Leto LXIX. št. 17t
Lfnol)ana» torek 28* fnlija l*3o
Cena Dte k-
^^| ^Hk       ^^^^1                  ^L^L^L^!                              e^a^a^L^H     ^b^L^L^h                      L^La   I                              a^L^L^B      b^L^L^h                                  L^LV    s^L^a^K                          L^Lev       ^L^L^H                           ^H  .^B L^Lv                           n^L^L^L^!                                                                              L^Lm    n^L^L^I                    * ^H                                                ^L^L^L^B    L^a^a^L^H        n^L^L^a^a*    a^a^a^L^H                  l^a^L^a^E     L^L^a^a^!
uaaja vsak Jan popoiđne, isvsemai oedeOs m prasnite, — —i— do 80 potu vrst A Din k, do 100 vrat 4 Din L50, od 100 do 800 vrat a Din a, ree« lasera* pettt vTsta Din 4^ Popust po dogovoru. inaoratni davek posebej. — »81niouafcJ Navod« relja mesečno* Jugoslaviji Din ta-, ca trni—hibImi Din »v.   Rokopisi ee ne vračajo-
UREDNIŠTVO   Oi   UFRAVNlfTVO LJUBLJANA,   mmmmm   oBea   ete*.   6. Teleftm: 31-23. tt-13* 81-24, U-2B tO «1-96
Pod r omote*? MARIBOR 8troanna7erjeva 8b — NOVO MESTO, L.jubljanska o. telefon it. as. — C9ELJK: oatjoko uredništvo: 0tioosniayecjoea unca 1, telefon it. on; podratnlea opravo: Kooenova uUca X telefon it. 190. — JESENICE:  Ob kolodvoru WL
Postna hranilnica v LJubljani it. 88 J6X
šnanski narod preživlja hode čase:
Vsa Španija v metežu revolucije
Vladne žete sicer povsod napredujejo, vendar pa nudijo uporniki Se vedno žilav odpor in na vseh koncih se razvijajo krvave bitke, ki zahtevajo vedno več žrtev
fariz, 2fc. julija, r. Vesti, ki po jih dobila pari?kn uredništva iz Španije, pravijo, da madri^?ka vlada p^la^oma obvlada položaj. Po zadnjih poročilih agencije »Four ni^r^ Unajmi uporniki v gorovju Ouadarra-ns k večjemu ^ " do £0O moj. ki imajo PTTtfo tri lovski iPtala kar pa nikakor n° Badostovjs 7 3 obširnejše vojaške operacije. Vladnim četam j*1 včeraj uspelo spraviti na prela r Alte <le 1-poti topniMv«. dočim so vindna letala "t>*t reljevala taborile upornikov. Pr>|p£ tega je prispejo na prela r, v**r močnih oddelkov vladnih čet, zlasti več oddelkov strojnic. Tete jrenerala Molle so sp pn^le umikati proti Valenti. General Molla je preložil svoj glavni stan v 9L Raphael. Vsi oristanišča v sredozemskem morju in nn severni obali so zopet v rokah vlade. V Oartaceni jp prišlo do izTedno hudih bojev, pri katerih jp uspešno sodelovalo    tudi    brodovje     Kesto    je    70pet    v    pO-
sesti vlide. dorim je Sirajrossa se vedno v rokah upornikov. V Madridu samem vlada  rrir
Velika bitka v teko
Pordeanx, 2*. julija. AA. Ravas poroda: Iz. Španije prihajajo vesri. da je treba vsak čas pričakovati odločilno bitko v pokrajini QiiipucoT. Predhodnice obeh armad bo *e iS spopadle Pn večkratnem pozivu, da, se naj 100 upornih častnikov v vojašnici T^ojo-la preda, so vladne čete zabele bombardirati   vojašnic/*.   Porba    =e>   ttSjSL
Bombardiranje Saragose
Barcelona.  88. julija.  AA.  Havas   poroča:
Vodja letalstva bandino je objavil poročalo, v katerem pravi, da §e je včeraj nadaljevalo bombardiranje me-sta ?ara.frose. poleg" te^a pa so vladne čete zabele ofenzivo v okolici Pan P riti SD f lana Prav tako je milica narodne fronte zavzela strateško važne položaje okoli Madrida. Vladni oddelki so zaceli z odločilnim napadom na Sa-raco^fco. Vladne letalske edinke v Kataloniji  so dobile ojačenja.
Teledo padel
Madrid, 28. julija. A A. Hava^ poroča,: Upnva javne varnosti poroča, da so se tudi   zadnji   uporniki   v   Toledu   predali.
Krvave borbe pri La Lineji
London, 2S. julija. AA. Reuter poroča: Po vesteh je v borbah okoli La Lineje padlo nad 300 vladnih pristašev. Reuterjev dopisnik je dobil dovoljenje, da lahko obišče vojašnico pehote v Lalineji, v kateri je videl vet jetnikov, ki pripadajo ljudski fronti. V* notranjosti vojašnice je bik) v teh dveh  dneh  ubitih nad 40 oseb.
Gibraltar, 28. julija. A A. Havas poroča: Po vesteh, ki so prispele iz Lalineje, so uporniki včeraj popoldne potolkli vladni oddelek, ki je štel 100 vojakov, imeli pa so sami tudi velike izgube, ker jih je bilo nad 70 ubitih.
Bordeaux. 28. julija. AA. Havas poroča iz Iruna, da je oklopni vlak s strojnicami in z velikim oddelkom topništva krenili pro ti vojašnici Lojola, v kateri se je zabarikadiralo 400 uporniških Častnikov. VojaAni-so so zaceli bombardirati. Bombardiranje vojašnice je zelo moCno in pričakovati ie, da se bodo uporniki kmalu predali.
Mobilizacija v severni Španiji
Irum. 28. julija. A A Včeraj ob 2. popoldne je bila izvršena splošna mobilizacija in so vladi zveste čete sestavile dve koloni. Prva koraka iz Pan Sehaetiana* druga pa iz Iruma proti £ia-pi. kjer se bosta sestali in v pravilni fronti napadli oddelke generala Molla.
Tajne radifske postale v Madridu
Madrid, 28. julija. AA. Havas poroča: V samem Madridu so odkrili nad 40 najmodernejših oddajnih radijskih postaj, ki so od dajale   ugodne  vesti   za   upornike.
Cerkve spremenjene v jetnišnice
Lizbona, 28. julija. AA. Po vesteh s portugalske meje so bili v mestu Badajosu aretirani vsi uglednejsi pristaši desničarskih strank. Ker so ječe preveč napolnjene, so jih zaprli v cerkve, ki so jih komunisti pozneje zažgali. Mnogi jetniki so v obupu skočili skozi okna na ulico in bili na mestu mrtvi.
Poslaništva se selijo iz Madrida
Pariz, 28. julija. A A. Havas poroča iz Saint Jeana de Luža. da so vsa tuja poslaništva na predlog vlade prenesla svoje sedeže v San Sebastian. Italijansko ameriško-argentinsko veleposlaništvo in pa poslaništva Norveške in češkoslovaška so 3e preselila v Irun.
„Španske" vesti o Španiji
Lizbona, 28. julija, o. Govorice, da so se pričela pogajanji med mndTids-ko vlado in voditelji upornikov, se širijo z vedno večjo frotovosijo. sklenilo naj bi se premirje. Španija naj bi se začasno razdelila. v dve deželi, ki hi hili politično samostojni tako. da bi imeli po dvoje diplomatskih zastopstev v vseh sosednjih državah. Revolucionarna vlada baje že pripravlja vse potrebno za imenovanje svojih zastopnikov v inozemstvu s pomočjo knterih namerava navezati tesnejše stike z vladami v sosednjih državah. Ta vla^a je tudi razveljavila vse socialne in dru^re reformr. ki jih je izvedel režim ljudske fronte v ftpaniji. Med dnifrim je bila izdana odredba, po kateri bo jeseni po vseh šolah na ozemlju, ki je v rokah   upornikov,   spet   uveden   veronauk.
Razkol med španskimi diplomati
Bruselj. 88. julija. o.Afera zaradi dobav orožja Španiji zavzema zmerom širši krog. V Bruslju sta sedaj podala ostavko odpravnik poslov na španskem poslaništvu in prvi poslaniški svetnik. O razlojru ostavke nista hotela dati nikake izjave, vendar je očitno, da nista hotela izvršiti naloga madridske vlade, naj skušata pri belsrij^ki vladi doseči dobave orožja in municije za vladne čete v Španiji. Iz. enakih razlogov j** podal ostavko   tudi   španski   konzul   v   T-nboni.
špaitski dogodki v francoskem parlamenta
Pariz, 28. julija. AA. (Havas) Razprava o interpelaciji desničarskih poslancev Domara in Taitincrerja o dogodkih v Španiji bo v petek. \a interpela-cije bo odgovoril ministrski predsednik Leon Plum. Pred tem ho zunanji minister r^Ujo*« dni v zunanjih odhorih   skupščine   in   senata   vsa    potrebna
pojasnila.
Angleški socialisti za Španske delavce
London, 28. julija. AA. Reuter poioca: Oelavska zveza je snoči objavila proglas na angieško javnost, da naj priskoči na pomoč Španskim delavcem. Glavni odbor delavske zveze je takoj določil v ta namen tisoč funtov podpore.
Maroške čete — edina nada upornikov
General Franco pošilja v boj maroške Imtfi-r narje, da rešijo položaj upornikov
Lizbona, 28. julija. AA. General Franco voditelj špaeskeg-a upora je odredil več prevozov vojOSkih oddelkov iz Maroka v Španijo. Po poročilih radiopostaje v Cordo-bi vlada popoln red in mir. Iz Cordobe so bili odposlani večji oddelki vojaštva in fašistične organizacije »Španska falanga«, ki so iz okolice pregnale komunistične tolpe. Tz Cadiza poročajo, da so bili odposlani oddelki vojske v Malago, odkoder naj preženejo komuniste. Četam se je posrečilo v manjših spopadih prizadejati veliko škodo komunistom. Glavni napad na Malago se bo izvršil tedaj, ko prispejo ojačenja iz Pontevedra na atlantski obali, kjer so uporniške Čete razorožile komunistične oddelke.
Pariz, 28. julija. AA. Havas poroča: Po neki vesti iz Gibraltarja je priSlo do hudih spopadov med maroškimi legijonarji, ki so na strani generala Franca in komunisti, ki so se zelo trdovratno branili v bližini Este-pone. Trdi se. da je v tej borbi padlo nad 400 komunistov, na obeh straneh pa je bilo okoli 1200 ranjenih. Komunisti so morali bežati in so na poti zažgali vse zgradbe in mostove, da bi preprečili napredovanje Čet .generala Franca. Po isti vesti se vidi iz Gibraltarja zelo širok pas požarov. Iz Ceu-te prihajajo dnevno letala z več sto legijo-narji na Špansko obalo. Vse pošiljajo takoj v Algeciras. kjer jih pripravljajo za nadaljnje borbe.
London, 28. julija. AA. Reuter poroča iz Gibraltarja, da so maroške čete proslavile zmago upornikov nad vladnimi če-
tami pri San Rocu. Takoj po zavzetju mesta so legionar ji izvršili preiskavo po hišah in našli okoli 60 pristašev ljudske fronte, ki so se frli skrili. Legionar ji so jih takoj postrelili.
General Franco odpotoval v Se viHo
Rabat. 28. julija. A A. Havas poroča: Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da je vodja upora general Franco 7 letalom zapustil Tetu a n   in   odčel   v   £evi!*o.
Madžarska plesalka obsojena zaradi vohunstva
Budimpešta, 28. julija, o. Po vesten iz Celite ?o Španski uporniki zaradi vohunstva obsodili na smrt in tndi že justifieirali madžarsko plesalko Kamilo SomJav.
Položa) ▼ Maroka
Pariz, 28. julija., r. Šele sedaj pričenjajo prihajati iz Maroka podrobneJ?e vesti o položaju. Tz teb vesti se vidi. da so uporniki uvedli režim železne roke. Ljudje, ki se jim je posrečilo pobegniti izpod fašistične strahovlade, pripovedujejo strasne stvari o uporniškem režimu. Trde celo. da s« general Fraaico ne čuti več varnega In si je izbral telesno stražo naizanep^rve^h pristašev.
Uporniki omagujefe
Sami priznavalo, da bodo mogli zdržati le fc» teden dni, če ne pride nagla pomoč
I^riz, 28. julija, r. Dopisnik »Pariš Soira« poroča iz Barcelone, da je posetil glavni stan upornikov v severni Španiji ter se sam prepričal, da so uporniki po zadnjih zmagah vladnih čet zelo demoralizirani. Tudi dopisniki drugih listov pesimistično opisujejo, kaj so videli. Vse kaže, da so uporniki že skrajno utrujeni. Oficirji ne morejo več računati na zvestobo svojih vojakov. V prvih dneh čete sploh niso vedele, proti komu in zakaj naj &e bore. Oficirji so jim prikazovali položaj docela drugače, kakor je bil v resnici. Neki Belgijec, ki je pta-noval v barcelonskem hotelu, Je bil pri-ča, kako so oficirji z revolverji silili kmete, da so vojakom pripovedovali, da prihajajo od vseh strani novi oddelki prostovoljcev na pomoč upornikom, da bi na ta najin ohrabrili vojake. Prvotno navdušenje,, ki je vladalo v glavnem stanu opornikov, je popolnoma izginilo. Voditelji upora sami priznavajo, da je položaj za njih skranjo kritičen in da ni govora o tem, da bi uporniki zavreli Madrid. Nasprotno, njim samim je začelo primanjkovati    municije    in
in priznavajo, da bodo mogli vzdržati kvečjemu še teden dni, Če se med tem položaj ne spremeni njim v prilog. Zadnje upanje so sedaj še maroške čete, ki jih na vse načine spravljajo iz Maroka v Španijo. Transport pa je vedno težji, ker so španske vojne   ladje   blokirale   južno   obalo.
Uporniki morajo ubiti vso ujetnike
Gibraltar, 28. julija. AA. Reuter: V borbi pri Lalineji so uporniške čete popolnoma uničile oddelek vladnih čet, ki je Stal več-sto vojakov. Niti en živ čloerek se ni mogel rešiti. Uporniki so imeli 60 mrtvih. Neki legionar je izjavil posebnemu dopisniku Reuterja, da so oporniki dobili povelje, da morajo ufeiti vse pristade vlade. To velja' tudi za ujetnike.
