Delavska P|*fl VlCd Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec II Din 4‘—, za £etrt_leta Din 10‘—za pol leta Din 20'—j za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. inozemstvo Din 7*- Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900 Je vstaienie ... Vsi napori našemu rudarju izboljšati njegov mizerni položaj bolj ali manj ostajajo brez vsakega -uspeha. Še celo več. V to težko življenje padajo novi udarci. Zadnji dogodki nam to dovolj jasno potrjujejo. TPD si kljub zahtevam in urgencam delavskih zastopnikov ni pravočasno zasigurala naročil. Čakala je, da to stori delavstvo samo. Delavci naj namreč v bodoče skrbijo, da bo ona imela naročila. Delavci naj se brigajo, da se bo obratovalo in bodo tako tudi v inadalje TPD omogočeni dobički. To -stanje, ki vlada že nekaj let v rudarskih revirjih, ubija vsako voljo in iniciativo do takega dela, ki bi v resnici vodilo rudarje do boljše bodočnosti. Je nekaj posameznikov, ki delajo, toda masa ostaja napram vsemu hladna in brezbrižna. Le po dogodku, kot je bil pred dnevi, nekoliko završi, sicer pa rudar trpi in molči. Rudarju se je namreč vzela vera v samega sebe in tako seveda tudi v njegovo moč. To vrniti rudarju je predpogoj vsakemu izboljšanju njegovega položaja. On se mora namreč eavedati, da je bitje, ki ima pravico do človeka vrednega življenja. To pravico pa bo uveljavil le tedaj, kadar bo to svojo razdrobljeno in omajano vero v samega sebe zbral in |i dal vidnega izraza v skupnosti, to je v delavski strokovni organizaciji. Zato je dolžnost vseh delavskih voditeljev, i niti najmanje nadejalo. Tehn. ravnateljstvo javi, da mu ni znano o kakih doseženih sporazumih in jih zato ne more priznati Kaj se je dogajalo v notranjosti pred-stavnikov delavstva po teh besedah, naj ci-tatelji sodijo sami. Delavski predstavniki so se takoj javili pri ravnateljstvu iu zahtevali na te besede točnejšega pojasnila. Izjava se je ponovila s pripombo, naj organizacije vložijo za vsak obrat pri ravnateljstvu svoje predloge pismeno. Več kot en mesec po tem, ko se je v Ljubljani napravil sporazum, da se razprave vršijo po obratih in ko se je to v preko tridesetih razpravah dovršilo na podlagi delavskih in tovarniških pisanih predlogov in ko so vsako izpremem-bo obratni ravnatelji izvršili samo s privoljenjem oziroma odbili samo na ukaz direkcije, se zahteva vložitev predlogov. Delavski predstavniki so izjavili, da ne bodo vložili nikakih predlogov več. Ako ravnateljstvo predloge res hoče imeti; naj jih zahteva od svojih obratnih ravnateljev. Ti so bili kasneje res vsi klicani na direkcijo-Kaj se je tam dogajalo nam ni znano. Pri ponovnem razgovoru s tajnikom in gen. ravnateljem se je določilo, da se o tem razprava nadaljuje v soboto dopoldne. Ta razgovor je bil kratek. Gen. ravnatelj je izjavil, da si bo pustil predložiti vse gradivo in bo na podlagi proučitve podal izjavo tovarne v ponedeljek ali torek. Izjava je bila podana že v ponedeljek popoldne. Tovarna izjavlja, da priznava vse sporazume, ki so bili storjeni na obratnih razpravah. Borba je prišla zopet v stari tir, zaključne razprave se bodo vršile vsak dan, konec teh pa je pričakovati v enem tednu. Javno zborovanje je bilo tako burno in polnoštevilno zasedeno kakor še nobeno poprej. Razumljivo. Kdo more ostati miren, ko se hoče na tak način podreti vse dosedaj z velikimi težavami storjeno delo. Sklenjeno je bilo naj se v torek ob 6 zvečer vrši javno zborovanje samo radi odgovora tovarne. Ako ho tovarna ovrgla vse dosedanje delo je delavstvo sklenilo, da demonstrativno zapusti delo. Čeprav so voditelji z vso silo svoje moči vplivali na de: lavstvo, da do tega sklepa ne pride in naj |š v 6©fM vsakdanji kruh pustijo, da oni sporazumno z oblastjo rešijo položaj, se je bilo bati, da bo delavstvo svoj sklep izvedlo. Zadnji dogodki Jesenice, 16. aprila. Jesenice so se po torkovem (10. aprila) javnem shodu nekoliko pomirile. Razprave so se ves teden nadaljevale. Kakor vsako nedeljo, se je tudi to