glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zmaj Ljubljana
nciS glcii
11-12
november - december
1977 letnik XII
23 23 23 23 23
23 23 23 23'. 2-3 23 2
78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78- 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78 23 23 78 78
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
23
78
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7
2
7

Stečno v novem. Zetu. vsem sodetcLvcem in njihovim svojcem, našim upokojencem, ptijateCjem in znancem, btaScem. gčasiča, stečno in mnogo clobtih žeija za osebni in naš skupni uspeh z ve Zi ko meto pti za.de vanju zeti
Uiedniitvo
Prvi delavci Zmaja, ki bodo zaradi že preseljenih skladišč v mesecu novembru letos, zaključili letošnje leto 1977 v novi tovarni ZMAJ.
Mestna knjižnica Grosuj)(je
Milan S L E M N I K direktor tovarne ZMAJ
Leto 1977 za našo delovno organizacijo ne bo izredno. Vsaj ne, kar zadeva proizvodnjo in prodajo, novi program, linancni rezultat, produktivnost. Že kar navajeni smo, da poslujemo zadovoljivo. Tako je bilo tudi letos.
Proizvedli bomo približno 58,5 milijonov kosov baterij in presegli plan za b procentov. Fizični obseg prodaje bo napram letu 1976 večji za lo, plan pa presežen za * procente. Vrednostno bo rezultat slabei, predvsem zaradi 56 procentov večjih osebnih dohodkov ter večjih pogodbenih in zakonskih obveznosti. Za investicijo v novo tovarno bi morali iz poslovanja
ltteSBd«BS I«l* USlte&li *S*d **■ milijone diggrjev, g jjifc gg bomo. Slabo je, da smo povečani obseg poslovanja dosegli s 4 procentnim večjim številom zaposlenih, ne pa zgolj z večjo produktivnostjo.
Nobenega napredka ni bilo doseženega pri izboljšavi kvalitete in kasnimo z osvojitvijo alkalnih baterij.
Razumljivo je, da smo letos veliko naredili na področju lastne konstrukcije in izdelave osnovnih sredstev za baterijsko proizvodnjo.
Obrat Šentvid je napredoval hitoje kot ljubljanski, čeprav
Direktor ob zaključku leta
ni bilo tako velikih novosti kot je za Ljubljano novogradnja. Veliko je bilo storjenega za bolj intenzivno in ekonomično proizvodnjo ter za izboljšavo delovnih pogojev. Vpeljana je bila nova tehnologija za baterije 2R lo, baterij za pastirje in elemente, preko 5° procentov je bila povečana produktivnost na liniji 9 V baterij in vse je pripravljeno za izvedbo odpraševanja pri mlinu, urejajo se sanitarije.
Leto 1978 bo za nas težje kot letošnje. Stroški, obveznosti, potrebe investiranja za boljši program in že^je ter potrebe po osebnem dohodku so večje, kot Jih zmoremo pokriti le s 5 do 6 procentnim večjim obsegom poslovanja.
Močno se bomo morali zavzemati celo za zagotovitev enostavne
teprteuteide, te? p°9@Bi- te»»i!
te 4ta§Ne st	i«U=
vodnih stroškov, amortizacijo, zakonske in pogodbene obveznosti. Stroški od katerih proizvodnja ni neposredno odvisna pa bodo morali biti celo manjši kot letos. V najboljšem primeru bodo osebni dohodki v masi lahko porasli le za okoli 5 odstotkov, ob enaki ali manjši zaposlenosti kot letos.
Glavne naloge za naslednje leto so poznane:
-	skrb za ekonomično in produktivno proizvodnjo
-	izboljšanje, kvalitete, ki bo omogočila večjo prodajo doma in vstop na tuji trg
-	osvojitev alkalnih baterij
-	čim manj izgub pri preselitvi v Stegne.
Nagrajevanje po delu, ki ga uvajamo z novim letom ima za cilj vzpodbuditi vse k boljšemu delu. Nič ne bo doseženega, če sodelavcu ne bomo povedali, da je delal slabo in nalog ni opravil. Merjenje in ocenjevanje uspeha bo izvajano stalno. Vsakdo bo lahko svoje delo v naslednjem obdobju popravil, zato je boljša prva zamera kot druga. Ob neobjektivnem ocenjevanju bomo namreč vsi dobri, poslovanje bo slabo in z njim tudi nižji dohodek od katerega zavisijo osebni dohodki.
Za konec pa sem si prihranil še ravno dovolj prostora, da zapišem tudi to, po čemer bo letošnje in naslednje leto vendarle zapisano v zgodovini
našegž etetejjft tel iSte&te popeitee-
ZAPUŠČAMO PROSTORE NA ŠMARTIN-SKI CESTI in se selimo v NOVO TOVARNO V STEGNE1
Naslednje leto bo v znamenju 55 obletnice našega obstoja. Praznovali bomo z velikim delovnim uspehom, ki zasluži da smo nanj resnično ponosni.
Vsem želim vse najboljše: zdravja, dobrega počutja v kor lektivu, osebne sreče 1 Nazadnje pa si zakličimo:
ŽIVELO NOVO LETO 19781 SREČNO V STEGNAH I

y.NJ,<f/vy

novoletna jelka
SrSgNq % Novo
Izteka se leto.
Izteka se staro leto, v katerem smo dosegali pomembne uspehe, uresničevali dolgoročne odločitve, ter oživljali sporne in neprijetne trenutke. Marsikaj se pogreza v zgodovino, v preteklost, še več pa bo ostalo v sadovih, katere bomo okušali v času dozorevanja - nedvomno že v prihodnjem letu, v katerega vstopamo prav te dni z dokajšnjo mero najboljših želja.
Izteka se leto.
Izteka pa se le del naših opravljenih nalog in zavedati se moramo tudi v teh trenutkih, da še nismo trdneje zapeli sidro našega razvoja; nasprotno, postaja čedalje pomembnejši in odgovornejši v srednjem in dolgoročnem načrtovanju naše delavnosti.
Vsako leto koncem decembra postavimo precej veliko novoletno jelko pred obratno pisarno v proizvodnji. V obratu Šentvid imajo navado, da jo okrasijo v jedilnici. So pa novoletne jelke, čeprav manjše in večkrat doma deko-rirane tudi v posameznih oddelkih, kot je na primer prodaja, mehanična delavnica in drugod, ki prispevajo k sve-čanejšemu vzdušju ob izteku starega leta. Še nekaj let nazaj smo postavljali smrekice na stebre ob vhodu v tovarno, ki pa smo jih kasneje zaradi preurejanja porušili.
Že lani in tudi letos se je porodila ideja, da bi kazalo postaviti novoletno jelko tudi v jedilnico s skromno toda primemo okrasitvijo. Kajti, v jedilnico prihajamo vedno ob malici, takrat je dela prosti čas, ob pogledu na jelko steče primerna besede, kar pa vse skupaj hote ali nehote vpliva na ustrezno počutje in razpoloženje.
Izteka se minulo in prihaja leto, v katerem bomo vsi zaposleni v Zmaju praznovali 55 letnico obstoja tovarne baterij.
Ta obletnica pa sovpada s preselitvijo tovarne na novo lokacijo, v novozgrajeni objekt, v nove in spremenjene delovne pogoje.
In ko se v teh dneh oziramo v novo leto, se zavedajmo, da so si polnih 48 let prav v teh prostorih v tem času stiskali roke z najboljšimi željami za novo leto, polnih 48 let so si izrekali želje sedanji in nekdanji, še aktivni in že upokojeni sodelavci.
In ko si letos na Šmartinski cesti 28, na naš delovni Silvester zadnjič stisnemo roko, si vsem skupaj zaželimo, da bo v prihodnjem letu, v letu 1978 naš tradicionalni novoletni sestanek v proizvodnji že v novi tovarni.
SREČNO ’78	VAŠ UREDNIK
★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Seznanjeni smo z jedilnikom oziroma izbiro malice za ves december, le na zadnji dan je postavljen vprašaj s pripombo SINDIKAT. Torej boljša malica in dober tek ob novoletni jelki v naši jedilnici.
My
|g Sas Zmaja
VsULte*,.,
Letna konferenca ZK
Franc MEHAK sekretar 00 ZK
Osnovna organizacija zveze komunistov v tovarji je volilno konferenco izvedla 8. novembra 1977. Na konferenci je bilo podano poročilo sekretarja in sekretariata, izvedene so bile volitve sekretarja in sekretariata ter volitve delegatov v svet ZK krajevne skupnosti Vodmat ter svet ZK SOZD Iskra ter volitve članov v nekatere komisije pri Občinski konferenci ZKS ljubljana-Center.
Poročilo sekretariata podano na konferenci se je nanašalo
Sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov:
sekretar MEHAK Franc namestnik
sekretarja MATEK Marijan člani sekretariata:
BOM Meda ALIBEGOVIČ Fadil MOHOKKD Venčeslav JAKOMIN Milan flAZI Branko.
le na letošnje leto, glede na to, da je bila spomladi izvedena volilna konferenca, na kateri je bilo podano obširno poročilo za preteklo mandatno dobo. Volilno konferenco je bilo potrebno izvesti zaradi poenotenja mandata v vsej Sloveniji in na podlagi predkongresne aktivnosti.
V letu 1977 se je osnovna organizacija Zveze komunistov do volilne konference sestala lo krat. Na sestankih je bila obravnavana problematika povezovanja delovne organizacije Zmaj v SOZD Iskra, vprašanje statusa in povezovanja po interesih, organiziranih je bilo nekaj predavanj po programu idejnopolitičnega izobraževanja (npr. na temo religija, uveljavljanje zakona o združenem delu itd.), osnovna organizacija je obravnavala in sprejela program aktivnosti za realizacijo zakona o združenem delu ter spremljala izvajanje programa, tekoče je obravnavala gospodarska "gibanja, sodelovala pri evidentiranju kandidatov za organe upravljanja in delegacije, obravnavala varnostno oceno v delovni organizaciji in družbeno samozaščito, ter obravnavala vso drugo tekočo problematiko poslovanja in rezultatov poslovanja v tovarni.
V razpravi na konferenci je bil dan poudarek naši bodoči notranji organiziranosti, razreševanju vprašanj v okviru SOZD Iskra ter aktivnosti
usklajevanja splošnih aktov z zakonom o združenem delu, uveljavitvi metode vrednotenja delavčeve učinkovitosti, rezultatom poslovanja za devetmesečno obdobje, posebno pa spremljanju stroškov in informiranju delavcev na delovnih skupinah.
Splošna ocena aktivnosti osnovne organizacije jeznado-voljiva, obenem pa nam je jasno, da je šlo mimo nas tudi nekaj problemov, do katerih bi morali zavzeti svoje stališče tudi komunisti.
Veliko časa smo posvetili razreševanju problematike v Iskri, tako nam je zmanjkovalo časa za naše delovanje v naši delovni organačiji. Prav tako je znano, da niso aktivni v6i komunisti v osnovni organizaciji, da nekateri še vedno ne sodelujejo aktivno na sestanku, niti v svoji delovni sredini. Temu bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti, prav tako pa tudi sprejemu novih članov, predvsem iz vrst mladine in iz neposredne proizvodnje.
Za naslednje leto bo osnovna organizacija Zveze komunistov sprejela nov kkcijski program, kateremu realizaciji bo posvetila vso pozornost, pred nami pa so tudi kongresi ZK.
M.K.
za 29. november
Zadnji dan pred praznikom Bne-va republike je dan, mimo katerega ne moremo in nočemo iti molče.
Tudi letos smo se zbrali pred 14. uro v proizvodnih prostorih na skromni proslavi, katero so nekateri mladinci popestrili s priložnostnim recitalom, predsednik osnovne organizacije sindikata v Zmaju Milan Jakomin pa je s krajšim nagovorom osvetil pomen praznovanja in obletnice rojstva republike.
Še posebej je povdaril motive in razloge za takratne odločitve in omenil smisel borbe proti okupatorju z vizijo boljše prihodnosti. Danes po 32. letih lahko s ponosom priznavamo dosežene uspehe, med katere se, čeprav kot drobec v mozaiku naše družbe, vključuje tudi ZMAJ.
Ob koncu svečanosti pa smo si izrekli čestitke z najboljšimi željami po prizadevanju za nove delovne
Naše nove
PLANSKE naloge za pbihodnje LETO ZAČRTANE
Delavski svet je dne 25. novembra 1977 razpravljal o izhodiščih planskih nalog za prihodnje leto ter sprejel količinski plan proizvodnje in prodaje.
Proizvodni program za prihodnje leto predvideva proizvodnjo 39.363 milijonov baterij, kar pomeni 9 % večji obseg kot je bil planiran za letošnje leto. Ocenjujemo pa, da bomo do konca leta proizvedli 38.337 milijonov baterij ali 6 % več kot smo predvideli z letnim planom.
Iz obstoječih podatkov je razvidno, da obseg proizvodnje baterij standardno narašča iz leta v leto, vendar pa se pri tem držimo približno enakega asortimana. V leto-
naloge
šnjem letu smo proizvajali tudi super baterije in alkalne baterije. V predvidenem programu za prihodnje leto pa zaenkrat ne planiramo proizvodnje teh baterij ker ta proizvodnja še ne predstavlja redne proizvodnje.
