St' Leto LXXV., it. 187 V LftfMfani, torek 18. avgusta 1?42-XX Cena 50 centi OREDNMTVO TEK OPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDfUlVA UUC4 S IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglate Is KraJJevme Italije In UNIONB PUBBLICITA ITAL1ANA S. A*, SOLANO »-a, si-m, n-ie, «1-» ta pil poštno čekovnem zavodu; LJubljana eter. 10-381 CONCESSIONARIA ESCLUSIVA UNIONE PUBBUC1TA ITAL1ANA 8. 15.20 Ur la pobbHdtm đl pfovenienza italiana ođ MILANO. Živahno delovanje patrol V Številnih in Živahnih letalskih dvobojih so letalci sestrelili 14 angleških letal — Dve drugi sovražni letali uničeni Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavU 17. avgusta naslednje 812. vojno poročilo: Izviriniško delovanje na egi^.tskem boji-Mu je bilo živahnejše kakor prejšnje dneve In smo v spopadih patrol zajeli nekaj ujetnikov. V Številnih in živahnih dvobojih lovskih skupin z oI>eh strani so nemški lovci sestrelili 14 britanskih letal. . Sovražno letalstvo je napadlo Marsa Ma-truh In Tobnik, kjer so povzročili manjšo škodo. Protiletalsko topništvo je zadelo in uničilo letalo tipa »Beaufighter«. Neko drugo sovražno letalo, ki so ga napadli naši lovci v spremstvu nekega konvoja, je padlo v plamenih v morje v bližini cirenaiške obale. Priznanje hrabrim posadkam Sredozemsko bojišč**, 17 avg. s. Na nekem prednjem sredozemskem oporišču je admiral, poveljnik pomorske voj3ške po- sadke, zbral poveljnike posadke podmornic, motornih čolnov in motornih torpedov, ki so se proslavile v poslednji bitki v Sicilj-skem prelivu proti velikemu sovražnemu konvoju, ki so ga naše lahke edinice tako katastrofalno potolkle. Poveljnik je pregledal vse hrabre člane posadke in se zanimal za vsakega izmed njih, nato pa jim je prečita! Ducejev proglas, ki je v vseh mornarjih vzbudil ponos in zadovoljstvo, prečital je tudi brzojavko šefa generalnega Štaba In brzojavki državnega podtajnina v mornariškem ministrstvu ter poveljnika oboroženih sil siciljske mornarice. Nato je admiral poveljnikom, podoficirjem in mornarjem spregovoril nekaj navdušenih besed, s katerimi je pohvalil hrabrost, ki se je popolnoma uveljavila nasproti močnemu sovražniku, ki je moral spet enkrat kloniti pred junaškim zraietom naše nadvse plemenite rase. Svečanost se je zaključila s pozdravom j Kralju in Cesarju ter Duceju, Atene, 17. avg. s. Današnji fioH objavljajo pod noslovom »Aiussoiim za nase otroke«* vest, da so prispele v Aten« velike koii&me mlečnega praska, ki ga j« Duce obljubil za otroke te prestolnice ob priliki njegovega kratkega bivanja v Grčiji. Turiki notranji mtafafrr Ankara, 17. avg. s. Včeraj popoldne te nenadoma umrl zaradi srčne kapi turški notranji minister Fikri Tuezer. Pokojni državnik je bil član velike turške narodne skupščine kot poslanec Erzeruma in je vodil tajniške posle turške narodne republikanske stranke od leta 1939 dalje. Od 7. maja istega leta dalje je bil notranji minister. Pogreb bo zelo svečan in bodo pokojniku izkazane vojaške časti. Povratek tnržkifi novinarjev iz Nemčije Ankara, 17. avg. s. Turški novinarji, ki so se nekaj tednov mudili v Nemčiji na povabilo nemške vlade, so se včeraj vrnili v Turčijo v družbi štirih nemških tovarišev, ki bodo gostje turške vlade. Ves veliki lok Dona zaseden čiščenje zavzetega ozemlja od razpršenih čet je v teku — Na srednjem in severnem odseku brezuspešni sovražni napadi — Novi uspehi nemških podmornic Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. avg. Nemško vrhovno peveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Ob spodnjem Kuhanu In v severnoza-paduem kavkaskom pogorju prodiranje nemških in zavezniških čet uspešno napreduj«*. Oh Crnomorski oiroU so bilo pri letalskih mi podih potopljene tri obalne lndje, ena transportna ladja pa težje poškodovana. V severovzhodnem delu donskoga loka je bil sovražnik uničujoče poražen in je biLa reka Don povsod dosožena. Čiščenje zavzetega ozemlja razpršenih sovražnih *et je v teku. S tem je vse ozemlje v donskeni loku čvrsto v posesti nemških in zavezniških čet. železniške naprave in oskrbovalne zveze sovražnika v zaledju »o bUe ponovno cilj letalskih napadov. Vzhodno od Vjazme in pri Ržcvu so čete vseh vrst orožja v težkih obrambnih borbah. Tudi včeraj so se izjalovili številni napadi sovražnika, ki je bil v protinapadih na raznih krajih vržen nazaj. V severnem odseku vzhodne fronte so bili sovražni napadi na več krajih zavrnjeni in razgnana zbirališča sovražnih čet. V severni Afriki so nemški lovci v borbah v zraku brez lastnih izgub sestrelili 14 angleških letal. Z obale Rokavskega preliva je težko topništvo obstreljevalo vojaško važne cilje v okolici Dovra. V posameznih dnevnih In nočnih napadih na severno in zapadno Nemčijo ter na zasedeno ozemlje so bila sestreljena, štiri sovražna letala. Nemška bojna letala so bombardirala v pretekli noči z rušilnimi in zažigalnimi bombami vojaško važne cilje v srednji in vzhodni Angliji. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice potopile na Severnem ledenem morju, v obalnih vodah Severne jn Srednje Amerike, zapadno od Afrike in na Atlantiku v zavarovanih konvojih in posamezno 19 ladij s skupno 105.772 tonami ter dve transportni jadrnici. Tri nadaljnje ladje so bile s torpedi hudo poškodovane. Njihove potopitve zaradi takojšnjega močnega obrambnega ognja ni bilo mogoče opazovati. V kavkaškem petrolejskem področju Stoekholm, 17. avg. s. Kakor brzojavlja poročevalec lista >New York Times« na kavkaškem bojišču, so se morali Sovjeti Se nadalje umakniti proti kavkaškemu gorovju, potem ko so zapustile Majkop. Izgube sovjetskih oboroženih sil v bojih zadnjih 48 ur so bile zelo hude. V ruskih vojaških krogih smatrajo, da se je povečalo ogrožanje Groznega, petrolejske prestolnice pod Kavkazom. Nemško zasedbo tega okrožja, ki je zelo važno kot ležišče petroleja, bodo morali Sovjeti za vsako ceno preprečiti, ker bi se sicer čez noč občutno spremenila vsa dosedanja situacija rdeče vojske. Finski odsek • Helsinki, 17. avg. s. V zadnjih 24 urah Bo se finske letalske sile v Finskem zalivu, v bližrni otoka Seiskiri, spopadle s sovjetskimi letalskimi oddelki, ki so bili najmanj petkrat močnejši, in sestrelile 11 sovražnih lovcev, tipa »I 16«, ne da bi pri tem same utrpele izgube. Na bojišču ob ožini Aunus je bilo zajeto neko sovjetsko ievidniško letalo, ki ga je protiletalska obramba prisilila, da je pristalo. Nocoj so sovjetske letalske formacije odvrgle številne bombe na Kotko in ranile pri tem štiri civiliste ter povzročile škodo na poslopjih. Vsi požari pa so bili pogase-nt Del napadalcev je protiletalska obramba zavrnila, še preden so dosegli svoje cilje. Neko drugo sovjetsko letalo je odvrglo bombe med Hamino in KovuoJijem, a je povzročilo le neznatno škodo. V Helsinkih je bil dan nov znait za letalski alarm. Na bojišču ob ožini Aunus je f nsko topništvo zadelo in uničilo številne trdjavice. Finsko topništvo in finska pehota sta preprečili vse sovražne poskuse vdora sovjetskih izviidniških odlelkov v finske položaje. Na bojišču vzhodne Karelije je bilo zabeležiti delavnost patrol na obeh straneh. Nič pomembnega na bojišču ob Karelijski ožini. Madžarski poslanci na fronti Budimpešta. 17. avg. s. Kakih 30 madžarskih poslancev se je javilo prostovoljno v vojaško službo na vzhodnem bojišču proti boljševizmu. Med prostovoljci je tudi poslanec Korkonav. ki je stear že 61 let. Kot pehotni mpjor- se bori na vzhodnem bojišču v prvi liniji tudi bivši predsednik madžarske vlade Imredv. Churchillovo romanfe v Moskvo štiridnevna posvetovanja s Stalinom in rdečini generali so bila zelo dramatična Rim, 17. avg. 5. Uradno poročilo britanske oficiozne agencije javlja, da sta se Stalin in Churchill preteklo sredo sestala v Moskvi in da so razgovori trajali do pretekle sobote. Njunih razgovorov so se udeležili tudi Roo^eveltov posebni odposlanec Harriman. šef britanskega generalnega štaba sir Allan Brooke. general Wa-vell. sir Aleksander Cadogan, Molotov in maršal Vorošilov. To vest so istočasno objavili v Londonu, Moskvi in Wash:ng-tenu. Ameriški listi jo objavljajo na najvidnejšem mestu in povdarjajo, da so bili razgovori v Moskvi dramatični. Berlin, 17. avg. s. V zvezi s Churhulcvrm potovanjem v Moskvo obvešča nemška agencija, da se je Churchill podal v sovjetsko prestolnico v spremstvu nekaterih angleških vojaških sodelavcev in Roosevelto-vega zastopnika Harrimana. V Moskvo je prišel tudi ameriški veleposlanik v Ankari Steindhardt. Churchill je potoval v Moskvo preko Kaira in Teherana in je poskrbel na vse načine, da bi njegovo potovanje ostalo tajno. Jasno je, pripominjajo listi, da so mogle le resne skrbi in splošna prestraše-nost glede nadaljnjega razvoja vojne Churchilla pripraviti na tako dolgo potovanje. Berlin, 17. avg. s. V zvezi s potrjeno vestjo agencije DNB, po kateri je Churchill prispel v Moskvo 13. avgusta, pripominjajo na pristojnem mestu, da ne more to potovanje niti najmanj presenetiti. Na predvečer velikih dogodkov in takoj po katastrofalnih dogodkih ima predsednik britanske vlade navado, da se pogumno požene v zra^ ali na morje. Kakor znano so med njegovim prvim atlantskim potovanjem Japonci zasedli Hongkong, med njegovim drugim potovanjem v Ameriko pa so italijanske in nemške čete zavzele Tobruk. To so slučaji, ki praznovernim lahko povzroče vznemiri j ive misli. Dejstvo je, da je novo nevarno potovanje nedvomni znak izredne resnosti položaja Sovjetske zveze. Ako se je angleški premijer spravil na polet nekaj tisoč kilometrov, pomeni, da je treba naglo nekaj popraviti in rešiti, kar se rešiti da. Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo -storiti je treba vse, da bi boljševiki še nadalje vztrajali, in za vsak primer pro-učiti, kako bi jih bilo mogoče držati na nogah, pa čeprav z drugimi sredstvi in z drugimi ljudmi. Potrebno je torej najti način, da bi se Rusi še nadalje borili ob strani Anglosasov. Izven dvoma je torej, da je Churchill prišel v Moskvo z velikim kovčegom obljub in obvez in da je Roosevelt bil pripravljen prevzeti nase jamstvo, saj je znano, da je general Bradlav kot njegov posebni odposlanec prinesel Stalinu njegovo osebno pismo, Churchill, piše diplomatski sotrudnik lista »Lokal Anzeiger«, bo nedvomno dal Moskvi zagotovila glede drugega bojišča, čeprav je malo verjetno, da bi mogel izpolniti nujne Stalinove želje. Tako si bodo na obeh straneh nudili zagotovila in jamstva, ki jih bodo zabeležili v zavesti, da nič ne pomenijo. V vsakem primeru pa potovanje ne bo brez koristi, kajti britanski premijer je imel tako priliko, da se je osebno prepričal o resnosti položaja in bo iz tega lahko izvajal zaključke, ki ne bodo mogli biti drugačni od onih ob priliki njegovih dveh potovanj v Francijo na predvečer zloma pri Dunkercjueu in pred premirjem v Compiegnu. Njegov zakjuček bo tore] zvenel, da se res nič več ne da storiti. 