nedeljo, dne 15. aprila vršilo'javno zborovanje delavstva, na ka^ terem so predsedniki strokovnih organizacij poročali o delu preteklega tedna. Razven martinarni priključenih obratov in obratov na Javorniku so v glavnem pogajanja zaključena. Za te obrate se bodo vršili razgovori prve dni tega tedna. Delavska delegacija je na ravnateljstvu zahtevala, da _ mora piriti še ta teden do zaključnih pogajanj, ki se bodo zopet vršila v Ljubljani. Pri raznih obratih so ostale odprte še nekatere sporne točke, ki se bodo tudi skušale rešiti. V kolikor pa bi ne prišlo do sporazuma, se bo o njih razpravljalo na zaključni razpravi v Ljubljani. Poročila so bila precej kratka, ker je bilo delavstvo o podrobnostih itak obveščeno. Za martinarno oziroma priključen obrat škarje in stiskalnico traja še vedno boj za eno paro pri akordu. Na noben način se ni mogoče tu zediniti in priti do končnega zaključka. Prav tako je težava tudi z ekono-matom, kjer se je uredilo samo to, da se je kategorija od 38 Din povišala na 40 Din in te delavce izenačilo z ostalimi, vse ostalo pa se odklanja. Pri mehanični delavnici se je vse precej posrečeno uredilo. Nižjim kategorijam so se zaslužki izboljšali in končno kategorizirali. Gotovo je, da, posam^Ziiiih želja, ki jih je v tem obratu največ, ni bilo mogoče upoštevati, pač pa se je gledalo, da se nikomur ni delala krivica. Uveljaviti pa bo trebit za bodoče, da se uredi v vsakem obratu posebna kategorija za tiste delavce, ki se po daljši bolezni vrnejo na delot katerega pa ne morejo takoj vršiti. Daljše poročilo se je podalo tudi o incidentu Vister-Nemci na Javorniku. Rudarji Zagorje. V soboto 14. t. m. je na sestanku mladinskega odseka predaval tov. Hiršl o krizi in nje vzrokih. Tako predavanje je zelo važno, predvsem zato, da se delavcu pokaže pravi vzrok, kar pa je tovariš predavatelj dobro predočil. Razvila se je zelo živahna debata. . , j. i V nedeljo 15. aprila pa je bil sestanek strok, skupine rudarjev. Tov. Ustar je poročal o shodu, katerega je sklicala za sp-boto 14. t. m. II. skupina. Ugotovil je, da je za tako skupno zborovanje delavstva vse premalo zanimanja. Navzoči so bili le- tisti, ki so organizirani v strokovnih organizacijah. Drugi pa se ne zanimajo in čakajo, da jim kdo milostno zboljša težak položaj. . Tov. Lešnik pa je predvsem povdarjal važnost vzgoje delavskega fanta in delavca sploh. v . J,- Tovariši rudarji — krščanski socijalisti. Kader naših strokovničarjev v Zagorju ni velik po številu, tembolj pa je jak po svojem delovanju. Sestanki so zelo važni, zato naj se tudi po drugih skupinah redno vršijo, da bo tako povsod dobro vzgojen kader tovarišev, kateri bodo zmožni nastopati in zastopati delavstvo. Še tole naj povem. Marsikateri tovariš, ki je bil reduciran ali upokojen, se ne smatra več za delavca, ter se odteguje strokovni organizaciji. V Zagorju pa imamo sivolasega že upokojenega tovariša Vrtovska, katerega vedno najdete na sestanku mladinskega odseka, kakor na sestanku skupine. Zgledi naj nam služijo za posnemanje. Čila j „Del. Pravico“! Viničarski vestnik Sv. Barbara pri Mariboru. Občni zbor skupine, dne 8. aprila je pokazal zavest viničarjev tudi v tem delu Slovenskih goric. Prišli so viničarji tudi iz sosednjega Vur-berga. Po poročilu tajnika zveze se je vršila živahna debata, zlasti viničarji dornavske grajščine so imeli precej povedati in kriti; zirati svoje razmere. Od leta 1931 naprej niso imeli računa s svojim gospodarjem, ker ga ta noče izvršiti. Daje jim saino malenkostne predujme. Celotna plača, ki znaša pri vsakem posameznem viničarju že preko tisočev, pa še vedno leži nedvignjena. Dor-navski grajščak organiziranih viničarjev ne trpi. Jasno zakaj ne. Ako bi bili vsi njegovi viničarji organizirani, potem bi jim pač moral rednejše plačevati in dajati vse njihove pravice. Povsod so si viničarji največ sami krivi, če se z njimi slabo ravna. S sredstvom pravnih postopkov po strokovni organizaciji, se ukroti tudi najbolj priganja-skega iii skopega