glasovnico; da je to rea, prepriča naj se uradno na slavnem c. kr. policijskem ravnateljstvu iu na slavnem c. kr. deželnem sodišču, kateri oblasti sti postopali proti nekaterim takim agitatorjem. Privatni delodajalci so isto tako postopali s6 svojimi delavci, t. j. izpolnjevali jim glasovnice z imenom „Attilio Hortis', štraflrali glasovnice ter dali spremljati delavce na volišče. V mestu etablirali so nekateri uprav trgovino z legitimacijami ter jih potem oddajali svojim za nesljivim ljudem, ki so glasovali po večkrat v posamičnih lekcijah. Na ovadbe posrečilo se je policijskim organom zaseči okolo 500 volilnih legitimacij v tujih r<>kah ter zapreti okolo 50—60 takih volilnih sleparjev, ki so za druge glasovali, oziroma hoteli glasovati, o čemer se lahko uradno informira. Ako se pomisli, da je bilo zaaačenih 500 volilnih legitimacij v rokah nepoklicanih, se smelo trdi, da je na tisoče glasovnic bilo oddanih nezakonito, t. j. od nepoklicanih oseb. Pri vseh teh formalnih nezakouitostih in pri navedenih uasilstvih in sleparijah zamore se trditi z mirno vestjo, da izvolitev Attilija Hortisa državnim poslancem V. kurije v mestu tržaškem ni zakonita. Prosimo torej podpisani visoko predsedstvo zbornice poslancev, naj blagovoli sprejeti ta pravo časni protest ter odstopiti ga visoki zbornici poslancev, katera naj blagovoli po zakonitem poslovanji in po izvršeni preiskavi razveljaviti izvolitev g. Atilija Hortisa državnim poslancem V. kurije v mestu tržaškem. V Trstu, dne 29. marcija 1897. PolitlAke vesti. V TRSTU, dne 13. april* 1897. Nova doba ? I Že dalje časa je čuti bolj ali manj glasuih govoric, da se pripravljajo spremembe med pulitiškimi načelniki raznih pokrajin. Dosed^j se je sicer dosledno oporekalo od vladne strani vsem takim govoricam, ali iste se oglašajo zopet in zopet. Mi nismo sicer med tistimi, ki čujejo .travo rasti", ampak naš priprosti razam na pravi, da že logika politiškega življenja zahteva, da se smer .politike* po posamičnih pokrajinah priredi vsporedno „po-litiki*, kakoršno zahteva novo položenje v državnem zboru. Nasprotniki slovaustva se sklicujejo na potrebo soglasja med vnanjo in notranjo politiko, kadar zahtevajo za nemški živelj pravico do nad-vladja. Gotovo je potrebno tako soglasje; vendar pa nam ne gre v glavo, da bi se ravno notranja politika morala absolutno ravnati po vnanji —. kakor so v Avstriji, žal, godi navadno —, ampak mi menimo, da bi moralo biti narobe: da bi nam« reč vnanja politika države morala kolikor-le možno odgovarjati notranjim odnošajem, to je, ugajati bi morala čutstvovaujn veČine prebivalstva. Toda to le miraogredć. Hoteli smo namreč reči, da, ako je potrebno soglasje med notranjo in vnaujo politiko države, koliko bolj je potrebno so-glasje v notranji politiki a a m i! Neredko smo videli v politiškem življenju naše države izza zadnjih let, da je delovanje načelnikom poli-tiske uprave po posamičnih pokrajinah imelo povsem drugo smer in tendencijo, nego pa osrednja vlada na Dunaja. Tako stanje, tako — kako bi rekli hitro? — paraiizovanje jedne vladno sile po drugi vladni sili, znači anakronizem in mora le kaliti pojme in razmere med strankami in osrednjo vlado. Temu anakronizmu treba storiti konec. Osrednja vlada se jn izdanjem čeških jezikovnih naredeb že