235. številka. Ljubljana, v soboto 11. oktobra XVII. leto, 1884. Ishais vaak dan avec«r, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vBe leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., leden mesec 1 kld- 4t) Kr- — ^a Ljubljano brez pošiljanja na dom za v»e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se ' 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr., če se trikrat ali veškrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hrti, »Gledališka stolba". Upravu i St v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. po Kdo je moder? _q,_ Dr. Herbstov predlog, o katerem smo nedavno prvič izpregovorili na tem mestu, prispel je sedaj na svojem parlamentarnem pota do nove postaje io no bode odveč, ako se zategadelj zopet ozremo nanj. Že tedaj, ko je bil vodja nemško češke opozicije svoj predlog — za narodnostno razredbu s o d u j i h in upravnih okrajevna Češkem — spustil iz državniške svoje toge, bila je obrazložena znatiželjnost javna, kaj-li Čehi k njemu poreko? Komentarji, ki so tedaj k temu predlogu prihajali z deželno-zborskega stola dr. Herbstovega in iz nemško-narodnega novinarskega urada, bili so tako zapeljivi, da je bilo hitro storjeno mnenje to, da se Čehi pač ne bodo mogli upirati proti na dolžnemu predlogu, ki v tako dober kup ponuja narodnostni mir v češkem kraljestvu Vkupo ne moremo več živeti, dovolite torei, da se ločimo, mi smo v to pripravljeni rajši danes nego jutri — to je bila melodija v nemško-oarodnem orkestru, kateri je spremljal prvi prizor dr. Herbstovega najnovejšega igrokaza. Mirovna ta melodija morala je biti prijetna tudi češkemu posluhu in v ihtim je tudi Češko poslušalstvo plobkalo tej melodiji. Veuder pa — da ostanemo pri primeri — glasbena nadarjenost Čehov vedela je tudi v tem slučaji zaslediti disharmonijo v dr. Herbstovem opusu! In kmalu smo brali temeljito Češko sodbo, da je rečeni opus čisto napačno harmonizovan, da mora slehernega češkega narodovca v uho boleti in da so slične opere sploh v stanu streho češkega kraljestva raztrgati na dvoje kljubu svojim mirovnim tenorom! Na politični jezik preloženo se to pravi, da je javno češko mnenje že od kraja moralo zavračati predlog za preuredbo okrajev po narodnosti, ker je spoznalo, da bi — po-sito, non concesso — bil narodnostni mir s tem predlogom jako drago kupljen, ker bi moral biti plačan z razpadom češke domovine. Ker so se na to stališče postavili vsi v češkem zmislu ure-dovani časopisi, ker je bilo nadalje to stališče razumno in preprčevalno podprto, bilo je torej gotovo, da isto stališče zastopi tudi češka večina deželnega zbora v Pragi. Nihče, ako le ima in spoštuje svojo domovino, ne more zameriti Čehom, da ne puste trgati in krojiti svoje ožje domovine češke, kateri so starodavni njeu obseg v potokih češke krvi branili prošli rodovi češki; zoper slavne in domoljubne svoje očete bi se torej pregrešil sedanji čeho-slovanski rod, ako bi le jedno ped te s krvjo svojih očetov napojene zemlje malomarno prepust'1 staremu svojemu sovražniku za ljubo. In nadalje tudi sedanji rod češki ni še pozabil, kar mu zgodovina pripoveduje o starem češkem kraljestvu; češko kraljestvo ostalo bode tudi za poznejše čase i dej al Češke politike. Proti tem rodoljubnim in domoljubnim čutom, proti bodoči politiki češki pa v naravnost protivo hodi predlog dra. Herbsta, kateri bi, da ga odobri češki narod, dal prvo besedo, poroštvo za daljnju koncesije na kvaro državno-pravne celote češkega kraljestva. Da bi po uživotvorjenji tega predloga, po razkrojitvi eksekutive, po razdvojitvi sodstva in uprave konečno prišlo tudi do razpolovljenja zakonodavstva, do dveh državnopravnih delov a svojima zboroma in Bvojimi uradi v češkem kraljestvu: to je jasno samo po sebi, to uči logika dejanj. A tudi sam dr. Herbst pripoznaval je izrecno, da bi njegov predlog v življenji nagibal k nadaljnji politični akciji, k popolni ločitvi uprave in sodstva ua podlagi narodnosti, a b tem k izobčenju češkega narodnega jezika iz „uem-ške provincije" češkega kraljestva. Kaj naj torej stori večina češkega deželnega zbora. Ali naj ne zatre kali, ki poženo smrtno za staroslavno češko domovino, ali na) ne zavrne napada, s katerim je dr. Herbst obložil državno-pravno celoto češkega kraljestvo? Z narodnnega stališča bi se torej lahko pričakovalo in opravičevalo, če bi se Čehi niti ne spuščali v resne posvete glede dr. Herbstovega predloga, in bi marveč slovesen protest položili proti namera-vauemu atentatu, niti ne puščujoč črleža temu atentatu na parlamentarni pot. Ali Čehi so tu pokazati hoteli svojo miroljubnost, svoje vsestransko BtališČo, svojo politično razumnost in pokazali so jo tudi istinito v svojo veliko čast! Narodna večina deželno-zborskega odseka za občinske in okrajne stvari je v smislu vladnih načel prošli ponedeljek ukrenila, da se nema biti načelno proti razredbi okrajev po dr. Herbstovem predlogu, venderpa tudi ni, da bi se okraji trgali proti volji prebivalstva, da bi novi okraji z jedno narodnostjo ovirali ravnopravnost deželnih jezikov po vsej deželi, in konečno, da bi konečno ta preustrojba uničevala jednoto dežele, jednoto uradov druge instancije. Ta izjava je prava in pravična! Naj se najprvo pozve pri Nemcih in pri Čehih, ali res v dotičnih mešovitih krajih ne morejo ali nočejo živeti vkupe, ali res hočejo biti ločeni, k temu ali onemu kraju pridodani ali pa v nov okraj zloženi. Praktično je torej to-le stališče: Ako ni dobro tako, kakor je sedaj, potem naj se predrugači, a najprvo je ljudstvo samo treba povprašati, li res ni v sedanjih razmerah lahko živeti v miru in pokdji. Čehi so torej pripravljeni pomagati dr. Herb-stovemu predlogu v deželni zakonik, samo naj se popreje