fis URADNI LIST SOC'ALISTICNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 8 Ljubljana, petek 4. aprila 1975 Cena 20 dinarjev Leto XXXII 323. Na podlagi 335. člena, 18. alinee prvega odstavka 342. člena in 4. alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in 238. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je. Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1975 sprejela RESOLUCIJO o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju \ Razvoj ekonomskih odnosov v svetu, ki se odraža tudi v monetarni in surovinski krizi in pojav novih oblik neokolonializma, zaostruje nujnost pospešenega razvoja ekonomskih odnosov med državami v razvoju za uresničevanje dolgoročnejših .in enakopravnejših obojestransko koristnih odnosov. Takšni odnosi bodo prispevali tudi k enakopravnejšemu položaju držav v razvoju v mednarodnih odnosih. Države v razvoju so oblikovale svojo politiko do reševanja navedenih problemov predvsem na Konferenci šefov držav in vlad neuvrščenih držav V Alžiru in na VI. izrednem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov o surovinah in razvoju. Resolucija Zvezne skupščine o pospeševanju ekonomskih odnosov SFR Jugoslavije z državami v razvoju,1 sklepi Predsedstva SFR Jugoslavije, resolucija X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS ter sklepi 29. seje CK ZKS kot tudi Resolucija republiške skupščine o ekonomskih stikih SR Slovenije s tujino, terjajo od SR Slovenije, da bistveno pospeši dosedanje odnose ter razvije, obogati in hitreje gradi nove, vsestransko razvejane gospodarske, znanstve-no-tehnične in ostale stike z državami v razvoju, pri četner so nosilci sodelovanja organizacije združenega dela in njihove asociacije, znanstvene, kultumopro-svetne, informativne in druge institucije. Vso podporo jim bodo nudile družbenopolitične skupnosti. I. OSNOVNE ZNAČILNOSTI EKONOMSKIH STIKOV SR SLOVENIJE Z DRŽAVAMI V RAZVOJU Značilnost dosedanjega gospodarskega povezovanja z državami v razvoju je relativno skromna udeležba teh držav v regionalni strukturi naše blagovne menjave. SR Slovenija manj intenzivno kot SFR Jugoslavija v celoti sledi procesu ekonomskega povezovanja s temi državami. Naši poslovni stiki so omejeni pretežno na blagovno menjavo. Sele v zadnjem času so se začele uveljavljati tudi višje oblike medsebojnega ekonomskega sodelovanja. Izvozna struktura še ne ustreza razvojni ravni, ki jo je doseglo naše gospodarstvo, v strukturi blaga, ki ga nrodamo na ta tržišča, niso dovolj prisotni proizvodi predelovalne industrije tako investicijska oprema ''udi potrošno blago Prodaja investicijske opreme je še dokaj naključna, često povezana z Izvajanjem investicijskih del, pri čemer naša podjetja največkrat niso nosilci poslov, temveč le sodobavitelji. Premalo usklajen nastop, pomanjkanje finančnih sredstev in premajhno poznavanje tržišč držav v razvoju so glavni vzroki, ki ovirajo večjo prisotnost našega gospodarstva na teh tržiščih. Ne smemo tudi prezreti gospodarskega vpliva in konkurence razvitih dežel v državah v razvoju. Tudi pri nakupu surovin na območjih držav v razvoju še nismo zadovoljivo uspeli navezati dolgoročnih stikov neposredno s proizvajalci v teh državah. Ti so še večkrat ekonomsko vezani na določene države razvitega sveta, vendar za naše pogosto kupovanje surovin prek posrednikov iz razvitih držav, to ni bil edini razlog. Nadaljnja značilnost blagovne menjave-organizacij združenega dela iz Socialistične republike Slovenije z državami v razvoju je dokajšnja razdrobljenost trgovanja na veliko število držav, čeprav postopoma prihaja do določene selekcije. Na deset držav v razvoju je osredotočeno prek dve tretjini izvoza iz Socialistične republike Slovenije in več kot tri četrtine uvoza, ker pa menjava z državami, ki so glavni kupci oziroma .dobavitelji, ne narašča kontinuirano, se seznam držav, ki sestavljajo to skupino, iz leta v leto spreminja. To je predvsem posledica dosedanjega načina uveljavljanja na teh tržiščih, v katerem ni bilo dolgoročnosti in načrtnosti, ni bilo višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Naše gospodarstvo je pretežno usmerjeno na države Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, manj na območje Vzhodne in Zahodrie Afrike, medtem ko je interes za uveljavitev na ostalih območjih Afrike in Azije, posebno pa Latinske Amerike skromen. Organizacije združenega dela iz Socialistične republike Slovenije se niso doslej na tržiščih držav v razvoju pojavljale dovolj organizirano. Šele v zadnjem času so se začele v republiki in širše v Jugoslaviji povezovati za ustanavljanje skupnih podjetij in predstavništev ter poslovnih skupnosti in drugih organizacijskih oblik za skupen nastop. II. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA NADALJNJE SODELOVANJE SR SLOVENIJE Z DRŽAVAMI V RAZVOJU Na podlagi načel politike neuvrščenosti in sklepov Konference, v Alžiru je podpirati prizadevanja za enakopravnejši položaj držav v razvoju v svetovnem gospodarstvu, za zagotovitev ugodnejšega položaja držav v razvoju v mednarodnem finančnem sistemu In za trajno priznavanje in dosledno spoštovanje njihove suverenosti nad njihovimi prirodnim! bogastvi. V zvezi s tem je potrebno: — ugotavljati konkretne možnosti SR Slovenije, kakor tudi oblike in smeri za gospodarsko, kulturno in znanstveno-tehnično sodelovanje s posebnim poudarkom na prenos tehnologij ter izdelati celovit program vseh nosilcev sodelovanja in drugih zainteresiranih dejavnikov; — v plane družbenega razvoja vgraditi možnosti dolgoročnega sodelovanja upoštevaje skupne koristi in delitev dela na podlagi komplementarnosti slovenskega gospodarstva'z gospodarstvi držav v razvoju, pri tem pa posvetiti pozornost tudi izdelavi srednjeročnih in dolgoročnih bilanc osnovnih surovin in ostalih proizvodov. Pri izdelavi srednjeročnega programa je tem nalogam treba dati prioriteto; — vsestransko si prizadevati za hitrejše povečevanje gospodarskega sodelovanja in za doseganje deleža, ustreznega našemu gospodarskemu potencialu in možnostim ob usklajenem nastopu in interesu celotnega jugoslovanskega gospodarstva; — razvijati in krepiti predvsem višje oblike gospodarskega sodelovanja kot so skupna vlaganja, industrijska kooperacija, izvajanje investicijskih del, po-slovno-tehnično sodelovanje, povezovanje jugoslovanskih organizacij združenega dela s tujimi poslovnimi partnerji za skupne nastope ter bistveno povečati blagovno menjavo na dolgoročni podlagi; — intenzivneje se prometno povezati z državami v razvoju in uveljaviti svojo tranzitno-prometno lego z razvijanjem vseh vrst potrebnih infrastrukturnih dejavnosti; — organizacijsko usposobiti in povezati dejavnike za učinkovitejše in dolgoročno sodelovanje z državami v razvoju. Njihov nastop bo moral sloneti na predhodnih raziskavah pogojev razvoja gospodarskih odnosov. Potrebno jih je okrepiti, jih izpopolniti s kvalitetnimi kadri, ki bodo specializirani za delo s posameznimi območji oziroma državami; — doseči pogostejše delovne stike med našimi organi in ustreznimi organi držav v razvoju na področju planiranja, raziskovanja, informiranja, sredstev množičnih komunikacij, med univerzami, znanstvenimi in drugimi ustanovami, ki so pomembne za izmenjavo izkušenj ter za prenos znanosti in tehnologije; — usmerjati znanstveno-raziskovalno delo za proučevanje konkretnih možnosti razvijanja medsebojnih ekonomskih odnosov, prenosa tehnologij ter izobraževanja kadrov; — državam v razvoju nuditi znanstveno-tehnično pomoč pri vzgoji znanstvenih in strokovnih kadrov, posebno s podeljevanjem štipendij za študij In za Izpopolnjevanje predvsem na tistih področjih, kjer imamo večje možnosti za gospodarstvo sodelovanje, kakor tudi na področjih, ki so pomembna za gospodarski razvoj teh držav. Pomagati jim tudi pri razvijanju njihovega šolskega sistema Spodbujati in usposabljati naše strokovnjake za konzultantske misije in strokovno delo za države v razvoju ter urediti njihova statusna in druga vprašanja; — pospeševati Izmenjavo informacij o dosežkih neuvrščenih in držav v razvoju na vseh področjih, tako prek tiska, radia, televizije kot tudi prek drugih Informacijskih sredstev na osnovi načrtov in sporazumov za posredovanje in izmenjavo izkušenj s področja družbenega in gospodarskega razvoja, informatike kulture, prosvete in umetniških festivalov. III. NALOGE V URESNIČEVANJU SODELOVANJA SR SLOVENIJE Z DRŽAVAMI V RAZVOJU Uresničevanje nalog zadeva celotno družbenopolitično življenje republike In obvezuje tako organizacije združenega dela ter njihove asociacije, republiške institucije in zavbde, kot tudi družbenopolitične skupno- sti. Navedeni nosilci in dejavniki naj v zvezi s tem store predvsem naslednje: 1. Organizacije združenega dela in njihove asociacije, predvsem pa Gospodarska zbornica SR Slovenije naj, ob sodelovanju vseh ostalih dejavnikov v republiki, čimprej izdelajo programe bodočega povezovanja z državami v razvoju, ki naj izhajajo iz dolgoročnih obojestranskih interesov in naših možnosti. Organizacije združenega dela naj v svojih programih razvoja upoštevajo možnosti za dolgoročno povezovanje in sodelovanje z državami v razvoju na podlagi medsebojnih koristi, delitve dela in komplementarnosti gospodarstev, prenosa tehnologije in znanstve-no-tehnične pomoči, ter izdelajo dolgoročne bilance in programe menjave surovin in proizvodnega sodelovanja »z državami v razvoju, posebno še, kjer je možno dosedanji uvoz prek raznih posrednikov nadomestiti z uvozom iz držav v razvoju Pri tem je treba posebej proučiti naše možnosti na območjih, ki še niso dovolj raziskana. Rast in stabilnejši razvoj menjave z državami v razvoju naj organizacije združenega dela zagotovijo ob upoštevanju obojestranskih koristi s sklepanjem dolgoročnih aranžmajev o medsebojnih dobavah blaga, zlasti neposredno s proizvajalci v teh državah, dalje z organizacijo skupne proizvodnje za potrebe obeh držav in za prodajo na tržišča tretjih držav. Organizacije združenega dela naj razvijajo in krepijo predvsem višje oblike gospodarskega sodelovanja, in to skupna vlaganja, industrijsko kooperacijo, poslovno-tehnično Sodelovanje, izvajanje investicijskih del itd. ter pri tem upoštevajo specifičnosti posameznih območij in držav. Za uspešnejši in skladnejši nastop v državah v razvoju naj organizacije združenega dela združujejo kadre, tehnološko znanje, finančne in tehnične potenciale ter skupno tudi širše z gospodarskimi organizacijami iz ostalih republik ustanavljajo samoupravne poslovne skupnosti za nastopanje v posameznih državah ali v skupinah držav v razvoju, prav tako pa naj iščejo možnosti financiranja v sodelovanju in skupnih enakopravnih nastopih z razvitimi državami, Države v razvoju proizvajalke nafte akumulirajo, ob ugodnejših cenah večja sredstva, na podlagi katerih pristopajo k izdelavi programov intenzivnega lastnega razvoja in pomoči državam v razvoju. Pri realizaciji teh programov se mora v večji meri vključevati naše gospodarstvo. Te države povečujejo zlasti uvoz investicijske opreme. Naši izvajalci investicijskih del ter proizvajalci opreme naj se intenzivneje vključujejo v izvajanje teh programov kot neposredni in samostojni izvajalci in dobavitelji. Prav tako naj, ob upoštevanju obojestranskega Interesa in s ciljem obojestranskega intenzivnejšega razvoja, upoštevajo in določijo možno-st^-in projekte za skupna vlaganja v Jugoslaviji, Več pozornosti morajo posvetiti sodelovanju z državami v razvoju tudi storitvene dejavnosti, predvsem pomorski in zračni promet, PTT, turizem in cestni promet. Geografski položaj daje SR Sloveniji in Jugoslaviji možnosti razvijanja transportnih povezav in nekaterih z njimi povezanih dejavnosti, ki omogočajo državam v razvoju enakopravnejši nastop na evropskih tržiščih. Pomorsko gospodarstvo in letalski promet naj intenzivirata prometne povezave med SR Slovenijo in ostalimi državami v razvoju ter sodelujeta pri vzgoji in izpopolnjevanju njihovih kadrov. Luka Koper naj, ob pomoči odgovornih dejavnikov in v sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi lukami. izdela načrt brezcarinske industrijske cone, ki bo vključeval in predvidel možnosti razvijanja višjih oblik gospodarskega povezovanja z državami v razvoju, tudi ob upoštevanju medsebojnega preferencialnega tretmana držav v razvoju v skladu z dogovorom na Alžirski konferenci. Organizacije združenega dela, ki posredujejo informacije prek sredstev množičnega obveščanja naj v svoji programski politiki dajejo večji poudarek sodelovanju med državami v razvoju. Izdelajo naj načrte za posredovanje informacij s področja družbenega in gospodarskega razvoja, informatike, kulture in prosvete. Institucije, ki organizirajo razstave, sejme, simpozije in podobno, naj pripravijo konkretne načrte za vključevanje institucij iz držav v razvoju v svoje prireditve z namenom, da seznanijo naše gospodarstvo in gospodarstvo držav v razvoju z obojestranskimi dosežki in s konkretnimi možnostmi za ekonomsko povezovanje. 