odpovedala — vaaj v načelu — ne le Akciji o AvaU'ij: kakor nemško jednotni državi, ampak čudi možnosti nemškega nadvladja. Boječe sicer, ali storila je že prvi tnal korak na poti jednakopravno,^ ; ni rada storila tega koraka, ali storila ga je, ker je bila primorana v to po železni logiki dejstev ia odnošajev. A s te poti ni več povratka, prst Časa jej kaže le naprej. Prehod iz nenormalnih udno-šajev in iz ftkcij do zdralvih oduosajev se «ora izvršiti čim prej, tem bolje. In najbolje bod« varovan interes države, ako se izvrše čim mirneje, V ta uamen pa treba, da viporedno delujejo vsi činitelji državne uprave, v središču in v pokrajinah 1 Nova dobo v parlamentu zahteva neizprosao tudi nove dobe v adminiotraciji! Ako ne, bi moral trpeti -Ji novi zistem v parlamentu, ali pa :«ožje, ki vodijo državno upravo. Ta razmišijevauja nas navdajajo s trdno nado, da se bližamo novi dobi! Prvi znak bližajoče se nove dobe bila bi vest, da je umirovljen koroški deželni predsednik Schmidfc- Zabierow. Na njegovo mesto pride baje dvorni svetnik grof Giovauelli, znan tudi v Trstu. Zajedno poročajo „Slov. Narodu* — kakor trdi: iz najverodo-stojnejega vira —, da se v kratkem izvrše tudi v drugih krouovinah premembe v vodstvu dotičnih deželnih vlad. Italijanski senat. Včeraj se je bavil tudi senat z dogodki na Vztoku. Tudi prosvetljeui gospodje v senatu do pokazali, da ne bi hoteli, da bi se Italija z neumestnim diplomatizovanjeiu zapirala pot do svojih nadaljnjih aspiracij. Ne treba praviti, kara mislijo Italijani, kadar govore odela Italije v bodočnosti. Princ Odelscalchi je rekel, da Italija ae bi suiela vtikati se v homatije med Grško in Turško, ker ne sme delati proti narodnemu principu. Negrotto je rekel, da stvar Grkov je podobna stvari Italije; istotako je trdil Carducci, da zgodovinska prava Grške so soglssna s pravom Italijo. Iz tega vsporejanja je lahko napraviti zaključek : Italijani ne vrnejo ovirati Grkov, drugače bi oni ne smeli — gledati v Trst. — Večina senata je sicer izrekla zaupanje vladi, ali .... g, Imbriani ima vendar le svojih somišljenikov tudi v senatu. Položaj na Vstoku. Iz Carjegagrada javljajo včeraj : Na grški meji je bilo včeraj (12.) povsem mirno. V turških krogih so osvedočeni, da sta se udeležila naskoka na Turke onkraj mej« razven 2000 grikih prostovoljcev in italijauske legije prostovoljcev, še 2 bataljona Estonov i* Kalabade in 20. bataljon 70. pespolka. Grški redni vojaki da so morali občutiti težke izgube. (Skore isto javlja korespondenčni urad LJred.) V Carjsmgradu so merodajni krogi osvedočeni, da mir, o katerem javljajo, da vlada ob meji, da ta mir ni drugo, nego znamenje bližajočega se viharja. V obče ie misli, da so grški vojaki prekoračili mejo in da ae pripravljajo na kateri drzni nenadni udarec. Včeraj smo ćuli, kake so Grki dolžili Turke, da so oni prvi napali grške dobrovoljce in da so bili ti prisiljeni braniti se. Danes čujemo, kako tožijo Turki, da se redni grški vojaki udeležujejo bojev zoper Turke. Nam pa se zdi, da se udeležujejo prask ob meji grško turski že jedni in drugi in da je sedanje razmerje že jako podobuo vojnemu. Zato je tudi umevno, da se javna pozornost sedaj obrača bolj dogodkom ob grško-turški meji, nego pa dogodkom na Krtti. Od grško - turške meje pade prav