400,000 ton v enem tednu Angtoameriika tonaža se vedno bolj občutno krči Berlin, 17. avg. s. poslednji uspehi letalskih in pomorskih sil osi v Sredozemlju, piše »Volkischer Beobachter«, ao navzlic temu, da jih v Londonu nočejo priznati, naleteli na odmev v nekaterih komentarjih angleških listov, ki v splošnih pregledih položaja navajajo, da se izgube zavezniške trgovske tonaže občutno večajo in s temi vedno bolj otežujejo njih vojno vodstvo. Kakor je namreč razvidno iz uradnega poročila nemškega vrhovnega poveljstva, je orožje osi razen uspehov, doseženih v Sredozemlju, potopilo se okool 200.000 ton sovražnega brodovja na raznih morjih samo pretekli teden, tako da se je skupni uspeh orožja osi zvišal na 400.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. K tej številki pa je treba dodati Se razne potopljene vojne edinice ter vse vojne in trgovske ladje, ki so bile hudo poškodovane, kakor tudi 52 angleških letal, ki so jih nase sile sestrelile samo v Sredozemlju. na Atlantiku potopljenih ladij Berlin, 17. avg. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja imena nekaterih ladij. ki so plule v službi zaveznikov in ki so bile potopljene na At antiku v dobi od 1. junija dalje. Ti parniki so: »Dady Drake«, (7.985 ton), »Kanenton« (6.693 ton), »Di-scol« (1.165 ton), »Wuatumg« (1.061 ton), »Yatshing€ (2.283 ton), »SilverbaHec (5.302 toni), »Tregertenc (5.201 tona), »Pinzon« (1.565 ton), »Rio Zadul« (4.088 ton), »Rup-ter de Larringa« (5.358 ton), in »Mičeto de Larringac (5.591 ton). lo ladij potopljenih Tokio, 17. avg. s. Japonski glavni imperialni stan poroča, da so japonske podmornice med operacijami v avstralskih vodah v zadnjih dneh julija in prvih dneh avgusta potopile skupno 10 sovražnih ladij v skupni tonaži 90.000 ton. God ZNj. Vel. Kraljice Danes praznuje svoj gcH Nj. Vel. Kraljica in Cesarica Elena. Častitkam, Carigrad, 17. avg. s. Turški listi ugotavljajo v svojih komentarjih o sredozemski bitki na splošno, da je postal angleški položaj na morju zelo težak. Vsi poskusi prehoda preko Sredozemlja predstavljajo ki jih na današnji dan pošilja vladarici ves italijanski narod, se pridružuje tudi prebivalstvo Ljubljanske pokrajine z zelo resno nevarnost spričo ogromnih izgub angleškega brodovja, ki se mora sedaj poslužiti samo poti okoli Afrike. Do tega zaključka prihaja tudi poslanec Ju- nud Nadi, ki v članku, napisanem za list »Kumriuriet«, prikazuje faze poslednje bitke. Pri tem opozarja pisec zlasti na delovanje letalskih sil, ki so se izkazale močnejše od pomorskih. Omenja tudi, da se je os polastila Krete lansko leto s pomočjo letalstva in to takorekoč tik pred nosom angleškega brodovja. Tako je Anglija sedaj v letalskem pogledu direktno oblegana od sil osi. In to je razlog, zakaj oborožene sile os: v Libiji stalno prejemajo ojačenja in vso potrebno oskrbo, ne da bi se angleško brodovje moglo temu kakorkoli upreti. Najnovejši poskus Angležev, da bi odposlali na Malto ojačenja, zaključuje pisec, je bil morda poslednji angleški poskus v Sredozemlju in verjetno ga ne bo nikdar več angleško brodovje tako lahkomiselno obnovilo. Angloamerička sila v zatonu Tokio, 17. avg. s. List »Kokumin« piše v uvodniku, da so letalski in pomorski uspehi sil trojnega, pakta osupnili svet in pokazali, da je angleška In amariška sila v zatonu in da se bl^ža svojemu neizogibnemu končnemu polomu. Sredozemska bitka, nadaljuje Ust, dokazuje, kakor je to Duce obljubil, da postaja Sredozemlje spet za Italijo »Mare nostrum«. Velika Britanija je že izgubila nadzorstvo nad veliko bližnico, ki ji je b-la nujno potrebna za tlačenje Vzhodne Azije, med tem ko je Malta že povsem osamljena in se ji vedno bolj približuje ura smrti. Istočasno pa zmagovite oborožene sile osi resno ogrožajo tudi že Sueški kanal. najvdanefšo ieV/o za zdravja ht sredo) Nj. Vel. Kraljice in Cesarice. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica Elena Savojska se je rodila 8. januarja 1873 na Cetinju kot hčerka kralja Črne gore Nikole in kraljice Milene. Spomladi 1895 se je v Benetkah seznanila s tedanjim italijanskim prestolonaslednikom Viktorjem Emanuelom. Naslednje leto jo je zaprosil za roko in 16. avgusta je bila obja\'ljena službena zaroka. Dne 25. oktobra 1896 se je v Rimu izvršila poroka z največjimi svečanostmi. Zakon je postal eden najbolj srečnih. Rodilo se je v njem šest otrok, katerim je bila Kraljica Elena najboljša matu Vsemu narodu je postala vzor dobre žene in matere, vzor blage Kraljice, kateri nobena narodna briga, nobena narodna skrb ni tuja. Zlasti na široko je razpredena njena dobrotvorna delavnost, a osobito njena skrb za mladi narodni naraščaj in nebogljeno deco. Vso svojo materinsko skrb posveča tudi ranjencem in žrtvam vojne. Kraljica in Cesarica Elena ne užtva te v italijanskem narodu splošno ljubezen in spoštovanje, temveč je spošto~ vana in cenjena pri vseh kulturnih narodih kot odlična, vzorna žena in mati ter plemenita Vladarica. Tokio, 17. avg. s. Zastopnik japonske vlade Ori je izjavil novinarjem, da so sovražniki sil trojnega pakta dosegli svojo toliko opevano strateško enotnost s porazi, ki so jih utrpeli pri Salomonskem otočju in v Sredozemlju. Severnoameriško državno tajništvo za mornarico je, namesto da bi objavilo izgube svojega brodovje, izdalo povsem nepomembne vesti o majhnem kontingentu, ki se je izkrcal na neki točki Salomonskega otočja in ki je sedaj že popolnoma izoliran, tako da ga čaka samo še gotova smrt. Ti ubogi ameriški vojaki ne bodo torej mog U nuditi kakega doprinosa v tej vojni, temveč bodo Američanom služili samo za tiskovni in radijski materijal, ki naj bi opravičil neuspeh brodovja in letalstva. Vedno večje pomanjkanje v Angliji Stoekholm, 17. avg. s. Londonski poročevalec lista »Gotbborgs Posten« piše, da sta angleški poraz v Severni Afriki m srdita bitka v Egiptu speljali Angleže iz sveta ultraoptimističnih nad na tla bridke resnice. Poročevalec pripominja, da se bo v Angliji proizvodnja predmetov splošne uporabe še bolj omejila. Prav pogosto primanjkuje lesa za izdelovanje pohištva in se je treba zatekati k nadomestkom, Id se potem prodajajo na trgu zelo draga Novi zakonski ukrepi predvidevajo zapor za vsakogar, ki bi zlorabil potrošnjo premoga, plina in elektrike. Postaje podzemske železnice bodo odslej le skromno razsvetljene in tudi v vlakih bo razsvetljava omejena. Vsi ti ukrepi so bili izdani zaradi štednje s premogom. Angleške metode v Indiji Nenadna smrt Gandhijevega tajnika — Komentarji nemškega tiska Berlin, 17. avg. s. Nemški listi posvečajo vel ko pozornost dogodkom v Indiji in obsojajo čedalje hujšo brutalnost, s katero misli Anglija, da bo mogla po svoji volji zlomiti ta ponosni narod, ki hrepeni po svobodi. »Zw61fuhrblatt« piše med drugim, da so si Angleži izmislili sedaj novo orožje: slabost srca. Britanska informacijska agencija Je namreč sporočila, da je osebni Gan-dhijev tajnik Desai po nekaj napadih vrtoglavosti umrl zaradi slabosti srca. Desai je bil človefc najbližji Gandhiju in mož, ki bi mogel predstavljati najbolj nevarni element za Angleže, Razen tega je bil Desai še zelo mlad in zelo zdrav. Zato je na dlani, da so se ga Angleži odkrižali, ko je bil njih ujetnik, z novim in starim orožjem istočasno, kajti to orožje je prav tako staro kakor angleško tiranstvo v Indiji. Tokio, 17. avg. s. Japonski dopisniki javljajo, da sta se prvič v indijski zgodovini indijski trgovski zbornici v Bombavu in Novem Delhiju izrekli za pokret za indijsko neodvisnost in se postavili v borbo proti britanskemu zatiralcu. Bojazen v Cungkingu Tokio, 17. avg. s. List »Japan Times Ad-vertiser« objavlja uvodnik o indijskem vprašanju, v katerem zatrjuje, da britanska politika represalij in zatiranja proti Indijcem ni naletela na ugoden odmev v čungkingu. Razlog tega nezadovoljstva kitajskega zaveznika je treba po mnenju lista iskati v tem, da so voditelji v Čungkingu računali na Indijo kot na poslednjo pot, preko katere bi mogli dobivati zavezniško pomoč, pa se sedaj boje, da bi neredi v Indiji imeli za posledico popolno osamljenost Kitajske. Čiščenje v Bosni Berlin, 17. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava: Medtem ko se je v Srbijo vrnil popolni mir, so bili Se v zadnjem tednu v goratih predelih Bosne obkoljeni razni oddelki tolp in uničeni Na nekaterih krajih so banditi poskušali napade na majhne gorske kraje. Nemške in hrvatske formacije so čistile te pasove In uničile več tolp, pri čemer so zajele okoli 200 ujetnikov. Tudi očiščevalna dela v drugih pasovih zmagovito napredujejo. Banditi se često predajajo, čim zagledajo nemške čete. V vzhodni Bosni so varnostne čete napadle močno skupino tolp, ki so poskušale izvršiti atentat na železniško progo, in so jih razpršile. V zapadni Bosni, ki po svoji formaciji terena zelo oiašuje odpor tolp, so nemške edinice razpršite veliko število banditskih formacij. Novi ief japonske obrambe Tokio, 17. avg. s. Vojno ministrstvo objavlja, da je bil general Uširuku, bivši šef generalnega štaba japonskih oboroženih sil na Kitajskem, imenovan za šefa osrednje obrambe na Japonskem. Na Kitajskem ga bo zamenjal general Ka-vade. Letalska bitka pri Salotmmskih otokih Tokio, 1. avg. s. V bližini Selomonskega otočja so se silovito spopadla japonska in severnoameriška letala, pri čemer so Japonci sestreljn 17 severnoameriških letal, medtem ko se samo dve njihovi letali nisss vmHi na oporršce. ^bniovite^aro^ninoT r Stran 2 Borba s partizani v Sloveniji Kako jo opisofe ljubljanski dopisnik „Pieeola A foCOTVITSKT NAROD*, torek, 18. avgusta 1942—XX Stev. J 87 u Ljubljana, 18. avgusta Ljubljanski dopisnik triestinskega »Piccola« z dne 15. t m. je napisal izčrpno poročilo o bojih italijanskih čet s partizani v Sloveniji. Zvonovi so zapeli V kraju X. je dal župnik zvoniti z vsemi zvonovi, ko je vkorakal močan naš oddelek, ki se je vračal z uspešne ekspedicije, po kateri je določeno število upornikov obležalo na bojišču, docim so mnogi drugi pometali proč orožje in se predali. Prazničen pozdrav zvonov je naznanil rešitev pred napadom komunistov v vsej dolini, dočim je pripovedovanje o dogodku šlo hitro od ust do ust v pričakovanju, da se bodo lahko vrnili na svoje domove, kmetje, ki so se bili s sinovi in živino poskrili po gozdovih. Zvonovi kraja X. so zvonili in zdelo se je. da vabijo ljudstvu, da se vrne k novi Veliki noči. Vojaki so se smehljali, tudi ranjena, ki so jih spravljalj v ambulančni voz, so se smehom izražali veselje nad uspešnim udarcem in zadovoljstvom ob storjeni dolžnosti. Ti Grenadir j i niso bilj novinci v spopadih z uporniki, vredni v polni meri svoje tradicije kakor tudi naloge, ki jim je bila zaupana Te še v teh številnih mesecih, kar so v Sloveniji, so posvetili svoje moči borbi proti komunistom; storili so mnogo hrabrih dejanj, ter videli mnogo mrtvih in ranjenih. Junaštvo in odpornost Grenadirjev Doc im je šel večji del oddelka pripravljat šotore in je pripovedovanje o posrečenem