2. V sodelovanje z državami v razvoju naj se močneje vključijo tudi poslovne banke, medsebojno koordinirajo svoj nastop, krepijo svoje službe, ki poslujejo z državami v razvoju, ter vzpostavljajo tesnejše sodelovanje z regionalnimi bankami za razvoj kot tudi z nacionalnimi bankami ter ustanavljajo v nekaterih državah v razvoju predstavništva in skupne banke. > Poleg organizacij združenega dela naj predvsem poslovne banke skrbijo in pospešujejo neposreden plačilni promet z državami v razvoju in uvajajo razne oblike uporabe nacionalnih valut v medsebojnem poslovanju. Pri usmerjanju kreditov za izvoz in za pripravo proizvodnje za izvoz naj poslovne banke preučijo možnost uvedbe večje spodbude za menjavo blaga in prometno povezavo z državami v razvoju in možnost kreditiranja stroškov povezanih s pripravljalnimi deli tudi izven združenih sredstev gospodarstva po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju od 10. julija 1974. 3. Gospodarska zbornica Slovenije, ki mora biti stalni pobudnik povezovanja gospodarstva za učinkovitejši nastop in racionalnejše poslovanje v državah V razvoju, naj prek samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter že ustanovljenih organov za gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju okrepi tudi svoje strokovne službe. Gospodarska zbornica Slovenije naj bo pobudnik za združevanje dela in sredstev, ustanavljanje poslovnih skupnčsti za sodelovanje z državami v razvoju ter takih višjih oblik povezovanja gospodarstva, ki bodo omogočile, da se slovensko gospodarstvo samostojno ali v po -ezavi z jugoslovanskim in drugimi gospodarstvi uveljavi kot nosilec in izvajalec posameznih večjih projektov v državah v razvoju. Gospodarska zbornica naj posebej skrbi za usklajevanje nastopa na tržiščih držav v razvoju s sklepanjem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Ustanovljeni odbori in komisije Gospodarske zbornice Slovenije naj izdelajo načrte za bistveno povečanje naše menjave blaga in storitev z državami v raz-v°ju in iniciraj o dodatne projekte In posle. Načrti naj temeljijo na nenehnem proučevanju konkretnih možnosti SR Slovenije, kakor tudi oblik in smeri za go-spodarskb. kulturno in znanstveno-tehnično sodelovanje z državami v razvoju. Gospodarska zbornica naj zagotovi koordinacijo in izvajanje kompleksnega programa sodelovanja slovenskega gospodarstva z državami v razvoju. Zagotovi naj redno pritekanje informacij o konkretnih poslih in o možnostih za vključevanje na ta tržišča, s katerimi razpolaga Zvezna gospodarska zbornica in meddržavni komiteji in komisije za gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju. Skupno s Centrom za proučevanje sodelovanja z državami v razvoju naj Gospodarska zbornica Slovenije organizira predavanja in posvetovanja, ki bodo seznanjala gospodarstvo s problematiko in možnostmi nastopa v državah v razvoju. 4. Center za proučevanje sodelovanja z državami v razvoju naj poleg raziskovalnega, informativnega in svetovalnega dela spremlja tudi dosežke sodelovanja z državami v razvoju in daje konkretne pobude in predloge za intenziviranje ekonomskih odnosov. Zavod za mednarodno-tehnično sodelovanje naj skupno z gospodarstvom, visokošolskimi zavodi, znanstvenimi ustanovami in Centrom za proučevanje sodelovanja z državami v razvoju izdela predlog za povezovanje znanstveno-tehničnega sodelovanja z gospodarsko aktivnostjo v državah v razvoju in projekcijo bodočega znanstveno-tehničnega sodelovanja. Zavod naj pripravi pregled vseh naših kadrov (strokovnjakov ali ekspertov v mednarodnih organizacijah), ki so bili ali so še v teh državah, kakor tudi tistih kadrov iz držav v razvoju, ki so se šolali pri nas, da bi nam pomagali pri vzpostavljanju konkretnih komercialnih stikov. Visokošolski zavodi, predvsem tehnične fakultete, naj čimprej predlože načrt za povezavo in sodelovanje z univerzami in odgovarjajočimi ustanovami v državah v razvoju. Visokošolski zavodi naj vključijo v svoje učne programe problematiko držav v razvoju. Visokošolski zavodi naj, v sodelovanju z organizacijami združenega dela, organizirajo med študijem in po njem dodatno praktično izpopolnjevanje študentov oziroma diplomantov iz držav v razvoju v ustreznih organizacijah združenega dela. Raziskovalni zavodi in institucije kot npr.: Geološki in Geodetski zavod ter zavodi za urbanizem, za raziskavo materiala, za družbeno planiranje, za produktivnost dela, kemijski in kmetijski inštitut, naj v okviru svojih znanstveno-raziskovalnih dejavnosti izdelajo programe za sodelovanje z državami v razvoju. 5. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije mora koordinirati delo v republiki, spremljati realizacijo sprejetih nalog in zadolžitev ter sodelovati pri reševanju nastalih, problemov. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo neposredno in prek medrepubliškega usklajevanja ter sodelovanja v zveznih organih z ukrepi tekoče ekonomske politike maksimalno spodbujal sodelovanje našega gospodarstva z državami v razvoju. Še nadalje bo podpiral delovanje samoupravnega sporazuma slovenskega gospodarstva o združevanju sredstev za pospeševanje sodelovanja z državami v razvoju. Izvršni svet bo zagotovil, ob sodelovanju z drugimi zainteresiranimi dejavniki, pogoje za delovanje Mednarodnega centra za upravlianie podjetij v družbeni lastnini ter se zavzemal za krepitev delovanja Centra za proučevanje sodelovanja z državami v razvoju. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije mora zagotoviti pravdčasno informiranost v republiki o aktivnosti zveznih organov v državah v razvoju. Zagotoviti mora neposredno sodelovanje in prisotnost naše republike v meddržavnih mešanih komitejih in komisijah za gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju. Pri zveznih organih še bo izvršni svet še naprej zavzemal za dolgoročno usmerjenost in izvajanje si-' stemskih ukrepov, ki jih navaja Resolucija Zvezne skupščine o pospeševanju ekonomskih odnosov SFR Jugoslavije z državami v razvoju, ki se nanašajo na področje preferencialnih tretmanov, davčnih in carinskih olajšav, usmerjanja sredstev za kreditiranje izvoza blaga ter storitev in zavarovanja rizikov ter organiziranja direktnih nakupov v teh državah, omogočenih z ustreznimi sistemskimi ukrepi, kakor tudi za sprejemanje potrebnih novih sistemskih in drugih ukrepov, ki bi pospeševali in olajševali razvijanje gospodarskega in drugega sodelovanja z državami v razvoju. St. 30-43/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 324. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o graditvi objektov Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o graditvi objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. marca 1975 in na seji Zbora občin dne 26. marca 1975. St. 351-16/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZA K O N o dopolnitvi zakona o graditvi objektov 1 2 1. člen Tretji odstavek 86. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42-338/73) se dopolni tako, da se glasi: »(3) Ne glede na prejšnji odstavek pa se v SR Sloveniji še naprej' uporabljajo določbe naslednjih členov temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov: drugi odstavek 19. člena, določbe členov 68 do 77, drugi odstavek 79. člena, 9. in 10. točka prvega odstavka ter drugi odstavek 81. člena, 7. in 8. točka prvega odstavka ter drugi odstavek 83. člena in 83.a člen.« 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-16/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. 325. Skupščina Socialistične republike Slovenije je na podlagi osme alinee 335. člena in 17. alinee prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 235 in. 236. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin, dne 26. marca 1975 sprejela obvezno razlago tretjega odstavka 67. člena zakon? o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 18/74), po katerem se v 10-lctno delovno dobo imetniku stanovanjske pravice šteje delovna doba, dosežena pri katerikoli organizaciji združenega dela Tretji odstavek 67. člena zakona o stanovanjskih razmerjih je treba razumeti tako, da imetniku stanovanjske pravice ni mogoče v primerih iz prvega odstavka tega člena odpovedati stanovanjsko pogodbo za stanovanje, ki ga je dobil od organizacije združenega dela kot stanodajalca, če je dopolnil 10 let delovne dobe v katerikoli organizaciji združenega dela ali v delovnem razmerju pri zasebnem delodajalcu oziroma, če je dopolnil takšno delovno (lobo izven Jugoslavije na delu, na katerega ga je poslala naša organizacija združenega dela in je v medsebojnem razmerju v združenem delu pri tej organizaciji. V to dobo pa se ne všteva delovna doba, pridobljena z beneficiranjem po posebnih predpisih. Št. 36-30/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik • Marijan Brecelj 1. r. 326. Skupščina SR Slovenije je na podlagi 8. alinee 335. člena in 17. alinee prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 235. in 236. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. marca .1975 sprejela o b v e z n o razlago drugega odstavka 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SftS, št. 26/73), po kateri je z besedo »sklep« v drugem odstavku 144. člena razumeti splošni akt občinske ' skupščine Drugi odstavek 144. člena obrtnega zakona je treba razumeti tako, da občinska skupščina sprejme sklep kot splošni akt, v katerem določi pogoje, pod katerimi se lahko samostojnemu obrtniku dovoli zaposliti več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev, v primerih iz tega odstavka. Na podlagi tega splošnega akta občinski upravni organ v vsakem konkretnem primeru, po diskrecijski pravici, ugotavlja ali prosilec izpolnjuje pogoje tega zakona in splošnega akta občinske skupščine. Št. 313-9/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovepije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 327. Na podlagi 335. čl^na,. trinajste alinee prvega odstavka 342. člena in prve alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 26. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-444/74), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine' Socialistične republike Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in. Zbora občin dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o potrditvi samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in delovanju raziskovalnih skupnosti na področjih I. energetike; II. strojništva; III. geologije, rudarstva in metalurgije; IV. elektrotehnike; V. avtomatike, računalništva ih informatike; VI. kemije, kemijske tehnologije in biokemije; VII. matematično-iizikalnih ved; VIII. gozdarstva, lesarstva, papirništva in grafike; IX. tekstila in usnjarstva; X. gradbeništva, gradbenih materialov, komunalnega stanovanjskega gospodarstva, geodezije; .XI. kmetijstva; živilstva, veterinarstva; XII. biomedicine;. XIII. vzgoje in izobraževanja; XIV. humanističnih in zgodovinskih ved; XV. politologije, sociologije, filozofije, prava, kriminologije, psihologije, organizacijskih ved, družbene samozaščite in splošnčga ljudskega odpora; ' XVI. demografije, ekonomskih ved. gpografije, regionalnega planiranja, urbanizma tef prometa, obrti, trgovine, gostinstva, turizma in denarništva. I r Potrdijo se samoupravni sporazumi o ustanovitvi in delovanju XVI. področnih raziskovalnih skupnosti, ki jih je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala v potrditev Raziskovalna skupnost Slovenije dne 11. februarja 1975. II Področne raziskovalne skupnosti naj v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi in delovanju XVI. področnih raziskovalnih skupnosti upoštevajo mnenja, stališča, pripombe in predloge delovnih teles Skupščine SR Slovenije in njenih zborov ter mnenja, stališča, pripombe in predloge, ki so bili dani v razpravah na sejah zborov Skupščine SR Slovenije dne 25. marca 1975. III Področne raziskovalne skupnosti, na katere se nanašajo mnenja, stališča, pripombe in predlogi, naj do 1. oktobra 1975 predložijo Skupščini SR Slovenije usklajene samoupravne sporazume o Ustanovitvi in delovanju področnih raziskovalnih skupnosti. St. 025-5/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik - Marijan Brecelj 1. r. 328. Na podlagi 335. člena, trinajste alinee prvega odstavka 342. člena in prve alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 6. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala v potrditev Izobraževalna skupnost Slovenije dne 10. marca 1975. St. 025-3/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. $29. Na podlagi 335. člena, trinajste alinee prvega odstavka 342. člena in prve alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 6. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o potrditvi statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije I Potrdi se statutarni sklep o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki ga je Skupščini Spcialistične republike Slovenije poslala v potrditev Izobraževalna skupnost Slovenije dne 10. marca 1975. - , ■ 11 Izobraževalna skupnost Slovenije naj v statutu Izobraževalne skupnosti Slovenije upošteva mnenja, stališča, pripombe in predloge delovnih teles Skupščine SR Slovenije in njenih zborov ter mnenja, stališča pripombe in predloge, ki so bili dani v razpravah na sejah zborov Skupščine SR Slovenije dne 26. marca 1975. III Izobraževalna skupnost Slovenije naj do 1. oktobra 3975 predloži Skupščini SR Slovenije usklajen statut Izobraževalne skupnosti Slovenije. St. 025-3/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. 330. Na podlagi 335. člena, trinajste alinee prvega odstavka 342. člena in prve alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS št. 38-443/74), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo . Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala v potrditev Izobraževalna skupnost za gozdarstvo dne 4. februarja 1975. St. 025-4/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 331. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 27. člena zakona o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42-337/73 in 26-287/74), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o soglasju k statutu samoupravne Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije Daje se soglasje k statutu samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije dne 26. decembra 1974. St. 025-7/75 . Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 332. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Norveško o socialnem zavarovanju Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Norveško o socialnem zavarovanju, ki ga' je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-32/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 333. Na podlagi 27. alinee 335. člena, 2. alinee 350. člena in drugega odstavka 391. čfena ustave Socialistične republike Sloverlije, 3. in 4. člena zakona o Svetu republike (Uradni list SRS, št. 3-112/75), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter na predlog Predsedstva Socialistične republike Slovenije z dne 20. februarja 1975 je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o izvolitvi članov Sveta republike Za člane Sveta republike se izvolijo: 1. Ahčin dr. Marjan 2. A v š i č Jaka 3. Beltram Živa 4. Bole Dušan 5. C a j n k a r dr. Stanko 6. Č e r n e j dr. Darko 7. Č i ž m e k Boris 8. D i j a c i Alojz 9. Družina Olga 10. G a n"z i t i Rudolf 11. Goršič Milko 12. Hace Matevž 13. Jakac Božidar 14. Jančar Mica 15. J a n h u b a Rudi 16. Janžekovič Ivo 17. Jordan Marija 18. Kardelj Pepca 19. Kovačič Fedor 20. Kozak Vlado 21. Kranjec Miško 22. K r a š o v e c dr. Stane 23. Krese Franc-Coban 24. KriVic Ada 25. Lapajne ing. Sonja 26. Lešnik Lojze 27. Levstik ing. Jože 28. Lubej Franc 29. Mahnič-.Bratko Angelca 30. Markič Janko 31. Modic Lev 32. Novak Ante 33. Ocepek Lojze 34. Pavšič Stefan-Jure 35. Pavšič Vladimir-Matej Bor 36. Perovšek Franc 37. Pirkovič Vilma 38. Primožič Jože-Miklavž 39. R u p e n a Mara 40. Rus Josip 41. S a m b t Stefan 42. Semič Stane-Daki 43. S t a n t e Peter-Skala 44. Stopar Viktor 45. Stropnik Lojzka 46. Svetina Ivo 47. S e g e d i n dr. Ruža 48. Šilih Niko 49. Š m o n Franc 50. S n u d e r 1 dr. Maks 51. S t e r b a n Karel 52. Sturm Anton 53^ Šušteršič Anton 54. Ukmar Anton 55. Vilfan Marija 56. Vode Ferdinand 57. Vršča j Zima 58. Zlatar Mirko 59. Zore dr. Slavko 60. Zorko Peter 61. Zupančič Marija 62. Žumer Srečko St. 111-117/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik • Marijan Brecelj 1. r. 334. Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinec 350. člena in tretjega odstavka 394. člena ustave Sftcialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 42. členom zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora, dne 26. marca 1975, sprejela * ODLOK ° razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo' in namestnika direktorja Zavoda SR Slovenije za planiranje ter o imenovanju nekaterih namestnikov predsednikov republiških komitejev I Razreši se — Leopold Kejžar, dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, — Ivan Lapajne, dolžnosti namestnika direk. torja Zavoda SR Slovenije za planiranje. II Imenuje se — Leopold Kejžar za namestnika predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in Izobraževanje, — Just Miklavc za namestnika predsednika Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, — Aleksander Š k r a b a n za namestnika predsednika Republiškega komiteja za tržišče in cene. III Namestnik republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo Karmelo Budih na, nadaljuje mandat kot namestnik republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namestnik republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo Vladimir Tance, nadaljuje mandat kot namestnik republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. St. 111-6/75 ’ Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 335. Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena in tretjega odstavka 394. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 42. členom zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora, dne 26. marca 1975, sprejela ODLOK o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in namestnika republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje Za namestnika predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja se imenuje: Danica Bresjanac, šefinja investicij, Kovinotehna, Veletrgovina s tehničnim blagom Celje. Za namestnika republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje se imenuje: Milan Samec, dosedanji sekretar sekretariata komiteja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino: St. 111-6/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r 336. Na podlagi 6. člena zakona o nagradi Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 59-532/72) in drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora, dne 26. marca 1975 sprejele ODLOK o izvolitvi treh članov odbora za nagrado Antifašističnega sveta narodne. osvoboditve Jugoslavije Za člane odbora za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije se izvolijo: Franc Kimovec, član Sveta federacije, dr. Jože Slivnik, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Beno Zupančič, podpredsednik Skupščine SR Slovenije. St. 111-2/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 337. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee '350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z II. točko odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odbora za inovacije SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-119/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela dne 26. februarja 1975, Zbora občin dne 26. februarja 1975 in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o imenovanju člana Odbora za inovacije SR Slovenije Za člana Odbora za inovacije SR Slovenije se ime--nuje Stefan Nemec, predsednik Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. St. 111-116/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 338. Na podlagi 25. alinee 335. člena, 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 13. členom zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46-254/70) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora, dne 26. marca 1975, sprejela - ODLOK O podaljšanju veljavnosti odloka o izvolitvi članov skupščine Republiškega sklada skupnih rezerv, ki jih 1 voli Skupščina SR Slovenije I Veljavnost odloka o izvolitvi članov skupščine Republiškega sklada skupnih rezerv, ki jih voli Skupščina SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 4-28/1971) se podaljša največ za 1 leto. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 111-5/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. 339. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 5. členom zakona o delovno-varstvenem zavodu Ponikve (Uradni list SRS, št. 29-266/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora, dne 26. marca 1975, sprejela ODLOK o imenovanju predstavnika družbene skupnosti, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije v svet Delovno-var-stvenega zavoda Ponikve Za predstavnika družbene skupnosti v svetu De-lovno-varstvenega zavoda Ponikve se imenuje Jože Nered, sekretar Občinske konference SZDL Grosuplje. St. 111-73/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 340. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 12., 19. in 20. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti tUradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora obr čin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru in Novi Gorici Razrešita se: \ Ignac Kolbl, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru in Alfred Hvala, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Novi Gorici. St. 111-16/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 341. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku in v zvezi z 12. členom zakona c sodiščih splošne pristojnosti (Uradni li§t SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela dne 26. februarja 1975, Zbora občin dne 26. februarja 1975 in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1975 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Celju. Okrožnega sodišča v Kranju, Okrožnega sodišča v Mariboru in Okrožnega sodišča v Novem mestu 1. Za sodnika Okrožnega sodišča v Celju se izvoli: Ludvik Gorenjak, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Celju. 2. Za sodnika Okrožnega sodišča v Kranju se izvoli: Alojz Marolt, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Kranju. 3. Za sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru se izvoli: Mirko Gos ni k, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru. 4. Za sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu se izvoli: Anton T r u n k e 1 j, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu. St. 111-15/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 342. Na podlagi 335. in 350. člena ustave Socialistične republike SIbvenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter 13. člena in drugega odstavka 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74), je Skupščina SR Slovenije na seji Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26; marca 1975, sprejela ODLOK o soglasju k imenovanju tajnika Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, Ljubljana Daje se soglasje k imenovanju Franja Urleba, dipl. inženirja gozdarstva, za tajnika Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, Ljubljana. St. 025-4/75 Ljubljana, dne 26. marca 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 343. Na podlagi 2. alinee 396. člena ustave SR Slovenije izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o urejanju posameznih razmerij Iz zakona o gozdovih I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S to uredbo se urejajo posamezna razmerja s področja gozdarstva, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane pri izvrševanju zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16-135/74). II. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI 2. člen V sporih, ali se zemljišče po 2. členu zakona o gozdovih šteje za gozd odloča za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ. 3. člen 1. Gozdnogospodarski načrt sprejme organ upravljanja organizacije združenega dela, ki gospodari z gozdovi, katere zajema načrt. 2. K sprejetemu gozdnogospodarskemu načrtu da svoje soglasje pristojna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja, h gozdnogospodarskemu načrtu območja pa tudi samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja da svoje soglasje najpozneje v treh mesecih po predložitvi načrta, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije pa najpozneje v petih mesecih. 