lahko iskra v evropski koncert in je potem nevarnost blizo, da nastane hrsščeča disonanca iz toli slavljene evropske harmonije. Na Kreti pa se nadaljuje blokada povaem „mirno", izvzemši pokanje bomb, ki jih mečejo vojae ladije velesil. O tem javlja merodajna „K51-nische Ztg." iz Kaneje: V Kisamu so izkrcali 50 turških vojakov v pomnožen je posadke. Uporniki so skušah streljanjem zaprečiti izkrcanje. Pa naključju je par strelov iz pušek zadelo v avstrijske čolne. Na to so avstrijske vojne ladije „Stephanie", „Sebenico" in »Tiger" ter ž njimi še neka turška ladija-topničarka, pričele bombardovanje in so pregnale upornike. BazliĆne veati« Kako bi in kaj bi ? Znani nemški pregovor pripoveduje o starčku, ki čepi gori na strehi, na slemenu, in si n« ve pomoči na nobeno stran. Tišči S" tam gori v vednem strahu, da telebne s strehe, ako bi sp le zganil. V taki nevšečni situvaciji so sedaj naši progressovci, kadar govorć o svojih od-nošajih do okolice. Kakor se obrnejo, ni prav. Ali ' iiaj s* hote obrniti na desno ali lia levo, povsodi i jim reži t varnost nasproti. Danes bi postopali stro- ; go neizprosno, a že po noči jamejo se jim po- ! javljati na stotine pom;slekov zoper napenjanje strune in naslednjega dne se že oglašajo % najrsz- i ličnejimi načrti, kako bi si iz nasprotnikov po o-kolici napravili zaveznike. Sleherni dan donaša drugačna n.menja in drugačne načrte : danes so črni, jutri so beli. Navstala je prava konfazija v glavah progresovcev, znak — zadrege. Tudi predvčerajšnji „Piccolo" je obnemogel starček, čepeči visoko gori na slemenu, ki ugiblje sem in tja, a ne ve, kako bi in kaj bi. Dobro veđć, da za njegove čitatelje je vse dobro, tudi najslabše — saj je ni take neumnosti, da bi je ne verjela ta „slavna" zadruga „Picco-lovih" čitatelje*! — izmislil si je ta lažujivi klju-kec celo vrsto neslanih anekdot, katere poklada svojim čitateljem ua mizo najresnejim obrazom. In ti potrpežljivi čitatelji požirajo vso to in tudi — prebavljajo. Bog jim ohrani te dobre želodes! Pripoveduje namreč o raznih izrekih okoličanov in okoličank, po katerih naj bi sodili čitatelji, kako bo slovauski agitatorji sleparili ljudstvo, da ni glasovalo za Hortiea in za Maurunerja. Vsa ko-lobtcija je predolga in preneuui da bi jo navajali tu. Le tako, v izgled, hočemo navesti tu par izrekov, ki si jih je izmislil vedno iznajdljivi „Piccolo". —Nelta okoličanka daje rekla: „Mi ne mo-rstao poslati k cesarju človeka, bi nima ušes !" — Neki laški kolesar je pripovedoval „Piccolu" o temle zares mienem pogovoru z neki,a Bazovičauom : Bazo vic au : „Aii ste dobili lekcijo 1* Kolesar : „Kako lekcijo?' Bazovičan: „No, kako? Tisto, ki vam jo je dalo Njeg. Veličanstvo. Na Duuaju so hoteli Nabergoja, ker je vri, ker je kavalir. Vi pa Bte poslali tistega Mauronerja, ki ni za nič. Ali Nabergoj je šel takoj na Dunaj; in ker je kavalir, je bil takoj vsprejet in je povedal vse; in Njeg. Veličanstvo, da vam d& zasluženo lekcijo, ga je hitro imenovalo capovillo v Škednju. Minolo nedeljo ae je vršil Nabargojev uliod v Skedenj v triumfu, z godbo, ob pokanju topieev, z vsem. Neki Italijan z uiagis rata, ki stanuje tam, je cul ta vrišč; odprl je okno in vprašal je, kaj te godi ? Odgovorili so ibu : Nabergoj je imenovan capovillo po ukazu