Plan prodaje za prihodnje leto predvideva 39-o37 milijona baterij kar pomeni v primerjavi z letošnjim planom 8 % povečanje planiranega obsega prodaje. Do konca letošnjega leta pa predvidevamo, da bomo prodali 37»o76 milijonov baterij, kar pomeni lo4 % realizacijo plana.
Vsa prodaja je planirana za domači trg, za inozemski trg nismo planirali prodaje, ker zaenkrat še nimamo realnih podatkov o možnostih plasiranja naših izdelkov na inozemski trg.
Plan za prihodnje leto smo morali prilagoditi dodatnim nalogam, ki nas čakajo v prihodnjem letu. V poletnih mesecih se bomo namreč kompletni ljubljanski obrat in skupne službe preselili v nove poslovne prostore, zaradi česar bomo morali za določen čas prekiniti redno proizvodnjo. Kljub temu pa moramo zagotoviti izdelke za nemoteno prodajo tudi v tem času. Pred nami je torej izjemno leto in od nas vseh je odvisno ali bomo uspešno realizirali zadane naloge.
J.Glažar
osebni dohodki
Nekaj zapisovalcev se Je svojim nalogam izogibalo, večina pa Je delo skušala opraviti po svojih najboljših močeh.
Ocenjujete da gre za prehodne težave?
V zadnji številki glasila smo razgrnili nekaj teoretičnih izhodišč o delitvi sredstev za osebne dohodke v skladu z zako-r nom o združenem delu. Povedali smo, da bomo v naši delovni organizaciji uvedli metodo vrednotenja delovne učinkovitosti. Z uvajanjem smo prišli približno na polovico poti, zato nas zanima, kaj o dosedanjem delu razmišljajo tisti delavci, ki aktivno sodelujejo pri realizaciji te zahtevne in odgovorne naloge.
MRHAH Franc, vodja vzdrževanja Predsednik komisije za vrednotenje delovne učinkovitosti:
Ali lahko na kratko opišete kaj je bilo do danes storjeno?
Naše delo poteka po mrežnem planu, ki je sestavni del pogodbe sklenjene med Zmajem in Birojem za industrijski inženiring. Trenutno smo v zamudi približno za teden dni, vendar ocenjujem, da bomo zaostanek nadoknadili. Opravljeni so bili vsi zapisi, začeli pa smo tudi z ocenjevanjem.
novem
delovnem mestu predstavlja količino dela, kaj kakovost dela in kaj uspešnost pri uporabi sredstev. To težavo smo olajšali s tem, da smo v komisiji oblikovali natančnejše kriterije za posamezne skupine delovnih mest.
Težava Je bila tudi v tem da zapisovalci niso imeli zadostnega pregleda nad tem kaj in kako delajo delavci, ki so Jih zapisovali. V takih primerih so zapisovalci dolžni iskati dodatne informacije, česar pa se vsi niso posluževali. Premalo so upoštevali dejstvo, da se delo posameznika lahko odraža tudi v drugem sektorju ali službi, saj se posamezne funkcije v kolektivu prepletajo, zato delovne učinkovitosti ne moremo gledati preveč ozko.
Sigurno. V prihodnjem letu bomo morali izdelati sistemizacijo delokrogov in v okviru delokrogov opredeliti posamezne delovne naloge. Izvajanje delovnih nalog bomo sproti spremljali, zato bodo imeli zapisovalci v bodočnosti lažje delo. To pa bo prineslo tudi novo kvaliteto.
Kakšno je sodelovanje z Birojem za industrijski inženiring?
Moram reči, da smo pričakovali več konkretne pomoči pri prilagajanju te metode na naše specifične ramere v tovarni. Tudi to se izboljšuje.
Kdaj bo metoda zaživela?
Osebni dohodki za mesec februar bi morali biti že izplačani po novem.
Želite še kaj dodati?
Na koncu bi želel povedati, da sem kljub naštetim težavam optimist. Želim, da se vrni aktivno
ves Pepe ... zdaj, ko me ocenjuješ •.. ves - opiosti ... pozabi na tisto, Ko sem Te . . . hm...p\ecL osmimi leti
Kje so se pojavile največje težave?
Veliko zapisov je bilo slabih in nepopolnih. Vse zapise smo morali skupno pregledati in zapisovalce opozoriti na pomanjkljivosti. S pomočjo celotne komisije smo odpravili največje pomanjkljivosti. Zapisovalci so imeli največ težav pri razmejevanju kaj na posameznem
vključimo v to akcijo, saj je to naša skupna naloga. Strokovna komisija brez ustrezne pomoči naloge ne bo mogla uspešno zaključiti.
FRANCELJ Rudi, vodja nabave
podpredsednik odbora elektroko-vinarjev v občini Center in predsednik komisije za samoupravno sporazumevanje pri odboru elektrokovinarjev v občini Centen
Kako ocenjujete prve korake?
Vse je prišlo na hitro. Tudi sindikati niso bili dovolj pripravljeni, da bi z ustreznimi rešitvami priskočili na pomoč organizacijam združenega dela. Metode, ki jo uvajamo ima še nekatere pomanjkljivosti, vendar moramo na vso zadevo gledati razvojno. Metodo bomo dograjevali in dopolnjevali in skušali iz nje izriniti elemente subjektivizma, ki je v prvi fazi še prisoten.
Kaj mislite s tem?
Konkretno v nabavi bi morali pri zapisovanju in ocenjevanju upoštevati s kolikšnimi sredstvi razpolagamo, kakšne so zaloge, kako prilagajamo transport, vezava obratnih sredstev, iskanje ugodnejših ponudnikov itd. Po takšnih kriterijih bi morali spremljati in ocenjevati delovno učinkovitost pa se bomo izognili številnim težavam in nejasnostim.
Ste konkretno kaj sodelovali pri uvajanju metode?
Da. Opravljal sem vlogo zapisovalca. Pri zapisovanju sem posebno pozornost posvetil kvaliteti dela.
Kaj priporočate kot sindikalni delavec?
Sindikat se mora aktivneje vključiti v celotno preobrazbo na področju delitve sredstev za osebne dohodke. Sistem, ki ga uvajamo je sigurno dobra vzpodbuda za nadaljnje delo na tem področju. Vsega ne bomo naredili in spremenili čez noč. Naš celotni samoupravni sistem stalno dopolnjujemo in iščemo nove in boljše rešitve - isto velja tudi za to področje.
KRANJAC Zdenko, vodja priprave dela, predsednik delavskega sveta:
Kot predsednik delavskega sveta imate pomembno in odgovorno nalogo pri spreminjanju obstoječih odnosov in prilagajanju zakona o združenem delu. Kako po vašem mnenju uresničujemo zakon na tem področju?
Nov sistem je pozitiven.
Dolžni smo postaviti ustrezne kriterije in merila za delitev po delu. če bi v kolektivu že imeli sistemizacijo delokrogov in kataloh delovnih nalog, bi bilo delo veliko lažje.
Zdi se, da smo preskočili eno fazo, zato mora biti to prva naloga v naslednjem letu.
Metodo vrednotenja delovne učinkovitosti pa bomo morali v večji meri prilagoditi našim konkretnim razmeram.
MUHIČ Vinko, strojnik, član komisije.
Pravijo, da ste v komisiji zelo aktivno sodelovali. Kaj bi nam lahko povedali o vaših zapaža-njih?
Metoda je sprejemljiva, vendar se ljudje bojijo zamere in si ne upajo povedati po pravici, ko zapisujejo delo sodelavca. Tako pa ne moremo dobiti ^ovsem
realne slike. Kritičnost in samokritičnost zapisovalcev in ocenjevalcev je nujno potrebna.
Ste opazili še kakšne druge težave ali pomanjkljivosti?
Zapisovalci nimajo dovolj vpogleda v delo drugih. Vsi delajo pri strojih, zato je težko najti ustrezen čas za dodatne razlage. To so objektivne težave. Osebno jemljem vse to kot začetne težave. Led je treba prebiti.
Ali ste sam priskočil na pomoč zapisovalcem?
Zapisovalci v moji skupini so delo vzeli resno, a se pozna, da nekateri težje opišejo delo, ker niso vajeni pisanja. Kriteriji, s katerimi smo podrobneje opredelili količino, kvaliteto in uspešnost pri uporabi srddstev na posameznih delovnih mestih, so bili v veliko pomoč zapisovalcem. To bi morali storiti že prej.
Ste dobili dovolj informacij s strani Biroja za industrijski inženiring?
Informacij je bilo dovolj, vendar bi morala naša komisija več delati sama. 0 vseh stvareh nismo bili pravočasno seznanjeni. Zgodilo se je, da sem na isto vprašanje dobil pri različnih strokovnih delavcih različne odgovore. Temu se moramo izogibati, ker na ta način povzročamo zmedo.
V čem bi vi korigirali metodo?
Smatram, da je odnos do sodelavcev izredno pomemben kriterij, ki ga pri ocenjevanju ne bi smeli prezreti. Problem nastopa pri zapisovanju starejših delavcev, ki nimajo več takšnega tempa dela. Pri teh delav-
/naslednja stran/
/s prejšnje strani/
osebni dohodki
cih bi morali to okoliščino na nek način upoštevati.
POLNI ČAS Zinka, vlaganje stročnic E 2o, zapisovalka.
Ocenjujete, da ste nalogo zapi-sovalke dobro opravila?
Zapisovala sem delavke, ki jih ne poznam preveč dobro, ker sem bila pred kratkim premeščena. Skušala sem biti čimbolj objektivna, zato sem iskala dodatne informacije tudi pri strojniku in vodji izmene.
Ste imela za svoje delo dovolj informacij?
Kdor je želel poslušati je dobil dovolj informacij in je lahko razumel bistvo metode.
Kako metodo sprejemajo ostali?
So takšni, ki stvar razumejo in o tem razmišljajo, je pa tudi nekaj takih, ki imajo pomisleke.
Kaj bi morali narediti, da bi šlš stvari hitreje naprej?
Potrebno je malo več zagnanosti nas vseh.
AMBROŽ Alojzija,
delavka na specialnih baterijah, član komisije.
Kako ste v Šentvidu sprejeli nove aktivnosti?
Mislim, da smo imeli premalo predznanja. Za tiste delavce, ki imajo manj teoretičnepodla-ge, so bile obrazložitve neza-
dostne. Občutiti je bilo tudi delni odpor in to predvsem zaradi neinformiranosti. Nekateri so si že začeli izraču* navati plače po novem, čeprav za to nimajo nobenih osnov.
To povzroča zmedo in bega ljudi.
Dodati bi morali še kakšen kriterij, ki bi se nanašal na odnos do ljudi, pri čemer ne mislim na privatno življenje, ampak na odnos do delovnih tovarišev.
Če bomo metodo pravilno in dosledno uporabili, bomo na podlagi zapisov lahko spoznali, kje delamo napake in se do naslednjega ocenjevanja poboljšali. Smatram, da je cilj, ki ga moramo doseči to.
To bo sigurno težka in daljša pot.
Bi želeli še na kaj opozoriti?
Nekateri zapisovalci so zavestno napačno zapisovali. Ne vem ali je vzrok strah pred kritiko ali kaj drugega. Takšen odnos do zapisovanja moramo premagati.
Opozorila bi tudi na to, da uvajanje metode zahteva precej časa, zato moramo akcije dobro pripraviti, da ne bo trpelo delo.
Verjamete v uspeh metode?
Vedeti moramo, da ne zapravljamo časa in da so spremembe nujno potrebne.
GLAŽAR Jožica.
vodja plansko organizacijske službe
predsednik komisije za izvajanje zakona o združenem delu v delovni organizaciji Zmaj:
Večkrat je bil omenjen "delokrog" in "delovne naloge"
V čem je razlika v primerjavi z delovnim mestom?
Skoraj vsaka organizacija združenega dela ima sistemizacij
jo delovnih mest. Ker delovno mesto ni več element delitve po
delu, bo treba izdelati sistemizacijo delokrogov. Razlika je v tem, da je bilo delovno mesto prešibko povezano z delom, ki ga je delavec na njem opravljal. Delokrog omogoča, da v njem opravljamo različne delovne naloge, ki so po vsebini dela različno sestavljene. Delokrog bo tudi bolj elastičen, če se bo količina in vsebina delovnih nalog menjala v krajšem času.
Do kdaj bomo imeli izdelano sistemizacijo delokrogov?
To je ena glavnih nalog naše službe v prihodnjem letu. Računam, da nam bo uspelo v prvi polovici leta.
In še kaj mislite o metodi,ki jo uvajamo?
Metoda zahteva, da k sodelovanju pritegnemo maso ljudi. To ima pozitivno stran - osveščamo ljudi in tudi negativno stran - trpi delo in izvajanje drugih delovnih nšlog.
Po izčrpnih izjavah sogovornikov komentar ni potreben. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da so akcije v polnem teku in z malo dobre volje in naše angažiranosti bomo zastavljeni cilj zagotovo uresničili.
Intervju pripravil odgovorni urednik
postani
član
samopomoči
gradimo novo tovarno
Poteklo je že dva meseca od izida našega glasila in tudi od zadnjih objavljenih novic o poteku del na našem največjem gradbišču v zgodovini Zmaja.
Že takoj na začetku naj zapišemo, da sta oba objekta za upravo in proizvodnjo v celoti pod streho. Manjkajo le še svetlobne kupole, da bi bila streha v celoti zaščitena pred dežjem in snegom.