Pol stmUttm šm «tetef« CM0, đorvfrfto ie srn pel stetetf•!
Podaljšanje moratorija za zavarovalnico Feniks
Moratorij z omejitvijo pravic zavarovancev je podaljšan za Štiri mesece — Minister dr. Vrbanić o današnjem
stanju zavarovalnice
Beograa, 27. julija p. Ministrski svet je predpisal novo uredbo o zavarovalnici Feniks. 7 novo uredbo se veljavnost uredbe o začasni ustavitvi nekih pravic zavarovancev življenjske zavarovalnice Feniks, ravnateljstva za kraljevino Jugoslavijo, od 28. aprila 1936 pod al j Xa do vključno 28. novembra   1936.
it
V zvezi 7 novo uredbo je minister za trjrovino in industrijo dr. Vrbanic" dal za liste   izjavo:
Ugotovitev stanja jusro^lovenske podružnice zavarovalnice Feniks na Dunaju in preračunanje materialnih rezerv in ostalih postavk so mogli opraviti >ele pred nekaj dnevi. Povod temu je na eni strani obse£ poslov, v prv' vrsti pa dejstvo, da so šele sredi junija prispeli iz dunajske centrale ves materija] in vsi podatki, ki se nanašajo  na   poslovanje   v Jugoslaviji.
DvsJssm podatke in d*">koncrie ra-čnn*1 je preorlpdalci in potrdila posebna komisija, ki so jo tvorili Radovan Hatjaslo, pomočnik jreneralneea ravnatelja SUZOR-ji iz Za£Tc-ba. dr. Radivoj Kašanin, izredni vseurilički profesor iz Zagreba in Tvan Lah. zavarovalni matematik OBZD v Ljubljani. Na podlagi opravljenega pr^prleda so ugotovili, da inaw Število ra v a rovan cev 24.HV2. zavarovalna svota fi9T) milijonov dinarjev matematična rezerva tftn" milijonov. prenosna premija pa n in pol milijona dinarjev, tako da doseže skupni znesek premijske rezerve  193 milijonov dinarjev.
V kritje t*h pasiv ima družba tele vrednosti: posojila na zavarovalne police 36*335.00© Dm. nepremičnine jn hipotekar-na posojila 9 milijonov, državni vrednostni papirji   in   občinska   posojila     9,5  milijona,
akontacije 4 milijone, kavcije 3 milijone, ostale terjatve 5.5 milijona, skupno 67,335.000 Din. Razen tejja ima družbi m*-nic v skupnem znesku 1,916.408 dolarjev, z akceptom finančnega ministrstva za j"go-slovensko državo, izdanih za fiiiansiranj^e gradnje železnice Požarevac-Kučevo (Losi ngerjeve   menice).
Kakor je iz sprednjega ra/.vidno, je večji del premijske rezerve ju£osloven»kf-;ra ravnateljstva Feniksa nalož«n v f<1 < zvanih menicah, dojansko pa v akceptih naše države, ki se jrla^e na ameriške dolarje. Zavarovalnica je te naložbe izvršila od leta 103"? s posebnim pristankom naših pristojnih ministrstev Le manjši del te+i naložb (menici se nahaja pri nip v faktični in nesporni posestvi beo*rra j-skcjja ravnateljstva te zavar«v,»lni''e. Ostanek lefl v depo j u pri nekih tujih ba-nkah. ker zaradi pomanjkanja zakonskih predpisov, ki bt t4^ materijo urr-jali. ni bilo deponiranje posameznih delov matematične rezervo v na-i driavi obvezno. Vse te menice so vodili stalno v bilancah dunajske centrale. Tamkaj so bile tudi naznačene kot dH matematične rezerve jujroalovenskeira Feniksa. Zato predstavljajo ohveznosit naV> kralj« vine in no morejo tvoriti premijske re^-T-v--v dmirih državah. Popolnoma pomanjkljiva nadzorstvo pristojnih avstrijskih oWa-stev. ki *o dovoljevale, da poedinih efektov v smislu tedaj veljavne*ra avst.rijVke-*ia rejrula-tlv.*1 niso evidentirali v retrintrih matematičmih rezerv, in s te*m pre^re^ili vsako disponiranje s temi papirji, je zakrivilo, da t^» meniee Se danes nino jurroslo-slovenskemu Feniksu v Voriet jVi<rosK>ven-skih zavarovancev neomejeno na razpc !a£o.
CNliifipi jska bakla izročena Madžarom
Davi ob 6. je bila izročena pri Horgošu prvemu madžarskemu tekaču
Subotica, 2S julija, p. Olimpijska bakla je davi ob 6. prispela na madžarsko mejo pri selu Hor^oš. Tu se je zbralo okrosr fVK) ljudi, ki so prisostvovali izročitvi bakle prvemu madžarskemu tekaču. Zadnji jugo-slovenski tekač je bil starosta sokolske župe v Pnbotici. ki je na svečan način izročil baklo Madžarom. O tem je bil sestavljen poseben zapisnik. Na jugro^lovenskem ozem lju  je  napravila  bakla .V75  fcm  dolgo  pot, z
Olimpa do madžarske meje pa skupno km 1.9?t Do Berlina ima se 1144 km. V Berlin odnosno na stadion prispe po programu L avgrusta ob 4. popoldne. Xa stadion ho ponesel baklo Grk Luis, ki je pred tri-Iese-timi leti ponesel olimpijski mrenj z Olimpa v Atene na prve olimpijske \^r^. %>re~ jecn olimpijskega oemja v Berlinu ho rrr*^ no  svečan.
Vesti o spremembi režima v Humaniji
Bukarešta, '.'>. julija, p. Večina listov se danes intenzivno bavi z latentno krizo vlade. Nekateri listi tudi že napovedujejo bližnji padec Tartarescovega režima. Ugibanja, kdo bo sestavil novo vlado, pa si zelo nasprotujejo. Po nekih informacijah naj bi prevzeli oblast nacionalni zaranisti, po drugih pa general Avarescu, ki bi se opiral na desničarske in nacionalistične elemente.  Njegova  vlada  bi  imela značaj  av-
toritarnega režima. Po informacijah iz tretjega vira pa naj bi sestavil novo vlado nekdanji    ministrski   predsednik    Ironescu.
Vladni krogi vse te govorice in napovedi odločno demantirajo in zatrjujejo, da o spremembi režima ni govorice. Sedanja vlada bo izvedba tudi nove parlamentarne volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto v zakonitem  roku.
Kam bo šel na oddih kralj Edvard
London, 28. jnlija. AA. (Havas). Kakor smo že poročali, je Nj. Vel. kralj Edvard VTT1. zaradi dogodkov v Španiji sklenil, da ne pojde na francoski riviero. Vladar se še ni odločil, kje bo preživel počitnice. Kraljevska jadrnica »Viotoria and Albert« je v pripravljenosti za primer, da bi Nj. Vel. kralj sklenil križariti po morja. Na sestanku s predsednikom francoske republike Lebrunotn se je Nj. Vel kralj Edvard VTIL dolgo razgovarjal o dogodkih v ftpa-niji in pri tej priliki sporočil svoi sklep, da ne pojde na francoski jug.
Skupna fronta Italije in Nemčije
London, 28. julija, o. »Daily Express< poroča, da sta se Mnesolini in Hitler že sporazumela glede vabila na jesensko konferenco lokarnekih držav. Splošno sodijo, da bosta Italija in Nemčija nastopili skupno proti ostalim trem lokarnsnna Mhvsmav
Mirovni kongres v Pragi
Praga, 28. julija. AA. ĆTK poroča: Med narodni kongres za mir je včeraj končal svoje delo. Ob zaključku je češkoslovaški narodni pošlanor in predsednik kon^rt^a Kozak v svojem govoru izjavil, da mora-o male države podmeni delati za mir. V tein smislu je apeliral na gospodarsko in kultur, no sodelovanje med državami, ki hočejo mir in splošno varnost. Varnost malih in velikih držav pa zahteva, da so ne delajo razlike med malimi in velikimi državami Kozak je nato objavil sklep, da naj se ustanovi odbor za sodelovanje in v katerega so vklopili zastopniki Češkoslovaške, Poljake, Jugoslavije in Litve, v ta odbor pa bodo povab. ljene tadi druge države srednje Evrope, da naj   pošljejo  svoje   dekrate-
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE Cfcrifc, 23. julija. Beograd 7. —, Parts ».M&. London 15.3*75, New York 305 75, BHieelj M.576. lfjlas 24.125. Amsterdam 207.ST5, Belini 1M.10, Dunaj 57.10. Praga *"*• **ntanm *.?•, Ba*—i 1*0.
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«,  torek, 88. julija  199«.
*"•""
Ovire našega tujskega
prometa
Skrajmm slabe #t)*te, prlMltlv— raaMfi sa faštall Zahteva po ■MHlsrni ■ nsl|l taletiiiMMsa prounMtsz
Li ubijana. 38. julija Zveza M tujski promet T Sloveniji je obravnavala na letošnjem oMnem zboru ve€ važnih, turizem t naši banovini sadevujočih ovir. Padlo i« veo umestnih predlogov, kuko in kaj je treba storiti, da bi ne tujski promet pri na« rat vi I in dvignil na ono vi* šino, ki bi jo bih" glede na naravne lepote nafte zemlje Se davno dosegli, da nismo vsa dolga leta drtali rok križem in čakali* kdaj nam prinese usoda na krožniku to, kar bi morali sami napraviti v svojo lastno kori«4. Zveza za tujski promet v Sloveniji je sporočila >Putniku< v Beograd, kakšni nedo-statki so UH ugotovljeni na njenem letos njem občnem zboru. Naprosila je centralo, naj se na merodajnih mestih čim prej z vso odločnostjo aavzame za to, da bo upravičenim zahtevam tujskega prometa v dravski banovini brez kvarnega zavlačevanja in odlašanja ugodeno.
Ceste v Sloveniji so tako slabe, da škoduje to glede na naraščajoči pomen avto~ mobilizma   tujskemu   prometu   ne   samo     v
Sloveniji, temveč tudi v vsej državi. Dravsko banovino bi lahko primerjali z vhodnimi vrati «a avtomobRi«te iz ©everne in zapadne Evrope. Lahko si pa mislimo, kak. sen vtis dobe tuji avtomobilisti pri nas. ko se pripeljejo z gladkih asfaltiranih cest t-rez najmanjšega prahu na naše kotanjasie, razrite in razkopane ceste, pokrite z debelo plastjo prahu, lega največjega sovražnika avtomobilizma. Kaj čuda, da naše ceste tuje avtomohiliste naravnost odvračajo od ponovnega poseta na5e države- Ona malen* kostna dela na zboljšanju cest gredo prepočasi in v prepičlem obsegu od rok; končana   bodo najbrž šele ob  koncu  sezone.
Razmere na naših poštah so zelo primi tivne. Uradovanje gre zaradi zastarelih konec prepočasi, telefonirati je prava muka, ker nimamo skoraj nikjer modernih telefonskih celic y večjih letoviščih in zdravili* Sftih bi bilo treba med sezono brezpogojno organizirati  nepretrgano telefonsko služfco
Stara zahteva Slovenije po modernizaciji izletni&kega prometa potom motornih vagonov se letos z vedno večjim poudarkom poudarja. Izlertniški vsaki pogosto ne zmorejo velikega navala potnikov, kar zahteva večjo ekspeditivnom prometnih sredstev. Vozni
red ■ Notranjsko, — proga Ljubljane _ Rakek, — je zelo pomanjkljiv ta nato |a ves obmejni predal dravske banovina, ki meji na Italijo in je Ml is itak po sankcijah močno oškodovan, strahovito prisade*. Matej progi bi bilo treba uvesti vsaj se aa vlak. ki bi odhajal ii Ljubljane nekako ob 0» iju trn; in drugi vlak. ki bi odhajal in Ljubljane približno o polnoči, če bi to ne bilo mogoče, naj bi se vlak, ki odhaja ia Ljubljane Ob 135, ustavljal la eno minuto v Logatcu, kjer je sedel sreekega naeehrtva. Postaja Dobova naj ti se preimenovala v postajo DobOva-CateSke toplice, ker je najbližje in najprlkladnejee izhodišče na to lepo se  razvijajoče  zdravilišče.
To so lorej predlogi nase Zveze aa tujski promet in zdi se nam mnogo premalo, da so bili sproženi samo na njenem občnem zboru ter sporočeni na merodajna mesta v Beogradu- Napredek tujskega prometa ]e vprašanje našega vsakdanjega kruha in zato bi morala biti znhteva po čim prejšnji odstranitvi veaj teh glavnih ovir in nedostat-kov spontana zahteva vsa Slovenije. Tu ne more bili nobene razlike v političnih in sve. tovnih nazorih, tu bi morali strniti nase vrste tn nasloviti na vlado tako odločno zahtevo, da bi morala biti uslišana. Vprašanje naiih cest kot glavna nesreča« okrog; katere se suče zlo našega premalo razvitega tujskega promet« že od prevrata sem, bi moralo že davno postati kardinalna točka nažega vseslovenskega programa, ki je končno tudi jugoslovenski program, saj je Jugoslavija, Če ne zadnja, pa gotovo med zadnjimi državami v Evropi, kjer so ceste tako strašno slabe, da ne rečemo naravnost Skandalozne.
Na drugem mestu poročamo, koliko tujih avtomobilov vozi letos skozi Ljubljano :n Slovenijo- Kar težko je človeku pri srcu. ko gleda od vrha do tal zaprašene avtomobile in potnike v njih, ki iim kar na obrazu bereš, kako so jih naše ceste razočarala. Avtomobili so cesto tako zaprašeni, da se niti Črke in Številke na tablicah ne vidijo. Tn kako neverjetno se sl'Si, ko pišemo in govorimo žele po tolikih letih O prvi avtomobilski cesti v naši MM. Tn to cesloko. maj  šele   gradimo
Planinske nesreče
in reševalna služba
Reševalno službo v planinah organizira ia vzdržuje SPD
Ljubljana, 28. julija.