lovu za uporniki šlo od ust do ust teh redkobesednih vojakov — pohod, prva streljanja, obkolitev uporniške čete, borba, žilavost odpora, številno orožje, s katerim so razpolagali uporniki, končni napad in zajetje preostalih — se je vračal spomin nazaj na dolge mesece junaškega žrtvovanja, naporov in borbe, ki so jih doživeli Grenadir ji ob boku z drugimi tovariši vseh rodov orožja ljubljanskega ar-madnega zbora z vztrajnostjo in hrabrostjo, ki so kakor škrlatna dragulja vdelani v spomeniku večstoletne slave zvestih stražarjev Savojske hiše. Bit; v posadki ob zelo važni železniški progi, skozi več mesecev v osrčju pokrajine, ki je s svojo naravno strukturo in z zimskimi trdotami med najbolj težavnimi, ne bi da se ob tej progi pripetila težka sabotažna dejanja, kakor je bilo v načrtih ne samo upornikov, ampak tudi onih, ki to plačujejo in dajejo navodila — hočemo reči Angležev in boljševikov — je nedvomno zasluga, kj mora biti zapisana v slavo in čast Armadnega zbora, kakor tudi stražnih oddelkov v zaledju, miličnikov mobilnih bataljonov, ki so z njimi delili tveganja in napore te službe. Ce bi Italijani poznali zelo trdo in težko delo, kj ga je bilo treba opraviti, da se doseže varnost in zaščitijo prometne žile, ki so življenjskega pomena za ves narod; če bi vsi Italijani poznali v podrobnostih težave m trdote, ki so se porajale v izvrševanju te delikatne naloge; če bi vsi Italijani vedeli za epizode, od katerih so mnoge neznane tudi samim višjim poveljnikom, kj so se odigrale med našimi vojaki, postavljenimi za zaščito dolge železniške proge, potem bi se ime Grenadirjev, kakor sloves vseh edinic 11. Armadega zbora, ki uživajo v zelo zasluženi meri toliko čast vse naše države, vsak dan vzporejal skupno s slovesom onih oddelkov, ki se vztrajno udeležujejo na vseh bojiščih borbe za veličino Italije. V hudi zimi Med častniki in vojaki, ki so se vrnili s tega pohoda, so tudi prvi borci tega oboroženega spopada ... majhne, toda zelo važne železniške postaje. »Na sneg, ki Je bil že visok« — tako pripoveduje mlad poročnik »je zopet zasnežilo in sneg. visok meter in pol, je pokrival področje, zaupano zaščiti mož mojega voda. In tudi mraz se ni šalil, saj je termometer, viseč na zunanji strani postajnega poslopja, kazal 35° pod ničlo. Ravno bi moral privoziti tovorni vlak z dragocenim gradivom in pričakovati je bilo treba sabotažno dejanje s strani številnih uporniških elementov, zbranih v dveh. treh manjših seliščih blizu železniške proge. Patrole so to noč podvojile svojo pozornost, zlastj, ker ni niti en svetlobni žarek dovoljeval pogleda za en meter od lastnega nosu. Nebo je bilo pokrito z oblaki, gozd. ki je obdajal železnico kakor nepregledna galerija, je nalagal mojim možem dolžnost, da zaupajo samo svojemu slugi in še bolj tistemu šestemu čutu, ki se ns neverjeten način razvija pri onih, ki so izpostavljeni nevarnosti iz gozdov in z-~ čarovnik ĆJe je bil človek na potovanju, ve marsikaj povedati. Resničnost tega pregovora je doživljal Peter Pogladnik na vseh svojih potovanjih. Na vsakem je doživel kaj neprijetnega. Vedno, kadar je vstopil v vlak, je storil to z mešanimi občutki in mrko je motril svoje sopotnike. Tako je bilo tudi tistega dne. V vsakem kupeju so sedeli potniki, ki mu niso bili po volji in oster nos ga je svaril, naj ne sede v tisti kupe. Končno, v zadnjem vagonu, se mu je zazdelo, da je našel pravo mesto. V enem kupeju je sedel en sam potnik, lepo rejen, nasmejanega, rdečega obraza, — Ta se mi zdi dobrodušen, — Je pomislil Peter in sadel je potniku nasproti. Cez dober četrt ure se je razpredel med njima običajen pogovor, ki ga je začel dobrodušni, lepo rej en i gospod, nadaljeval pa Peter s primerno porcijo nezaupanja. Hotel je namreč biti pametnejši, da bi ne doživel zopet neprijetne popotne pustolovščin«. — Jaz sem artist, — se je predstavil dobrodušni gospod. — Da. artist in sicer čarovnik. Peljem se nastopat. Peter ga je debelo pogledal. — Tako, tako. Čarovnik ste? Torej moram bit previden! — Je pomieiil sam pri sed, skrivaj oči h se za vsakim drevesom. Patrola ob železniških tračnicah nasproti železniškemu postajališču je bila že končala svoj obhod in je bila na tem, da se vrne. ko je podčastnik naročil svojim vojakom, naj še malo počakajo. Nobenega šuma ni bilo slišati, razen onega od kupov snega, ki so od časa do časa padali z zlomljeni vej in ki je prihajal do ušes naših vseh prem raženih vojakov. Toda . .. Spopad z uporniki »Molk. kakor v cerkvi — je pripomnil podčastnik, ko se je vrnil k svoji četi — »kakor če bi bil gozd začaran. In vendar je imel občutek, kakor da bi bil vendarle nekdo v naši bližini v gozdu ob železniški progi. Postojte Se v pozornosti. Ničesar ni bilo slišati, absolutno ničesar, vendar mi je ravno ta molk dajal mnogo misliti. Počakal sem še trenutek, morebiti sem slišal šum polomljenega vejevja, morebiti sum snega, ki se je vsipal s smuči, ko sem nameril puško v gozd in ustrelil. Kakšnih petnajst strelov je bil odgovor na moj strel. Streli so odkrili četo upornikov Toda vodja patrole« — tako je nadaljeval častnik s svojim pripovedovanjem — se ni dal motiti po napadu. Ni se dal premotiti po strelih upornikov, ki jim je bilo, kakor smo sklepali. — naročeno, da napadajo patrolo, da vzbude našo pozornost v tej smeri in omogočijo tako glavnini upornikov, da napadejo postajališče in ustavijo važen transport. Toda podčastnik Je s hitro prisebnostjo, ko je Še nadaljeval streljanje, poslal vojaka, da me obvesti, kaj se je pripetilo. Uporniki so pričeli, videč brezuspešnost svojega početja in v upanju, da prebite našo akcijo, z napadom proti dvema mestoma v neposredni bližini postajališča. Pri tem so se poslužili strojnic in tudi bomb. Tako se je znašlo postajno poslopje med dvema ognjema, z bližnje škarpe so metali proti nam bombe in so streljali a težkimi strojnicami. Toda če je prisebnost patrolnoga vodje preprečila namere upornikov in ni moglo zaradi tega uspeti njihovo prizadevanje, se nismo zaradi tega znašli v bogve kako sijajnem položaju spričo velikega števila napadajočih in kakovosti orožja, ki so se ga posluževali uporniki. Partizani so točno streljali proti oknom, da bi Grenadirji ne utegnili streljati proti skupinam, ki so se pomikale naprej. Toda vojaki so povečali svoj polet in svoj pogum. Naše strojnice so regljaie brez prestranka in bombe so padale kakor toča proti cesti na eni strani in preko tračnic na drugo stran. Mladi častnik je prekinil svoje prpove-đ ovan je. morda misli na tiste ure. Nato je nadaljeval: >Ni bilo mojih vojakov dvajset, bilo je 50, 100 levov. Padali so tovariši, toda njihovo število s« zaradi tega nt zmanjšalo, zakaj ranjeni so se prlplazUi v lastni krvi po vseh Štirih in so prinaAali tovarišem naboje in bombe, ki so olajševale reake jo in netile ogenj njihove požrtvovalnosti, ter dvigale njihovega duha in njihova srca. Zasledovanje in nov spopad Pod udarci reakcije Grenadirjev so uporniki pustili nekaj mrtvecev ki ranjencev, padlih v bližini poslopja. Ostali so se umaknili v gozd. Toda uspešne akcije nismo smeli opustiti. Ctm so prispela az bližnjega kraja ojačenja, je pričel ka$>itan-poveljnik, potem ko je utegnil izmenjati nekaj besed s pogumnim poročnikom, z vztrajnim zasledovanjem. Sledovi smuči in krvi so razdelili oddelek v dve skupini, ki sta pričeli z zasledovanjem. Visok sneg, ki se je zdel kakor nepremagljiva ovira, se Je dvigal med uporniki in njihovimi zasledovalci, toda želja po maščevanju za padle in ranjene je bila močnejša od vsake ovire. Vzdolž ceste so našli vojaki mrtveca in dva ranjenca, ki so jih bežeči partizani pustili za seboj. Po dveh urah pohoda, ko se je dvom glede možnosti, da dosežemo upornike, izpremlnjal v gotovost, smo opazili, kako vodijo sledovi v smeri bližnjega sefcšča, se en napor, da obkolimo tiste Štiri hiše, pa smo pohiteli sporočit poveljniku, da je obkolitev končana. Sledil Je nov zelo oster spopad z uporniki, ki so si, preden bi položili orožje, prizadevali, še enkrat razbiti hlesče, ki so jih neizprosno zapirale in stiskale. Napad je bil izvršen, ne da bi bil kateri izmed vojakov ranjen, spričo srditega odpora upornikov, ki so se branili kakor volkovi, zajeti v pasti. »Ko je bila past zaprta« — tako je dejal neki Grenadir — >smo zajeli volkove in tudi njihovo blago.« Dan po tem sijajnem uspehu. Je dnevno povelje divizijskega poveljnika, prineslo imena pogumnih vojakov m svečano pohvalo, ki jim Jo Je namenil poveljnik. Treba bi bilo popisati več strani, če bi hoteli pripovedovati o epizodah, ki so jih doživeli sebi in sklenU pretentati svojega sopotnika. — SmejaU se boste, dragi gospod, — je začel. — Tudi jaz znam čarati. Ali že poznate trik s čepico? Preden je mogel njegov sopotnik odgovoriti, je Peter že pograbil njegovo čepico. — Pazite dobro! Vašo čepico vržem skozi odprto okno. Potem je spretno markiral lučaj, v resnici je pa skril čepico za hrbet. — Vaše čepice ni več. Zdaj pa zažvižgajte! Dobrodušni gospod je nekam v zadregi zažvižgal. Tedaj Je pa privlekel peter njegovo čepico tako izza hrbta, kakor da jo je pričaral skozi okno in zmagoslavno je dejal: — Svo je, tu je zopet! No, kaj pravite k temu, gospod? In položil Je popotno čepico svojega sopotnika nazaj na prejšnje mesto. Dobrodušni gospod se Je nasmehnM: Čudovito! Zdaj vam pa pokažem jas nekaj. Dajte ml svojo popotno čepico. Peter mu jo Je Izroči]. Gospod jo je vzel in vrgel zares skozi okno. — Kaj ste znoreli? Moja nora čepica! Osemdeset Ur sem plačal sa njo. Kako jo dobim nazaj? Smeje je skomignil gospod s rameni: — To vendar vam ne bo težko, saj ste čarovnik. Kar zažvižgajte! ti prvoborilci, med ^"t^ml so bili__ niki vseh italijanskih pokrajin. Med njimi tudi rojaki iz Venez-e Giuiie v lepem Številu; ti so storili dejanja, ki so vredna, da jih postavimo ob stran onim, ki so Jih storUi naši očetje na Carsu. bratje v Afriki, v Grčiji in na vzhodnem bojišču. ' Gnezdo upornikov uničeno Ce se znajdeš sreli teh mož, si ne moreš kaj, da jih ne vprašaš po njihovih dejanjih in borbah, ki so se jih udeležili. Toda to nI lahko, zakaj vojaki so s svojim aristokra-tičnlm zadržanjem plaha v besedah, kakor so pripravljeni v dejanjih. »Kdo je bil oni dan v kraju, kjer so bili ubiti uporniki in kjer je bilo uničeno njihovo taborišče ?