Celoten kompleks je v grobem že dobil dokončno zunanjo podobo in v naslednjih glasilih in objavljenih slikah bomo spremljali le podrobnosti posame-
znih prostorov in njihovo uporabno namembnost.
Vodja investicij Peter Zaletel, ki sicer zelo skopo odmerja količino informacij, je priznal, da imajo na gradbišču določen zastoj pri vseh instalacijah, vendar so že pričeli loviti zamudo in jim tudi uspeva.
Trenutno je velik problem voda, ki ima zelo nizek pritisk ter telefonske linije. Oboje pa se rešuje na ustreznem nivoju in to za celoten Iskrin in širši kompleks.
ali veste ?
V glasilu ISKRA. štev. 41. smo v sestavku TITO V ISKRI, ki ga v nadaljevanjih piše Dušan Željeznov zasledili tudi drobno zanimivost, da so se takoj po vojni Strojne tovarne iz Kranja preimenovale v ISKRO in da so v Ljubljani odprli njeno ekspozituro, ki je imela takrat svoje pisarniške prostore v tovarni baterij ZMAJ.
Zvedeli smo, da bodo drugo leto športne igre baterijcev pod naslovom BATERIJADA ’78 predvidoma potekale pod pokroviteljstvom tovarne baterij TESLA v Gospiču.
Na novi lokaciji
V zadnji številki glasila smo na prvi strani zapisali, da je že nastopil začetek selitve Zmaja. Danes pa lahko ugotavljamo, da delo v obeh skladiščih v Stegnah že poteka po približno ustaljenem postopku.
Selitev skladišč repromateri-ala in gotovih izdelkov je bila v celoti končana v mesecu novembru. čisto nazadnje so delavci naložili še omare in pisalne mize in ne moremo zamolčati, da je bila potočena tudi velika solza.
"Točno 25 let, četrt stoletja sem hodila v Zmaja na Šmartinsko cesto", je rekla Anica Kastelic. Dva dni za njo se je odpeljala tudi Polda Koprek, ki je prvič prišla v Zmaja že leta 19*9 in je po delovni dobi v Zmaju najstarejša delavka.
Prostori našega vhodnega skladišča in ekspedita, kot smo ju v našem vsakdanjem žargonu imenovali, so ostali prazni, podesti pa so že v demontaži.
Sicer pa prisluhnimo, kaj menijo delavci skladišča v Stegnah. Čas gre naprej, mi smo prvi, vi pridete za nami in
dokler ne bomo vsi skupaj, bomo kar "TOZD za sebe", je slišati šalo med smehom, v katerem je čutiti priokus sentimentalnosti do Zmaja na Šmartinski cesti in občasnega občutka, da si odmaknjen od "svoje centrale".
Že dvajset minut pred šesto uro zjutraj se izpred avtobusne postaje odpeljemo z avtobusom Alpetour, ki vozi delavce TOZD-a TEN. Odhod iz Stegen pa
je predviden že okrog lo do 15 minut pred drugo uro. Prav temu času je treba posvetiti precejšnjo pozornost in uskladiti delo ter najti mero medsebojnega razumevanja za pravočasni odhod iz skladišč do avtobusa.
Opazke delavcev TEN-a češ "a zdaj se pa bodo samo tuji ljudje vozili" in tej slične, katere morajo večkrat poslušati naši delavci v avtobusu proti Stegnam, bi verjetno utišali z ustreznim obvestilom in pojasnilom delavcem TEN-a, da so to delavci Zmaja, katerim je priznana polna pravica in enakopraven način prevoza z dela in na delo.
In malica?
Naši delavci hodijo na malico v jedilnico Iskra - Feriti.
Zelo so zadovoljni s solidno
in hitro postrežbo, čeprav so dnevno štiri vrste malice po izbiri in sicer tri hladne in ena topla. O kvaliteti obrokov se zaenkrat le pohvalijo.
Kako so si razporedili delovna mesta in pogoje dela v danih razmerah bomo zapisali prihodnjič. Tokrat naj omenimo le, da je naša skupna dolžnost, da občutek odmaknjenosti od "centrale" ublažimo in temu "TOZD-u za sebe" približamo vsakdanji utrip, ki ga je dnevno čutiti v Zmaju. To pomeni, da ne smemo pozabljati nanje z vsemi obvestili in drugimi akti, katere je treba pošiljati v Stegne in bi zato namenili novo oglasno desko; dalje, pošiljati jimimoramo tedensko časopis ISKRA, na kar smo velikokrat pozabili. Ponuditi bi jim morali tudi vstopnice za gledališče in še in še.
Le na ta način bo razdalja med Zmajem in njegovim skladiščem ostala izražena le v sedmih kilometrih.
My
V teh svetlih, večjih, boljših pogojih dela šele spoznavamo, v kakšnem majhnem, ozkem in temnem kotičku je bil ekspedit na Smartinski cesti.
novo ime glasila ?
tihi jubiCeji
Vsako leto ob praznovanju obletnice ustanovitve Zmaja nekako s svečanim poudarkom čestitamo sodelavcem, ki dopolnjujejo lo in 2o letno delovno dobo v Zmaju. Enkrat na vsakih lo let in končno ob odhodu v pokoj.
Da pa ne bi ostalo samo pri tem, se ob izteku letošnjega leta spomnimo tudi onih "vmesnih", ki so že 15 in 25 let prihajali na delo v tovarno Zmaj.
Polnih 25 let dela v Zmaju sta letos zaključili
PRIMC Jožefa KASTELIC Anica.
Iz leta 1962 pa je ostalo le še devet delavcev s petnajstletno Zmajevo delovno dobo
KRANJAC Zdenko BAMBIČ Marija HASANAGIČ Sevda PODGORELEC Angela DROBNIČ Jože GLUMAČ Anica MATER Marijan MLAKAR Alojz VTNKLER Terezija.
Za njihov delovni jubilej izrekamo naše čestitke
Sodelavci
V Zmaju, skupno z obratom Šentvid, smo ob pregledu evidence otrok, ki do desetega leta starosti pridejo v poštev za obdaritev dedka Mraza, ugotovili, da je 3ol otrok.
Pred vami je zadnja številka glasila, ki nosi ime NAŠ GLAS. Že v prejšnji izdaji smo na strani 19 obširneje predočili motive, ki so vodili uredniški odbor do končne odločitve, da je treba že v naslovu glasila prikazati smiselno in pojmovno označbo £aše prvobitne dejavnosti oziroma, da že sam naslov vsaj delno ali v celoti nakazuje pripadnost naši delovni organizaciji.
stanovanjski ktjuci ‘77
V	letošnjem letu so s pomočjo solidarnostnega sklada pridobili stanovanja sledeči delavci:
KOČIŠ Marija
HASANAGIČ Sevda BURIČ Anka.
S pomočjo samoupravne stanovanjske skupnosti o odpravi barakarskih naselij smo rešili stanovanjski problem STEFANOVIČ Ikoniji.
V	naši delovni organizaciji s pomočjo lastnih sredstev
je rešen stanovanjski problem JUGOVIČ Mileni.
Ravno tako smo sklenili z IMOS Ljubljana kupoprodajno pogodbo za nakup dveh stanovanjskih enot, ki bodo vseljiva v juniju 1978.
SOB
Ker smo tik pred izdelavo novega pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij ter pred ponovno registracijo pri Sekretariatu za informacije pri Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, smo menili, da je pravi trenutek za zamenjavo enajst let starega in uporabljanega naslova za glasilo, ki nima nikakršne povezave z našo baterijsko dejavnostjo.
Za končno odločitev in izbiro ustreznega naslova smo želeli pritegniti širši krog zainteresiranih brScev, vendar žal, ni bilo nobenega odziva.
Zato je izmed članov uredniškega odbora bil osvojen najboljši, najustreznejši in najbolj primeren predlog, da se naše glasilo z novim letom 1978 preimenuje v
g Sas zmaja
Želimo razširiti krog dopisovalcev v naše glasilo, naj bo naše glasilo lastnina nas vseh, torej GLAS ZMAJA.
My
SAMO LANI NAS IB TAKOLE INFORMIRAL
LETOS BO
OBRNIL
POZO
z upokojenci
srečanje
Letošnje srečanje upokojencev v tovarni ZMAJ v okviru dneva republike je tudi tokrat uspelo. Na naš, že običajen način smo jim priredili prisrčno dobrodošlico z nagovorom direktorja Milana Slemnika in priložnostnim recitalom mladincev, ob topli zakuski pa je stekla beseda o spominih na minule čase, na zadnje uspehe in težave ter o nadaljnji perspektivi Zmaja.
Letošnje srečanje upokojencev je bilo zadnje na Šmartinski cesti. Prihodnje leto nekako ob tem času se bomo sestali v novozgrajeni tovarni. Takrat si bomo ogledali prav vse od proizvodnih prostorov do pisarn v upravni zgradbi.
Spomin na Šmartinsko cesto bo ostal, dokler bomo živeli vsi, ki smo dolga leta zahajali v Zmaja dan za dnem in se trudili vsak po svoje za napredek in razvoj in ne nazadnje, tudi prispevali možnosti za pogoje novozgrajenega objekta -novega Zmaja.
Nasvidenje prihodnje leto na našem skupnem srečanju v Stegnah.
My
PREJELI SMO
Po dolgoletni tradiciji je delovni kolektiv tovarne Zmaj na dan 24. novembra letos priredil tovariško srečanje, katerega se je udeležilo kar lepo število upokojencev, ki so tudi s tem načinom posvetili spomin na ustanovitev nove Jugoslavije.
Po uvodnih besedah urednika glasila tovariša Mayerja, ki je povdaril, da bomo prihodnje srečanje praznovali ob otvoritvi nove tovarne v Stegnah, je v kratkih besedah orisal stanje v tovarni Zmaj direktor Milan Slemnik. Njegova izvajanja, kakor tudi predgovornika so toplo pozdravili vsi prisotni, ki so s prikazovanjem novejših dogodkov v tovarni bili veseli napredka'.
Ob tej priliki bi se tudi toplo zahvalili nekaterim mladincem ki so s svojim recitalom obudili spomin na težke dni med narodnoosvobodilno borbo ter radostjo nad ustanovitvijo države, kateri ne bo vladal nihče drug kot narod. sam. Izvajalci so bili nagrajeni s prisrčnim aplavzom.
Upokojenci so bili deležni obilnega kosila, za kar gostitelji zaslužijo tudi toplo zahvalo, saj so se res potrudili, da so bili upokojenci zelo zadovoljni. Prav tako velja zahvala tudi za prejeta darila v obliki baterij in svetilk.
Tovariško srečanje je lepo uspelo ter zasluži celoten kolektiv Zmaja s svojimi samoupravnimi organi zahvalo vseh upokojencev, ki so in bodo ostali Zmajevci.
Ob koncu pa so si zaželeli za leto 1978 le trdnega zdravja, vse drugo pa bo prišlo z nakaznico pokojninskih prejemkov.
SREČNO I
Franjo Kristan
Šolanje ob delu
V naši organizaciji obstoji precejšnje zanimanje za izobraževanje ob delu. V nekaterih primerih smer študija ni interesantna za organizacijo, nekaterih morda ne bomo mogli po končanem šolanju takoj ustrezno prerazporediti, kljub temu je treba to pohvalno aktivnost stimulirati.
Od študentov in dijakov, ki imajo sklenjeno pogodbo o plačilu šolnine in koriščenju študijskega dopusta, jih študira 5 na srednji, 9 na višji in 3 na visoki šoli -skupaj torej 17. Teh sedemnajst delavcev dokaj aktivno študira, evidentirani pa imamo še dve delavki na višji ekonomski oz. komercialni šoli, ki ne študirata v rokih, kot se to pričakuje.
Če pogledamo po smereh študija je zasedba naslednja:
Srednja šola	dijakov
-	Tehniška strojna	3
-	Elektrotehniška	1
-	Ekonomska	1
zmaj v znamenju
Čepmv še nismo niti praznovali ob zaključku letošnjega leta, pa nekateri po sklepu delavskega sveta že razmišljamo o praznovanjih v prihodnjem letu. Vendar pa v tem trenutku ni možno kaj bolj obetavno namigovati na končne zaključke, čeprav je res, da mimo svečane otvoritve nove tovarne ne bomo Sli.
na visoki šoli
-	za sociologijo, pol.
in novinarstvo	1
-	kemijska tehnologija 2
Kot je razvidno, imamo kar precej dinakov in študentov v zaledju. Zaradi usmerjenega izobraževanja bomo v bodoče
Zmaja prvič selimo našo dejavnost v določene namembno grajene objekte z največjo možnostjo nadaljnje prostorske širitve v danih ugodnih pogojih.
Razumljivo je, da bo glavni poudarek praznovanja ob svečanem dogodku ob uradni otvoritvi novega Zmaja.
To pa ne bo ravno v marcu mesecu.
Razen teh uradno evidentiranih, vemo za nekatere delavce, ki študirajo ali to nameravajo in sicer:
na srednji šoli
-	tehniška srednja	2
-	ekonomska	1
na višji šoli
-	ekonomska komerc.	3
-	elektrotehniška	1
-	upravna	3
-	za organizacijo dela 2
podpirali predvsem študij ekonomske smeri in strojno tehniške in to na delih, kjer se zahteva višja izobrazba kot jo ima delavec, ki ta dela opravlja.