3. Sprejeti gozdnogospodarski načrt območja in gozdnogospodarski načrt gospodarske enote s priloženimi soglasji samoupravnih interesnih skupnosti za gozđ'arstvo potrdi republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potem, ko dobi mnenje pristojnih organov iz naslednjega odstavka. O potrditvi načrta mora biti odločeno v roku petih mesecev od dneva, ko je bil predložen v potrditev. 4. K sprejetemu gozdnogospodarskemu načrtu območja in gozdnogospodarskemu načrtu gospodarske enote dajejo svoja mnenja republiški sekretariat za urbanizem in za gozdarstvo pristojni občinski upravni organi. Republiški sekretariat za urbanizem daje svoje mnenje h gozdnogospodarskemu načrtu gospodarske enote le takrat, kadgr je v tem načrtu predvidena drugačna uporaba gozdov kot je to določeno v gozdnogospodarskem načrtu območja. 5. Mnenja iz prejšnjega odstavka je treba dati najpozneje v treh mesecih. Ge mnenje k načrtu ni bilo dano v predpisanem roku, se šteje, da se organ z načrtom strinja. Kadar se mnenje pristojnih" organov v odločbo o potrditvi načrta ne upošteva, je treba v tej odločbi navesti razloge o tem, zakaj mnenje ni bilo upoštevano. 6. Za spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskega načrta območja velja enak postopek kakor za potrditev načrta, s tem da je treba dati mnenje k spremembi ali dopolnitvi načrta najpozneje v enem mesecu, o potrditvi pa mora biti odločeno v roku treh mesecev. 7. Za spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote velja enak postopek kakor za njegovo potrditev, s tem, da poprejšnja mnenja niso potrebna, o potrditvi pa mora biti odločeno v roku dveh mesecev. 8. Letni gozdnogospodarski načrt potrdi za gospodarstvo pristojni občinski upravni organ potem, ko dobi soglasje pristojne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja. O potrditvi mora biti odločeno v roku dveh mesecev od dneva predložitve načrta in soglasja. .\ 4. člen 1. V zvezi z vzdrževanjem naravnega ravnovesja med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih ter usmerjanjem razvoja tega ravnovesja morajo biti gozdnogospodarski in lovskogospodarski načrti med seboj usklajeni. Pri tej uskladitvi se upošteva, da je treba ohranjati in vzdrževati pestro naravno sestavo drevesnih in grmovnih vrst in z drevjem neporaslih osredkov v gozdovih ter ohranjevati in vzdrževati primerne vrste divjadi in njihovega staleža v teh gozdovih. 2. Organ, ki je pristojen za potrditev lovskogo-spodarskega načrta, potrdi načrt potem, ko dobi svoje mnenje o tem, ali je stalež avtohtone divjadi določen tako, da bo razvoj divjadi v ravnovesju s preostalim živalstvom in rastlinstvom na površini gozdov, ki jih načrt obravnava. Mnenje da samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja. Odločbo o potrditvi lovskogospodarskega načrta se vroči tudi samoupravni interesni skupnosti za gozdar, stvo gozdnogospodarskega območja, ki lahko zoper to odločbo vloži pritožbo in sproži upravni spor. 3. Enak postopek velja tudi za spremembe in dopolnitve lovskogospodarskih načrtov, kadar se te spremembe in dopolnitve nanašajo na izbiro vrst avtohtone divjadi ali določanja njihovega staleža, ter pri vnašanju novih vrst divjadi v lovišče. 5. člen 1. Kadar se v gozdu namerava graditi javna cesta, gozdna cesta, daljnovod, turistična žičnica, smučišče, smučarska proga oziroma drug podoben objekt, se poprej ugotovi, Če je tak poseg v gozd možen glede na splošno koristne funkcije gozdov v prizadetih predelih. 2. Možnost posega v gozd po prejšnjem odstavku ugotovi za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ po poprejšnjem mnenju pristojne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja. 3. Ugotovitev iz prejšnjih dveh odstavkov je eden od pogojev pri. izdaji lokacijskega dovoljenja za nameravano gradnjo po prvem odstavku tega člena. 6. člen 1. Gozd je dovoljeno izkrčiti le, če je bilo poprej izdano posebno dovoljenje o krčitvi, ki ga izda za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ. Dovoljenje ža krčitev gozda se lahko izda za naslednje namene: — da se zasadi plantaža gozdnega drevja; — da se spremeni gozd v kmetijsko kulturo, če se s tem doseže donosnejše trajno izkoriščanje izkr-čene površine; — če je krčitev gozda potrebna za zgraditev ali vzdrževanje objektov iz prvega odstavka prejšnjega člena in drugega odstavka 40. člena zakona o gozdovih. 2. Za namene iz prejšnjega odstavka se dovoljenje za krčitev gozda lahko izda le, če je bilo poprej izdano lokacijsko dovoljenje, kadar je to lokacijsko dovoljenje predpisano. 3. Ce gre za krčitev gozda v kmetijske namene, je pri izdaji dovoljenja potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za kmetijstvo. Pri izdaji dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene se določi tudi rok, v katerem mora biti izvršena sprememba gozda v kmetijsko zemljišče. 4. Dovoljenje za krčitev gozda se ne sme Izdati, če bi bile ogrožene varovalne naloge gozda, ugotovljene z odločbo, s katero je bil gozd razglašen za varovalen gozd. 5. Ce je gozd zavarovan kot naravni spomenik, narodni ali krajinski park, naravni rezervat, naravna ali zgodovinska znamenitost, se zanj lahko izda dovoljenje za krčitev le v skladu z zakonom o varstvu narave. 6. Ce je izkrčena površina večja kakor deset hektarjev, se mora spremeniti tudi gozdnogospodarski načrt gospodarske enote, ki zajema to površino. Sprememba načrta mora biti izvršena do konca tistega leta, v katerem je bila krčitev izvršena. -. Sredstva, k: jih organizacija združenega dela pridobi s krčenjem gozda v družbeni lastnini, sme uporabiti samo za osnovanje novih gozdov, nakup go- zdov ali za melioracijo degradiranih gozdov. Ce organizacija združenega dela izkrči lasten gozd in nima drugega gozda, lahko uporabi sredstva, pridobljena s krčenjem tega gozda, za namen, zaradi katerega je bil gozd izkrčen. 7. člen 1. V gozdu se lahko seka na golo samo. če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu, ali če za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ izda dovoljenje ali nalog za takšno sečnjo. 2. Kot sečnja na golo se šteje posek vseh ali tolikšnega števila dreves na določeni površini, da bi to preprečilo obnovo gozda s pretežnim naravnim mladjem v nepretrgani gozdni proizvodnji. 3. Sečnja na golo kot način gospodarjenja z gozdovi ni dovoljena. 4. V gozdnogospodarskem načrtu se sečnja na golo lahko predvidi, če je to potrebno zaradi osnovanja gozdnih nasadov pri melioraciji degradiranih gozdov. 5. Občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, lahko izda dovoljenje ali nalog za sečnjo na golo, če je to potrebrio zaradi preprečevanja nastanka ali širjenja gozdnih rastlinskih bolezni ali škodljivcev ali če je zaradi druge naravne nezgode ogrožena večina dreves na določeni površini gozda. 6. Občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, lahko izda dovoljenje za sečnjo na golo. kadar je zaradi uporabe zemljišča v druge namene potrebno odstraniti gozdno drevje na tem zemljišču. Pri Izdaji dovoljenja se določi tudi način gospodarjenja na tej površini in določijo potrebni ukrepi za varstvo gozdov v neposredni bližini izvršene sečnje na golo. Stroški, ki nastanejo zaradi spremenjenega načina gospodarjenja na površini gozda, kjer je bila izvršena sečnja na golo, in zaradi varstva prizadetih sosednih gozdov, gredo v breme imetnika pravice uporabe zemljišča v druge namene. 8. člen 1. Paša domače živine se lahko izjemoma in začasno dovoli samo v gozdovih, v katerih se je do dneva uveljavitve te uredbe že paslo, in če bi takojšnja odprava paše povzročila zmanjšanje števila te živine. Dovoljenje izda za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ. 2. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se ne sme izdati za pašo v trajno varovalni* gozdovih, v mladih gozdovih, na zemljiščih, ki so v istem letu predvidena za pogozditev, in na površinah, na katerih bi paša lahko povzročila ali povečala erozijo. Za pašo koz in konj se dovoljenja ne sme izdati. 3. Na skupnih pašnikih, ki obsegajo tudi gozdove, in ki so ustanovljeni na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/74), ni potrebno dovoljenje za pašo domače živine. , , 9. člen 1. Steljo, listje in mah je dovoljeno pridobivati te s kolobarjenjem in če to ni škodljivo za gozdno mladje. 2. Smolariti je dovoljeno v zadnjih petih letih, preden se drevesa posekajo. 10. člen 1. Površine gozdov, na katerih se po četrtem odstavku 40. člena zakona o gozdovih lahko opusti od-kazovanje. odbira samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja na predlog gozdnogospodarske organizacije. Skupnost podrobneje uredi tudi zadeve, ki so v zvezi z opustitvijo odkazo-vanja. Pregled teh površin se vnese v gozdnogospodarski načrt, odkazovanje pa se lahko opusti, ko je načrt potrjen. 2. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja uredi zlasti način odbiranja dreves za posek, način evidentiranja posekanih količin lesa, in način obračunavanja prispevkov za biološka vlaganja od posekanega lesa na teh površinah. 11. člen 1. Na prostem v gozdu in plantaži gozdnega drevja ali njuni bližini v varnostnem pasu petdesetih metrov je prepovedano netiti ogenj. Prepovedano je sežigati ledine in travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči rastlinje na degradiranem zemljišču. 2. Osebe, ki delajo v gozdu ali plantaži, smejo izjemoma netiti ogenj na prostem, vendar le ob primernem nadzorstvu nad ognjem in' na takih krajih, kjer ni nevarnosti za nastanek požara. Po končanem kurjenju morajo ogenj in žerjavico pogasiti. Ob močnem vetru ali ob izredni suši ter v mladih gozdovih in nasadih ni dovoljeno netiti ognja niti izjemoma. 12. člen 1. Posekana drevesa iglavcev in panje teh dreves je treba takoj po sečnji obeliti. Neobeljen les iglavcev ni dovoljeno spravljati, prevažati in uskladiščiti. 2. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za gozdne sortimente iglavcev, ki se impregnirajo v lubju. 3. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ izjemoma izda dovoljenje za spravilo, prevoz in uskladiščenje neobeljenega lesa iglavcev. 4. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda od 1. novembra do 31. marca, če je zagotovljeno, da bo les v tem času predelan, uporabljen za gradbene na?nene, ali pa obeljen. To dovoljenje se lahko izda tudi od 1. aprila do 30. oktobra, če je zagotovljeno, da bo les v enem mesecu po poseku predelan, uporabljen za gradbene namene ali pa obeljen ali zavarovan s kemičnimi sredstvi. 5. Dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena se lahko izda na predlog gozdnogospodarske organizacije, ki gospodari z gozdom ali lesnopredelovalne organizacije, ki les kupi, ali lastnika gozda za les za neposredno uporabo v njegovem gospodarstvu ali gospodinjstvu, ter za potrebe domače lesne obrti. 6. Dovoljenje za spravilo, prevoz in uskladiščenje neobeljenega lesa iglavcev velja tudi, kadar se tak les prevaža prek več občin, če je to v dovoljenju posebej navedeno. 7. Za drevesa, ki jih je napadel lubadar, ni mogoče izdati dovoljenja po prejšnjih odstavkih. * 8. Organ iz tretjega odstavka tega člena vodi evidenco izdanih dovoljenj. 13. člen 1. Kadar se neobeljen les iglavcev uvaža, se lahko Prevaža in uskladišči, če je v zdravstvenem spričevalu (certifikatu) države izvoznice posebej navedeno, da je bil ta les zavarovan s kemičnimi sredstvi. 2. Ce v zdravstvenem spričevalu (certifikatu) iz Prejšnjega odstavka ni posebej navedeno, da je bil neobeljen les iglavcev zavarovan s kemičnimi sredstvi, se ta les lahko pripelje do namembnega skladišča. Organizacija združenega dela, ki takšen les uskladišči, ga mora zavarovati s kemičnimi sredstvi v roku dveh dni po uskladiščenju. 14. člen 1. Razglasitev gozda za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom se izvrši v upravnem postopku. V odločbi o razglasitvi se navede tudi, kako je treba s tem gozdom gospodariti glede na namen, zaradi katerega je bil razglašen za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom. 2. Gozdove, ki so po svoji naravi trajno varovalni, je organizacija združenega dela, ki z njimi gospodari, dolžna predlagati za razglasitev v roku dveh let po uveljavitvi te uredbe. 3. Kadar se gozd razglasi za začasno varovalen ali za gozd s posebnim namenom, navede organ, ki je pristojen za njegovo razglasitev v svoji odločbi tudi, kdo izvaja poseben režim gospodarjenja v tem gozdu in tudi kdo zagotovi sredstva za pokrivanje odškodnine in stroškov, ki bi nastali zaradi posebnega režima gospodarjenja s tem gozdom. 