vinogradnika. Seveda, če pa viničarji prostovoljno vse radi trpijo, pa naj le trpijo. Če sami sebi nočejo boljše, kdo jim potem more pomagati. Niti strokovna organizacija no, če ne marajo biti njeni člani. Denarja za članarino se jim zdi tako strašno škoda. Če pa jih protizakonito in protipogodbeno opehari 111 prikrajša vinogradnik, ali kak šafar zlasti z znižanjem denarnega zaslužka« z odvzemom tega ali onega, v tem pa ne vidijo nobene škode. Veliko se ne upošteva, samo malenkostno. Kaj je malenkostna članarina proti ogromnim vsotam odtegnjenih skoraj' celo leto po vinogradnikih? Pa ravno članarini se vsak upira in brani. To kar mora sain dati, to najbolj boli. Ono pa, kar mu drugi odvzame, prej, kakor je sam imel, tega pa ne čuti. Oh, ubogo in nezavedno naše viničarsko ljudstvo! Da se da še tako izrabljati na vse načine. To ljudstvo še ni spoznalo, da mu leži moč in uspehi v lastnih rokah. Omamljeno od raznih vplivov ter lastne nevednosti samlo čaka in čaka, da bo boljše že samo prišlo brez njihove priprave in borbe. Ali žal, da se z«, lase nikogar niti v nebesa ne more potegniti. Torej le večkrat svinčnik v roke in računajte, koliko plačate članarine organizaciji, kaj vse od tega nazaj dobite in koliko več da vaš gospodar, dostikrat samo zato, ker ve da ste strokovno organizirani in koliko nikjer nimate in koliko ste tudi pri svojih gospodarjih prikrajšani, ako niste organizirani. — V odbor skupine so bili izvoljeni novi ljudje, od katerih se more pričakovati, da bo skupina napredovala. Pristopili so ob tej priliki tudi vsi oni, ki še niso bili organizirani. Kapela. Občni zbor v nedeljo 15. aprila je pokazal porast članstva, skupine, pa tudi stanovsko zavest viničarjev v. tem kraju. Poročilo odbora, nadzorstva, kakor tudi poročilo tajnika zveze, je bilo soglasno sprejeto. Nespremenjeni sedanji viničarski red, zakonita službena stalnost, zaščita zaslužka in zavarovanje, je bil refren celotnega zborovanja. Pristopili so sei mnogi doslej neorganizirani, ker so spoznali, da brez skupnega dela in' nastopa, brez strokovne organizacije, pač nikjer več danes ne gre. V odbor so bili izvoljeni tovarjši: Vaupotič Fr., Fekonja Jakob, Kozar Jože, Vrbančič Jože in Knez Ivan, namestnikom Vrbančič Franc, Petek Alojz, Vombergar Franc, v nadzorstvo pa Vombergar Anton, Ivanič Franc, Ferenc Matija. Naprej po začrtani poti — živeli! Hazno Huda jama. Tovariši Celjani so bili v nedeljo 15. t. m. na Šmohorju. Vreme so imieli zelo ugodno. Ker je Šmohor od nas oddaljen komaj eno uro hoda, bi se tudi mi radi pridružili. A muhasti Celjani nam niso nič sporočili, da gredo gori. V »Del. Pravici« so pa zapisali, da bodo imeli izlet na Šmohor 13. aprila. Ali mislite, da bi vsem bilo pretesno na Šmohorju? Pa Vam res zavidamo, da ste 15. t. m. brez nas vzivali lepoto in svež zrak na Šmohorju. Želimo, da kmalu zopet naredite taksen izlet. 1 ridru-žimo pa še skromno željo, da tudi nas povabite. O fičatajih Oblačilno delavstvo Škofja Loka. 2e poteka 11 mesecev, odkar obstoja strokovna organizacija v tovarni »Šešir«. Organizacija je takoj v svojem po-četku začela delo za ureditev delovnih razmer, ki so bile do tedaj v tovarni za delav: stvo zelo nepovodjne. Borba, ki jo je v tej smeri začela in vodila organizacija, je bila težka, vendar ni ostala brez uspehov. Delovne razmere so se v korist delavstvu v marsičem zboljšale. Organizacija je izvojevala sklenitev kolektivne pogodbe, glasom katere se je utrdil in zboljšal položaj delavstva. Če danes prembtrimo delo organizacije v tem času, moramo priznati, da je bilo to delo veliko. In če je bilo delo veliko, potem je to dokaz, kako velika in neodložljiva je bila potreba po ustanovitvi strokovne organizacije. Prepričani smo, da se celokupno delavstvo — razen par nezavednih, ki so ostali izven organizacije — dobro zaveda, kolike važnosti je zanje organizacija, Podjetje stalno skrbi, da ima organizacija dovolj dela, ker se stalno ponavljajo nove krivice, katere sekajo nove rane delavstvu. Podjetje ima