GlASlL. O DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 35 — Leto XXIII — 22. september 1984 ODBORA ZA SAMOUPRAVNI NADZOR Delovni program Novi predsednik tega 29-članskega organa za samoupravni nadzor je Jože Čebela, njegova namestnica Anica Kapus, so soglasno sprejeli delegati prve konstitutivne seje Odbora za samoupravni nadzor, ki je bila v petek, 14. 9. Že po prvih uvodnih besedah je novi predsednik poudaril, da se zaveda, da naloga ne bo lahka in da bo terjala zavzeto in aktivno delovanje ne vseh delegatov. r«. e,eg3ti so nato poslušali l*° o delu odbora poza sa- . Upravni nadzor SOZD Iskra za . tekl° mandatno obdobje. Odbor je Potrc*'l’ hkrati pa sklenil, da bi kot, 6 pa ne dokončane naloge ob ncu mandatnega obdobja bilo nujno nekem smislu zaključiti, vsaj z na- pomembnejših zadevah se odločamo po delegatskem sistemu. Manj pa smo učinkoviti pri kontrolnih funkcijah in najmanj pri funkcijah sankcij. Obema funkcijama pa boža uspešno delovanje samoupravnega sistema potrebno dati ustrezno mesto in poudarek. ^nčnirn poročilom o delu na do tedaj p -j-ni nalogi. črta®vle Gantarje delegatom v osnovnih “Pravlj, stih spregovoril o vlogi in pristojno-°dbora za samoupravni nadzor v Iskra. Vsak sistem, če naj bo v^kovit, mora imeti v svoj sistem J^jeno, poleg funkcije sprejemanja lrm*3°V ‘n določitev, še funkcijo kon-j ,e jn sankcije. V našem sistemu smo kaj* razvili funkcijo odločanja in o Potem ko so pregledali pravice in dolžnosti delegatov, so poudarili, da odbor deluje zlasti preventivno, v cilju odpravljanja negativnih pojavov v SOZD in predvsem pa kot krepitev samoupravnih pravic delavcev, ki jih določajo Ustava, Zakoni in samoupravni splošni akti. Pri tem so tako vsi organi SOZD kot tudi posamezni delavci na zahtevo SOZD dolžni dati potrebne podatke. medtem, ko so člani odbora samoupravne delavske kontrole o delu samoupravne delavske kontrole dolžni obveščati delavce v svojih delovnih enotah. Ob koncu so sprejeli še program dela odbora, ki bo v skladu s svojimi pooblastili redno spremljal in ocenjeval varnostne ter varnostno politične razmere in uresničevanje družbene samozaščite v SOZD Iskra, izvajanje sklepov delavskega sveta SOZD Iskra, kvartalna poročila o delu SOZD, delovanje delegatskega sistema, uveljavljanje samoupravnih splošnih aktov v Iskri, izvajanje zaključkov strokovnih konferenco varstvu pri delu in o humanizaciji dela, obveščanje delavcev o celotnem poslovanju SOZD in o vseh pomembnih vprašanjih za upravljanje in odločanje delavcev, ter končno programe dela delavskih kontrol v DO in predlagal dopolnitve, oz. jasnejše opredelitve programov del delavske kontrole po DO in TOZD. Ob koncu so predlagali še dopolnitev programa dela delavske kontrole na ravni Sozd in sicer, v bodoče bo odbor obravnaval tudi kvaliteto Iskrinih izdelkov, zlasti tistih, namenjenih v izvoz. mak TELEMATIKA, KRANJ Delavci Telematike Pri odpravljanju Svojih težav Pe bodo °stali sami Konec prejšnjega tedna je potekala četrta redna seja delavskega sveta Iskre Telematike, na kateri je bila glavna pozornost namenjena gospodarskemu zapletu delovne organizacije, programu ukrepov za sanacijo in kadrovskim spremembam v vod- stvu. ^elegati delavskega sveta so v svoji pozdravili v.d. glavnega „_ektorja Vita Osojnika, ki iim ie pre‘'iorja Vita Osojnika, ki jim je ^tavi. prve vtise o poslovnem sta-1 delovng organizacije. ta, lede na sedanje stanje stvari ni pri-f l°Vati, da se bo gospodarjenje Iskre \, Zatike c.e.7 nor nhrniln t>d KoIia ^ematike čez noč obrnilo na bolje. ^Protno — pričakovati je celo, da se ivuivvz v uti jv vviv, ua av J^ba do konca leta povečala. Tre-čeip v ^el°vnt organizaciji poteka čiš- V torek, 18. septembra, je Iskro obiskala delegacija japonskega sindikata delavcev elektronske in elektro industrije — Denki Roven. Vodil jo je član izvršnega komiteja v oddelku za raziskave Tatsuo Ishigaki. Ta najmočnejši japonski sindikat je pobudnik acije, v okviru katere naj bi v osmih državah iz različnih koncev sveta, med njimi tudi Jugoslavije, opravili raziskavo » Vrednote in stališča delavcev v <. ektronski in elektro industriji«. Z Iskrine strani so se pogovorov pred začetkom te akcije udeležili predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra Avguštin Ciuha, Miloš Pavlica in Franc Hudej, iz ljubljanskega Inštituta za sociologijo pa Veljko Rus. ‘n’ uigamz-duiji itn- H,’ je bilance in po prvih ocenah je - Zn° ugotoviti, da je realna izguba bj|,manj še enkrat večja od tiste, ki je Prv lz^azana v poročilu o poslovanju v 0(;.erri polletju. Ni več možno zatiskati r. ,Pred problemi. Do konca je treba s, Clst'ti stanje in se lotiti učinkovite nvacJe. cij Telematiki se je doslej delalo ak-■> ko. namesto na sistematski način. S' bo" doh°Vn' s'stem’ ki naj bo podprt n° in učinkovito poslovno infc treba zgraditi bolj racionalen s so-informa- tiko. Čimprej je treba normalizirati razmere v proizvodnji in zagotoviti prodajo izdelkov, zgraditi novo tehnologijo proizvodnega procesa ter konsolidirati razvojno in komercialno dejavnost. Ne glede na to, da se bo izguba še povečala, je delavcem treba zagotoviti normalne osebne dohodke, ki že zdaj zaostajajo za tistimi v ostalih kranjskih Iskrinih in drugih delovnih organizacijah. Lahko se namreč zgodi, da bodo v nasprotnem primeru začeli odhajati prav tisti strokovni delavci, ki jih Iskra Telematika pri odpravljanju svojih Delavci Iskre Telematike so upravičeno zaskrbljeni nad sedanjim gospodarskim stanjem v delovni organizaciji. Vendar obstajajo tudi razlogi za optimizem: SOZD Iskra in širša družbena skupnosti pri odpravljanju njihovih problemov ne bosta stali ob strani. k V Iskri Avtoelektriki Nova Gorica so se več dni mudili tehnični strokov-luki iz Indije. Strokovni team iz Avtoelektrike jih je seznanit in jim oddal teh-t lc"o dokumentacijo za organizacijo proizvodnje avtoelektričnih izdelkov v p azijski državi. O tem pomembnem projektu smo se pogovarjali z: direktor-e"1 Projekta, razgovor pa objavljamo na J. strani problemov najbolj potrebuje, zlasti pri vpeljavi nove tehnologije digitalnih sistemov. Sanacija gospodarjenja Iskre Telematike ni in ne more biti samo stvar delavcev delovne organizacije. Zato sta vodstvo SOZD Iskra in tudi širša družbena skupnost zadevo že sprejela za svoj neposreden problem. Delavci Telematike torej lahko pričakujejo široko podporo ne le v moralnem, pač pa tudi v materialnem smislu. To pripravljenost za pomoč morajo kar najbolje izkoristiti, predvsem na ta način, da sami napra- Med uradnim obiskom v Jugoslaviji je delegacija turškega ministrstva za promet pod vodstvom ministra Heysela Atosoya obiskala Iskro. Gostje so bili na pogovorih s predstavniki Avtomatike in Iskre Commerce. Po razgovorih so si gostje ogledali proizvodnjo v Mikroelektroniki v Stegnah ter v Telekomunikacijah v Kranju. Obisk turške delegacije je še pomembnejši ob dveh Iskrinih projektih na področju PTT in turških železnicah. S KOLEGIJA SEKRETARJEV DO Več koordinacije in dela z delegati Jasto Marcon je na seji kolegija sekretarjev DO SOZD Iskra, ki je bila v sredo, 19. t. m. z gradivom za II. sejo delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v torek, 25. t. m. V nadaljevanju seje so sekretarji obravnavali pripombe o III. osnutku SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD iz naslova minulega dela. Poročevalec Marjan Troj^r je dejal, da je projektni svet upošteval pripombe iz naših delovnih organizacij, med njimi, da se v III. točki poglavja priloge 1 a besedilo spremeni tako, da znaša odstotni delež za minulo delo po posameznem kazalniku od 0 do 12 %, oblikovanje sredstev za minulo delo po posameznem kazalniku v tem okviru pa je prepuščeno posameznim TOZD. Dalje bila upoštevana pripomba glede valorizacije OD pri obračunavanju minulega dela, da naj bo tehnika obračuna najbolj enostavna in naj hi povzročila čim manj dodatnih stroškov in da se med kazalnike za oblikovanje sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela vgradi tudi »vlaganje sredstev v znanje« (sredstva za izobraževanje). Kolegij sekretarjev je sklenil, da je na ravni SOZD za vodenje razprave in strokovne pomoči o tem Sporazumu odgovoren ZORIN, hkrati pa so se dogovorili, da naj bo rok za sprejem tega sporazuma 31. 12. 1984. DO Z'ORIN bo do 26. 9. pripravila dokončni predlog tega samoupravnega sporazuma ter ga bo predložil delavskemu svetu SOZD in KOS SOZD v ustrezni postopek. Seveda pa morajo v roku do 31. 12. 1984 tudi opraviti referendum delovne organizacije in sprejeti ustrezne akte v svojih DO in TOZD. V' tretji točki je Jože Golob informiral navzoče o uskladitvi samoupravnih aktov s področja gospodarjenja z investicijskimi sredstvi, delovnih razmerij, pokojninsko-invalidskega zavarovanja in zdravstvenega varstva z obstoječo zakonodajo. Oh koncu sestanka je Pavle Gantar spregovoril še o delu z delegati delavskega sveta SOZD. Pri tem je poudaril, da so poslovodni in strokovni organi na vseh ravneh v Iskri, zlasti pa v DO, zadolženi za koordinacijo delegacij in delegatov za DS SOZD Iskra, seveda v dogovoru s predsedniki sindikatov. Še vedno opažamo, da ni prave koordinacije med delegacijami in delom poslovodnih struktur, ker delegacije marsikdaj niso dovolj strokovno poučene o določenih zadevah in stališčih poslovodnih organov. Sekretarji delovnih organizacij pa morajo koordinirati tudi delo z delegacijami za SIS in družbenopolitične skupnosti, kjer prav tako ugotavljamo, da so delegati premalo strokovno poučeni o stališčih svoje baze, kajti pogost pojav je, da delegacije preprosto nimajo stališč svojih delavcev za odločanje v omenjenih samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih, kamor jih je delegiralo njihovo združeno delo. p 2 RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE: Končno SPECTRUM na »dinarski podlagi« Od 14. septembra 1984 naprej se tudi jugoslovanske trgovine lahko pohvalijo s ponudbo mikroračunalnikov angleške firme SINCLAIR. Kot smo pred časom že napovedali, so računalniki naprodaj v izvedbi s 16 k spomina, maloprodajna cena pa je nižja, kot so jo napovedovali zasledovalci novic s področja mikroračunalniške opreme, in sicer 69.700 dinarjev. Za kupce, ki so oproščeni plačila prometnega davka (šole itd.) je cena nižja za točno 15.627 dinarjev. (Nadaljevanje na 2. strani). Kaj obsega paket, ki ga prek Iskre ponuja domačemu jugoslovanskemu trgu podjetje Sinclair? Poleg računalnika samega je v škatli še usmernik za napajanje iz mreže 220 V, vsi potrebni kabli (za priključek kasetnika in monitorja), navodila za uporabo računalnika v slovenskem in angleškem jeziku, originalna knjiga z instrukcijami za programiranje v jeziku BASIC (v angleščini), knjiga ABC računalništva (izdaja slovenske Zveze organizacij za tehniško kulturo), testna kaseta in 6 originalnih kaset z videoigrami. Priložen je tudi garancijski list, s pomočjo katerega bo možno v Iskrinih servisih uveljavljati enoletno garancijo (rezervni deli so zagotovljeni!) To je za kupce teh tako priljubljenih računalnikov vsekakor zelo pomembno, saj doslej možnosti servisiranja za pretihotapljene »Mavrice« ni bilo. Vzdrževanje bo možno na celotnem jugoslovanskem ozemlju v preko 40 servisnih delavnicah Iskra Commercea. Dolgo napovedovani aparati so, kot že rečeno, od petka, 14. septembra, naprodaj v Iskrinih trgovinah, kmalu pa bodo tudi med ponudbo trgovin s pisarniško in birotehnično opremo (Mladinska knjiga). In še nekaj informacij o ostalih proizvodih z oznako Sinclair: Iskra Standard bo v ponudbo svoje konsignacije uvrstila tudi periferijo iz Sinclairjeve hiše — naprodaj bodo zunanji pomnilniki (microdrive), tiskalnik, joy-sticki (igralne palice), vmesniki. V programu sodelovanja z angleškim proizvajalcem mikroračunalnikov pa so tudi Spectrumi v izvedbi 48 k, v servisih Iskra Commercea pa bodo v prihodnosti tudi razširjali (na kupčevo zahtevo) pomnilniške zmogljivosti prve serije Spectrumov v izvedbi s 16 k RAM. Kako pa bo s sodelovanjem Iskre in Sinclairja v bodoče? O podrobnostih zaradi še vedno velikega števila nerešenih vprašanj danes seveda ni mogoče govoriti. Jasne pa so smernice, ki bodo vodilo nadaljnjih razgovorov. Iskra bo predvsem poskušala razširjati in popestriti ponudbo na domačem trgu, vendar pa bo hkrati intenzivno krepila obo-jestranskost tega sodelovanja. To pomeni, da bo koncept sodelovanja tak, kot smo ga že napovedali — Iskra ne bo gojila preprostih kupoprodajnih odnosov, temveč bo poskušala uveljaviti za obe strani sprejemljivo obliko kooperacije (Iskra danes že izvaža Sinclairju!). In še nekaj: glede na stopnjo računalniške opremljenosti naših šol (in šolnikov), ki poskušajo s kredo in šolsko tablo širiti računalniško pismenost, (Nadaljevanje na 2. strani) OBISKI V NAŠIH TOZD Trboveljski Polprevodniki — naša uspešna TOZD V_______________________________________________________y Po dajšem času smo spet obnovili staro in dobro preizkušeno prakso obiskov družbenopolitičnih in poslovodnih predstavnikov SOZD v naših posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Ni treba posebej poudarjati koristnosti in nujnosti