Njeg. Veličanstva. Italijan je hitro zaprl okno in je /.bežal notri !" Oddahnimo se malo, kajti take židovske ne-■mnosti niso za sleherni želodec. „Piccolov" „Bazovičan" je res vreden, da ga pošljem« v razstavo v Pariz leta 1900 I — Ko, pogum, spoštovani čitatelji, da pogoltnete še nastopno. Slovanski agitatorji da so pripovedovali: „Nabergoj obiskava cesarja. Njegovo Veličanstvo hoče, da Nabergoj s e d i n a n a s 1 a n j a č u poleg Njega ter g o v ori t a med seh oj kakor stara prijatelja. Še tri leta in Nabergoj bode imel pravico do penzije kakor poslanec. Penzija znaša 10.000 gld., a Nabergoj je že rekel, da jo prepusti okolici, da se s tem denarjem plačajo vsi davki in da okolica ne bode imela več potrebe od mesta". Lepo menenje mora imeti „Piccolo" o svojih čltateljih t Sicer ne bi se drznil nuditi jim takih bedastočl Ko je zadrega najveća, se „Piccolove" laži najbliže. Ali da bi vsaj lagal „pametno" I Koga hoče uveriti „Piccolo", da je naš okoličan tako neumen, da bi verjel take neslanosti ? ! Svoje čitatelje morda, drugih razsodnih ljudi pa ne I U-verjeni smo, da je odmeval predvčerajšnjem goro-stasen smeh, kjer so čitali te najnovejše židovske norosti te babje čenče. Propadajo, propadajol Toda povrnimo se k stvari, k starčku, ki čepi gori na slemenu in ne ve, aii bi tepel, ali bi božkal to našo okolico 1 Hudo mu je, ker ne more ni jednega ni drugega 1 Ganiti se ne sme siromak.,, a ljudje mu pišejo in zahtevajo: „E urgente di far qualche cosa!" Nekaj treba storiti. Ali kaj, kaj P Ubogi starček 1 — Stojte, tu je „Piccolo" zopet ogrel že sproženo idejo: odbor, permanenten odbor treba ustauoviti- Ta naj poučuje okoličane, kako bi bilo dobro — za „Piccola" in progresso. Ali smola je smola: za poučevanje ljudi treba pa metnih mož ; teh pa italijanska stranka nima na razpolago po okolici. „Ai singnli mancano anzitutto gli elementi d'informazione indispensabili..." Zato treba odbora, odbora, dobro sestavljeuega odbora. Vse dobro, dragi nasprotniki: ali tudi odborom treba pametnih ljudi 1 Teli jih pa nimate po okolici, kakor priznavate sami 1 Nič vam na pomaga: slednjič se bodete vendar morali sporazumeti z onimi, ki se--pametni, ne /men6 se za to, da isti niso prijatelji „Piccolovi". Mi razumemo vašo zadrego: brez pomoči od strani pametnih ljudi ni mogoče; kar je pametnega in poštenega po okolici ni vaše; pametni pa vam zopet ne prijajo, ker pametnih ni možno traktirati z neumnostmi I Kdo ve zm dober svet? Auf dem Dache sitzt ein Greig . .. Židovstvo v Trstu. „Obzor" piše: Sod6 po vnanjostih, navstal je mir po tržaški okolici. V resnici pa še obstoji uapetost in se ne poleže tako hitro. To vejo prav dobro tudi Italijani sami, ki se razgovarjajo, kako bi uredili svoje položenje do okolice tržaške. „Piccolo" je združil svoj predlog v dve besedi: za neprijatelje pest od železa, za prijatelje rokovice od bržuna. Neprijatelji mesta ao seveda Slovenci, verni svoji narodnosti, prijatelji pa odpadniki, služeči italijanskim svrham. . Slovence treba torej proganjati, odpadnike pa pod-I pirati. Ta program se obsoja sam po sebi. Vredno ' je vedeti, da je list „Piccolo" v židovskih rokah in da ima Židovstvo prvo besedo v irredentovski stranki. Tej okolnosti treba pripisati vso napetost odnošajev. Naši glavni nasprotniki niso