še vedno mnogo možnosti in prilike za šikaniranje in preganjanje organiziranega delavstva. Zadnji dogodki so nam vsem jasen dokaz, da podjetje še vedno vztraja na tem, da izpodkoplje solidarnost delavstva, onemogoči organizacijo in uveljavi popoln absolutizem. To ugotovitev nam potrjuje zlasti dejstvo, da je bil na dopust poslan med drugimi! tudi glavni obratni zaupnik, katerega bi podjetje brez nadaljnjega moralo zaposliti. S tem je podjetje hotelo diskreditirati funkcijo glavnega zaupnika. Pa tudi pri odrejanju dopustov se ni postopalo tako, kot bi bilo pravilno. Pri tem je podjetje na novo dokazalo, da mu je ljubši oni delavec, ki ni organiziran. Veseli nas, da je v tovarni le samo par takih delavcev in delavk, ki so se postavili na stran delodajalcev, ker upajo, da bodo s tem dosegli boljši položaj. Ti delavci se pač ne zavedajo, da suženjstvo niso odpravili delodajalci (kapitalisti) in da vse socialne pridobitve, ki jih delavstvo danes uživa, niso sad delodajalcev, ampak da si je vse to priborilo delavstvo potom svojih strokovnih organizacij. S tem pa nikakor nismo hoteli reci, da je organizirano delavstvo proti podjetjem. Nasprotno, organizirano delavstvo hoče, da podjetje uspeva in se krepi. Zahteva pa tudi, da se upoštevajo pravice delavstva, ki izvirajo iz njihovega dela. Organizirano delavstvo hoče red in mir v obratih. Zato odločno odklanja krivice, ki jih povzročajo gotovi predpostavljeni v obratu. Delavstvo tovarne »šešir« je danes trdno uverjeno, da je na pravi poti, da bo le po tej poti v stanu varovati svoje pravice in zboljšati svoj položaj. Ta vera je danes v delavstvu že tako močno ukoreninjena, da je ne bo zlomil nihče, najmanj pa onih par klečeplazcev, ki so bodisi zavestno ali podzavestno ostali izven organizacije. Organizirani gremo naprej z geslom: Kdor ni z nami. je proti nam! Tekstilno delavstvo IJitlja. Naša skupina je uvedla redne mesečne sestanke. Na teh sestankih so predavanja v vseh važnih delavskih problemih. Na sestanku, ki je bil v nedeljo popoldne, je govoril tovariš Marinček o delovnem pravu. To vprašanje smo premotrili teoretično in tudi praktično, ko se je par slučajev, ki so obstojali pri nas, kar na licu mesta razložilo. Ker je pomlad in so nastopili lepši dnevi,' gredo tovariši in tovarišice, kar je prav, v prosto naravo. Zato bodo sedaj mesečni sestanki ob sobotah zvečer. Sicer bomo še posebej opozorili na to člane, vendar naj pa vzamJejo to že sedaj na znanje. Prihodnjič bomo razpravljali o borzah dela ali pa o temii: Krščanstvo kot socialni faktor. Vrban v konkurzu. — Pri zborovanju upnikov predlaga Vrban: Gospodje, ponujam vam 30 odstotkov. — Upniki zahtevajo 50 odstotkov. — Vrban: Ne! Kaj bom pa pri kupčiji potem jaz zaslužili »Naš list« je priobčil članek »Kanoni in strojnice v Avstriji«. Ta članek so ponatisnili in ga razširjajo v večjih množinah kot letak. Članek ugotavlja, da je bila v Avstriji temeljito poražena boljševiška Moskva. Porazil jo je katolicizem. (Podčrtali mi.) Dalje. Nepristransko mnenje je, da se je po zmagi Dunaj kakor oddahnil. Rešitev izpod marksističnega jarma primerjajo osvoboditvi Dunaja izpod turškega jarma. Rdeči so 15 let vladali na Dunaju, zatirali svobodo, nalagali strašne davke, silili delavstvo, da naj odpade od Cerkve, šolo napravili čisto brezversko itd. Po porazu marksistov se je pričelo na Dunaju novo življenje. Na dunajskem rotovžu so obesili v glavni dvorani na steno križ..., delavstvo se vrača trumoma nazaj v Cerkev... In če socialisti zamerijo, da je šel katoliški kancler nad nje tudi s težkimi kanoni, je moral to napraviti, ker so bili oboroženi tudi socialisti. »Ali naj gre mar Dollfuss nad do zob oborožene boljševike s fičafajem'?!