Štev. 142. POLITIČEN LIST Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah stev. 2. 7 (vbod čez dvorišče nad tiskarno). i X urednikom je mogoče govoriti le od I 1^.-12. ure dopoldne, j Kekopisl ae ne vračajo; nefrankirana pisma • se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. SLOVENSKI NAROD. leto XXXII. V Iijubljani, v petek, 24. junija 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pclu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: »a celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: xa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — I n a e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolilna 73 milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat 11 b, za trikrat 9 b, za vei kot trikrat 8 ta. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvriU 2« b. — Pri večkratnem objavl|en|u primeren populi. Upramlikega telefona iter. 188. iltlna I rlkral Ivrita i ipml. B Selške županske volitve pred upravnim sodiščem. Leta 1902. je liberalni oblasti v selški obCini odklenkalo. Pri novih občinskih volitvah je bilo v odbor voljenih 14 katoliško-narodnih mož in 10 liberalcev. To je liberalce budo zbodlo. Ni jim šlo v glavo, da ne bode več liberalec Šlihar župani). Tudi liberalcem v bkcfji Loki, Kranju in Ljubljani ni šlo to v dosti trde buče. Skuhali so zato načrt, kako bi preprečili z obstrukcijo izvolitev katoliško-narodnega župana. Ko je starosta sklical novoizvoljene odbornike k seji, da volijo župana in svetovalce, hoteli so liberalni odborniki katoliško narodni večini narekovati pogoje, pod ka-terimi bi se volitve udeležili. Ko je večina to predrznost liberalcev odklonila, so se le ti odstranili, tako da je ostalo le Se 14 katol,-narodnih odbornikov pri seji. Ker je za volitev župana in svetovalcev treba prisotnosti treh četrtink vseh odbornikov, se tcrej ni mogla to pot izvršiti volitev. Pač pa so na vzoči katol.• narodni občinski odborniki takoj po § 34 obč. volilnega reda vsakemu od< šotnih 10 liberalcev naložili globo 20 kron, skupaj torej 200 K. Liberalni odborniki so kljub temu svojo obstrukeijo nadaljevali. Ko je starosta v drugič sklical novi odbor k županski volitvi, se zopet liberalna desetorica ni hotela udeležiti volitve, ki se torej zopet ni mogla izvršili Katoliško-narodna večina je vsled tega vnovič liberalce kaznovala in jim naložila vsakemu po 40 K globe. Vseh glob akupaj je bilo torej 600 K. Sedaj je liberalcem začelo vroče postajati in zaleteli so se do slavnega deželnega odbora, ki uživa popolno zaupanje vseh kranjskih liberalcev, ker v njem neoma-jano vlada konsorcij S c h a f f e r - Grasselli-Tavčar po znanem načelu : „Liberalcem groš — klerikalcem knof". Deželni odbor je hotel ugodili pritožbi selških liberalcev. Razveljavil je vse kazni, katere je bila katoliško narodna večina naložila liberalnim svojeglavcem in izrekel, da so bili dotični sklepi katol,-narodnih občin skih odbornikov neveljavni, češ, po § 42 obč. reda treba je za sklepčnost obč. odbora, da sta navzoči vsaj dve tretjini odbornikov — v tem slučaju pa jih je bilo samo 14 od 24, torej 2 premalo. Veselje liberalcev je bilo veliko in od mevalo je osobito po liberalnih listih. »Slovenski Narod« se ni vedel dosti norčevati iz katol. narodnih odbornikov selških. Toda — kdor se zadnji smeje, ta se najboljše smeje. Veselje liberalcev je res bilo veliko, toda sedaj je blamaža še večja! Katol.-narodni občinski odborniki v Selcih so se pritožili zoper razsodbo deželnega odbora do upravnega sodišča na Dunaju. To sredo se je vršila, kakor smo že poročali, javna razprava. Upravnemu sodišču je predsedoval predsednik baron Lehmayer. Pritožbo je zastopal g. dr. Ivan Šusteršič. Le-ta je v svojem govoru povdarjal, da je upravno sodišče sporno vprašanje načeloma že rešilo z razsodbo z dne 10. junija 1903, št. 6614, s katero je razsodilo podoben slučaj v smislu današnje pritožbe. Razloček je le ta, da je tam bila pri določitvi kazni navzoča dvetretjinska večina, v današnjem slučaju pa le navadna večina odbornikov. Toda to je brez pomena, ker § 34. obč. vol. reda ne določa nikake meje za sklepčnost novega odbora v svrho določitve dotičnih kazni; § 42. obč. reda se tu ne more upoštevati, ker velja le za delovanje odbora po občinskem redu ne pa po občinskem volilnem redu. Za poslednje veljajo le določbe občinskega volilnega reda. Zakoni se morajo tako razlagati, da imajo pameten smisel in da se doseže namen postavodajalca. Jasen namen § 34. obč. volilnega reda je, v vseh okoliščinah o s i g u r a t i volitev župana in svetovalcev po novem odboru. Temu namenu služijo prisilna sredstva, katera daje omenjeni paragraf novemu odboru v roke. Ta namen bi se pa nebrojnokrat ne dal doseči, če bi ta disciplinarna pravica odbora bila odvisna od navzočnosti dveh tretjin odbornikov. Manjšina, broječa le za en glas nad eno tretjino odbornikov, bi brez vsake kazni lahko za nepregleden čas zabranila volitev občinskega starešinstva! Nobenega dvoma ne more biti, da so katoliško-narodni