< Spogledujejo in smehljajo se. Mnogi med njimi so bili s podpolkovnikom S. In z majorjem C. Odšli so na teren, zelo težaven in poraščen z goziovi; podnebje je tu zelo neugodno. Bil je zelo naporen pohod, tudi zaradi tega, ker si je,poveljnik prizadeval izogniti se vsakemu načinu alarma, dokler bi to ne bilo neobhodno potrebno, da bi komunisti ne pobegnili Dočim se je manever razvijal v tem smislu, da se naselbina Obkoli, je neki komunistični stražnik dal alarm in je, ne da bi Čakal na ojačenje, pričel streljati. Neki korporal je b:l ranjen, toda navzlic krvavemu obrazu, se je zagnal proti partizanu in ga na mestu podrl. Dobro uro je trajal napad na gnezda upornikov in na koncu se ni posrečilo nobenemu uiti pravični kazni. Njihovo taborišče je bilo uničeno, po tem ko so vojaki pobrati mnogo v njem skritega streliva. Pohvala zmagovalcem Annadni poveljnik je sporočil ob tej priliki dve svečani pohvali višjim častnikom, ki so poveljevali tej akciji. Istočasno je lzslo drugo dnevno povelje n. armade, v katerem se je pohvalno omenjal visoki vojaški duh in čvrstost značaja Grenadir ja Itala Polia, pripadnika šeste čete drugega grenadirskega polka, ki mu je ob priliki spopada z uporniki odtrgala bomba desnico in ki se je sam obvezal, da ne bi motil tovariše v borbi. Po končani akciji, ko se je peš vračal na določeni kraj, je srečal poveljnika polka, pred katerim je obstal in mu, četudi ves krvav, mirno pripovedoval, kaj se je pripetilo. In v bolnici je prenesel operacijo brez vsakega tarnanja. Junaški Grenadir Bila je že skoraj noč — tako je pripovedoval — ko so uporniki napadli stražno mesto, ležeče ob ustju železniškega predora. Uporniki so napadali oporišče in osredotočili svoj ogenj z dveh različnih, toda zelo blizu skupaj ležečih položajev, na barako, v kateri so bili vojaki. Grenadir Poli je ne glede na nevarnost skočil iz barake. Pri sebi je imel dve ročni granati, ki ju je zagnal proti komunistom. Uporniki so se morali pred njihovim učinkom umakniti. Z druge strani pa je nekdo nameril nanj puško in krogla je zadela po čudnem naključju baS granato, ki jo je držal v desnic! in ki jo je hotel pravkar zagnati proti upornikom. Razneslo mu je delnico. T odu Poli je v visokem stoicizmu kazal malo zanimanja za težko poškodbo in za kri, ki jo je izgubil. Z visokim glasom je vzpodbujal svoje tovariše, dočim si je z levico držal odtrgano desnico. Pri tem je venomer pozival svoje tovariše, naj nadaljujejo borbo. Ko mu je narednik velel, naj se vrne v barako, kjer ga bodo obvezali, je odklonil vsako pomoč, in je vzpodbujal nekega tovariša, ki mu je pribite! na pomoč, naj gre borit se, opozarjajoč ga, da se Grenadir ji vedno bore, tudi če so ranjeni. Poli si je sam obvezal desnico — tako je pripovedoval Grenadir, ki je bil s pogumnim vojakom v baraki — in šele ko so bili uporniki pregnani in polovi j eni, je pristal na to. da ga nekdo spremi v najbližje se- lišče. Ko smo šli po cesti, smo srečali polkovnika in Poli mu je pripovedoval vse, kar se je bilo zgodilo. Zvonovi kraja, osvobojenega od komunistov in pohabljenec, ves rdeč od najple-menitejše krvi. one krvi. ki je bila prelita v stoterih bitkah in ki je dala Grenadir-jem škrlatno oznako, ta sta dva simbola, blesteča kakor sotnee in oznanjujoča, da se bo ob zori zjasnilo nebo tolike slave in gotove zmage. SPORT Splošno moško plavalno prvenstvo v Genovi Zizecfii je xmagat Mociani pa na 15©» Ljubljana, 18. avgusta Na praznik in v nedeljo je bilo v najlepšem italijanskem bazenu Albaru v Genovi letošnje splošno italijansko plavalno prvenstvo za moške. Na startu so bili z malimi izjemami vsi najboljši italijanski plavači, nastopila sta pa tudi Ljubljančana Zizechi in Mociani za terinski Dopolavoro Fiat. Njun nastop so pričakovaU z velikim zanimanjem, saj po svojih izrednih sposobnostih zelo nadkriljujeta svoje italijanske sovrstnike. To sta dokazala doslej že na vseh plavalnih prireditvah, kjer sta nastopila. Prvenstvo je poteklo v najlepšem redu In prineslo dobre rezultate. Zlasti so se potrudili plavalci v točkah, kjer sta nastopila Ljubljančana. Vendar jima ni bil nobeden nevaren in sta zmagala brez velikih borb. Poročevalec triestskega »Pic-cola della Sera«, iz katerega posnemamo te podatke, piše o Žižku in Močanu naslednje: »Občudovana tekmovalca med toliki sta bila predvsem oba atleta z novih ozemelj, oziroma določneje znani Zizechi in njegov tovariš Mociani iz Ljubljane, ki sta tekmovala za toringki Fiat. Oba »izven razreda« sta se izkazala v prizoru zase, obenem pa sta služila kot podnet za ostale slabejše, ki so dobro »vlečeni« dosegli presenetljive čase.« Močan je nastopil v nedeljo dopoldne v prvenstveni plavalni borbi seniorjev na 1500 m prosto. O tem Čitamo v istem viru: »Sledi splošna tekma na 1500 m. Favoriti so Močan, Schippizza in Ognio. Prvi potegne Schippizza, ki preplava 10 m prvi v času 1:12. Sledita mu Mociani in Ognio, ki pri 200 m popusti ob naglici obeh plavalcev pred njim. Borba se zaključi med Mociani-jem in Schippizzo, ki kljubuje močnemu in mu skuša uiti. Na 400 metrov priplavata istočasno s časom 5:17.8, 600 m preplava Mociani v 8:06, schippizza mu sledi z razliko ene sekunde. Schippizza še vedno ne popušča. Na 800 m je razdalja med 400 m prosto v času 4:59*5? m prosto v 20:52 • obema že za dve sekundi (10.55 in 10.57) in Schippizza preizkušen od trdega ritma, ki ga diktira njegov nasprotnik in zaradi pomanjkanja treninga, popušča. Na cilj pride drugI z več kot dobrim časom 21:09. Mociani je zmagal z 20:52«. Tretji se je uvrstil Ognio. četrti pa Balestrl. Popoldne je nastopil Zizechi, in sicer na 400 m prosto. »Piccolo« piše o tem nastopu pod naslovom »Žižek brez nasprotnikov« naslednje: »Na 400 m prosto nastopijo evropski rekorder Zizechi, Signori, Balestri, Penza, Pe-pe in Nemec. Zizechi se s svojim svoj3i:ve-nim plavanjem postavi na čelo in z dobrim tempom preplava 100 m v 1:07.8, 200 m pa v 2:26. Proti koncu pospeši in konča, z 4:59.5. Drugi je Signori z 5:19, tretji Balestri. Oba sta končno nastopila tudi v štafeti 4 krat 200 m. Zmagala je štafeta Fiumane, ki je poslala v borbo najbolj izenačene pla-vače. Čas 9:56.5. Druga je bila štafeta La-zia, tretja Fiatova s časom 10:15.4, četrta in zadnja pa štafeta Fiumane. Seniorske prvenstvene naslove so si na drugih progah osvojili: Na 200 m prosto je postal prvak Signori, na 200 m prsno Bertetti s časom 2:53.5 (Izenačen rekord), na 100 m prosto Mar-siglia z 1:00.9, na 100 m hrbtno pa Angeli od Triestine z 1:13.7. Tenis: Italija—Hrvatska 3:1 Mednarodni teniški dvoboj ItaJija-Hrvat-ska v Viareggiu, ki šteje v okvir tekmovanja za »Rimski pokal« je bil v nedeljo zaključen z nepričakovano visoko zmago Italije. Po rezultatu prvega dne (1:1) se je pričakovalo, da bodo Hrvati nudili boljši odpor in podlegli vsaj zelo tesno. V soboto in nedeljo pa nista mogla niti Mitić" niti Pallada pridružiti k edinemu uspehu Branoviča še vsaj ene točke. Italijani so zmagali v obeh singlih in doublih ter tako zaključili dvoboj 5:1 v svojo korist. Iz Hrvatske — Zahvalne maše za uspeh žetve. Na Veliki Šmaren je bila v Zagrebu zaključena proslava praznika žetve. Na ta dan so bile po vseh katoliških in pravoslavnih cerkvah darovane službe božje v znak zahvale, da je hrvatski kmet letos uspešno izvojeval bitko za hrvatski kruh. V tem smislu je izdal nadškof dr. Stepinac na *se podrejene cerkvene oblasti okrožnico. Podobno okrožnico je izdal tudi metropolit pravoslavne cerkve Germogen. — Ameriški Hrvati za Poglavnika. V Zagrebu so prejeli iz Amerike tednik »Hrvatski domobran«, ki je posvetil eno Številko prvi obletnici Nezavisne Države Hrvatske. Poedini članki v njem pričajo, da so ostali ameriški Hrvatje zvesti Poglavniku in svoji domovini in da so vedno pripravljeni storiti za njo vse, kar bi bilo potrebno. — Zbiranje knjig sa vojake. Da se ustanove potujoče knjižnice hrvatskih slušateljev za hrvatske vojake na vzhodnem bojišču je glavni stan hrvatskega domobranstva pozval vse rodoljubne Hrvate, da darujejo prečitane knjige. — Polaganje meddržavnih kablov. V Zagrebu se je mudila prejšnji teden delegacija nemške državne pošte, ki^ se je pogajala s hrvatskimi strokovnjaki o polaganju mednarodnih kablov skozi Hrvatsko. Dela se prično v kratkem. Najprej bo položen kabel na progi Zagreb—Zidani most—Celje—Maribor. — Visoko starost Je dosegel. V Petrinji je umrl Lovro Malovič, star 99 let Do zadnjega je pasel krave in opravljal lažja dela. — Izterjevanje kmečkih dolgov x*ca»no ostavljeno. Zakonodajni oddelek pravosodnega ministrstva je objavil, da se v skladu s f 219 civilnega postopka in § 21. izvenkonkurznega postopka prekine izterjevanje kmečkih dolgov, dokler ne bo določen pravni naslednik Prtv. agrarne ban- ke na področju Hrvatske. Hrvatska sodišča bi bila morala namreč na prošnjo bivše Priv. agrarne banke v Beogradu še vedno postopati v svrho terjatev od pooblaščenih denarnih zavodov po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. — Začasna prepoved uporabe zasebnih avtomobilov. Notranje ministrstvo je začasno prepovedalo uporabo zasebnih avtomobilov na Hrvatskem. Prepoved velja od 25. t m. Izvzeti so vojaški in diplomatski avtomobili. — Zdravilni vrelci last države. Hrvatska je proglasila vse zdravilne vrelce za last države. Izkoriščanje zdravilnih vrelcev se p-a lahko prenese na javne ustanove ter pravne osebe in zasebnike. Rdeči križ poroča V Poizvedovalnem uradu za vojne ujetnike. Puharjeva 2/1, naj dvignejo posto lz Srbije: Ark Josip, Acimovič I. Done, Brate Milka, Cadež Avguštin. Golja Marija-učiteljica, Gostinčar ing. Bojan, Krivic dr. Rudolf, Knelsel I., Kalan dr. Ernest, Krem žar Marija, Kettner Emille, Kramer dr. Albert, Korene Rfko, K rume Lea, Lipovne Leopold, Legat Marija. Likozar Helena, Močnik Danilo, Mežnar Simon, Može Adolf, Memedovič Mina, Misič Milan, Neubauer dr. Robert, Nikolič Dragovan, Prodan dr. L, Pešec Aloj., Porekar Mladen, Pahor Karlo, Popov Boris, Pahor Milka, Polic Zoran, Podgajski Mllenka, Ozim Rudolf, Omahen Melanija. Rigler Milena, Roganovtč Mileva, Suhadob-nik Helena, Sušnik Ivan, Suligoj Draga, Seme Ana, Skuta Eužen, flpan Marija, Tur k Neva, Vidmar Dana, Vogl Helena - »Štora«, Zavadi al Franc. V tajništvu poizvedovalnega urada naj se za vi jo: Svojci Mmajlovlca Mihajla, Krelj Zalka iz Brezovice, Rupnik Jakob, Rudolf Marija, Pengal Vekoslav, fin. podpregled-nfk, svojci podnarednika Rozmana Franca, Rado Lah, Micka TramAek, Sever Josip Ivan (Pod gozdom 4), Miheleič Mam, Ihafl Janez, Dobrtla Jeličlč. Kdor je poizvedoval za Jugom Ivanom, komandirjem oro£ni£ke postaje, Rapui Leopold. Kdor koli ve naslov ing. Bogiča A, Petroviča, peš. kapetana I. razreda. (Be/esnico KOLEDAR Dane«: Torek, 18. avgusta: Helena DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubezni nasproti Kino Sloga: Komedija lahkozivcev Kino Union: Kralj cirkusa Razstava akvarelov slikarja Eda DertnJa v gornji Obersnelovi galeriji, odprta od 9. do 12.30 in od 15. do 18.30 DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trn- koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. Zadnja pot Jerice Zemljanov* Ljubljana. 