pokaže in dokaže, da je zakon ta potreben v narodnem, gospodarskem in socijalnem oziru, in da ne bode nasprotoval jednakopravnosti češkega jezika ter celokupnosti Češke kronovine. Ali dr. Herbst sh je v oni seji raztogotil nad zdravim načelom čeških mof; in v morji togote se sedaj perejo tudi vel oerasko-naeijonalni časopisi! O emu ta jeza, ta srditost? Saj bode govorilo vaše ljudstvo, spoštujte torej njegovo voljo! Izvestno bode imel rečeni predlog občinskega odseka še hudo uro, kadar se v deželni zbornici proglasi kod odgovor k dr. Herbstovemu lokavemu predlogu. Ali že Čehi lahko vprašajo Nemce: Kdo je moder in miroljubiv, kdo pa licemersk in prepirljiv. Deželni zbor kranjski. (VII. seja v 3. dan oktobra.) (Konec.) Poslanec D e ž m a n pravi, da v svojem govoru ni omenil niti z besedico nemštva, to mu le usi-ijujejo govorniki nasprotue stranke. Odločno mora zanikovati, da bi bil prorok nemškega šovinizma! Svoj slovenski materni jezik seje on, Dežman, dlje časa in bolje učil, kakor marsikateri, kateri hoče biti dandenes voditelj slovenskegu naroda. Govoril je, ker se mu je predmet za/del jako važen, a da se bi mu odkazal pot, kam ima iti, tega on nikakor i ne odobrava. Profesor — a poslanec Šuklje, po- LISTEK. t Hans Makart. Na Dnnaji G. oktobra. (.Konec, j Sv«tovno slavo pa si je Makart pridobil s svojima stvaritvama: „Amoretti" in »Sedem smrtnih grehov0 (pozneje: „Kuga v Florenci"). Ti sliki ati 1868. leta šli križem Nemčije, a na Dunaji in drugje ati vzbudili srdite boje, ker imeli sti vnete občudovalce in ljute nasprotnike. Tu je pokazal Makart, kako on sa m umeje barve! Take briljance svet ni še videl, vse je bilo v plamenu na teh slikah. Slikarstvo je imelo premoč nad risarstvom. Svet je imel prod sabo delo slikarja, kateremu je barva bila vse, kateri je z genijalno roko trosil lepote in divote kolorita in očaral, uklenil omamljenega gledalca v svoje slike. Tako pa je delal Makart tudi naslednja leta. To toliko ne velja za sliko „Julija na parah", ki jo je videti v Dunajskem „Belvedere", tembolj pa za znamenite stvaritve, ki so navstale, ko je cesar 18G9. 1. bil Makarta poklical na Dunaj, ter mu podaril prekrasno delavnico v „Gusshaus-u", kjer sta tudi oba Š ubica učila bo pri slavnem mojstru. Izza tega je namreč skoro vBako leto iznenadil svet z jednim ali drugim svojih največjih del; poleg manjših umotvorov navstali sti velikanski sliki: „Abun-dantia" (Dari morja in zemlje) in 1873. leta „Katarina Cornaro", ki je sedaj v Berolinu, razen tega pričetki za zastor Dunajskega mestnega gledališča (ki ga pa že več ni), prizori iz „Sommernaehts-trauma", in „Kleopatra", ki je sedaj v Stuttgartu. Zimo 1875. in 1876. prežive! je s svojimi prijatelji v Egiptu, a na to je naslikal „Sprehod po Nilu", 1878. leta „Prihod Karla V. v Antwerpenw, 1879. leta „Petero čutov", 1880. leta „Dianin lov" in v zadnjih štirih letih predivni veliki sliki iz prirode „Poletje" in „Pomlad", nadalje „Judit", dvanajst slik za umeteljni zgodovinski muzej, studije za strop velike dvorane v isti monumentalni palači, veliko portretov, izmej katerih je zlasti imenovati portret grofa Zicbvja in dame Tescheubergove, Duchatelove ter Szechenvijeve, potem dolgo vrsto arhitektonskih slik in mej temi zlasti gotsko cerkev in gotski altar, kur ostane brez vrstnika na polji stavbinskega slikarstvo. K glavnim Makartovim delom bode tudi vedno šteti slike, ki je on z nj mi okrasil jedno Bobo poslauca Dumbe. Makart je nekoč dojal, da ne slika tako Čudovito s svojimi barvami samo za tega-delj, ker ima dar za to, nego tudi, ker ga srce in prepričanje k temu vleče. „Mislim namreč," je rekel, „da je človek za to slikar, da ljudem dela veselje, ne pa, da bi jim nevoljo in žalost prouzro-čeval." Mokartovo hrepenenje je bilo, ljudem s svojim talentom pripravljati užitek in srečo. Makart je bil dvakrat oženjen; prva žena, ki jo tu in tam na njegovih slikah vidimo naslikano, umrla je leta 1873., ostavivši mu dva otroka, lepa kakor oče in gmotno dobro preskrbljena tudi po sini ti svojega očeta. Hans Makart je to poletje hudo obolel na živcih, potem mu je bilo nekoliko odleglo, in ne-ozdravna bolezen bi ga ne bila pokopala še tako hitro, da bi bil poslušal zdravnike, ne delal tako napeto. Njegov duh pa mu ni dal počivati. Prošlega vtorka še imel je čopič v rokah. Prošlega petka zvečer ob 9. uri je ugasnil, dva dni popreje se mu je bila vnela kožica na možjanib. Danes pa so ga spremili na osrednje pokopališče. To je bilo spremstvo, to je bil pogreb, ki je sicer le za kneze v navadi. Pravijo, da ni danes nič manj občinstva gledalo va. mrt\im Makartom, kakor tisto jutro 1879. leta, ko je Makart pred Dunajskimi umeteljntki naprej jezdil plemenitega pravlja gospod Dežman — pa nem* nikake pravice tako govoriti v imenu kranjskih mest in trgov, kajti po Dežmanovem mnenji prebivalci istih ljubijo nemški jezik. Sploh pa pravi Dežman, da se ne da ugnati z zonzmi, a da ni in ne bode odobraval klica narodne Btranke: „Ven a tujci"! (Smeh) Poslanec Šuklje naglasa, da je velik prijatelj nemškega jezika in da ni rekel, naj bi se ga izobraženi Slovenci ne učili. Poročevalec poslanec Svetec se čudi, da g. Dežman zanikava, da bi bil govoril za nemštvo. Program narodne stranke je in ostane ravnopravoost vseh narodnostij in temu se ne bode nikdar izneverila. Če hoče Dežman smešiti tako zvane Noviške kmete („Novicebauem"), mu mora vendar povedati, da je še dandenes istega mnenja, da so izobraženi slovenski kmetovalci tudi vzorni kmetovalci in vsem drugim v vzgled. Narodna stranka trdila pa bode zmirom iu neuklo* njeno, da je pogoj prave omike le pouk v domačem mater ne m slovenskem jeziku, in da se to še do daudenes ni uresničilo, temu je