M.B.
at
prihodnjega leta
Višja šola!	študentov
-	Višja ekonomsko
komercialna šola	2
-	Višja šola za socialno delo	1
-	Višja upravna šola	1
-	Višja šola za organizacijo dela	2
-	Višja šola za vamo-
gt$e inženirje	1
-	Višja strojnotehniška 2
Visoka šola	študentov
-	Strojna fakulteta	2
-	Fakulteta za sociologijo, pol. in nov. 1
Kaj radi smo sicer poudarjali našo tradicionalno marčevsko praznovanje za praznik Zmaja in nemalo bili ponosni na to, da je zapisano tudi v naših samoupravnih aktih. Komisija, ki je zadolžena za pripravo kompleksnega načrta praznovanj in svečanih dogodkov ne bo šla mimo ustaljenih običajev in navad, pač pa jih bo treba v prihodnjem letu prilagoditi drugemu času in pomenu. Zavedati se namreč moramo, da ravno v letu 55. obletnice obstoja
My
Mestna knjižnica Grosupfje
zanimivosti izpred 10 let
11 liiiii! iiiiiii	BEBBi
Ip 1		:
	
	
	
	■BUBiiiii
Kaj smo rekli, zapisali, želeli in ugotavljali v našem, takrat še ciklostiranem glasilu NAŠ GLAS, smo tokrat izbrali le nekaj "zanimivosti", ob katerih se danes lahko namrdnemo ali nasmehnemo.
Nabrali smo več artiklov od raznih podjetij po znatno nižji ceni z 2o do 5o odstotnim popustom na primer srajce, brisače, sir, žarnice, zračne blazine, alkoholne in brezalkoholne pijače, kurjavo, marmelado, pomaranče, banane, televizorje in podobno.
Posebno pozornost moramo posvetiti temu, da kolektiv sproti informiramo o vseh važnih stvareh, ki se dogajajo v podjetju.
PRED DVAJSETIMI LETI
smo v takratnem Zmajevem biltenu zapisali tudi naslednje:
Ker je bilo ugotovljeno, da sedanji način izdajanja propustni c ni bil dober, je bila izdana odločba, na podlagi katere lahko izdajata prepustnice za uslužbence samo direktor in sekretar podjetja. Vsak, ki gre v mesto, mora tistemu, ki mu je prepustnico izdal, poročati o izvršenem poslu.
V kolikor pa se ugotovi, da je kateri uslužbenec izostal iz službe brez predhodnega dovoljenje, se izostanek treti ra kot neupravičeno, kar ima za posledico, da se mu tisti čas pri plači ne obračuna, obenem pa se ga kaznuje še
z 2otv- din kazni.
Odločba za oddajanje odpadkov iz obrata predpisuje, da je potrebno strogo ločiti odpadke po delovnih nalogih.
Vodje obrata so dolžni, da vsak končan delovni nalog prekontrolirajo, če količina odpadka ni prevelika.
Pred oddajo v skladišče mora vodja obrata ali oddelko-vodja odpadek osebno pregledati in ugotoviti, če je ta še uporaben za predelavo v kateri koli polizdelek.
Skladišče pa je dolžno, da od 13.V. t.l. dalje vodi za vsak odpadek svojo kartico in strogo loči odpadke z ozirom na njihov izvor.
Pred desetimi leti - v letu 1967 smo organizirali tovariško srečanje med obratoma Šentvid in Ljubljano in imeli krajši izlet v bližnjo okolico.
Pogovarjali smo se o ekonomskih normah, ki se uvajajo v naši tovarni.
Pripravljen je sanacijski načrt za preureditev delovnih prostorov. Ko bo načrt uresničen ne bo več takšnih in podobnih izjav raznih strokovnjakov kot sta bile dve: "To je srednji vek" in "če bi imel pooblastilo inšpektorja za delo, dam pri priči zapreti tovarno".
Predvideva se, da bo osvetlitev fluorescentna, da bodo po tleh vinaz ploščice in da bo ogrevanje delovnih prostorov in sanitarij centralno.
Povpraševanje po kino elektrodah upada, proizvodnja oglje-nih šibk za nas ni rentabilna, zato bomo v bodoče šibke raje uvažali, ker so boljše in cenejše.
Pokatatelji nam kažejo, da smo ne samo izpolnili pogoje za prehod na 42 umi tednik, temveč smo Jih celo presegli. Tehnična produktivnost je bila presežena za 5»8 odstotkov.
Še vedno opravičena nujnost
V novembru 1966 leta smo za doseganje norme uvedli za vse standardne artikle "kontrolnik norme".
Dne 31. marca je bila v Zmaju konferenca organov upravljanja.
Tehnično razvojni oddelek je med drugimi nalogami imel tudi problem: Konstruiranje kontejnerjev za depolariza-cijsko maso.
(opomba podpisanega: problem je še vedno pereč, kefc tudi po desetih letih do današnjih dni še ni osvetljene rešitve).
Pred desetimi leti smo Se eksperimentalno vodili proizvodnjo manganovega dioksida.
Delavski svet ZMAJA je 14. junija 1967 obravnaval rezultate gospodarjenja ter sprejel sklep, da se vsem članom delovne skupnosti in posebej strokovnim delavcem izreče JAVNO PRIZNANJE za požrtvovalno delo in za izredno pozitivne rezultate itd., itd.
V "pripravi dela" bomo veseli vsakega, ki bo objektivno pomagal pri sestavljanju posameznih norm.
razpravljali smo o prostoru, ki ga sindikalna podružnica nujno potrebuje.
Zbral in priredil My
Majhen prostorček tam zadaj za delavnicami in skoraj tik ob železniški progi je bil še pred meseci namenjen kovaškemu delu. Z nekaterimi mizarskimi in pleskarskimi posegi pa je izpraznjen prostor postal nekoliko spodtakljiv. Zakaj re-noviranje, adaptacija, ko pa se bomo čez nekaj mesecev selili. Zakaj? v
Vodja službe vzdrževanja Franc Mrhar je osvetlil motive za spremenjeno namembnost spornega prostora, velikega nekaj kvadratnih metrov.
Že v poletju so bile izvedene prve priprave za preureditev in takrat še nismo določali meseca za preselitev. Sicer pa je izvor o adaptaciji tega prostora nekoliko globji in sega v takratno kadrovsko problematiko v samem skladišču tehničnega materiala, zaradi česar bi morali ločiti vskla-diščenje nekaterih materialov. Ker pa so se sporne zadeve nekako uredile, s preureje-
vanjem prostora bivše kovačije pa smo že pričeli oz. so de dela zavlekla, smo šele pred kratkim uspeli dokončati in določiti končno namembnost.
Znano je in obširneje smo pisali v zadnji številki glasila, da smo intenzivno pričeli na osnovi doma rešene konstrukcije in izdelanih načrtov z uresničevanjem modernizacije linije 3R 12 od avtomagregata do etiketirke.
Iz različnih materialov, ki jih je moč kupiti na domačem tržišču, se že oblikujejo razni strojni elementi. Število posameznih delov se veča, nabavljajo se novi deli in materiali, kar pa je treba vse skupaj vskladiščiti v izrecno za to posebej določen prostor.
Orodja za mize - linije bodo dobavljene na osnovi Se danih rešitev s kooperanti predvidoma v mesecu marcu in skoraj bi lahko ta čas smatrali za začetek montaže nove modernizirane linije.	My
55 letni način spajanja baterij bo v letu 1978 že avtomatiziran
Arhiviranje na
Že samo površen pogled V področje arhiviranja katerega moramo gledati s širšega vidika, to je da ločujemo pasivno arhivsko dokumentacijo - trajno, polak-tivno arhivsko dokumentacijo -dokumentacijo z določenim časom arhiviranja in aktivno arhivsko dokumentacijo - dokumentacijo v uporabi, nam kaže na to, da je področje le delno urejeno v skladu z Zakonom o arhiviranju, navodili o arhiviranju, izdanih od Zgodovinskega arhiva, zakonom o knjigovodstvu in drugih določil in predpisov, ki natančneje določajo, kako mora biti zavarovana dokumentacija delovne organizacije, kakšni so postopki pri urejanju arhivskega gradiva, časa shranjevanja itd.
Problematika okoli urejevanja
mikrofilm
in shranjevanja dokumentacije je pogojena že s samim prostorom, ki ga imamo na razpolago in ne odgovarja po velikosti, kakor tudi ne po lokaciji. Večina ostale dokumentacije aktivne in polaktivne pa je shranjena v omarah in na omarah v pisarniških prostorih, kar še povečuje že tako veliko pomanjkanje po delovnih površinah, lahko rečemo, da je problem arhiviranja kritičen.
V obstoječih prostorih tovarne skotaj ni mogoče rešiti problema klasičnega arhiviranja že obstoječe dokumentacije, še toliko težje pa zagotoviti prostor za dotok gradiva, ki se iz leta v leto veča. V kolikor bi ostali pri klasičnem arhiviranju bi bilo nujno najeti prostor za arhiviranje, ker bi sicer delovni prostori
postali prenatrpani z dokumentacijo, kar pa že sedaj, v bodoče pa še bolj vplivalo na produktivnost dela v pisarnah.
Poleg prostorskega problema je še problem iskanja informacij v odloženem gradivu (v pisarni in arhivu) in se tu časi iskanja zelo veliki, pogosto se vlled neurejene klasifikacije informacije ne najdejo, večkrat najdene informacije niso verodostojne (arhivira se več izvodov kopij, kjer je na posameznih izvodih prišlo do sprememb dopolnitev itd.), kar ima pogosto za posledico opustitev iskanja podatkov in delo brez informacij. Zaradi nedefiniranih tokov informacij (razen pri interni pomembni dokumentaciji) težje dostopnosti, dragih oblik informacij itd. so informacije v glavnem dostopne le tistim, ki jih za svoje delo nujno potrebujejo, dočim jih drugi, ki bi jih sicer tudi potrebovali zaradi večje informiranosti in boljšega dela ne dobijo.
Glede na stanje kakršno obstoja je odločitev za prehod na mikrofilm pravilna, vendar mikrofilm sam po sebi ni tisto sredstvo, ki bi rešilo vse probleme v zvezi z dokumentacijo.
Cilj, ki smo si ga zastavili pri prehodu na mikrofilm je, da dosežemo postopno red v aktivni dokumentaciji, to je pri zlaganju in odlaganju dokumentov. Prehod na mikrofilm omogoča, da odpadejo nepotrebne kopije dokumentov, kar bo potrebno rešiti z organizacijskimi predpisi v najkrajšem času. Vsi ti ukrepi pa se nanašajo na novo gradivo, to je, na dotok gradiva, dočim starejše, to je pasivno gradivo trajnega značaja urejujemo in mikrofilmsko arhiviramo, medtem ko polaktivno arhivsko gradivo le uredimo, da
Na sliki sta dva čitalca mikrofilma in sicer za film vložen v žepke in 16 mm v zvitkih. Na ekranu dobimo 24 kratno povečavo filma.
Sodelovanje z
Na področju proizvodnje baterij smo v okviru mednarodnega znanstveno tehničnega sodelovanja zastavili že nekaj projektov skupnega pomena z nekaterimi državami. Tako je prišlo že pred nfrkaj leti tudi do izmenjave predlogov glede obojestranskega sodelovanja s Kombinatom ELBA iz Temišvara/Romunij a in po več odložitvah najavljenega obiska je bila v dneh od 8. do 11. novembra 1977 v to-
je dostopno po klasičnem postopku.
Dosedaj je posneta na mikrofilm vsa trajna dokumentacija s področja samouprave (materiali za samoupravne organe in sklepi samoupravnih organov od leta 1952 dalje in kadrovska dokumentacija trajnega značaja - prijave in odjave socialnih zavodov), kar predstavlja cca lo % celotne arhivske dokumentacije trajnega in polaktivnega arhivskega
značaja.
Ugotovitev, da je vključevanje mikrofilna v poslovanje z dokumentacijo sodoben nosilec teh informacij in da se lahko v polni meri vključuje v sodobne informacijske sisteme in s samim tem postaja del sodobnega poslovanja, nam kaže na to da ne more biti več vprašanja da ali ne, temveč kako hitro, da čimprej racionaliziramo poslovanje.
Smrdel Aleš
Romunijo
vami ZMAJ tudi prvič njihova delegacija.
Obiskali so nas tovariši:
Jon RADU (vodja komerciale), Horio BORZA (tehnični vodja) in David GODEANU (vodja proizvodnje) iz tovarne baterij ELBA. Poleg ogleda naše proizvodnje v Ljubljani in Šentvidu pri Stični so bile nakazane številne možnosti obojestranskega sodelovanja, ki so zapisane tudi v uradnem protokolu obiska. Presenetljivo je, da je v naši tovarni precej oseb, ki razmeroma dobro obvladajo tudi romunski jezik, kar so lahko opazili tudi drugi sodelavci.
Romunska delegacija je celo povabila, da naj tovarišica
Markovič Milica sodeluje pri večini razgovorov, da ne bi bilo morebitnih nejasnosti z nekaterimi specifičnimi pojavi iz baterijskih surovin, polizdelkov in iz baterijske proizvodnje. To je sicer obrobnega pomena, kaže pa na to, da se pogosto premalo zavedamo, kako pester kolektiv pravzaprav smo v resnici, iz koliko republik in pokrajin so naši zaposleni in vsak nosi tudi del okolja iz katerega izhaja. Zato so tudi materinski jeziki lahko tako različni.