18. avgusta. Včeraj popoldne je natopila svojo poslednjo not rLa pokopali£oe Šv. Kri^a voditeljica jjo^'podvnj&ke sole m uprav^teJ j: pred napovedano uro so zbiirali pred kapelo s\. Nikolaja na Žalah številni pogrebci, ki so prišli, da ;i izkažejo pietetno počastitev, svojo zahvalo za vse njeno koristno delo m ji izrečejo} zadnji pozdrav. Zbrale so se najuglednejše zastopnice naših /crrskih kulturnih in dobrodelnih društev, prišlo je mnojjo gospa m £G«podičen. ki j: m je biLa Zemljanov« nekoć dV.bra vzgojiteljica. Jer njcirh pn jntciljic in znank. V časitnem Previdu so se umrli poklon Hi tudi profesorji mestnega liee:a in zastopniki dru p h društev. Točno oh napovedani ivr\ so prestopili štirje duhovni frančiškani in opravili uvotln« pogrebne molitve. V poletnem soncu se jo nato izpod vitkih stebrov ZaJ razvid sprevod. Za križem so stopali otroci, nesli so številne vence, ki jim je sledila krsta. GlornJco užaloščeni in pretreseni so srtooali za njo svoiei pokojne, za njimi pa se je v izredno dolgi vrsti razvrstil ves OOtelj pogrebni zbor. Po blagoslovitvi v cerkvici Sv. K_rvža 9d pokojno prenesli pred grobnico Z-emljaivat-vih. Okrog groba se je v tesnem kro^u na-gomilrl krog pogrebeev, kri so zbrano alodriJi zadnjim molitvam duhovščine. Mnogi so pretreseni ihteli. Po opravljenih molitvah je spregovori!a v poslednje sđ ovo Z-eml jarto-vi pisateljica Marija Grovljeva. Njene globoko občutene besede so ganile vse in tuda v najbo«li trdnih očeh so sc zablestelc soJ75Q. Razhajali so se, noseč v srcu iskreno željo, ki jo je govornica izrazila v verzih ob koncu: »Od trudnih potov se spočij, s.laj.'fl bo Tvoj večni sen kakor neurje živih dni« Nase gledališče DRAMA Torek, 18. avjrusta ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Zelo znižane cene od 10 1* navzdol. Sreda, 19. avg^iata ob 17.30: Vdova RoA-linka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Četrtek, 20. avgnsta: zaprto Petek, 21. avgusta: zaprto Sobota, 22. avgusta: ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol V torek ponovi Drama on 17.30 Cenza-tovo igro »Zaljubljena žena«. Igra o zakonskem trikotniku, v katerem se borita žena in ljubica za ljubezen moža. Delo je življenjska komedija umerjenega značaja, ki pokaže, kako lahko reši sodobna, pametna in čustvena žena zakonsko krizo. Igrajo: Severjeva, Vida Juvanova, Nablocka, J. Boltarjeva, Nakrst, Greg-orln, Peček, Bre-zigar. Rezija: prof. Sest, inscenacija inž. Fran z. Cvetko Golar: Vdova RoSUnka, zabavna zgodba iz naSega kmečkega življenja. Naslovno vlogo igra Polonca Juvanova, ženina Janeza Ivan Cesar, Manico — Vida Juvanova, Tončko — Sancinova, Balanta-Ča — Košič, Jernejca — Bratina, Gaaparja — Raztresen, Tinčeta — Podgoršek. Režija: Fran Lipah. Ponovitev v Drami v sredo 19. t. m. ob 17.30. Cene zelo znižane, od 10 lir navzdol. Iz Spodnje štajerske — Nesreča. 44letna Alojzija Trudelj je t zavetišču za onemogle v Mairiboru tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. V bolnico so pripeljali poleg nje rudi 321e|t-no tekstilno delavko Ano Fnas. ka je kazala znake zastrupi jenja, — Nesreče. Pri' sekanju drv se je ponesrečil delavec Josip Veber, star 18 let iz okolice Maribora. 25-letni slaščičar Jakob Kokot lz Maribora je padel s kolesa in si zlomil levo nogo. 14-letni učenec Hein-rich Fleischacker iz Maribora se je močno urezal v komolec. 56-letna hišna posostni-ca Leopoldina Kranjc lz Maribora si Je zlomila nogo. Radio Ljubljana SREDA, 19. AVGUSTA 1942 XX. 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa, — Poročila v Italijanščini. 12.20: Operetna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 1325: Orkester vodi dirigent Segurini. 13.50: Komorna glasba. 14.00: Napoved časa. -- Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Mtisike Bogdane Sturm-Stritarje ve in tenor o ta Janeza Lipusčka. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Orkester vodi dirigent Petra-Ha. 19.30: Poročila v slovenščini. 19 45: Lahka glasba 20.00: Napoved časa. — Poročila v itaijanš^ini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20-45: Orkester Cetra vodi dirigent BarzLzza. 21.15: Orgelski koncert Pavla Rančiga}&. Sodeluje violinist Jan Slajs. 21.45: predavanje v slovenščini. 22.00: Koncert vodi dirigent Morelli. 22.45: Poročila v italijanščini. PRI ZDRAVNIKU — NI drugega izhoda, jemati morate to zdravilo, pa naj je še tako zopernega okusa Mislite si pač, da pijete pivo. — Gospod doktor, ali bi ne smel raje piti piva ln — misliti, da jemljem zdravilo t 187 »SEOVfcr?SnT? RIRODt torek. 18. avgusta 1942—X?T. Stran 3 ' ljubljanski * kinematografi ed dvema morjema Važnost sporazumov v Brioniju — Prometne naloge v podonavskem bazenu v novi Evropi — Vzpo-reditev koristi pristanišč ob Adriaticu Ljubljana, 18. avgusta Kratko smo že poročali o novj sestavni trreditvd prometne družbe Donava—Sava —Adrratico v zvezi z mednarodno konferenco v Brioniju. ki se je uspešno zaključila s podpisom sporazumov med Italijo, Nemčijo. Madžarsko in Hrvatsko. Ti sporazumi se nanašajo na novo sestavno ureditev omenjene družbe, svoječasne Družbe južnih železnic na Dunaju. Triestinski *Pieeolo« je objavil k podpisu teh važnih sporazumov poučen komentar, v katerem se podcrtavaj o sledeče misli: Da se ustreže zanimanju številnih ljudi, ki pozorno spremljajo sestavno ureditev te pomembne družbe s področjem v vsem po-dunavskem bazenu med dvema morjema, med Severnim morjem ter Adriaticom. bo potrebno dodati nekaj poučnih pojasnil in to tem bolj. ker gre za železniško podjetje s finančnimi ter trgovskimi smotri pretežno italijanskih koristi, ki je določeno, da služi po večin; italijanskim interesom. Družba Donava—Sava—Adriatico je nastala leta 1923 na podlagi rimskega sporazuma z dne 29. marca, ko je prenehala obstojati avstrijska družba Sudbahn, ki je bila po razsul u avstro—ogrske monarhije teritorialno porazdeljena na štirj nasled-stvene države Avstrijo. Italijo, bivšo Jugoslavijo in Madžarsko. Se pred izbruhom druge svetovna vojne, je ena od štirih na-sledstvenih držav, t. j. Avstrija izpadla, ker je bila priključena Nemčiji. Od marca 1938 se je avtomatično sprožilo vprašanje potrebne revizije rimskega sporazuma z dne 29. marca 1923. Italija, ki je bila lastnica večine delnic, se ni obotavljala pričeti pogajanja z nemško vlado, da se storijo koraki, ki bi bili v skladu z dovršenim dej-stvom. Odveč bi bilo opozarjati na delikatnost te naloge in težkoče. ki so se porajale v zvezi s tem vprašanjem, saj je šlo ob pr- vih poizkusih l. 1939 za to, da se doseže soglasje glede rimskega dogovora, ki ga pa Nemčija iz načelnih razlogov ni priznavala Toda zadeva je bila pospešena v \. 1940 in 1941. ko so bile izvršene v rjodo-navskem bazenu velike spremembe in je sledilo razsulo Jugoslavije, ki ie bila druga izpadla članica omenjene družbe, nato pa nastanek nove Neodvisne države Hrvatske. 4 Podajanja med zastopniki Nemčije, Italije, Hrvatske in Madžarske niso bila niti lahka, niti kratka. B;lo je treba vztrajnega dela. Stvar se je stopnjema izpopolnjevala Dovršena je bila v Brioniju s podpisom dogovora med zastopniki štirih prizadetih držav, posameznih vlad :n predstavnik: družbe >Dosag«. Novi dogovori m sporazumi bodo. kakor je upati, čim preje ratificirani in bodo stopil; čimp**eie v veljavo, tako da bo lahko omenjena družba zaživela novo življenje in da bo postala, kakor je bilo v preteklosti, važen instrument novega evropskega reda Poudarka vredno je dejstvo, da novi brionski sporazum: ne podčrtavajo samo naloge, ki jo je družba vedno imela pri svojem deležu k razvoju prometa onstran morja v korist pristaniščema ob Adriaticu t. j. Triestu in Fiumu, ampak poplemeni-tu.ie to svojo nalogo z ustvaritvijo novega organa, posebnega prometnega odbora, v katerem so odlične vodilne osebnosti, ki so na čelu železniškim obratom navedenih štirih držav. In ta odbor ima nalogo, da vzporeja in olajšuje mednarodni železniški in pomorski promet, povezujoč koristi pristanišč ob Adriaticu z onimi nemških pristanišč na severu, da se na ta način uveljavi učinkovito sodelovanje namestu kvarne konkurence. In te važne funkcije gotovo ne gre podcenjevati, saj bo nedvomno pomagala utrditi prijateljstvo obeh osnih sil tudi na delikatnem področju mednarodnega prometa. Predstave od aeiavmkin ot ltt. u? 18.15. ob nedeljah ud praznikih or 10 30 14 30 16.30 ir 18.30 •UMI MAHU — ItLtKUN «2-4 i rimsko veledelo po noveli slavnega H. Sudermanna LJUBEZNI NASPROTI Cden najlepših filmov sezone! vralci: Fritz van Dongen. ftrtstlne SOderbaum rvLNO UNION — rtL£FON 22-21 rvegana ljubezen — sijajni domisleki KRALJ CIRKUSA V gl. vlogi: Clara Calamai, FL Riento F. Coop itd. 5 KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Film, ki je dosegel največji uspeh! Film, ki se vsem dopade, je pač film KOMEDIJA LAHKOŽIVCEV V glavnih vlogah: Dina Galli, Antonio Gandusio DNEVNE VESTI — Na polju slave je padel pod afriškim nebom letalec Cesare Manfredi, star 20 let. Pokojni hrabri letalec je bil rodom iz Ostiana pri Cremoni. — Odlikovanje. Srebrna hrabrostna kolajna je bila podeljena v spomin Crni srajci Arturju Bellonziju. Pokojnik je bil rodom iz Malalberga pri Bologni ter je pripadal drugi legiji Crnih srajc — Vatikanske počitnice, V Vatikanu so se že pričele te dni tako zvane poletne počitnice, ki bodo podaljšane do 15. oktobra. Papež se ne bo oddaljil iz Vatikana. Posamezni kardinali bodo Sli v soglasju s papežem letovat v posamezne kraje izven Rima, po večini v samostane. Vatikanski uradi bodo poslovali v skrčenem obsegu, V tem času bo sprejemal papež le one cerkvene dostojanstvenike, ki mu bodo morali poročati o nujnih in zelo važnih neodložljivih zadevah. — 108 jajc v radijskem aparatu. O izredni spretnosti varnostnih organov priča dogodek v savoni, kjer so ti organi postali pozorni na trgovca Josipa Falca, ki je vozil večjo množino raznih predmetov, namenjenih prodaji odjemalcem. Karabi-rjerji so se pri pregledu njegovih stvari pričeli zanimati zlasti za radijski aparat. Ogledali so si notranjost ter ugotovili, da je bil ta radijsM aparat pravo skladišče svežih jajc. Falcu so bila jajca zaplenjena, ker je bil pred zaplenit vi jo in odkritjem izjavil, da je radijski aparat namenjen za popravilo. Jajca so bila prodana odjemalcem. Falco je bil izročen sodni cblasti. — Smrt na kolesu. 21 letni Josip Val-sechl lz Ogiona pri Leccu se je peljal na kolesu po cesti proti naselbini Sironu, ko je nenadoma sredi vožnje postal in naslednji hip omahnil s kolesa na cesto. Bil je mrtev. Zdravnik je ugotovil, da ga je med vožnjo zadela srčna kap, zaradi katere je sledil padec s kolesa. Rano umrli Valsecchi je bil zaradi srčne obolelosti oproščen od vojaškega službovanja. — Obratne kuhinje In delovni čevlji za delavce. Iz Rima poročajo: Dva problema sta bila te dni v razpravi na sindikalnem sedežu pri korporativnih organih: razdelitev posebnih delovnih čevljev in ureditev posebnih kuhinj po posameznih večjih obratih Glede razdelitve delovnih čevljev je bila. ugotovljena možnost preskrbe v razmerju s potrebami delavskih kategorij. Zatem so industrijski in delavski sindikalni predstavniki proučili načrte za razdelitev razpoložljivih množin delovnih čevljev. Glede delavskih kuhinj po posameznih industrijskih obratih pa so ugotovili, da je ustanavljanj? taksnih obratnih menz v polnem razvoju. Ustanovljene so bile nadzorne komisije, v katerih so sami delavci, ki imajo nalogo, da nadzorujejo dobro uspevanje teh menz. Tudi so razpravljali o poenotenju obratnih kuhinj v skladu z dobljenimi izkušnjami, ko se je pokazala potreba po smotrni preskrbi, po temeljiti proučitvi vprašani ki se nanašajo na količino in kakovost živil, rednost preskrbe, način postrežbe, prostornost kuhinjskih in skladiščnih ureditev ter značnj poslovodstva teh kuhinj. Vsa ta in še druga vprašanja so predmet podrobne akcije s strani delavskih organizac:j. ki so po navodilih in ob podpori korporacijskega ministra predložile poseben načrt glede sestavne splošne ureditve obratnih menz. — 25.000 lir vreden prstan izginil v morju. 