občinski odborniki postopali do cela pravilno in da so veljavno sklepali o kaznih, katere so naložili manjšini, ki iz nagajivosti ni hotela spol-niti svoje zakonite dolžnosti cer se udeležiti velitve Starešinstva. Razsodba deželnega edbora je tedaj nezakonita in govornik predlaga, da se razveljavi. Po polurnem posvetovanju sodnega dvora razglasi predsednik baron L e h -m a y e r razsodbo, dasespodbijana odločba deželnega odbora kot protizakonita razveljavi. Utemeljeval je predsednik razsodbo s tem, da se je upravno sodišJe popolnoma pridružilo izvajanjem zastopnika pritožbe dr. Suster šiča. Vsled te razsodbe je obstrukcija žu panske volitve po manjšini obč. odbora enkrat za vselej onemogočena. Selški liberalci pa bodo morali seči globoko v svoj žep in položiti 600 K na roke katoliško narodnega župana I Zahvaliti se imajo to Slibarju in pa njegovim svetovalcem v Kranju in Ljubljani. Radovedni smo, ali bodo le ti kaj pomigali pri pla- čevanju, ker so bili tako nagli pri posvetovanju ! Rusko-japonska vojska. Položaj na bojišču. Gotovo je, da Japonci Stakeltergu niso odrezali povratka. Sedem dni je že preteklo od bitke pri Valankovu. Med tem časom je Stakelberg imel gotovo dovolj priložnosti, da pride v dotiko z oddelki, katere mu je poslal na pomoč Kuropatkin. Stakelbergova umikanja opisujejo nekatera poročila kot občudovanja vredna. Neka poročila oelo trdijo, da so nekateri ruski oddelki še vedno na jugu poluotoka Liaotuna, da vznemirjajo Japonce. Vest, da bi Japonoi zavzeli Liaojan, se je izkazala kot bajka. Vesti o velikih bitkah pri Kaičovu in Hajčenu se tudi ne potrjujejo, obratne, Kuroki, Oku in Nodzu niso izvršili nobenih posebnih prodiranj ter čakajo, da pride na bojišče višji poveljnik maršal Oyama, ki se bo izkrcal koncem tekočega tedna v Takušanu. Port Artur, katerega padca so pričakovali v Tokiu že pred tedni vsak trenotek, tudi še ni padel in zdi se, da se Japoncem z naskoki sedaj ne mudi tako, kakor zajet-kom junija. Iz množice z bojišča došlih brzojavk so more z gotovostjo posneti samo eno, da se na bojišču pripravljajo važni, morda odločilni dogodki. Došle brzojavke se glase: Berolin, 23. junija. »Berliner Tage-blatt« poroča is Petrograda: Iz Liaojana gredo pomožne čete proti jugu. Dne 20. t. mes. je prišel Kuropatkin v Kaičov ter je imel revijo nad prvim sibirskim armadnim korom. Dejal je četam : »Na skorajšnje Bvidenje ! Mi moramo napraviti konec z Japonci, sicer se ne moremo vrniti domov!« Nato je Kuropatkin razdelil rede sv. Jurija ter je odpoto val proti severu. London, 23. junija. (Koresp. urad.) Kuropatkin je sedaj sam prevzel vodstvo armade. Tokio, 23. junija. (Uradno.) Oddelek LISTEK. Nesrečna žrtev. Napisal Iv. B a 1 o h. (Konec.) Ko sem pa bil v šesti šoli, doletela me je huda nesreča. Mojega očeta je kap zadela in umrl je nenadoma brez oporoke. Kot edini sin sem seveda jaz vse podedoval, plačati sem moral visoke pristojbine in dobil sem varuha. Solo sem pustil, še dandanes to obžalujem, ker bi ne bil nikdar tako daleč prišel. S kmetijstvom sem imel spočetka veselje, ali posli so me jezili, in dal sem veliko v najem. Le toliko sem prihranil, kar je bilo treba za dom. Doma sva bila le dva; jaz in moja teta, ki je bila vedno bolehna. Ona je imela precej premoženja in vedel Bem, da bo vse meni zapustila. Z Albertom sva večkrat občevala, saj ■va bila blizu drug druzega. Njegov oče je bil po smrti mojega očeta nekako bolj prijazen z menoj kakor popreje. Ali je to storil iz dobrega, ali Bebičnega namena, tega takrat še nisem, žalibog, spoznal. Njemu sem dal precej posestva v najem, da sem imel tem manj skrbij. Albert je srečno dokončal šole in postal vojak. Tisto leto je umrla moja teta in mi zapustila čez deset tisoč kron. Na račun bodoče dedščine, katere nisem dobil koj v roke, ker sem bil mladoleten, sem kupil krasne konje in ekvi-pažo ter se vozil sedaj tje, sedaj tam. Ko maj sem čakal, da bo Albert prost, da bova popotovala po svetu. Postal sem polnoletsn in dobil v roke ?S9 premoženje. Albert se je vpisal na vseučilišče, jaz sem mu pa obljubil, da ga bom na tihem podpiral, ker sem vedel, da mu njegov oče, ker je bil skop, ne bo dal veliko denarja. Ah, to vam je bilo življenje I Pili Bmo šampanjca, renska vina, bakarsko vodico, potovala sva v Pariz, Berolin, Dunaj i. t. d., stanovala sva vedno v prvih hotelih, dobro sva živela, nič si odrekla, a moje premoženje se je zelo zmanjšalo. — Ko sem prišel domov, je bilo vse narobe. — Imel som sicer oskrbnika, a ta ni delal zame, ampak za svoj žep. Spoznal sem sam, da tako ne more iti naprej. Moj oče mi je sicer zapustil posestvo brez najmanjšega dolga, a čo tudi sem dobil dedščino po svoji teti, vendar denarja nisem imel. Prodal sem les iz veli- kanskega gozda in zopet dobil par tisočakov. Albert je šel na Dunaj, in jaz sem mu pošiljal meBečno podporo. Njegov oče je bil zelo dober z menoj, sam mi je denarja ponudil, če mi ga je slučajno zmanjkalo. Tako sem prišel polagoma v njegovo odvisnost. Se en korak sem