4. Za gozdove, razglašene za gozdove s posebnim namenom za izletišča, lahko organ, pristojen za njegovo razglasitev, predpiše tudi pogoje izletništva, način ureditve izletišč In način financiranja te ureditve. 15. člen 1. Kot naravni spomeniki se lahko v gpzdu zavarujejo posamezna drevesa ali skupine dreves zaradi značilnih oblik, izredne debeline ali redkosti ali svoje zgodovine, ali če imajo poseben kulturni, znanstveni ali vzgojni pomen. 2. Ne glede na prejšnji odstavek so vsa drevesa nad 120 cm premera v gozdovih v družbeni lastnini zavarovana kot naravni spomeniki. 3. Razglasitev zavarovanja se izvrši po določbah zakona o varstvu narave. Takšno zavarovano drevje je dovoljeno posekati ali obžagovati veje le iz gozdnovar-stvenih razlogov ali če ogroža varnost prometa ali bližnjih objektov. 4. Pri morebitnih odškodninskih zahtevkih prizadetih organizacij, praVnih oseb, lastnikov oziroma posestnikov gozda, se smiselno uporabijo določbe 53. Člena zakona o gozdovih. 16. člen 1. Gozdnogospodarske organizacije združenega dela označijo svoje gozdne ceste na obeh vhodih z opozorilnim napisom, da je cesta gozdna cesta, in da jih drugi uporabniki uporabljajo na svojo odgovornost. Opozorilni napis je črne barve na rumeni pravokotni tabli v izmeri 30 X 50 cm. 2. Gozdnogospodarska organizacija združenega dela lako začasno zapre gozdno cesto, kadar sečnje in drugih del pri manipulaciji lesa ni mogoče opraviti zunaj cestišča, in to označi na enakih tablah, kot so predpisane v prejšnjem odstavku. Na tabli mora biti označen začetek in konec začasne zapore, ki ne sme biti daljša kot deset ur na dan. Tabli se postavita na začetku in na koncu dela gozdne ceste na katerem se dela opravljajo. 3. Pri občasnih in' delnih zaporah gozdnih cest v varovalnih gozdovih ali gozdovih s posebnim namenom ali v gozdovih, ki co posebno ogroženi od požara, gozdnogospodarska organizacija združenega dela iz- dela poseben načrt prometa na teh cestah, ki ga označi na enakih tablah kot so predpisane v prvem odstavku tega člena. 4. Trajne in popolne zapore gozdnih cest v gozdovih iz prejšnjega odstavka označi gozdnogospodarska organizacija združenega dela s cestnoprometnimi znaki za prepoved prometa. 5. Organizacije in občani, ki uporabljajo gozdne ceste, morajo upoštevati omejitve prometa na gozdnih cestah, določene na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena. 6. Zapore gozdnih cest, razen zapore po določbi drugega odstavka tega člena, ne veljajo za prebivalstvo bližnjih naselij, ki je dnevno vezano na uporabo teh cest. 17. člen 1. V gozdovih je prepovedano razdiranje mravljišč in nabiranje mravljinjih bub (jajčec). 2. Občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, lahko izjemoma dovoli nabirati mravljinje bube (jajčeca) za znanstveno raziskovalne namene in prenašati mravljišča zaradi njihove kolonizacije. III. KAZENSKE SANKCIJE 18. člen 1. Organizacija združenega dela ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarjev: , — če ne izvrši spremembe izkrčenega gozda v kmetijsko kulturo v predpisanem roku (tretji odstavek 6. člena); — če zaradi izkrčenega gozda nad 10 ha ne spremeni gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote v predpisanem roku (šesti odstavek 6. člena); — če s krčitvijo gozda pridobljena sredstva uporabi v nasprotju z določbo sedmega odstavka 6. člena; — če ne izVrši naloga za sečnjo na golo po petem odstavku 7. člena; — če ne gospodari ali če ne izvrši potrebnih ukrepov za varstvo gozdov po pravnomočni odločbi iz šestega odstavka 7. člena; — če neti ogenj v nasprotju z določbami 11. člena; — če ne obeli panjev posekanih dreves iglavcev in lesa takoj po sečnji ali če spravlja ali prevaža ali uskladišči neobeljen les iglavcev brez dovoljenja (prvi in tretji odstavek 12. člena); — če ne ravna po pogojih dovoljenja iz četrtega in šestega odstavlja 12. člena; — če ne zavaruje neobeljenega lesa iglavcev po določbi drugega odstavka 13. člena; — če gozdov, ki so po svoji naravi trajno varovalni, ne predlaga za razglasitev v roku iz drugega odstavka 14. člena; — če poseka ali obžaga veje zavarovanim drevesom ali zavarovanim skupinam dreves v nasprotju z določbami 15. člena; — če ne označi gozdne ceste po prvem odstavku 15. člena; — če ne upošteva omejitev prometa na gozdnih cestah (peti odstavek 16. člena); — če razdre mravljišče ali če brez dovoljenja nabira mravljinje bube (17. člen); 2. Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev. 19. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik: — če ne izvrši spremembe izkrčenega gozda v kmetijsko kulturo (tretji odstavek 6. člena); — če neti ogenj v nasprotju z določbami 11. člena; — če ne obeli panjev posekanih dreves iglavcev in lesa takoj po sečnji ali če spravlja ali prevaža ali uskladišči neobeljen les iglavcev brez dovoljenja (prvi in tretji odstavek 12. člena); — če se ne ravna po pogojih dovoljenja iz četrtega in šestega odstavka 12. člena; — če ne upošteva omejitev prometa na gozdnih cestah (peti odstavek 16. člena); — če razdre mravljišče ali če brez dovoljenja nabira mravljinje bube (17. člen). IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 20. člen Do konstituiranja samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja daje mnenje glede možnosti posegov v gozdove po 5. členu te uredbe organ upravljanja gozdnogospodarske organizacije, ki ga sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela in delegati kmetov, združenih v obratih za kooperacijo. 21. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 321-3/62 Ljubljana, dne 13. marca 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 344. i Na podlagi tretjega odstavka 15. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) objavlja odbor podpisnikov družbenega dogovora PREGLED stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka TOZD za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 1 Odbor podpisnikov družbenega dogovora ugotavlja, da so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in občinske skupščine v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS. št. 39/74 in 5/75) sprejele stopnje prispevkov, kot so navedene v naslednjih točkah. 2 Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka: Prispevki iz osebnega dohodka Občina Skupnost Občinska Kulturna skupnost Telesno- Skupnost Za otroškega varstva izobraževalna skupnost kulturna skupnost socialnega skrbstva solidarnost 1 a 3 4 B 6 Ajdovščina 0,38 5,53 0,54 0,39 0,58 — Brežice 0,32 5,49 0,54 0,49 0,58 — Celje 0,43 4,31 0,79 0,40 0,58 0,91 Cerknica 0,40 5,55 0,53 0,36 0,58 — Črnomelj 0,36 5,67 0,48 0,33 0,58 — Domžale 0,43 5,19 0,51 0,35 0,58 0,36 Dravograd 0,39 5,60 0,52 0,33 0,58 — Gornja Radgona 0,43 5,52 0,52 0,37 0,58 — Grosuplje 0,38 5,55 0,54 0,37 0,58 — Hrastnik 0,60 4,46 0,59 0,40 0,58 0,79 Idrija 0,33 5,62 0,56 0,33 0,58 — Ilirska Bistrica 0.42 5,57 0,47 0,38 0,58 — Izola 4,85 0,43 0,57 0,37 0,58 0,62 Jesenice 0,43 3,97 0,59 0,68 0,58 1,17 Kamnik 0,40 4,86 0,54 0,34 0,58 0,70 Kočevje 0.43 5,50 0.56 0,35 0,58 — Koper 4,85 0.43 0,57 0,37 0,58 0,62 Kranj .4,51 0,45 0,54 0,46 0,58 0,88 Krško 0,36 5,70 0,54 0,24 , 0,58 f Laško 0,55 5,53 0,49 0,27 0,58 — Lenart 0,40 5,48 0,61 0,35 0,58 — Lendava 0,40 5,44 0,63 0,37 0,58 — Litija 0,47 5,34 0,54 0,49 0,58 — Ljubljana 0,17 3,77 1,28 0,58 0,58 1,04 Ljutomer 0,40 5,53 0,51 0,40 0,58 Logatec 0,35 5,59 ■ 0,54 - 0,36 0,58 — Maribor 0,21 4,33 1,01 0,40 0,65 0,82 Metlika 0,40 5,57 0,54 0,33 0,58 — Mozirje 0,40 5,50 0,54 0,40 0,58 — Murska Sobota 0,43 5,39 0,58 0,44 0,58 — Nova Gorica 0,39 4,58 0,74 0,40 0,58 0,73 Novo mesto 0,33 5,45 0,54 0,50 0,58 0,02 Ormož 0,35 5,66 0,54 0,29 0,58 — Piran 4,85 0,43 0,57 0,37 0,58 0,62 Postojna 0,42 4,82 0,54 0,34 0,58 0,72 Ptuj 0,31 5,59 0.60 0,34 0,58 — Radlje ob Dravi 0,42 5,54 0,54 0,34 0,58 — Radovljica 0,43 4,68 0,54 0,37 0,58 0,82 Ravne na Koroškem 0,40 4,95 0,59 0,60 0,58 0,30 Ribnica 0,45 4,97 0,54 0,88 0,58' — Sevnica 0,54 5,39 0,54 0,37 0,58 _ — Sežana 0,36 5,57 0,54 0,37 0,58 — Slovenj Gradec 0,43 5,26 0,54 0,37 0,58 0,24 Slovenska Bistrica 0,64 5,34 0,44 0,42 0,58 — Slovenske Konjice 0,83 5,15 0,54 0,32 0,58 — Šentjur 0,45 5,49 0,54 0,36 0,58 — Škofja Loka 0,45 4,87 0,56 0,43 0,58 0,53 Šmarje 0,43 5,60 0,47 0,34 0,53 — Tolmin 0,30 5,70 0,50 0,34 0,58 — Trbovlje 0,91 3,35 0,63 0,56 • 0,79 1,18 Trebnje 0,38 5,53 0,54 0,39 0,53 — Tržič 0,37 4,31 0,64 0,44 0,58 1,08 Velenje 0,41 4,80 0,54 0,38 0,58 0,71 Vrhnika 0,37 4,65 0,54 0,45 0,58 0,83 Zagorje 0,38 5,59 **),54 0,33 0,58 — Žalec 0,37 4,97 0,54 0,36 0,62 0,56 Za vse ostale prispevke iz osebnega dohodka so stopnje v vseh občinah enake, in sicer: — za zvezo skupnosti otroškega varstva 2,37 — za zdravstveno varstvo in zavarovanje 8,01 — za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 11,80 3 Stopnje prispevkov iz dohodka TOZD so v vseh občinah enake in sicer: a) prispevek iz dohodka po osnovi osebnegE dohodka: — za skupnosti za zaposlovanje 0,16 — za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu 1,47 — za skupnost pokojninskega in invalid- skega zavarovanja, za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni 0,80 b) prispevek iz dohodka od osnove »korigirana davčna osnova* — za izobraževalno skupnost Slovenije 8,63 — za raziskovalno skupnost Slovenije 1,83 c) prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega-sklada. Prispevek se plačuje skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji po dveh stopnjah, in sicer: — iz 8., 9. in 9 a. člena zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12/73) 0,27 — iz 5., 6. in 7. člena zakona iz prve alinee te točke 1,27 — prispevek se ne plačuje od sredstev poslovnega sklada, ki so našteta v drugem odstavku 9 a. člena zakona iz prve alinee te točke. d) prispevek iz dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, se obračunava in plačuje: — za povečanje od 12 na 14 mesecev 3,5 %> od osebnega dohodka — za povečanje od 12 na 15 mesecev 5,2 "/o od osebnega dohodka — za povečanje od 12 na 16 mesecev 7,0% od osebnega dohodka — za povečanje od 12 na 18 mesecev 10,5 % od osebnega dohodka 4 Vsaka nadaljnja sprememba stopnje prispevka se objavi kot dopolnitev tega pregleda prek odbora podpisnikov družbenega dogovora v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 31. marca 1975. ^ Član Izvršnega sveta » Skupščine SR Slovenije in predsednik odbora prim. dr. Anton Fazarinc 1. r. 345. Na podlagi 50. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejarue dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26-234'73) predpisuje republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance ODREDBO o metodologiji za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke I 1. Za izkazovanje podatkov o izvajanju samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke po periodičnih obračunih leta 1975 se uvedeta v obrazcu »Poslovni uspeh med letom«, ki je predpisan z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o knjigovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 71/72), dve dodatni postavki, in sicer novi zaporedni številki: 159 Dogovorjena sredstva za osebne dohodke 160 Poprečno število pogojno nekvalificiranih delavcev. 2. Pod zap. št. 159 »Dogovorjena sredstva za osebne dohodke«, se vpiše znesek, ki se izračuna na podlagi določb veljavnega samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov in navodila skupne komisije udeležencev Upoštevajo se le dogovorjena sredstva za osebne dohodke (bruto). Organizacije združenega dela, kjer so temeljne organizacije združenega dela določile v sporazumu o združevanju skupno knjigovodstvo, ugotavljajo: a) dogovorjena sredstva za osebne dohodke skupno za vse temeljne organizacije, za katere se vodi skupno knjigovodstvo, ker so vse temeljne organizacije udele-ženske iste skupine sporazumevanja; v obrazcih »Poslovni uspeh med letom« posameznih temeljnih organizacij združenega dela bo izkazan za vsako posebej njej pripadajoči del dogovorjenih sredstev za osebne dohodke, seštevek zneskov iz zaporednih številk 159 posameznih temeljnih organizacij združenega dela pa bo na ta način ustrezal zap. št. 159 skupnega obrazca; b) dogovorjena sredstva za osebne dohodke, ločeno za vsako temeljno organizacijo združenega dela, ker so posamezne temeljne organizacije združenega dela podpisnice različnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov; v tem primeru so dogovorjena sredstva seštevek zaporednih številk 159 obrazcev »Poslovni uspeh med letom«. 