221etna letoviščarka Katarina Mam-perela iz Milana se je kopala v nekem kopališču v Savoni. Na prstu je imela 25.000 lir vreden prstan z dragulji. Ko se je vrnila s kopanja, je opazila, da ji je v času, ko je plavala po morju, izginil prstan, ki so ga. potapljači pričeli iskati na dnu morja, vendar ga niso našli. Verjetno je, da ga je požrla kakšna riba. — Nesrečna smrt v planinah. 38 letni Anton Sesa iz Antronopiane je del na planine nad Domodossolo Ko je stopal ob robu hude strmine, se mu je spodrsnilo in je strmoglavil 200 metrov globoko v prepad, kjer 00 ga našli tovariši. Imel je počeno lobanjo ter polomljene ude. Kmalu zatem j i nesrečni Sesa, ki je bil navdušen planinec, izdihnil. — Prehrana in kuhanje zahteva vsak dan več pozornosti v našem gospodinjstvu. Dragoceno, najpotrebnejšo praktično znanje o prehrani in celo vrsto uporabljivih nasvetov za kuho najdete v knj'žci >Kaj naj danes kuham?«, ki vsebuje zlasti za poletni čas primerne recepte za pripravo raznih jedil, enolončnic, zelenjavnih in drugih. Gospodinjam priporočamo, da sd knjižico nabavijo, dokler traja skromna zaloga. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3, za L 8.50. — Učenje italijanskega jezika je zelo olajšano, ako se poslužite dr. Gradove knjige »Italijanski tečaj za Slovence«. Metoda učenja sliči priljubljeni metodi Mertner, kjer ni učenja besed in slovničnih pravil na pamet. S čitanjem zanimivih izvlečkov iz dnevnega časopisja in drugih člankov pr-rvlačne vsebine si prisvojite potrebni besedni zaklad in prav tako tu li slovnična izrazna sredstva. Mehanično - sugestivna metoda dr. Gradove knjige ima veliko odliko, da čitatelju predstavi res pravi vsakdanji besedni zaklad in nač n izražanja po neposredni, živi poti. Knjiga se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. Cena Lit 6S.40 za 12 zvezkov. — Nesreče. A h čin Josip, 27ietni železniški delavec iz Račne, se je vsekal v levo nogo. Križnar Janez, 51etm sin trgovskega astopmka iz Ljubljane, je padel po stopnji-cah in se potolkel po glavi, škrlj Franc, 7-letni sin poštnega uslužbenca iz Rudnika, se je pri padcu poškodoval na obrazu. Kocjan Framja, 541etna žena delavca fe Ljubljane, se je pri sekanju drv vsekala v levo roko. Zavcu Jakobu, 221etnemu trgovskemu slugi iz Ljubljane, je pri delu padel sod na levo nogo in mu jo po škod ova1. Stankotu Gartnar, 371etnemu delavcu iz Ljubljane, je cirkularka odrezafla prste leve roke. Rozman Slavoljub, 201etni ključavničar drž. ž. iz Ljubljane, se je pri delu ureza! s pločevino, v levo roko. Kregar Terezija, 48Ietna zasebnica iz Ljubljane, je doma v sobi tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. Kukovica Leopold, 13-leni sin skladiščnika iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil desno roko. žgan j ar Franja, žen a posestnika iz Blok, je padla z voza In si zlomila levo nogo. — X. mednarodna razstava filmske umetnosti v Venezii. Finska in švicarska vlada sta sporočili svojo udeležbo na X. mednarodni razstavi filmske umetnosti, ki se prične dne 30. vgusta v Venezii in ki bo trajala do vključno 15. septembra. Tej manifestaciji filmske umetnosti bosta prisostvovali posebni delegaciji iz obeh omenjenih držav. Od finskih filmov bodo predvajali film »Onstran meje«. Od švicarskih pa »Landammann Stauffacher«, »Mimoidoči ljudje« ter »Zastava človečnosti«. — Po Garibaldijevi materi poimenovana rimska nlica. Po Garibaldijevi materi Rozi Rajmondi Mori Garibaldi je bila poimenovana rimska ulica in sicer v coni Razstave, kjer je skupina najlepših ulic posvečena spominu mater znamenitih Italijanov. — Velik uspeh italijanske modne Industrije v Švici. Italijanska modna Industrija je beležila te dni zopet lepe uspehe v inozemstvu. V dneh 6. do 9. avgusta je bila namreč v Curihu na pobudo ter v organizaciji nacionalnega modnega zavoda prva italijanska modna razstava. Ureditev modelov je bila izključno prepuščena švicarskim trgovskim odjemalcem, ki so imeli ponovno priliko, prepričati se o superiornosti v italijanski proizvodnji dovršenih modnih izdelkov. Najbolj znane italijanske modelne klobučar-ske izdelovalnice so izpričale svojo popolno zrelost in so prepričale švicarske kroge, da ustrezajo ti modni izdelki vsem zahtevam in potrebam švicarskega trga. ki se je v preteklosti obračal po večini na druga modelna proizvodna središča. Italijanske konfekcijske tvrdke so poslale v tem mesecu svojim švicarskim odje- malcem nove modne zbirke in modelne kolekcije za jesensko zimsko sezono. Tudi na tem področju si je pridobila italijanska proizvodnja modnih izdelkov na švicarskem trgu veliko priznanje in ob"Uo novih odjemalcev. — Zaradi skrivnega zakola ter odtegnitve znatnih količin maščob zbirališčnim središčem so bili izročeni sodni oblasti 36 letni Oktavij Sanguin. 43 letna Julija Sanguin, Lambertino Bragadino. 44 letni Atilij Friso in 44 letni Natale Sr.bbioni. Vsi so doma iz Selvazzana. Razen tega sta bili pri njih zaplenjeni dve teleti in 54 kg mesa, ki je bilo dano na razoolago nekemu mesarju za prodajo občinstvu. — VIII. mednarodni pregled sodobne glasbe v Venezii. Pod visokim pokrovi-teljstom Kneginje Piemontske bo od 6. do 12. septembra v Venezii VIII. mednarodni pregled sodobne glasbe, ki ie, kakor znano, ena izmed letnih maniffestacij venezijske Biennale. Organizacija te pomembne kulturne prireditve je bila poverjena avtonomnemu zavodu gledališča Fenice. Na sporedu je izvajanje dveh velikih orkestralnih koncertov in štirih komornih koncertov. Prvič bodo izvajane skladbe, katerih avtorji so Adone Zecchi. Renzo Rossi. Pe^er Ferro. Igor Markevich, Gino Gorim, Aloiz Cortese. Franc Lava-gnino, Ludvik Rocca, Marcel Poot Ri-hard Nieisen. nadalje Ernest Kol ffer. Vili Burgchardt. Sandor Veres. Teodor Ber-ger. Karald Genzmcr. Karol Holler, Boris Papandopulo. Dinu Lipatti in Frank Martin. Vse skladbe navedenih avtorjev šo niso bile izvajane na italijanskih tleh. Na tej mednarodni glasbeni prireditvi bo sodeloval tudi japonski solist Toshiko Hasegawa, ki bo odpel izbrane japonske narodne in umetne pesmi. Pomembna glasbena manifestacija se bo zaključila z retrospektivnim orkestralnim koncertom, ki ga bo vod;l maestro Pedro de Frei-tas Branco. Uvodni koncert pa bo vodil maestro Francesco Mollinari Prndelli. — Nagrada Massai za novinarje in publiciste. Iz Rima poročajo, da je bila sestavljena komisija za nagradni natečaj v počastitev spomina Maria Massaia. Nagradni natečaj je namenjen italijanskim novinarjem ter publicistom za javno obelodanjene članke v časopisju ali revijah, ki so izšli od pričetka vojnih sovražnosti pa skozi vse leto 1941. V poštev za nagrado pridejo članki, ki se nanašajo na letalsko vojno. Zadevna komisija, ki bo sklepala o nagradnem natečaju, je sestavljena sledeče: italijanski akademik Anton Baldini, Lido Cajani. tajnik fašističnega novinarskega sindikata v Rimu. pilot T. Col, dr. Salvator Capezzone. šef tiskovnega urada v letalskem ministrstvu, narodni svetnik Umberto Guglielmotti, tajnik zveze nacionalnih novinarjev, general A. B. Amedeo Mecozzi. predsednik letalskega založništva, Adone Nosari, direk-+or lista »Ala d Italia«, senator Pavel Orano, Umberto Paradisi, zastopnik letalskega ministra, polkovnik pilot Ugo Ram-pelli, Amedeo Tosti kot zastopnik ministra za ljudsko kulturo. Natečaj se zaključi 31. avgusta opolnoči. Sklepi komisije bodo razglašeni ob priliki 21. obletnice pohoda na Rim. Nagrada Massai znaša 10.000 lir. — Dar grofa Castiglionija milanski politehniki. Službeni list v Rimu objavlja Kraljevi odlok, s katerim je na predlog ministra za ljudsko vzgojo, Kr. milanska politehnika pooblaščena, da sprejme darilo 500.000 lir, ki jo je dal na razpolago za njene namene grof inž. Daniel Casti-glioni. Omenjeno darilo je namenjeno za kritje potrebnih stroškov in drugih potreb, ki so v zvezi z izpopolnitvijo politehničnih znanstvenih ureditev ter priključenih laboratorijev. — Milanska Scala je odpotovala v Lu-zern. Iz Milana je odpotoval v Luzern na mednarodni glasbeni festival ves umetniški ansambl milanske Scale, ki bo, kakor smo že izčrpno poročali, sodeloval na omenjenem festivalu. Pred odhodom iz Milana se je zbrala na milanskem kolodvoru ogromna množica občinstva, ki je odhajajočim umetnikom prisrčno vzklikala. Predsednik Zavoda Scala senator Gal-larati Scotti je pozdravil odhajajoče umetnike, orkestralne direktorje in profesorje ter jim želel na pot čim lepših uspehov, s katerimi naj se na mednarodnem glasbenem torišču zopet proslavi ime ter sloves milanske Scale. Ansambl milanske Scale bo izvajal na luzernskem festivalu pet koncertov, tri opere ter baletni program. — Poročna potovanja. Za potovanja mladoporočencev v Rim, ki so deležni posebnih voznih olajšav, je bilo izdanih v letošnjem juliju 295 vozovnic prvega razreda, 1547 vozovnic drugega razreda in 680 vozovnic tretjega razreda. Skupno je-bilo izdanih od pričetka, kar "eljajo vozne olajšave za poročna potovanja, t. j. od 29. julija 1932 L 327.898 vozovnic Med temi so 3003 vozovnice, ki so se jih poslužili mladoporočenci z mejnega predela. — Grilci učitelji v Italiji. V Italijo je prispela skupina grških učiteljev, ki poučujejo italijaničino na grških srednjih Šolah. Sedaj bodo prisostvovali posebnemu tečaju, ki je bil organiziran v Firen-zi po Zavodu za kulturne odnošaje z inozemstvom. Tečaj je namenjen Izpopolnitvi ▼ znanju ter praktični uporabi itali- janščine. Izvedba tega potovanja v Atenah je v rokah tamošnjega Italijanskega kulturnega instituta. ' IZ LJUBLJANE ZAVOD ITALIJANSKE KULTURE sporoča, da bo prvi nižji tečaj zaradi velikega števila vpisancev za poletne tečaje italijanskega jezika razdeljen v najmanj tri oddelke; drugi, srednji tečaj pa najmanj v dva oldelka' Razen že najavljenih tečajev so organizirani nižji tečaj, ki se bo vršil v ponedeljek, sredah in petkih od 16. do 17., nadalje tečaj od 14.30 do 15.30 m srednji tečaj od 19. do 20. ure v istih dneh. Za nadaljnje informacije se je treba obrniti na sedež zavoda na Napoleonovem trgu 6. ol 9. do 12. in od 16. do 19. ure. i —lj Hinko Richter st. umrl. Solastnik znane milarne na Vožarskem potu g. Hin-kc Richter st. je v nedeljo nenadoma umrl. Še nekaj ur pred smrtjo je govoril neki sošolec z njim. Bil je dobre volje in nič ni kazalo, da stoji že na robu večnosti. Zadela ga je srčna kap. Vest o njegovi nenadni smrti je presenetila in potrla vse, ki so pokojnika poznali in cenii kot simpatičnega, zn?