Globoko moramo obžalovati, da se v tako kratkem času vrste nesreče v naših planinah in to z najusodnejšim koncem-Smatramo za potrebno, da ponovimo svoj javni poziv vsem, ki gredo v gore, naj hodijo previdno, pazijo pa naj tudi na svojo opremo. Slovensko planinsko društvo je napravilo po naših gorah celo mrežo dobro zavarovanih potov in steza, na katerih je za previdnega turista nesreča skoraj izključena. Če pa se ne čutiš dovolj trdnega in vajenega za hojo po opasnejš-vh, četudi zavarovanih stezah, hodi z izkušenim tovarišem ali pa si najemi, ako imaš sredstva, gorskega vodnika- SPD je izvežbalo v ta namen v svojih vodniških tečajih celo  vrsto sposobnih  in  zanesljivih  mož.
Plezalne ture niso za ljudi, ki jim manjka pre^kfcrosti in kar je še posebno važno zadostna izvežbanos.1 v gibanju in uporabi plezalne opreme. Večini nesreč pri plezanju je kriva neprevidnost, slaba oprema in nerrveibanost v plezanju in uporabi plezalne opreme. SPD je že in bo Se pri* redilo plezalne tečaje za one, ki jih žene veselje do plezanja v stene- Ti tečaji bodo preprečili   marsikatero   nesrečo.
Končno še besedo o reševanju v primerih nesreče. Reševalno službo v planinah organizira in vzdržuje SPD. V posebnih tečajih je izvefcbalo va reševanje in prvo pomoč ponesrečencem posebno reševalno moštvo. V Ljubljani je osrednji reševalni odsek SP<D. ki icm v raznih planinskih krajih svoje reševalne postaje E reševalno opremo in primernim številom reševalnega moštva.   Vse   stroške    za    vzdrževanje    teh
reševalnih postaj, u p!a€So odškodnine reševalnemu moštvu, za prenos m prevoz ponesrečencev z gora n.^i skoraj vedno SPD samo. Reševalnemu moštvu STO pomagajo pri reševanju tudi nehoooTirani reševalci-dobrovoljci iz čuta tovariške doUtoOst] do ponesrečenca. Če se pripeto nesreča v gorah, se to javi vodji rešilne postaje n. pr- na Jesenicah, v Mojstrani, v Kamniku itd., kii ukrene nemudoma vse potrebno za reševanje. Reševalne postaje so javno označene z napisom in rdečim križem-
Ko govorimo o reševalni službi v gorah, moramo pripomniti, d-< i« javnost le premalo poučena o de-lu SPD, ki se mu del'1 često krivic«, če se kaj upravičeno, česito pa tud; neupravičeno graja, se kaže vedno le na SPD. Če pa se govori ali poroča o Teševalnih ekspedierjah. ki so storile svojo dolžnost, se imenujejo vsi, tudi taki. ki s stvarjo niso imeli posla, pozablja pa se pri tem, da je za vsem tem požrtvovalno rn nesebično, toda skromno in liho delo SPD. Čas bi že bil. da ob ^nesrečah preneha bombastična reklama bodali za osebe, bodisi za neprizadete korporacije. Delo, ki je opravljeno, je storjeno ali brezplačno iz čuta tovariške dolžnosti, ki ne potrebuje hvale, ali pa gre na račun SPD, ki se tudi ne briga za pohvalo. Zato naj se v bodoče v poročilih malo manj govori o osebnih in drugih zaslugah, če pa se že kaj pove. krmu gre zasluga, naj »e ne pripisuje zaslug skromnega in v svojem delu nesebičnega SPD drugim, temveč pov« raje resnica-
Sokol* t vo
III. zlet Sokolstva na Jadranu
V Šibeniku 22. In 23. avgusta Bratje in sestre! 22. in 23. avgusta priredi »okoistvo na Jadranu svoj III. zlet. na katerem bodo obvezno sodelovale sokolske župe Sušak-Rijeka, 8ibenik-2adar in Split. So to tri sokolske župe — čuvarji našega sinjega Jadrana. Ta sokolski zlet ob obali našega Jadrana bo kakor doslej vsak naš zlet manifestacija sokolskoga dela, revija zdravja, modi, odpornosti in požrtvovalnosti, obenem pa naj det pokate, da stoje sokolsko legije Jugoslovanov čvrsto, ki so obračunale z grehi in zablodami preteklosti in se posvetite konstruktivnemu delu v korist naroda, kralja, in domovine ter pokaže, da sivi in dela armada #nd% ki pripravlja boljšo bodočnost jugosk^veoekenva narodu.
Pred Aobtkn meeeoem je bila na severni meji nase domovine sijajna nmotfeetaeija— zlet v Oabotaut. Tam so sokoteke legije pod svojkoi prapori pri tasadstvt slovanske Bpe odločno IzjaeBe: trn smo m ta ostanemo! Prav tate moramo na obeh naiiiga Jadrana pouowoe odWbo ponoviti Iste beseos, kakor v SnHotiet is bar] odtoono: afrvl o* tukaj m aajataao, kar fs te •asa!«
getu sabor p j^prasjg aa vas, da bo aise r ^ozzssue J^n^ps^a ^^b^bj^m ^a^m* * ■"-
inetno   ministrstvo   je   odobrilo   za   zlet   naslednje vozne  olajšave:
Na državnih železnicah: To dsot. popusta od normalne vozne cene od kraja odhodne postaje do Šibenika in nazaj — za vse pripadnike Saveza SKJ ne glede na to ali so telovadci ali ne, 50 odst. popusta vsem gostom — udeležencem zleta iz nase drŽave in inozemstva, ki niso člani sokolske organizacije. Znatne vozne olajšave so nadalje dovolili Šumsko industrijsko preduzeče Do-brljin-Drvar, Jadranska plovidba d. d. Sušak in Dubrovačka parobrodarska plovidba v Dubrovniku.
Vse odobrene vozno olajSa-ve veljajo za prihod od 18. do 23. avgusta in za povratak od 22. do 28. avgusta in to samo za člane s sokossko legitimacijo z zletnim znakom, za nečlane pa z zletnim znakom, ki jih je treba naročiti na sedežu dotičnoga Sokolskoga društva.
Cene zletnhn znakom aoc za sokolsko deco> t Din, za sokolske čete m naraščaj 5 Din, za telovadce-ke sokolskih društev 10 Din, za netetovadce 15 Din ln za nečlane sokolske organizacije SO Din. Zletne znake se mora naročiti od Finančnega odbora za slet v $<b*ntku proti v naprej plačanemu ■ueskn.
Vsa bratska društva ia osts, ki Ms do-Mtf inrortnacije glede zleta aa Jadrana naj ae pisat mm obraonjo na naszovi Zsseni eaV bor, aSšndfc, Sofcoanki dom.
Ker obeta biti uilslsaha tudi ia iup dravske banavit dokaj stcvUna, opoanrjssro vse ediajoe, da se to ono ravnajo po navodilih, ki jla bodo prejele od tupnih načel* ništev. Kakor izvemo, Se naštevava Bofcol* ska župa LJubljana adtleiitl bleta v vodjem številu« tato že danes Opozarjamo sokolske ediniet, da bode aa toaadevne vpfsv šalne pole točno in v daio6tOUui roka odgovorile, kar se na. poaaejse prijave ne ho oziralo.
Zlota na JacticEu naj te udeleže predvsem telovadci In članstvo v kroja* ker tlet ni samo zabava, marved ima predvsem namen pokazati disciplino in moč našega sokotstva na zietiaou v neposredni Milini naše napadne meje*
Zletu  £okoavtva  aa Jadranu   — Zdravo!
Na tlet! Na abor!
* — Sekalski praznik aa Breieviei. Mariji. vo sokolsko druHvo na Brezovici pri Ljubljani, ki se mora boriti že več let za svoj obstoj, toda kljub temu ne kloni, bo imelo v nedeljo 2. avgusta svoj praznik. Ustanovljeno pred 6 leti, je pokazalo toliko življenjske &ile, da je zdaj močna sokolska postojanka, ki združuje v svojih vrstah res značajne in neomajne pripadnike sokolske misli. Društveno delovanje bi tik) gotovo še živahnejše, ako bj imelo društvo potrebne prostore, tako pa je navezano na gostoljubnost svojega Članstva- Društvena uprava se je že mnogo trudila, da bi društvo postavilo svoi dom, toda denarna sredstva saen-krat tega ne dovolijo. Da bi društvo pnilo do potrebnih gmotnih sredstev priredi v nedeljo 2. avgusta letni javni nastop na vrtu fcr- Remškarja na Brezovici (Radni). Oblo. bo sprejem goltov, nato pa javna telovadba, pri kateri nastopijo vsi telovadni oddelki «> prostimi vajami in vajami na orodju. Vabimo bratske sokolske ediniee iz okolice, zlasti is Ljubljane, da ee tega nastopa udeleže v velikem številu ter društvo tako moralno in gmotno podpro, da se Čim prej uresniči njegov ideal — lasten sokolski dom.
Zadnja pot Borisa Tomažiča
Ljubljana, 28. julrija-Izpred mrtvašnice Leonišča na Stari poti je nastopil včeraj popoldne svojo zadnjo pot 16 letni Boris TVmažič, ki se je smrino ponesrečil na cesti med Trzinom in Črnučami. Tra^iona smrt s'mpatičnega mladeniča in dobrega dijaka, sina edinca ugledne rodbine Toma ii če vi h, je vzbudila splošno globoko sočutje, kar je pokazal tudi pogreb. Že veliko pred 18 so se jele zgrinjati na vSta.ro pot in na Zaloško cesto velike množice občinstva. Po blagoslovitvi krste in molitvah, ki ju'h je opravil šentpeterski župnik g. Petrič, so prenesli krsto v gala pogrebrni voz. v katerega je bilo vprežen-'h šest vrane e v. Po Stari poti in daljp pr^ti Taboru se je razvij potem dolg žalni sprevod-
Takoj za križem in žalno zastavo so Stopali nosilci vencev mestnega pogrebnega zavoda, dalje nameščenci tvrdke Oleum in oeta sokolskega narašca-ja pod vodstvom staroste br. Kajzelja. Sledil je voz s šopki in venci, ki #h je bi'o nad 40. za vozom s krsto pa so stopali "takoj za sorodtnilvi številni člani društva »Soče* s predsednikom dr. Dinkom Pučem na čelu- Sledile so dolge vrste prijateljev in znancev globoko užaloščene nodivne, pc*'em rw velika množica ljubljanskega občinstva.
Žalni sprevod se je prmiksl vso pot od LeortrSča ps do pokopaKšča med gostim spali rjern občinstva.. Na pokopališču so položili krsifo začasno v grobnico rodbine Derganc-.Miklavč. Bodi ohranjen mlademu Borisu blag spomin, nesrečnim staršem pa naše naj iskren ejše sožalje!
Pred slavjem škofjeloških gasilcev
škofih  Loka, 28, julija Kakor *o  naM  vrli  šamarijani  požrtvovalni,   kadar  gre za  pomoč   bližnjemu,  taki  so sedaj  sredi  priprav,  da   bo  njihov  jubilej* tKHetnica škofjeloške gasilske tele, čim lep-&,   Pok rov deljivo   nad   proslavami   je   prevzel   Kj.    Vi«?,    kraljevič   TomisLav,   s   čimer je  pomembnost  gasilakih dni  za dkofjo Loko in vse gasilstvo, ki se bo zbralo pri nas, tem   krepkeje   |>oudarjena.  Odseki   zborujejo večer   za   večerom,   ker   nočejo   gasile i   prav v ničemer zaostati za vzornostjo tistih prife-di*ev, ki nam je z njimi letos, v našem ljubkem   mestecu   tako  obilno   postreŽeno.   Ker se  bo v nedeljo zbralo v škof jI  Loki  gasilstvo z  malone  vse   Gorenjske,  is    območja kranjske  gasilske  župe   pa  korporativno, bo sodelovala   tudi   župna   godba   :z    Šenčurja, verjetno pa je, da t>odo priskočili na pomoč tudi   godbeniki  našega simpatičnega  j,   planinskega polka, ki stoje itak vedno s svojo ljubeznivostjo in širokogrudnost jo napredku in   proslavam škofje  Loke   ob  strani.   Poi*>g piedsednikov okoliških žup so povabljeni k slavju  tudi  predstavniki  gasilske  zajednice, rentrala is Ljubljane* ki  je še najavila,  da priftpenT kot   njena odposlanca   gg.   Mavricij Maver  in  Zdravko Mikul.   blagajnik   osrednjega odbora.   Zupna   uprava   z  načelnikom g.  Križnarjem  to prisotna polnoštevilno.   V zvezi  s   prireditvami   bodo  okrasili   poJa   z mlaji, izdana so bila tiskana vabila  s kratkim zgodovinskim opisom škofjeloške gasi L ske čete.  60letniee   loških   človekoljubov se je spomnil  >Gasilec< z daljšim Člankom, na pomoč  pa  je   priskočila  tudi  ostala  škofjeloška  javnost, ki  eeni v svojih  gasi le ih  iskrene ljudi,  ki rešujejo ob požarnih nesrečah in sličnih hudih preizkušnjah svojemu bližnjemu  premoženje.
Proslava loških gasilcev bo dvodnevna. Na predvečer, v soboto, bo slavnostna sfeja. razdelili bodo diplome, potem pa bo obhod po mestu. Naslednjega dne to spravila Low ftane ia postal] budnica, dopoldne bo počastitev umrlih tovarišev s službo botjo na domačem pokopališču, vse dopoldne bodo sprejemali goste, popoldne pa bo krenila po mestnih ulicah 'slovesna povorka. Stik bo na Mestnem trgu red obHosko hišo, kjer bodo pozdravni govori, nakar bo povratak v nori Gasilski dom. kjer bo tudi zabava. SkoTja Loka ae to odela v uroooiniee. zopet bo naše meščanstvo ispričalo gostoljubnost, ki nsf ponovno utrdi vezi med domačini in gosti, ves pa v iskreni naklonjenosti do 'o-ških gasilcev ki Jim želimo čim najlepših . uspehov te napredka v nedelfe aa slavje | aoreuiukih  gasalsev v Skofjo Loko!
Umetnost aa tetoSaftm MT
Maribor, 27. Julija.