tovrstnih obiskov, saj neposreden stik z bazo, poslušanje njenega utripa in življenja pripomore neprimerno več k razreševanju najrazličnejših problemov kot pa razni sestanki, posvetovanja in pismeno komuniciranje. V seriji obiskov, predvidenih v tem letu, so minuli četrtek, 13. septembra, predstavniki SOZD kot prvo obiskali našo TOZD Polprevodniki v Trbovljah, ki deluje v okviru naše DO IEZE. Razgovora v Trbovljah so se iz SOZD Iskra udeležili predsednik DS SOZD Iskra Janez Kern, predsednik KOS Avguštin Ciuha, sekretar. D PO Miloš Pavlica, član KPO SOZD iskra Pavle Gantar in predsednik aktiva Zbeze borcev Tone Orožim. Iz delovne organizacije IEZE sta se pogovora udeležila predsednik delavskega sveta DO IEZE Drago Plaper in član KPO DO Igor Pompe in predsednica SK DO Breda Kurent. Najštevilnejši so bili seveda gostitelji na čelu s predsednikom delavskega sveta TOZD Polprevodniki Stanetom Hernausom in direktorjem TOZD Adijem Peitlom. V razgovore so posegli še predsednica sindikata Stanka Konhajzler, predsednik mladinske organizacije Mirko Lukač, sekretar ZK Alojz Šarlah, vodja proizvodnega po- ponent bi DO potrebovala strokovne kadre, ki jih iz zgoraj omenjenega razloga toliko dobi. DO se že v obdobju priprav na naslednji srednjeročni plan in ob pričakovanju, da se bodo pogoji pestovanja še zaostrili, pospešeno zavzema za povečevanje novih programov in razširitev asortimana, je sklenil svoje izvajanje član KPO DO IEZE Igor Pompe. Direktor TOZD Polprevodniki Trbovlje Adi Peitl je v nadaljnjem izvajanju omenjal podobne probleme. Velike težave jim povzročajo predvsem nerealizirane terjatve. Struktura obratnih sredstev je ugodna in zadeva večinoma lastna sredstva in manj pa bančne kredite. Pomembna postavka njihovega nadaljnjega razvoja je investicija v izgradnjo novega proizvodnega obrata, s katero načrtujejo povečanje fizične Ijajo stimulacije strokovnim kadrom. Za pomanjkanje kadrov je delno kriva tudi struktura šol na njihovem območju. ki ni ustrezna dede na potrebe TOZD. Vodstvo TOZD se tudi trudi, da bi pritegnili v inovacijsko dejavnost čim-več delavcev in v tej smeri dosegajo vzpodbudne rezultate. Z 10 prijavami na 100 delavcev sodijo med boljše naši republiki. V ta namen imajo v tovarni organizirane krožke za izboljšanje kvalitete v proizvodnji, ki predstavljajo dopolnilo inovacijskemu procesu. Ti krožki imajo predvsem vzgojni pomen: neposredni proizvajalci se tako seznanijo z vzročnimi zvezami v proizvodnji in se zato sami trudijo za izboljšanje produktivnosti z drobnimi izboljšavami v proizvodnem procesu. V načrtu imajo Nov napis m tovarni. tudi nabavo manipulatorja — robota, ki naj bi prevzel opravilo dolgočasnih ročnih opravil in seveda dvignil produktivnost. Predsednik DS Stane Hemaus je poročal o uporabi sredstev sklada skupne porabe. Na leto kupi TOZD 4-5 stanovanj, ostanek sredstev za stanovanjsko izgradnjo pa namenijo za kredite posameznikom. Iz tega sklada črpajo tudi sredstva, s katerimi omogočijo brezplačno preventivno okrevanje 60 delavcem na leto. V izgradnjo počitniškega doma na Rabu so investirali staro milijardo, kupili pa so tudi dve garsonjeri v Bohinju. Predsednica sindikata Stanka Konhajzler je obrazložila delovanje sindikalne organizacije. Pri obravnavi perečih vprašanj se angažirajo socialne skupine, ki pripravijo vprašanja, na katere odgovarja kolegij. Na naslednji stopnji Z obiska v TOZD Polprevodniki v Trbovljah. dročja Olga Malgaj in vodja splošnega sektorja Miha Žagar. Na začetku razgovora je direktor TOZD Polprevodniki Adi Peitl predstavil navzočim trboveljsko delovno organizacijo. Dejal je , da je v Polprevodnikih zaposlenih kakih 700 delavcev. med njimi kar 500 žensk. Že na začetku je podčrtal, da njihova tovarna zadnja leta uspešno posluje in da gre h koncu tudi njihova investicija v obliki gradbenih del, saj jim prostorska stiska močno ovira rast proizvodnje. Glede poslovanja je povedal, da poteka poslovanje tako kot so ga planirali, saj so ob prvem polletju dosegli 52% načrm-\ ane proizvodnje, to pa je skoraj za petino več kot lani v istem obdobju. V istem času so izvozili za 2,5 milijona dolarjev od planiranih 5,7 milijonov dolarjev letošnjega izvoza. S septembrom pa bo izvoz dosegel že 3,2 milijona dolarjev. Za njim je predstavil DO član KPO DO IEZE Igor Pompe in poročal o rezultatih poslovanja DO, ki smo jih že objavili v prejšnji številki našega glasila. V nadaljevanju se je osredotočil na ključne probleme, ki se pojavljajo kot ovira, da bi sicer zadovoljive rezultate še izboljšali. Največje težave se kažejo pri uresničevanju izvoza. Potrebno je še več in smotrneje investirati, kar je v končni fazi pogoj za povečanje izvoza. Vsekakor pa bi bito nujno še dvigniti produktivnost. V zvezi z izvozom je opozoril na nezadostno razvito sodelovanje med DO v okviru Iskre. Pomanjkljivo sodelovanje v sklopu SOZD Iskra se odraža tudi v neusklajenem nastopanju na domačem trgu. Poseben problem so tudi številne nerealizirane terjatve, tako v obliki depozitov, ki jih ima DO IEZE v drugih DO Iskre, kot tudi v tujini. DO IEZE se sicer zaveda težav, ki jih imajo nekatere DO v Iskri in tudi v lastnem interesu pristaja na določeno solidarnost, ki pa bi morala biti izključno ekonomska. Nizke zaloge repromateriala kažejo že na kronične težave na področju oskrbovanja industrije s surovinami in repromateriali. Dejstvo, da so osebni dohodki v DO IEZE med naj nižjimi v Iskri, sproža med drugimi tudi posledice na kadrovskem področju. Za razvoj novih kom- Živahna gradbena vnema v Trbovljah. proizvodnje za 18% in ki naj bi svoj polni učinek dosegla leta 1987. Kadrovsko situacijo je direktor TOZD označil kot kritično. Zaradi nezadostnih tehnoloških izboljšav so zaposlili več ljudi kot so planirali, toda primanjkuje jim strokovnjakov. Vzrok je isti kot pri DO IEZE — prenizki OD. ki ne zagotav- (Nadaljevanje s 1. strani) vijo vse za boljše delo in boljši organizacijo poslovanja. Konsolidacija delovne organizacije bo trajna naloga. Osnova zanjo bo sanacijski program, ki bo posegel na vsa njena področja. Na koncu tega zapisa omenimo še, da se kadrovske spremembe v vodstvu Iskre Telematike nadaljujejo. Delavski svet je predčasno razrešil na lastno zahtevo pomočnike glavnega direktorja: Alfonza Medveda, direktorja razvoja, Petra Miheliča, direktorja tehnologije, Janeza Trillerja, finančnega direktorja in Maksimilijana Erzina, direktorja za organizacijo in kadre. Na predlog vršilca dolžnosti glavnega direktorja Vita jih obravnava izvršni odbor sindikata, najvažnejše pripombe pa se razrešujejo na zboru delavcev. Za socialno problematiko je zadolžena komisija za socialna vprašanja, ki sproti obravnava vse aktualne probleme. V njeni pristojnosti je odločanje o socialni pomoči. Pobude, ki nakazujejo Osojnika so bili Alfonz Medved, Peter Mihelič in Janez Triller imenovani za vršilce dolžnosti na dosedanjih funkcijah za dobo 6 mesecev. Za namestnika glavnega direktorja je bil začasno — do končne izbire kandidatov za pomočnika glavnega direktorja — imenovan Peter Mihelič. Alfonz Medved je kot v.d. direktorja razvoja tudi vršilec funkcije vodje delovne skupnosti Računski center, Peter Šifrer kot v. d. komercialnega direktorja tudi vršilec funkcije vodje delovne skupnosti Komerciala, namestnika vršilca funkcije vodje delovne skupnosti skupnih služb pa opravljata te naloge in dela do nadaljnjega. Kazimir Mohar Delavci Telematike pri odpravljanju svojih težav ne bodo ostali sami Z obiska v TOZD Polprevodniki v Trbovljah. potrebnost dodelitve socialne pomoči večkrat prihajajo neposredno od delavcev samih, ki opozorijo na neurejene socialne razmere sodelavca. Obstaja tudi sklad vzajemne pomoči, ki ga lahko koristijo vsi zaposleni. Podrobno so izdelali evidenco o delavcih z najnižjimi OD, ki sedaj znaša 13.000 din in ki bi ga želeli zvišati, zavedajo pa se, da vsako povečevanje OD vodi v uravnilovko, oz. zmanjševanju razmerij med OD. Edini izhod vidijo v povečanju produitivnosti. OOZK deluje, kot je povedal se^j. tar Alojz Šarlah, po sistemu “ lovnih skupin, ki se ukvarjajo z razred vanjem določene problemske situadE Kritično ocenjujejo slabosti in opoza, j j a jo na odstopanja. Prizadevajo si, da se odraz delovanja ZK prenesel v st _ dine, kjer se konkretni problem P°^\ Ija. Trenutno razpravljajo o predl°8 sklepov 13. seje CK ZKJ in ocenjuje delo komunistov v delegatskem sm mu. c D.Ž. in I ’ Končno SPECTRUM... (Nadaljevanje s 1. strani) ponavljamo zahtevo, da je treba mikroračunalnike uvrstiti med množična učila in jih razbremeniti družbenih dajatev. Le na ta način bomo v družbenem merilu dosegli tisto, kar je pri vsakršnem začetnem opismenjevanju najnujnejše: množičnost! ISKRINA »RAČUNALNICA« ZA MLADE, SEJEM ELEKTRONIKE ZA OSTALE (IN OBRATNO) Prvih pet letošnjih oktobrskih dni, ko Sejem elektronike postane osrednja privlačnost slovenske metropole, bo ljubljanski Kulturni dom Ivana Cankarja na stežaj odprl vrata ljubiteljem mikroračunalnikov. Iskra bo namreč vzporedno s Sejmom elektronike na Gospodarskem razstavišču v KDIC odprla »RAČUNALNICO« (nova beseda, ki ste jo pravkar drugič prebrali, pomeni okrajšavo za računalniško delavnico, prostor, kjer so nameščeni računalniki, na katerih je mogoče delati vse tisto, za kar so namenjeni). Vabljeni na ogled in preizkušanje nekaj desetin učnih mest (50-60), opremljenih z mikroračunalniki »Sinclair«, Partner (Iskra Delta) in HR-84 (Iskra Široka potrošnja) so seveda vsi, zlasti pa mladi ljubitelji računalništva. »Računalnica« pa bo ponujala še nekaj več: vsi, ki imajo doma pokvarjene mikroračunalnike, bodo svoje aparate lahko prinesli s seboj, Iskrin strokovnjak pa jih bo popravil. Računalnica bo odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 18. zvečer, napovemo pa že lahko ogromno zanimanje (in obisk). Nasvidenje od 1. do 5. oktobra Cankarjevem domu! . „„ Stane FleischmJ Znova potrjena solidarnost V času poletja, ko so dnevno divjale nevihte in je poneVod toča klestila pridelke na poljih in v vinogradih, drugod pa je strela zažigala hiše in gospodarska p°' slopja, se je družbeno-politična skupnost vključila s pomočjo, ki jo združujejo vsi delovni ljudje- Tudi na belokranjskem območju je strela zažgala gospodarsko poslopje sodelavcu |z' semiške Iskre Jožetu Starihi iz Moverne vasi. Rdeči »petelin« je upepelil človeški trud. Njegovi sodelavci in tovarna so dali pobudo sindikatu, da naj bi vsi delavci solidarno pomagali-Akcija je hitro in učinkovito stekla v vseh sredinah. Sindikat je iz blagajne prispeval 5.000,- din, vsega skupaj pa so zbrali 152.000,00 din. j Delavci Iskre so tako ponovno potrdili svojo solidarnost do človeka, ki ga je na tak, ali drugačen način prizadela nesreča, saj njegov piimer ni osamljen. Stariha Ema in Jože se za*0 zahvaljujeta vsem za izkazan0 pomoč, ko so Sodelovali pri ga' šenju in ob varovanju imovin® pred še večjo škodo ter vsem <**' rovalcem solidarnostne pomoi ¥ % 1-5 Oc vei 1 sia 'h ' ti % 'Ho ttic Jed 'tire Jed ^d »a , k k •de k k ¥ i S 'Hm Potrebe po sodelavcih Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ureja Judita Bagon, SOZD Iskra D^S^’ Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 2.13-213, int.: 25-25. ^ Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovno, temeljno organizacijo. Na tem naslovu prejmete tudi natančnejše informacije o pr05 delih in naipgah. ISKRA ZORIN TOZD CAOP, LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 3 Delavski svet objavlja dela in naloge: 1. Programiranje na računalnikih CDC (1 sodelavec) 2. Programiranje na računalnikih VAN in PDP (2 sodelavca) 3. Projektiranje računalniških obdelav (1 sodelavec) Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom-Pogoji so: pod L: zaključena srednja strokovna izobrazba, pod 2.: srednja ali višja izobrazba ustrezne smeri, pod 3.: visoka izobrazba ustrezne smeri. Od kandidatov pričakujemo znanje programiranja na programskem j®" zikii COBOL in delovne izkušnje s podobnimi nalogami. Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izb"1 upoštevali tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih vrlin. Višina osebnega dohodka po pravilniku. Sodelavcem nudimo zanimivo kreativno delo pri razvoju računalniški’ podprtih informacijsih sistemov. Delo je vezano na sodobno tehnologijo 'n' teraktivnega razvoja programske opreme ob uporabi programskih gen®' ratorjev, zaslonskih modulov in baznih podatkov. Sodelavci imajo možnost dodatnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja. Nudimo tudi pomoč pri reševanju stanovanjske problematike. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpoln jevanju pogojev mil kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: ISKRNO RIN, TOZD CAOP. Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejem® sklepa o izbiri na delavskem svetu TOZD. \'c “dir r°je Jje k, ;.n ki 'Soč Jsk 'tiki, lo A X' kv N Iskra na mednarodnem jesenskem zagrebškem Velesejmu Le peščica novosti, precej več slabo oblikovanih izdelkov, manj širokopo-trošnega blaga in tradicionalno lepa in funkcionalna stojnica. To so na kratko osnovne značilnosti Iskrine predstavitve na pravkar končanem jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu. IV Zagrebu se je v nedeljo končala (]j.Večja tradicionalna sejemska prire-i))2ev v Jugoslaviji. Na skoraj 300.000 « Ppvršin se je predstavilo 3.160 raz-l" v'jalcev iz 67 držav, od tega r,' ^0 iz tujine in 1.800 iz Jugoslavije. vc.enjujejo, da si je velesejem ogledalo kot pol milijona obiskovalcev. s. SKra sc je letos na velesejmu pred- ‘•3 7 vepmi rlplnvnimi nroamvari- lai^i 'a z vsemi delovnimi organizaci-razen Industrije sitemov elektro- so njen izgled kvarili nekateri slabo oblikovani izdelki. Nobena skrivnost ni. da je Iskra pred desetletjem in več izdelovala mnogo lepše radijske sprejemnike, našteli pa bi lahko še dosti drugih oblikovno zgrešenih izdelkov. Marsikatera pikra je padla tudi na račun brezprašne komore:'nekateri so zaradi narisanega petelina v oznaki izdelka posmehljivo menili, da gre za valilnico za piščance, drugi, da gre za francoski na hkrina stojnica m zagrebškem velesejmu. lik, ,e 'n zvez. Za razliko od minulih let tokrat na naši stojnici opazili C° manj širokcfpotrošnih izdelkov, iurtern ko je naša jugoslovanska kon-Prejnca skušali) pritegniti obiskovalce '■ Vsem zabavno elektroniko, pa Ciniki. štedilniki in tako dalje,Tako (j Pbnier smo na sosednji stojnici C!ronske industrije opazili njihov ij ,a‘a celoten proizvodni program — ^ektronike do likalnikov in celo to-^ prikolic za osebne avtomobile, jjjjt že rečeno je bila Iskrina stojnica t°krat zgledno postavljena, žal pa izdelek in tako dalje. Za prvi obisk smo izbrali tud' povsem napačen dan — nedeljo, ko so velesejem tudi odprli. Napačen zato, ker je nedelja pač nedelja in se nekaterim iz Iskre še ni ljubilo na pot v Zagreb. Ne bi naštevali, iz katerih delovnih organizacij smo prvi dan velesejma pogrešali predstavnike, pozneje v Ljubljani pa nam je eden od njih v opravičilo poudaril: »Sejem se ne bi smel začeti v nedeljo. Kdo je že videl kaj takšnega?« Gledano v celoti pa se je IsKra na velesejmu lepo, dobro in uspešno pred- stojnica ERO, na kateri so prikazovali delovanje njihovih orodij. K N AVTOELEKTRIKA ova tovarna avtoelektrike f Indiji s pomočjo Iskre V novogoriški delovni organizaciji Iskri — Avtoelektriki so se več dni rnu-dili na delovnem obisku tehnični strokovnjaki iz daljnje Indije, iz firme Ge-lerators India Limited. Od strokovnega teama Avtoelektrike so prevzeli tehnično dokumentacijo za organizacijo proizvodnje avtoelektrike v Indiji, v mestu Dehradun, približno 240 kilometrov severno od glavnega indijskega mesta New Delhija. tirnih pogovorih so obravnavali Jtjj^žnosti skupnih vlaganj, koope-'sko pogodbo ter možnosti dobave leJev’ opreme, orodij, kakor tudi nu-tJe tehnične pomoči preko Iskrinih Ovnjakov. pQ -pe !^emben projekt predvideva, da bi ihlivr tih osnovali proizvodnjo zagg-'soč 'v °v 'n alternatorjev v višini 150 (ars^0sov letno za osebna in gospo-Ita,3 Vozila, prva montaža omenjenih )to 0v pa naj bi stekla že prihodnje pr ,k^ja našega znanja v Indijo je k''A°r prišla v pravem trenutku, saj avtomobilska proizvodnja prav ij ‘ lov polet v iej veliki azijski drža- Nii v e*(aj dragocenih trenutkov smo J strokovnjake zmotili in zasta- B. K. Chaturnedi. stavila. Kranjski kolektiv Telematike je razstavil med drugim novi digitalni telefon. s katerim je moč približno 10 krat hitreje izbirati naročnika kot s klasičnim. Predstavniki Telematike so velesejem izkoristili tudi za nadaljevanje akcije za povečanje prodaje telefonskih central vrste Iskra 500 A. Kibernetika je med drugim predstavila izpopolnjene merilne instrumente in še nekaj drugih naprav iz njihovega železnega repertoarja. Tudi Avtomatika sc je predstavila z nekaterimi izpopolnitvami oziroma miniaturizacijo nekaterih njihovih izdelkov. Zlasti je bila v središču pozornosti naprava za nadzorovanje pretoka vode v manjših elektrarnah. Kolektiv iz Semiča je predstavil med drugim regulator jalove moči, kranjski kolektiv ERO, pa če sc ne motimo, celoten njihov proizvodni program. Ob tem ne smemo pozabiti na besede enega od njihovih predstavnikov, da so tokrat prvič predstavili in demonstrirali izdelke, ki jih kupci že lahko dobijo v trgovinah. V zvezi z delovno organizacijo ERO naj še povemo, da so se predstavili na dveh mestih, — na glavni stojnici in na zunanjem prostoru, kjer so številnim obiskovalcem prikazovali delovanje njihovih orodij. IEZE je med drugim razstavil brez-prašno komoro. Široka potrošnja je bila tokrat zastopana z malimi gospodinjskimi aparati in med drugim z že omenjeno zabavno elektroniko. Uspešno se je predstavil tudi Zmaj s celotno kolekcijo baterij, pri čemer obljubljajo, da bodo na sejmu elektronike v Ljubljani predstavili tudi litijeve in ži-vosrebrne baterije. Veliko pozornosti med obiskovalci je bilo tudi za grafoskop ljubljanske Vege, ki deluje v okviru Kibernetike. Za oceno Iskrinega nastopa na pravkar končanem jesenskem zagrebškem velesejmu smo zaprosili tudi direktorja Iskrinega predstavništva v Zagrebu Slavka Tatomirja. Me drugim je dejal tole: »Iskrina stojnica je spet lepo urejena in sem z njo zelo zadovoljen. Medtem pa si Iskra ne bi smela dovoliti, da nekateri izdelki po oblikovni plati tako zelo odstopajo od ugleda, ki ga ima Iskra na jugoslovanskem tržišču. Nekateri izdelki so s svojim dizajnom daleč pod Iskrino ravnjo. Naj še ponovno poudarim, da je treba dati vse priznanje tistim, ki so uredili Iskrino stojnico.« Lado Drobež Uspešno na mednarodnem sejmu tehnike v Brnu Brno, središče Moravske na Češkoslovaškem je bilo od 12. do 19. septembra gostitelj že 26. mednarodnega sejma tehnike, druge največje sejemske prireditve v deželah SEV, takoj za sejmom v Leipzigu. Na sejmu, ki ga je odprl češkoslovaški državni in partijski voditelj Gustav Husak, se je predstavilo kar 2.488 razstavljalcev iz 30 držav. Iz Jugoslavije se je predstavilo kar 45 firm, med njimi iz Slovenije Iskra, Metalka, Slovenijales, Gradis, Slovenija avto, Tehno-Impex, Donit in Agrotehnika-Gruda. Iskra je po tradiciji razstavljala v dvorani C, ki je že nekaj let namenjena predstavitvi proizvajalcev elektro in elektronske industrije iz vzhoda in zahoda. Takoj je treba poudariti, da je sejem tehnike specializirana prireditev, kajti v Brnu imajo tudi spomladanski širokopotrošni velesejem, ki pa se ga Iskra ne udeležuje. Iskra se je tokrat na velesejmu na izredno lepi stojnici predstavila s programom Kibernetike, Avtomatike, Mikroelektronike, Kondenzatorjev in še nvivaii i Ul ut umil UCIUVUIll UlgaillZaLTj. Žal nekaterih izdelkov npr. iz Avtoelektrike, ki bi sodili na sejem tehnike, nismo predstavili, predvsem zaradi omejenega razstavnega prostora. To pomanjkljivost smo docela nadoknadili s številnimi prospekti, pri čemer moramo takoj opozoriti na besede direktorja Iškriner’ i predstavništva v Pragi Tilna Pečeta, da verjetno še nobena Iskrina stojnica doslej ni bila tako dobro založena s prospekti kot ta v Brnu. Direktor Peče je izredno pohvalno ocenil tudi oblikovnost stojnice, zatem primerne prostore za poslovne razgovore in pa prizadevnost Iskrinih predstavnikov iz Iskrinih proizvodnih organizacij, Iskre Commerce in praškega predstavništva na poslovnih pogovorih oziroma pri posredovanju podatkov obiskovalcem o Iskri. Iskrino predstavništvo v Pragi je na sejem v Brno [Jovabilo predstavnike vseh tovarn in firm s katerimi Iskra sodeluje. Po še nepopolni oceni, je našo stojnico obiskalo najmanj 200 poslovnih partnerjev ter se s predstavniki Iskre zadržalo na daljšem ali krajšem pogovoru oziroma posvetovanju. Sejem tehnike je bil za Iskro uspešen tudi zaradi podpisa pogodb. Ena izmed značilnosti sejma v Brnu je bil izredno velik obisk. Na številnih sejmih doslej smo morali, na primer, s fotoaparatom v roki čakati pred našo stojnico na kakšno skupino ljudi in šele takrat smo pritisnili na sprožilec. V Brnu smo morali zaradi premnogih obiskovalcev dobesedno čakati, da bi se množica vsaj malo razšla. V7 oceni Iskrinega nastopa na mednarodnem sejmu tehnike v Brnu je direktor Iskrinega predstavništva v Pragi Tilen Peče še poudaril, da je naša predstavitev docela uspela, Iskrine izvozne možnosti na Češkoslovaško so še naprej izredno velike, precej pa je odvisno od Iskrinih dobav. LadoDrobež vili direktorju B.K. Chaturuediu nekaj vprašanj v zvezi z delom njihovega teama in z njihovim počutjem v naši državi. Zakaj ste se odločili ravno zaTskrino pomoč pri realizaciji vašega projekta? Ko smo pričeli snovati načrte o uvedbi proizvodnje avtoelektričnih izdelkov v Indiji, smo seveda iskali možne sodelavce. Kontaktirali smo z mnogimi proizvajalci avtoelektričnih izdelkov tako v Ameriki, na Japonskem, Veliki Britaniji, Nemčiji in seveda tudi z vašo Iskro. Z ameriškimi in japonskimi proizvajalci, ki so navajeni na proizvodnjo velikih serij, so se zdele naše načrtovane proizvodne zmogljivosti premajhne. Ko smo prišli v stik z Iskro, so bile naše prve ugotovitve vzpodbudne, uvideli smo, da je v Iskri velika pripravljenost sodelovanja, da je Iskrina tehnologija boljša od naše in da proizvodne količine niso tako visoke kot pri ameriških, japonskih in drugih tovarnah. Pa tudi ljudje v Iskri so prijazni, prijateljski in na vso moč pripravljeni sodelovati. Ste zadovoljni z obiskom v Iskri, s tem, kar ste doslej spoznali, videli? Vsakokrat, ko se ponovno srečamo, vsakokrat bolj smo zadovoljni. Spoznavamo in skušamo razumeti stvari, dovzetni smo za modifikacije, spremembe, vsklajujemo in prilagajamo izdelke. Pričakovali smo to in zelo upamo, oziroma prepričani smo, da bo projekt v polni meri zaživel. Po podpisu tehnične pogodbe bomo delali in skupaj načrtovali še več, domenili pa smo se tudi, da nam bodo strokovnjaki iz Iskre-Avtoelektrike pomagali pri realizaciji tega projekta. Skratka, z gotovostjo trdim, da smo bolj zadovoljni, kakor smo pričakovali, da bomo. Kakšni so vaši načrti uporabe znanja, ki vam ga nudi Iskra in ga boste odnesli s seboj? Najprej bi rad povedal nekaj besed o sami tovarni. Načrtujemo, da jo bomo zgradili v kraju Dehradun v državi Utar Pradeš. Tam smo že kupili poslopje, v katerem smo lahko osnovali pisarno za delo na tem projektu. Medtem pa kupujemo zemljo, približno 30 tisoč kvadratnih metrov, kjer bomo zgradili nove tovarniške prostore. Načrtujemo, da bomo v treh, štirih letih dosegli polno zmogljivost tovarne. Kako si predstavljate nadaljnji razvoj odnosov z Iskro glede na časovno ob- (Nadaljevanje na 4. strani) dobje in kako intenzivno naj bi se ti odnosi nadaljevali? Sodeč po zdajšnjih izkušnjah, se naše sodelovanje ne bo končalo le na področju avtoelektričnih izdelkov. Iskra je velika firma, proizvaja mnogo raznovrstnih izdelkov, zanimivih tudi za našo državo, tako da bomo skušali sodelovati tudi na drugih področjih, pri proizvodnji drugih izdelkov. In še zadnje vprašanje. Kakšno je vaše počutje v Jugoslaviji, v Novi Gorici? Kakšni se vam zdijo ljudje, hrana? Počutimo se kot doma. Hrana je zelo dobra, le navajeni nismo nanjo. Dva iz našega strokovnega teama sva vegetarijanca in sva imela v začetku precej težav z izbiro ustrezne hrane, sedaj pa sva se že nekoliko privadila. Zelo pa nam ugaja vaše sadje, ki je naravnost fantastično. Imate tudi odlična vina in aperitive. Skratka, počutimo se zelo dobro in smo veseli, da imamo opravka z zelo prijaznimi in ljubeznivimi ljudmi. Tudi Nova Gorica je lepo mesto, eno najcenejših v Evropi, prebivalci vljudni in prijazni. Zanimivo pa je tudi to, da je klima tu pri vas prav taka kot pri nas pod Himalajo. Marko Rakušček SOZD ISKRA, IZOBRAŽEVALNI CENTER razpisuje specialistično izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: RAČUNALNIŠKO PODPRTA SIMULACIJA POSLOVNEGA ODLOČANJA v času od 18. — 20. in 22. 10. 1984 Specialistično izpopolnjevanje z uporabo računalnika, spremljevalca sodobnosti, ki bo prvič uporabljen v programu izobraževanja delavcev v mednarodnem poslovanju Iskre, je namenjeno udeležencem 3. Zunanjetrgovinske šole v Iskri. Vodenje poslovanja v konkurenčnem boju je izredno zahtevna naloga. Simulacija poslovnega odločanja bo omogočila, da bor1 o udeleženci odločali o poslovanju podjetja, spoznali posledice odločitev in jih tudi popravljali. Rezultate poslovanja bodo primerjali s plani poslovanja, ki bodo izdelani za obdobje 3 let v naprej. Poslovna igra bo dala odgovor na to, katera skupina udeležencev je bila najbolj uspešna pri vodenju podjetja v enakih pogojih tekmovanja med enakimi podjetji. Ste pripravljeni napredovati v strokovnem vodenju o poslovnem odločanju? VSEBINA: L Obrazložitev zasnove igre 2. Oblikovanje politike podjetja in konkretizacije letnih planov 3. Izvajanje simulacije v normalni podjetniški konkurenci NOSILEC PROGRAMA: SOZD Iskra Izobraževalni center Ljubljana VODJA PROGRAMA: Bogdan PELC. dipl. ekon. ČAS IN KRAJ: S programom specialističnega programa bomo pričeli 18. 10. 1984 ob 8. uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 22. 10.1984 ob 12. uri. CENA: V ceno 13.000 din so vključeni vsi stroški izobraževanja. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 4. 10. 1 984 na naslov SOZD Iskra. Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3. Sonja Vrhovec. Podrobnejše informacije o vsebini izpopolnjevanja lahko dobite na tel. št.: 061/222—212. Avtomatika PETINTRIDESET LET RAZVOJA, NAPREDKA IN IZKUŠENJ Letos praznujemo v Iskri pomemben jubilej — 35-letnico delovne organizacije Avtomatika. Zato je prav, da se ozremo nazaj, na prehojeno pot in pogledamo kako smo od prvega, skoraj povsem ročno izdelanega releja in ustanovitve Tovarne električnih aparatov — 29. junija 1949. leta zrastli v močno, industrijsko Avtomatiko. Danes je skoraj 4000-članski kolektiv sposoben proizvajati celovite naprave in sisteme, ki po svoji kompleksnosti in integralnosti ustrezajo najzahtevnejšim potrebam domačega in svetovnega trga. USTANOVITVIJO TO- PRED VARNE Ideja, da bi bilo smiselno organizirati lastno proizvodnjo opreme za električne centrale in proizvodnjo zaščitnih in signalnih relejev, se je rodila v krogu strokovnjakov, ki jih je vodil takratni zvezni minister ing. Petrovič. Pobudo za organiziranje te proizvodnje pa je prevzel prof. dr. Vratislav Bedjanič, ki je bil v tistem času profesor na Elektrotehnični fakulteti in direktor Glavne direkcije za elektroindustrijo LRS. Prav ta direkcija je tudi dala za začetek, ra- Rele RIT 22. prva zvoj signalno-pomožnega releja sredstva v višini 18.000 din. S temi sredstvi naj bi predvsem krij; stroške razvoja, konstrukcije in izdelave prototipa ter začetne stroške poslovanja. V mesecu maju 1949. leta je bil prototip narejen; pri izdelavi idejnega osnutka in konstrukcije so sodelovali. ing. Kudika, Franc Vršnak, Jože Petrač in Franc Brumen. Kot dokazilo o uporabi prvega dela sredstev, ki nam jih je namenila Glavna direkcija, je prof. dr. Bedjanič odnesel prototip releja PR 1 in celotno tehnično dokumentacijo v Beograd. Ing. Petrovič je bil z opravljenim delom izredno zadovoljen, tako da sta bila z dr. Bedjaničem že naslednji dan sprejeta pri Borisu Kidriču. Rezultat tega sprejema je bila uradna ustanovitev tovarne. POVZETEK POROČILA PROF. BEDJANIČA UPRAVNEMU ODBORU Z DNE 22. 6. 1959 »Medtem so izdelki tovarne TELA agitirali za njo in naročila nenehoma naraščajo ter neusmiljeno pritiskajo na kolektiv, da bi povečal svojo proizvodnjo. Kolektiv je povečal svoje napore in najemal prostore kjerkoli jih je našel. Tako smo dobili prostore na Rimski c. 17, Gosposvetski c. 9, Savski c. 13 in Kavčičevi ul 74, tako da razpolagamo sedaj s skupno površino 1353 m2, raztreseno po Ljubljani z medsebojnimi razdaljami do 5 km. Na enega delavca odpade 4,1 m2, kar je mnogo premalo, da bi se moglo delo pravilno in nemoteno odvijati«. ROJSTVO PROGRAMOV Za prvih deset let je na eni strani značilno osnovanje proizvodnje novih aparatov, na drugi strani skrb za strokovni kader, za opremo in za delovne prostore. Poglejmo si področja, ki smo jih začeli osvajati: — relejna zaščita: v teku desetih let je bilo razvitih devet raznih tipov merilnih relejev, od teh jih je pet prišlo v proizvodnjo. Skupno je bilo izdelanih 3-865 raznih relejnih kombinacij za zaščito generatorjev, transformatorjev, vodov in večjih motorjev. — relejna zaščita generatorjev in transformatorjev: naročenih je bilo 72 generatorjev moči do 26 MVA, z zaščito pa opremljenih čez 230 večjih transformatorjev do moči 60 MVA — relejna zaščita vodov in visokonapetostnih sistemov — relejna zaščita trifaznih motorjev — signalizacija v elektrarnah in transformatorskih postajah — stikalna tehnika in elementi za avtomatizacijo — požarno varnostne naprave in naprave za zaščito pred vlomom — naprave za opravljanje cestnega prometa — relejne železniške signalno-var-nostne naprave tako organizacijo, ki bo prinašala večje ekonomske učinke. Kljub temu ni manjkalo predlogov proti združitvi in ni šlo vse gladko.Zbor delavcev TELE je odločil, da se z ostalimi tremi tovarnami združi in ustanovi Enotno podjetje ISKRA. Že v strokovnih materialih za pripravo združevanja so bile predvidene združitve določenih dejavnosti. Tako smo ustanovili Zavod za avtomatizacijo ZZA, kamor se je vključil kompletni razvojni sektor TELA, Prodajno servisno organizacijo PSO, kamor se je vključil kompletni prodajni sektor, formirana pa so bila tudi druga področja in dejavnpsti, kamor pa so se vključevali le posamezni delavci TELE. Če se povrnemo VKLJUČEVANJE V ZDRUŽENJA ELEKTROINDUSTRIJE SLOVENIJE IN USTANOVITEV ENOTNEGA PODJETJA ISKRA V 1959. letu je bila sprožena iniciativa in začeta intenzivna akcija za združevanje tovarn s področja elektroindustrije Slovenije, V pripravah je sodelovalo precej organizacij in sicer Iskra Kranj, IEV Ljubljana, Telekomunikacije Ljubljana, TELA Ljubljana, Elek- : povrnemo k proizvodnji in njenemu programu, lahko rečemo, da pomeni priključitev k Iskri kljub začetnim nekaterim težavam zaradi prekrivanja programov (v Dobrepolju morajo opustiti okoli 60% proizvodnega programa zračnih stikal), začetek močne proizvodne rasti. Bruto obseg proizvodnje je dosegel skoraj 50 milijonov dinarjev, v proizvodni program, ki je postal množični pa so uvedli še miniaturne pomožne releje, programatorje in elektronske časovne releje. Odločitev za proizvodnjo programskih naprav za krmiljenje strojev, varilne tehnike in kompleksnejših naprav v energetiki je privedla tudi do delitve programa v dva proizvodna sektorja: v sektor relejev in sektor signalno varnostnih naprav, vse to pa v okviru gesla: »Čim več doma izdelanih elementov vgraditi v doma izdelane naprave!«. V to obdobje sodijo prvi zelo resni. Iz proizvodnje varilnih naprav. trosignal Ljubljana, Niko Železniki, TIO Lesce in Institut za elektroniko Ljubljana. Te organizacije so koncem 1959. leta ustanovile poslovno združenje AVTOMACIJE. Kratko delovanje AVTOMACIJE je dalo določene izkušnje, ki so kazale na to, da je potrebno organizirati čvrstejšo vez med organizacijan. . Le-ta naj bi bila sestavljena iz samostojnih tovarn s specializacijo proizvodnje, delitvijo dela in kooperacije ter poenotenjem tehnologije. Pobudo za formiranje take organizacije je dala Industrija za elek-trozveze IEV Ljubljana. Ob koncu priprav so se ISKRA, IEV, TELEKOMUNIKACIJE in TELA združile v enotno podjetje in se dogovorile, da prevzamejo enotno ime ISKRA. Med ostalimi je bil vzrok za tako ime firme tudi v tem, da so nazivi ostalih tovarn preveč poudarjali proizvodno usmerjenost vsake od njih. Naziv Iskra pa je bil splošen in v principu sprejemljiv za vse. Organizacija združevanja je bila dobro pripravljena. Organizatorji združevanja so v elaboratu obljubljali prenos modernejšega programa stikalne tehnike v TELO (kar se pozneje ni zgodilo), enoten nastop na domačem trgu, enoten nastop na tujih trgih in Rele UR-2. Prostorska stiska v proizvodnji. napori, ki so pokazali rezultate tudi v izvozni dejavnosti. Tako možna programska in proizvodna ekspanzija je potegnila za seboj tudi ojačanje kadrovske zasedbe in živahno štipendijsko dejavnost. Tudi investicijsko nismo mirovali: pripravljala se je druga faza izgradnje na Savski cesti in izgradnja tovarne v Stegnah za sektor signalnovarnostnih naprav, v Dobrepolju širijo proizvodni program na novo izvedenko bimetalnega releja ter končnih tipk, v Makolah pa v prostorih štatenberškega gradu pričnejo z montažo podsestavov za programska stikala. USTANOVITEV DO AVTOMATIKA Razmišljanja o branžni organiziranosti Iskre datirajo v obdobje 1967—1970 leta. Bolj konkretne priprave pa so se začele 1973. leta, ko smo se v Iskri odločili, da programsko sorodne programe in druge enote povežemo v branžne delovne organizacije. Ustava in Samoupravni sporazum o združitvi v ZP Iskra nam je dal možnosti z istočasno obvezo, da tak interes predvsem zaradi sledečih razlogov čim prej uresničimo: — specializacije proizvodnje in storitev — racionalne organizacije poslovnih procesov — optimalne delitve dela — ustreznega delovanja in nastopanja v ožjem in širšem gospodarskem prostoru SMiM -iSiiiiš : Bi*i<,Č-,. v » 5:'s. k! . ii-S ,, ■. 'v,\5.X" i.,,- ■ **'■ P K -S - i; <:• jvfši. liš TV f C:..;.. i J. ........................................................v**- . ■ M :ii5rsK:i:W5i jisMM* BiS ..........čili ..ii. i/i, 1 BsisdA m; 5 :&? is*šg: — enotnega usmerjanja investicijskih in finančnih naložb v opremo, pro-grame-itd. V elaboratu o razlogih za združevanje v branžno delovno organizacijo je bilo med drugim zapisano tudi: Zaradi takega značaja branžne delovne organizacije ima Avtomatika možnost vsestransko hitrejšega in stabilnejšega razvoja v gospodarsko močno in sodobno organizirano, samoupravno in poslovno učinkovito organizacijo, ki je sposobna proizvajati kvalitetne proizvode in storitve na visoki ravni produktivnosti in ekonomičnosti. Dinamično poslovno obnašanje naj bi jo istočasno usposobilo za hitro in učinkovito reagiranje na tržne pogoje ter za uspešno prilagajanje v domačem in tujem gospodarskem prostoru. Pri tem temeljne organizacije Avtomatike predstavljajo temelje kompleksnega, integracijskega sistema branžne organiziranosti, ki mora biti razvit in zgrajen na samoupravnih osnovah združevanja dela in sredstev ter tako povezovati in uresničevati interese vseh delavcev. Iz tako ugotovljenih splošnih, proi-zvodno-tehničnih ter ekonomsko-fi-nančnih izhodišč bo lahko Avtomatika naglo širila svojo materialno osnovo, kadrovske in proizvodne zmogljivosti ter članom kolektiva zagotavlja dolgoročno socialno varnost ter primeren družbeni in osebni standard. Samoupravni sporazum o združitvi v branžno delovno organizacijo so v začetku 1975. leta tako sklenile TOZD Električni aparati in releji —TELA in TOZD Avtomatske in varilne naprave, ki sta se organizirala iz Tovarne električnih aparatov, TOZD Industrijska oprema TIO, Lesce,TOZD elektro-spojna vezja ELA in TOZD Napajalne naprave, ki sta se organizirali iz Tovarne usmerniških naprav, TOZD Orodjarna, TOZD Inženiringi, kise ič organiziral iz BAŽ ter TOZD Pr0, os1 česna tehnika ter delovna skupn' skupnih služb, v katero sestav so vključili tudi delavk Zavoda za a^1’ matizacijo oz. Raziskovalnega instiK ta, ki je prenehal obstajati ter dela'1 Slabi pogoji dela v lakirnici Iskra-Commerce domače prodaj6-tako organizirani branžni delovni ^ ganizaciji je delovalo 2496 delavce. Tovarne ali enote, ki so se organ' rale kot TOZD in združile v DO ^ tomatika so bile proizvodno, tehn0' sa ško, organizacijsko, samoupravno, k‘ ^ dravsko, ekonomsko, tehnično pa ,u t0 po gledanju na proces upravljanja Vi na denja na različnih stopnjah , tud11!, ni1 ganizirane na različnih osnovah. Do , kratni doseženi razvoj organizacij j6^ zelo različen in v_glavnem neodvisen drugih. Čeprav smo se združevali osnovi programske sorodnosti je (Nadaljevanje na 5. str3111 Krmilna programska napramPD 1512. PETINTRIDESET LET RAZVOJA NAPREDKA IN IZKUŠENJ St°Pnja povezanosti med njimi sora-?jr'erno majhna. Pomembne program-lLke stične točke so bile le med TOZD JELA in SVN in TOZD SVN in OZD INŽENIRINGI, organizacij-Sa povezanost pa med TOZD ELA in 'OZD NAPAJANJA. Takšna različnost je imela velik vpliv J? postavljanje organiziranosti DO Ta odločitev in z njo neposredno povezana zaveza, da v skladu z zakonom o združenem delu razvijamo socialistične samoupravne odnose ter nova razmerja v urejanju družbeno-eko-nomskih odnosov delavcev v združenem delu. je privedla do nove samoupravne organiziranosti Avtomatike in programske usmeritve njenega nadalj- sejc pro- inos1 ;0 avte itP: lavo' L tu §v ' : S- fl™ Globni signali za cestni promet. AVTOMATIKA. Združevanje dela in ^redstev so ene TOZD smatrale kot |rseganje v njihove neodtujljive pra-'Ce, druge pa so delo in sredstva želele Združevati. Zaradi navedenih razlogov je bila ana pobuda, da se samoupravni spo-cd.Zl|m o združitvi v delovno organiza-'J° spremeni oziroma dopolni. Spre-. ernbe in dopolnitve so bile obsežnej-’ tako da je bil sklenjen nov sarnou-vravni sporazum, ki so ga TOZD spre-e|e v decembru 1975. leta in je bil uve-)avljen v 1976. letu. Sporazum je odpravil do takrat do-Sovoj-jgno solidarno odgovornost za lenosti TOZD in ga nadomestil s U “sidiarno. Nastopanje v pravnem Pr°metu so si nekatere temeljne orga-tzacije pridržale. Določene, do takrat , Ktipne zadeve, ki so se opravljale v de-(Jni skupnosti pa so odslej opravljale tpeljne organizacije s svojimi delavci, -h' r J6 0 delovne organizacije ni bila "'lil VIV V 1 i v "lkoli vprašljiva. v^VA samoupravna orga-,'ZIRANOST in programska Sodišča L>ejavcj Avtomatike smo se že v te-,.e‘J'h srednjeročnega plana (| 1980 odločili, da bo Avtoma- ta postala nosilec proizvodnje siste-Ijn°v za avtomatizacijo v SOZD Iskra J6 da bo pretežni del proizvodnega llst°Cesa Preusmerila v proizvodnjo sili stemov za promet, energetiko in indu-I lrij° ter strateških komponent in na-I prav za te sisteme. lota' 'e bij :[U li bil« trafi) J ">75 m tik Z montaže komandnega pulta v Bolgariji. INTEGRALNA ZAŠČITA: — požar — vlom — kontrola gibanja integralni sistem zaščite NAPAJANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO: — naprave — sistemi napajanja — modulni napajalniki Cilji srednjeročnega in dolgoročnega razvoja Slovenije pa zavezujejo SOZD ISKRA in v njenem sestavu še posebno DO Avtomatika, da z uvajanjem razvojno-tehnološko