storil, da bi se rešil: potem neke agenture Bem se oženil, ali odkrito rečem, ne iz ljubezni. Hotel sem si le nekoliko opomoči, pa sem še bolj zabredel v nesrečo. Ona je bila preveč lahkoživa, hodila bi le rada po toplicah in po veselicah, to pa ni bilo primerno mojemu premoženju. Začela sva se prepirati — in nekega dne mi je kar iiginila in pobrala še tiste dragocenosti, kar sem pri hiši imel. — Prodal sem ravno takrat svoj gozd, da bi tako poplačal vse svoje dolgove ter postal samostojen. Ko je videla, da imam denar, odprla je blagajno ter vse odnesla — kam, še danes ne vem. Mi tudi ni prav nič žal za njo. Čim preje bi bila šla, tem boljše bi bilo zame. Od tega trenutka pač nisem imel vesele ure. Zopet sem se zadolžil in zadolžil z veliko vsoto pri Albertovem očetu. A dokler jo še živel moj Albert, se nisem bal nič hudega. Pa mene je usoda preganjala. Nekega vročega poletnega dne se je Albert kopal v Dravi in — utonil. S tem je izginil zadnji up na mojo rešitev. Sreča je bežala od moje hiše, kot bi jo podil. Dolg sem delal tukaj in tam, spal nisem cele noči, katerekoli stvari sem se lotil, povsod je bila nesreča. Upniki so se oglašali, a jaz plačati nisem mogel. Prišlo je, kar je priti moralo, — vse mi je bilo prodano. Hišo je kupil Albertov oče, jaz pa sem šel po svetu. Delati nisem znal, ne hotel, in tako sem poBtal to, kar sem sedaj. Pravijo, da sem pijanec; saj ne pijem zato, ker sem žejen, ampak, da se omamim, da pozabim, kar je bilo. Ravno sedaj prihajam od nekdanje svoje hiše. Prenočiti sem hotel v hlevu, pa me ta stari skopuh ni pustil, češ, da bom zažgal. Da, hotel sem že, hotel, pa premagal sem se, a preklel sem njega in njegovo hišo —--.« Blesketale so so njegove oči, ni jedna solza ni pritekla iz njih, a duša njegova je tem več trpela. Zagrabil je palico, vrgel klo> buk na glavo in odšel po klancu navzgor. Par dni pozneje sem bral v nekem koroškem listu kratko notico: Mrtvega so našli v Žili berača A. R. Vzrok žganjepitje. nedaleč cd Liaojana delujoče armade ie 21. t. m. popoldne zasedel Haiungyaben, 25 milj juinovzhodno od Kaipina. London, 23. junija. Iz Tokia paro« čajo: Japonske iigube pri Telisu so okolu 1000 mož, ena Rusov 2750 mož, mej njimi 1800 ranjencev. London, 23. junija. »Daily Chronicle« poroča iz Fenvančena : Proti jugu prodirajoči Rusi so včeraj prišli v dotiko s prvo japonsko armado. Rusi so s premočjo napadli mal japonski oddelek 15 milj juino-zahodno od Fenvančena. Japonci so se odločno branili, a so bili končno tapodeni nazaj. Niučvan, 23. julija. Ebji južno od Kaičova neprenehoma trajajo. V soboto so baje Rusi izgubili pri Kuahohuenhau 2000 mož mrtvih in ranjenih, med njimi pet viš jih častnikov, ki so bili pokopani v bližini železniške postaje Kaičov. Pričakovati je, da se japonski armadi vsak čas združita. Ti boji so zadržali rusko prodiranje proti jugu ter so povzročili, da bo se Rusi deloma umaknili preti Kaičovu, kjer sedaj stoji močan ruski voj. Neki ruski častnik pripove duje, da delujejo ruski oddelki severno od Vafankena ter čakajo ugodne prilike, da zagrabijo Japonce za hrbtom. Iz Fenvančena se poroča, da se opaža povsod rusko prodi ranje; 22 milj severo vzhodno od Fenvančena so prodirajoči Rusi zadali Japoncem tak poraz, da je bilo treba 300 kitajskih ku* lijev, da so ranjence spravili proč. London, 23. junija. »Express« po roča, da Stakelberg vzdržuje svoje stališče ob železnici pri Kaipinu. Vsak dan se vrše boji. Železniški vlaki spravljajo to pove in živila proti severu. Na pomoč došli sibirski oddelki pod poveljstvom generala Krondratenka krijejo odhod vlakov. Ker je Kurcpatkin poslal mnogo čet iz Liaojana proti jugu, so mnogi angleški listi mnenja, da bodu Japonci skušali prodreti proti Liaojanu. Na Motienskem gorskem sedlu se baje vrši boj. London, 2-3. junija. Kakor poročajo iz kajčovske okolice, prodira general Oku ob obali, bržkone zavarovan od japonskega brodovja, ki je v zadnji bitki streljalo na že leznioo. Obe japonski armadi se zamoreta vsak čas združiti. Od 16. t. m. sem veliko dežuje, kar zelo zavira vojaške operacije. London, 28. junija. Iz ruskega glavnega taboršča prihaja naslednje poročilo o položaju: Japonska armada s svojo podlago v Siujenu je očividno močna v svoji poziciji, ki ee razteza proti Kaičovu. Tekom pretočenega tedna so videli Japonca 23 vrst vzhodno od Kaičova, toda Japonoi so ee umaknili. Zadnja izvenuradna poročila kažejo, da sta cbe japonski armadi po bitki izgubili zvezo. General Oku je menda sedaj na severu od Fučova ter prodira ob obali, da bi omogočil brodovju, da armado lahko preskrbuje z živežem. Po boju pri Vafankovu so glavne japonske čete odšle nazaj k morski obali. To se je baje zgodilo radi pomanjkanja živeža, ker ie imela armada seboj živeža le za bitso. Očividci trdijo, da sd se Rusi od Valantiena izvrstno umikali. Berolin, 23. junija. Dasiravno skoro vsa poročila ruskih vojnih poročevalcev pro-rokujejo veliko bitko ter je inozemstvo pre pričano, da Kuropatkin prodira, vendar trdijo