V dolgoročnem obojestranskem sodelovanju z Romunijo se obetajo verjetno tudi dobave mletega mangan dioksida iz našega mlina, dalje nekateri novi stroji in proizvodne linije iz tovarne Zmaj in še vrsta novih projektov. Seveda pa se moramo preje seznaniti z njihovo proizvodnjo v TemiŠvaru. Že sedaj pa lahko zaključimo, da so možnosti sodelovanja zelo velike in bodo v obojestransko korist.
P.Ž.
Proizvodnjo baterij v Zmaju si je 10. novembra ogledala delegacija iz Kombinata ELBA iz TemiŠvara v Romuniji. V štirih dneh obiska je uspešno opravljala delo prevajalca naša sodelavka Milica Markovič.
V deželi kralja Matjaža
Avtobus s 49 sedeži je bil tisto sobotno jutro 22. oktobra v celoti zaseden, za kar smo ugotavljali, da je * dolgoletni zgodovini Zmajevih izletov enkraten primer.
Vodič Marjan in šofer Simon sta nas kanila popeljati preko Ormoža v Budimpešto na dvodnevni izlet. Čeprav nas je skoraj do Madžarske meje obdajala gosta megla, je vodič že pri Črnučah začel ustvarjati potovalno vzdušje z dokajšnjo mero duhovitosti ter nas vseskozi opozarjal na razne zanimivosti ob poti in krajih, skozi katere smo potovali.
Vidite, čeprav ne vidite skozi meglo, je tam na desni to pa to, na vaši levi pa tisto in ono.
Mi pa ne bi bili mi, če si ne bi za začetek ogledali notranjščino gostilne na Trojanah, kjer kavica še ni smela biti zabeljena zaradi preklemanskega kazalca na uri, ki se še ni utegnil premakniti na številko sedem.
To pa ni razburjalo nekaterih korajžnikov v avtobusu, ki so tudi druge napeljevali k kršitvi predpisa. Sicer pa ga nismo dosti točili, ampak smo ga kar iz "naše".
Nekoliko razočarani, da bomo prišli v Budimpešto šele naslednji dan, ker da bomo prenočili med potjo nekje ob BlAfcnem jezeru, smo se skušali tolažiti na različne načine, obenem pa ugotavljali, da moramo za vozni red potovanja v prihodnje vedeti že takoj ob prijavi.
Cerkev Matije Korvina ali po naše kralja Matjaža si kot muzej ogleda vsakdo, ki kot turist zaide v Budimpešto.
Menili smo, da smo nekoliko oskoparjeni.
Z dolgimi postanki na naši strani, s popoldanskim prestopom meje smo šele prdti večeru prispeli na cilj prenočmvanja - v velik hotel Anabella v Balatonfiiredu.
Ob večerji smo se srečali z Madžarsko glasbo v ogromni jedilnici, ki pa je bila daleč odmaknjena od romantike, kakršno smo že spremljali v vzhodnih filmih, čim so ugotovili, da na naš račun ne bodo tbogateli", so se odmaknili od naših ornisij.
V nedeljo zjutraj ob čudovito sončnem, rahlo meglenem vremenu smo drveli po "ta pravi" avtocesti, ki nas je vodila naravnost v Budimpešto.
Povzpeli smo se na Citadello, hrib nad mestom, na katerem je ogromen spomenik ruskim osvoboditeljem. Pogled navzdol je bil nekoliko meglen. Pod nami je bila Budimpešta, mesto, v katerem je 8 mostov preko Donave, 7°o kinodvoran,
4oo cerkva, 123 termalnih vrelcev in še drugimi, raznoterimi zanimivostmi.
Ogledali smo si tudi cerkev Matije Korvina, po naše kralja Matjaža, ki je upodobljen sedeč na konju v kipu pred cerkvijo.
Med zanimivosti. Budimpešte spada tudi nogometni stadion NEP, ki lahko sprejme 12o.ooo obiskovalcev.
S kosilom v poznem popoldnevu smo zaključili ogled mesta. Precej lačni in utrujene nas tudi tu ni pritegnila ciganska glasba. To so kaj hitro ugotovili na videz sentimentalni godbeniki in še predno smo pojedli prikuho, so jo že odku-rili iz restavracije, preoblečeni v običajne civiliste.
Vklenjeni v pločevino avtobusa smo v poslovnem delu mesta zrli v zaprte trgovine. Nedelja, in samo nedelja. Pa čeprav, ampak niti ogled izložb nam ni bil namenjen.
Drveli smo proti domu in ob drugi uri zjutraj prispeli v Ljubljano. Za nami sta bila dneva izleta, dva dneva Madžarske in dva dneva ne preveč velikega navdušenja med cimbalami.
Madžarska je zanimiva, po svoje lepa, Budimpešta en sam muzej na prostem, vendar mnogo tega, mnogo lepot nismo dojeli in tudi krivi nismo sami.
Morda nam bo kdaj prihodnjič z boljšo organizacij? potovanja dano nadoknaditi zamujeno.
Električni pastir
čeprav že vemo, da sodobna tehnika izdatno pomaga v kmetijstvu, pa ne moremo mimo dejstva, da še slabo poznamo električnega pastirja. Sicer smo že večkrat slišali o bateriji za pastirja, delavci v obratu Šentvid pa to baterijo poznajo zelo dobro, saj je to njihov proizvod, ki je v letošnjem letu dobil solidno izdelano plastično embalažo.
Baterija 6S 4 z napetostjo devet voltov napaja pašne aparate, ki jih v Jugoslaviji izdeluje Iskra v Novem mestu,
Elrad v Velenju ter Elektrovod iz Ljubljane. Za slednjega smo dobili prospekt, iz katerega povzemamo nekaj osnovnih pojasnil z utemeljitvijo, da med tehničnimi napotki zasledimo navedbo naše, Zmajeve baterije:
Baterijski pašni aparat tipa TRIGLAV je proizvod firme ELEKTROVOD, Ljubljana, izdelan po nemški licenci. Uporablja se za pašo goveda, konj, ovac, svinj, kakor tudi z velikim uspehom za zaščito poljščin pred divjačino. Napaja se z električno suho baterijo 9 voltov. Baterija zadostuje za ca 3°oo ur paše, to je eno do dve pašni sezoni.
Aparat z baterijo je montiran v nelomljivo plastično ohišje, zaščiteno proti vlagi in dežju, zato odlično deluje in funkcionira ob vsakem vremenu in na vsakem terenu. Delovanje aparata je zaradi uvožene impulzne avtomatike sigurno in garantiramo tudi za daljše ele-
ktrične ograje do 5ooo metrov dolžine.
Pašni aparat Triglav lahko deluje na dve jakosti: NORMALNO ali MOČNEJE in ima zelo močne električne sunke, vendar ni nevaren niti živini niti človeku. Posebnost našega aparata je tudi vgrajena tipka in žarnica, s katero lahko vedno kontroliramo napetost baterije. Z vgrajeno, neonsko žarnico lahko stalno kontroliramo izolacijo električne ograje. V primeru slabe izolacije zaradi vlage ali prekinjene žice neonska žarnica v aparatu pokaže napako.
K vsakemu kompletu so priložena razumljiva navodila o delovanju in skice za montažo aparata, montažo izolatorjev, ozemlji-tvene sonde in električne ograje na terenu.
Pašni aparat Triglav ima vse potrebne ateste za varnost po VDE 0668 in RSO atest Z 71o9o kakofc tudi priporočilo kmetijskega instituta v Ljubljani.
Sreča na brvici
Ob koncu decembra si bomo pogledali v oči in dejali "Zdravja,
Pa ta želja po zdravju ni le želja po telesnem zdravju saj smo si ustvarili prepričanje, da je zadovoljstvo, tj. splošno ravnotežje oz. zadovoljitev vseh potreb in želja, sestavni del zdravega.
V najrazvitejših industrijah ne dvomijo več o tem, da je ogromno povečanje sodobnih obolenj rezultat vztrajnih teženj po neskončnem povečevanju produktivnosti za vsako ceno. Kar preko noči smo priča absurdom. Človek je zastavil vse sile, da bi si končno le podredil naravo in ravno, ko jo je uklenil, je spoznal da je ukle-nil sebe. Nefladoma je postalo bolj pomembno, kakšna je mešanica zraka in goriv za dosego določene moči stroja, kot pa mešanica, ki je potrebna za dihanje človeku. Spet smo se na drugi strani zavedli, da dajemo več denarja za analizo
PRIPRAVI IZGOVOR ...
zemeljske nafte kot za analizo pitne vode.
Imeli smo leto varstva okolja in delovnega okolja. Proglasili so ga v Beogradu. Vsi v Zmaju smo ga proglasili? Pričeli smo gojiti kulturo ali morda pismenost za varstvo okolja. Morda je vsakdo od nas storil korak naprej, da bi poleg prijetnega doma, ki si ga je uredil, močnega avtomobila, ki si ga je kupil in poleg preživetih prijetnih prostih dni v naravi, izboljšal tudi svoje in naše delovno okolje, saj je del časa, ki ga preživimo v tovarni, v delovnem okolju, zelo velik.
In sedaj si izberimo simbol našega odnosa do gibanja za varstvo okolja in za boljše delovno okolje.
Naj bo to drevesce, ki zajema manj kot petstoti del dvorišča in, ki smo ga v letu varstva okolja 565 krat polomili, pohodili in povozili.
Verjetno so naši dosežki pozitivni, saj je na dvorišču ostalo še eno drevo, ki bo verjetno, kljub precejšnjim poškodbam, na pomlad zopet ozelenelo. Poskusimo ugotoviti ali je pa morda le mogoče storiti še kaj več.
Urejenost delovnega mesta glede osnovnih higienskih načel, bi morda hitro dosegli, toda ker se ne predvideva zaposlitev večjega števila čistilcev, verjetno tu ne bomo prišli daleč. Estetska in barvna ureditev je seveda pri rednem vzdrževanju objektov in delovnih priprav mogoča, vendar ker nimamo pleskarja so tu že resne objektivne težave.
Naši predniki kmetje so smeti in gnoj odvažali na njive, če je bilo gnojišče polno, saj po travnatem in peščenem dvorišču, odpadke niso mogli odmetavati. V tem pogledu smo mi bistveno napredovali, saj imama asfaltirano dvorišče in ko se nam kontejner za odpadke napolni lahko vsak brez trohice slabe vesti zvrne cele zaboje smeti na dvorišče kamor se mu zahoče, potem pa, ko je nekega dne kontejner spet prazen, posebna služba efektno pobere vse smeti z gladkega asfalta.
Zlivanje odpadnega olja in vseh drugih kemikalij v kanalizacijo nam seveda ni posebno v čast, toda kljub temu smo s svojim početjem v določeni meri pozitivno vplivali na varstvo okolja. Pomisliti je namreč treba, da bodo tisti posamezniki, ki so prisiljeni piti vodo, onesnaženo z našimi odplakami, hudičevo pomislili na posledice, ki jih lahko oni povzroče ob nepremišljenem ravnanju z odplakami.
Delovno okolje našega varilca
je zelo slabo. Postavljeno je na samo križišče glavnih poti v tovarni tako, da ga sodelavci, ki te poti uporabljajo neprestano motijo s spotikanjem ob cevi za dovod plina in le varilčevi vztrajnosti in moči s katero krčevito drži aparat, se je zahvaliti, da mu aparat ne iztrgajo iz rok. Tu bi verjetno naša skupna akcija lahko težila k temu, da bi voziček z jeklenkami peemestili npr. v kuhinjo, kjer je nekoliko manjši promet, poleg tega pa je samo delovno okolje bolj spodbudno .
Borci za rekreacijo in splošen dvig telesne kulture pravijo: "Privjjjj se kajenja, če pa že kadiš, potem to delaj redno, kajti le sistematičnost je prava pot za željeni učinek." Mi delavci pa pravimo: "Krši vse predpise za varstvo delovnega okolja, ki si jih sam ustvaril, saj jih tudi drugi kršijo."
če na svojem delovnem mestu opravljate delo poleg tako zaprašenega okna, da pri dnev-
Letošnja fluktuacija
Do konca meseca novembra letos je prišlo v našo tovarno 44 novih delavcev (1 delavec je prišel iz JLA), odšlo pa 3o. Fluktuacija je 6,81 % kar pomeni, j.a je ena najnižjih v nekaj zadnjih letih. Največ ljudi je odšlo na lastno željo (lo), sledi sporazumno prenehanje (7), prenehanje v poskusni dobi (5), delovno razmerje za določen čas (3), dva delavca st6 bila upokojena, dvema je bil izrečen ukrep hujše kršitve delovne obveznosti, en delavec pa je odšel na odsluženje vojaškega roka.
Vzroki odhodov so po intenziteti približno isti, kot vsa leta doslej, izstopajo
ni svetlobi ne morete brez luči, pa še ta je zaprašena, potem si na vsak način pripravite dober izgovor, če bi vam kdo namignil, da steklo očistite. Če se bo pa morda nekomu le posrečilo, da vaa pregovori in boste okno in luč očistili potem naj to nikar ne postane navada.
Ker gojimo pismenost za varstvo okolja takorekoč iz nič, bo vsaka malenkost, ki jo bo prispeval posameznik, predstavljala določen napredek in morda ob koncu naslednjega leta ne bo uspeh že to, da nismo povozili vseh dreves, morda bomo k želji po zdravju prispevali še kaj več.