Ho vsem, kar smo doslej stišali o letošnji jubilejni prireditvi »Mariborskega tedna«*, tanko mirno trdimo, da bo letošnji »V. Mariborski teden« po uspehu presegal ves dosedanje. Na laj %rsdicijonelni mariborski prireditvi bo pač v makem oziru prit s seno gosnodsreko in kulturno življenje Maribora ia njegovega zalsdjs* Za zn bedo poskrbele številne  razsttave.
V kulturnem oziiru nejsenimivejš* bo vsekakor reaeatva umetnosti na »V. Mart« borskem tednu«, t. j, apeminaka razstava Gvejčevih siik m rasatavs slik trn steklo in keramiko. Delo našega odličnega slovenskega »likerja, nedavno umrlega G vaje a bo n*nk*sak> osemdeset kresnih njegovih slik. Med njtmi nej omenimo prelepe motu ve z Goriške, z Etoberdobskega polja, edinstveno sliko Simona Gregorč-en na mrtvaške»T> odru. krasne motive s Koroške. Logarske doline in Robanovega kota. Mnogo pozornosti bodo prav gotif>vo vrbujali tudi motivi iz mariborske okolice ter njegove prekrasna tihožitja Povd-iriti je tre, ba. ds je več Gvajčevih del izbranih za našo Xarodno galerijo in za muzej*- S to vaestsvo se bo Maribor dostojno poklo*vll manom slovenskega umetnika Gvajca.
Prav tako bo žanimivs na V. Mariborskem   tednu   razstava   fclik  na   steklo  *n
keramiko- To poučno raz^avo, ki bo tudi velikega zgodovinskega p<«-nena, pripre-vl ia mariborski banOvin»ki arhivar in odlični zgodovinar g prof. ft^vš. /^Kral je pn na»i lopa ^taierski in Prekmurju mnogo »lik na steklo in keramiko, ki jih bo na posebni razstavi pokazal obiskovalcem jubilemeea »V. Msriborskeaa tedna«. Obe ra/stavi bo 5»ti odprti ves čas »V. Mariborskega tedna«, t. j. od 1- dk> o. avgusti, Obsko-valei t« prireditve se lahko poslužijn 85*S popusta n* r^ših železnicah v času od 30-julija do il. avgusta t. 1. >«aus—
Vlomilci na delu
Ljubijiuia, 28. julija Kakor smo Že poročali, je v Ljubljani na delu izredno drzna vlomilska družba- Prejšnji ted^n so ob:«kaIi vlomilci več stanovanj »redi mesta, se več \>*. v predmestjih. dočim so se v nedeljo odloČili za večji vlom na Blei\veisovi oesti. Vtihotapili so se v hišo št. 4, kjer so najbrž izvohali, da so odšli stanovalci na izprehode aH na kopanj**-Najbrž že v poi*oldanskih urah so vdrli v stanovanje Helene šemetove, kjer »o premotali vse «)he. Imeli so izredno sr^oo-kajti plen je bil prav oh-ilen. Najprvo #*o iztaknili v predalu 5400 Din gotovine, nakar so našli še srebrno kaseto z raznimi dragocenostmi, kakor zlatimi verižicami, hromimi itd- S tem pa se niso bili zadovoljni, marveč so v naglici pobrali tudi več ženske obleke, bluz, perila Ln toaletnih pred. metov.
Potem so vdrli še v zaklenjeni sobi podnajemnikov dr. Skubica ter Hansa Honi?z-mana, katerima so odnesli več kompletnih ohlek in nekaj drugih vrednosti. Plen so spravili iz stanovanja in hiše, ne da bi jih sploh kdo opazil. Bemetovi so zvedeli za vlom šele po 22. uri. ko so se vrnili domov in ga takoj prijavili Policij* je nemudoma pričela s poizvedovanji, vendar je ostalo vsako zasledovanje za vlomilci brezuspešno, ^rmetovi so oškodovani  za nad 10 000 i>in.
Iz Trbovelj
—   Anina nedelja v planinah. Kakor w a-ko leto, so tudi letos naše Anice napravile veliko reklamo za iz-let aa Sv. Planino, katere cerkerv je po*veoena te) svetnici. Da je imela njihova reklama dober uspeh, je imel vsakdo priliko videti, kdor se je povzpel na to iepo j-lan nsko točko. Lahko rečemo, da se je včerajšnjo ne*ieljo zbralo na Sv. Planini preko 2000 izletnikov od blizu in daJeč. Na planinskih pobočjih je kar mrgolelo prijateljev naših lepih! planin. V planinskih oskrbovališčih so imeli dela čez glavo* da so lahko samo en del lačnih in žejnih JTrl potolažili. Najbolj vesele so bil« seveda Anice, ki so zvečer z Jakeoi zatrjevale, da tako vesele-ra in flernepa bodovanja, kot je bilo letošnje, na Sv. Planini še   ni  bilo.
—   Tretja delitev moke. Kakor smo že poročali, se bo te rini delavstvu delila tretjič moka in sic-er 20. julija delavstvu zs-padne£» okrožja, 30. julija delavstvu V7hodne<ra okiožja in Neže, U. julija delav stvu separacije, delavnice. elektrO- in zunanjega obrata, podjetja inž. Dukič in druja: ter zamudnikom. Kakor pri prej-šnjih delitvah, tako mora delavstvo prinesti tudi tokrat s seboj vrečice. Kdor do vključno 3. avgusta po lastni krivdi ne bo prišel po moko.   i7.f:ubi   pravico do  nje.
—  Nogomet. V nedeljo popoldne je imela naša športna mladina zopet užitek. Spoprijela sta se na igrišču FK Amaterja mla-TT SK Retje in nitinlrani prvak trboveljske^ okrožja SK Amater, le v naprej je bilo jasno, da bo slednji premagal t>K Retje, ki pa se je tokrat žilavo branil. Naposled pa je podlegfl v neenaki borbi v razmerju 3 : o. Rezervi obeh klubov pa sta pokazali še mnogo veojo razliko in sicer 7 : 0 v korist Amaterja. — Prihodnjo nedeljo bo odločilna bitka za pokal med SK Amaterjem ln Daskom. Verjetno pa je, da bo prešel pri tej priliki pokal v trajno last SK Amaterja, ki ima doslej največ točk.
— Tatvina sadja. Naši kmetje in lastniki sadnega drevja so zadnje čase vedno pogosteje pritožujejo, da se jim krade sadje bodisi iz sadovnjakov ali pa vrtov. Tako so te dni doslej neznani tatovi sadja popolnoma obrali ponoči učitelju g. Kalanu marelico ob hiši prav tak o tudi ravnatelju meščanske Šole. Šolskemu upravitelju g. Plav-saku pa so obrali breskev pred hišo. Pri tem pa niso ukradli le sadja, temveč so tudi dragocena drevesa popolnoma polomili. Enake pritožbe o tatvini sadja in poškodbah sadnetm drevja prihajajo dnevno tudi od drugo** : rV od tega sla ne bo od-i pomoči,  bodo   - .-kovani  lastniki  neljubo
pranorani sedi no sasaooOfamoi Tatovi si naj posiadsee pripieejn saszi. Nekajkrat js sicer ae intervenirala. oMlnska policija, leda nrt vedno bolj mnolsOlh se slučajih je na kak uspeh v tem pogledu tetko misliti. Zato bo treba radikalnejših mor, da se mlade nepridiprave pripravi do spoštovanja za«sbas lastnine.
KOLEDAR
Danes; Torek, J8. julija kaioltfani: Viktor. Zmago* lav
DANA1NJC   PRIREDITVE
Kino   Matira:   Zaprto
kiue Ideal*  Tri  mesece v  r«,u
K'«o &>logs; Sehmeling proti Joe Louisu —
Kanadski   petorčki Kino Tnlon:  Po krivici osumljen Kino  $Uka:   Zvoki   mladosti
DEŽURNE   LEKARNE
Danes: Dr. Piecoli. T>rk-va testa 6, Hočevar, Celovška ce«ta t>2, tiartoš, Mocte-Zalo-skm cesta.
Vola ukradel, da ja prodal kožo
K.ruu,, Hk lubja Tatovi kradejo ust, kar jim pride pod roke. A lopi i Vener iz kočevskega srea-»-po poklicu delavec, in i*1 predkaz.nov.aj-i. je pnAel pred Sohrina n^ueCeui k po<;<^tniku Josipu Vreoku po domaČe llarizu pri Kranju in mu nouujal gOVOJS kože v nakup, ker je »vedel da V rečko kupuje ta Ribiča iz Šenčurja. V noči o*i 2-1 na J5. t. m. »e je pa vrnil in ukradel Vreoku 7U0 kg težkega vola temnordeče barve v vrednosti 'SioO Din. Vrečko >e attvino takoj prijavil kranjskim orožnikom, ki *o ug<^ovili, da je nekdo v eoboto poi>oldne prodal Hdti»*tK'u v Straži^cu 5t5 kg težko kožo za 5T>0 Din. Vrečko je kozo takoj spoznal. Veber se je izda! pn Bat ističu za Fmnca Meglica i« Loma in je cek> zahteval račun, da bj v primeru aretacije lahko trdil, da je prcnlajal kozo za drugega- Trdil je tudi, tta je vola ujvl voiii»o brcnil konj in mu zlomil nogo, tako da  ga je  bilo trera  zaklati.
Orožniki so Vebra kmalu issledili in aretirali. Izsrovarjal »*e je, da je dobil kozo od nekega neznanca, kar mu pa ni nič pomagalo. Orožniki so naAli v gozdu Brezje bliiu hiie konjsderca Sporna tudi odrtega vola z odsekanimi nogami v rber je vola i ve rigo  priklenil  k   r:              '   pobil  «  liokiro.
Oboje   je   ukradel                     Sff  je   pr»Ml  leti
sluxil.   Me*o   sev.                      uporabno.   Vse
priče so  izpovedali                 .a   obremeni!no
in pomagalo  i zmota v..          nt,  da  je  vse^n
kriv njegov znanec .lo2e. ki naj bi YA\ vola zaklal. Vebra so izročili «iodi5ču. 5JS3 Din. koiikor so ^e nalli pri njem so pa izročili Vrečku.
SPORT
—  Motoklob  Ilirija  v  Ljubljani  opozar ja   dirkače,   k/i   so   namenjeni   startati   na gorski   dirki  na  Ljubelj,  da   »c   prijave  za ključi jo  brtzpogojno v  petem  31    t.  m.  ob 18.   Od   točnih   pnjav,   po«ebao  članov  do mačih klubov, je odvisna dirka ca^na   Dre vi  ob  20.   v  kavarni   >Evropi«   važna,  seja odbora in   športne komisije.
Španska tujska legija
Ognjinče vojaškega upora v Španiji je hi la tujfl^a legija v Mafoku, organizirana po francoskem vzoren leta 1919. Organiziral jo je gener.il Astra v in udeležila se je takoj bojev na ozenilj« fipaiiskega protektorata v Afriki. IrfSgtjS so j^ sijajno SZZamUJSI v bitkah in po pnra/u Španske vojpke le*a 1D21 so se ftpiinci sanmo po njeni zaslug! sploh obdržali na afriškem ovsmlju- V nasprotju s francosko se rekrutira tujska legija vcPinoma iz Spancev, ki se prostovoljno prijavijo in zato tudi pravijo Spanci svoji tujski legiji Tercio. Mftszfs Bzi|S t bata-ljonov. tako »vanth handeras in v njih je okrog 0.AO0 mož. S petami tako zvanih rsgulares je bilo v Maroku okrog IB.nno mož in ti po začeli pod vodstvom nv>narhi PtiAy> orientinmih generalov vojaSki upor. špansko tujsko legijo, Tercio, so rabili doslej samo proti domačinom v Afriku rz-jetma. je bila storjena leta 1{*&4. ko »o po-kiicAli nekaj bataljonov, da so zatrli tipor rudarjev v Asturlji. Marksisti so potem zahtevali da morajo častniki teh bataljonov pred vojno sodišče. V nasprotji j vojsko v Španiji je tujs.ka lecijn pov#.om zan^^lii-va v rokah izbranih častnikov in t^-ko^ po zmagi ljudske fronte po volitvah v februarju je ustanovila nekakšno vojaško a.vto-nomijo proti Madridu. Odtod tudi sedanji vojaški npoT, ki ga bo pa po vs^ri znakih sodH« madridska vlada zatrla in potem bo najbrž tudi tujska legija v Afriki temetjito reorga ni tirana   ali   pa   celo   razpuSčona.
^A civilizacije «« pobegnili
V notranjosti Cevlona živi indijski prerok, ki trdi o sebi, da je star 2.S0 let m ki se ga je prijelo čudno ime Mhawa. Moi je strašno suh, da ga je sama kost in kota in nosi dolgo sivo brado. Ustanovil je posebno šolo in ima že precej učencev. Vsi prebivajo v džungli, uživajo samo rastlinsko hrano, večinoma samo sirovo, in pijo samo vodo. Trikrat na dan se zbero v kolibi svojega učitelja, kjer jim starec razlaga modrost o svetu, nirvani, človeku itd. Kadar niso pri svojem učitelju, morajo molčati. O svojem življenju morajo učitelju točno poročati in tako jih vodi le na tem svetu k popolni sreči.
Naselbina   teh   ljudi   je   skrita   daleč   v džungli  Cevlona  in   malokdo  najde  pot  do nje. Vendar se  je   pa  posrečilo   nekemu  an gleškemu  raziskovalcu odkriti  to naselbine in bil je zelo  presenečen, ko je našel v nj; kakih   15   Angležev   in   Nemcev.   Vsi   žive kakor da so bili rojeni na Oevlonu, hodij< nagi in pravijo, ds so mnogo sreČnejM ks kor so bili v kulturnem svetu. Dva sta h\h prsi bogata nlantažnika. Neka 18 letna An glettnja  iz   Manchcstra     je     dejala,  da  h' l raje  umrla  kakor  pa  vrnila  se   v   \nglljo Zakonske zveze «o sicer uVhrOliei      '*  tud ločijo se zakonci lahko, toda drugi          ni
smejo poročiti
Štev. ITO
»SLOVENSKI   MAROtK totek, Si )eu> l«Sft.
Stran 3
DNEVNE VESTI
—  Odhod ministra ga telesno vzgoje v Berlin. Minister za telesno vzgojo naroda dr-Rogić odpotuje v spremstvu načelnika ing VukaračiCa in vršilca dolžnosti Šefa odreka Meenerjn v četrtek z letalom na berlinsko  olimpiado.