nekateri, da Kuropatkin še ne bo pričel z ofenzivo, ampak se bo v Kaičovu vršil le defanzivni boj. London, 23. junija. Posebno važen je položaj na severu. Ganeral Kuropatkin je navidezno povsod navzoč. Pri bitki pri Va lantienu je baje osebno nadzoroval celo rusko fronto. Prvotni japonski vojni načrt. „Daily News" pravijo, da so si Japonci izpočetka "vojsko z Rusi mislili takole: Prva armada generala K u r o k i j a se izkrca 14. Iebr. v Čemulpu in gre takoj čez Andžu, Antun, Liaojan v Kirin in Harbin, kamor dojde 2. junija. Druga armada generala O k ua se izkrca v Genzanu in v Lazarev-skem pristanu in gre naravnost v Harbin, kamor dojde istočasno s prvo armado. Tretja armada generala O s a k i j a se izkrca v ustju reke Tumen in v Posjetskem zaliyu. Ena divizija gre nad Vladivostok, drugi del pa v Harbin, kjer se združi s prvima dvema armadama. Četrta armada gener. N o d z u a se izkrca v Fuzanu in vzame južno in srednjo Korejo, ena divizija pa oblega Port Artur. Liaojan bi bil moral pasti že 13. aprila. Japonci bo mislili, da se v Harbinu polaste vseh ruskih zalog in postanejo gospodarji cele Mandžurije. Kakor kažejo dogodki, so se Japonci urezali, kajti danes, ko bi se morala po njihovem računu vojska že končati, pravi Kuropatkin, da se bo šele začela. Iigube pri Vafankovu. Petrograd, 22. junija. Kakor po-roča Kuropatkin, je Stakelbergov oddelek iztrubil v boju pri Vafankovu: 28 častnikov in 048 mož mrtvih, 75 častnikov in 1767 moi ranjenih, 12 častnikov in 676 mož ae pa pogreša. Izgubili so torej 105 častnikov in 3091 moi. Japonska ieli miru? Japonski bivši notranji minister Suje-maou je odpotoval v Pariz in v London, ter ima baje nalogo, predlagati driavam japonske mirovne želje. Japonska bi sklenila mir, ako bi se Rusija udala, pustila Mandžurijo in Korejo ter izpolnila vse pogoje, katere je pred vojsko zavrgla. Na to pa že odgovarja »Novoje Vrem.«, ki piše : Gospod Sujemacu pravi, da vojska silno slabi Bile obeh držav, b tem potrjuje, da vojska že duši Japonsko. A kdo mu daje pravice, govoriti to o Rusiji? Rusija je poslala doslej na boj samo en odstotek svojih vojnih sil, Japonci pa 35 od Btotkov. V treh bitkah so Japonci izgubili skoro pet odstotkov svojih vojnih moči. Ruske izgube v teh bojih pa znašajo le de-setinko odstotka. V Mandžuriji je zdaj šele neznaten del ruskega konjeništva, a ie ta nadkriljuje japonsko bnvalerijo. Ruska renta stopa, japonske 5 % listine bo pa padle na tri četrtine minimalne vrednosti. Po vsej Evropi hodijo japonski agenti in iščejo po sojila. Japonska ponuja v zastavo najboljšo hipoteko, ki jo sploh ima: katrove tovarne na otoku Formozi. Iz tega sklepa ruski list, da mora Rusija japonsko ponudbo odkloniti. Vladivostoško brodovje sopet na delu. Petrograd, 22. junija. Brzojavka Skrydlova z dne 21. t m. poroča : Danes je divizija torpedovk, ki je na moje povelje 15. junija pod poveljstvom fregatnega kapi-tana|Vinogradskega odpiula proti jugu in se vrnila v Vladivostok od svoje ekspedicije ob obrežju Jaoonske. Torpedovke so se pri bližale luki Ettši na otoku Otheido, v katero pa radi megle niso mogle zavoziti. P o-lastile so se več trgovskih ladij in ene transportne ladje. Pregled ladijinih pa jirjev je izkazal, da je večina t?h trgovskih ladij vozila ribe in riž v luki Siseho in Simonoseki. Deseti ruski armadni kor. Pariz, 2-3. junija. Iz Irkutska se po roča : Prvi vojaški vlaki z de'i 10. ruskega armadnega kora so prišli v Irkutsk ter se odpeljali dalje proti Bajkalskemu jezeru. Deset dni bodo neprenehoma vozili vojaški vlaki skozi Irkutsk. Transport enega armad nega kora iz Moskve v Harbin traja 45 dni, tako, da bo 10. vojni kor zbran v Harbinu šele sredi julija. Port Artur. Čifu, 23. junija. Tu so razširjene ve sti, da so Japonci včeraj in v naslednji noči odločno naskočili Port Artur z morske in s kopne strani. Kapitana dveh sem došlih parnikov, ki sta se danes peljala v nekoliki oddaljenosti od Port Arturja, pa pripovedujeta, da nista ob tem času slišala nobenega gromenja topov. London, 23. junija. V Port Arturju s d včeraj Rusi obesili dva Japonca in pet Kitajcev in sicer na tak način, da bo obešanje japonske čete lahko videle. Obešenci so bili zasačeni pri ogleduštvu. Obešena Japonca sta bila inženirska častnika. London, 23. junija. »Times« poroča iz Tokia : Ruska prizadevanja, oprostiti vhod v portartursko pristanišče, se niso popolnoma posrečila. »Novika« so pri zadnjem izletu izvlekli Rusi s parniki iz pristanišča, dočim torpedni rušilci lahko zapuste pristan *er odstranjujejo mine. Rusi so napravili 30 novih utrdb ter jih oborožili s topovi iz ladij. Kitajska miBli nastopiti. Pariz, 21. junija. Iz japonskega vira se poroča, da čaka Kitajska trenutka, ko zasedejo Japonci Mukden. Tedaj pošlje Kitajska takoj podkralja v Mukden in armado generala M a. Med Ki tajsko in Japonsko obstoji tajen dogovor, po katerem neha kitajska nevtralnost tisti trenutek, ko Japonci pridejo v Muh dan. V Mukdenu s o grobovi kitajskih cesarjev in vsled tega je Mukden