Podržaj Z.
malce prenehanja v poskusni dobi. To lahko pomeni dvoje: pozitivno je, da novi delavic pravočasno spozna, da mu delo ne ustreza in preneha, ko še ni posebne škode ne zanj, ne za organizacijo. Lahko pa pomeni tudi, da se delavec ne more vključiti v našo sredino, ker mu tega ne omogočimo.
Prihodnje leto bomo po vsej verjetnosti imeli precej večjo fluktuacijo zaradi preselitve v novo tovarno, treba pa bo ukreniti vse, da bo čimmanjša in da delavci ne bi odhajali samo zaradi druge lokacije.
Pri izbiri novih delavcev izvajamo selekcijo, kolikor je pač mogoča. Odvisno od "ponudbe in povpraševanja" po določenih profilih, kakor je pač situacija v sedanjem gospodarskem trenutku, upoštevati pa tudi moramo obstoječa družbene dogovore. Problem je zaposlovanje nekvalificiranih delavcev, ki največ fluktuirajo,letos tudi nismo imeli najbolj srečne roke pri pridobivanju kvalificiranih delavcev za neposredno proizvodnjo.
Napredovanje bomo v tem letu omogočili šestim našim delavcem, dvema pa smo omogočili drugo željeno delo (sicer z istim osebnim dohodkom).
M.B.
I Z BOLJ SAVE
Tehnologije naj različnej ših proizvodov v svetu se postopoma spreminjajo. Ponekod ne gre samo za manjše ali večje izboljšave, temveč večkrat tudi za revolucionarne preobrate. Takrat so tudi pristopi od idej preko prototipov in poskusne proizvodnje lahko zelo originalni. Neka tradicija ali dolgoletna praksa ni niti nujni pogoj, res pa je načrtno delo morda večje jamstvo za uspeh, kot pa poskušanje kar na slepo. Osnovna je seveda dobra zamisel. Če neka tehnologija uspe, pomeni to ob cenejši proizvodnji in kvalitetnejšem izdelku tudi možnost prodora na trgu, komercialni uspeh in druge prednosti.
Izbrana nova tehnologija pa ima še dodatne prednosti, če ne zahteva velikih vlaganj v osnovno opremo in naprave, ne kvari okolja (varstvo zraka, talne vode, hrup itd.), ter da ni potrebnih velikih instaliranih moči za pogon npr. elektrika, para, plin itd. Vsekakor ima enostavna tehnologija povsod prednosti: manjše so možnosti okvar, manj je remontov, profili visokokvalificiranih kadrov niso tako pereči, krajša je tudi uvajalna doba. Montaže strojev in zagoni so pogosto zelo zahtevni, zato jih pogosto izvrši dobavitelj opreme oz. specializirana ekipa delavcev, kar je tudi jamstvo za veljavnost garancije za neko določeno dobo. Seveda se že ob izbiri nove opreme gleda na ohranitev maksimalnega pretoka polizdelkov in os-
novnih surovin. Ozka grla morajo biti odpravljena. Transport je del tehnološkega procesa, zato ga ob nekaterih delnih adaptacijah ali v starih zgradbah ni možno učinkovito rešiti. Nova tovarniška poslopja oz. nove tovarne pa so gredbeni del že prilagodile tehnologiji in tudi vsem transportnim tokovom.
V vsaki industriji pa so določene delovne operacije ali zaporedja postopkov, ki so bistvenega pomena za enakomerno in dobro kvaliteto izdelkov. Tudi ob odličnih surovinah je
možno s površnim delom ali ob nepopolni kontroli uničiti marsikateri drugi napor, saj je škarta lahko precej. Predpogoj za dobro kvaliteto je tudi upoštevanje tehnološke discipline. Bistveni posegi pa niso možni samo s poostreno kontrolo, temveč s spremembo tehnološkega procesa, ko se nivo kvalitete ob enakem ali celo manjšem naporu lahko dvigne kar za več razredov. To so torej tiste bistvene tehnološke izboljšave, ki jih tovarne običajno skrivajo pred konkurenco, včasih celo tako daleč, da jih namenoma niti ne upajo patentirati. Želja po prestižu za bodoče obdobje je takrat primarna in s tem tudi ambicije po vodstvu v tržnem deležu. Vendar so takšni primeri možni le v kolektivih z zelo strogimi notra-I njimi službami interne kontra-špijonaže. V določene zgradbe, hodnike in sobe imajo dostop le preverjeni ljudje, ki se jih nadzira vsesplošno, tudi privatno. Dokumentacijski arhivi in originali risb ter kopiranje je večkratno nadzorovano: šifre, podpisi, ključi itd. Osnova strahu je predvsem v konkurenčni borbi drugih firm. Največji profiti se ob nekem novem ali bistveno izboljšanem proizvodu ustvarijo le z masovno proizvodnjo in izredno hitrem prodoru na tržišče, kar mora delovati kot presenečenje. Z osvojitvijo potrošnikov pa se ustvari tisti komercialni "boom".
Izboljšave so lahko zelo izvirne. Domisli si jih pogosto posameznik, pa tudi skupina. Nastanejo lahko ob reševanju popolnoma drugega tehničnega problema, ali pa se uporabijo
znane ali novejše izkušnje iz neke druge tehnologije, kar se prilagodi določenim novim
prejeli smo...
zahtevam. Dokazov iz zadnjih let je precej npr.: Litij/ Tionilkloridne baterije so razvili nehote ob študiju tekočih laserjev. Ali pa drug primer: za nemški sintetični material "Parate*" se v povprečju vsak teden izkažeta dve do tri nove možnosti uporabe npr. tapete, reklame, obveze, separatorji, filtri itd. T tem primeru celo tržišče samo išče nove možnosti uporabe, kar je spretno izkoristil ttidi marketing firme Lohmann/Rhein iz Zah.Nemčije.
Nesluten razvoj elektronike in elektrotehnike pa po pripovedovanju nekaterih ameriških raziskovalcev pri nekaterih firmah sloni skoraj izključno na novih idejah zelo "zasanjanih zanesenjakov", ki dobesedno bruhajo skoraj neverjetne zamisli, a jih nato druga ekipa strokovnjakov z nekaj eksperimenti potrdi in šele nato se angažira razvijalce in tehnologe za izdelavo prve linije oz. avtomatov. Seveda tako ne gre prav povsod, se je pa v zadnjih letih žal že prepogosto uresničilo. Napredek bodočnosti je v nekaterih industrijskih gigantih, npr. SSSE in ZDA, resnično v rokah peščice zanesenjakov, pa jih pogosto imenujejo tudi vrhunski strokovnjaki ali še kako drugače, ustrezno jih tudi plačajo ter jim nudijo dobre pogoje za delo. Vse novosti pa potem vpelje v proizvodnjo zelo širok krog sodelavcev različnih profilov, saj gre za tekmo s časom. Tehnologi so povsod prisotni, tako ob uvajanju nove tehnologije kot ob vseh nadaljnjih izboljšavah in spremembah.
O NAŠEM GLASU
Čakal sem že z nekako nestrpnostjo naše glasilo, pa me je nova številka zelo presenetila v dobrem pomenu. Ne samo lepe in čiste slike, temveč tudi papir in vezava sta vzorno narejena. Pa tudi vsebina je bogata, zato se mi tembolj čudno zdi, da je tako malo odmeva med pisci. Saj ne moremo reči, da so v Zmaju samo nepismeni ljudje. Pričakoval sem, da bo kup pisem prišlo samo s počitnic, pa nič, kot bi se nikjer nič ne zgodilo.
Pa se vendar med počitnicami le zgodi marsikaj, kar bi bilo vredno ohraniti v spomin na lepo preživete dni. Morda bo pa drugo leto kaj bolje v tem pogledu. Pa tudi iz samega dela v tovarni bi se dalo kaj prijetnega napisati. Naj se vsi prizadeti poboljšajo ter pomagajo urednikom in strokovnim delavcem pri urejevanju tovarniškega glasila.
Tovariš uredniki Vidim, kako se že veselite vselitve v nove tovarniške prostore.
Sam sem občutil radost, ko sem pred kratkim v imenu skupnosti otvoril nov dom starejših občanov za Bežigradom. Na slovesnosti so bili navzoči številni zastopniki vseh mogočih ustanov in društev s tovarišico Lidijo Šantjurčevo na čelu. Morda bo to le koga tudi iz tovarne zanimalo. Posvečamo vso skrb delovnemu človeku, pri tem pa ne pozabljamo tudi na starejše
občane, ki so že doprinesli svoj delež k boljšemu jutrišnjemu dnevu.
Kaj pa naj rečem o vsebini lista?
Vse najboljše in le želim, da bo vsebina tudi v bodoče takoppregledna in jasna.
Zelo poučno je branje 0 naši samoupravni organiziranosti, ki je že kar cela študija, za katero je potrebno precej časa, če jo hočeš proučiti.
Zelo razveseljiva je notica o letu uspehov v obratu Šentvid. Le tako naprej, uspeh ne bo izostal. Novatorjem pa vsa čast in priznanje, saj so pokazali, kaj vse zmore naš človek in nam ni potrebno hoditi gledati preko meja naše domovine.
Vaši planinci pa res niso od muh. Pa ne da bi se enkrat spravili celo na Himalajo?
To bi imela tovarišica Brigita še pisati (potem bi mi priložnostni pisci kar lahko izostali, ali n e tovariš urednik).
Končno pa bi se rad zahvalil uredništvu za objavo smrti dolgoletne delavke Zmaja, tovarišice Frančiške Gorše.
V imenu njene hčerke Danice, se uredništvu toplo zahvaljujem za priobčen nekrolog ter pripis delavcev tovarne.
S tovariškim pozdravom!
Franjo Kristan
Mgr.oc.dr. Janez Kuhelj specialist radioterapevt
bolezen našega časa
RAK NA MOŠKIH SPOLOVILIH
- Bolnikova usoda Je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze in pravilnega zdravljenja.
Najbolj pogosten rak na moških spolovilih je rak na prostati (podmehumice). Prostata leži pod mehurjem, oklepa sečnico in doseže v puberteti pod vplivom moških spolnih hormonov svojo normalno velikost. V starosti, ko se količina moških spolnih hormonov spreminja, se prostata poveča in pri tem lahko povzroči značilne težave pri puščanju seča. Govorimo o starostnem povečanju ali hipertrofiji prostate.
Bak na prostati je predvsem bolezen starejših let; po 60. letu starosti je med prvimi petimi najčeščimi rakavimi obolenji pri moških. Bolezen poteka včasih tako skrito, da jo odkrijemo šele pri raztele-šenju zaradi drugih bolezni umrlih moških ali pri operaciji starostno povečane prostate. V tem primeru je rakavo tkivo navadno vidno pod mikroskopom in ne povzroča nobenih težav. Ne vemo, koliko časa lahko bolezen ostane na tej stopnji; niti ne vemo, zakaj prične rasti in delati zasevke. Izkušnja je pokazala, da so pri nastanku raka
na prostati pomembni moški spolni hormoni. Bolezen se nikoli ne razvije pri moških, katerim so bila v mladosti poškodovana ali odstranjena moda, ki tvorijo moške spolne hormone.
Malo bolj napredovalni rak na prostati povzroča v začetku enake težave kot starostno povečana prostata. To pa je
lahko nevarno, ker se ravno v tako povečani prostati posebno pogosto razvija rak. Kasneje se pojavijo pri bolniku še bolečine v mehurju, ki jih pogosto spremlja vnetje mehurja, in bolečine v danki s težavami pri iztrebljanju.
To lahko opozarja, da se rak vrašča v mehur in danko, ki ležita neposredno ob prostati. Niso pa nujna vsa ta znamenja, saj se bolezen včasih iz majhnega žarišča v prostati že kar kmalu razsoje po telesu, predvsem v kosti, in povzroči revmatičnim bolečinam podobne težave. Pri razraščanju zasevkov pride do uničenja kostnega mozga, ki tvori krvne elemente. Posledica tega je propadanje in slabokrvnost, če zasevek uniči dovolj kostnega tkiva, pride lahko že pri manjšem naporu do preloma kosti.
Bolnik, ki ima katerokoli od opisanih težav, mora takoj k zdravniku, ki bo z otipanjem prostate skozi danko in s krvnimi preiskavami sum potrdil
ali ovrgel in po potrebi bolnika čimprej poslal na pregled k specialistu, ki se ukvarja s tem rakom. Le-ta napravi še dodatne preiskave, predvsem pa skuša dobiti tkivo s punkcijo ali z izrezom iz sumljivega mesta, kar je mikroskopska diagnoza edina zanesljiva.
Brž ko Je sum na raka potrjen, moramo nemudoma pričeti ustrezno zdraviti, če gre za omejeno bulo, ki jo lahko odstranimo operativno, zadostuje temeljita operacija bule.
Ker pa vemo, da je bolezen le redko omejena in se rada kmalu razseje po kosteh, je zdravljenje še bolj zanesljivo, če odstranimo tudi moda. Gre namreč za tumor, ki je v mnogih primerih v svoji rasti odvisen od moških spolnih hormonov. V primerih pa, kjer tumorja zaradi njegove obsežnosti ali oddaljenih zasevkov ne moremo več operirati, zdravimo raka na prostati z obsevanjem, kastracijo in uporabo ženskih spčlnih hormonov.