intenzivne proizvodnje, značilne po veliki udeležbi dela visokokvalificiranih kadrov. Na referendumu: „ZA“ ustvari proizvodni program, ki bo visoko konkurenčen v svetovnem okolju, izvozno usmerjen in ne bo negativno vplival na življenjsko okolje. To je proizvodnjo, ki š tehnologijo mikroelektronike in računalništva vedno bolj pridobiva v svoji komplctnosti in postopno prerašča iz enostavnih naprav v profesionalne podsisteme in sisteme, kar predstavlja proizvodnjo sistemov, naprav in elementov za avtomatizacijo v železniškem in cestnem prometu, energetiki, strojegradnji, industrijskih procesih, varjenju, zaščiti objektov in prostora in robotiki. Hkrati pa je potrebno razvijati tudi strateško infrastrukturo teh sistemov —mikroelektroniko, sestavine mikroračunalnikov in računalnikov, senzoi-jev in druge elemente za avtomatizacijo in robotiko, merilne in testne avtomate in pretvornike ter module in sisteme napajanja z električno energijo. Takšen program omogoča neposredni, konkurenčni nastop na tujih trgih razvitega sveta in dežel v razvoju. Posebno pa uporaba sistemov, naprav in elementov iz te proizvodnje izboljšuje kvaliteto in produktivnost v drugih panogah jugoslovanskega gospodarstva in veča konkurenčnost in izvozno sposobnost teh panog. Š.D. DELAVSKI SVET ŠIROKE POTROŠNJE Osebni dohodki zaradi nelikvidnosti močno ogroženi Podoben naslov, vsaj vsebinsko, je bil natisnjen že nad poročilom s sestanka koordinacijskega odbora sindikata Široke potrošnje prejšnji teden. Podobnost pa, žal, ni slučajna: izredno hude težave, ki jih Široki potrošnji povzroča nelikvidnost, so bile tudi tema na dnevnem redu zasedanja delavskega sveta Široke potrošnje v Škofji Loki, 11. septembra. tem trenutku je verjetno osrednje vprašanje organiziranosti delovne organizacije, ki je nespremenjena že vse od ustanovitve in v'bistvu dopušča obnašanje temeljnih organizacij kot delovnih. Pričakovati je torej, da se bo sanacija delovne organizacije pričela z reorganizacijo. Kako izredno hudemu pomanjkanju denarja navkljub zagotoviti sredstva za pravočasno izplačilo osebnih dohodkov delavcem TOZD TGA iz Reteč, Tovarne TV sprejemnikov iz Pržana in sežanske Elcktroakustike? V temeljnih organizacijah je namreč težav z likvidnostjo največ. Potem, ko so strokovne službe slednjič le nakazale možnost, da bi osebne dohodke v Retečah in Sežani zagotovili pa se je pri finančni konstrukciji izplačila osebnih dohodkov delavcem na Pržanu, zataknilo. In to kljub dejstvu, da v septembru pržanski osebni dohodki ne bi bili neokrnjeni, temveč zaradi zahtev zveznega zakona, ki določa prioriteto izplačil, nižji za dobrih 15%. Temeljita razprava na delavskem svetu (ki je bila le samoupravni zaključek maratonskih strokovnih naporov) se je slednjič končala s sklepom, ki je bil v določeni meri tudi pričakovan: s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij DO in SOZD Iskra morajo strokovne službe storiti prav vse, kar je v njihovi moči in zagotoviti sredstva za osebne dohodke vsem delavcem Široke potrošnje brez izjeme. POLLETNO POSLOVANJE ŠIROKE POTROŠNJE NE VLIVA OPTIMIZMA Ocena, ki so jo pred zasedanjem delavskega sveta o polletnem poslovanju Široke potrošnje sprejeli člani koordinacijskega odbora sindikata in odbora za gospodarjenje, se ne razlikuje od ugotovitev delegatov tega samoupravnega organa. Planski cil ji v polletju niso bili doseženi; tudi tisti ne, ki bodo vitalnega pomena za kakovost gospodarjenja v prihodnjih mesecih. Tu je mišljen predvsem izvoz, ki zaostaja za načrtovanim zaradi pomanjkanja naročil; naraščajo zaloge in še bolj bremenijo finančno poslovanje delovne organizacije, ki posluje pretežno z najetimi, tujimi sredstvi. Akumulacijo v polletju je »odjedla« izguba Tovarne gospodinjskih aparatov .iz. Reteč (ob ustvarjenih 120 milijonih dinarjev, je bilo izgube za 105 milijonov) in kot vse kaže, se izguba v Retečah (in morda še k je) še kopiči. Zakl ju-ček takih ugotovitev, ki je podprt še z zaskrbljujočo ugotovitvijo, da se negativni trendi nadaljujejo, seveda ne obeta v prihodnjih mesecih nič dobrega- Podobno kot družbenopolitični delavci pred njimi, so delegati na delavskem svetu ponovno poudarili nujnost takojšnjega ukrepanja. Nemudoma je treba pričeti s sanacijo delovne organizacije kot celote, saj tako težko po enotni oceni vseh dejavnikov znotraj DO in SOZD Iskra za Široko potrošnjo še ni bilo. Zunanjih vplivov, ki so povzročili izredno zapletenost sedanjega položaja, je veliko. Niso urejena vprašanja neskladja med normativno in dejansko družbeno podporo izvoznikom (ki jih najbolj občuti prav pržanska Tovarna TV sprejemnikov), dnevno se menjajo pogoji, pod katerimi je treba gospodariti, nerazumljivo zaostaja drsenje tečaja dinarja itd. Veliko pa je tudi notranjih slabosti, ki bi jih lahko odpravili in bistveno vplivali na rezultate gospodarjenja. V Dan po zasedanju delavskega sveta Široke potrošnje, na katerem je bil sprejet sklep, da so strokovne službe in družbenopolitične organizacije dolžne v okviru SOZD Iskra zagotoviti sredstva za osebne dohodke vsem delavcem Široke potrošnje, so uskladili stališča in pretresli možnosti za izvedbo zadolžitve predstavniki strokovnih služb in DPO Široke potrošnje, SOZD Iskra in Iskrine Interne banke. Prizadevanja so bila uspešna, tako da so tudi delavci pržanske temeljne organizacije prejeli — z dvodnevno zamudo, a vendarle — osebne dohodke kot zadnji ta mesec v Široki potrošnji. Zaradi neporavnanih obveznosti temeljnih organizacij so bili osebni dohodki za 15% nižji od normalnih, vendar bodo ustrezne strokovne službe storile vse, da bi bila razlika poravnana čimprej. PLANIRANJE O gospodarskem načrtovanju sta govorili dve točki dnevnega reda nedavnega zasedanja delavskega sveta. Ena je bila namenjena rebalansu gospodarskega načrta DO za letošnje leto zaradi sanacijskih ukrepov v TOZD TGA-Manjše možnosti izvoza te temeljne organizacije od načrtovanih seveda neposredno vplivajo na obseg proizvodnje, zato je bil rebalans nujen. Delavski svet pa je sklepal tudi o aktivnostih za pripravo srednjeročnega plana DO Široka potrošnja za obdobje 1986—1990. Na kratko povedano: sprejeta je bila odločitev o pričetku izdelave analize izpolnitve srednjeročnega plana 1981 —1985 in dosedanjega razvoja (predvidoma konec letošnjega septembra); izdelati bo treba analizo razvojnih možnosti, oz., družbenoekonomskih pogojev za obdobje 1986—1990 (do konca oktobra 1984); do marca prihodnjega leta naj bi oblikovali predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana DO, do novembra prihodnjega leta pa naj bi srednjeročne plane na vseh ravneh Široke potrošnje tudi sprejeli. Hkrati je bil pooblaščen odbor za gospodarjenje DO, da na osnovi sprejete metodologije dela koordinira in kontrolira izvajanje vseh aktivnosti pri pripravi srednjeročnega plana delovne organizacije za naslednje srednjeročno obdobje. Za usklajevanje srednjeročnega plana SOZD Iskra za to obdobje z interesi Široke potrošnje pa je bil imenovan direktor področja za plan, analize in investicije Jože Vidic. Stane Fleischman RA iSlCRA Poslovali po pričakovanju Četudi smo že krepko zakoračili v september, in poslovne dejavnosti živo tečejo v tem drugem polletju, so vendar pred nami še polletni rezultati. Tokrat smo se o polletnih rezultatih pogovarjali z Marjanom Trojarjem, IPO DO Zorin. V polletju smo gospodarili tako, kot smo pričakovali! Realizacija prihodka je nekaj pod planom, deloma začadi ne-reaiizacije nekaterih razvojnih nalog in deloma zaradi zakasnitve plačila s strani nekaterih Iskrinih DO. Kljub temu, da smo posebej pazili na gibanje materialnih stroškov, pa le-ti še vedno naraščajo hitreje od prihodka. Glavni nosilci stroškov so bili vedno dražja literatura, predvsem uvožena, in pa povečan: stroški za potovanja, ker se naše pogodbeno delo opravlja v veliki meri na terenu. Pri materialnih stroških pa še nimamo dokončne slike, ker nekatere obremenitve (računi) šele prihajajo in se bodo na bilanci pokazale šele ob koncu leta, kot denimo, stroški abonmajev za revije in baze podatkov, ipd. V takih pogojih smo dosegli dohodek, kije za 136,5 % večji od lanskega v istem obdobju. Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ugotavljamo, da že leta nazaj zaostajamo pri izplačilu OD za rastjo le-teh v SOZD Iskra, tudi slika v realizaciji januar — junij 1984 je enaka, četudi smo OD glede na preteklo obdobje nekaj dvignili. Indeks rasti OD je 146,6 v primerjavi z enakim obdobjem lani v SOZD ISKRA pa 148,4. Ta postavka v strukturi prihodka in dohodka zadnjih nekaj let upada ob približno konstatnem deležu poslov- nega sklada, sedaj pa že na račun poslovnega sklada ohranjamo delež OD na približno enaki ravni. V polletni realizaciji se pozna, da smo že pri planiranju sredstev za pokrivanje združene dejavnosti v SOZD Iskra indeksno močno zaostajali za rastjo dohodka v SOZD ISKRA. Glede na polletno realizacijo dohodka v SOZD pa se razlika še povečuje, ker združena sredstva, kot prihodek DO ZORIN, ostajajo na planirani ravni. Tako se kaže, da TOZD, ki uporabljajo večji delež združenih dejavnosti, izkazujejo manjšo rast v polletni realizaciji. Zaradi takega razmerja bi morali pri pripravi plana za leto 1985 upoštevati ta gibanja in predvideti ustrezne korekcije. V okviru TOZD CAOP je v tem obdobju pričel delovati skupni računalniški center. Ugotavljamo, da bo začel z rednim obratovanjem v naslednjem letu, ko bo opravljana adaptacija prostorov in prevzem instaliranega skupnega računalnika. Delež celotnega dohodka, ki ga namenjamo za razširjeno reprodukcijo v glavnem pridobivamo s pogodbenimi deli in se v strukturi dohodka manjša. Naša razširjena reprodukcija pa je vezana predvsem na pridobivanje novega znanja. Le-to pa po veljavnih predpisih pri nas obravnavamo kot osnovno sredstvo in se zanj zato ne izločajo amortizacijska sredstva. Posledica tega je, da ga moramo obnavljati in financirati zgolj s sredstvi iz poslovnega sklada. Za ohranjanje razvoja ZORIN bomo zato morali trend manjšanja poslovnega sklada spremeniti ali s povečano udeležbo pogodbenih del oz. s postavitvijo odnosov svobodne menjave dela na nove osnove. SOZD ISKRA IZOBRAŽEVALNI CENTER, LJUBLJANA V skladu s programom zagotavljanja kakovosti elektronskih elementov po sistemu IS 9000 v Iskri, sklepom KPO SOZD Iskra in področnega kolegija za kakovost o uvajanju tega sistema, razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu: Izvajanje sistema IS 900 od 8. do 10. 10. 1984 Strokovno usposabljanje je namenjeno glavnim kontrolorjem in vodjem preizkusnih laboratorijev ter njihovim namestnikom v sistemu IS 9000. Sistem za zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov IS 9000, (skrajšano sistem IS 9000) je sistem elektronskih elementov ocenjene kakovosti, temelji na osnovah, ki so v celoti prevzete iz ustreznih mednarodnih sistemov in pospešuje Iskrin izvoz elementov višjega kakovostnega razreda. Glavni kontrolor s svojimi pooblaščenimi sodelavci je organizator in nosilec sistema IS 9000 v organizaciji združenega dela, ki proizvaja elektronske elemente ter mora zato temeljito obvladati vse podrobnosti sistema IS 9000. To znanje pridobi na tem seminarju. VSEBINA: 1. Osnove sistema IS 9000 Razvoj in vzpostavitev sistema Zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov po IS 9000 Zgradba zagotovitvenih standardov Organizacija in funkcioniranje sistema 2. Postopki ocenjevanja kakovosti Naloge proizvajalcev elementov Kvalifikacijska odobritev elementov Splošne zahteve za kontrolo Kontrola kakovostne ustreznosti Sistem spuščanja v prodajo Overjeni zapisi o preizkusih VODJA PROGRAMA: Zoltan ZEMLJIČ, ing.. Iskra IEZE. DSSS. Ljubljana ČAS IN KRAJ: s programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 8. 10. 1984 ob 9. uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 10. 10. 1984 ob 18. uri. CENA strokovnega usposabljanja: v ceno 11.100 din so vključeni penzion-ski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: prijavnice pošljite najkasneje do 4. 10. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Zoltanu Zemljiču. tel. št.: 061 576-231. ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO. Z odpovedovanjem in velikimi napori iz rdečih številk Temeljiti posegi znotraj temeljne organizacije so se delavcem sežanske Elektroakustike obrestovali. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so poslovanja zaključili brez rdečih številk in hkrati pokrili izgubo iz prvih treh mesecev. Od planiranih 490 milijonov dinarjev so dosegli 430 milijonov celotnega prihodka in s tem glede na ogromne težave tako z repromateriali kot z likvidnostjo dosegli pravzaprav skoraj več kot so sami upali. Po vseh anomalijah, s katerimi so se borili v prvem letošnjem polletju v upanju, da bodo meseci do konca leta znosnejši, pa se pričakovanja niso izpolnila. Julija in avgusta je najprej dopust, nato pti pomanjkanje repromate-riala, temeljito .»oklestilo« začrtane cilje, tako da v teh dveh mesecih niso uspeli doseči več kot polovico planiranega. Kljub temu pa so julija ob dopustih in pomanjkanju materiala uspeli doseči 60 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je toliko kot v prvih treh mesecih leta skupaj in to'v petnajstih delovnih dneh! S precejšnjim navdušenjem in delov -nim elanom so prišli na delo tudi v avgustu pa jim delo zaradi brezbrižnosti Iskra Čommercea ni steklo; pravočasno naročenega materiala ni bilo. zato je brez dela ostalo 100 ljudi (od skupno 469 zaposlenih). Da bi veliko zamudo iz poletnih dv eh mesecev nadoknadili, je vodstvo temeljne organizacije pripravilo program dela do konca leta. Zaradi zamud je bilo seveda sprememb precej: delo v razširjenem delovnem času, pomoč režijskih delavcev v proizvodnji, delo ob sobotah in celo nedeljah. Vendar pa sicer pametno zamišljeni ukrepi niso takoj naleteli na plodna tla, saj je bil v kolektivu le še preveč živ spomin na neljube dogodke iz poletnih dni. Po polmesečnih »pogajanjih« in razpravah znotraj kolektiva pa je bil 30. avgusta slednjič sklican zbor delovnih ljudi, ki je pravzaprav pomenil dokončno diferenciacijo sežanskih Iskrašev glede na resnično pripravljenost, da sc temeljna organizacija z lastnim delom izkoplje iz težav. Na tem zboru je bil z večino glasov izglasovan program ukrepovdo konca leta, čeprav je bilo vsem jasno, da bodo potrebna precejšnja odrekanja — zamujenega je bilo že vse preveč časa. Tako bodo v sežanski Elektroaku-stiki do konca leta poskrbeli za neprekinjeno proizvodnjo tudi ob sobotah in nedeljah, trak. na katerem montirajo radijske aparate z gramofonom »Trenta« teče 12 ur dnevno in v sobotah. Montaža antenskih sistemov na Gorjancih Prejšnji teden smo obiskali naša monteija na Trdinovem vrhu, kjer montirata antenski sistem za 24 kanalno zvezo med RCV Ljubljana in NE Krško. Monterji iz DO Elektrozveze so tako izkoristili ugodne vremenske razmere, ki se na višini prek lOOOm kaj hitro tako zaostrijo, da je montaža onemogočena. Na 100 m telekomunikacijskem stolpu, namenjenem za prenos radijskega in televizijskega programa ter za ostale telekomunikacijske potrebe na tem področju, potekajo sedaj dela na montaži obeh antenskih sistemov, nato pa bodo sledila še dela v notranjosti stolpa. Vodja montažnega oddelka Franc Hace nam je dejal, da večjih zastojev pri tem ne bo. Obrnili smo se tudi na predstavnika investitorja — Elektrogospodarstva Slovenije, mag. Dragiča Paramentiča, ki nam je povedal, da so bile telekomunikacijske naprave na Trdinovem vrhii doslej nameščene.v kontejnerju, z dograditvijo stolpa pa jih bodo namestili vanj, oz. namestili antene na zanje predvidene podeste na stolpu. Hkrati bodo razširili antenski sistem FM 400 zaradi izboljšanja kakovosti zveze. Dela potekajo po načrtu; vendar pa je naš sogovornik dodal, da razdrobljenost Iskre prisiljuje investitorja na zamudno povezovanje z vsako posamezno TOZD, udeleženo v projektu. Iskra bi za take projekte morala imeti inženiring, oz. najti način, da zapolni vrzel, ki je nastala zaradi osipa kadra. Kljub temu pa bo po zaslugi izkušenih monterjev v TOZD RRNS delo dobro opravljeno. B.Č. Za september so se dogovorili za več kot podvojeno avgustovsko realizacijo \ višini 140 milijonov dinarjev, kar.bo dosežek brez primerjave v zgodovini sežanske Iskre. In v trenutku, ko to poročamo, ne gre več dvomiti, da začrtanega cilja ne bi tudi dosegli. Z delom režijcev v proizvodnji namreč dosegajo več, kot so pričakovali najbolj zagrizeni optimisti; uvajanje, za katerega so predvidevali štirinajst dni, je bilo zaključeno v sedmih. to pa je pripomoglo, da so samo »Trent« v enem dnevu izdelali tudi 220; prejšnje poprečje je bilo 80 kosov dnev no, najv eč 1 20. Podobno je z gramofoni. ki jih tudi izdelujejo po domala za polovico preseženem planu. Ža stalno so v proizvodnjo premestili 22 delavcev, 9 jih še nameravajo. Vsak dan je na delu v proizvodnji 50-60 režijskih delavcev, poleg dopoldanskih obveznosti pa podaljšuje delo v popoldanskih urah v sak dan še 150-200 delavcev. Že ti podatki seveda povsem zadoščajo za spoznanje, da so v Elektroaku-stiki pričeli s temeljitim izkoriščanjem vseh notranjih rezerv. In kot vse kaže, jim gre delo od rok še bolje, kot so si sprv a zamislili. Zaradi doseženih rezultatov se torej obeta, da bodo s pospešenim delom med tednom dosegli toliko, da jim ne bo treba prebiti prav vseh sobot do konca leta v tovarni. Na dlani je že tudi, da bodo v septembru slednjič le uspeli povečati maso osebnih dohodkov za tretjino in tako vsaj malo približati izredno nizke osebne dohodke naraščajočim življenjskim stroškom. Žal pa vse vendarle ne teče povsem tako, kot bi si želeli. Šepa priprava pr01' zvodnje, ki ne dohaja povečanih pvizil' devanj v proizvodnji" zatika se pri de'1' zah, tudi minimalnih vsotah, limit z;l' dolževanja v Iskrini Interni banki i>ee' njujejo kot neustrezen glede na po'-' čan obseg dela. Tudi sodelovanje v delovni organi?11' ciji ne napreduje tako, kot bi si glede na odločitev o krčenju števila režijskih de-lav cev v temeljni organizaciji želeli. Z«1' radi nizkih osebnih dohodkov beleži]1’ precejšnjo fluktuacijo, žal tudi tisti'1 kadrov, ki bi jih v tovarni še kako p°' trebovali. Vsem težavam navkljub pa so se ed( ločili, da bodo svoje načrte uresniči'1-Velja dogovor, da lahko na novo zap(!l slijo le enega režijskega delavca na št"1 proizvodne; spremenili so sistem na' grajevanja, tako da je delo v proizvodnji, za katerega se zahteva enaka kvalifikacija, avtomatično vrednoteno r-'1 petino bolje, kot v režiji. Ta ugodnost velja tudi za delavce ' nabavni službi. Tako želijo enkrat za v selej preprečiti beg iz proizvodnje i” vrniti delu v neposredni proizvodni1 pravo vrednost. Še naprej pa ostaja odprto vprašanje prenosa poslovnih funkcij na raven delovne organizacije; to sodi v okv'r reorganizacijskih posegov v Široki potrošnji. Seštevek vseh prizadevanj naj bi P*1 koncu leta — tako vsaj načrtujejo ^ Elektroakustiki prinesei KS milijo*1®', dinarjev akumulacije ob za 33% višj* masi za osebne dohodke. Delo v prihodnjem letu pa naj bi že steklo P° normalnih tirnicah, saj udarništvo ' obliki, kakršno bodo uveljavljali v mesecih do konca leta, ne more trajati ' nedogled. Ni pa odveč zapisati, da kolektiv sežanske Elektroakustike zdaj, ko je dokazal svojo pripravljenost . da vse sile vpne v akcijo za reševanje svoje temeljne organizacije, bolj kot kdajkol* računa tudi na sodelovanje v okviru delovne organizacije in SOZD Iskra. Stane Fleischma*1 REZULTATI NATEČAJA ZA IDEJNO TEHNIČNO REŠITEV OPTIČNEGA INDIKATORJA POZIVA NA CENTRALAH Z ROČNIM POSREDOVANJEM (LB) Strokovna komisija v sestavi: Marjan Čarman, Marjan Dežman, Jože Jerončič, Karel Makovec, Viljem Peternelj in Miha Unk je pregledala in ocenila 2 idejni rešitvi, ki so ju na natečaj poslali 3 avtorji in odločila: Nagrado 20.000 din si delita avtorja: FRANJO CUR ANOV1Č in JANEZ ERČULJ. Druga idejna rešitev' ne izpolnjuje dveh bistvenih pogojev razpisa: v stanju aktivnega delovanja indikatorja je poraba večja od 2 A; ni bila podana konstrukcijska rešitev indikatorja. Vsem avtojem se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo! SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje strokovno usposabljanje po programu: Optimiziranje in stroškovna kontrola proizvodnje od 8. do 12. oktobra 1984 V razmerah zaostrenih pogojev gospodarjenja se, še bolj kot kdajkoli doslej, kaže potreba po obvladovanju proizvodnega procesa ter po stroškovni kontroli posameznih segmentov proizvodnje. Glavna poslovna usmeritev Iskre je izvozna usmeritev prestrukturiranega proizvodnega programa, do-seganje ugodnejše akumulacije, zmanjšanje uvozne odvisnosti ter polna zaposlenost delovnega kolektiva. Optimiziranje proizvodno-prodajnegaprograma po kriterijih poslovnosti. krmiljenje proizvodnje glede na tekoče rezultate poslovanja, sprotno zasledovanje stroškov proizvodnje, kalkulacije stroškov z vidika poslovne strategije ter analiza vrednosti so elementi za doseganje začrtane poslovne politike OZD. Seminar je namenjen: planerjem, razvijalcem, tehnologom, računovodskim delavcem, vodjem del v proizvodnji ter ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo z odločitvami v proizvodnji in s kreiranjem poslovne politike. Udeleženci seminarja bodo prejeli gradivo kot pripomoček za samostojno delo na teh področjih; vključena bo tudi demonstracija računalniškega reševanja posameznih primerov. VSEBINA: L Optimiziranje proizvodnje 2. Stroškovna kontrola proizvodnje 3. Analiza vrednosti NOSILEC PROGRAMA: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana VODJA PROGRAMA: Božo Lampič, dipl. ekon.. Iskra KIBERNETIKA — DS ATS. Kranj ČAS IN KRAJ: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 8.10.1984 ob 9. uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja bo predvidoma 12. 10. 1984 ob 18. uri. CENA: v ceno 15.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci seminarja v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: prijavnice pošljite najkasneje do 2. 10. 1984 na naslov: SOZD Iskra. Izobraževalni center. Ljubljana. Trg revolucije 3. E-1 I. Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa B. Lampiču, tel.: št.: 064 28-269 ali v Izobraževalnem centru, tel.: št.: 061 222-212. AVTOMATIKA 0 investicijskem projektu industrijska avtomatika () deja, da bi bilo potrebno v delo\ni /Sanizaciji Avtomatika kot eni od jjJPotnembnejših delov Iskre, pristo-I 1 k prestrukturiranju proizvodnje, sc ^r<>dila v 1981. letu. Čeprav šene pov-.111 jasno opredeljena in ponekod s pe-^izmi sprejeta ali odklonjena; kar je ncke mere razumljivo, saj je bilo v l vt°matiki narejeno že več poizkusov, 'lk° izvršiti premike \ poslovnem si-c,Tlu. je v izhodišču temeljila na: ^ " inovacijskem projektu Mira (Mi-^°računalniška avtomatizacija) č 'n investicijskem projektu Industrij-a avtomatika projektu obnove proizvodnje Sbidnje napajalnih naprZtv |.inovacijskem projektu obnove re-Jnega programa 1(V3 • ~ ustanovitvijo inovacijskega pro-j-Ma Mira so že v pričetku nastopile te-()ave in sicer pri vzpostavitvi primerne Sanizacije na bazi matrično vodenega r?jekta. V grobem naj bi ta projekt, J'Pripravi katerega je sodeloval tudi Biro za inženiring, DO Zorin, '•Jemal prestrukturacijo obstoječe 0|zvodnje, naprav in sistemov avto-^ atizacije za promet ter tehnologijo in ^'ito na osnovi integralne modulne ^‘•dnje v izvedbi logičnega optimiranja Porabe makro in m ikro računalniške Enologije. Kljub vsem težavam je Zadnjih letih, z angažiranjem posa-^e<’nikov, inovacijski proces stekel in ■ l,h||koVa| v investicijskem projektu ••dtistrijska Avtomatika — faza I. je °elavski svet delovne organizacije se . namreč ob verifikaciji preliminarne „ .'je, ki je bila narejena hkrati z usta-°V|tvijo projekta Mira, odločil za fazni I .lstoP in celotni projekt razdelil v 4 '/c- Tako je: , "7 Prvtt faza namenjena nabavi ra-.°jne in proizvodne opreme in trajnim ratnim sredstvom /a izgradnjo elck-°nskih enot, naprav in senzorjev za '"rebc industrijske a\ tomatizacije Prva faza je v izvajanju) " druga faza nabavi opreme in traj-r nt obratnim sredstvom za izvajanje ‘ZvOjne in proizvodne dejavnosti pri j’aunji naprav in senzorjev za izvaja-i'e uvtomatizacije prometa, energeti-agroživilstva ‘in splošne industrije 1 uga faza je v pripravi za družbeno er'ficiranje) tretja faza je namenjena izgradnji (l|zvodnih prostorov in spremljajočih § 4 Ob podpisu sporazuma. objektov za gradnjo naprav in sistemov za področje avtomatizacije v industriji (tretja faza je v izvajanju) — in četrta faza opremi in trajnim obratnim sredstvom za izvajanje razvojne dejavnosti in proizvodnje na področju robotizacije in specialne avtomatizacije, v povezavi z gradnjo sistemov za avtomatizacijo prometa, energetike, agroživilstva in splošne industrijske avtomatizacije (ta faza je v postopku koncipiranja). Celoten projekt je bil za današnje razmere v gospodarstvu praktično neizvedljiv. Če smo za prvi dve in četrto fazo predv ideli lastna in združena sredstva SOZD Iskra, kredite Ljubljanske banke — Gospodarske banke, inozemske kredite in sredstva sovlagateljev, je bila izvedba tretje faze edino možna s sovlaganji enegit od močnejših jugoslovanskih proizvajalcev. Pri tem nismo smeli pozabiti še na en. pomemben faktor. Avtomatika ima programe, ki so investicijsko izredno zahtevni, oblika dokazovanja njihove uspešnosti pa je v naši družbi izredno dolgotrajna. Iz tega izhaja, da dosedanji način izdelave investicijskih programov, obstoječa metodologija družbenega verificiranja in hitčr tehnološki razvoj v svetu niso in ne morejo hiti usklajeni. Po več srečnih naključjih je tako prišlo do povezave med posameznimi sodelavci PKB Beograd in Iskro. Ideje . so se kristalizirale v načrtih in medsebojnih dogovorih, iskanju finančnih možnosti, izdelavi idejnih projektov in ocenjevanju ekonomskega učinka. Ugotovljeno je bilo, da ima SOZD Iskra, posebno pa še Avtomatika jzredne možnosti za plasma svojih izdelkov v skupnem nastopu s SOZD »Poljoprivredni kombinat Beograd« v 0 — AVTOMATIKA, TOZD ELA dvajsetih 'etih... ^ po dvajsetih letih zapustiš svoj fktiv, delovno sredino, odhajaš z Ranimi občutki sreče in grenkobe. ^Tjaš ustaljene navade, ritem življe-liv ' z‘lvedajoč se, da je del najproduk-^."ejšega dela za tabo. Ostaneš s spo-lni- prijateljstvi in globokimi koreni-'P1' s svojim kolektivom. 