Kitajcem sveto mesto. — Kitajski dostojanstvenik v Parizu trdi, da so Kitajci prepričani, da so Japonci vzorni vojaki in najbolje pripravljeni za boi; zem ljevide mandžurske znajo na pamet in vedo za vsak jarek. Japonska ima ie 300 000 mož na bojišču in jih lahko spravi še več tje. Kitajski je silno teiko biti nevtralna, ker ki tajsko prebivalstvo v Mandžuriji drži z Japonci proti Rusom. O boju pri Vafankovu. Petrograd. Dopisovatelj »Rusi« po roča še o boju dne 15. t. m.: S) po bitki niso mogli počivati upehani vojaki, ampak so si pripovedovali dogodke tega vročega dne. S astra Voronova je v dežju japonskih strelov pomagala ranjencem. Stotnik Cere-patkin je bil ubit. Rano ob 6 uri so Japonci obšli desno krilo rusko in otvorili smrtonosno streljanje topništva, katero je bilo obveščeno o naših postojankah po kitajskih signalih. Med najhujšim streljanjem se je od peljal zadnji vlak z ranjenci, v katerem je dr. Botkin zavezoval in operiral ranjence. Tobolski polk je zadržal sovražnika in rešil vlak. Vesti iz Vansalina poročajo, da Rusi napredujejo vzporedno z Japonci, kateri gredo v smeri proti glavni ruski sili. čast nik Kozlov, kateri je bil dva meseca v Koreji, pripoveduje svoje dogodke. Japonci so se polastili vseh zalog in vsega živeža v Koreji in hujskajo Korejee proti Rusom. Vojski korejski so brez vsake vrednosti. Japonci pa v Koreji ne utrjujejo svojega stališča, ker ne mislijo na to, da bi ne vojska prenesla na Korejo. Čehi proti nemški nestrpnosti. Mestna patronatna komisija v Pragi je sklenila naprositi nadškofiiski konzistorij, da odredi, naj se odstranijo vsi nemški nagrobni napisi na centralnem pokopališču. Predlog je naperien proti nestrpnosti nekaterih nemških občin na Češkem, ki so prepovedale na pokopališčih češke nagrobne napise. Značilno je, da proti temu sklepu od jeze piha vsenemško in liberalno časopisje, ki je svoj čas hvalilo dotične sklepe nemških občin. Ogrski državni zbor. V včerajšnji seji ogrskega drž. zbora je zbornica rešila predlogo o ureditvi plač železničarjev v tretjem branju in zaradi nujnosti tudi takoj odobrila dotični del zapisnika, na kar se je sklenilo odposlati predlogo zbornici magnatov. Pri imenskem glasovanju o odgovoru min. predsednika o znari zadevi konzula v Galacu je zbornica vzela ministrov odgovor na znanje s 126 proti 55 glasovom. Zbornica je pridela razpravo o proračunu za 1. 190 4. Poslanec K o m j a t b y odklanja proračun zaradi vladnega stališča o narodnostnem vprašanju, graja naraščaj birokracije in to, da s a ogrska državna sredstva uporab ljajo za tuje zadeve. Grof Albert Appony izjavlja, da je z ozirom na politične dogodite zadnjih dnij potreben energični in kolikor mogoče velik odpor napram vladi. Proračun odklanja najodločneje, ker ne zaupa vladni finančni politiki in ga skrbi prihodnjost Ogrske. Graja zvišanje izdatkov za armado in birokracijo. O zvišanju civilne liste izjavlja, da Ogri gotovo radi prispevajo za zvišanje sijaja ogrske krone, a z oz'rom na to, da ima ves gospodarski dobiček cd civilne liste Avstrija in ne pride do izraza suverenski značaj in čast ogrskega kralja, odklanja to liko časa brezpogojno vsako zvišanje civilne liste, dokler ne dobi Ogrska v moralnem in materialnam oziru povračila. Govornik je grajal protisocialno smer Tiszsjevega reii meja in rnstopi napram izvajanjam min. predsednika o galaški zadevi. Končno pred lega, da naj zbornici odkloni proračun zaradi vladne finančne politike in zaradi njenega stališča v narodnostnih vprašanjih. Stališče Košutovcev. Kcšutovci so v svoii seji dne 22. t. m. na Polonyiev predlog sledeCe sklenili: 1. Stranka odklanja proračun ne le z načelnega stališča, marveč tudi zaradi politiške smeri Tszovega ministrstva ; 2 vlada se poživlja, da izpolni svoji obljubi glede volivne reforme in avtonomnega carinskega tarifi; 3. stranka napove vladi oster boj pri raz pravi o zvišanju civilne liste in zahteva ogrski dvor. O predlogu Polonyievem, da naj stranka takoj prične obstrukcijo in izda oklic na narrd, je stranka sklenila razprav ljati jeseni. O galaški zadevi je stranka sklenila protestirati proti stališču ministrskega predsednika in napove o tej zadevi boj pri proračunski razpravi. Italijanska vinska klavzula. Včeraj sd se posvetovali Goluchowski, Tisza in Korber ter se sporazumeli o vinski carini na italijansko vino. Danes je skupno carinsko posvetovanje, nato odpotujejo avstrijski zastopniki v Rim. Italijanščina na vseučilišču v Inomostu. „Deutschn. Korr.u priobčuje poročilo, da bodo ministrstvu predloženi predlogi o ureditvi italijanskih paralelk na vseučilišču v Inomostu. Juridični prcfdsorski kolegij na meravajo razdeliti v italijanski in nemški oddelek. Italijanski oddelek bode imel svojega dekana in prodekana, a ne bode tako samostojen, kakor je nemška juridična fakulteta. Italijanska fakulteta ne bode imela pravice do promocij in bode v vseh skupnih zadevah podrejena vseučiliškemu senatu, s kate-rim bode morala tudi dopisovati v nemščini. Marokanski