kriva le nasprotna stranka, ki je žalibog le predolgo gospodarila in stavila ravno pouku v maternem slovenskem jeziku največje zapreke, tako da se ni mogla uresničiti v slovenski kranjski deželi narodna ravnopravnost. Prvi smoter bil je nemški stranki le pouk v nemškem jeziku in zato je uvula na štirirazred nicah v prvem razredu za nemški jezik štiri ure, v tretjem še več, v četrtem pa celo sedem ur. Če se toliko časa potrati za nemški pouk, kaj bode potem z drugo vedo V To so zadržki, kateri zadržujejo iu uničujejo napredek v ljudski šoli, temu pa je kriva le nemška stranka. Če je kolovodja nemške Btranke g. Dežman trdil, da je slovenska stranka nasprotnica železnic, je to pač neosnovano. Kdo se živahneje z vsemi silami poteza za dolenjsko železnico, nego narodna stranka. Pač pa se sme trditi, da ravno cvet tako zvauega uemškega razumništva j e velik neprijatelj železnic, kajti kranjska hranilnica poklicala je iz kroga onih mož, ki delujejo /a dolenjsko železnico, svojega zastopnika, da ne sodeluje več v korist dežele kranjske (klici: Čujte! Čujte!) Reklo se je tudi, da ostavi nad 50.000 naših rojakov VBako leto deželo in si gre drugam zaslužka iskat in s tem se je nekako reči hotelo: glejte, kuko dobro bi bilo, da znajo vsi ti nemški! A najmanjši del teb 50.000 Kranjcev bodi v nemške dežele, kajti 14.000 jih gre na spodnjo Štajersko, 6000 mej slovenske Korošce, v Trst 11.000, na Hrvaško 5000. Kar Be tiče opomina g. Luckmaona, naj Be ne kaže toliko sovraštva proti Nemštvu, se gosp. Luckmann ni obrnil na pravo adreso. Če tudi slovenski časniki reko tu in tam katero proti Nemcem, vendar ti teh listov ne bero. Pač pa bero dopise nesramnega 1ti ž n j ivega Ljubljanskega dopisnika v Dunajskih listih (klici: Neue freie Presse!), v katerih se kranjska dežela grdi na nečuven način, kakor bi bila roparska in nje slovenski prebivalci sami tolovaji. (Dobro! Istina!) Deželni glavar odgovarja potem na poslanca Kersnika iuterpelacijo glede pravnega razmerja mej posestniki gledaliških lož in španjskega belca po Dunajskem Ringu sredi svojega idejalnega sveta, sredi slavnostne hoje. Ta slavnostna hoja bila je izraz udanosti do Najvišje dvojice v naši avstrijski domovini, ali komaj se je pričela, Že je množico prevzel njen čar in vse oči bile so le uprte v črno oblečenega viteza na belci, vse burno pozdravljanje je veljalo tistemu, ki je to slavnostno hojo zamislil, in občinstvo postavil pred stvari, o katerih popreje niti sanjalo nikdar ni. Vse, kar je blaženi umeteljnik vedel in znal, ves umeteljniški prekrasni svet bil je sedaj občinstvu odprt, zato pa je Makart doživel veličastne trenutke, najslajše v svojem življenji, ko ga je občinstvo v pričo najvišjih cesarskih osob obsipalo s svojo hvalo, b svojim udanim [občudovanjem! ... In tudi danes je bila slavnostna hoja mej udanim, neštetim ljudstvom. Razlika je le ta, da je bila to mrtvaška hoja, da so črnega viteza, ležečega, nesli črni možje in da so bile množice v tiho žalost potopljene ... Ali leta 1879. nesel je črnega viteza isker belec in Dunajsko glasno veselje je od srca okolu njega donelo . . . Globoka razlika! Dunajski svet je Makarta ljubil, to je sedaj jaBno. Osmrtnice, stoteri venci, neštete sožalnice, prizori ob odprti rakvi, aprevod, pogreb, prizori na kranjsko deželo in izjavi, da se bode o tem nasveti stavili še le v prihodnjem zasedanji, ker je stvar jako zamotana. Potem se seja sklene. Kmetijska razstava v Krškem. (Dalje.) Darila v denarji. 1. 20 gld. Mokronoška kmetijska podružnica, ker je od veliko svojih udov nabrala raznovrstnih pridelkov in jih lepo razložila. 2. 5 gld. Fr. Ker in pri Sv. Križu za lepo grozdje, okusno obešeno. 3. 10 gld. Gebauer, učitelj v Tržiš ah, za pridelke iz svojega lepo urejeuega šolskega vrta, čegar načrt je bil tudi razstavljen. 4. 5 gld. Al. Janež v Krškem za razstavljeni najboljši cviček, jedino razpisano premijo za to vrsto vina. 5. 10 gld. J. Wasaer aa izvrstno surovo maslo. 6. 5 gld. Piletič, čebelar v Stari Vasi pri Št. Jarneji, za med v satovji. 7. 5 gld. vrtar graščine Ruperčvrh pri Rudolfovem. 8. Kapucinski samostan v Krškem za lepo grozdje 5 gld. 9. Ali1 a m, nadučitelj v Kostanjevici, za med v satovji 5 gld. 10. Ivančič iz Mladevine za izdelovanje ribezu o v 5 gld. 11. Hren J. iz Gorenjega Gradišča pri Toplicah za grozdni mlin 10 gld. 12. Majhen iz Ribnika za izdelovanje dobrih škafov in brent 5 gld. Iz gosp. Lenkovega durila: 13. Ro lir man v Dobravški Vasi za p olj oke in vrtne pridelke 10 gld. 14. Okoren v Tržišah za ovo t" je in zelenjavo 10 gld. 15. Levičar na Cesti za grozdje 10 gld. Diplome c. kr. kmetijske družbe: 1. Šušte ršič J., župan v Semiči, za ovočje (imel je največja jabolka „funtarice"). 2. Ma y far t in drugi v Beči za obilo velikanskih kmetijskih strojev. 3. Planinec Anton v Boštanji za grozdni smukač in vrelno kad. 4. Graščina Klevevž (pl. Jombart) za prav dobra vina, zelenjavo, ovočje in žito. 5. Volčič J., župnik v Šmarjeti, za veliko zbirko ovočja, zelenjave, žita itd., kaj okusno in razločno razstavljena — v podobi piramide. 6. Grof Ervin Auersperg na Turnu za vsestransko razstavo in za velike zasluge pri razstavi. 7. Fran GregoriČ v Krškem za izvrstna b ela in črna vi na. 8. Karol Ž en ar v Krškem za izborno črnino. 9. P str osa, graščak in c, kr. namestnik v pok., v Ruperčvrhu za raznovrstne lepe pridelke osobito za lan s predivom. 