0 je še kako dobro občutila tudi ^ Sa sodelavka Jožefa Teropšič, ki je r! dvajsetih letih dela v TOZD ELA sla v zasluženi pokoj. epca. knt m Irlion ?. ePca, kot smo jo klicali sodelavci, je ^"ževala svoje delo v TOZD ELA 0raj od ustanovitve. Bila je priča ra •Tja in sprememb, ki jih je ELA do-pa Iala' svoji zgodovini od ustanovitve ■ d° danes. Ni bila pasiven opazova- lec, ampak aktiven delavski aktivist, saj je opravljala vrsto funkcij v sindikatu in samoupravnih organih in komisijah. Do krivic in nepravilnosti je imela izredno kritičen odnos, kar je brez dlake na jeziku jasno in glasno izražala. Sodelavci -bomo močno pogrešali njen življenjski temperament, energijo in dobro voljo, kar je bilo tudi izraženo ob trenutku slovesa, ko nam je priredila nepozabno pogostitev. Ostala pa je kapljica pelina in občutek, da z naše strani le nismo storili vsega, da bi se ji oddolžili. Sicer pa. odhod v pokoj ne pomeni odhod iz kolektiva v pravem pomenu. Še se bomo srečali. Ob vseh pomembnih dogodkih in prireditvah jo bomo povabili v svoje sredine. Zaenkrat pa nam ostane samo to. da ji želimo veliko zdravja in lepih dni v zasluženem pokoju in da bi pokojnine rast le v skladu z rastjo življenjskih stroškov . sodelavci. skoraj celotnem spektru razvojno—proizvodnega programa, od agroživilstva do gradbeništva. Da se nadalje odpirajo možnosti za skupno sodelovanje in nastop na domačem trgu, v deželah SEV in tretjega sveta tudi med obema SOZD, možnosti prenosa tehnologij v sosednjo republiko itd. Seveda pa pot za dosego tega cilja ni lahka in ne kratka saj zahteva tehten pristop k dolgoročnejši politiki gospodarskega -sodelovanja. Konkretizacija idej je bila izdelava samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev na družbenoekonomskih osnovah skupnega dohodka, ki sta ga v torek, 12. t.m. v prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah, podpisala predsednik poslovodnega odbora Avtomatike, Marcel Božič in pomočnik direktorja PKB Ko-smajmont Ernest Vig. Slavnostnemu podpisu so prisostvovali tudi Aco Čerče iz delovne organizacije Iskra-Commerce, Nikola Zavišič, Svetislav Čelebič iz PKB Beograd ter Gregor Ži-bert, Niko Turk in Drago Trbanc iz delovne organizacije Avtomatika. Podpis tega sporazuma torej omogoča izvedbo III. faze projekta Industrijske Avtomatike, oz. izvedbo gradnje na lokaciji Stegne 15 b v podaljšku CSA do meje z železniško progo, v velikosti 1 1.()()() m2. Z deli, izvajalec gradnje bo Gradis, bodo pričeli v jeseni, končati pa morajo predvidoma \ tretjem četrtletju 198,5. leta. Gradnja bo istočasno namenjena izdelavi programskega paketa za računalniško vodenje gradbene operative. Nosilec investicije v delovni organizaciji je TOZD naprave za energetiko in telein-formatiko. Odločitev za navedeno izgradnjo, ki bo istočasno pomenila tudi zaprtje Iskrinega stegenskega prostora nasproti železniški progi, je narejena na osnovi analiz zazidave stegenskega kompleksa do leta 2000. Ker se z izvedbo prestrukturacije, ki temelji na prehodu delovno intenzivne proizvodnje na razvojno intenzivno proizvodnjo, pojavi vprašanje izrabe opreme, človeških kapacitet in hitrosti izvajanja tehnološkega procesa v tesni povezavi s prostorsko razpoložljivostjo, smo se odločili, da z gradnjo dosežemo: — prostorsko združitev TOZD ljubljanske regije v Stegnah — rezultat takšne združitve pomeni 200 'T večjo propustnost proizvodnje — oz. samo pri proizvodnji gradnje naprav za avtomatizacijo pri cca 1900 zaposlenih obseg proizvodnje cca. 709 miljard din z izvozno udeležbo cca 19 mio dolarjev. Za zaključek morda še to: vsaka pre-strukturacija vodi v vsestranske spremembe. V. tem primeru so tehnološke zahteve tiste, ki narekujejo v Avtomatiki reorganizacijo z istočasnim investicijskim vlaganjem. V primeru, ko organizacijske spremembe ne sledijo investicijskemu vlaganju dovolj hitro in elastično, lahko pride do težkih ekonomskih odstopanj in negativnih pojavov. Zato je izredno pomembno, da delavci koncept poznajo, ga sprejemajo, izvajajo in istočasno spremenijo stari način mišljenja. Š.D. Jelka Ravnic in Majda Vrhunec v pokoju V TOZD Magneti je bila prejšnji teden prisrčna slovesnost, na kateri.so se člani tega delovnega kolektiva poslovili od svojih sodelavk Jelke Ravnic in Majde Vrhunec, ki sta se po dvajsetih letih dela upokojili. Jelka Ravnic je ves čas delala kol ta jit ic;i direktorja. V dvajsetih letih se jih Iskra /z tujega strokovnega tiska Sončna ura, ki bije /•. Shellev, vodja centra ra energijo na newyorškem tehnološkem inštitutu, je patentiral sončno uro, ki bije vsako uro. Sončna ura deluje tako: dve koncentrični polkrogli imata utore in ko padejo sončni žarki istočasno na dva utora, ~ adene svetloba fotoelektrično celico, ki sproti mehanizem, neke vrste gong. Pogonska energija ima svoj izvir v sončnih celicah. Proizvajalci ur se te ' unimajo to novo modno muho, o kateri pravijo, da ima veliko bodočnost tudi e notranjih prostorih, če so okna obrnjena na jug. Hotelske sobe z računalniki V 450-ih sobah od skupno 1.500, kolikor jih ima hote! Amfac ob letališču v ameriškem Dallasu, so od decembra 1985 instalirani tudi osebni raču-halntki. Poslovneži, ki prespijo v tem hotelu, se lahko prek hotelskih računalnikov povežejo z računalniki svojih podjetij, računalniškim servisom, raznimi podatkovnimi centri ah drugimi viri in pošiljajo popravljene tekste. Pristojbina za uporabo računalnika je 9 dolarjev na uro, vendar je brezplačno posredovanje splošnih informacij, npr. o programih gledališč, zabavišč, restavracij in seveda tudi programov v istem hotelu. Če se bo sistem obnesel, bo lastnik hotelov vpeljal računalnike tudi v svojih drugih 16-ih hotelih. Koliko stane poslovno pismo v ZDA Ameriški Dartnell Institut je izračunal, da stane sleherno poslovno pismo 5,66 dolarja. S lem je mišljeno posamezno pismo, ki ga nekdo v podjetju dikti-ta, drugi pa piše. Stroški 5,66 dolarja so porazdeljeni takole: poraba časa za diktiranje pisma 1,13 dolarja, čas tajnice, ki prevzame diktat in napiše pismo 1,35 dolarja, materialni stroški 0,17 dolarja, poštnina, sortiranje pisem, zapiranje pisem 0,31 dolarja, stroški oddaje in prevzema v centralnem poštnem oddelku 0,22 dolarja, stalni stroški, luč, kurjava itd. 1,24 dolarja in neproduktivni stroški, npr. odmori s pitjem kave itd. l,24dolarja. Skupaj torej 5,66 do- . larja za eno samo pismo, čeprav znaša znamka komaj 15 centov. Ameriška telefonska družba Bell System predlaga prek reklamnih oglasov namesto pisanja pisem telefonske razgovore, ki so prijetnejši in bolj pomirjujoči. Pokvarjen telefon Švedska telekomunikacijska uprava dela poskuse s posebnim telefonskim tekst sistemom, ki omogoča telefonsko sporazumevanje z glasovno neoporečnimi in glasovno poškodovanimi telefoni. Približno 240 »gluhonemih« telefonskih naročnikov je vezanih na centralo. Vsak priključek ima posebno tasta turno enoto z. mikroračunalnikom. Desetčlanski telefonski tim opravlja delo naročnikov, ki natisnjena sporočila z znaki spremeni v tekste in jih pošilja naprej. Varčevanje z gorivom 1 urče\ arije z. letalskim bencinom - kerozinom je sedaj poglavitna naloga pri vseh svetovnih letalskih družbah. Pri neizprosnem boju za promet namenjajo letalske družbe milijone dolarjev za nakup mikroračunalnikov, ki med letalskimi poleti sproti izračunavajo optimalen kurz, optimalno hitrost in vse te podatke primerjajo od sekunde do sekunde. Vsa nova letala za potniški pt omel so z.e opremljena s takšnimi računalniki, /a stara pa so naročeni računalniki za naknadno instalacijo. Čeprav veljajo tudi najcenejši mikroračunalniki te vrste nekaj desettisoč dolarjev, se dr uzbam izplača nakup in instalacija. Mimo osnovnih podatkov posredujejo novi računalniki tudi letalne pogoje, temperaturo, hitrost vetra, jih vpisujejo v pomnilnike in določajo tako optimalen let letal, s tem pa najnižjo porabo goriva. Odstotek varčevanja z gorivom znaša z uporabo računalnika 3 do 5% pri vsakem poletu, včasih pa tudi do 10%. Nova vrsta sesalnika /tthodnonemški Siemens je izdelal novo vrsto sesalnika Universal plus VU 6900. Mimo mehanskega čiščenja s krtačami in sesanjem zmore novi sesalnik tudi kemiafo čiščenje. Celo sprijeta umazanija oziroma madeži se novemu sesalniku ne morejo zoperstaviti, /a uporabo s čist ihti m praškom je seveda treba sprožiti drug program s preprostim pritiskom na tipko. Po treh urah učinkovanja čistilnega praška gospodinje s sesalnikom posesajo umazanijo z določenimi krtačami, odvisno od vrste talnih oblog. Sesalniki imajo tudi tipko za avtomatično navijanje kabla, pripomočke za čiščenje blazin, špranj itd. Sesalnik poganja 450-vatni motor, cena zanj pa je komaj nekaj višja od cene sedanjega običajnega sesalnika, brez kemičnega čiščenja. Sušilnik za čevlje A. jesensko in zimsko močo in plundro bomo velikokrat morali sušiti tudi mokre če\’lje. Dosedanji potek sušenja opravimo tako, da nabašemo časopisni papir v čevlje in jih pustimo, da se naravnim potom posuše, pri čemer nastanejo na usnju znane lise. Na zahodu so sedaj v prometu električni sušilniki po-sebej za čevlje. So obenem kopita in sušilniki z. režami, ki omogočajo cirkulacijo zraka. Temperatura 50 stopinj Celzija zadostuje, da se čevlji v dveh do osmih urah posuše. V Zahodni Nemčiji jih prodajajo po ceni 39 D M za par, seveda za vse velikosti čevljev. Zbral, prevedel in priredi! Marjan kralj je zamenjalo pet, se spominja tovarišica Jelka. Rojena v Zagradcu, nato je živela v Žužemberku, dobrih štirideset let pa živi v Ljubljani. Nasmejana kot vedno, / govorico, ki ima še vedno prijeten zven dolenjskega narečja, je poklepetala s svojimi sodelavci, ki so ji v preteklih letih velikokrat rekli kar »mami«. Majdi Vrhunec je bilo delo v Magnetih prva in edina zaposlitev. Stara Ši-škarca — kot pravi sama, je bila poleg svojega dela pri obračunu bruto osebnih dohodkov ves čas aktivna — zlasti v sindikatu, bodisi kot član izvršilnega odbora ali kot blagajničarka. Direktor TOZD Magneti Mirko Čokati je obe povabil —v imenu vseh. naj se oglasita še kdaj, čeprav so skupaj ugotovili, da bo časa zdaj verjetno še manj. Priložnostnim darilom, cvetju in dobrim željam sodelavcev pridružujemo še iskreno željo za dobro zdrav je in — na mnoga leta. DO KONDENZATORJI Rezultati sedemmesečnega poslovanja V mesecu juliju so v Semiču, zaradi kolektivnih dopustov, proizvedli seveda znatno manj kot v prejšnjih mesecih. Vendar pa so v sedmih mesecih letos le uresničili 53 % letnega plana proizvodnje. Plan proizvodnje, namenjen domačemu trgu, pa so realizirali v višini 59%. Letošnja sedemmesečna proizvodnja je za 22% večja od lanske proizvodnje ob istem času. V obravnavanem obdobju sedmih mesecev so v Semiču izvozili blaga v vrednosti 3.810.198 dolarjev, kar je za 2 % manj kot v istem obdobju minulega leta, medtem ko so letni plan izvoza v tem obdobju izpolnili v višini 45 %. Na konvertibilni trg so izvozili blaga v vrednosti 2.882.205 dolarjev in tako uresničili 47 % letnega plana izvoza, pri čemer so dosegli kar za 21 % večji konvertibilni izvoz kot v istem obdobju lani. DO - AVTOMATIKA Prehodili smo 30 kilometrov Še ena športna prireditev je bila v mesecu septembru namenjena počastitvi 35-letnice delovne organizacije Avtomatika: pohod iz Sostra do Predstru-te. V soboto, 8. t.m. se je zbralo 45 delavcev na startu v Sostrem. Dobre volje ni manjkalo že na začetku, ko so se napotili proti Podlipoglavu, kjer je v kulturnem domu vzidana spominska plošča; na Molniku je bila 13. 7. 1941 ustanovljena Molniška četa, na Kremenjaku 15. 12. 1941 je bil ustanovljen drugi štajerski bataljon, 24. 3. 1942 so požgali v Podlipoglavu 11 domačij. Skupina je nadaljevala pot od Pugleda, ki je posebno dobro poznan iz časov NOB. Prav tu so se že 13. 7. 1941. leta zbirali prvi partizani — domačini, ki sta se jim pridružila tudi Ljubo Šercer in Stane Šemič-Daki, v decembru pa še Franc Rozman—Stane in Dušan Kve-der-Tomaž. Mimo Reč so se povzpeli na Magdalensko goro, ki jo uvrščamo med največjo in najpomembnejšo halš-tatsko najdišče v Sloveniji. Po prijetnem gričavem področju, se je pot nato vila skozi strnjene vasi Mali in Veliki Lipoglav do Zgornje in Spodnje Slivnice. Korak se je ustavil ob ma- Uvozne številke pa kažejo, da so .v DO Kondenzatorji v tem razdobju uvozili blaga v vrednosti 1.987.000 dolarjev. Poleg tega so preko ostalih Iskrinih DO uvozili za 826.000 dolarjev surovin, oziroma za 29 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Tako je celotna vrednost uvoženega blaga v višini 2.813.000 dolarjev za 33% večja kot v istem obdobju lani. Vzrok za povečano vrednost uvoza je v glavnem v uvozu surovin na podlagi najetih blagovnih kreditov v vrednosti 553.000 dolarjev. Lani so namreč v tem obdobju uvozili s pomočjo kreditov le za 118.000 dolarjev surovin. Ne glede na slabše uvozne pogoje pa so v Semiču zdaj bolje preskrbljeni s surovinami. Vendar pa ostaja pri tem še odprt problem kompletiranja potrebnih surovin, kar se seveda odraža tudi v proizvodnih rezultatih. Celotni prihodek semiške delovne organizacije je znašal v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 2.227.670.710 dinarjev, kar pomeni 66 % uresničitev letnega plana, medtem ko je znašal dohodek v istem času 849.065.915 dinarjev, s čimer so realizirali letošnji plan dohodka v višini 77 %. D.