roparji.. Zadeva o oprostitvi Amerikancev Per-dicarija in Baleva se je zopet zavlekla, ker zahteva Raisuli zase in za svoje tovariše varnost pri oddaji ujetih Amerikancev, kakor tudi natančno določitev kraja, kjer bode izročil ujetnika. — Amerikanski drž. tajnik Hay je ukazal amerikanskemu konzulu, natančno slediti prvotnim navodilom. Brez ukaza iz Wašingtona naj se ne izkrcajo amerikanske čete. Od marokanske vlade naj zahteva, da mora izročiti Perdicarija živega ali pa Raisulija mrtvega. — Odkupnino 70.000 dolarjev za Perdicarija in Baleya je maroškemu sultanu posodila neka francoska tvrdka. Italijanska zbornica. Na vprašanje poslanca Santinija, kako stališče lavcnma italijanska vlada glede mednarodne konferenca za ureditev, oziroma zakonito določitev o uporabi min na suhem in na morju, kakor tudi o uporabi podmorskih napadnih sredstev, j« navajal državni pod-tajnik teiave, ki so merodajne tako glede oportunitete, kakor tudi glede bistva zadeve, da mora vlada zaneti v tem vprašanju zelo previdno stališče. Zagotovil je p«, da ne bode Italija, zvesta svojim tradicijam, nikdar zanemarjala napredka na mednarodno pravnem polju. Z Balkana. »Stampa« porefta iz Soluna, da so prijeli 14 oseb, ki jih dolže. da hočejo uprizoriti revolueijo. V južni Makedoniji so zasledili anarhistiški odbor, ki |e nameraval napade na vlake in na posamezne osebe. Morilca poslanca Eremiča oproščena. Porotno sodišče v Szegedinu je po večdnevni razpravi 23. t mes. oprostilo brata Vladimirja in Jurja Libula obtožba umora poslanca Eneriča. Porotniki so bili mnenja, da sta umor izvršila v nezavestnem stanju. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Francoska zbornica. Sanat je pričel posvetovanje o zakonskem načrtu glede odprave kongregaoijskeg« pouka. Predlog senatorja Chamaillarda, naj ae ta točka od-itrani z dnevnega reda, je bil s 188 proti 68 glasovom odklonjen. Senat je sprejel predlog, naj se ta zadeva obravnava nujno, s 167. proti 110. glasovom. Pobegli minister Nasi. Berolin. Iz Kodanja poročajo : Tu-kajš ija policija je dobila iz Rima obvestilo, da so tam prepričani, da se pobegli italijanski minister Nasi mudi v spremstvu nekega profesorja v skandanaviji Nasi je obiskoval preje bfcandanavijo ter sklenil tam razne zveze. Napad na nemškega in francoskega poslauika. Na Ilaitiju v Port au Prince, kakor poročajo »Agence Havas«, metali so v voz, v katerem sta se peljala na sprehod francoski in nemški poslanik, kamne. Poslanika nista bila poškodovana. Angleži v Tibetu. Iz Smile poročajo, da bodo Angleži najbrže v soboto napadli utrjene tibetanske postojanke. Tibetanci so zasedli prelaze med Gyansejem in Kangmo. Za angleško armado je nastala nova ovira, ker morajo Angleži dovažati svoje čete po daljši cesti, ker je namreč v krajih, skozi katere pelje stara cesta, izbruhnila kolera. Ceste so jako slabe in vsled deževja skoraj nepristopne. Tibetanci razvijajo živahno gibanje in so med drugim poskušali 15. t. m. vzeti Angležem neki transport, a so Angleži napad odbili. Pri Gyanseju cenijo število Tibetancev na 8000 in v gorah med Gvansejem in Kangmo na 7000 mož. Nesreča italijanske mornarice. V Tarentu na Laškem sta v noči dne 22. t. m. pri vaji torpedovk trčili dve torpedovki. Torpedovka III. razreda je bila pri tem tako poškodovana, da se je potopila. Utopljeno ladjo bodo skusili dvigniti. Bobrikov naslednik. Kakor poroča „Berliner Tageblatt", je bil včeraj imenovan v Petrogradu naslednik umorjenemu finskemu generalnemu guvernerju Bobrikovu. Carju je ministrstvo predlagalo v imenovanje grofa Aleksandra Pav-loviča Ignatieva, nadalje generala Luho-mlinova in Bogoljubova. Najbrže je bil imenovan Ignatiev, brat svoječasnega ruskega poslanika v Carigradu in poznejšega ministra za notranje zadeve. O grofu Igna-tievu, če bode imenovan, so mnenja, da bode nadaljeval Bobrikovo politiko. Uradništvo pričakuje zatiranja finskega življa in odpravo senata. v Štajerske novice. š Pohorski roparji ujeti. Pod tem naslovom smo poročali, da so zaprli celo družino viničarja in bivšega orožnika Štefana Kukeca, ker jih je nekdo obdoliil, da bo ropali po Pohorju C. kr. okrožna sodnija v Mariboru pa je dognala, da je Štefan Kukec, ki tudi ni bil iz orožniške službe radi tatvine izpuščen, nedolžen kakor tudi njegova družina. Zoper onega, ki jih je ovadil, je že toiba vložena. Dokazalo se je namreč, da je 601etni Štefan Kukec že deset let v nogah bolan in sploh poštenjak in torej ni mogel biti deležen takih dejanj. š Mlad samomorilec. V Trnovcah pri Pragerskem se je obesil 151etni sin ša-farja, M ško Danec. Oikrbnik ga je baje dolžil, da je ukradel maslo. Rudi tega je bil od očeta kaznovan. To ga je tako žaloslilo, da je Sel v gozd in se obeBil. š Umrla je v Smarji na Paki naduSi-teljeva soproga gospa Marija DreSer. š Prijet požigalec. V bližni sv. To maža je zažgal neki tint gostilno Koroiak, ker ss ga vsled pretepa vrgli iz gostilne. Hiša je popolnoma pogorela. Poiigaleo Bedi že v zaporu. iz dolenjskih Kadeč. Jako prazno in nehvaležno delo je za-morca umivati. To delo je imel »Slov. Na rod«, ko je skušal bivšega župana Brun-sshmida oprati in potem v isti umazani vodi Se druge njegove somišljenike nekoliko po valjati. »Slov. Narod« namreč trdi, da primanjkljaj v občinski blagajni ni v nobeni primeri s primanjkilaiem nekdanjega kleri kalnega župana J. Rižnarja Ko bi ga ne bil že umrli notar V. Sobo w»tter potegnil za dolge lase, bi se bilo izgubilo čez tisoč kron v njegovih globokih žepih itd. — Zu-panoval je R.