3 Zaporedna številka 160 »Poprečno število pogojne nekvalificiranih delavcev«; izračuna se tako, da se pomnoži število zaposlenih iz zaporedne številke 134 obrazca »Poslovni uspeh med letom« s kvalifikacijskim količnikom iz zap. štev. 11. obrazca »OD«. Ugotavljanje tega količnika je predpisano z metodologijo za izpolnjevanje obrazca »OD« (Uradni list SRS, št. 2/75). 4. Za obdobje od 1. januarja do 3L marca 1975 se ne vnaša podatkov v 4. stolpec, kamor se vpisujejo podatki za isto obdobje prejšnjega leta. 5. S tem preneha veljati metodologija za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom (Uradni list SRS, št. 5/72, 28/72, 1/73, 7/73, 12/73, 24/73, 33/73 in 24/74). 6. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 1130-84/71 Ljubljana, dne 27. marca 1975 Republiški sekretar /■ za delo Soglašam! Pavle Gantar 1. r. Namestnik republiškega sekretarja Jože Tepina 1. r. 346. Na podlagi 1. In 2. točke prvega odstavka 13. člena zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva (Uradni list SRS, št. 37/73) izdaja republiški sekretar za industrijo v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve PRAVILNIK o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega oroža, streliva, aparatov in naprav I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik predpisuje postopek za preizkušanje in žigosanje oziroma zaznamovanje ročnega strelnega orožja, streliva, aparatov in naprav in določa, kateri bistveni Konstrukcijski deli ročnega strelnega orožja in aparatov morajo biti po predelavi preizkušeni in žigosani. Ta pravilnik predpisuje tudi žige in označbe za žigosanje oziroma, zaznamovanje ročnega strelnega orožja, streliva ter aparatov in naprav iz prvega odstavka tega člena, in obliko ter vsebino potrdil in nalepk za označevanje streliva. 2. člen Po tem pravilniku je mišljeno: 1. s tormentacijo — preizkušanje odpornosti orožja, zlasti cevi pod pritiskom, ki je najmanj za 30 '^ane pu- ške se opravi šele ko doh'*a op' r zari ralo? navrava dokočne oblike in dimenzije z notranje m zunanje strani. * Puške, ki se tako preizkušajo, so lahko popolnoma izdelane v belem stanju ali pa v prevzemnem stanju. Kaliber cevi ne sme preseči več kot 0,2 milimetra premera, označenega po provizoričnem preizkusu, če ga pa presega, se šteje proviiorični preizkus za neveljavnega in ga je treba ponoviti. Preizkus se opravi z istrelitvijo dveh nabojev iz cevi. Naboji morajo posamično ali sočasno razviti naslednje pritiske: 1. Na prvem krešernem mestu mednarodnega eta-lon aparat^ (17 mm od čela cevi): 900 barov za kalibre 16 in večje, 1000 barov za kalibre 2o ip večje. 2. Na drugem krešernem mestu mednarodnega eta-lon aparata (162 mm od čela cevi): 500 barov. Pritiski se merijo s krešernimi cilindri tipa firme L. G. A. Preizkušene puške se označujejo z žigi s štev. 2, 11, 16 in 17 označene v Pregledu "z naslednjimi oznakami; — nominalnimi kalibri in'globina dimne komore; — notranji premer cevi (ki se ne sme menjati, če se preizkus ne ponavlja); — teža ene ali več cevi, izražena v gramih. 16. člen Pogojno specialno preizkušanje izdelane puške se lahko opravi s pomočjo brezdimnega smodnika, ki se razlikuje od tistega, ki se običajno uporablja. Tormen-tacijski naboji za preizkušanje 'morajo razviti pritiske, ki so najmanj enaki predpisanim pritiskom v 15. členu. Na zahtevo lastnika orožja se izda potrdilo o opravljenem preizkušanju. 3. Tormentacija malokalibrskih pušk (razred A, tretja kategorija) 17. člen Pri malokalibrskih puškah so opravlja en sam preizkus in sicer na popolnoma izdelani cevi v belem stanju z montirano zapiralno napravo, udarnim mehanizmom in sprožilnim mehanizmom. Tormentacija se opravlja s črnim smodnikom in sicer tako, da se izstreli en naboj, napolnjen do vrha s super finim črnim smodnikom za tormentacijo in normalno kroglo. Na puške, ki so vzdržale preizkus se vtisne naslednji žig oziroma označbo: a) na cev: žig, ki je označen z zaporednimi številkami 11, 12 in 17 pregeda, žig za risane cevi in komercialno ime naboja, na primer: Fb 6.220, F1.9 itd. b) na zapiralno napravo: žig. ki je označen pod zaporednimi številkami 12 in 17 pregleda; malokalibrske puške, ki uporabljajo strelivo z brezdimnim smodnikom, se preizkusijo po določbah 18. člena 4 4 Tormentacija pušk in karabinov, avtomatskih pušk in avtomatskih karabinov itd. z risanimi cevmi (razred A. četra kategorija) 18. člen Za puške in karabine ž risanimi cevmi, enocevn= in večcevne, ki se polnijo od zadaj, je obvezen en pregled s črnim ali brezdimnim smodnikom. Za ta pregled mora biti orožje v belem stanju, cev in zapiralna naprava pa morata imeti končne zunanje in notranje dimenzije. Preizkus je v tem. da se izstrelijo iz vsake cevi po trije naboji. Prvi naboj se napolni.f tako, da razvije najmanj za 30-% večji pritisk, kot je pritisk pri normalnem najmočnejšem naboju enakega in z enako kroglo. Drugi in tretji naboj sta normalna in se ju ne izstreli iz karabina z risanimi cevmi, za katerega se uporablja strelivo z n etiko v obodu naboja za kalibre 22 in manjše. 19. člen Na puške, ki so vzdržale preizkus po 17. členu tega pravilnika, se vtisnejo naslednji žigi oziroma označbe: a) na tiev: 1. žig, označen pod zaporednimi številkami 2, 11 in 18 Pregleda; 2. označbo: »3 svinčeno« ali označbo: »3 kovinski« kar je odvisno od tega, ali je normalna krogla svinčena ali pa ima kovinski plašč. Te označbe se ne vtisnejo na cevi s kalibrom 22 ali manj. 3. komercialno ime naboja, 'če ga ni vtisnil že tisti,, ki je poslal orožje na preizkus. Ta podatek je lahko označen s kratico (npr. »kal. 450 ekspres«), b) na glavne dele zapiralne naprave — žig, ki je označen pod zaporednima številkama 12 in 18 Pregleda. Če je bil preizkus opravljen z brezdimnim smodnikom. vtisnemo na puške tudi žig, ki je označen -pod zap. št 2 Pregleda in sicer na cev in na glavne dele zapiralne naprave. Lastnik karabina s priklopno cevjo (ekspresni karabini) dobi na zahtevo certifikat o preizkusu z živim smodnikom, ki obsega naslednje podatke: 1. zaporedne številko . 2. stanje orožja ob preizkusu 3. vrsto normalnega naboja 4. vrsto uporabljene krogle (kovinska ali ne) 5. težo in dolžino cevi. 20. člen Pri orožju iz 18. člena tega pravilnika se lahko opravi na proizvajalčevo zahtevo pogojen provizorični preizkus. Ta se opravi na cevi, ki je zunaj obdelana, izvzemši končno poliranje, zaprti od zadaj z zapiračem na navoj, nerisani ali izbrušeni na končni kaliber, zmanjšan za vrednost tolerance ± 0,2 mm, pri kateri še ni izdelana smodnikova komora. Vse operacije in montaža in vsa kompletiranja na cevi morajo biti končana. Za preizkus iz prvega odstavka tega člena se uporablja polnjenje, sestavljeno iz dvakratne teže črnega smodnika za normalni naboj ustreznega orožja in cilindrično svinčeno kroglo, ki tehta 1,5-krat več kot normalna. Na cevi, ki so vzdržale ta preizkus, se vttsne žig, označen pod zaporednima številkama 10 in 18 Pregleda in žig s komercialnim imenom naboja. Končni preizkus orožja, pri katerem so bile cevi pogojno provizorično preizkušene v smislu tega člena je v tem, da se izstreli naboj, ki razvija najmanj 30 % večji pritisk od pritiska normalnega naboja. 5. Tormentacija orožja z različnimi cevmi, od katerih mora biti najmanj ena cev namenjena za naboj s kroglo (razred A, peta kategorija) 21. člen Glede preizkusa orožja z različnimi cevmi veljajo za gladke cevi določbe 12. do 17. člena tega pravilnika, za risane pa določbe 18, 19. in 20. člena tega pravilnika. 6. Tormentacija revolverjev (razred B, prva kategorija) 22. člen Tormentacija revolverjev se opravlja na popolnoma izdelanih revolverjih v belem stanju in se pri tem izstreli toliko nabojev, kolikor jih gre v boben. Opravlja se s črnim smodnikom ali z živim smodnikom. Revolverji. ki uporabljajo strelivo z brezdimnim smodnikom, morajo biti preizkušeni z brezdimnim smodnikom. Polnjenje nabojev mora biti tako, da razvija pritisk, ki je za najmanj 30 ”/o večji od pritiska, ki ga razvijajo naboji, normalno napolnjeni s črnijn smodnikom, tormentacijski naboji z živim smodnikom pa morajo imeti polnjenje, ki razvija za 50 % večji pritisk, kot ga razvijajo najmočnejši normalni naboji enakega kalibra. Na revolverje, ki so vzdržali preizkus se vtisnejo naslednji žigi oziroma označbe: a) pri preizkusu s črnim smodnikom 1. na cev ali telo: na vidnem mestu komercialno ime naboja (kratico), če ga ni vtisnil že tisti, ki je orqžje poslal na preizkus; 2. na risano cev: žig, ki je označen pod zap. St. 17 Pregleda; 3. na glavne dele revolverja: žig, ki je označen pod zap. št. 17 Pregleda; 4. na boben: žig, ki je označen pod zaporednima številkama 11 in 17 Pregleda; b) pri preizkusu z živim smodnikom; poleg' žigov oziroma označb, ki so v tem členu predvideni za preizkus c črnim smodnikom, še žig, ki je označen pod zaporedno številko 2 Pregleda. ► 7. Tormentacija avtomatskih pištol (razred B, druga kategorija) 23. člen Preizkus avtomatskih pištol se opravlja na popolnoma izdelanih pištolah v belem stanju. Opravlja se izključno le z brezdimnim smodnikom in se sestoji iz avtomatičnega streljanja s tremi tormentacijskimi naboji, napolnjenimi na enak način, kot se polnijo tormentacijski naboji z živim smodnikom za revolverje. 24. člen Na pištole, ki so vzdržale preizkus, se vtisnejo naslednji žigi oziroma označbe: 1. na cev: žig označen pod zaporednimi številkami 2, 11 in 18 Pregleda, 2. na glavne dele pištole: žig označen pod zaporednima številkama 11 in 17 Pregleda, 3 na cev ali na telo: na vidnem mestu komercialno ime naboja (na primer: kal. 7,65, kal. 6,35 itd.), če ga ni vtisnil že tisti, ki je poslal orožje na preizkus. 8 8. Tormentacija pištol in flobertov in rcvolverski naboj (razred B, tretja kategorija) 25. člen Pištole s cevjo na preklop za en ali dva flobertova ali normalna revolverska naboja se preizkušajo v belem stanju, to je popolnoma izdelane. Preizkus je v tem, da se izstreli po en tormentacijski naboj iz vsake cevi. Glede polnjenja za ta naboj velja 22. člen tega pravilnika. Na pištole, ki so vzdržale ta preizkus se vtisnejo naslednji žigi oziroma označbe: 1. na cev: žig, ki je označen pod zaporednimi številkami 11, 12 in 17 Pregleda in komercialno ime naboja, če ga ni vtisnil že tisti, ki je orožje poslal na preizkus. Ce ima orožje risano cev in je bilo preizkušeno z brezdimnim smodnikom, .je lahko na cev vtisnjen tudi žig, ki je označen pod zap. št. 2 Pregleda. 2. na glavo ali zapiralno napravo: žig označen pod zaporednima številkama 12 in 17 Pregleda in žig za označbo smodnika. 9. Tormentacija pištol na preklop za naboje s svinčeno kroglo kalibra 12 mm in manj (razred B, četrta kategorija) 26. člen Pištole na preklop, nerisane, z enim ali dvema nabojema, za lovske naboje, s svinčeno kroglo kalibra 12 mm ali večjega, se preizkušajo z dvema nabojema po postopku in pod pritiski, ki so predvideni za preizkus lovskih pušk z gladkim cevmi, ki se polnijo od zadaj in imajo ustrezen kaliber (12. člen). Na pištole, ki so vzdržale preizkus, se vtisnejo žigi, ki jih vtiskujemo na lovske puške iz prvega odstavka tega člena. 10. Tormentacija pištol, ki se polnijo od spredaj (razred B, peta kategorija) 27. člen Pišole z enim ali dvema nabojema, ki'se polnijo od spredaj, morajo, biti preizkušene in žigosane po postopku in pod pogoji, ki so predvideni za preizkus pušk, ki se polnijo od spredaj (12. člen): pri tem se na pištole z risanimi cevmi, ki so vzdržale preizkus, vtisne tudi žig, označen pod zap. št. 2 Pregleda. 11. Tormentacija orožja specialnih vrst (razred C) Tormentacija signalnih pištol 28. člen Signalne pištole, ki uporabljajo lovski naboj s kartonskim tulcem, morajo prestati preizkus, ki ustreza končnemu preizkusu pušk, ki uporabljajo enak naboj s črnim smodnikom'. Na pištole, ki so vzdržale ta preizkus, se vtisnejo naslednji žigi oziroma označbe: 1. na cev: žig označen z zaporednima številkama 11 in 17 Pregleda in označbo, ki označuje nominalni kaliber smodnikove komore (na primer 12765) 2. na zapirač: žig, ki je označen pod zap. št. 17 Pregleda. Tormentacija pušk s cevmi znamke MUSO ali s cevmi podobnih karakteristik. 