__ Češkoslovaški notranji minister na Hlodu, v nedeljo ponoči «e je pripeljal v Maribor češkoslovaški notranji minister dr. Cerny 6 svojim tajnikom. Ker so pa bili vsi hoteli polni, se je moral zadovoljiti s sobo v drugovrstnem hotelu. Včeraj se je odpeljal na   Bled.  kjer ostane  na  počitnicah.
_ Uredba o gradnji novih ieletnic. Ministrski #vet je »prejel predlog o gradnji in trasiranju novih ielesni&kih prog ter na* činu njihovega financiranja. Na podlagi le uredbe sta prometni in finančni minister odredila komisijo za pogajanja s tvrdkaml. ki bodo financirale gradnjo novih železniških  prog.
—   Naš turistični urad v Stockholuiu. Kav. na teli zagrelaškega >-Putnika« Stepan Dra-gomanović je organiziral v Stockholmu naš turistični urad. 6vedl se zelo zanimajo za našo državo in prihajali bi k n*ui zlasti v jesenski eetoni- V Švedskih listih je priobčil Dragoma no vic" več Člankov o naravnih lepotah nase drla ve in vse kaže, da bo ludi letos v jeseni prtški v Jugoslavijo mnogo  Švedov z! h.« t i   na   na^e   Primorje.
—    1 pravnik dunajskega itmloškega mu. V Splitu se mudi upravnik zoološkega muzeja v Splitu. V Splitu *e mudi upravnik zoološkega muzeja dr. Pilschamnn, ki zbira različne ribe xa dmiajski DnUtaj; Ta HMiaj ima   najlepšo ibirko  rib na k vetu.
_ Tako *e pri u*.- dela. Včeraj fino poročali, da so bile šmarješke lopliee po dolgem prizadevanju, po mnogih Intervenchah. in prošnjah končno uvrščene v seznam letoviških krajev. To ie za vsak kraj, kamor prihajajo domaČi In inozemski gostje, velikega pomena, saj mora večina gledati na v^ak dinar in. zato *e letoviibćarji najprej informirajo, če velja za dotični kraj vozua olajšava in šele potem se odločijo, kje bodo preiiveH počitnice. Tako je bilo tudi s šmarješkimi toplicami, kjer so komaj čakali na to ugodnost. Toda izkazalo »e ;e zopet, kako malomarno je pri nas v mnogih ustanovah poslovanje. Slučajno smo dobili v roke »Saobraćajni vestnik«, v katerem *iuo na svoje veliko začudenje našli odlok prometnega ministrstva, s katerim ie bil »mar ješkim toplicam priznan značaj letoviškega kraja že 13. t. ni- Celih 14 dni je torej rabila ta vest. da je prišla iz Beograda v Ljubljano, Kaj p» dela naš« tujsko prometna centrala? Niti naše tujsko prometne organizacije niso bile obveščene o tem odloku. Tako ^e ne sme delati, če hočemo sebi   dobro.
__   Poroka.   V   nedeljo  se   je   poročila   na
Bledu hčerka predsednika ljubljanskega ve. lesejma in indu^trljaha f. Frana Bonača gdč Hilda Bonačeva z mariborskim industrijalcem g. Erneslom Khrliehom. Mladima poročencema  želimo   mnogo sreče 1
—   Kongres mednarodne zveie geometru? v Beogradu. Letos bo prvič v naši državi kongres mednarodne zveze geometrov- Pripravljalni odror pod pokroviteljstvom finančnega ministra Dušana Letice je že sestavil program, 31. avgusta bo sedanja kaiartitr-ska komisija, 1. septembra komisija za iftro* kovni tehnični slovar, 2. septembra bo *pr<ft* jem članov odbora in družabni večer, & septembra |K>laganje venca na grob neznanega vojaka in poklonilev spominu blagopokojnoga kralja Aleksandra \. na Oploiv cu, 4. in o. septembra seja stalnega odltora Mednarodne zveze geometrov in poset geo-tlelske razstave ter izlet z ladjo v nmorta reVo, 6. septembra na kraljev rojstni dan bodo pa udeleženci kongresa prisostvovali vojaški paradi na Banjici. Po kongresu prirode udeleženci tri izlete po Jugoslaviji. Ena skupina poseli tudi Bled. V zvezi so včlanjena nacionalna udruženja geometrov iz 14  evropskih   držav.
—   tirški športniki na izletu po Jugoslaviji. V Sarajevo je prispelo 70 grških športnikov, ki so prišli v našo državo kot sprem. stvo olimpijske bakle. Ogledali si bodo Bosno   in   naš   Jadran-
_ tavei naših težkih konj v Nemčijo. Danes natovorijo na postaji v Donjem Kraljevcu pri Prelogu 2>50 konj težke medji-murske pasme, ki jih je kupil za nemško vojsko trgovec Avgust Peterson iz Hamburga    Plačeval   jih   ie   po  4.500   do 8.000   Din.
—   Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo bolj ohlačno. sicer še vroče vreme. VČo-raj je znašala najvišja temperatura v Skop-Iju 36, v Sarajevu in Splitu 35, v Beogradu 18. v Zagrebu 82, v Ljubljani 31, v Mariboru 29, v Rogaški Slatini 26. Davi ft kazal barometer v Ljubljani 763.1 rmn. temperatura   je   znašaia   18.6.
—   Izlet dne 23. avgusta iz Ljubljane v Logarsko dolino, dalje v dom na Okrešlju, prtko Kamniškega sadila v Kamniško Bi irtrjco—-Kamnik ter s povratkom v Ljubljano z Lzletrudkjn večernim vlakoma. Iz-ista se lahko udeleži vsakdo. Izlet organizira udruženje žel. uradnttoov, ki daje vsa potrebna pojasniila. kakor tudt Putnik (poleg nebotičnika), kf sprejema prijave. :>r*fc avtobusnemu prevoou ter celodnevni prehrani  Din  80.  —.
—   Egiptska jahta v Šibeniku. V nedeljo je prispela v afSastt egiptska jahta »Sadi no«. Vsa njena posadka je doma iz Malega Lošinja. Na jahti je šest potnikov. 4 Francozi,   1   Egipčan  in   1 Spanec.
—   Hrvat, hiv&i Častnik v abesinski vojski. Stevo Seljan iz Karlovca je bil brat Mirka Seljana, s katerim je odšel leta 1899 v A besi ni jo. kjer je postal Častnik v vojski in telesni straži abesinakega cesarja Mene-lika I. Njegov brat Mirko je pa postal guverner na jugu Abesinije v pokrajini ob jezeru kraljeviča Rudolfa, kjer je ustanovil mesto Seljanville. V Abesiniji sta zbrala brata Seijan mnogo dragocenih predmetov, ki sta jih podarila mineraloškemu in etnografskemu muzeju v Zagrebu- Pozneje sta se napotila v Ameriko, kjer so pa Indijanci leta 1913 Mirka Seljana ubili in oropali* vso njegovo ekspedicijo. Nedavno je umrl tudi   njegov   brat Stevo.
__ Železniška nesreča. Včeraj zjutraj se je pripetila pri Raki t ju blizu Podsuseda težka železniška nesreča. Samoborski vlak   i je zavozil v voz 7Sletnega kmeta Josipa Bu-žanica iz PuSče Bistre. Konje je lokomotiva   ubila,  starec  ie  bil   pa  težko  ranjen.     |
—   V morje je skoti! fn si ilomil tilnik.   ! V nedeljo popoldne se je na Barvicah v   ! Splitu kopal kuhar jedilnega vagona Roko   ] šegota in Zagreba. Skočil je na glavo v   i morje. Ker je pa morje tam plitvo ia zadel   : z glavo ob dno in si zlomil tilnik, tako da   I je  kmalu   izdihnil.                                                    I
—   Se!ezni*ki upokojenci, Slani bolniške blagajne drž. prometnega oeobja, naj se ■glase vsak pri svoji edinici, kjer ao v •taleSu in kjer dobe nadaljnja navodila. Vsak naj- pni nase a seboj članski Ust bolniškega ronda in izjavo sledeče vsebine: Podpisan« izjavljam, 4a moja žena nima nad a>in 1000 mesečnih dohodkov U premoženja ali saslužka. Za one, ki so v •**-lesu postaje Ljubljana giavnj kolodvor, je termin od 12. VIII   do  24. VIII.
—   Živahen tujski prozne«. 8 Sušaka poročajo, da j« tujski promet letos zelo Živahen. Vsa letovišča Hrvatskega Primorja so polna gostov. V nedeljo Je prispe'o s rednimi vlaki b avobuai na Suftak več tisoč letovisčarjev. Cedokov vlak i« Pr**re jih je pripeljal  500.
—   Samomor bivšega trgovca, V nedeljo zvečer »i je končal v Zemunu življenje bivBj trgovec »z Daruvara Andrija Pik. Na klopi v parku je napisal na kolenih pismo, potem je pa odšel k Ishodu in se ustrelil. V poslovilnem pismu pravi, da ga je pognala v smrt beda, za kat ro se mora zahvaliti svojemu tastu. Obenem pro»i, naj isrooe revolver m na'lvno pero kot edino njegovo imetje njegrovim otro kom. ker jim ne more zapustiti nič drugega.
—   Autois'"»i: 3. — 7- avg. na Dunaj. 3 —   li.   avg.   v   Berlin      j    —   ft   avg    na Groe*g-;ockner,   22     —   26   avg   na v*a je zrra   SalzkammergUta.   Prijave:    izletniška pisarna  Okorn,  Ljubljana.   hotei   Slon.   tel 20.45.
Iz Ljubljane
—lj   Tujci   na   poti    »kozi   Ljubljano.   V
poletnih dneh imamo v Ljubjani sleherni dan lepo število tujcev, ki pa povečini ne ostanejo v Ljubljani, marveč odhajajo dalje na Gorenjsko aH pa proti Sušaku in po Tržaški cesti v Italijo. Veliki, moderni avtobusi, domala iz Vseh evropskih držav, postajajo pred ljubljanskimi hoteli navadno le po nekaj ur, da si utruj ni potniki malo odpočijejo in okrepčajo. Avtobusi prihajajo tudi da'eč a severa, celo iz švedtske in Norveške smo imeli g'v ste v Ljubljani. Največ pa imamo gostov iz Češkoslovaške, Nemčije in Avstrije Zadnje dnj je bilo tudi več avtom oboistov iz   Belgije,   Francije    n   aCadsarjkš
—lj Gradbena d lavnost v polnem razmahu. Stavbna sezona je letos mnogo živahnejša, kakor je bila prejšnja leta Ne mine skoraj ted=n, da bi ne začeli zidati po nekaj srednje veijkih stanovanjskih hiš. Najbrž bo letos sezidanih polovico več hiš kakor lani in število zaposlenih bo večje nad &$% od lani. Večje stavbe, ki so jih po večini začeli gTaditj spomladi, so zdaj že vse pod streho Frančiškanski konvikt bo že je&eni povsem dograjen in do 1. septembra morajo biti kan-čana zidarska dela. Dczidek hotela Metropol je tudi fc° deij časa pod streho. Naj-živahnejš. stavbno gibanje je na periferiji. Nedavno so zaceli zidati veCjo stanovanjsko lijšo v Glinštki ulici in bo kmalu pod streho Pred dnevi so začeli kopati temelje tudi za večjo stanovanjsko hišo na KoaLrjevtm svetu ob Celovški cesti. Pravkar je dosegla vrh enionadstropna vila v Pleteršnikovi ulici. Na vogalu Koce-nove ulice m ceste v Rožno dolino so pravkar zb^tonirali temelje in kletno zl-dovje za enonadstropno vilo. V sosedni ulici, na vogalu strekljeve in fekrabčeve ulice pa kopljejo temelje za približno prav tako veliko, enonadstropno vilo Omenili smo že pred dnevi, da zidajo tudt na Lepem potu dve vili. Več manjših gradbenih del je še za Bežigradom. Izmed vseh delov periferije zidajo najmanj v Rožni dolini, ker je večina lepših parcel že zazidanih in ker so parcele tu že precej drage. Revni ljudje so se začeli seliti ven iz območja dosedanje periferije, kar Se tudi nekoliko pozna pri gradbenem razvoju. Tako n. pr. zadnje Čase precej zidajo na Brdu. Te stavbe pa niso vile, nego le skromne hišice. Nekatere iamed njih imajo celo zasilni značaj.
—lj Opoiorilo davčnim zavezancem! Dav. čhe zavezance I. skupine opozarjamo, da so nemarni osnov o pridobnini na vpogled v mest. odpravni^tvu, Mestni trg št. 27, JU. nadstropje, eoba 48. od 27. julija do vštetega 3. avgusta med uradnimi urami od po! 8. do 14. ure. Več je razvidno in razglasa, ki je nabit na mestni deski v veži iste hiše (omarica). y tem terminu je na vpogled seznam za sledeče stroke in obrti, ki *o podvržene pridobnini: la) mlekarne, l.b) razni. 2-) trgovine z mešanim blagom, 3.) kramarji, 4.) vrtnarstvo. 5.) trgovine z usnjem, čevlji in Čevljarskimi potrebščinami. 6.) agenture, komisijske trgovine, 7.) bra-njarije, 8.) trafike, trgovine z deželnimi pridelki in semeni, 10.) trgovine s stroji in vozili,
u_ Sprehod  na Dolenjsko. Eh da, vroča
je, vroče- Cedi se nam s čela kakor s pečenega prašička na ražnju. Kam bi človek krenil, da bi se skril pred vročino? Na Jadran? O jej. ubogi iep! Na Gorenjsko? Previsoko in prestrmo za vsake noge I Kar na Dolenjsko jo mahniino, na Dolenjsko- Tudi tam so lepote in dobrote doma! Ni globokih voda, visokih gora, imajo pa zato »luk-njo<, ki jo je Bog zvrtal Dolenjcem, da «e v njej lahko ohlade. To je Županova jama. imenovana po županu, ki je prvi vtakni! svoj nos vanjo in Jo odkril Dolenjcem, kakor Mojzes Žejnim Izraelcem studenec. Vožnja do Orosuplja je cenena, a komur se dozdeva predraga, mu še nekaj v mejo 1 Od Orosuplja kreneS pO lepi senčni cesti skozi Ponovo vas, mimo zgodovinsko znamenitega Tabora do vboda v jamo, imenovanega ledenica. Ohladimo se pošteno in naviije-mo podzemskih lepot ob električni razsvetljavi. Kdor ieH videti tudi vraga, mu je lahko uetrezen*) Kje in kako, mu bodo Dolenjci povedali. Grosupeljski rdeči križarji so se na tihem zmenili, da prirede * nedeljo 2 avgusta popoldne piknik, kjer bodo smodili na ražnju najlepšega prašička ia nedolžnega kostrunčka. Taksi pa bo tudi cvi.