žnar od 12. deoembra 1892 pa do 18. decembra 1895, torej ne dve leti," ampak še par dni več, nego tri leta. Sam sa ni potegoval za županski stoUo, ampak za kandidata ga je poBtavil že omenjeni notar Sehoawetter s pripombo, »d»ss diese PassImv.rtschHft des Juvančič ein Eode ha-ben wtrd«. Za odbornika ]e bil izvoljen v prvem razredu. Pred volitvijo župana je vprašal tukajšnji župnik R žnarja, po kakem programu se namerava ravnati. Odgovoril mu je, da kot rojen blovenec hoče biti pra vičen svojemu narodu, varovati pa hoče tudi pravice drugih narodnosti, v kolikor mu bodo dopuščali lastni narodni oziri. Povedal pa je to vpričo vseh volilcev, da bi sa potem kdo o njem ne moti). Ker pa notar Seb o iwetter ni bil izvoljen za svetovalca, nasprotoval je Rižnarju, kjer je le mogel. Rižnar je po izvolitvi prevzel županstvo in blagajno v gotovini 3 gld, 60 kr.; dobil je potem še nekaj občinskih naklad, s katerimi je poravnal zaostale dol gove, tako di je šio vse gladko in o »Pascha vvirtschatt« ni bilo več ne duha ne sluha. Dočim je Seho «\vetter pred volitvijo delal z vso silo proti Juvančiču, se je takoj po volitvi združil ž njim. Hudi časi so bili za Rižnarja, ko se je gradil savski most, in od tistih, ki so ga volili za župana, sta mu ostala zvesta samo pl. Gutman«thai in dr. A fred Mahr, sicer pristna Nemca, a rekla sta, da čislata tistega, ki je značajea bodi Slovenec ali kdor hoče. Kaj je moral R žnar vse prestati, ve samo isti, ki nepristransko sodi. Onneni naj ae samo en slučaj. Notar Schomvjtter je bil odbran za poizvedovavca neke zemljeknjižne zadeve na Laškem, tikajoče se mostu, pri kateri se je šlo za 12.000 gld., pa poizvedel ni nič. Nato je R žnar stvar na svoje strelke poizvedel in dognal, kar pa je ostaio tajno do zgradbe mostu, in žele na dan obtežbe in preizkušnje istega se je dognalo z nje govimi dokazili, da ni bilo treba plačati niti vinarja od zahtevanih 12 000 gld Imel pa je še več drugih neprilik. Potekla je doba nje govega županovanja, in rad ali nerad je mo ral položiti račun, ker leto še ni bilo kon čano in tudi še vseh naklad ni dobil, ki so znašale 1200 gld. Vsejedno pa je poravnal vse občinske račune, ki so znašali 1080 gld. Gospodje pregledniki, v osebi takratnega" davčnega kontrolorja Achtschinp, kancelieta Tschamernika in notarja Scbonvvettra, torej njegovi najhujši aovražniki, so sklenili, mu vse oporekati. Obrnil ss jo nato na deželni odbor, ki je njegovo račune odobril in zaukaza', di se mu povrnejo vsi stroški. Imel je torej pra vico tirjsti, pa tega ni storil. Tako je bilo pri oddaji dne 18. decembra 1895 v občinski blagajni 80 gld. pre ostanka. Kje je torej tistih 600 gld. po zatrdilu pisača v »Narodu« ? Pozabiti se tudi ne sme, da je Rifcnar veliko Btoril za pre ložitev brunške c ste, za katero mu je tudi deželni predsednik baron Hein obljubil pomoč, da se izpeljava doseže in tako pomnoži splošni promet v Radečah. Samo zaslepljena nevoščljivost je pre prečita tudi to, in kaj bi bilo danes in v bodoče, ko bi bila cesta izpeljana in izkoriščanje premogovnikov skozi Radeče omogočeno !! To so torej Rižnarjevi klerikalni grehi---. Zdai pa toliko imenovani občinski računi ! Rižnar je oddal, kakor je že preje omenjeno, 80 gld. preostanka. Kom»j pa je preteklo 6 mesecev, si je že izposodilo županstvo 1000 gld. in s tem je izhajalo do leta 1902. Tega leta se je vzelo zopet 2500 gld. na posodo, katera Bvota pa ni v blagajničnem dnevniku ; od prvih 1000 gld. se je nazaj plačalo 500 gld.. torej ima ob čina dolga še 3000 gld. ali 6000 K. Dobila pa je medtem 1360 K kot čisti dobiček savskega mostu. Koncem preteklega leta, ko je že pobegnil župan Brunscbmid, je prišel računski preglednik od deželnega odbora in nafiel primanjkljaja okrog 900 K, katerega naj bi pokrila pobegli župan Brunsohmid in občinski blagajnik. Toda modre glave so drugače ukrenile : primanjkljaj blagajne naj se pokrije s tem, da se da blagajniku nagrada sa leto 1902. in 1903, občinski inventar pa, sestavljen po deželnem uradniku, naj Be ras> položi preje in računi pozneie, tako da se ne bode vedelo, kake so razmere. Ker pa ima Rižnar poleg drugih dolgih reči tudi dolg nos, je vseeno zapazil in razvidel, da je nepravilno sledeče : 1) Izplačilo 203 K, 2) izplačilo 200 K in 3) izplačilo 607 K; sledni* kct remune raoija blagajniku za leto 1902 in 1903 in da se v inventarju zapisani dolg 5000 K ni mogel najti v blagajničnem dnevniku ne kot dohodek in ne kot izdatek. Njegova pritožba je bila na prvem mestu kot neuteme ljena