10. Pezdirec J. v Drašicah pri Metliki za grozdje in vino. grobu: vse to kaže, da je amrt Dunaji iztrgala jed-nega izmej njegovih prvih ljubljencev! Opazovalec dobil je te dni misel, da je bil Makart tisti golob, ki s? je smel zrno poiskati mej ustnicama najodlič-n o j se dame, a da ai je bil tudi spoštovanja varen pri nizkem prostaku, ki Makarta ni poznal, a je videl njegovo najlepšo sliko, »slavnostno bojo" njegovo. Celo umeteljniška kritika še sedaj uklanja svojo ponosno glavo, ni si še položiti upala svoje merilo na dela Hansa Makarta. Dvojna izguba se pozna za Makartom, ker je odišel. Jedna in to je umeteljniška zadeva Avstrijo in Dunaj, druga pa se bode poznala v Dunajskem družabnem življenji. On je bil, ki je veselje in lepoto širil v kroge tega velikega mesta. Ravnal Be je po slikarskem poklici, kakor si ga je sam on mislil ter izrazil. Makart je slikal za življenje. A kar mu je doneslo umeteljniško delovanje, veliko tega je zlasti prejšnja leta potrosil, da je avet okolu sebe zbiral in zabaval. Sam je bil molčeč in boječ, a brez družbe ni mogel biti. Njegova delavnica je dobila tako ime, da je vsak vanjo silil, kdor je hotel svetu biti duhovit in lep. V tej delavnici je Makart potrosil velike vsote, da je delal znanatvo mej 11. Nemškovaška graščina za mnogovrstne kmetijske pridelke. 12. Grivec Fr., kaplan v Leakovci za izvrstna vina. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. oktobra. Herbstov predlog, da petakarji dobe volilno pravico pride vendar v češkem deželnem zboru na vrsto. Odsek za volilno reformo se je izrekel, da se bode o tem predlogu posebej sklepalo, ko je videl, da bode nemška manjšina vsekako pokopala občno volilno reformo. Na predlog odsekovega predsednika Tonnerja se bodo pri določitvi volilne pravice uŠtevale tudi izredne pnklade. Herbst je izjavil, da je zadovoljen s to določbo. — Klub veleposestnikov deželnega zbora je sklenil, da ne bode glasoval za Kvičalu zakon v prvotaej obliki, temveč bode stavil nekatere premene. Kako so se pod prejšnjo vlado pa tudi pod sedanjo na Moravikem ustanovljale nepotrebne nemške šolo, kaže slab obisk nemške zgornje realke v Prostojevu. Letos je ustopil v sedmi razred samo 1 (reci jeden!) učenec. Pa tudi v drugih višjih razredih je samo 12 učencev. Ali bi ne bilo umestno, da bi vsaj višje razrede te šole zaprli, ki uapravlja samo stroške. Konservativci %g-oriiJeavstrlJskeya> deželnega zbora so naročili deželnemu odboru, da pregleda ljudske šolske zakone, zlasti kako bi se dalo kaj prihraniti pri stroških za ljudske šole. Deželni zbor je vsprejel neko Bpremembo §. 15. deželnega zakona s 23. januvarja, ki določuje pravno razmerje učiteljev. Kar se tiče učiteljskih plač, je deželni zbor določil, da bodo v občinah spod 2000 znašale 600, v občinah z 2000 do 4000 prebivalci 700 iu v večjih občinah 800 gld. V spodiijeavstrljskem deželnem zboru pride danes na vrsto volilna reforma. Ta pa ne bode po predlogih dotičnega odseka nič druzega bistvenega obsegala, kakor da dobe volilno pravico tudi petakarji. Gallške finančne oblasti dobile so ukaz, da ne smejo tako strogo terjati davkov v krajih, po povodnji poškodovanih, temveč se mora dovoliti plačevanje v obrokih. Skupna vlada letos ne bode predlagala delegacijam, da bi se zopet ustanovila cesar JTosIpova akademija za izobraževanje vojaških zdravnikov, ker se je ogerska vlada protivila temu, češ, da se pri dotičnih predposvetovunjih ni dosti oziralo na ogersko stališče. Zato bode pa sedaj vojno minister-Btvo sklicalo novo enketo, b katerej se bodo sklicali oger.ski .strokovnjaki, zdravniki in profesorji. Ta en-keta se bode aeSia đe le začetkom prihodnjega leta. „Wiener Allgemeine Zeituug" prinesla je članek, kako pomoči malemu obrtnemu stanu. Mi se sicer popolnem ne striujamo z nasveti v tem članku izrečenimi, vender so nekateri resnega preudarka vredni. Ta list trdi, da niti liberalci niti konservativci neso pravi prijatelji obrtnega stauu. Samo s spričevali o sposobnosti in obrtnimi šolami še malemu obrtniku nikakor ni pomagano. Glavna stvar, katera mu primanjkuje, je denar. In tega bi morali zahtevati od države. Zdaj je začela pešati nekatera leta sem sladorna industrija. Zaradi tega pa fabri-kauti neso mislili na nobeno zboljšanje pouka v sla-dornej industriji in na nobena spričevala Bposobno-sti. Temveč zahtevali so, da jim država pomore z denarjem, in sicer naj j;m 11 milijonov posodi, 15 milijonov pa v teku treh let kar podari. Če država pomaga z denarjem bogatim fabrikantom, zakaj bi pa malim obrtnikom nel Tudi tem bi bilo s 15 milijoni dosti pomagano. aristokracijo, diplomacijo, „hauie rioauce-o" pa mej pisatelji in umeteljniki. Napravljal jim je zatorej lepe večere, polne umeteljniškega užitka. Sedaj bo jim je prikazal oblečen kot Rubens, sedaj kot Rem-brandt, ta pot je ukazal, da imajo gostje priti v poluklasični modi, drugi pot je zopet priredil španj-ske večere b Fandago-plesi in Estudiantina-serena-dami. Višja umeteljniška šola je bila take večere pri Makartu. Kmalu so njegovi nauki prikazali bo tudi v življenji, v modi in v umeteljniški obrtnosti. Prišlo je tako, da ni bilo nič več nič vredno, kar je zavrgel bil Makart, kar je on smatral bil za neukusno in neharmoničuo glede barve. Njegov dekorativni talent je ustvaril damam klobuke, po njem imenovane, b širokimi okraji, z valovitimi peresi in z bukejem od posušenih travic in palmčnih listov. S bvojo umeteljnostjo je torej Makart segel v življenje, katero je hotel okrasiti in s stvaritvami svojega vedno snujočega duha razveseljevati. O umeteljniškem pomenu Makartove sijajne prikazni pa bode soditi mogel bodoči svet, prihodnji ukus. Pozneje se bode odločilo, je-li ima Makartovo slikarstvo toliko moči v sebi, da se obdrži. Kajti razviti ae je koloritu težko še nadalje, ker mu je umrli slikar vzel vse, kar ga še nadalje priporočati Adresni načrt ogerike gospodske zbornice je le kratek odgovor na prestoloi govor. Koncem pa izreka, da je zbornica zadovoljna, da se preustroji, ce bode le ohranila hvojo