0ANBB SBNSACBM ! DMM* •» 1*+ lt.15 ti 11*16 uit t*r tftaao te Jatri ot IsUH urah SENZACIONALEN BOKAMATCH
do zmag« silnega Nemca nad črncem. — Kot dopolnilo:   ^Vaa*mw*a«Bg   FEVM    ■ ■■   »jb«p^
Sv«laYMi tf—ariji                                          Valed velikega zanimanja sa ta »pored amo at ga
KANADSKI   PETORĆKI        F'^ZSSLm.n.
ček brez nevarnosti« da ti komu vampek prežrl, marveč tak, kakor pravijo oiauci. da bi se «e fratar ob njem oženil! Seveda tudi pod varstvom Rdecsg« križa:
—lj Zveaa aa tujski promet t Slavoniji — »Putnik« — Ljubljana sporoča potujo* tmu občinstvu, da bo avgusta meseca njena c«atraina biljctarnica v LJubljani v Gajevi ulici, ob nedeljah in praznikih zaprta.
u_ Otroci iz mestne počitniške kolonije v Mednem se vrnejo v četrtek 30. t. m. Starši se naprošajo, da počakajo ob 10. uri svoje otroke na  glavni  postaji.
—lj Vlom t delavnico. V delavnico me-hanUkega mojstra Franca Kristana na Tyr-ševi cesti 55 je bil izvršen v noči na ponedeljek drzen vlom. Vlomiler je odnesel več raznih delov koles, gumijastih plaScev ter druafih predmetov v skupni vrednosti nad 1000  D^n
—lj   Konj   se  J-   *pl**il.     Veer*j   okrog
12 30 &e je na dvorisftu hišo 7 na Poljanska cesti nenadoma splašil konj, ki Je adivj.%1 z voačm na cesto in sdivjal proti Misićevi o^sti. Ljudje so prestrašenu odskakovali stran. Konj *e te sa'etei v n*ko drevo in voz prevrnil. Vlekel ga je pa Še kakih 20 m po cesti, nakar se je odtrgal in zdivjat naprej v Strosnr.ajerjevo ulico, kjer »o ga še-e mogli ukrotiti. Sr-ča v nesreči je bila, da konj m pomandrai več otrok, ki so se igrali na oetti.
—lj is umobolnice j« pobegnit. Na Rakovniku se je snoći pojavil m'ajii človek, ki je govoril popoirj^ma zmešano. Ko ga je slednjič prijel stražnik, se je izkazalo, da gre za 29 letnega Franca Stuh^ca, ki je prejšnji dan pobegnil iz umobolnice na Poljanskem nasipu. Stuheca. ki je doma iz Sv. Jurija ob Sčavnici, so spravili nazaj v zavod.
—lj Motocikliat ga Je podrt KO je žel delavec Josip Kužnar la Hotovelj te dni čez križišče Bl6iweieove in Gosposveteke ceste. Je nenadoma privesti za njim neki motocikLjst in ga podrl. Kužnar je padel na krmilo motocikla in ga je motociklst vlekel že kakih 20 m za seboj. Pri tam se je Kužnar precej poškodoval In so ga morali »praviti v botoico, doOjm se bo mtt ral motocfckliet sagovarjaU aa avo>0 neprevidnost.
—4f Z nožem in škarjami nad brata, a0-]:tni mizar France avajger ia Staneaič nad ftt. Vidom se je davi aprl a bratom radi družinskih zadev. Med prepirom pa se je brat tako ra&kačil, da je potegnil než in večkrat zabodel Franceta. To mu pa se ni bi.o zadosti, kajti mimogrede je pograbil že škarje, ki >h Je aasadil bratu v trebuh. France se je ves okrvavljen agru. djl, nakar je brat pobegnil. K ranjencu so takoj poklicali zdravnika dr. Arka iz st. Vida, ki je odredil, da So Franceta nemudoma prep ljali z reševalnem avtom v bolnico.
—lj Vlom v šolo. V nedeljo ponoči je vdrl neznan vlomilec v pisarno šolskega upravite j a na Ledini. Pomagal »i je na ta način, da je na vratih, vodečih v pisarno, uerezal večjo odprtino in se splazil v pisarno. V pisarni Je v«e oromeial, ker je iskal samo denar. Rfs je v prdaiu iztaknil okrog 1000 Din, deloma last Sole, deloma pa šolskega upravitelja. Vlom je bil takoj zjutraj prijavljen policiji, k] Je uvedla preiskavo in je tudi žs na sie<Iu vlomilcu
Iz Celja
—c Vse voinje mestne občine se bodo oddajale odslej z ofertnimi licitacijami. Občina pa bo upoštevala samo ponudnike iz Celja.
—c Jetnisnični prliidek pri Grofiji namerava mestna občina odstraniti, ker kvari arhitektoniko  tega  poslopja.
—c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torak 4- avgusta od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje. Razlagova ulica 8, pritličje,  levo.
—c Tri nesreče. V nedeljo ie padla 45-letna delavka Jera Mihevčeva z Zg. Hudinie na hodniku pred hišo in si zlomila levo ključnico. V nedeljo ob 20.30 je padel #■ letni sin tovarniškega delavca  Viktor  Hab*
jaa is Oaberja doma na vrtu fn si »lomil desno roko. Istega dne je neki kolesar v Novi vasi povozil 41etnega Rajmunda Dolenca, sinčka postnega tvaničnika iz Nove vasi. Otrok si Je ilomil levo nogo in dobil tudi poškodbe aa glavi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski   bolnici
—c V eel|sk| bslsiei je umrl v soboto 24. letni delavec Leopold Budna ii Podloga pri Planini.
Iz Škofje Loke
te Nor grob. y nedeljo popoldne so pokopali aa ljubljanskem pokopališču posedlaika g. Plantarica, brata škofjeloškega kavarnar-ja g- Jgnaca Plantariča. Pokojnikovega pogreba iz Sičke »o se udeležili tudi BbSMO-loikj svojci, ki jim izrekamo globoko soža* lje!
• Dobra reklama je pol u»peha. Tega *e zavedajo tudi prireditelji škofjeloške razstave, ki vabijo Ljubljančane v BŽBOajb Loko z velikim napisom, napetim preko Aleksandrove ceste. Slični na niči !>o nameščeni tudi   po  veej   škofjeloški  okolU-i.
_ Tatvine po Selškem. Liudje z Bukovice v SelSki dolini opaiaio, da jim hodi n^k-do v goste. Kdo. seveda ne vedo. Pa iv gre za velike tatvine, le po malem, kar je dobro zž grlo in Želodec, zmanjkuje. Največ. &kode imajo pri Fojkarju- Zlikovce je po vrtu pošteno rogovilil. Populil je vta salato, polomil fižolovke. potem pa je odprl več zaklenjenih vrat, da bi pri«el do fesa. kar bi Slo v denar. Domačim ie zmanjkalo *u-di nekaj mali novca. Osumili so nekega brezposelnega,   ki  se  večkrat   klati   naokoli.
—   Nesreča med otroci. Peterneljev pod ie bil trdno zaprt. To pa eeve otrok ni motilo. da ne bi bili silili vanj in ?a naposled 16 odprli v svojo lastno nesrečo. Mala Cvirno-va Minka je. posnemajoč odrasle, ki jih io pri takem delu le videla, vtaknila levo roko v slamoreznico. In ie je bila nešteta tu. Otroka, ki mu je poškodovalo roko ajta. raj do zapeslja, so poslali v bolnico. Sred nji prst je moral proč. druge jx>sled!ce po-fckodb pa uteornejo biti za roko sploh nepopravljive. Minka ie tem boli pomilovan a vredna, ker \o je eliona nesreča pred 4*0-ma letoma le doletela. Takrat jo |e prijela Železna palica pri geplju in ji zlomila isto roko  dvakrat
^_ Uniformirani ga«ilci *\ bodo lahko ogledali škofjeloško razstavo po znilani vstopnini Din 1—.
Iz Maribora
—    Triglavski irtvl v Mariboru. Včeraj ob lft.15 uri popoldne je prispel na mestno pokopališče na Pobrezju ljubljanski sv-tofurjron z ženskimi ostanki na Severni triglavski steni srortno ponesrečenih mariborskih športnikov £ava Momiclja ter Kgona Lettnerj*. Sprejeli so ju obe teško prizadeti rodbini ter številni prijatelji. Trupli so takoj po prihodu položili n.1 mrtvaški oder v mestni mrtvašnici, ki jf ve^ ob-d;vn s svežim zelenjem in številnim: venci Pogreb bo danes ob 16.45.
—   Uspeh slovenskih teniških igralcev. Ob priliki tradicioralnega Aninega dne v Rogaški Slatini je priredil V nedeljo ISFK Maribor dobro uspeli teniški turnir, ki ko se ga udeležili številni igralci in terralke Is Maribora, Celja. Zagreba in Beo$rrada ter nekateri kopališki gostje i2 Ro^aSike Slatine m Krapinskih toplic. V igri gospodov posamezno je zmagal Marib->rean Mladen Albanci*. Drugo nagrado si je priboril Celjan Pažur ter £kapin in Korenean iz Maribora obe. tretji nagradi. Prvenstvo dam-skega tekmovanja je odnesla jrospa Breda Voglarjeva. na drugo mesto pa se je plasirala gospa Marija Boričeva. obe h Maribora. Tretje mesto si delita jrospa Podvin-Čeva iz Zagreba ter gospodična Milica Sep-čeva iz Maribora. Tekmovanje v i#ri v dvoje bo zaključeno v Mariboru, ker so se plasirali v finalne borbe edino le Mariborčani.                                                                        '
—    Našim naročnikom! Nafte mariborske naročnike obveščamo, da sr. Ivan Lipovnik ni veo raznašalec »Slovenskega Naroda« in da torej ni več upravičen pobirati naročnine za nag list. Vse naročnike zagotavlja mo, da bodo »Slovenski Narod« dobivali takoj po prihodu popoldanskega brzo vlaka na   dotn.   Priporočajte   na*   Pst   prijateljem!
—   Vlomilec Končnik la atraŠL Poročali smo le o zločinskih podvigih zloglasnega vlomilca   komaj   2Sletnega   Ivana   Končni
ka, ki je nedavno pobegnil iz zaporov. Na vesti ima ie nešteto vlomov. Klati se po mariborski daljni okolici. Preteklo noč je Končnik vlomil v gottiinu Mihaela M- i.ni ška v Pes ju in ukradel raoijski m para t in 7500 Din vredno harmonik<». tako ila je gostilničar oškodovan za preko 10.000 l>in. Vlomilca, ki je pravi s*rah tukaj^ije okolice,  zasledujejo orožniki
— Svojo mater je hotel utopiti. V Kukanji vasi pri Pragerskem se je pripetil preteklo soboto žalosten dogodek. Na travniku so Močnikovi sušili krmo. Me«i dekmi sta se bpria t>01etna prevžitkariea \nn Močnikov* in njen Sftletnt sin Jožef Mor>nik. Slednji je v razburjenosti pograbil svojo sivolaso mater in jo vrgrt v ^Irrtnik potok. Ko je sin videl, da se mati potaplja, je šp sa*n fcko*Ml v vo^to. hotrč si končati življenje. Oba so rešili delavoi. ki s:> sumili na travniku. Močnika so prijeli orožniki, ki jim je dejanje priznal. Starko so komaj rešili  i-mrti  v potoku.
—   Pekovski pomočniki za kole' ttvno pogodbo. Preteklo nedeljo je bilo v n-ki jrostilni v Vetrmjsal ulici <io.bro obiskano ZJbOrovanje Z«iniženj.i pekovskih pomrM-ni-kov v MaTiboru, ki jra je vodil pre.rlsMnik g. Jože ,Ta7bmšek. 7,1'orovanja se je mlele žil tudi tajnik Zveze £. Grubauer iz Zagre ba. ki je v daljšem poročilu orisal uspehe zagrel»skili pekovskih pomočaiikov ^letie de lovnega č:i.-i.a in kolektivne pogodbe. Na tem zborovanju so udeleženci poverili odboru nalogo, da pribori tukajšnjim pekov-•klfl   pomr<*.nikotn   kolektivno   j>ogo*1r»o.
—   Po 20 letih iz Rusije. V nedeljo do-poMae !*e jp javil mariborskemu obmejne mu kimisarijatu lllotni Martin Kuzinan m-• loni \7. Virovitici1. Izpovedal je. da se po 20 letih vrata iz ruskega ujetništva. V R-u-siji se je pred leti poročil in se Kti/man sedaj vrača z ženo in tremi otroki v domovino.
—  Smrt na cesti. V nedeljo ponoči je zaradi os.bl*»Io*ti na Koroški cesti padel Triletni mestni upokojenec Avgust Rehernik in si pri tem zlomil levo no^o. Poklicani reševalci so starčka prepeljali v tukajšnjo bolnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil.
Krožni potovanji s „Kraljico Marijo"
Maribor.   2fi.   jubja
2e več let se številni izletniki poslužujejo h*k*usnega parnika »Kraljica Mar ja«, ki jih popelj? na smji Jadran in aani-mivo Sredozemsko morje. S tem parni kom morejo obiRkat: romantična kraje, najzs. nimivejse luke in mesta tega idealnega podnebja. Tisocc 'n tisoče mednarodnih turistov iz vseh kontinentalnih zemelj p!o^re vsako l^to po teh vodah, kajtj aave-dajo »e, da nudijo krotna potovanja a -Kraljico Marijo« popoln uftjtek in nepc*. zaben  doživljaj.