Italijani, ampak Židje. Tudi ko bi ne bilo Židov, bi se mi borili z Italijaui in oni bi bili naši nasprotniki; ali stvari ne bi bile prišle nikdar tako daleč kakor so prišle. V italijanski stranki je zavladal židovski duh in od todi prihaja brutalno postopanje Italijanov proti Slovanom. Je Hrvatov in Sloveneev, ki so uverjeni, da bi se z Italijani mogel najti „modus vivendi", ako ue bi bilo Židov. Mi mislimo, da ti sodijo nekoliko optimistiški; vsakako pa je verjetno, da borba Italijanov proti nam ne bi bila tako huda, ako bi se židovstvo ne urivalo v italijansko stranko. „Indipeudente" je n. pr. radikal-neji nego „Piccolo" v politiškem pogledu, ali uiti od daleč ni tako — impertiueuten. Vodja irreden-tovskih Židov je Mojzes Luzzatto, ki je zajedno podpredsednik v mestnem zboru. — V ostalem veste prav dobro, kako sramotno deluje zlohotni židovski duh pod plaščem „čiste" morale in pa-trijotizma. (Tu je „Obzoi" namignil na „čiste" pravaše v Zagrebu, o katerih smo govoril zadnjič v politiški vesti „Vpliv tujiustva na delu". Op. ur.) Odlikovanje. (Zakasnelo po neljubi pomoti) Pod tem zaglavjem je objavila velecenjena „Edinost* dne 10. t. m., da je Njeg. Veličanstvo cesar podelil višemu finančnemu svetovalcu in ravnatelju tukajšnjega carinskega urada, g. Otonu vitezu Z i m-mermannu, red železne krone. K tej notici, prosim, dovolite mi, da dodam še nastopne vrstice. Dne 11. t. m., ob 10. uri dopoludne, zbrala se je v krasno odičeni dvorani carinske centrale množica uradnikov, finančnih nastavljencev in druge odlične gospode, da na svečan način priredijo ova-cijo odlikovanemu gospodu. Ob 10. uri je pripeljal gosp. Zimmermann v družbi nekaterih viših uradnikov. Sprejem je bil zelo ganljiv. Niži ravnatelj, gosp. K u r z, je pozdravil slavljenca ter mu čestital v imenu zbrane gospođe, omenivši njegove zasluge, radi katerih ga je odlikovalo Nj. Veličanstvo. Na to ae je gosp. viši finančni svetovalec prijazno zahvalil, ter z ginljivim in pre-tresujočiin govorom izrazil svojo zadovoljstvo ua dosedanjem službovanju uradnikov in dostavil, da upa, da mu ostanejo zvesti tudi v bodoče in da ga bodejo krepko podpirali v službenem delovanju. Zaključivši svoj govor vskliknil je z zbrano množico trikratni „živio" na presvetlega cesarja, potem pa se je, zapustivli dvorano, podal na piano, kjer ga je pričakovalo krdelo finančnih stražnikov, ki so pod vodstvom višjega poverjenika g. Čurnerja defilirali mimo njega. Ob zvršetku slavnosti je bilo še fotografiranje, potem pa se je podal vsaki na svoj dom, gojč v srcu hvaležnost in ljubezen do gosp. višega finančnega svetovalca, ki prav po očetovsko, kakor malo kds drogi, skrbi za svoje podložne. Pohvalno moram omeniti tudi poverjenika finančne straže, gosp. Podrsaja in višega carinskega j oficijala g. Šumija, ki sta kakor reditelja slavno-sti točno in vestno izvršila svojo nalogo Alfa. Županom v Klancu je bil dne 11. t. m. izvoljen enoglasno vrli rodoljub Ivan Metlika, i Častitamo izvoljencu in novi občini „Tržaško podporno in bralno društvo" imelo i je dne 4. t. m. svoj redni občni zbor. Po kratkem i nagovoru g. predsednika Kalana predstavil je isti ' vladnega komisarja, g. A. Rebeka. Na to je pre-| čital g. tajnik Bevk društveno kroniko minolega j leta in g. blagajnik A. Kukanja