nezavisnost od vlade. — Adresni načrt zmerne opoz cije izraža tudi svojo za-dovoljnost, da se bode preustrojila gospodska zbornica, poleg tega pa kaže na razne nepravilnosti pri volitvah ter izraža nado, da se bode pri sklepanji prihodnje carinske zveze z Avstrijo bolj gledalo na ogerske koristi. I nanjo države. Bolgarsko pehoto bodo baje reorganizo-vali. Sedanja razdelitev v .družine" se bode opustila in peštvo se bode razdelilo v 8 polkov po 3 batalijoue. Nižja poveljniška mestu, kakor poveljui-fitva stotnij se bodo povsem dala bolgarskim častnikom, poveljoištva polkov pa bodo prevzeli ruski častniki. Qrika zbornica se bo sklicala na 8. dan novembra. Angleška banka je povišala obresti s 2°/0 na 3 °/0 Obresti ostanejo tedaj še vedno nizke, kur kaže, da v Angliji denarja ne manjka. Dopisi. Iz Ptuja 10. oktobra. [Izv. dop ] (Govor g. dra. Gregoriča, predsednika Ptujske narodne Čitalnice pri praznovanji dvadeset letnice, 5. okt. 1884.) Bilo je 5 septembra 1864., ko se je otvorenje narodne Čitalnice v Ptuji slovesno praznovalo. Že 23. julija 1863 so narodni možje Ptujskega okraja v shodu, za to sklicanem ustanovitev narodne Čitalnice sklenili, in ko bo se potem pravila uradno potrdila, se je Čitalnica 23. junija 1864 taktično odprla. — Omenjena si-jajnost je bila velikanska, nad 1000 ljudij se je te udeležilo, okolu 60 pevcev se je zbralo; ti so pri slovesni maši v mestnej cerkvi pod vodstvom g. Miklošiča prvokrat slovensko mašo zapeli; na večer okolu 9. ure je oddelek teh pevcev mestnemu županu in šefu političnega urada podoknico zapel; — ne vem, ali bi jim, danes po pretečenih 20 letih ti gospodje za tako prijaznost hvalo vedeli. Došle goste je za svečanost najeta Mariborska godba od kolodvora po mestu spremljevala; — tudi kaj takega se danes ne bi smelo več zgoditi. Takrat je štela Čitalnica množino meščanov mej svoje ude, kateri njej sedaj pri priliki bakljad apereat" kličejo — Časi so se spremenili. — Mej gosti so bi i predsedniki čitalnic v Mariboru, v Ce-lji in Slov. Bistrici; prvi dve še svetiti, zadnjo je osat zadušil. — Leta 1860 in naprej bo bile za slovenski narod jako znamenita; kukor da bi duh božji narod navdahnil, vse se je začelo gibati; na jednej strani ho se čitalnice ustanovlja'.e, na drugej strani bo se tabori Bnovali; bil je splošen prerod slovenskega naroda Kaj je bilo temu krivo ? svoboda, katera se nam je po ustavi podelila ! — Na Nemškem se je to gibanje že leta 1831 začelo; snovala so se vsakovrstna društva, pevska, telovadska, strelska z mirovnimi programi; ali ti so se v velikih shodih shajali, in so tisto idejo pospeševali, katera se je leta 1870 uresničila: zjedinjenjo Nemčijo! — Slovenci so še spali, trebalo je 8 ur hoda, kakor Stanko Vraz toži, predno se je narod-rodnjak z narodnjakom sešel. — Leta 1860 je more. Vse drugo je bilo Makartu stranska stvar, a poglavitno mu je bila barva, sijajna barva. Učencev svojih nema Makart. Njegov talent se ne da prenesti na druge ; a tisti, ki bi ga hoteli posnemati, bili bi v večni nevarnosti, da jim barve postanejo smešne in grozne. Makartova umeteljnost je najbrže umrla z njim. Morebiti je že bila mrtva, ko je njen mojster še živ bil, kajti nad samega sebe bi se Makart težko še kedaj povzpel. Vender pa je kraljevski svit Makartove ume-teljnoBti sijal daleč po umeteljniškem oboku vsega Bveta in oznanjal je mogočnost ter Blavo avstrijske umeteljnoBti. Najbolje pa je iskra Makartova pre šinjala domače avstrijske umeteljnike. Genijalni prikazni se nihče ni mogel skriti: vsa naša umeteljnost postala je po Makartu veselejša in krasnejša. Ugasnil je Hans Makart, ko je ravno dospel bil na vrhunec svojega umeteljniškega oboka; bilje ravno v polni svitlobi, ko je zginol. V polni svitlobi ga vidimo mi, a tudi naši potomci, Še tako pozni, ga bodo sledili in čudili se mu. HanB Makart je Bedaj v grobu. Genij je bil, a genijev je malo. Avstriji in Dunaju je Makart umrl, kdaj se jima drugi porodi? Danilo. tudi nam zarja napočila. — Narodnim čitalnicam se v novejšem času rado očita, da politiko tirajo, da so tako rekoč središče vsemu našemu politiko-vanju. To je krivo, in izvira iz zlobnosti ali nevednosti. Zraven polja politike je še drugo, in za prerod narodo važniše polje, — to je soci jalno polje, na tem polji se da za naš narod vspešneje delovati, kakor na polzkem polji politike. Tega mirovnega programa se je naša Čitalnica zmiraj držala, in je vedno cvetela. - • Ko so se vender okoliščine tako poostrile, da je prišla Čitalnica v nevarnost izpod strehe nemškega hišnega gospodarja na vedro postavljena biti, s1* je leta 1882. misel rodila, svojo hišo si omisliti, „Narodni dom" si postaviti. Ta misel se je z navdušenjem vsprejela, in v osmih dneh je bil food zagotovljen, in tudi že hiša za 11 500 gld. kupljena. Takrat smo videli, na čem da Slovenci že smo, ako ravno je to velik denar, ali požrtovalnost narodnjakov je bila še večja, in kjer se je potrkalo, tam se je odprlo, in vsak je radodarno po svoji moči doprinesel k nakupu „Narodnega doma". — Ptujska Čitalnica pa sedaj ni več navadno društvo, Ptujska Čitalnica je sedaj naroden zavod, v katerem se vse sloveusko življenje združuje! Čitalnica je svoj program tako popolnila, da si je osnovala pevski moški in mešani zbor, kateri pri veselicah s sijajnim uspehom deluje, Čitalnica si je osnovala za naš mladi naraščaj pevsko in mu-zičuo šolo, katero izvrstno napreduje. Čitalnica pa ni pozabila na našega kmeta, in v prostorih „Na-rodnega doma" se je februarja t. I. odprla posojilnica, katera je že marsikaterega oderuških rok rešila. — Kakor se zjutraj človeško oko ozira proti izhajajočemu solncu, katero vse razsvetljuje, vse ogreva, tako naj bo vsa naša pozornost obrnena