čajnega moža. Vse svoje življenje in neumorno delo je posvečal po, kojni svojemu podjetju in družini. Ugledna tvrdka Dolničar & Richter je izgubila nenadomestljivo moč. Danes popoldne ob 15. nastopi Hinko Rich'.er st. SVOJO zadnjo pot iz kapelice Sv. Nikolaja na 2:ilah na pokopališče k Sv. Križu. Eodi mu lahka zemlja! Težko prizadetim svojcem naše globoko sožalje! — lj Ajda že lepo od;-anja. Na Ljubljanskem polju so letos posejali po strnišeih pšenice, rži in ječmena mnogo ajde. Izka-i lila je naglo in se zelo lepo razvija. Rastlinice so že za ped visoke in se pripravljajo na cvetenje. Če lahko zaupamo letošnjim izrednim rodnim silam narave, bomo Imeli na zimo na razpolago precej ajdove meke, ki je v naših kuhinjah nepogrešljiva pri kuhanju imenitnih ajdovih znancev. Ob cvetenju bo ajda nudila dobro in obilno pašo čebelam, ki iz njenih cvetov poberejo mnogo sladkega medu. —lj Dražb posestev In hiš skoraj nt. Letos je bilo pri ljubljanskem okrajnem EPodJdCU podanih do konca prvega polletja le 29 predlogov za uvedbo dražbenega postopanja. Največ jih je bilo podanih v prvih treh mescih, medtem ko na primer junija ni bilo niti enega predloga Toda večina teh predlogov, ki jih je v primeri z drugimi predvojnimi leti izredno malo. ne doseže končnega smotra. Dolžniki se največkrat pobotajo z upniki in postopanje se ustavi. Nekatere dray.be pa začasno niti ni bilo mogoče izvesti. —lj živahen živilski trg. Po prazniku in nedelji so bile zelenjavne in sadne zaloge nažih gospodinj temeljito izpraznjene. Tega so se zavedale tudi zelenjadarice, ki so včeraj v nenavadno velikem številu pripeljale na trg obilo zelenjave in sočivja. Naprodaj je bilo tudi mnego uvoženega sadja: izredno lepe so hruške in jabolka, ki gredo naglo v denar. Nekaj je bilo naprodaj tudi grozdja, v zelo majhnih količinah tudi breskev. Mnogo zanimanja je za domača jabolka, ki sicer niso tako lepa kakor uvožena, vendar cenejša. Na Vodnikovem trgu je bilo včeraj do opoldanskih ur vrvenje kakor ob najbolj živahnem tržnem dnevu. Dve prodajalki sta prinesli tudi nekaj lisičk, ki so se pa mnogim zdele predrage. —lj Utrjevanje Vegove ulice bo danes končano. Med prazniki so delavci razprostrli v Vegovi in stranskih ulicah pesek, ki ga je napojil petkov dež. Tako so mogli že včeraj nadaljevati učvrščevanje Vegove ulice. Delo so snoči domala končali. Na odseku od Glasbene matice do spodnjega konca Vegove ulice bo danes dopoldne imel opravka le še parni valjar, nakar bodo deia končana. Delavci so se sedaj preselili na Emonsko cesto. Tu bodo utrdili del ulice od konca Vegove do križišča z Zoisovo oziroma Aškerčevo. —lj Matere, ki iz kateregakoli vzroka svojih dojenčkov ne doje same, temveč so prJTiorane jih popolnoma ali pa vsaj de« loma umetno hraniti, naj se z družinsko knjižico zglase od srede do sobote, toFej od 19. do 22. t. m. med 8. in 10. uro na mestnem fizikatu v II. nadstropju Mestnega doma. —lj Nakazila za milo dobe trgovci od današnjega torka daije v mestnem preskrbo-\-ralnem uradu, kjer naj se zglase z zeleno rtnjigo o prejemu blaga. V torek so na vrsti trgovci z začetnicami A do K, v sredo L do O, v četrtek P do S in v petek trgovci z začetnicami š do 2, Iz pokrajine Trieste — Demografska slika Triesta, V juniju je bilo v pokraj mi Trieste 467 rojstev, in sicer v Triestu urnem 310 v ostali poirajni i 157. Smrtnih primerov jc bilo v vsej pokra i ini 314. v mestu 242. v ostala pokrajini 72. Tako je bilo v meMu v juniju 68 rojstev več. v pokrajini pa 85. skupni presežek rojstev 153. V juliju je bi*Io v pokrajini skupno 462 smrtnih primerov, in sicer v mestu samem 265. v ostali pokra*fnj 197. Smrtnih primerov je bilo v pokrajin: skupno 356. v mesitu 259. v owrtal" pokrajini 97. Presežek rojstev izkazuje 106. v mestu 6, v ostali pokrajini 100. Dne 14. avgust« ie bilo v Triestu 11 rojstev. 8 smrtnih primerov in 7 porok. — Nagrada dvojčkom Prefek* v Triestu je izročil iz Ducejeve^a sklada Francu Ma-coriniju iz Triesta nagrado 700 lir ob rojstvu dvojčkov Sergija in Klavdija Viljemu Tocnonu pa nagrado 600 lir ob rojstvu dvoičk Fulvije m Gracijele. — Smrt znanega vzgojitelja. V Triestu je umrl didaktični diirektor Peter Florm, ki je bil zelo znan v krogu rriestrnsikih pedagogov fn šolnikov Pridobil si je zasluge v odgovornih peda&>ki^ca«r Mazza. — Ponesrečenci. Levo stegnenico si je zlomil pri padcu na !o del Casfagneto. Ima poškodbe na desni na itnllanr gamnttto puro! in vendits presso •nlgltori negoziant li generi allmenta rl e commestihili tftlijanHki rVena«, Gradišče 4. POSTRE2NICA Lšče zaposlitve od 7. do 10. ali od 2. do 6. ure. Ponudbe na upravo »Slov. N^oda« pod »Bežigrc^^. * Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 18. avgusta 1942—XX Štev. j 87 Ob prenovitvi trnovskega župnišča Poslopje je že zelo staro in |e spadalo med patMteaCne bife — V njej je bila skoro loo let tudi trnovska iola j ^ Ljubljana, 18. avgusta V nekaj dneh bodo končana prenovitvena dela na poslopju trnovskega župnišča, ki smo jih na kratko že zabeležili. Enonad-stropno poslopje, ki je bilo že zelo zanemarjeno in zlasti znotraj poškodovano po vlagi, je dobilo sedaj zelo lično, svetlo zunanjost, ki se skoro preživo odraža od sivine cerkvenega poslopja. Zanimiva je zgodovina župnišča in stavb, ki so stale na tem prostoru pred njo. Podatki segajo ravno poltisočletja nazaj. Zbral jih je pokojni trnovski župnik Ivan Vrhovnik in jih objavil v knjigi * Trnovska župnija v Ljubljani c Že leta 1442 je stala na tem prostoru hiša Večina naših čitatelje v se bo spominjala Članka, ki smo ga objavili pred meseci in opisali v njem, kako je pred 500 leti oblegal Ljubljano celjski knez Urh m, ne da bi kaj opravil. Bojeval se je tedaj s cesarjem Friderikom IV. Na strani slednjega je bila tudi Ljubljana in njeni meščani ki so hrabro odbijali sovražnikove napade. Napadalci so morali oditi, ne da bi kaj dosegli. V zahvalo je cesar Ferdinand odpustil vsem ljubljanskih posestnikom ln njihovim naslednikom ves hišni davek >za vse večne čase«. V znak podložnosti so vsako leto plačevali le tako imenovani paOn-denčni krajcar«. Raziskovalci preteklosti ljubljanskega mesta so na podlagi listin v mestnem in drugih arhivih natančno ugotovili, katere hiše so bile patindenčne. Tako je tudi ugotovljeno, da je na svetu današnjega trnovskega župnišča stala L 1442 hiša, katere lastnik se je udeležil obrambe Ljubljane, Zato je bila tudi njegova hiša patmdenčna. Lastnik se je imenoval Jelen. Pred francosko zasedbo Ljubljane Kdaj je prvotno poslopje ali pa poslopje zgrajeno mesto njega začelo služIti v cerkvene namene iz omenjenih podatkov ni točno razvidno. Zelo verjetno pa ob času zgraditve prve trnovske cerkve. Zgodilo se je to L 1753. Prvi duhovnik, ki je stalno bival v Trnovem in redno opravljal duse-brižniške dolžnosti, je bil beneflcijat Jožef Boben. Prej je bil kurat pri Sv. Petru, v Trnovo se je preselil avgusta L 1770. Že 15 let kasneje je bila ustanovljena v Trnovem tudi župnija, Prvotna zgradba je bila pritlična. Kmalu pa so jo dvignili za eno nadstropje. Zgodilo se je to 1. 1788, ko se je v Trnovem ustanovila prva šola, trivijalka. Ker niso mogli nikjer drugje najeti primernih prostorov, so se končno odločili, da šolo spravijo pod streho župnišča, ki naj postane enonadstropno. Stroški so znašali 2051 gld in 11.25 kr. Znatno so prekoračili proračun. Vzrok so bili prejšnji trhli stropi, ki so jih morali nadomestiti z novimi. Šolski prostori so bili v pritličju na desni strani. Sola je bila nastanjena v župnisču vse do L 1875., ko je prenehala. V teku let so v poslopju izvedli razne spremembe. 2e 1. 1796 je magistrat na župni kov o prošnjo dovolil napravo pretina med župnikovim in učiteljevim oziroma cerkven-čevim stanovanjem, torej tudi med kletjo in drvarnico. Precej je bilo župnišče prizadeto 1. 1.800, ko je na cvetni petek ob 14. izbruhnil v Trnovem velik požar in vpe-pelil nad 70 hiš. Pogorela je tedaj tudi cerkvena streha, poškodovani so bili zvonovi, v cerkvi pa je bilo vse potrgano in polomljeno, župnišče so se največ posko-dvali gasilci, ki so z oken potrgali oknice. V času francoske okupacije V času francoske okupacije so na veliko poslopje ob trnovski cerkvi postali pozorni tudi Francozi. Trnovska šola je morala začasno prenehati in v njej se je naselilo mnogo vojaških gostov. Francozi so župnika izrinili v majhno sobo, vse ostale prostore pa uporabili zase. Tamkaj so se po svoje živahno zabavali. Toda francoska okupacija nI trajala dolgo in župnišče so morali Francozi kmalu izprazniti. Nevarnosti, da se poslopje uporabi v druge namene kot za stanovanje župniku in streho trnovski šoli, pa še niso minile. Prostorna stavba je zamikala tudi avstrijske oblasti, ki so hotele 1. 1S19 spremeniti župnišče v ubožnico in v njej nastaniti prisilno delavnico. Ta načrt pa je bil potom opuščen. Kasnejše spremembe v župnisču Večja popravila so v župnišču izvedli leta 1831. Precejšnje stroške so plačali mestni magistrat kot patron in zemljiške gosposke, ki so seveda pritisnile na svoje podložnike v Trnovem, Krakovem in v Gradišču. Popravila pa so bila tako temeljita, da so bila potrebna znova če ne upoštevamo prizidanja stranišča v L 1862, šele 1. 1890 in 1892. V teh letih so najprej na gornjem hodniku nadomestili opečni tlak z lesenim, nato pa temeljito popravili župnišče v celoti. Da so bila popravila precejšnja, povedo Stroški. Potrosili so 4559 gld in 77 kr. Davkoplačevalci so morali prispevati od vsakega goldinar; neposrednega davka 17.16 kr. Patron je prispeval 1500 gld. Pri teh popravilih je župnišče dobilo nova večja okna. visoka dvokrilna vrata, parketni pod v župnikovem stanovanju, nove peči in podobno. Glavna pridobitev pa je bil vodovod. Prej je dobivalo župnišče vodo iz javnega vodovodnega vodnjaka, nameščenega med kostanjema pred cerkvijo. Med cerkvijo in župniščem se je napravil kanal, po katerem se je odtekala voda, ki je prej večkrat poplavljala kleti. Komaj je bilo župnišče popravljeno, ga je kakor pol Ljubljane, zrahljal veliki potres za veliko noč L 1895. Poslopje so morali delno podpreti. Popravljali so ga potem skupno s cerkvijo. Poškodbe so bile znatne, saj so za popravila potrošili. 