Ž. DO—AVTOMATIKA loznanem gradu Zavrh, bivše pristave Boštanjskega gradu. V njegovi neposredni bližini je nekdaj stal dvorec Slivnica. Nadaljevali so pot proti Jerovi vasi, kjer jih je pri naši sodelavki Marti Fre-yer iz TOZD Sistemi že čakala malica. Po krajšem počitku in okrepčilu so se napotili čez Grosuplje v smeri Veliko Mlačevo., Velika Račna. Pod malo in veliko Ilovo goro se odpira več kraških brezen, vodna jama Škornca in Trontljeva jama. Mimo Vodic, kjer je stala pristava starega gradu Čušperk so nekateri bolj, drugi ' manj utrujeni prispeli v Predstruge, precej strnjeno naselje ob železniški postaji Dobrepolje. Od tod tudi ime za domačine — Štacionarji. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo tudi po podelitvi priznanj, ki jih je vsakemu udeležencu izročil predsednik poslovodnega odbora, Marcel Božič. USPEH STRELCEV RAZVOJNEGA INSTITUTA____________________________ Inšpektorat milice UNZ Ljubljana — mesto je dne 16.5.1984 organiziral odprto prvenstvo UNZ Ljubljana—mesto v streljanju z zračno puško. Osmega tradicionalnega prvenstva v streljanju z zračno puško v počastitev dneva varnosti — 13. maja so se udeležile ekipe delovnih in drugih organizacij in skupnosti iz Ljubljane in ekipe organizacijskih enot organov za notranje zadeve SRS. Skupno se je tekmovanja udeležilo 31 moških in 12 ženskih ekip, s po štirimi tekmovalci. .Prvič so se prvenstva udeležili tudi strelci in strelke strelske sekcije Razvojni institut v zasedbi: Krizmanič Srečo, Peric Milan, Papič Brane, Erjavec Dorotej, Galle Olga Munda Šarlota, Mihorič Alenka in Korica Ivana in ekipno zasedli drugo mesto (boljša je bila le ekipa UNZ Maribor), za kar so prejeli lep pokal in priznanje. V konkurenci ekip je moška ekipa zasedla šesto mesto, ženska pa četrto. Najboljša posameznika sta bila Srečo Krizmanič, ki je med 124 tekmovalci osvojil 12. mesto in Olga Galle, ki je bila med 48 tekmovalkami četrta. Strelska sekcija R1 se je z dvema ekipama udeležila tudi tradicionalnega tekmovanja nočnega ekipnega hitrostrelnega tekmovanja v počastitev dneva mladosti, ki sta ga 25. 5. organizirala Mestna strelska zveza in Mestni štab TO Ljubljana. Ekipi sta med množično udeležbo ekip zasedli solidni mesti. Resno delo vseh članov mlade, komaj zaživele strelske sekcije, se je pokazalo v izenačenosti posameznikov in uspehom ekipe. Olga Galle ZAHVALE Ob boleči izgubi moža, očeta STANETA ČIMŽARJA se najiskreneje zahvaljujem sodelavcem TOZD Merilne naprave in TOZD Terminali za izrečeno sožalje, cvetje, denarno pomoč, govor in spremstvo na zadnji poti ^ . ... , r Žalujoči: zena Slavka, hčerki Jolanda in Mojca Ob smrti moje mame MARJANE COTMAN Š.D. URNIK REKREACIJE za delavce Avtomatike Obveščamo vas, da se je s prihodom jeseni zopet pričela rekrea; ija in sicer bo od 18. 9. 1984 vsak torek od 16. do 17.30 organizirana možnost igranja košarke, uporaba TRIM kabineta ter savne v Športno rekreacijskem centru Ježica, Savlje 6, v Ljubljani. se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DO ERO za izraze sožalja, denarno pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča hči Kristina z družino Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE KRIVEC Križanka za razvedrilo VODORAVNO: L eden najbolj znanih ameriških pravnikov in advokatov (Clarence, 1857—1938), 7. slovenski pisatelj in politik, pripadnik mladoslovencev, priljubljen govornik na ljudskih taborih (Valentin, 1837—1888), 13. ime italijanske novinarke Falaci, 14. glasbena oznaka za pevno podajanje,, 15. del umetniškega imena slovenskega skladatelja Friderika Širce (Savin), 16. 'veliki slovenski matematik, dolgoletni član SAZU (dr. Josip, 1873—1967), 17. eden največjih novejših italijanskih pesnikov, po rodu iz Trsta (Umberto, 1883—1957), 18. nizozemski slikar iz 17. stoletja, pomemben učenec Rembrandta in Van Dicka (Nicolaes, ok. 1634 do 1693), 19. začetnici slovenskega zborovskega skladatelja, 20. mestece v ZDA blizu VVashingtona, kjer je sedež vojaškega poveljstva Pentagon in vojaško pokopališče z grobom Johna Kennedyja, 24. kemijski znak za samarij, 26. italijansko žensko ime, 27. bivši napadalec zagrebškega Dinama (Kra-snodar), 30. remiju podobna vrsta igre s kartami, 33. nekdanja upravna enota pri nas, 34. znamenit most čez Canal Grande v Benetkah, 35. iz dela izvirajoča izkušnja, 36. velik polotok na jugovzhodu Evrope, 37. staro ime za Palestino pred naselitvijo Judov. NAVPIČNO: L letos umrla angleška filmska igralka in pevka (Diana), 2. operni spev (originalno), 3. risarski izdelek, 4. zastarel naziv za orača, 5. vdova bivšega Beatla Johna Lennona (Yoko), 6. tuja in naša črka, 7. zarod (zaničevalno), 8. ječa, zapor, 9. glavno mesto Italije, 10 svetopisemska oseba, ki je edina z družino preživela vesoljni potop, 11. reka v jugovzhodni Franciji, desni pritok Dordogne, 12. ladijska kabina, pregrajena spalnica na ladji, 16. majhen medved, ki živi v himalajskem pogorju in se hrani z bambusovimi vršički, 18. slavni angleški pesnik in politik, pristaš Cromvella (John, 1608—J674, »Izgubljeni raj«) 21. sarajevska tovarna, biciklov, 22. vrtinčast vihar z uničujočo močjo, 23. vrsta kune z dragocenim krznom, nerc, 24. briga, 25. starorimska boginja, 28. biološka skupina ljudi z raznimi značilnostmi, pleme, rod, 29. pristaniško mesto na severozahodu Ohotskega morja, 31. kraljevič iz indijskega epa »Mahabha-rate«, 32. ptič potapljač z obal severnih morij, njorka, 33. južni veter na Gardskem jezeru, 35. kratica za »plavalni klub«. ji 2 3 4 5 r™ [7 8 9 10 11 12 13 14 15 ■ 16 T? — 18 19 1: 20 21 • 23 t” 24 25 ■ 26 27 28 29 30 31 , 3Ž ■ 33' 34 i 35 36 J 37 se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD ATS—PPP za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti .hči: Majda Zor Ob smrti moje mame FRANČIŠKE MAVEC se najlepše zahvaljujem sodelavcem montaže Stikal za podarjeno cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Mici Lunar z družino Ob tragični izgubi mojega dragega očeta FRANCA ŠNAJDRA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam DO Kibernetika Kranj — DSK — inženiring za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na nje-jjovi zadnji poti žalujoča: hčerka Ljubica Jež z družino ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Golnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelcktri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. t*o mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Časopisne novice Jugoslovansko—indijsko poslovno sodelovanje je z leta v leto manjše, kat kaže blagovna menjava med obema državama. Da bi se posli obnovili, je v Beogradu zasedal jugoslovansko—indijski odbor, na katerem sta obe državi podrobno pretresli vzroke za manjše sodelovanje in možnosti v prihod' nje. Indijci so posebej poudarili, da indijska industrija sedaj proizvaja veliko več izdelkov, ki jih je še pred kratkim uvažala, poleg tega se Indija srečuje z mnogo ugodnejšimi ponudbami južnokorejske, japonske in tajvanske industrije, tako da marsikatera jugoslovanska ponudba, npr. pri ladjedelništvu, ne pride v poštev. Med zasedanjem so sklenili pogodbo o kooperaciji za izdelavo uplinjeval-nikov med Industrijo precizne mehanike v Beogradu in indijskim partnerjem. Tudi Iskra je podpisala dogovor o dobavah komponent za hišne telefonske centrale, s tem pa verjetno ni konec poslov, ker so se v Beogradu menili tudi o sodelovanju na drugih tehničnih področjih. Privredni pregled. Beograd. Delavska enotnost je objavila obširen članek z naslovom »Boj za kos kolača med izdelovalci surovin in izdelkov se vleče brez konca«. V čanku so zapisi razgovorov nekaterih največjih organizacij na Slovenskem, med njimi seveda tudi naše Iskre. Prispevek Franca Vrečka: »V vsej Iskri imajo cene v strukturi stroškov izdelkov železarstva in nežel6' zarstva 15% delež. Toda v proizvodnji izdelkov za splošno rabo se ta delež povzpne na 40%, v nekaterih TOZD, kot npr. v Avtoelektriki pa celo na 70%. Tu bo zanesljivo prišlo do zelo kritičnega položaja, saj s povečevanjem produktivnosti in zniževanjem osebnih dohodkov izgub ne bo mogoče preprečevati. To bo posledica nebrzdanega dvigovanja cen izdelkov železarstva in neželezarstva, ki traja že peto leto, s tem pa se cenovne škarje letos še bolj zapirajo okoli vratu predelovalne industrije. Za primer: Pločevina iz Železarne Jesenice je ob zamrznitvi cen konec lanskega leta veljala 90,98 dinarjev za kg, 1 kg z vsemi uvoznimi dajatvamijz tujine pa 80,00 dinarjev. Železarna je lani zahtevala na osnovno ceno še 16% pribitka za atest, po desetino za fiksno širino in posebno debelino pl°' čevine ter izolacijo 2,96% (Iskra kupi v železarni 7 tisoč (on pločevine letno v standardni debelini). Ta doplačila veljajo tudi v letošnjem letu, železarna pa je maja letos uvedla še dodatno doplačilo 25 dinarjev za kg. Konec maja so cene odmrznili: izdelki železarstva so se L" julija dvignili v poprečju za 29%, oktobra pa se bodo še za novih 9. Hkrati so železarji zahtevali, naj bi se za enak odstotek povečali tudi dodatki k osnovni ceni. Iskra kupi 1.500 ton aluminija pri TG A, 1.700 ton aluminijevih profiloV pa v Impolu. Medtem ko se je Impol znašel v podobni kaši kakor mi, TGA »bolj obrača jadro po močnejšem vetru.« Lani, ko je bila cena aluminija na borzah 1.600 dolarjev za tono, je svoje cene oblikovala po njej. Letos, ko je borzna cena padla na 1.300 dolarjev, je za TGA cenovna projekcija bolj zanimiva. Res pa je, da v TGA v primerjavi z drugimi proizvajalci aluminija cene oblikuje še kar okoli svetovnih cen, čeprav je seveda domača nekoliko višja (pri drugih proizvajalcih doma pa več kakor enkrat višja).« Mariborski Večer se je pogovarjal z Janezom Škrubejem, direktorjem Iskre—Delte. Natisnjen pogovor je obširen, zato smo izbrali samo prvo vprašanje in odgovor direktorja Janeza Škrublja. Vprašanje: Na kateri točki razvoja je danes Iskra—Delta s svojimi računalniki v primerjavi s proizvajalci računalnikov iz drugih dežel? Odgovor: »Japonci so po mojem mnenju prevzeli vodilno vlogo, čeprav jim tega svet ne priznava. Skupaj z ZDA daleč vodijo, zlasti v mikroelektroniki pa tudi v računalništvu. Naša proizvodnja mikroelektronskih komponent zaostaja za Japonci in ZDA, kajti mikroelektronika je le prevelik zalogaj za samo Iskro. Glede proizvodnje računalniških sistemov lahko mirno trdim, da smo tam, kjer so Američani in J aponci. Dokaz za to je, da našega Partnerja prodajamo na tujem — v Franciji, Nemčiji, ŠVici in Avstriji. Glede programske opreme, aplikacijskega dela, smo enakovredni Američanom. Prepričani smo, da bi na tem področju lahko iztržili na tujem nekaj milijonov dolarjev.« Zbral in uredil Marjan Kralj C l ! m »i ol k Pi k le bi -v Ja n rt k Pi in Pi T T fc I t \ DO AVTOELEKTRIKA Skrb za ozimnico Pretekli teden je bilo na dvorišču novogoriške Iskre Avtoelektrike izredn živahno. Ni šlo sicer za nikakršno prekinitev dela, čeprav je bilo zunaj ^ precej zaposlenih, ki so obstopili kamion z registracijo nekega makcdu,| skega mesta, do vrha pa je bil naložen s papriko. Točneje, štiri tone in 200 *! logramov jo je bilo. S tem dnem se je pričela v Atoelektriki oskrba mnoco za katero skrbi služba družbenega standarda, najodgovornejši P vsem tem pa je Fabjan Vičič, zato smo ga zaprosili, da nam pove, kaj in,a,() letos v programu v zvezi z ozimnico, kaj nameravajo ponuditi delavcem P pristopnih cenah. Najprej bi rad povedal nekaj besed v zvezi z nabavo ozimnice v lanskem letu. Člani kolektiva so imeli priložnost kupiti krompir, čebulo, papriko, fižol, jabolka, premog, žive prašiče itd. Taka oblika nabave ozimnice je bila za člane kolektiva izredno ugodna, kar potrjujejo tudi nabavljene količine in dostopne cene, saj smo prodali kar 25 ton krompirja, 20 ton jabolk. 4 tone paprike, 4,5 tone fižola, 200 ton premoga in 200 vojvodinskih prašičev. Nabavljeno blago je bilo kvalitetno, pripomb, razen manjših, ki pa so ob tako veliki udeležbi skoraj vedno prisotne, ni bilo, zato smo se v službi odločili, da gremo tudi letos v še širšo in pestrejšo ponudbo raznega blaga. Razen tistih dobrin, ki smo jih pop*1 dili lansko leto, bomo letos nabavili se kislo zelje, vloženo zelenjavo, razi* mesne izdelke ter še nekaj drugef* blaga, ki pa naj ostane zaenkrat s skrivnost, ker smo proizvajalci v ten trenutku še v razgovorih o dobavi, ozi roma prodaji. ,■ Povedati moram še, da bomo tu letos prodajali razne dražje artikle.k so premog, krompir, itd. »na kredit^ torej z-možnostjo večmesečnega odp1* čevanja, kar bo še posebej ugodno delavce, ki imajo številčnejše družine torej manjši povprečni dohodek nil družinskega člana. Želim in upam, i ........... ...a„valti I iel 1 trt Isl na »i! ki bo v zvezi s tem tudi letos prevladovn zadovoljstvo. Marko Rakuš# •ta D( Hl( liči Fo He ?ta cei ko sta ta hh tisi