račune za upravno j leto 1896. Zatem so se stavili razni predlogi, med ka-, terimi jo bil tudi oni g. tajnika: uaj bi se imenovala g. predsednik A. Kalan in g. podpredsed-i nik M. Čadvot častnima členoma zbok njiju ' zaslug za obstanek in napredek društva. Ta predlog je bil sprejet z veliko večino. KoueČuo jo sledila volitev društvenega "od-stva in odbora ter so bili izvoljeni sledeči členi : predseduik : Andrej Kalan ; podpredsednika : Matija Čudvod in Ivan Čermelj; knjigovodja : Josip Sever in Cvetrežnik Fran; blagajnik: Josip Kranjc; tajnika: Miloš Bevk iu Anton Zaje; ekonom : Auton Kukanja; odborniki: Kože Josip, Taučer Josip, Škedel Ivan, Tomažič Ivan, Gašper-šič Fran, TauČer Josip, Taučer Ivan, Kovačič Anton, Rože Mihael, Diašček Martin, Žedko Matej, Mai telanc Rudolf, Gorup Ivan in Ternič Ivan ; namestniki: Lozej Gvido, Colja Josip, Žerjal Ber« nard, Sešlin Vincetic, Požar Alojzij, Suša Ignacij, Vodopivec Gabrijel in Kraševec Martin; pregle-dovalni odbor: Gulin Ivan, Gorišek Anton, Berne-tič Fran; mirovno sodišče : Posega Jakob, Bregant Matija, Batič Silvester, Zore Auton in Kovači<5 Ivan. — Žeuski odbor: Skrinjar Marija, Rože Roza, Bonamici Franja, Posega Marija, Ivančič Ivanka, Purkart Marija; namestnice : Čus Katica, Zorzut Rezika, Osana Franja in Dekleva Ema. Odbor „Celjskega Sokola" nam piše: Slavno uredništvo ! Ravnokar smo razposlali vsem bratskim dru-štvam posebne okrožnice, s katerimi smo jih vabili na sokolsko slavnost, ki smo jo nameravali prirediti povodom blagoslovljenja naše društvene zastave ob binkoštnih praznikih, dne 6. in 7. junija t. 1. V zadnjem trenotku pa, ko smo hoteli razposlati že tudi natanjčni vspored za dotično slavnost, kakor tud' vspored telovadbe, ki bi so imela takrat vršiti, uastale so tako tehtne zapreke, da smo bili primorani preložiti blagoslovljeuje zastave in vso s tem združeno slavnost na poznejši čas. Naša dolžnost je torej, da naznanimo to vsem slavnim društvom in vsem onim, ki so namerovali udeležiti se te slavnosti, s pristavkom, da se boda vriila pozaeje, in s prošnjo, da nas blagovolijo takrat posetiti. Dan in vspored slavnosti naznanimo takoj, kakor hitro se nam posredi oditraniti vie nastale ovir«. S prosajo, da se nam to ne šteje T alo, kličemo vsem bratski: ,Na zdar 1* Neverojetoe govorice. Iz LJubljane nam pišejo: Mnogo se govori po Ljubljani o dobrodelni akademiji, katero nameravajo prirediti gg. profesorji na korist učeči se mladini srednješolski s pomočjo liubljanskih srednješolcev v dež. gledališči. Kaj čudai glasovi se pa čajejo o načinu prirejanja in o še bolj čadaem — vsporeda. V veseličnom odbora sta baje tudi znana gospoda prof. F. Hintner in K. J. Binder, c. k. profesor na ijablj. c. kr. viiji realki (NB. Podpisal je tadi — gotovo ne na škodo „petpercentaim" kranjskim Nemcem — znani vo-lilai oklic za narodnega kandidata gosp. Katarja. Nekaj podatkov o njem ima tudi rajni .Slovan".) Govori se, da je veselični odtek vsled malomarnosti slov. gg. profesorjev-členov vsprejel vspored, na katerem je sloveaščini odkazano;naj»krout-niše mesto (wird blosa geduldet!) ia sicer dvoje revnih pesmi; dofiim je nemški prolog in predstava seveda poleg ostalih pevskih toček tudi nemška. Govori se v občo, da ae imenuje ta igra BOtto der FitJhliche* — plod