odbita ; nato se je piitoiil na deželni odbor, ki bode seveda drugače sodil. To je torej razlika med klerikalnim in liberalnim gospodarstvom. Toliko hvaljeno gospodarstvo naj raz jasni dejstvo, da manjka v občinski bUeajni do 900 K direktno, indirektno pa 6000 K. Poleg tega bodi šo povedano, da ph je sedanji načelnik »Narodne hranilnic1 in posojilnice v Radečah«, g. Vendelin Kiinel, c. kr. davkar vRtdečah, izjavil neki o&abi: namesto da bi dividende dobivali, morajo Brunecbm d ive grehe pokrivati, ki baje tudi niso tako mali. Omeniš se v dopisu, da je moral oditi v Ameriko radi dvakratnega po žara, kar je tudi risn'c»; je pa tudi še marsikaj drugega, o čemur pa dopisnik molči. Dalje prizna dopisnik, da preti od R;ž narjeve strani veli&a nevarnost, in s^ari, naj ne pride tako daleč, da bi tu gosp? daril Susteršič itd. Sicer je R žnar lahko po svojem mnenju hvaležen «a n&u'i, ker imu že itak dovelj skušenj Veliko kor stneje pa bode za radeško občino, afco bede vlnd»l v njej mir, katerega krvavo potrebuje. Tieba je treznega, premišljenega in skuone^a de lovania, brez kakega tujega vmešavanja, bo disi že od koderkoli. Potrebujemo nujno nove šole, nove cerkve itd , vse to pa bomo dosegli le s skupnim delovanjem in božjo pomočjo, ne pa s hujskanjem. Dnevne novice. V Ljubljani, 24 junija. K vseslovenskemu mladeniškemu shodu na Bresjah. Udeležniki shoda z Gorenjskega, Ljubljane, ljubljanske okolice, Notranjskega in krajev, ki leže ob železnici od Trbovelj do Ljubljane, ne bodo imeli posebnega vlaka ter se bodo vozili na Brezje z navadnim gorenjskim jutranjim vlakom. Da bo železnica imela od Ljubljane do Otoč in zopet nazaj na razpolago zadostno število vozov, prosimo, da se nemudoma na dopisnici naznani na naslov stolnega vikarja g. Luke S m o 1 n i k a r j a v L j u b 1 j a n i, koliko bo približno udeležencev iz zgoraj omenjenih k r a -j e v. Pesmi za enoglasno petje so naročnikom razposlane. Nekaj jih je še na razpolago. Kdor jih še želi, naj jih hitro naroči (izvod 10 v.). Pevci naj se pridno uče peti! Poseben vlak na Brezje. K vseslovenskemu ehodu mladeničev in mož na Brezjah vozi posebni vlak po sledečem voznem redu in znižanih voznih cenah: dne 4. julija t. 1. zjutraj iz postaje vozne cene Maribora B u 50 m ; K 10-40 Hoč 4 » 02 » » 10-00 Rač 4 » U » » 9 40 Pragerskega 4 » 23 » * 9 00 Slov, Bistrice 4 » 33 » » 8 75 Poličan 4 » 47 » » 8 50 Ponikve 5 » 08 » » 7-75 Grobelnega 5 » 15 » » 715 Št. Jurija 5 » 21 » » 7 00 Štor 5 » 29 » » 650 Calja 5 » 37 » » 6 50 Laškega 5 M 50 » » 6 1)0 Rimskih toplic 5 » 59 » » 5 80 Zidanega mosta 6 X 14 » » 5 40 Hrastnika 6 » 24 » » 5 00 Trbovelj 6 » 31 » » 4 80 V Ljubljano pri le ob 7 » 28 » Na Otoče . . 9 » — » Nazaj vozi vlak iz Bleda dne 5. julija t 1. ob 2. uri popoldne, pride v Ljubljano ob 4 uri. Iz Ljubljane se vra čamo domu dne 6. julija ob 1. uri 40 min. ponoči, pridemo zjutraj v Trbovlje 2 u 42 m Grobelno 4 u 07 m. Hrastnik 2 » 49 » Ponikva 4 » 14 » Zid. most 3 » — » Poličane 4 » 35 » Rim. topi. 3 » 19 » . Sl. Bistrica 4 » 48 » Laško 3 » 30 » Pragersko 4 » 58 » Celje 3 » 44 » Rače 5 » 08 » Štore 3 » 53 » Hoče 5 » 16 » Št. Jurij 4 » 01 » Maribor 5 » 25 » Ugodnejšega voznega reda ni bilo mogoče doseči; vozne cene so se svišale, ker je južna železnica dovolila znižano voznino le iz petih postaj in ker se mora plačati za vsak vozni listek posebsj davek in kolek. T.sti, ki si preskrbijo vozni list za ta posebni vlak, se ne morejo voziti z drugimi vlaki ne tja ne nazaj. Opomnim, da vozi ta posebni vlak le, ako se do 26. junija oglasi zadostno število udeležencev; če bi se pozneje tudi oglasilo zadostno Stavilo, bi se vlak ne mogel več prirediti. Vozni listki se začno razpošiljati dne 30. junija. Kdor Be je oglasil pri domačih dušnih pastirjih, bo tudi tam dobil vozni listek; kdor ga naroči pri meni, na| pošlje naprej voznino in 10 v za pošto. Med potjo, v vlaku, se vozni listki več ne dobivajo. — Kuko se bomo vozili, če se ne oglasi zadostno število, sa bode naznanilo. Martin Medved, župnik. Da bo gorel kres na čast sv. Cirila in Metoda dne 4. jul. zvečer na vseh slovenskih gričih in gorah, skrbita vrli slovenski možje in mladeniči! Pokažimo naSim trinogom, da nas niso še zatrli! Pokažimo neznučajnim poturicam da so le pijane veše, ki jih požigajo plamteči kresovi nase velike ljubezni za slovanska blagovestnika, za vero in domovino! — Umrl je v župnišču v Hirjulu danes zjutraj cand. iur. g Fran Brežic. Pogreb bo v nedeljo cb 8. uri zjutraj. Sveti mu večn« luS! — Hrvaške novice Za kandidaturo g S t j e p a n a Zagorcav velikogorekem okraju se je izrekla že nad-polovična večina volivcev. — P o i z k u -sen samomor 70. etnega starca. V Zagrebu Be je zabodel 70 let stari Mirko Prnjek. Ker je bil nož top, rana ni smrtna. — O v a c i j " so priredili Zagrebčani dr. Franku, ko se je vrnil iz Budimpešte v Zagreb. — Jubilej 3. kornega topničar-skega polka v Gradcu Včeraj i« slavil 3. korni topničarski oolk v Gradcu 50.etnico svoje ustanovitve, jubilej, ko je bil