Poletna potovanja s pamikom .»Kraljica. Marija« odgovarjajo vs'-m zahte\'ani najudobnejsega letovanja Na parniku ao prostrane paube za sončenje, vrJikj ha zon za kopanje na prostem, skozi katerega neprestano teče morska voda. Pamjk pristaja v mnogih lukah, kjer ?«e potnikom nudi na. peSčenih plažah prilika sončenja in   kopanja.
»Kraljica Marija« krene na letno krožno potovanje 6. avgusta t. 1. in obisčo DaVnacijo, Malto, severno Afriko, Španijo in Portugal ter se vrne v našo vode 27. avgTJSta. Prekrasno in nepozabno potovanje ■ tem udobnim pamikom traja tor. j 20 prelepih dni. Cena za to potovanje Je od Din 5000.  — navzgor.
Četrto krožno potovanje m »JCralpco Marijo« bo od 9. do 28. oktobra t 1 V dvajsetih dneh bo parrvik prpu; Dilma cijo. Grško. Sirijo. Pakutlno In B«-ipt. Za to potovanje velja cena aa o*ebo is od Din 3.500 naprej. Prijave. i«n informacije pri PUTNIKU v Mariboru, Celju In RofaJki  Slatini.
MALI   OGLASI
•eseda 0.50 para, davek Dir S—   osaaaa i Ota, aavak a uin.
prakttat -m plamene odgovore %tace mann ngiaaei  ja crena pnioait> maman   — Popustov m malt agiase ae pnanamo
M* aar eatlaaj«
asurlranjr vssenje zaves, pe* rila. monogramov ^umbnie Velika taloga perja a 6.75 Din ►Julijana«.   Gosposvetsks   12.
Seseda 80 pat. dnvefc S>- Dto NajmanjU mesen S Dto
STROJEPISNI POUK aa 6asa počitnic (po desetprst-nem siatsmu) aa asestniks ;n itvejbsne. Vessrni teiaj. (Jena ora anifana na 2 Din. Vpfco. vanje dnevno Pričetek novega tečaja 4. avgusta. Christotov učni   »a^soH    Domobranska   c.   IS-
•»101
Makulaturni papir
prod«
uprava „Slovenskega Naroda*4,
Lfubllana,  Knaflteva  ulica   ^tev, s
Narodna
.   tiskarna
/     LJUBLJANA
/             KNAFLJBVA
5        J
i2vr6ojb vae     m
/                        TISKARSKA            M
L.                   obla                 m
^^^^^           TEM. SS               M
ffaesds 00 par. davali s> Dto NajmanjAi nase* S Dto
LAHKA   LETNA   OBLAČILA ouret   kaša,   Heter  In   damske športne hlače v odlični izdelavi m  nabavite  najceneje  pri  Pre. «kerja  Sv. Petra cesta 14. S. R.
KLIŠEJE
ENO
vccutvrc JOOOORAflKA SKPCTHAHAS»73
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«.  torek, 96. jalij* 190a
ifei»
Bloke - središte našega jadralnega letalstva
Kako je bil zrušen državni rekord v hrezmotornem letanju — Javnost se premalo ranima za to panogo sporta
Bloke, 28. julija. ; Na Blokah se je zadnje čase marsikaj izpremenilo. Nov čas z novimi gospodarskimi, 'kulturnimi in političnimi problemi je j zajel tudi Bloke. Te probleme skušajo Blo-čani reševati, kakor jim to narekuje zemlja ,ki je skopa v rodovitnosti, bogata v lepotah     in  polna    ohranjenih    pristnosti  iz
OT\»niV»    rlri
Bloški  motiv;  Pri  fari.
Bloška burja s svojo ostro zimo in dokaj hladnim poletjem ne dela Blocanu san-jaake narave. Blocan je bister, delaven, kar priča njegova skromna zgodovina, ki jo je uporabljal celo Valvazor pred 400 leti. Blocan je tudi trezen in se nič rad ne upira, saj je delal grašeaku tlako še 40 let, ko so jo dolinci že davno nehali. To je bilo v tistih starih časih, ko so bile Bloke od Cerknice tako daleč, kakor je sedaj Ljubljana od Beograda. In ti časi se ne bodo več povrnili,   vsaj  Bločani tako   trdijo.
Od Valvasorjevih časov, ko so brali knjige samo imenitni možje, je minilo že mnogo let. Bloke so ostale samo malo znane in brezpomembna kraška planota. Morda jo je kdaj posetil kak Nemec, ki je študiral teren in kraške pojave. Morda je kje izšel kak m znaten člančič o neki pokrajini, ležeći Bogu za hrbtom. O Blokah niso pisali dosti niti naši zgodovinarji, niti naši pisatelji. Morda je burja na Blokah prehuda in prehitro zbistri učene glave, da ne morejo kaj prida napisati. Bog zna, kaj je bilo krivo temu omalovaževanju.
Novi čas z novo modo je tudi Bloke odkril, kakor je odkril marsikaj drugega, pametnega in neumnega. Za odkritje Blok je b:lo treba dosti let .skoraj toliko, kolikor za Kolumbovo Ameriko. Bločani so se včasih kar jezili, da jih nihče ne pozna. Nosove so vihali. Pripovedovali so, odkod izvira njih rod, a vse ni nič pomagalo. Blo-čanc so poznali samo mesarji, ki so kupovali dobre vole. poznali so jih še lesni trgovci, ki so kupovali od njih les, potem je bil pa konec. Ljubljančani niso poznali ne Bločanov. ne Blok. To vse je bilo za nje španska vas. Bolje so poznali švedsko, kakor pa Bloško planoto.
Toda drugi časi so prišli v deželo in tudi za Bločane je nastopila nova doba. V mestu so ljudje iznajdljivi. Včasih brskajo za zabavo po starih knjigah, saj je treba tudi prah očistiti in molje pregnati. In tukaj najdejo Črno na belem, da je bilo na Blokah smučarstvo razvito že pred 400 leti. Potem ti iščejo Bloke po vseh kartah in z združenimi močmi najdejo Bloke, ki so nič manj in nič več kakor petdeset šest kilometrov daleč od Ljubljane.
Malo je sram naše ljudi, a ne jemljejo si sramu preveč k srcu. Treba je hiteti, da se nadomesti izgubljeni čas. Bloške smuči romajo na švedsko, Bloke postanejo čez noč znamenit kraj: smučarski raj, domovina smuearstva. Manjka samo še velikopotezne propagande m domačega kapitala za zgraditev tujsko prometnega hotela in vsega, kar spada k temu.
Toda.  kjer  je  goapod Bog ljudem pode-
lil eno, jim daruje tudi drugo. Skopo zemljo je prav lepo oblikoval in je uredil trajno pahljačo. Preko golih gričev neprestano veje veter, ki se menja z burjo. Samo ob velikih praznikih vlada tišina, da se narava nekoliko odpočije. A velikih praznikov je malo. Burja in veter pojeta zdaj tišjo, zdaj močnejšo pesem. To pesem burje in vetra so znali ljudje prav dobro izrabiti. Od gričev so se naučili in danes so postale Bloke središče jadralnega letalstva v Jugoslaviji.
že tri leta sem letajo preko bloških gričev veliki leseni tiči, ki hočejo tekmovati s postov kanu v vztrajnosti. Idealna mladina goji tu najlepši sport, letanje z brezmo-tornimi letali. Prvi početki so bili skromni, toda danes je delo rodilo že mnogo uspehov. Razvoj mlade športne panoge, letanja z brezmotornimi letali, ovira le premajhno zanimanje javnosti za ta najkoristnejši sport, kjer si mladina jači živce, uči vztrajnosti, samozatajevanja in še mnogo drugega, česar ji ne more nuditi nobena druga športna panoga.
Bločani kaj radi opazujejo pionirje zraka in se z njimi vesele slehernega uspeha, saj je njihov uspeh tudi uspeh Bločanov, zakaj ime njihovega kraja postaja znano po vsej Jugoslaviji. To je najboljša propaganda in Bločani to dobro vedo. To privablja radovedne tujce, ki puste Bločanom v teh težkih časih vsaj nekaj denarja, ko je kupčija z živino in lesom mrtva.
Letos je na Blokah še posebno živo. Kar dve skupini vež bata pod vodstvom pri nas že znanih učiteljev brezmotomega letanja g. širclja in Raznožnika, ki držita svoji moštvi v strogi disciplini, kar je za uspeh neobhodno potrebno. Ta teden se pridruži dvema skupinama š'e tretja ,ki si gradi celo svoj lastni dom na Blokah.
dralo brezhibno liki ogromen ptič, ki Se zaveda svoje moči in poleta. Vse je bilo na mestu, domača konstrukcija je zmagala nad vsemi tujimi modeli.
Po enoumem letanju so gledalci začeli svoj jadralni pozdrav: >Kra, kra, kra«, ki je mogočno odmeval od bližnjih gričev. Lanskoletni slovenski rekord je bil zrušen, časomer je kazal že 1 uro in 5 minut. Treba je bilo zrušiti še državni rekord, ki je znašal 1 uro 10 minut. Makso se je vedel na letalu sijajno. Vse udarce vetra, ki je postajal sunkovit, je vešče prestrezal. Od Slivnice so se začele poditi črni oblaki. Smer vetra se je polagoma izpreminjala, oglašal se je tudi grom. Za Rodlekom so že bliski rezali nebo.
Samo nekaj minut je bilo še treba. Časomer je že pokazal 1 uro 11 minut. Državni rekord je padel. Na Bradatki se je oglašalo vzklikanje. Toda letalo se je moralo spustiti v dolino, zakaj veter se je iz-preminjal skoraj v vihar. Se nekaj minut in letalo je pristalo globoko v dolini. Pa je bil že zadnji čas, zakaj saj v tem hipu je prihrumel tako jak veter, da bi bilo pošteno jadranje nemogoče. Med grmenjem in dežjem so hiteli letalci v dolino čestitat mlademu članu jadralne sekcije Stična, ki je podaljšal čas v jadranju na 1 uro 20 minut ter s tem postavil nov jugoslovenski rekord. Ta rekord je tem pomembnejši, ker je bil dosežen na domačem letalu čisto domače konstrukcije, kar se v Jugoslaviji ne primeri vsak dan.
Novi rekord je dal novih pobud za še uspešnejše polete, ki bodo kmalu sledili. Ambrož pravi, da ne bo odnehal, dokler ne postavi novega rekorda. Fantje so pravi gadje, če se jih trma poloti, ne bodo odnehali. Naj poneso slavo mladega sporta v široki svet.    V slavo Blok in Jugoslavije.
Tako bomo imeli jadralno sekcijo Ljubljana in Stična ter akademsko jadralno sekcijo, vsega skupaj približno 40 letalcev, začetnikov in onih, ki imajo že po dva in tri letalske izpite. Le-teh je že zdaj nad 10. Bločanom in onim, ki bodo Bloke obiskali, se obeta izreden užitek. Vse govori, da bodo rekordi letos kar padali. Konkurenca bo huda, saj bodo v njej delovali naši priznani brezmotoraši: šircelj, Raznožnik, Ambrož, Makso in drugi.
Začetek je že' tu. Danes teden so imeli Bločani priliko opazovati prvo rušenje državnega rekorda. Z vrha Bradatke je star-tal z letalom domače konstrukcije član jadralne sekcije Stična Makso Zalokar. Veter je bil srednje jak, pihal je v smeri Slivnica — Blošček. Letalo se je tu močno dvignilo in pričelo krožiti nad dolgim grebenom Bradatke. Jadranje sta opazovali j jadralna skupina Stična in Ljubljana. Sam konstrukter letala g. ing. Kuhelj je bil pri startu navzoč. Ko je letalo ostalo že pol ure v zraku, so vsi prisotni začutili, da bo mogoče prekositi državni rekord, ki ga je postavila skupina s> Deveti« iz Beograda. Veter  je  postal   še  močnejši.   Letalo  je  ja-
Saj tako povsod mislijo, da smo na koncu sveta. Bločani želimo mladim pionirjem še boljših uspehov, želimo tudi, da bi se javnost malo bolj zanimala za brezmotomo letanje ter mlado športno panogo podprla gmotno in moralno.
V nedeljo smo pa imeli na Blokah blagoslovitev sedmih brezmotornih letal in letalci so nam pokazali tudi več poletov. Prireditev je dosegla zelo lep uspeh.
K.
Mačke in pse kradejo
V Ameriki ne ugrabljajo samo otrok in odraslih, temveč tudi mačke in pse, da do he zanje odkupnino. Primeri ugrabitve psov in mačk redkih pasem so tako pogosti, da armeriski listi dan za dnem priohčujejo izjave njihovih lastnikov, ki w> pripravljeni plačat iuorabiteljem primerno odkupnino, če jim ugrabljene živali vrnejo. Tako so ugrabili v Atlanti bogati oami Donald&o-novi dragoceno, na razstavi s prvo nagrado odlikovan© angorsko maoko. Donaldsono-vi se je posrečilo priti v stik z ugrabitelji. ki so pa zahtevali previgoko odkupnino. Mačko hočejo obdržati dokler ne bo imela mladih, ki jih bod© lahko drago prodali. Tako bo morala Donaldsonova počakati ?e nekaj tednov, predno dobi nazaj svojo ljubljenko.
Iz Dptroita pa poročajo, da so ukradli tolovaji dva krasna bela, tudi s pno nagrado odlikovana hrta. Hoteli 50 ju razstaviti ;n v ta namen so ju črno pobarvali. r»a ni bilo v ocenjevalni komisiji ž i vino^d ravnika, ki je opazil sleparijo in ugotovil, čigava sta psa, bi ponašali nagrado za tuja psa tolovaji.
Tragedija v švicarskih
Alpah
Včeraj teden se se jpMMj—— v severni steni Eigera
štirje mladi planinci
Včeraj ted©n to plezali na severno steno gore Eiger v Bemskih Alpah v ftvioj gtirjo plezalci. Avstrijca Eduard R.*wne, star 27 let. in Willy Angerer, star 25 let, ter Nemca Kure in Hmtersteisser. V strmi steni so trije strmoglav ili v prepad. Stanica na El-gerskem ledeniku je sporočila v dolino, da do noči ni mogla d© ponesrečenih plezalcev. Pač pa se ji je posrečilo sporazumeti s-e s četrtim plezalcem, ki jo je kliea-1 m ji sporočil, da so njegovi tovariši mrtvi. Ko s© ga vprašali, kaj misli, ali bo preživel noč, jim je odgovoril, da je ne bo, V torek zjutraj se je pripeljala s posebnim vlakom reština ekspedicija. Gorski vodniki so ugotovili, da je fle-trti plesalec Se Živ, ker je na kJice odgovarjal.