c. kr. prof. Binderja — in je bila baje določena za Griinovo slavnoet. V tej igri nastopijo — kakor se govori — dijaki kakor nemški „turner*" ; in »eveda bi se moralo zadovoljiti .kosmato11 slov. aho tudi z običajnimi ,heild* I Izročam te govorice javnosti, da javno pojasnijo mednarodni faktorji, v koliko so resnične iste. In če je kaj resničnega, naj pristojna ravnateljstva vendar pazijo, da se ne bo žalil narodai čut slovenskih dijakov ia se ne bo na račaa le-teh poveličevalo aemštvo za dobrodelne namene v — Ljubljani! Slovenski srednješolci — upam — bodo vsekakor toliko odločni, da ne bodo sodelovali na akademiji, in aaj je tadi jedna sama točka nemška, ker k tema jib ne more siliti nihče. Če se pa opusti vsled tega dobrodelna akademija, gotovo radi tega ne umrje gladu noben reven slovenski dijak; imel bo pa vsaj čisto vest, da za poln želodec ni prodal svojega narodne ponosa. Pravijo, da se hoče ta dobrodelna akademija prirediti na čast g. prof. Foaraterju, znanemu slovenskemu skladatelju. Prepričan je pa gotovo sleherni Slovenec, da gosp. skladatelj kakor vrl Slovan — odkloni proslavo, kjer bi se šopirilo nemštvo na stroške slov. dijakov. Odkritosrčna pojasnila gotovo pomirijo razburjene stariše slov. srednješolcev in sleherni zavedni Slovenec vsprejme veseljem pojasnila, ako dokažejo ž njimi odločilni faktorji, da so take govorice popolnoma neosnovane. Ta dopis tem poslal tudi „Slov. Narodu« in „Slov. Listu'. I. Š. tehnik. Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov darovali so nadalje : M. L. H.............1 gia. __ kr. A. Šorli............2 „ — , St. P............... „ - „ Jakob Prhavc..........2 , — „ Gospodarsko društvo na Frdeničih . 2 _ 70 „ m s;irtmlieue prošnje naj -e do 15. maja t. 1. po-ljejo podpisanemu vodstva. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, 8. aprila 1897. Dobra gostilna v vsakem pogledu je gostilna na trgu Carda-iuoli hšt. 2 (prej „Luzietta"), katero je z dnem 1. t. m. prevzela „Vipavska vinarska zadruga". Toči se zares izborno vino, belo in Crno, kuhinja je izvrstna. Gg. krčmarjem oddaja se vina li h debelo, cene po dogovora, rodbinam pa ne stavlja po po B5 nvč. liter franko na dom, ako se odvzame hkrati najmanj 20 litrov. Slavnemu slovenskemu občinstvu se priporoča na mnogoštevilen obisk u dani I. Čok, vodja. Trgovinska braojairtea ln v vnel. I £u&llttplit&. PAenioa zujeson 6.84 6 85 Plenica ju »pomlad 1B97 7.45 do 7'47 Oves ?.\\ spomlad 6.45—5.50. Hi "a »pomlad 6.06—6.08. Koru™ /k maj-juni 1397. 3.34 8.85 »Soni.-a no v fi o-l 7'75 7 80 o! lit lo 7 80—7 90 .m F(l al. (. 7.90—7 95. od 8». irll. r. 7-95 800 II.; > J Ki., for. —,— —.—. niči.uuu 6*10-8-— t>r«ao 5-65' —ti* 10. Pšenica: Srednje ponudbe, ali silne, mlini jako re-Bervirani, trg mlačen, cene za b—7 nvč. conoje «d včeraj. Prodaja 16.000 mt. st. Ove» 7 nč. Rž 9 nč. Koruza G nč. ceneje. Vreme: lopo. Netafiuiriial nUdkor ior. 11.70 do 1172. Novi po f. 11.80. Praga. Centri fu^al no^, poutavijne v Trst s carino vred odpoŠiljatev prečoj f, 81*— 3150 Conouat« 3875 88-2BfatT4>rn< «8'7B'--•. v gluvai; sodih 38* — i\"»vf s«n*0.— malo bolje, Euatbnr^. t #ooii avanse ^ maj 40'50. za juli 41.25, za septembor 41.75 za decoinber 43. 60 neodločeno, o- *. Mit* -a toom^k I4k. aprila 1HS»TF. včeraj danes Dr,';avoi