5355 gld in 95 kr. Nekaj denarja so dobili iz državne podpore, nekaj pa iz potresnih darov. Stavbo je potem še enkrat poškodoval potres 5. julija 1897. Tedaj je dobilo novo lice pročelje župnišča. L. 1898 je magistrat uredil prostor pred župniščem. tri leta pozneje so napeljali v poslopje elektriko in kmalu nato odpravili pred vhodom stopnice, ki so jih premestili v notranjost veže. Manjša popravila so bila izvršena tu pa tam tudi po svetovni vojni. V kroniko trnovskega župnišča spadata tudi dva zločina Kronist trnovskega župnišča je zabeležil tudi dva zločina, ki sta se zgodila v poslopju. Leta 1883 je bil izvršen napad, leta 1931 pa vlom. Zvečer 5. novembra 1883 je vstopil v župnišče lepo oblečen mož. V roki je imel pismo. Kuharici je dejal, da bi rad govoril z župnikom Karunom. Ko se je obrnila od njega proč, da bi ga naznanila župniku, jo je vrgel na tla, potegnil nož in jo smrtno nevarno ranil s sunkom v bok. Nato je pobegnil. Poleg rane se je kuharica tudi opekla, ker se je razbila petrolejka, petrolej razlil po njej in se vnel. Trnovsko župnišče x posetil tudi znani zločinec Anton Lakner. Bil je v njem nekaj tednov prej. predno je umoril mengeškega župnika Franca Kuharja. Pristavil je le-stvo k zahodnemu oknu, vtrl okno in prišel v župnišče. Odnesel je manjšo vsoto denarja in razne druge stvari v vrednosti 1000 din. Nas botanični vrt v cvet]« Obisk je priporočljiv zlasti zdaj, ko cveto mnoge Botanični vrt: orjaška cvetlica amorphophaJlas titan um Ljubljana, 18. avgusta Kdor se količkaj zanima za obdelovanje zemlje ,opaža letos na vrtovih, kakor je že sploh znano, precejšnjo izpremembo. Ljudje so porabili cvetlične grede večinoma za rastline, ki jim ob sedanjih prilikah olajšujejo -prehrano, nasprotno pa nasadili čim manj, le malo ali tudi nobenih cvetlic. Zato ni videti ne v Tivoliju, ne v javnih nasadih po mestu, kaj šele okrog hiš, toliko, kolikor v časi poprej d ali j, gladJol (mečkov), nageljnov, neb in (aster), pla-menk, petunij, emilij, breskovnic (balza-nink), tageteea (baršunic), odolina (zajčkov), resede, kadulje (salvije) in še neštetih drugih cvetHc. Človek, vnet za rastlinstvo ▼obče, a za rože v širšem pomenu besede še posebej, stika zaradi tega dandanes rad tu in tam, samo da si more po min volji marsikatere, zlasti bolj nenavadne, ogledati in jih občudovati. Toda kdo mu nudi za to lepšo priložnost kakor botanični vrt ob Ižanski cesti (odprt samo ob delavnikih), kjer ga preseneti zmerom kakšna cvetoča posebnost! Kljub temu pa, da ne nedostaja zdaj v tem ▼rtu cvetlic in rožic vseh mogočih barv, prevladuje vendarle že na prvi pogled ru- mena s svojtom* odtenki. Saj cveto prav ta čas lepo rumeno med drugimi vobče znane rudbekije. lepoočnice (corecpsis aH calliop-sis), zlate rozg«; (solidagoi in manj poznani omani (inulae), potem chrvscpsis he-licpsis, silphium (ki jim kot tujkam žal še ne vemo primerne slovenske označbe^ i. dr., seveda pa vse in vsi raznoterih vrst. Posebej zasluži omembo krasm" grmičasti rman (achillea filipendulina) s ploskimi rumenimi cveti v češuljah. ki se glede višine zelo razlikuje od peleg rastočih in belo cvetočih bratcev pritlikavekov. — Takoj ob vhodu na vrt razvesele oko mnogovrstni in raznobarvni glavinci (centaure ae), ki cveto za več tednov in katerih nekateri zavzemajo prostor tudi na desnem oddelku alpinuma. Sosede so jim nekake visoke bod-ljike o pernasto razcepljenimi, precej ostrimi DstJ m fcrogličastimi cvetnimi glavicami na dolgih pecljih. Nanje postane pozoren skoraj sleherni obiskovalec vrta, ker jih drugje redkokdo ima. Iz glavic z obliko bobenskih palčić strče pred razcvitom na gosto tenki trnčki, iz katerih poženo pri enih modrikasti, a drugih bledo belkast i cvetki s prijetno dišečim pelodom, ki ugaja tako kožokrilcem (čebelam) kakor dvo-krilcem. Te okrasne košarice imajo latinsko Ime echinops, Nemci jim pa pravijo Kugeldistel. Svet jih premore baje okoli sedemdeset vrst. Razširjene so od Sredozemlja do Japonske, posebno pa v Prednji Indiji. Njim so navidezno zgolj nekoliko, pač pa zelo bodečim os a tom podobne mo-STne (latinsko eryngium), ki jim je odmerjen prostor na zadnji desni gredi pred vrtno hišico in deloma š.^ na tik ležečemu alp;numu. Možine so bolj nizke zeli. ki imajo vejnata in cevasta stebla s kolenci. na katerih sede t sestavljenih kcbulčkih cveti, podpirani od ovr.snih listkov, tauCo imenovanih ogrinjale (ovrotnikev>. Trenutno cvetoče množine so višnjeve in bledomodre barve. Cvetove množin, združene v raz- cvetja, ljubijo kratkokrilčaste žuželke (posebno muhe), iščoče medu, a kožokrllcl a« opažajo na njih le bolj poredko. Čudovit jo ervngium giganteum, ki je sicer ie odeve-tel. a je navzlic temu zanim-v grmič spričo obilnih še nedozorelih plodov, podobnih kakor prst debelim, do tri palce dolgim, temno zelenkastim svečicam. — Naposled za enkrat še to. da n bohoti prav zdaj v vrtu na levi strani glavne poti (sedmem oddelku) cvetje žlahtne travce — tobaka obilnih vrst in njemu sorodnih zeli. Obisk botaničnega vrta priporočamo, kajti v njem se lahko vsakdo razvedri, saj vedno v tem ali onem njegovem predelu zagleda kaj novega, nenavadnega in lepega, ter se more o marsičem glede rastlinstva nazorno poučiti. Siti zli duhovi ne preganjajo ljudi Nekatera divja plemena so zelo praznoverna — Posebno se odlikujejo v tem pogledu Papuanci Japonska vojska je na svojem zmagovitem prodiranju na NoVi Gvineji naletela na bivališča raznih plemen, živečih doslej skoraj povsem ločeno od kull urnega, sveta. Mnoga ta plemena še verujejo v zle duhove. Zlasti pa Puanci so zelo praznoverni. Vsako pleme ima svojega čarovnika in ta lahko požene v smrt, kogar hoče. Nemški raziskovalec L.awner poroča o takem primeru. Sam je bil priča, kako je čarovnik obsodil na smrt svojega rojaka, ki se je bil pregrešil preti šegam in običajem svojega plemena. Smrtna obsodba je b'la izvršena na čuden, še nepojasnjen r.ač:n. Čarovnik si je bil preskrbel neki predmet na smrt obsojenega rojaka, ki o svoji usodi Se ni ničesar vedel; Obscjenec je kmalu psgrešii dotični predmet in čarovnik je poskrbel za to, da je po posredniku sveclel, kje je dotični predmet. Zopet po predniku je obsojenec pozneje zvedel, da je uganjal Čarov-I nik s pogreš« -aim predmetom razne vragolije. To je služilo obsojencu za dokaz, da je klical čarovnik na pomoč zle duhove, da bi ga uničil. In čudno! Obsojenca je obšel tak paničen strah, da so mu odpovedale vse moči. Ves dan je prečepel v svoji kolibi, iz katere si ni več upal. Jesti sploh ni več mogel. Tako je polagoma omagal in čez nekaj dni umrl. Ta način usmrtitve pri Papuaneih 80 potrdili V bistvu tudi drugI raziskovalci, čeprav so ga opisali nekciiko drugače. V zle duhove veruje najbolj papuarurtc« pleme Orokaiva. živeče v pragozdovih severno od Port Moresbva. To pleme trdno veruje, da žive mrl čf svoje življv-nje naprej in da si zlasti prizado';w >k»Naša ljuba starica se imenitno drži,« je rekla. -Res ne vem, kako to dela s svojimi sedemin-osemdesctirni leti. Evo naju, babica,« je dodala S rx>vzdignjenim glasom. »Tu sva, živi in zdravi.« Babica se je ozrla proti nama. »Draga Bea! Kako debra si, da prideš pogledat k nam. Pri nas smo mirni ljudje, ta hiša ne bi bila zate.« Beatrice se je sklonila in jo poljubila. »Evo, pripel j rJ a sem ti Maksimovo ženo. 2e dolgo te je hotela obiskati, pa imata z Maksimom toliko opravkov.« Tako govoreč me je rahlo dregnila v hrbet in zamrmrala: »Poljubi jo.« Tudi jaz sem se sklonila in poljubila babico na lice. Ta me je s prsti potipala po obrazu. »Dragica, kako si ljubezniva! Veseli me, da te vidim. Škoda, da nisi pripeljala tudi Maksima S seboj.« »Maksim je v Londonu,« sem rekla, »Sele drevi se vrne.« »Upam, da ga pripelješ drugič. Semkaj sedi, draga, na ta stol, da te bom videla. Ti, Bea, pa na ono stran. Kaj pa Roger? Nikoli ga ni k meni, grdeža.« > Avgusta pride,« je za vpila Beatrice. »Zdaj odhaja iz Etona, razumeš? V Oxford pojde.« »O jojmene, kakšen fant mora že biti. Se poznala ga već ne bom.« »Večji je od Gilesa,« je rekla Beatrice. 2e je na dolgo in na široko pripovedovala o Gile-su, o Rogerju in o konjih. Strežnica je bila izvlekla svoje pletenje in jela rožljati z iglami. »Kako se počutite v Manderlevu, gospa de Win-ter?« je vprašala ter se vsa živahna in razigrana obrnila k meni. »O, hvala, izvrstno,« sem odgovorila. »Prelesten kraj, jelite?« je dejala, in igle so ji spet zažvenketale druga ob drugo. »Mi se zdaj malokdaj peljemo tja, ker ona ne more. škoda, časih je bilo tako veselo, kadar smo bili za kak dan v Manderlevu.« • »Pa pridite kdaj sami,« sem rekla, »Hvala, z največjim veseljem. Gospod de Winter je, upam, zdrav?« »Da, izvrstno se počuti.« »Na ženitovanjskem potovanju ste bili v Italiji, kaj ne? Tako veseli smo bili razglednic«, ki nam jo je pisal gospod de Winter.« Vprašala sem se, ali naj bo to, da govori v množini, nekakšen ,pluralis majesta tis', ali pa hoče morda naznačiti, da sta z babico ena oseba. »Razglednico je poslal? Ne spominjam ae.« »Oh da, bilo je pravi dogodek. Nam so vse te reči v veselje. Album imamo, veste, in nalepljamo vanj vse, kar zadeva rodbino. Prijetne stvari, kakopak.« »To je mila domislica.« Med pomenkom sem časih pobrala kakšno drob-tino tega, kar je govorila Beatrice. »Starega Marksmana smo morali dati ustreliti. Se ga spominjaš, kaj, babica? Najboljši lovski konj, kar sem jih kdaj imela.« > Jojmene, stari Marksman?« je rekla babica, »Ni mogoče!« »Da, uboga žival. Oslepel je bil na obeh očesih.« »Ubogi Marksman,« je ponovila babica. Pomislila sem, da ta omemba slepote ni baš tenkočutna, in pogledala strežnico, ki je roži jala kar naprej. »Hodite na lov, gospa de Winter?« me je vprašala. »Na žalost ne,« sem odgovorila. »Morda se ga tudi vi še poprimete. V tem koncu sveta smo vsi strastno vneti za lov.« »Da, da.« »Gospa de Winter goji umetnost,« se je oglasila Beatrice. »Zmerom ji pravim, da je v Manderlevu mnogo pogledov, ki bi dali prelestne sličice.« »Oh, gotovo da,* je rekla strežnica in za trenutek prenehala s svojim srditim rožljanjem. »Kakšno prijetno razvedrilo. Imela sem prijateljico, ki je delala s svinčnikom prave čudeže. Leto dni sva bili skupaj v Provansi, kjer je napravila krasne risbe, c »Da, to je lepa stvar,« sem dejala. »O slikanju govorimo,« je Beatrice zavpila babici na uho. »Tega nisi vedela, da imamo umetnico v rodbini, kaj?« »Kdo je umetnica?« je vprašala stara gospa. »Nobenih umetnic ne poznam.« »Tvoja nova vnukinja,« je rekla Beatrice. »Le vprašaj jo, kakšno poročno darilo je dobila od mene.« J Z nasmeškom sem se pripravila na vprašanje, Stara gospa je obrnila glavo proti meni. »O čem govori Bea? Nisem vedela, da si umetnica. V naši rodbini ni bilo nikoli umetnikov.« »Beatrice se šali,« sem dejala, »Umetnica prav res nisem. Samo tako rišem, za kratek čas. Saj niti nise mimela pouka v risanju. Beatrice mi je podarila nekaj krasnih knjig.« « »Oh!« je vzkliknila malce zmedeno. »Beatrice ti je podarila knjige, praviš? To je, kakor da bi nosila saje v London, a? Ko je v manderlevski knjižnici že toliko knjig.« Zasmejal a se je iz srca in me tri z njo vred. Upala sem, da je s tem predme^ izčrpan, a Beatrice je bila drugačnih misli. »Ne razumeš me, babica,« je rekla. »To niso bile navadne knjige. Bile so knjige o umetnosti, šest zvezkov.«. Drejo]« Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni deiiista: Ljubomir Volčič — Vsi i Ljubljani r