« — vzklika zelo duhovito pisec članka. Kot prepričani katoličani odločno protestiramo proti temu, da se spravlja krščanstvo odnosno katolicizem kot tak v zvezo s februarskimi dogodki na Dunaju. Ako premotrimo dejstva, kakršna so, moramo priti do drugačnih zaključkov, kakor pa pisec članka v »Našem listu«. Dejstva so: Socialisti so prišli do oblasti na Dunaju zakonitim potoni. To oblast so si utrdili v prvi vrsti s svojim socialnim delom, ki ni bilo majhno. Ako omenimo le stanovanjsko akcijo. Nobena država ni kaj takega napravila. Davki so bili sicer precejšnji, toda prizadeti so bili v prvi vrsti tisti sloji, ki so davke lahko plačali, predvsem reutniki. Z njihovo protiversko akcijo se seveda nikoli ne moremo strinjati. Toda ta akcija se je razvijala v svobodnem tekmovanju sil. Katoličani so tudi bili svobodni v svoji propagandi. Če niso uspeli, niso krivi socialisti. Dejstvo, da so krščanski socialci kot politična stranka katoličanov vedno bolj nazadovali, socialisti vedno bolj rastii — na Dunaju so dobili pri zadnjih volitvah tri petine glasov, krščanski socialci pa eno petino; v celi državi so pa dobili 41% glasov — dokazuje, da se je masa obračala od njih. Dosedaj je pa bilo tako, da je vladajoča stranka, zlasti če je bila toliko let na vladi kakor krščanski socialci, rastla. Končno je prišlo tako daleč, da se krščanski socialci niso upali več iti pred ljudstvo. Protizakonito so pogazili ustavo, na katero je katoliški Miklas svečano prisegel, uvedli nasilno diktatorski režim. Nadaljnja dejstva so, da so socialisti dvakrat predlagali, da se naj vse stranke razorože. Ko so pritiskali narodni socialisti in Hajmver, so ponudili socialisti Dollfussu zvezo. Pristali so celo na stanovsko ureditev države, zahtevali so le, da se ustava ohrani, da se ohrani svoboda tiska in tajna ter splošna volilna pravica. Na ta način bi bila stvorjena tričetrtinska večina in bi šla vlada lahko vsak čas na volitve in si ji ne bi bilo treba skrivati za izjemne, s silo privlečene zakone. Zakaj ni pristal Dollfuss na tako zvezo? Odločilno so vplivali na to italijanska diplomacija, veleposestva in bivši k. u. k. oficirji. Veleposestniki, razni grofje, so radi svoje lenobe in radi svoje zapravljivosti popolnoma propadli. Ako bi zavladala v Avstriji bolj^ socialna smer, bi morali vendar enkrat pričeti delati. Dokler bi ostalo ustavno življenje v Avstriji, tudi privrženci monarhije ne bi mogli priti na svoj račun. Zato so zahtevali ukinitev ustave. Italija, ki je sicer zavračala za Avstrijo Hitlerja, pač pa podpirala Hajmver, ker je popolnoma kopiral italijanski režim in je od njega tudi dejansko podpiran, je zahtevala, da morajo dobiti mesta v vladi tudi hajmverovci, zadnji so pa zahtevali, da se razpuste marksistične politične1, strokovne in gospodarske organizacije in da se Hajmver oboroži iz državnih zalog, Ker še je vojni minister Vaugoin teinu uprl, ga je Dollfuss nagnal, na njegovo mesto pa je prišel legitimist Fey, Hajmver je bil oborožen iz državnih zalog. Nato se je pričelo. Marksiste so pričeli šikanirati, preiskave so bile na dnevnem redu, Hajmver je dva dni pred izbruhom vojne zasedel vsa mesta, socialisti so bili postavljeni pred izbiro: Ali se udajo brez odpora, ali skušajo braniti to, kar so imeli, z bojem. Poleg tega 'so morali braniti še ustavo. Da so bili tepeni, ni nič čudnega. Niso imeli ne kanonov, ne havbic, ne plinov, ne radija. Bili so premagani, nekateri justi-ficirani. Težko ranjeni delavec, oče štirih otrok, Miinchreiter, je bil na nosilih prinesen pred sodišče In tudi na nosilih so ga odnesli na vešala. Karte so sedaj čisto jasne. Italija kor mandira v Avstriji, Starhemberg sili na oblast in bo tudi prišel; kdaj, je le še vprašanje časa. Tako se bo ta boj med »katolištvom in boljševizmom« končal v obliki nacionalnega šovinizma v plutokraciji skrahi-rane aristokracije. Še o spreobrnitvi delavcev. Na spreobrnitev delajo tako: kdor ostane še brezverec, ne dobi niti dela niti podpor, pa še preganjan je lahko. Zato spreobračanja. Toda Bog nas varuj takih spreobrnjencev! Ako bodo napravili dušni pastirji svoje, to je, da se bodo otresli vseh teh političnih špekulacij in prikazali s svojim delom in s svojim lastnim zgledom resničnega Kristusa, potem bo zlo manjše, drugače bodo pa ti