Prav tako zdravimo tudi večje zasevke. Manjše kostne metastaze pa si prizadevamo uničiti z vnašanjem radioaktivnih snovi v zasevke.
Usoda bolnikazz rakom na prostati je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze in pravilnega zdravljenja. Zato moramo poznati zgoraj opisana znamenja; če jih opazimo, moramo čimprej poiskati zdravniško pomoč. Ta znamenja pogosto niso očitna; zdravnik naj bo tisti, ki naj jih kar najhitreje oceni. Omenjenega raka na prostati z operacijo lahko popolnoma ozdravimo. Bazširjene in razsejane oblike raka pa lahko več let uspešno zdravimo s hormoni in tako omogočimo bolnikom bolj ali manj normalno življenje.
Rak na modu, je manj pogosten kot rak na prostati. Je predvsem bolezen mlajših moških, najčešče v starosti od 2o do 45 leta.
Pravega vzroka za nastanek raka na modu tudi še ne poznamo. Pogosto se razvije v tistih modih, ki zastanejo v trebušni votlini. Ko otrok še raste v materinem telesu, se moda spuščajo iz trebušne votline, kjer so navadno ob rojstvu. V trebušni votlini pa se pod vplivom neustreznega okolja zaostalo modo rado rakavo spremeni. Zato dečki, pri katerem ob rojstvu ne najdemo v modniku obeh mod, spravimo z operacijo le-te v pravilni položaj, kar pomeni varnostni ukrep zoper raka.
Modi sta žlezi, ki sta na lahko dosegljivem mestu, tako da opazimo v njih že majhno oteklino. Bulo, ki sprva ne povzroča nobenih težav in je po navadi prvo znamenje rakave rasti, pogosto prikrije spremljajoče vnetje moda ali vodna kila, kar zavede včasih celo zdravnika v nepravilne diagnoze. Zato moramo takrat, ko se pojavi v modih bula, ki ni neposredna posledica poškodbe ali vnetja, vedno poiskati zdravniško pomoč. Bule v modu so pogosto rakavega izvora, zaradi česar ne smemo odlašati z operacijo. Med samo operacijo izrežemo košček bule, ga pregledamo pod mikroskopom in tako brez nepotrebnega izgubljanja časa ugotovimo vrsto obolenja. Če gre za rakavo obolenje, mora modo odstraniti. Ker se rak lahko zaseje v bezgavke, obsevamo po operaciji z ionizirajočimi žarki
celotno povirje mezgovnic in bezgavk, skozi katere odteka mezga iz mod, ali pa ga operativno odstranimo. Ker je rak na modu zvečinezeelo občutljiv
za obsevanje, s takim zdravljenjem pri dovolj zgodaj odkriti bolezni bolnika lahko dokončno ozdravimo. Včasih pa je bolezen, ko pride bolnik na zdravljenje, že razsejana v oddaljenih organih, navadno v pljučih. Pri takih bolnikih je seveda prav malo upanja na ozdravitev, vendar pa bolezen lahko z obsevanjem zadržujemo in bolniku tako lajšamo težave. V zadnjih letih pri teh bolnikih obsevalno zdravljenje uspešno dopolnjujemo s citostatiki. Bolniku dajemo ta zdravila, ki zaustavljajo rast rakavih celic. Žal pa citostatiki vplivajo tudi na zdrave celice in jih poškodujejo. Zato je zdravljenje težko in navadno uspemo bolezen zavreti le za nekaj mesecev.
Kak na moškem spolovilu je zelo redko obolenje, ki se pojavlja predvsem v starejših letih. Splošno mnenje je, da pospešuje bolezen neustrezna higiena. Pogosteje jo najdemo pri prirojenih zoženih kožicah na moškem spolovilu (fimozah). Narodi, pri katerih je obrezovanje otrok verski običaj, praktično te vrste raka ne poznajo. Obrezovanje namreč prepreči zastavljanje izločkov in omogoči lažje čiščenje moškega spolovila.
V	začetku je rak spolnega uda neznatna ranica, ki se ne zaceli. Sčasoma pa se poveča ali spremeni v bulo. Tako na-predovana bolezen lahko povzroča težave pri puščanju vode in postopno razpadanje uda.
V	zrasteh se pojavljajo povečane trde bezgavke, ker se vanje zasejejo rakave celice.
Bolezen napreduje počasi. Spremembe, ki zaradi nje nastanejo, pa so dovolj jasne, da jih
lahko vsak bolnik spozna. S pregledom izrezanega koščka pod mikroskopom lahko raka tudi tu zanesljivo ugotovimo. Zdravljenje v začetku ni težko, saj navadno zadostuje temeljito rentgensko obsevanje. Še vedno pa najdemo bolnike, ki sessramujejo ali boje svoje bolezni in ne pridejo pravočasno k zdravniku. Tedaj pa je možno bolezen ozdraviti samo z operacijo, ki zahteva odstranitev uda in bezgavk v zrasteh. Oddaljeni zasevki so pri tej bolezni zelo redki; zato bolnik lahko upa, da bo ozdravel, če se seveda rak krajevno in v bezgavkah Se ni preveč razrastel. Če bolezen pravočasno odkrijemo in jo ustrezno zdravimo in tako pozdravimo, se ponavadi ne ponovi. Vendar pa morajo taki bolniki zaradi varnosti prihajati na občasne zdravniške preglede.
Obvestilo urednika:
Že dalj časa ugotavljamo in še posebej v zadnjem obdobju smo slišali od precejšnjega števila bralcev našega glasila, da je rubrika "Bolezen našega časa" izredno toplo sprejeta in zelo čitana.
Zato se je uredništvo glasila odločilo, da bo redno v vsaki številki tudi v prihodnje objavljen zanimiv sestavek s področja zdravniških ugotovitev in napotil za preventivno ukrepanje. Vendar bomo serijo pod omenjenim naslovom v janudarski številki zaključili s sestavkom "Rak na sečilih", nakar bomo objavljali sestavke o škodljivosti kajenja, alkoholizma in slično.
Želimo, da se tudi v novem letu temeljito seznanjate s sestavki, ki jih zbira in pripravlja za naše glasilo socialna delavka Skuber-Osterman Elizabeta.
- Ur.
naslovi upokojencev
Na splošno željo naših upokojenih sodelavcev vsako leto enkrat objavimo njihove naslove. Običajno to storimo v decembrski številki glasila. Na zadnjem srečanju upokojencev v Zmaju pa nam je bila še posebej izražena želja po objavi naslovov, ker je v letošnjem letu prišlo do precejšnjih sprememb v naslovih.
Če pa boste zasledili kakršnekoli netočnosti, vas prosimo, da sporočite na uredništvo glasila.
-Ur.
OREHOVEC Polonca 6I000 Ljubljana Titova 283
GORENC Alojzija 6I000 Ljubljana Mokriška lo
JERAS Ana 6I000 Ljubljana Draga 34
GAŠPERŠIČ Janko 61261 Dobrunje Cesta na Urh
SETU Z Risto 58ooo SPLIT Poljana I.Cankara 2
TURK Marija 6I000 Ljubljana Titova 143
ŠUBELJ Ludvik 6I000 Ljubljana Beričevo 23/c
JELNIKAR Anton 61215 Medvode 8/b
RIHAR Feliks 6I000 Ljubljana Moše Pijade 22
KOGOVŠEK Albina 61351 Brezovica Log 3
POLONČIČ Stane
61296 Šentvid pri Stični
Dob 12
OBLAK Terezija 6I000 Ljubljana Adamičeva 2o
KOCJANČIČ Janez 61233 Dob pri Domžalah Studenec 7
VERBIČ Rudolf
61296 Šentvid pri Stični
Glogovica 16
DEČMAN Angela 6I000 Ljubljana Partizanska 23
MARINKO Tončka
61353 Borovnica št. 127
GRUM Marija 6I000 Ljubljana Emonska 12
LEBAR Lado 6I000 Ljubljana Korunova lo
PLESTENJAK Antonija 61351 Brezovica Log 7o
LEGIN Milka
6I000 Ljubljena-Zalog
Kekčeva 12
ŽERTUŠ Marija 6I000 Ljubljana Ob zeleni jami 21
LIPUŠČEK Dragica 61295 Ivančna gorica Stična 11
GORENC Neža 6I000 Ljubljana Linhartova 18
NOVAK Pavla
6121o Ljub1j ana-Šentvid Komelova 37
PERŠIČ Bogomir 6I000 Ljubljana Jamova 72
BARTOL Vera 6I000 Ljubljana Vlahovičeva 18
KRŠLIN Fani 6I000 Ljubljana Podvozna pot lo
NIKIČ Radovan 6I000 Ljubljana Runkova 28
PODLOGAR Marija 6I000 Ljubljana Vlahovičeva 16
POZNIČ Marija 6129° Grosuplje Taborska 37
HLEBEC Jože 6I000 Ljubljana Trg prekomorskih brigad lo
VIDIC Pavla 6I000 Ljubljana Partizanska 16
LAZNIK Ivanka 6I000 Ljubljana Martina Krpana 2o
ZUPANČIČ Milka 61296 Šentvid pri Stični n.h.
RUDOLF Franc 6I000 Ljubljana Ilirska 32
TOMŠIČ Peter 6I000 Ljubljana Vlahovičeva 16
TOMŠIČ Rezka 6I000 Ljubljana Vlahovičeva 16
VUČKO Jožefa 6I000 Ljubljana Pokopališka 18
BRESKVAR Alojzija 6I000 Ljubljana Korytkova 26
BEDŽUH Minka 6I000 Ljubljana Nanoška 2o
ČEPON Betka 61352 Preserje 1
GLAVIČ Polda 6I000 Ljubljana Tržaška 282
JAKŠA Julka 61351 Brezovica Log pri Ljubljani
JEŽEK Jelka 6I000 Ljubljana Šmartinska 9
JAKOPIČ Unica 6I000 Ljubljana-ŠiSka Ulica Prvoborcev 37
KADUNC Ana 6I000 Ljubljana Božna dolina -Škrabčeva 6
PEZDIE Marija 61351 Brezovica Lukovica 48
LOMOVEC Vera 61351 Brezovica Dragomerška 35
LIPUŠČEK Valerija 61296 Šentvid pri Stični Stična 16
MIHELIČ Angela 6I000 Ljubljana Tabenaka 13
MALI Marija 61351 Brezovica 55
NOVAK Antonija 6I000 Ljubljana Tržaška 6
ŠTIBN Pepca 6I000 Ljubljana Teaovnikova 84
ŠKOFIČ Anton 6I000 Ljubljana Janova 41
ERŽEN Jože 61296 Šentvid pri Stični 7
HELJIČ Ana 6I000 Ljubljana Crablovičeva ul.
PEEKD Marija 61296 Šentvid pri Stični loo
ERŽEN Gizela 61351 Brezovica Notranje gorice 9o
VRBINC Marija 6I000 Ljubljana Gordanova 9/a
PROSEK Alojzija 61296 Šentvid pri Stični Petrušna vas 31
VIDIC Ančka 6I000 Ljubljana Partizanska 16
PLESTIKJAK Francka 61351 Brezovica Log 68
SETNIKAR Marija 6I000 Ljubljana Prevalj 3o
VRBEC Francka 6I000 Ljubljana Šketova 3
DANEU Vladimir 6I000 Ljubljana Kebetova 23
HLEBEC Kati 6I000 Ljubljana Gosposvetska 12
TOMAŽIČ Milka 6127o Litija Partizanska pot 16
ŠUJKO Terezija 6I000 Ljubljana Moše Pijade 22
KRISTAN Franc 6I000 Ljubljana Triglavska 17	OVEN Jožefa 6I000 Ljubljana Hrenova 7
STARIN Marija 6I000 Ljubljana Gosposvetska 13	PAJK Ana 6I000 Ljubljana Gosposvetska 13 -soba 29
ZDEŠAR Ivana 6I000 Ljubljana Cesta na Bokalce 2o	VESIČ Čedomir llooo Beograd Janka Veselinoviča 15
PEZDIR Francka 61351 Brezovica Dragomer 14	PETELIN Urška 61362 Preserje Prevalje 12
KOLONIČ Alojzija 6I000 Ljubljana Ul.Stare pravde 18	
naša ^čebelica"
O poslovanju naše blagajne samopomoči, imenovane "čebelica” že leto dni nismo ničesar zapisali.
Prav je, da tokrat na kratko omenimo, kakšna je problematika tega področja.
Ugotavljamo, da je vpis novih članov maloštevilen. Največ primerov je, da se nekdo vpiše v članstvo šele takrat, ko že potrebuje posojilo. To pa ni izvedljivo po pravilniku, ki predpisuje, da šele po treh mesecih članstva lahko zaprosi za posojilo in v tem primeru le do 3.000 dinarjev. Po vrnitvi prvega posojila, katerega rok je deset mesecev, lahko ponovno zaprosi posojilo do višine 7.000 din. Ker pa je število prosilcev za posojila precejšnje, bi moral vsakdo planirati koriščenje posojila vsaj tri mesece vnaprej, da ga lahko upoštevamo in pravočasno planiramo finančna sredstva.
Sicer pa bomo v eni prihodnjih številk našega glasila nekoliko obširneje podali celotno problematiko, opisali nekaj primerov, ki otežkočajo poslovanje v smislu zadovoljstva in ugodnega reševanja njihovih prošenj. Že takoj pa naj dodamo, da vsakdo, ki ni seznanjen z našim pravilnikom, dobi ustrezna pojasnila pri predsedniku ali pri blagajniku, da ne bi bilo poznejšega negodovanja in neutemeljene kritike.