na ta naroden zavod, on naj bo naš ponos, naš biser, skrbimo za to, da bode vedno lepše svetil, in svoje oživljajoče žarko metal v skrajno bajto slovenskega oratarja in ga k narodni zavednosti budil. Komu pa so moramo za to vse zahvaliti ? Nikomur drugemu, kakor našemu obče priljubljenemu, pravičnemu vladarju, presvitlemu cesariu Fran* u Josip-u; zakličimo mu iz hvaležnega srca trikrat: „Živio"! Domače stvari. — (Iz Ptuja) se nam 11. t. m. piše: Na tukajšnjej nižjej gimnaziji poučuje telovadbo, odkar je odšel g. prof. Hubad, uradnik tukajšnje c. kr. davkarije. Dvomimo, da bi ta posel pristojal c. kr. uradniku, kajti iz tega bi se dalo sklepati, da ima mož v uradu premalo posla. Čudno pa se nam sploh zdi, da je ta mož omenjeno precej dobro plačano (v primeri s poslom) službo dobil, ko je za njo prosil tudi izpitan učitelj. Nemštvo povsodi „vleče" in je tudi pri tej priliki „vleklo". Vidi se, da je nastopila era Tirolca Tscbaneta. — (Gavro Grtinhut,) urednik „Hrvatske Vile" in „Biča" se je 19. decembra 1. 1. branil, ostaviti deželuozborsko galerijo in morali so ga odpeljati ailoma. Včeraj obsodili so ga zaradi tega „izgreda" oziroma zaradi javnega uasilstva na trimesečno ječo, poostreno s postom vsaki mesec, — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Siavec"), priredi jutri v nedeljo 12. t. m. v hotelu „pri Tavčarji" pevski večer z mnogovrstnim programom. Rediteljema tega večera sta gg. Šturm ml. in Dekval. Začetek ob Va 8. uri zvečer. Ob jed-nem se č. gosp. pevci opozarjajo polnoštevilno udeležiti se pevske vaje, katera bode jutri točno ob 2. uri popoludne v društveni sobi odbor. — (Na Igu) bila je v 6. dan t. m. volitev v glavni odbor za obdelovanje barja. Izvoljeni bo gg: M. Peruci iz Lip, V. Ogorelec a Škofeljce in A. M i na t i b Studenca. (Obširen dopis prihodnjič. Uredn.) — (Od Velike Nedelje) Be nam piše v 10. dan t. m. Zelo ugodno vreme za vinograde meseca septembra kakor tudi sedaj nas z veselim upanjem napolnujo, da dobimo letos izvrstno vinsko kapljico, ter vabimo goapode vinske kupce, naj pridejo po naše slavno znano štajersko vino Ormuške inf Velikonedeljske okolice. — Štertinjak ae bode dobival za 80 do 100 gld. — (Ta t vi u e.) Postopača Josipa Oblaka, Ljubljančana prijela je včeraj policija, ker je včeraj zjutraj ukral na Fužinah več obleke, na Poljanah pri Pavšeku mnogo perila, pri Devici Mariji v Polji mnogo perila in vrečo krompirja. Izročili so ga deželni sodniji. — Včeraj je ukral tat neki ženski prodajalki popolnem nove čevlje ter jo popihal. Na Glincah došel ga je mestni detektiv, ko je ravno v I žganjariji „ta kratkega" cukal. Spoznali so vjem znanega tatu, ki je bil ie le pred kratkim iz dveletne ječe na Gradu izpuščen, kamor se bode tedaj zopet povrnil. — (V Trstu) bila je preteklo nedeljo tako silna burja na morji, da se je mnogo čolnov, posebno Čozotskih potopilo. Sedem utopljencev splavilo je morje na obal. — (Razpisana) je služba okrajnega rano-celnika v Cerknici. Letna plača 500 gold. iz okrajne blagajnice, 100 gold. pa iz blagajnice Cerkniške JobSine Prošnje do 22. t. m. na c. kr. okr. glavarstvo v Logatci. Narodne-gospodarske stvari. Dra. Vošnialra govor v deželnem zboru o agrarnih razmerah. (Dalje.) Naaledek je bilo veliko zadolženje kmetov tako, da bo države že pred 30 leti začele aklepati o zakonih, po katerih se je omejila lastninska pravica. In ravno po teh zakonih se v Ameriki kmetijstvo izvrstno razvija, ker ima zadosti personalnega kredita in mu ni treba iskati si hipotekarnega. Pri nas so tudi nekako enake razmere, kajti pridni in varčni kmet ima kredit, zapravljivec ga pa nema nikjer. Tedaj ne vidim nobene nevarnosti, ko bi se z zakonom omejila lastninska pravica in obligatno upe-ljala naprava kmetskih domov. Sicer bo pa čas o tem govoriti takrat, kadar bo državni zbor sklenil dolini« zakon, in bodo deželni zbori imeli pravico sklepati zakone o kmetskih domovih. Končno mi je še odgovoriti g. Deschmannu, kateri je zopet zajabal svoje staro nemčursko kljuso iu opet trdil, da bo naše kmetijstvo le z nemščino v bolje materijelno stanje prišlo. Smešao je že to nemškutarenje o vsaki priliki, ko pač vsak pametea človek uvidi, da niti nemščina, niti slovenščina sama ne bo rešila kmetijstva od propadu. Stara resnica pa je, da se vsak narod more razvijati le na podlagi svojega jezika. Sicer pa vidimo ravno v krajih, kjer so čisti Nemci, kako ae jim slaba godi; vidimo pa tudi v krajih, kjer so zavedni Slovenci kakor v Ljutomerskem in Radgonskem kraji, v Savinjski dolini, da se jim ravno tako slabo ue godi. Tudi na Kranjskem nahajamo kraje, kakor Ljubljanska okolica, cela Gorenjska, kjer so razmere še dovolj dobre, ter spoznamo, da narodnost sama nema s tem vprašanjem nič opraviti. Kaj tacega more trditi le Človek, ki je tako zagrizen v narodnostnem vprašauji, kakor gosp. Deschraanti, kateri povsod in v v*ako vprašanje narodnost za lase privleče. Niti v poročilu deželnega odbora, niti v eoketi ni bilo o tem govora, čemu tedaj tukaj reči trditi, o katerih je gotovo sam gosp. Deschmaun prepričan, da nemajo b kmetijskim vprašanjem v prvi vrati nič opraviti ? Gospod Deschmann očita tudi, da se žganje-pitje po deželi silno razširja. Jaz pa trdim, da tudi v tem oziru mi Slovenci nesmo najbolj nesrečni, ker, ako se ozremo po druzih deželah, vidimo, da ae nikjer žganjepitje ni tako razširilo, kakor ravno v germanskih deželah. Tam so, ko mi na kako postavo še mislili nesmo, morali postave narediti in še ae ne morejo ogniti strašnemu žganjepitju. V Bero-linu, kateri je vender središče nemške kulture, in kjer živi čez 1 milijon ljudi, je 11.000 krčem, kjer Be žganje toči. V zadnjih letih so žganjarije jako narastle, leta 1860 je