spreobrnjenci še bolj zasovražili katoliško vero. Krščanstvo, katolicizem je duhovna sila. Zajeti mora srca in duše. Zato mu je kot takemu surova sila tuja. Kristus je Petru dal sam temeljit pouk. Zato se mora otresti vseh sil, ki bi hotele ž njim špekulirati. Najhujše je, če se kaj dela v imenu krščanstva, pa ni krščansko. Množice pričnejo ocenjevati krščanstvo po takih pojavih, zato postanejo napram njemu nezaupljive, končno odpadejo. Niso mogle videti resničnega Kristusa. Le tako krščanstvo, odnosno katoličanstvo more ogreti ljudi in zmagati. Katolištvo, ki ga prikazuje Dollfuss avstrijskemu ljudstvu in javnosti, pa je le katoliško fičafajstvo ali fičafajsko katolištvo in nima z resničnim katolicizmom prav nobene zveze. Socialno gosp. zanimivosti Poraba mila na enega prebivalca in to na leto, znaša v Ameriki 11.5 kg, na Nizozemskem 11, na Angleškem 8.8, v Franciji 7.9, v Nemčiji 6.3, v Italiji 4, v Rusiji 2.5, na Poljskem 1.8 kg. Največ mila se tedaj porabi v Ameriki in najmanj na Poljskem. Skoda, ker ni podatkov tudi za Jugoslavijo. Naš priročnik Jugoslovanska -strokovna zveza je izdala »Priročnik iz delavske in nameščenske socialno varstvene zakonodaje«. Ko sem prelistal knjižico, ki obsega 111 strani, se mi je kar nehote izvilo: vendar enkrat. Vendar je enkrat organizacija zbrala, praktično uredila in .pregledno podala našo isocial-no zakonodajo. Silno smo pogrešali zibirke socialnih zakonov. Saj jih ni tako malo in tudi niso vsi povsem zanič, le izvajali jih niso; 'bili so pač na papirju, v praktičnem življenju smo jih pa silno pogrešali. Zakaj? Zato, ker so delavci in nameščenci vse premalo poznali svoje zaščitne pravice, Iker niso samo zahtevali1, da se zakoni in uredbe izivršuifejo. Naravnost ponosni in .hvaležni moramo biti JSZ, da nam je v Priročniku podala celotno socialno zakonodajo in to tako pregledno, da more vsak laik iz njega črpati pojasnilo za vsak praktični primer iiz vsakdanjega življenja. Snov posameznih zakonov in uredb namreč ni razdeljena po S in členih, ampak po vprašanjih in odgovorih. Za laika vsaj je § težek in nejasen, metoda vprašanj io odlgovorov pa jasna, razumljiva im domača. Težke stvari podajati po domače in razumljivo je umetnost zase, ki jo zmore zlasti praktični delavec. In ta umetnost je v Priročniku res prišla docela nia svoj račun. Knjižica odgovarja na vprašanja iz vse naše socialne zakonodaje, saj govori o: zakonu o zaščiti dela, Delavskih zbornicah, Inšpekcijah dela, volitvah in poslovanju obratnih zaupnikov, delovnem , času, obrtnem zakonu, bolniškem in nezgodnem ' Kaj naj to V času, ko se jeseniški kovinarji z naj-večjirH napori bore za svoj vsakdanji kruh in to borbo vodijo vse tri strokovne organizacije skupno, pa to našim Nacijem še vendar ni dovolj. Vsaj tako bi mogli sklepati iz članka v »Slov. Narodu« od 10. aprila 1.1., kjer pravi, da je podpredsednik NSZ na Jesenicah g. Lauseger predlagal na sestanku srezke organizacije, naj bi se delavske strokovne organizacije razpustile in ustanovila samo ena za vso državo. Da pade tak predlog od strani delavca, je več kot čudno. Ali je še ta mala svoboda, ki jo delavstvo v svojih sindikatih ima, za nekatere preveč. Svoboda prepričanja in tekmovanje, kdo bo več dobrega storil za delavstvo, nas mora pri vsem voditi, ne pa, da bi hoteli ustvariti nekaj, kar je proti volji Delavska kultura »Socialna pravda«. Tovariški »Radnički strokovni savez« v Zagrebu je pričel izdajati svoje lastno glasilo. Prva številka tega strokovnega lista je izšla 25. marca. Zaenkrat bo izhajalo glasilo kršč. strokovne organizacije kot mesečnik. Posamezna številka stane 1 Din. List je urejevan zelo dobro in prinaša poleg programa na prvi strani tudi druge dobre članke in prav tako tudi vesti iz delovanja posameznih skupin. Tovarišem iz Hrvatske častitamo k temu koraku in jim želimo veliko uspeha. Naj bi se delavsko gibanje širom Jugoslavije prepojilo z večno-veljavnimi krščanskimi načeli, katera nudijo dovolj idealizma za uspešno delavsko borbo proti nekrščanskemu kapitalizmu. Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v prvem četrtletju 1934 izposodila 6.551 obiskovalcem 14.809 knjig, od teh 1.487 znanstvenih, po jezikih pa 6.990 slovenskih, 511 srbskohrvatskih, 7.215 nemških in 93 francoskih, ruskih, angleških in italijanskih knjig. Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v istem času izposodila 4.971 obiskovalcem 9.734 knjig, od teh 502 znanstvenih, po jezikih pa 3.614 slovenskih, 481 srbskohrvatskih, 5.552 nemških in 87 drugih knjig. Mariborska knjižnica zelo napreduje. Značilno je to, da mariborska knjižnica izposodi sorazmerno več srbskohrvat. knjig, čeprav jih ima ljubljanska več na izbiro. : Mladina, kakor se vidi, se v šolah ne nauči j toliko francoščine, da bi brala knjige v tem , jeziku, nemške pa bere pretežno odrasla zavarovanju (OlUZD), bratovskih skiadnicah, 'borzah dela, o viničarskem redu, inozemskih delavcih in kot nameček še o zakonu o društvih im shodih, o obdavčenju delavca in nekaj o dnžavi in njeni upravi. Torej govori o vsem, kar dnevno raibi vsak delavec in nameščenec, pa tudi inteligent, Delavcu im nameščencu je težko ali skoraj nemotgoče nabaviti si vseh zakonov in ker jih nimajo, jih .ne poznajo, ker jih pa ne poznajo, »je učinek socialno varstvenih zakonov tako neznaten. Vsled tega je nujno, da se krog tistih, ki vsak dan praktično delajo na teh zakonih, poveča.« Dobrodošla in izelo koristna 'bo ta zbirka vsakemu organizatorju, vsakemu delavcu, nameščencu in inteligentu sploh. 'Ker pa je vsa socialna zakonodaja delo strokovnih organizacij, naj »se delavstvo svoje strokovne organizacije in njenega pomena v celoti zaveda in se pridruži aktivni delavski borbi«, da to, kar je, ostane in se izvršuje in zlasti še, da se izpopolnjuj«. iJISiZ moremo na tej ediciji samo čestitati. Tako potrebne in tako praktične knjige Slovenci že dolgo nismo dobili. Kolikor morem presoditi, je ta 'knjižica edinstveni primer v zadnjih letih ne le v Sloveniji, ampak v celi Jugoslaviji. Slične knjižice stanejo drugod po 30, 50 Din, pa so vsebinsko in zlasti praktično poraibnostno daleč za Priročnikom, ki stane borih 10 Din, Prav nič mi ga mi treba priporočati, tako je, da se sam dovolj priporoča, le to rečem: kdor ga ne bo imel, bo ne enkrat, ampak večkrat trpel škodo. L. J. pomeni ? in tudi miselnosti vsega našega delavstva. Mogoče se Naciji prav te tekme v delu bojijo in bi radi imeli organizacijo, ki bi bila vodena od zgoraj navzdol. Ako bi do kaj takega prišlo, moramo povedati, da tedaj tudi ti, ki si danes to želijo, pri tem ne bodo imeli mnogo besede. Zadovoljni bodite, da imamo to, kar je. Na tem gradimo vsak od svoje strani, saj je dela in potreb več kot dovolj. Z resnim delom bomo našemu delavstvu več koristili, kot s takimi predlogi. Kdor se pa tega dela boji, naj pa nikar ne misli, da je poklican za delavskega voditelja in naj pusti to delo onim, ki bodo v resnici zastavili vse svoje sile za dobrobit našega trpečega delavca in to v svobodnih delavskih strokovnih organizacijah. generacija. Želeti bi bilo, da bi ljudje brali več poučnih in znanstvenih knjig. — Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnico, ki je Vaša in hkrati najboljša javna knjižnica pri nas. Brezposelnim se izposojajo knjige polovico ceneje. Malo več vljudnosti. Pogostokrat se pojavljajo pritožbe delavcev, da se po nekaterih delavskih ustanovah občuje z njimi naravnost na surov način. Kakor zgleda se nekateri prizadeti ne zavedajo več, da so to delavske ustanove in da so oni tu v službah radi delavstva. Če pričakujejo prizadeti, da bo pomoči potrebni delavec pred njimi trej pelal, odkrito povemo, da se motijo. Preveč težko plačuje delavstvo svoje prispevke za socialne ustanove, da bi se za dosego svojih pravic pustilo še šikanirati od tistega, ki ima kruh od teli prispevkov. Zato pa malo več vljudnosti ali pa bomo v bodoče prišli kar z imeni na dan. Birokratizma po delavskih ustanovah je že itak preveč, kake prenapetosti pa sploh ne bomo trpeli. Preil sodiščem. Sodnik začudeno: »Kaj, svoje prvotno priznanje naenkrat preklicujete?