Trije najboljši vodniki so naekočiH v torek steno*, da bi priplezali do Se živega plezalca, 1 Kletnega Nemca Kurza. Prišli tm <k> njega na 40 m. toda v tistemu hipn je gosta megla zastrla gorovje tako, da se ni nikamor videlo. Stanica z Eigerekega ledenika je pozneje sporočila, da viei na f*eve>rni efce-ni v z&njki in nfha sem ki tja. C© bi se mn bilo posrečilo potegniti k sebi vrv, bi ri9 rešen. Ce bi se pa ne mogel re&tt tako, so mu hoteli od spodaj vreči wv s pomočjo rakete. Iz Mfinchena je taknj odletela I letalom rešilna ekspedicija m srečno dosegla letališče BoJpmoo«. Razen pilotov je bilo v letahi se osem plezakov.
Rešilni ekspediciji se je poarečUo priti skoraj do Kurza, ki je Ml obtičal v sten! na vrvi. Njegovi tovariši so bili takoj mrt-tL Rezilna ekspedicija je vrgla na vrvi visečemu alpinistu vrv, s pomočjo katere ^ splezal na polico, oddaljeno sam© pet metrov od ekspedicije. Tam je pa rtaenfarat nepremično obetal  in  ekspedicija je ugoto-
vila, da je umrl. Bil je namTeČ tako izčrpa*, da je izdihnil,  čeprav je bil   te  fltlML   Pred smrtjo  je  fce   povedal, da  se  je   prvi  plezalec ujei na  vrv  in se  zadušil, drugi je  tre ščil  v  prepad, tretji pa  zmrznil.
Ponesrečeni alpinisti so pripravljali na skok strme stene že dolgo. Severna stena Eigera je eden zadnjih nerešenih problemov vTshodnih Alp, Od drugih stran i je vrh dokaj lahko dostopen. Severna stena je na dostopna samo ob posebno ugodnih pogojih. Vreme mora  biti  idealno, led trd  itd.
Z letalom 11 km visoko
Sovjetski letalec Vladimir Kokkinaki se je dvignil z dvomotjornim prometnim letalom, izdelanim v tovarni Menžin^kega po načrtih F%. V. Iljušina in dosegel svetovni višinski rekord. Letalo je imelo pol tone tovora in letaJec se je dvignil v 63 minmtah 11.000 m visoko. O svojem dnmem poletu je   pripovedoval  Kokkinaki:
»Čim sem se dvignil od tal, sem začol takoj dvigati letalo in hitro sem dosegel oblake. Nad njimi me je zajel močan veter in me jel potiskati proti severozapadu. Ta veter sem neprestano čutil fizično. Čeprav sem' imel dobro zaprto kabino. V višini okrog 9.500 m sem zapustil zadnje oblake. Orientacija v tej višini je bila dokaj lahka. T/epo sem videl reko Moskvo, jezero v Puškinu in blizu njega prekop. Ffcnsal sem držati se nad letališkem, ker se je že mračilo in ker nisem hotel iskati letališča v temi. Mraza nisem čnt.fl nobenega. Zunaj je seveda kazal toplomer 45 stopinj pod ničlo, kar je pa po mojem mnenju zelo toplo v taki višini. Kabina je bila dobro zaščitena pred mrazom^ tako da me ni moglo zebsti. 40 minut po startu je pokazal višinomer 11 tisoč m in sklenil sem se vrniti na^aj na zem!jo.<
Na vprašanje, aii se da nad onim letališčem dvigniti še višje, je Kokkinaki odgovoril trdilno. Prepričan je, da bo spravil pri prihodnjem poletu letalo še 700 do 800 m  višje.
Mirovni kongres bo v Bruslju *
Prvotno je bilo določeno, da bo svetovni mirovni kongres v Ženevi. Svet svetovnega .pokreta za mir. (Ref^emblement universel pour la Paix) je imel te dni v Bruslju zadnjo plenarno sejo pred kongresom in sklenil je. da bo kongres od 4. do fi. septembra v Bruslju. Plenarni seji je prifu>?»tvova-lo 40 delegatov in njen sklep ne pomeni nezaupnice Ženevi odnosno Društvu narodov. Razlogi so tehničnega značaja, kajti odgovor švicarske vlade ne daje popolnega jam*»tva  glede  svobode  zborovanja   in  bese-   |
de. To pa bi ■*r;iift> <yv»fci 4ak> in  d»h kongresa,  obenem   hf  pa  lahko  naetali   m cirlonti,  ki   hi   DmMmi   narooVvv   i*eč  Škodo-vaR,   nego   koristili.   Tnrri    del    žeoevfckeea desničarskega  trnka je  znatno  zastrnpil  at mosfero  z bagateliziranjem  mirovnega  kon gre«a. ee-š, da je   to  komunističen   manevere odnoano     sovjetsko     katolička    zveza   proti Nemčiji.  Da  bi   pa  svetovni   pokret   za  mir pokazal, da stoji  za  Društvom  narodov- na -vzlic njegovi  slabosti, je  sklenil  izvoliti na kongresu   100 do   150   članov   broječo   d epu taci jo,  ki  naj   na prihodnjem   zasedanju   DK poroča   o   bruseljskem   kongresen   in   progra-mm   Rvefcov^nega  kongresa   za  m4r.
Proti   «tališčn   angleške   in   ameriake   de legacije je bilo tud-i frftfejnjene. da bodi kongres   v   RrnsJj«   študijski   in   obenem   mani festacijpki    z   velikimi   dHograrijami.   zaMo pajočimi   najširše   sloje   Ijndstva   vseb   nam dov,   ras   in   političnih  ter  verskih   Mborov. Delikatno   vprašanje   udeležbe   ilegalnih   in emigrantskih  onganizaoij.   zlasti  nemških, je bflo   po daljši  dobafci   zadovoljivo   rešeno   v tem   smi«hi.   da   se   lahko  kongresa   udeleže v  okviru   narodnih   in   mednarodnih   organizacij, ki so pripravljene sprejeti njihove zastopnike   v   svoje-   delegacije.
DOBRO JE PAZTLA
Mati naroči hčerki, naj pa t i na svileno obJeko, ki jo je obeafta sušit k žele^nt pefii. Cez nekaj časa zakliče hčerka h sosedne  sobe:
—   Mamica, ali naj obie-ko obrnejm? Po eni strani je že  rjava.
PROFESORSKA
Profesorja ^brifahorkn se je- pomrhoži-la družina. Razburjeni profesor pribiti od telefona v konferenčno  gobo  m zakliče:
—   Imam   sina   in   fant  je!
ZASPATI NE  MORE
Pisatelj: Ce dolgo v noč pišem, no morem   zaspati.
—   Kar prečrtaj, kar si napisal, pa boš takoj zaspal, — mu svetnje prijatelj.
KAJ SELE ZA ROKE
—   Danska je torej najbolj snažna dežela na svetu. Tu čitam, da se porabi tam osem kilogramov mila letno na glavo.
—   Križ božji, toliko ga porabijo samo na glavo,  koliko   ga gre   šele   za   roke!
vedno pred očmi, kadarkoli   sem   slišal Mozartovo glasbo.
Močna svetloba je razsvetlila ulico kakor pri belem dnevu in to je zdramilo Manio iz sladkih ljubavnih sanj. Umaknila je svojo roko, odkimala z glavo in vzdihnila:
—  Ah! Don J nam!... Godba v njem je sKka življenja: trio mask, Zerlinina pesem, serenada, potem komendator-jev prihod v plesno rajanje, domina in godbeniki, ki so se presitrašeno razkropili in končno padajoči zas:or. . Mania se je nasmehnila in .pogledala Jakobu naravnost v oči.
—  Svečanost se je pravkar zaključila Tli čas !'e. da se k>č;va. — ..e dajala, ko je zavila kočija iz ulice na nabrežje.
Jakob ie zadrhtel in jo krepko pride! za roko.
—  Ne, tako se ne smeva ločiti! Poklonite mi še eno n.*o. saj skoraj sploh se r;sem govc«^  .•  vam:.
—   Molk je zlato. — je pripomnila Mani<a... Toda nai bo. Ce želite, pa ostaneva se eno uro. Toda govorita morava pametno kot tovariša. Kam M radi? Ne svetujem vam. da bi se vrnila na Corso; ni priporočljivo nreživliati dvakrat iste sani?.
—  Poidem, kamor hočete, gre mi samo za to, da bom blizu vas.
—  Jene, — je dejala dama sklonena h kočilažu, — odpeljite naju po cesti v Villefranche.
Kočijaž je obrnil koae proti Gariba1-dijevemu trgu. Mania se ie zavla v kožuh in odložila masko
—  Občudujem vašo lepoto, — je za-šepetal Jakob. Tudi on je odložil masko in se zagledal v Yan:: ie oči.
—    Nikar mi ne laskaite, sicer ^ se vrnem domov. Govoriva raje o vasem slikarstvu in o vaših študijah. To me bo zanimalo bol', ticgo va^i trancoski pokloni.
In sama ga je začela spraševati, kako je preživel otroška leta. Kakšen je njegov rojstni kraj in kako ie bilo prva ieia v Parizu.
Jakob se je nenadoma zdramil iz sladkih sanj in spočetka je odgovarjal zelo kratko, suhoparno, potem se je pa raz-vnea hi jel živahno pripovedovati o vsem. kar se ie nanašalo na njegovo intimno življenje. Govoril je o svojih prvih vtfsih v božji narav* m o svotih radostnih občutkih, ko ie slikal študijo v gozdu a!i v Lechantrovem ateljeju. Govoril je o svojih pogled-h na umetnost, o iskanju resnice in o delih, ki lih še namerava ustvariti. IV)vedal je. da namerava naslikati vse življenje na kmetih v seriji  velikih slik:  košnjo, žetev.
setev, kmečko ljubezen,  pogreb  mladega dekleta...
Med pripovedovanjem so mu žarele oči, čefio se mu te zjasnilo, njegove poteze so dobile originalen izraz oduševljene lepote in Mania. sklonjena k njemu, je z naraščajočim zanimanjem poslušala umetnikovo pripovedovanie. Ta raf:nirana dama se je naslajala z novim razkošjem nad prirojeno svežostjo in iskrenostjo duha, nad visoko umetnikovo nadarjenostjo. Poslušajoč, kako slikar z vnemo opisu i e njive v svojem rojstnem krau ali razorana polja, izžarevajoča na solncu, zdravi vxwii zemlje, je tudi sama začutila v sebi vso srečo mladosti tam na daljnih galiških ravninah in solze so se je zalesketale v očeh. V trenutku, ko se :c Jakob jezil, da je ubral njun pogovor drugo smer, ie nehote boli ganil srce baronice Lieblingove. nego bi ga bil. če bi i i bil priznal svojo ljubezen.
Med tem prvim delom prretnega kramliania ie voz'la kočija rx> ulic: Se-gurane in nočasi dalje ob pristanišču, kjer so žarele v nočni temi rdeče in žoKe luči. V njihovem svitu so se videli jambori in dimniki. Kočijaž -je poganiji konje ob ograji Montbororra s cvetočimi vrtovi in spečimi vilami. Ko so prispeli na hrib, se je bil zadnti krajec lune že
Andre Ttaemiet:                                   48
tirani lepotica
Roman
Dvakrat je prevozrla kočiča Corzo, potem ie pa zavila na promenado, kjer so se blede vrste pešcev in kočij v žareč; svetlob: električnih žarnic prelivale v snežitobek) mešanico. V tem trepetajočem sijaju so bile krasne žene v čipkah, bledi menihi in našemljeni pajja-ci, podobni igralcem iz »Comedia deli. arto«. Vse to je človeka dražilo in omamljalo z ljubavno opojnostjo, kakor bi gledal Mossetove veseloigre ali poslušal Mozartovo glasbo. Nehote se je Jakob spomnil na predstavo »Don Juana<. Zopet je videl Manio, kako vstopa v svojo ložo, ko sta Ta ure in Ludkovova pela »La ci darem la mano«. In ko je zavila kočija pred mestno opero, se je sklonil slikar k baronici Lieb-lingovi, rekoč: »Tu sem vas prvič videl... Kako krasni ste bili in kako lepo se ie prilesral ZerKnin in don Juanov duet vaši lepoti. Od tokrat sem vas imel
dvignil nad Mom Groš ter za lil s srebrno mesečino nazobčani gorski greben tja do polotoka Ferraftskega rtiča. Mima morska gladina se je prelivala v mesečini, a tam daleč v ozadju se je dvigala iz morja megla. Z beh'm pasom ie ob-robila pečine polotoka in se dvignila zopet liki prozorna zavesa nad rtičem ter se spojka v daljavi z modrikastimi obrisi gora. Od njene mlečne beline so se odražale terase in vrtovi v temn h skupinah. Tu pa tam je padel pramen mesečine na svetle h'ste magnolii ah na cvetoči grm rož. Veter e bil legel k počitku, globok mir je zavladal na zapuščeni cesti.
—   Da. zares, — je nadaljeval Jakob. — navdušen sem za slikarstvo. Mnogo srečnih trenutkov mi ie že pripravilo, toda ne morem tih primerati z naslado, ki jo užvam zdaj pod tem krasnim nebom v čarobni noči. blizu vas... tako blizu, da je mojo glavo omamil vonj tuberos za vašim životkom.
Tn smelo je segel po cvetočem stebelcu, molečem izpod kožuha, poljubil ga ie in skril pod svojo meniško kurto.
—   Že zopet zapadate v svoj greh. 7- ga je pokarala Marna in obraz se ii je zmrač'1. — Vidim, da ne morete pol ure govori z damo. ne da bi H dvorili m ne da bi bi«   nedostojni.
yH|   B vQ|D Jp        BONt ^^™ ^HL #JRmIvQHD uHBB8W  ^TO^HB vQ       NKi ^^^   Silv  v^^V^K^r^v  ^^S  t^HKvUn  QH   U^^Cvb  \^^^m»   x^u» *^%^*fc*             v ^h         a^^^pv^^^hbaa#