bilo 3337 tacih krčem, in je na 136 ljudi bila jedna žganjarija, leta 1880 je pa bila že jedna žganjarija na 100 ljudi. Meni ni znano, da bi bila pri nas na Kranjskem kje na 100 ljudi l žganjarija. Prosim, da smem iz necega poročila par stavkov brati, in sicer nemški, da bo gosp. Deachmann bolje razumel. (Smeh na levi. — Bere:) „In Preussen hat sich von 18G9 bis 1877 d'e Zuhl der Scbauken um 67% vermehrt, in Meklen-burg um 95%, in den kleinen Bundesstaaten um 109°/0, iu Sachsen-Weimar um 126°/o-M Tam sta vender živela Schilier in Gbthe, in najlepše proizvode nemške kulturo spisala; tedaj je jasno, da narodnost nema s tem vprašanjem nič opraviti. (Dalje prih.) Bratje Sokoli! Podpisani odbor uljudno vabi gospode telovadce in vse prijatelje telovadbe na redno obiskovanje začetnih vaj telovadbe, katere se prično v torek 14. dan t. m. ter nadaljujejo vsak torek, četrtek in petek točno ob 8. uri zvečer v realkinej telovadnici. Na zdravje! Odbor „Sokola". Poslano. Radovednim pekovskim mojstrom, kateri se upirajo na mestni magistrat zaradi prodaje kruha pred rotovžem, naj bode rešitev: Kdor neće kruha tem prodajati, naj ga ima domu. (638^ Poslano. IsTeizoB^/tolJi-vo ! S to besedo začenja se anonsa ▼ današnje) Številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkaa-u izumljeno sredstvo, Roborantium lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plescih, Solobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in oslej v svojih uspehih ni bilo le doseženo. Nećemo na dolgo in iiroko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zasluzila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. 3Ieteorologično poročilo. g ! Čas opa-d j zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Neh«. , krina v mm. 3% I7. zjutraj 0 1 2. pop. ej 9. zvečer 7.tj Ki mm. 729 90nm. 728 28 mu. + 8-4° C + 150C + 13 0° C si. vzh. si. jz. brezv. obl. ' 14-50««. obi. I . obl. j dežja. Srednja temperatura -4- 12'1°, za 0-1° pod normalom. Tržne cene * Iju Uljani dne 11. oktobra t. I. Pšenica, hektoliter . . . Rež, , . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, 1 . . . Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol . . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Speh frisen „ . . „ povojen, „ . . Surovo miislo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišče ....... Golob ......... Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, , , , . gld. kr. 6 60 5 20 4 55 3 9 4 87 fi 20 5 40 8 — 8 — 8 60 2 50 — 96 — 82 — 66 — 74 — 84 — 8 — 8 — 64 — 68 — 66 — 32 — 45 — 18 1 60 1 51 7 50 4 hO \ ID-u-iiaJs3s:sL borza dne 11. oktobra 1.1. (Izvirno telografično poročilo.) Papirna ren a.......... 80 gld. 95 kr. Srebrna renta .... ..... 82 r 05 „ Zlata ren ... ...... 103 „ — „ 6»/0 marčna renta......... 95 . 95 „ Akcije narodne banke....... 859 „ — a Kreditne akcije........ 283 „ 80 London . ....... 122 „ 10 Srebro ........... — „ — , Napol............. 9 t B9 C, kr. crkini . . . ... ,. 78 „ Nemško marko ..... 59 „ 80 n 4°/, državne srečke iz l. 1854 250 gld. 124 . 50 Državne srečke iz 1. 1864. 1O0 gld. 171 , 75 % 4°/c avs*x. zlata renta, davka prosta. . 103 ,10 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 .95 „ , i'.'. .... 93 „ 35 „ papirna renta 5%..... 88 „ 85 , 5°/0 Štajerske zemljišč, od/ez. oblii^. . . 104 . 50 , Dunava reg. srečke 5",0 . . 100 gld. 115 „ 25 7.i-mi.i. obč. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . 121 „50 „ Prior. oOlig. Elizabetiue zapad, železnice 109 „ — „ Pri'>r. oblig. Ferdinandovo sev. železnice 105 , 50 , Kreditne srečke......100 gld. 176 n 75 Rudolfov« srečko .... 10 „ 18 „ 50 Akcije uuglo-avstr. bauke . . 120 , 104 „ 50 ,. Tramuiway-društ. velj. 170 gld. a. v. 213 .76 , Slikarja ali pozlatovalca lače podpisani za delo podob. Kdor zeli za dalj časa v delo vstopiti, naj takoj to naznani pismeno ali se pa osobno predstavi 3?etr-u. Sfrckt^lMC -rr DPlešćilla. pri ČJa/tor-u.. (639—1) * Umetne (32—76) t i zobe in zobovja ! J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu ? * brez vsakih bolečin ter opravlja ploiuboi auja in & vse KOltne operacije zobozdravnik A. Paichel, I poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. * * O * h. « + « <3> « ♦ •» # O O t' - > <*• O X V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARN0LDA REIFA, Dl'NAJ, I, PESTALOZZIOASSE 1, najstarejša tvrdka te vrste. (623—2) Natančneje izpovedbe iu prospekti zastonj. Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—14) ALOJZU MAY£R.jeY8 I zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Mejnarolna linija. Iz Trsta 7 lovi-Jork naravnost. TOP Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ha z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „O-ermasila.". 4200 ton, okolu 10. oktobra. „East -A-ZLerlisL",--— „ 25. „ Kajuta za potnike 20O gold. — Vmesni krov OO gold. Potniki naj se obrnejo na (611—8) T. TEHICTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Eiulllano d9 A nt. Poglajen, generalnega agenta \ Trstu. [Trti, pristni, t slinah n rattopljajod hin HoV-s bonboni \i »ladntga iulftla nt prsi no t m'drtm papirji. Ivan 11 o II'-u adrav lino pivo ia sladnega lsvleeka 1 steklenica 60 kr. Ivan llnil-i% končen« (rovaiil aladni lavle-«etc 1 st. gl. 1.12, ml. st. 70 kr. Zdravilo za prsne in plučne "bolezni, katarne afekcijone, slabo probavljanje in slabe živce, hujša-nje, pomanjkanje krvi in onemoglost. Ivan H o it-a bouhoni iz sladiiega iarlećka za prai po 60, 30, 15 in 10 kr., pristni le v modrih zavitkih. Ivan Iloll-tt zdravil, na aladna eoltolada Vi kilo I. gl. 2.40, II. gl. 1.60, »/< kilo gl. 1.30, II. 90 kr. Ohranitev zdravja je glavno prizadevanje vsacega trpečega in gotovo bode zanimalo vsacega zvedeti vsak dan dohajajoča poročila o ozdravljenji po Ivana Hoff-a izdelkih iz sladnega izvlečka. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelja in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. Dunaj, mesto, Graben, RraunerstraHse H. V. bi. ! Prosim takoj poslati gospodu baronu Leopoldu Bornemiszi v Kolosi 28 steklenic Vašega izvrstnega Ivan Hotf-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po železnici. Dunaj, ."). maja 18H4. Grof Karol Teleki. Ljubljana, 28. oktobra 1882. V. bl.l Prosim, pošljite mi takoj štiri steklenice Vašega izvrstnega Ivan Iloff-a koncentrova-n ga sladnugai izvlečka po poštnem povzetji. Z velespoitovanjem M. It ni ud „ restavrater na južnej železnici v Ljubljani. Jaz sem se na Vašo okusno čokolado iz sladnega izvlečka za prsi I. tako privadil, da brez te živeti ne morem, tedaj prosim, pošljite mi jo 4 kilo po poštnem povzetji. Brezje na Gorenjskem, 13. septembra 1881. Z velespoŠtovanjeua A. Pnulini. J*ti r;\ viitško zdravilo poročilo. Rudolfovo, Kranjsko, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan HorF-a zdravilno pivo iz sladnega izvlečka dobro učinkuje, tedaj prosim, pošljite mi je zopet 13 steklenic in 4 zavitke Ivan Hoft'-a bonbonov iz sladnega izvlečka pq povzetji. Z velespoštovanjem dr. O ust u v i Mlin-, c. kr. polkovni zdravnik, sedaj v Ru-(586—2) dolfovem na Kranjskem. Glavno znlo^e: Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj- Fran Dolenc; dalje: Zagreli: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov, Celje: Kupferschinidt, Marek, lekarni; Reka: G. Oatti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačič, drogueriji; Ooiica: G. Cnstofoletti, dvorna leksirna: Celovec: W. Thurmvv-ald, lekarna; Maribor: \V. KOnig, lekarna, F. P. Ilolasek; Tržit: J. Raitbarek; Pulj : G. B. VVasBeriuann; Ptuj: J. K»sitnir: Trst: F. S. Prinz Seravallo, Zanetti, lekarni; Peljak: l. Scholz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zuder: Chr. Mozocco, N. Androvice, lekarni. na deželi izučen, 19 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrim sprioalom, želi dotiiti službo v kaki prodajalnicir ali v kaki leseni trgovini na Kranjskem ali Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe vsprejema upravniStvo ^Slovenskega Naroda". ^19_±\ C.k. privilegij za zfc0ljšanja šivalnih fQ*t strojev V Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje, (us—36) 0letna garancija! Poduk bmplačno. Na mesene obrok« po 4-5 gl. Takoj dolujooe Uspeh z p J amo en. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj Bigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plesali, ispallh in osivelih lasek. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. Cbrirolicli "V I S 1*1 lil. V Mjuhfjani se dobiva pri g. *'■:*!* *i»-ja nežnost, belino iu obilnost telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr. ni sleparija i -*M (333—20) 60 visooih odlikovanj. DantTljai M& Ml, na Hunaji in Ltmiaptšii ml IHa ISM f^T S c. kr. avstr. pri-rivilegijem in kr. pruskimBSoj^ffiBj Sil 0 J ^. kbai;tek-j ministerskim potrdilom. Dr. Borchardt-OVO aromatično (dišečo) milo žajfa) iz zelišč za olep^anje in popravo kože in skuSeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Suin de Boutemard-ova dišeča pasta za zobe, najsplošnejši m najzanesljivejši pripomoček za ohra-njenju in čistouje zob iu zobnega mesa; v celili in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-OVO olje iz kitajske skorje za varovanje in oleplSajfl las; v zapečatenih in v steklu štemplja-nih steklenicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jev dišeči kronlnl duh, krasna voda za duhanje iu umivanje, ki krepča in budi ž i velj ; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr Prof. (Ir LindOVa rastlinska pomnila v štanjscah, po- viša svit in voljnoBt las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. Balzamično milo iz oljke se odlikuje po oživijajočej in ohranjiiJMČcj moći za voljnost in mehkost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuier-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Harlunfl-ova zeljiščna pomada za oživljenje in zbu-jenje raati ias; v zapečatenih in v steklu štcmpljaniu posodicah po 85 kr. Dr. Berlnguier-jevo olje iz zemljiških korenin za okrep- čauje in oliranjenjo las in brade; steklenica 1 gld. Dr. KoCh-OVi bonboni Iz zelišš, znan in skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih skatljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledar-jevo balzamlono milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljivo kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. Pravi ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo: V Idublfanl pri bratih Kriaper in pri Edvard IHtihru; v Zagrebu pri J. J. Cejbekti Karol Ara/.mi 11 in Flor. Kiraloviču; v CelJl pri Kr. Krisp rju; v Reki pri droglijeru Nikolu Pava^iču; v Gorici pri lekarjih G. B. Pontlniju in G. Cristofolettiju; v Celovci pri lekarjih H. Koinmottorju in v*ilj. pl. Dietrichu; v Tratu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zanettiju in P. Prendiniju; v Beljaltu pri Kumpf-ovih dedičih; v Varaždinu pri lekarjih Fran Riedtu in Anton Kusvju; v Zndru pri le-karju N. Androviču. Svarilo, '^m Svarimo pred po nare lani eni, osobito pred dr. Suina do Boute-111 ard ovo dišečo zobno pasto in pred dr. Borhurdt-ovim aromatičnim zeliščnim milom Mnogi pottttrejalcl in prodajalci ponarejenih naših priv. stvarij bili so že na Duuaji in v I»ragl soduijsko obsojeni, da so morali plačati precejšnje globe v denarji. RAYMOND & Co., c. k. pr. lastnik tovarn hygalističiiili cosm. stvarij v lSorliiau. (4—8) i/ilatelj in odgovorni urednik: Iva d železni kar. Lastnina id tisk „Naroune Tiskarne