« — Obtoženec: Da, gospod sodnik, ker me je zagovornik prepričal, da sem nedolžen.« Pravi vzrok. »Skoraj utonili bi bili?! Kako je bilo vendar to mogoče? Ali je bil čoln prenapolnjen?« — »Čoln, ne, marveč veslači.« To in ono Zagorje. — Zelo zanimiva je bila naša zadnja nedelja. Bila sta dva občna zbora, in sicer obč. zbor Ljud. stavbne zadruge in obč. zbor električne zadruge v Zagorju. Prvi je potekel povsem mirno. Tajnik g. Zore je poročal mesto odsotnega g. FHseka, ki se zdra- vi v Mariboru. Iz poročil je bilo razvidno, da je odbor delal požrtvovalno, za kar je dobil i;azrešnico ... Pri volitvah so bili soglasno z dviganjem rok izvoljeni vsi stari odborniki. — Na občnem zboru Električne zadruge, ki mu je predsedoval načelnik g. D. Korbar, je uvodoma pozdravil navzoče, nakar je obširno poročal tajnik g. A. Ko- I lene. Blagajniško poročilo je podal g. La- zar. Po tem poročilu je sledil krajši odmor, oziroma je imel govor g. revizor iz Ljubljane. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da zeli, da baš^v sedanjih težkih časih, posebno na zadružnem polju, ki ima vse polno nasprotnikov, ohranimo duh zadružništva in sloge. Želeti je tega in tudi pozdravljati. j Po govoru so prešli na volitve. Ker je nad- zorstvo na svoji seji volilo g. Prosenca z dvema glasovoma proti enemu, je prišel v poštev pri volitvah za načelnika g. Prosenc. To je zbudilo nekaterim nerazpoloženje in je bilo razvidno, da so bili proti takemu načinu volitev. Vendar pravila tako govore. Večina članov je vztrajala, da se upoštevajo samo pravila in nič drugega. Po dveurnem prerekanju .je nadzorstvo uvidelo, da hočejo nekateri vsiliti drug način volitev. G. Prosenc Anton je opozoril predsednika in ostale, da se dela proti pravilom in ugotavlja, da občni zbor ni sklepčen brez nadzorstva nakar zapusti večina članov občni zbor. — Nadzorstvo se je pritožilo, in se bo moral vršiti še enkrat izreden občni zbor. elektr. zadruge. Res v duhu zadružne sloge! Zagorje. (Šport.) — Prvenstvena tekma med SK Slogo in SK Zagorjem je izpadla neodločeno. Rezultat 2:2. Sloga si je prisvojila eno točko in ima tako 6 točk. Sloga je predvajala lepo in mirno igro, doeim so bili nasprotni igralci opetovano opozorjeni in eden celo izključen. Za tak izid je sedaj kriva smola in sodnik. Slogi čestitamio za tako igro. Važna bitka dobljena. Kako so bili rešeni brodolomci »Čeljuskina«, je že itak znano. Ladja »Čeljuskin« bi morala prepluti morja ob severnem tečaju. Imela je nesrečo. V takozvanem berinškem prelivu so ga zajeli viharji, led je ladjo stisnil in potopil. Brodolomci, 102 po številu, so se rešili na veliko ledeno ploščo in čakali dva meseca na rešitev. Končno se je drznim letalcem1 — samim Rusom — posrečilo, da so jih rešili. Neki inozemski list piše o tem: takole: Rusija je dobila važno bitko. Dokazala je, da ima izborne stroje, da je njena tehnika na višku. Še bolj je pa pokazala, da razpolaga z dobro izšolanim in junaškim letalskim kadrom, kateremu bo malokdo kos. V njenem letalstvu se skriva tudi silovita bojna sila. Socialna in gospodarska politika Razvoj in posledice racionalizacije. (Po reviji »Die cliristliche Gevvehrschafts Internationale«.) Storilna sposobnost prvih, parnih turbin je znašala največ do 700 PS, katera pa je v nekaj lotih porastla na 5000 PS, danes pa znaša 300.000 PS in tudi več. Poraba premoga pri parnih turbinah je za eno KW uro (kilovat) prvotno znašala 3.13 kg (1903) in je do leta 1932 padla na 0.45 kg. Vsled vedno večjega porasta strojnih izdelkov je pri izdelavi avtomobilov zaposlenih vedno manj delavcev. Tako je bilo n. pr. potrebno za izdelavo enega avtomobila tipa »Buick« 1. 1904 1291 delovnih ur; leta 1919 303 delovnih ur; 1. 1923 133; in leta 1929 samo še 92 delovnih ur. Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. čeč. — Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«; Srečko Žumer.