Vsem članom ČEBELICE želim srečno, uspešno in veselo novo leto 1978.
Predsednik Franc Lendero
NOVO LETO V HRIBIH
Kot po stari navadi so se srečali pod uro na Železniški postaji dobri znanci s hribov - planinci, ki se odpravljajo na izlet in pogovor je stekel. Kdaj, kam, kako je bilo, kdaj se bodo zopet srečali in skupaj odšli na kakšno prijetno turico, saj je zima pred vrati in dan se kmalu prevrne v noč.
Tako so stali pod uro in veselo kramljali. Pa se nekdo spomni. Kam gremo pa Novo leto čakat?
V hribe, vsi v en glasi
Ampak kam, ko so pa še vsi hoteli zasedeni. Pa nič zato so dejali. Bomo šli pa v kakšno bolj skromno kočo, kjer ni elektrike in modne revije.
Dogovorili so se, kam bodo šli, kaj vse bodo vzeli s seboj, saj v kočah ni na
razpolago novoletnega menija. Spisek je bil kmalu sestavljen. Janez in Miha bosta podkrbela
za pijačo, seveda ne sme manjkati steklenice šampanjca, ki je obvezna za ob polnoči, ko Silvester odpelje staro leto v pokoj. Gustelj, Peter in Francelj bodo nabavljači mesa in vsega kar zraven paše,
Mojca, Sonja in Vera bodo spekle kaj sladkega, Meta in Špela pa bosta poskrbeli, da bo koča okrašena, kot se spodobi v pričakovanju Novega leta.
Prišel je 31. december in vsi otovorjeni s težkimi nahrbtniki so se zbrali na starem mestu. Svoje konjičke so pustili doma in se odpeljali z avtobusom. Bili so razigrani, dobre volje, micev in smeha ni zmanjkalo.
Sopihajoč z dobrotami v nahrbtnikih so prispeli do koče. Koča v katero so bili namenjeni je stala samotna na
prijetni planini, okrog in okrog pa so jo obkrožali vrhovi beli od čistega snega in bleščeči od sonca. Nebo pa je bilo sinje modro bfez oblačka.
Zakurili so kmečko peč in kmalu se je po koči razlila prijetna toplota.
Vsi skupaj so pripravljali mizo za slavnostno planinsko
večerjo. Miha pa je s seboj prinesel tudi majhen tranzistor, da bodo imeli kaj glasbe za ples.
Prijetno je dišalo po svečah, veselo so prepevali, obujali spomine kje vse so bili v tem letu, se zavrteli ob zvokih radia Ljubljana in kar prehitro je oznanil tranzistor, da se bliža polnoč. Šampanjec je bil pripravljen. Ura je točno 24°0 - sliši se SREČNO,
SREČNO v Novem letu, močan pok, šampanjec šumi, sledijo čestitke in vsak vsakemu zaželi največ sreče v Novem letu, da bi še dolgo hodili skupaj v gore itd.,itd.
Na radiu je valček in iei zaplešejo v Novo leto.
Proti jutru pesem počasi zamre, najbolj utrujeni po-spijo na klopi za mizo in pečjo.
Frvo jutro v Novem letu.
Špela, ki ne more dolgo spati skuha močno kavo, ki prebudi tudi najbolj trudne zaspance.
Vsi skupaj se odpravijo na sveži zrak, brez glavobola in mačka, gledajo v dolino, ki je pod njimi vsa zavita v meglo, oni pa uživajo svoj prvi januarski dan srečni, zdravi in zadovoljni.
SREČNO
Sreča in veselje Radost in želja,
Ena flaška za žulje in e zmoreš, tudi za grlo Kleši s seboj v gore, da Ob družbi veseli smeh ne zamre.
Noge si na trimu utrdi,
Obleti si hribovski gvant, Visoko se vzpni na gore ter Ozri se na vse pod seboj.
Lepota E hkratna,
Tebe pozdravlja 0, srečni gorjan.
Srečno 1
2 njo na izlet
Velikokrat je bilo slišati in še posebej od nekaterih posameznikov iz kroga upokojencev na zadnjem srečanju, da si kar zadeva lažje vsebine v našem glasilu, težko predstavljajo, da ne bi bilo objavljenega kakšnega prispevka naše Brigite Krisper.
Njen opis izletov je tako dojemljiv, lahkoten, prijeten in tako doživeto podan, da spada med zelo čitane rubrike v našem glasilu.
Želja, da se s svojimi prispevki oglaša tudi v naslednjih številkah glasila, je velika.
Tudi za novo leto 1978 I
My
gibanje
0 K T 0 B E B
Sprejeti v delovno razmerje:
STANOJEVIČ Miodrag, vodja izmene od 3.10.1977
ČERIMOVIČ Olga, delavka pri
alkalnih baterijah od 5-10.77
RECEK Majda, delavka pri alkalnih baterijah od 7.1o.1977
SAVIČ Stane, tehnolog I. od
3.10.1977
REBEC Milan, strojevodja na stroju PL R 12 od 7»lo.l977
RESNIK Vilma, delavka na vtis-kavanju pozitivne elektrode
od 17.10.1977
MAJER Nevenka, delavka III. na stroju PL R 6 od 17.lo.77
SMERAJC Jožica, delavka na merjenju baterij 3B 12 od 2o.
10.1977
GLAVAN Jožica, delavka na merjenju baterij 3B 12 od 21.10.1977.
Prenehalo delovno razmerje:
PRISTOVNIK Branka, delavka III. na stroju PL R 6 dne 23.9.77
PETELIN Urška, delavka na spajanju baterij 3B 12 dne 18.
10.1977
ROTAR Bna, delavka na vtiska-vanju negativnega sloja pri baterijah LR dne 18.lo.1977.
članstva
NOVEMBER
Sprejeti v delovno razmerje:
ŽAGAR Aleš, tehnolog v obratu vzdrževanja od 1.11.1977
LEBAN Dragan, strojevodja pri strojih za izdelovanje negativnih elektrod od 1.11.1977
GAJIČ Sarajka, snažilka v obratu Šentvid od 14.11.1977.
Prenehalo delovno razmerje:
MAJER Nevenka, delavka III. na stroju PL R 6 dne 27.
10.1977
TOŠIČ Risto, skladiščni delavec dne 25.lo.1977
KONDIČ Jovanka, delavka na vtiskavanju mase za pozitivne elektrode dne
21.11.1977
PETELIN Slavica, spajanje baterij 3R 12 dne 2i.ll.i977
HROVAT Franc, delavec II. pri izdelovanju depol.paste dne lo.11.1977.
ČEBELICA blagajna vzajemne pomoči
-	če želite postati član
-	če želite vlagati
-	če želite posojilo
Predsednik Franc Lendero in blagajnik Marica Nemec vam posredujeta ostale informacije
upokojitev
Kdo bi preštel celo goro baterij, jih stehtal in z njimi naložene vagone preštel, kolikor jih je šlo skozi njene roke. Baterija za baterijo v regalih po 25 komadov, zabojčkov in pritiskov spajala s kontaktom. Kdo bi preštel njene gibe, enakomerne, monotone pri spajanju žičk, pri vezanju ploščatih baterij, z dobro in slabo voljo, vdahnjene z razpoloženjem, veseljem in skrbjo za doseganje norme, preseganje in ustrezno kvaliteto. Baterije in samo baterije. Podnevi jih je obračala, gledala z očmi, ponoči, zvečer s svojimi mislimi. Dan za dnem, leto za letom, dolgo vrsto let. Prvič si je baterijo ogledala, jo otipala, jo skušala s plinskim spajalnikom dopolniti že 4-. junija leta 1958. Ves čas je bila vezalka baterij, v spajalnici, na liniji vse tja do letošnjega leta.
število zaposlenih
Njen stol, njen delovni prostor na liniji ploščatih baterij je 18. oktobra letos osamel. Odšla je v pokoj -starostna upokojitev.
Njeno delovno mesto pa bo znova zasedeno, zasedeno z mlajšo močjo.
PETELIN DEŠKA se je upokojila. Želimo ji zaslužen počitek, oddih, želimo pa si tudi srečanja in nadaljnjih medsebojnih vezi, kakršne gojimo z ostalimi nekdanjimi sodelavci.
Srečno in še srečno novo 78 želijo aktivni
SODELAVCI
Proizvodni sektor moških	75 žensk	135 Skupaj	21o		Dne 3o.11.1977 je bilo v tovarni Zmaj zaposlenih 446 delavcev, od tega 166 moških in 28o žensk.
Obrat Šentvid		deČai/cem. 2maja
moških	3o	
žensk	88	Leto 1977 Bo kmalu zatonilo.
Skupaj	118	Tako izražam v imenu upokojencev celotnemu kolektivu željo, da bi leto 1978 prineslo vsem trdno
Skupne	službe	zdravje in mnogo delovnih
moških	61	zmag ter srečno selitev v nove
žensk	57	prostore.
Skupaj	118	Lep pozdrav	Frando Krlstan
1978							
MESEC	Rač. dni	DELOVNE SOBOTE					
		1	2	3	4	5	Skupaj:
JANUAR	24	7	-	21	-	-	2
FEBRUAR	22	-	11	-	-	25	2
MAREC	23	-	-	-	-	-	0
APRIL	22	1	-	15	-	-	2
MAJ	23	-	-	-	-	-	0
JUNIJ	22	-	-	-	-	-	0
JULIJ	22	-	-	-	-	-	0
AVGUST	23	-	-	-	-	-	0
SEPTEMBER	23	2	-	16	-	-	2
OKTOBER	23	-	14	-	-	-	1
NOVEMBER	23	4	-	-	-	-	1
DECEMBER	23	-	-	16	23	-	2
SKUPAJ:		12					
28. aprila - kolektivni letni dopuat
17. junija - delovna eobota po zakonu (solidarnostna)
8.	julija - delovna sobota namesto ponedeljka 3» julija
9.	decembra - delovna sobota namesto petka 1. decembra.
Kolektivni dopust za izmeni A in B ter v Šentvidu za delavce
?f4 aegeitpistt ts ti4a» jje	aesee ivpsSs
Kolektivni dopust za delavce na liniji 2H lo in 6AF 22 v Šentvidu je planiran za mesec julij.
zahvaCa.	"NA5 GLAS" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna skup-
Prisrčna hvala za	nost tovarne "ZMAJ" Ljubljana.
izraženo sožalje ob	Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: SMOLIČ Franc,
smrti mojega moža	urednik: Marijan MAVER. Tisk:
Lj. 11.12.77.	Tiskarna KRESIJA, Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. Po
	pristojnem mnenju št. 421-1/73 oproščeno plačila temeljne (p
Benč an-Hočevar Dagmar	davka od prometa proizvodov.
rojstni dan
V MESECU JANUARJU PRAZNUJEJO
VELIKONJA Božidar GRDEN Franc ŽELEZNIK Anton KRANJAC Zdenko OVEN Vida VERBIČ Alojzija KOCJANČIČ Anica PODGORELEC Angelca SAVIČ Stane PERKDN Iztok KOVAČIČ Dragomil SUHADOLNIK Ivanka ROGLIČ Marjan SLAVIČU Frančiška SIJAMHODŽIČ Husein JAKOMIN Milan BRUS Marija LAZAREVSKI Stavo FEMC Anton PRAH Pavla LUČIČ Stana GROBOLJŠEK Karla GLUHA9 Anica KASTELIC Vida JEŽ Zdravko KREK Tončka GROJZDEK Peter DIMIČ Stevan ČEBULAR Anica ŠKRABEC Marija JELBi J0Ž6 BERČAN Terezija BERDAJS Julka KOVAČIČ Ivan BAJRAMOVIČ Stilsa MIKLAVEC Stanka MAJSTOBOVIČ Zoran
novice z gradbišča
Mraz in megla ter odjuga in dež. Hladni zimski, nič kaj ugodni delovni pogoji. Pa vendar delo na našem gradbišču ni zamrlo. Številni padavinski dnevi v prvi polovici decembra skoraj ne vplivajo na potkk del. Škoda le, da svetlobne kupole še niso dobavljene in montirane in zaradi katerih ni moč v celoti izolirati streho. Posledice so občutne na spoju z že zgrajenim skladiščem, kjer ob vzdolžnem nosilcu zamaka.
Pravkar se izvaja priključek na toplo vodo, sicer pa so v kletnih prostorih obeh zgradb že v grobem položene vodovodne inštalacije.
S finim ometom so obdane vse stene v kletnih prostorih upravne zgradbe, vidna pa je tudi električna napeljava. Sezidane so vse pregrade za sanitarije poleg moških in ženskih garderob in kot je pred zaključkom redakcije našega glasila povedal vodja gradbišč* Janez Furlan, bodo do
novega leta vzidani večinoma vsi slepi podboji za okna in vrata.
Vstopamo v novo leto in kaj hitro bo mesec maj, ko bo novi Zmaj po planu in dejansko kot zatrjujejo izvajalci - v celoti nared za prevzem.
My
Zgoraj: zadnja stran upravnega poslopja.
V sredini: pritličje novega dela proizvodnih prostorov.
Desno: nova jedilnica, ki bo imela 120 sedežev, kar je 40 več od sedanje v Zmaju.
Mestna knji