29. člen Za puške znamke MUSO ali s cevmi podobnih karakteristik za flobertov naboj kalibra 6 mm in manj ni obvezen preizkus. Ce uporabljajo puške iz prvega odstavka tega člena kakšno drugo strelivo, je zanje obvezen preizkus na žigosanje na način in po postopku, kot je predpisano za cevi karabinov, ki uporabljajo enako strelivo. Tormentacija karabinskih revolverjev 30. člen Karabinski revolverji morajo biti preizkušeni in žigosani na način in po postopku, kot je predpisano za revolverje enakega kalibra. Tormentacija orožja nedoločenega tipa 31. člen Za preizkus ročnega strelnega orožja, ki ni predvideno v tem pravilniku (orožje izjemnega kalibra, oblik in dimenzij) veljajo način in pogoji, ki jih v skladu z zakonom o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva določi strokovna organizacija združenega dela, pooblaščena za preizkušanje in žigosanje oziroma označevanje ročnega strelnega orožja in streliva. C. POTRDILO O IZIDU PREIZKUŠANJA OROŽJA 32. člen Pismeno potrdilo, ki se izdaja po 8. členu zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva, ima obliko in vsebino po obrazcu I. III. PREIZKUŠANJE IN ŽIGOSANJE APARATOV IN NAPRAV, PRI KATERIH SE ZA POGON UPORABLJA POTISNA ENERGIJA SMODNIKOVIH PLINOV - 33. člen Aparati za merjenje pritiska in drugi podobni aparati morajo prestati le en preizkus. Cevi ip zapi-rač morajo biti pred preizkusom popolnoma izdelane v belem stanju. Polnjenje za ta preizkus mora biti tako, da razvije na j večji pritisk, predviden v atestni tablici aparata. Na aparate, ki so vzdržali preizkus, se vtisne prevzemni žig ali žig Mednarodne tehnične komisije (označen pod zap. št. 13 Pregleda), če sta tipa mednarodnega etalona. 34. člen Z napravami, pri katerih se za pogon uporablja potisna energija smodnikovih plinov, so mišljene po tem pravilniku pištole za spajanje trdih materialov, pištole za omamljanje živine v klavnični industriji, signalne pištole, startne in podobne pištole, naprave za izstreljevanje nabojev s solzilcem in naprave za obdelovanje kovin z deformacijo. S pištolami za spajanje trdih materialov so po tem pravilniku mišljene pištole z batom, pri katerih je hitrost žičnika V" = 0 in pištole brez bata, pri katerih je hitrost žičnika V° = V. Preizkus pištol za spajanje trdih materialov se opravlja pod pritiskom, pri katerem vrednost energije ustreza 52,5 + 5°/o mikp, preizkus drugih pištol in naprav iz prvega odstavka tega člena pa pod pritiski, ki morajo biti za 30 %* večji, od normalnih naj večjih pritiskov. 35. člen Določbe 32. člena tega pravilnika veljajo tudi za potrdila o izidu preizkusa ročnih aparatov in naprav iz 33. in 34. člena tega pravilnika. IV. PREIZKUŠANJE IN ŽIGOSANJE PREDELANEGA OROŽJA IN APARATOV 36. člen Ro določbah tega pravilnika je treba preizkušati in žigosati tudi ročno strelno orožje, aparate in naprave, pri katerih so bili s predelavo nadomeščeni oziroma izmenjani njihovi bistveni konstrukcijski deli, in sicer: 1. pri orožju: cev, glava in deli za zapiranje 2. pri aparatih in napravah: cev in deli za zapiranje. V. PREIZKUŠANJE IN OZNAČEVANJE NABOJEV IN ELEMENTOV NABOJEV 37. člen Naboji in elementi nabojev za orožje, ki so navedeni v tem pravilniku, morajo biti, preden gredo v promet, .preizkušeni, da se ugotovi njihova kvaliteta in prekontrolira pakiranje oz. preizkusi, ali ustrezajo predpisanim jugoslovanskim standardom Preizkušajo se tako, da se preverjajo vzorci vsake posamezne serije izdelanih nabojev s preizkusi na preskok. Če v jugoslovanskih standardih ni določeno, kolikšen odstotek nabojev in njegovih elementov je treba vzeti za tak preizkus, določi to organizacija združenega dela. ki je pooblaščena za preizkušanje in označevanje nabojev, s svojim splošnim aktom. S takim aktom določi natančneje tudi postopek. 38. člen V vsak zavoj nabojev oziroma elementov nabojev, za katere je bilo s preizkusi na preskok ugotovljeno, da izpolhjujejo predpisane pogoje, se daje predpisano potrdilo, na zavoj pa prilepi predpisana nalepka. 39. člen Pismeno potrdilo, ki se izdaja po drugem odstavku 9. člena zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva, ima obliko in vsebino po obrazcu II. Nalepka, ki se prilepi na vsak zavoj nabojev oziroma elementov nabojev po drugem odstavku 9. člena zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznanio-vanju ročnega strelnega orožja in streliva, je izdelana iz papirja ali drugega ustreznega materiala in ima obliko traku*, njene dimenzije (širina in dolžina) pa so odvisne od zavoja, za katerega je namenjena. Na nalepki morajo biti označeni (deklarirani) podatki o strokovni organizaciji združenega dela. ki je preizkusila in označila naboje oziroma elemente nabojev z žigom dokončnega prevzema (označenim pod zap. št. 2 Pregleda). VI. KONČNI DOLOČBI 40. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se v SR Sloveniji preneha uporabljati pravilnik o postopku za preizkušanje in žigosanje oziroma označevanje ročnega strelnega orožja, streliva ter ročnih aparatov in naprav, pri katerih se uporablja potisna energija smodnikovih plinov (Uradni list SFRJ, št. 15/70). 41. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-01/75 Ljubljana, dne 5. marca 1975 * Član Izvršnega sveta in republiški sekretar za industrijo Ivo Klemenčič 1. r. Soglašam! Član Izvršnega sveta in republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. Obrazec I (Naziv in sedež pooblaščene organizacije združenega dela Iz 9. člena zakona) POTRDILO, izdano po 8. členu zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva Ta organizacija združenega dela potrjuje s tem 1. da je preizkusila in žigosala naslednje ročno orožje — aparate — naprave - ........................—; 2. da je na preizkušenem in žigosanem orožju — aparatu — napravi vtisnila naslednje žige oziroma jih označila z naslednjimi označbami ......................; 3. da je pritisk, pod katerim je preizkusila vzdržljivost cevi orožja oziroma aparata z nerisanimi cevmi znašal .......................... Potrdilo izdaja na zahtevo -----------------------, kateremu pripada preizkušeno in žigosano orožje — aparat — naprava. Dne------------------------ (Podpis pooblaščene osebe v organizaciji združenega dela za preizkušanje In žlgo-• sanje ročnega strelnega orožja In streliva) M. P. OPOMBA: Organizacija združenega dela lahko vpiše po potrebi tudi druge podatke, kar je odvisno od vrste preizkušenega orožja in načina preizkušanja. - V (Naziv In sedež pooblaščene organizacije združenega dela Iz 9. člena zakona) Obrazec II POTRDILO, Izdano po 9. členu zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva Ta organizacija združenega dela potrjuje s tem, da je preizkusna ........................................— . (navesti strelivo — naboje In njihove elemente) vsebovane v-------------........ zavoju in da —......... izpolnjuje predpisane pogoje. ^ Znak za to strelivo — naboje oziroma njihove elemente je....................... V-------------:_____________ Dne ___________________ (Podpis pooblaščene osebe v organizaciji združenega dela za preizkušanje In žigosanje ročnega strelnega orožja In streliva) M. P. OPOMBA: Delovna organizacija lahko vpiše po potrebi v to potrdilo tudi druge podatke, kar je odvisno od vrste preizkušenega streliva — nabojev in njihovih elementov ter od načina preizkušanja. PKBCtLEB žigov in označb ročnega strelnega orožja, streliva, aparatov m naprav po preizkusu Zap. St. Vrsta žigov in označb Videz žiga — označbe Opis žiga oz. označbe pripomba 1 2 4 5 1. 2ig normalnega preizkusa izdelanega orožja s črnim smodnikom C B Črka T, v kateri sta črki C in B 2. 2ig normalnega preizkusa izdelanega orožja z brezdimnim smodnikom B B Črka T, v kateri sta črki B in B 3. 2ig močnejšega preizkusa izdelanega orožja z brezdimnim smodnikom * B * B črka T, v kateri sta črki B in B, nad njo pa dve zvezdici 4. Dodatni žig, ki označuje, da je bilo orožje Štiri križem postavljene črke T, med katerimi so križem postavljene puščice in pike preizkušeno za dobavo \ . / 5. 2ig ponovljenega preizkusa s črnim smodnikom Črka T, v kateri sta črki C in B, ' nad njo pa zvezdica i 6. 2ig ponovljenega preizkusa z brezdimnim smodnikom * b|b Črka T, v kateri sta črki B in B, nad njo pa zvezdica 7. 2ig normalnega preizkusa izdelanih in kompletiranih cevi T Črka T 8. 2ig dvakratnega preizkusa izdelanih in kompletiranih cevi * * T Črka T, nad katero sta dve zvezdici 9. 2ig trikratnega preizkusa izdelanih in kompletiranih cevi * * * T Črka T, nad katero so tri zvezdice 10. 2ig provizoričnega preizkusa (ko cev še ni končno izdelana) PT Črki PT 11. 2ig končnega prevzema , 1 Ščit s peterokrako zvezdico, iz katere se cepijo jelenski rogovi, med njimi pa je označena številka N pooblastila delovne organizacije 12. 2ig kontrole po montaži (2 S) 1 Križem postavljeni izvijač in klešče v krogu 13. 2ig preizkusa mednarodnega etalonskega aparata za merjenje pritiska Križem postavljene 6rke C in I Medna-in B in E v krogu . rodni žig I 1 2 3 4 5 14. Zig za uvozno tuje novo orožje, ki ni bilo preizkušeno UC Črki UC 15, Zig za domače orožje in dele, ki se nepre-izkflšeni izvažajo IO Črki IO 16. Zig, ki označuje, da je spajkanje zadovoljivo X Crtica, nad katero je polkrog, nad polkrogom pa rimska številka (V) < 17. Označba kalibra in dolžine ležišča naboja 12 | 70 Prva številka označuje kaliber, druga pa dolžino ležišča naboja ■ 18. Zig kontrolorja * * D A Inicialke kontrolorja z zvezdico nad črko 19. Označba meseca in leta preizkusa 1070 Prvi dve številki označujeta mesec, drugi dve pa leto 20. Označba choka CHOKE Graviran napis CHOKE 21. Označba teže cevi Kr — Ce kaliber in vrsta naboja nista označena, mora to storiti pooblaščena delovna organizacija ■— Na ohišju so žigi pod zap. št. 11, 2 in 18 na zapiraču in delih zapirala so žigi pod zap. št. 11, 2 in 18 Zig pod zap. št. 11 se vtisne na vse dele sestava cev — ohišje — zapiralo, če se montirajo pozneje kot nadomestni deli Opisi in pojasnila namena posameznih žigov so v pregledu žigov in označb 2IGI IN OZNAČBE NA PIŠTOLI — PRILOGA III Cev ŽIGI IN OZNAČBE NA LOVSKI PUŠKI — PRILOGA I i cXj lp H CHOKE r~ r 1 'T>- - ( •«* £ CHOKE fL Na cev se vtisnejo: — žig pod zaporedno številko 16, — označba za težo cevi v — KP — žigi z zaporednimi številkami 18, 10, 20, 19, 1, 2, 11 in 17. ' Opisi in pojasnila namena posameznih žigov so v pregledu žigov in označb ŽIGI IN OZNAČBE NA LOVSKEM KARABINU — PRILOGA II St. karabina — Na cev karabina se vtisnejo žigi, navedeni pod zap. št. 11, 2 in 18 Številka pištole — Na nasprotni strani cevi se glede na številko pištole vtisneta kaliber in vrsta naboja, npr. 9 mm P (naboj parabellum) Na cev se vtisne: žig pod zap. št. 11, 18 in 2 Ogrodje Na ogrodje se vtisne: žig pod zap. št. 18 in 2 Drsnik Na drsnik se vtisne: žig pod zap. št. 18 in 2 Opisi :n pojasnila namena posameznih žigov so v pregledu žigov in označb 2IGI IN OZNAČBE NA PIŠTOLI ZA SPAJANJE TRDIH MATERIALOV — PRILOGA IV Na telo pištole in na boben se vtisne žig pod zap. št. 11 Opisi in pojasnila namena posameznih žigov so v pregledu žigov in označb OZNAČBE NA NALEPKI ZA OZNAČEVANJE STRELIVA — PRILOGA V organizacija za preizkušanje WĆ:£ćjA STRELNEGA OPOŽJAINSTMIVA * 1 347. Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o.republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in prvega odstavka 25. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75) izdaja republiški sekretar za finance PRAVILNIK o obračunavanju in vplačevanju sredstev solidarnosti 1 Za neto osebni dohodek, ki je osnova za prispevek solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev po 6. členu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 — v nadaljnjem besedilu: zakon) se štejejo akontacija osebnega dohodka, doseženega v mesecu k juliju, zmanjšana za prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka, ter vsa nadomestila osebnega dohodka, prejeta za mesec julij. 2 Prispevek solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev se obračuna tako, da se osnova za prispevek po prejšnji točki deli s 26, prispevek solidarnosti od pokojnin pa se izračuna tako, da se znesek pokojnine za julij deli z 31. 3 Sredstva solidarnosti se vplačujejo na račune pri službi družbenega knjigovodstva, ki jih določi ta služba. 4 Obračunani prispevek solidarnosti iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po 13. členu zakona prikažejo te organizacije v obrazcu poslovni uspeh med letom, predvidenem v 15. členu zakona o knjigovodstvu organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 48/68, 56/69 in 71/72). V obrazcu iz prejšnjega odstavka se prikažejo tudi podatki o višini obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev po 6. oziroma 8. členu zakona. 5 Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-17/75 Ljubljana, dne 20. marca 1975. * Republiška sekretarka za finance Milica'Ozbič 1. r. 348. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 17. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72) v zvezi s 5. členom ustavnega zakona za Izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/75) izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) za sestavo zaključnih računov za leto 1974 1. člen Skladi in sredstva za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti iz 1. člena pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) in samoupravne interesne skupnosti Sestavljajo zaključne račune za leto 1974 po določbah navedenega pravilnika, navodila o uporabi tega pravilnika za sestavo zaključnih računov za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 12-124/ 72), navodila o uporabi tega pravilnika za sestavo zaključnih računov za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 16-141/73) in navodila o uporabi tega pravilnika za sestavo zaključnih računov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 17-171/74), kolikor ni s tem navodilom drugače določeno. 2. člen V 2. do 15. členu pravilnika iz 1. člena tega navodila se letnica 1973 na vseh mestih nadomesti z letnico 1974, v 2., 5., 8. in 12. členu pa se letnica 1974 nadomesti z letnico 1975. V 5., 7., 8. in 12. členu navodila o uporabi tega pravilnika za sestavo zaključnih računov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 17-171/74) se letnica 1973 na vseh mestih nadomesti z letnico 1974, besedilo 11. člena pa se črta. 3. člen Potrjeni zaključni računi iz prvega člena se predložijo službi družbenega knjigovodstva najpozneje do 10. aprila 1975. 4. člen To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-30/73 Ljubljana, dne 14. marca 1975. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. 349. Na podlagi drugega odstavka 113. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-5|y74 in 39-468/74) izdaja republiški sekretar za urbanftem NAVODILO o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj * 1 Pri ugotavljanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) se nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja valorizira glede na leto, v katerem je bilo stanovanje zgrajeno, na podlagi količnika porasta cen stanovanj. Nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja se valorizira tako, da se cena stanovanja v letu. ko je bilo stanovanje zgrajeno, pomnoži s pripadajočim količnikom porasta cen stanovanj, in to: Leto, v katerem je Količnik porasta stanovanje zgrajeno cene stanovanja 1946 12,58 1947 12,58 1948 12,58 1949 12,45 1950 12,33 1951 12,09 1952 11,85 1953 11,51 1954 11,17 1955 10,74 1956 10,33 1957 9,84 1958 9,37 1959 8,84 1966 8.11 1961 6.87 1962 6,08 1963 5,58 1964 4,69 1965 3,91 1966 3,46 1967 3,26 1968 3,00 1969 2,63 1970 2,07 1971 1.67 1972 1,45 1973 1.25 1974 1,00 V količnikih iz prejšnjega odstavka je upoštevano zmanjšanje vrednosti stanovanja zaradi 100-letne amortizacije. 2 T* navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-4/72-dr. S/L Ljubljana, dne 3. marca 1975 Republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš, dipl. gr. inž. 1. r. 350. Na podlagi 137. člena zakona o notranjm zaaevdn (Uradni list SRS, št. 47/72) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve NAVODILO o uporabi prisilnih sredstev I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Prisilna sredstva, ki jih smejo uporabiti pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena uradna oseba) so: fizična sila, gumijevka, plinsko orožje, sredstva za vklepanje in vezanje, vodni curek, konjenica, posebna motorna vozila, službeni, pes, sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil in strelno orožje. 2. Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti prisilna sredstva samo ob pogojih iz 48. in 49. člena zakona o notranjih zadevah in v skladu s tem navodilom. 3. Za uporabo prisilnega sredstva v smislu tega navodila gre le takrat, kadar pooblaščena uradna oseba uporabi pri izvrševanju uradne naloge katero od sredstev iz 1. točke tega navodila za neposredno ali posredno delovanje na ljudi. 4. Pooblaščena uradna oseba mora uporabiti tisto prisilno sredstvo, s katerim se s čim manjšimi škodljivimi posledicami za osebo, proti kateri se ga uporabi, doseže izvršitev uradne naloge. Hujše prisilno sredstvo sc uporabi le, če je ostala uporaba milejšega prisilnega sredstva brez uspeha. Pri uporabi prisilnih sredstev mora pooblaščena uradna oseba spoštovati človekovo osebnost in ne sme žaliti človekovega dostojanstva. 5. Pooblaščena uradna oseba mora prenehati z uporabo prisilnega sredstva takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno. 6. Prisilna sredstva mora pooblaščena uradna oseba uporabiti tako, da ne ogroža življenj in varnosti tretjih oseb. 7. Proti vojaškim osebam v uniformi sme pooblaščena uradna oseba uporabiti prisilna sredstva po tem navodilu le, če ne more pravočasno zagotoviti posega vojaških organov. Proti vojaškim osebam v civilni obleki sme uporabiti pooblaščena uradna oseba prisilna sredstva ob enakih pogojih kot proti drugim. 8. Predstojniki organov za notranje zadeve po tem navodilu so: komandir postaje milice s splošnim delovnim področjem, načelnik področne uprave javne varnosti in republiški sekretar za notranje zadeve. II. UPORABA FIZIČNE SILE IN GUMIJEVKE , 9. Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti fizično silo in gumijevko, da obvlada upiranje osebe, ki moti javni red in mir, ali osebe, ki jo je treba privesti. pridržali ali pripreti, kot tudi če mora odvrniti napad na sebe, na koga drugega ali na objekt, ki ga varuje. Z uporabo fizične sile je treba razumeti strokovne prijeme in udarce. Upiranje je vsako ravnanje, ki je v nasprotju z zakonitim ukazom pooblaščene uradne osebe danim z namenom, da se vzpostavita javni red in' mir, -kdo odstrani s kraja dogodka, privede, pridrži ali pripre, s katerim se to onemogoča. Upiranje je lahko aktivno ali pasivno. Aktivno upiranje je upiranje z orožjem, orodjem, drugimi predmeti ali s fizično silo (ruvanje, prerivanje, skrivanje za razne predmete). Hujskanje k upiranju se šteje za aktivno upiranje. Za pasivno upiranje gre, kadar kdo ne posluša poziva ali zakonitega ukaza pooblaščene uradne osebe, ali pa s svojim ravnanjem onemogoča izvršitev uradne naloge (leže na tla, poklekpe, se prime za kakšen predmet ali podobno). 10. Proti nekomu, ki se pasivno upira, se gumijevka praviloma ne uporabi, razen če ni drugih možnosti. da bi pooblaščena uradna oseba obvladala tako upiranje. Gumijevke ni dovoljeno uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim in onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen, če ti neposredno ogrožajo življenje pooblaščene uradne osebe ali koga drugega. III. UPORABA PLINSKEGA OROŽJA 11. Plinska orožja za razprševanje plinskih snovi — solzilca, po tem navodilu, so: TUS-pištola. plinska ročna bomba, plinska tromblonska bomba in plinski generator. Plinsko orožje je dovoljeni! uporabiti za vzpostavitev javnega reda in mira ob večjih neredih ali nemirih, če to ukaže predstojnik organa za notranje zadeve ali delavec, ki ga ta pooblasti. Pooblaščena uradna oseba lahko uporabi TUS-pištolc in ročno plinsko bombo samoiniciativno proti osebi ali skupini oseb, ki se upira, napada, zabarikadira ali drugače onemogoča izvršitev uradne naloge. IV. UPORABA SREDSTEV ZA VKLEPANJE IN VEZANJE 12. Sredstva za vklepanje in vezanje po tem navodilu so- lisice, plastična zatega, veriga za vklepanje z obešanko in vrvica. Pooblaščena uradna oseba sme ob prijetju, privedbi ali spremljanju osebe uporabiti sredstva za vklepanje in vezanje, če upravičeno sumi. da se bo ta aktivno upirala, poskušala pobegniti ali napasti. Ce pooblaščena uradna oseba nima pri sebi sredstev iz prvega odstavka te točke uporabi tisto primerno sredstvo, ki ga ima pri roki. Sredstev za vklepanje in vezanje ni dovoljeno uporabiti proti osebam iz 2, odstavka 10. točke tega navodila. * V. UPORABA VODNEGA CURKA, KONJENICE IN POSEBNIH MOTORNIH VOZIL 13. Da se vzpostavita javni red in mir ob večjih neredih ali nemirih, je dovoljeno uporabiti vodne curke, konjenico in posebna motorna vozila. Sredstva iz prvega odstavka te točke se smejo uporabiti le, če to ukaže predstojnik organa za notranje zadeve ali delavec, ki ga ta pooblasti. VI. UPORABA SLUŽBENEGA PSA 14. Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti službenega psa: v primerih, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja, za prijetje storilca, drugih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti; za preprečitev bega prijeti osebi in za odvrnitev napada nase. na koga drugega ali na objekt, ki ga varuje. Pri uporabi službenega psa je pooblaščena uradna oseba dolžna paziti, da psi osebam, proti katerim se uporabijo, po nepotrebnem ne prizadenejo poškodb. VII. UPORABA SREDSTEV ZA PRISILNO USTAVLJANJE MOTORNIH VOZIL 15. Sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil se smejo uporabiti: — za preprečitev bega z motornim vozilom osebi, ki je osumljena, da je storila kaznivo dejanje; — za preprečitev bega z motornim vozilom osebi, ki ji je bila vzeta prostost ali za katero je bil izdan nalog za odvzem prostosti; — za preprečitev nezakonitega prehoda z motornim vozilom čez državno mejo. Pred mestom, kjer se postavi naprava za prisilno ustavljanje motornih vozil, morajo biti ob cesti v primerni oddaljenosti postavljeni ustrezni prometni znaki ali pa morajo dajati miličniki predpisane znake, s katerimi voznike opozarjajo, da morajo zmanjšati hitrost oziroma ustaviti. Sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil se smejo uporabiti le, če to ukaže predstojnik organa za notranje zadeve ali delavec, ki ga ta pooblasti. VIII. UPORABA STRELNEGA OROŽJA 16. Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti strelno orožje le, če ne. more drugače: 1 • 1) zavarovati življenja ljudi. Da zavaruje življenje ljudi, sme pooblaščena uradna oseba uporabiti strelno orožje, če je v neposredni nevarnosti življenje ene ali več oseb, da odvrne ali prepreči začeti protipravni napad napadalca. Kdaj je nekdo v neposredni življenjski nevarnosti se presoja po načinu in sredstvu napada in po fizični moči in številu napadalcev. Takoj, ko nevarnost preneha, se Strelno orožje ne sme več uporabiti; 2) preprečiti beg osebi, zaloteni pri kaznivem dejanju za katero je predpisana kazen strogega zapora 15 let ali strožja kazen. Da prepreči beg v primeru iz te določbe, sme pooblaščena uradna oseba uporabiti strelno orožje, če je kdo zaloten pri kaznivem dejanju, ki pomeni- a) kontrarevolucionaren napad na državno in družbeno ureditev (100 člen KZ), ogrožanje državne celote in neodvisnosti (101. člen KZ), priznanje kapitulacije ali preprečevanja boja proti sovražniku (101.a člen KZ), izpodkopavanje vojaške in obrambne moči države (102. člen KZ), oborožen upor (104. člen KZ), vohunstvo (105. Ken KZ), izdaja državne tajnosti (prvi, drugi in tretji odstavek 105. a člena KZ), sodelovanje pri sovražnem delovanju proti Jugoslaviji (109. člen KZ), beg z namenom sovražnega delovanja (drugi odstavek 110. člena KZ), organiziranje in spravljanje oboroženih skupin, posameznikov in materiala v Jugoslavijo (111. člen KZ), terorizem (113. a člen KZ), uhićenje pomembnih gospodarskih objektov (114. člen KZ), sabotaža (115. člen KZ), združevanje zoper ljudstvo in državo (prvi, drugi in tretji odstavek 117. člena KZ), pomoč storilcu kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo (120. člen); b) uboj (135. člen KZ); c) posilstvo (drugi odstavek 179. člena KZ) spolno občevanje s slabotno osebo (drugi odstavek 180. člena KZ), spolno občevanje in proti naravno nečistovanje z mladoletno osebo (drugi in tretji odstavek 181. člena KZ); * d) ponarejanje denarja in spravljanje ponarejenega denarja v obtok (prvi, drugi in tretji odstavek 221. člena KZ) ali ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (tretji in četrti odstavek 222. člena KZ); e) rop (252. člen KZ), hudi primeri roparske tatvine in ropa (253. člen KZ) ali grabež (255. člen KZ); f) ugrabitev zrakoplova (272. a člen KZ), ogrožanje varnosti leta zrakoplova (drugi odstavek 272. b člen KZ), hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost (drugi in tretji odstavek 273. člena KZ). Zalotitev pri kaznivem dejanju je po tem navodilu zalotitev storilca na kraju kaznivega dejanja ali v njegovi neposredni bližini ob storitvi ali neposredno po storitvi kaznivega dejanja; 3) preprečiti beg osebi, ki ji je vzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog, za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen strogega zapora 15 let ali strožja kazen. Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti strelno orožje, če je v nalogu 'naj nekoga prime, privede ali spremlja, pristojni organ izrecno navedel, da sme uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskusila pobegniti. , V primerih, ko ima pooblaščena uradna oseba pravico uporabiti strelno orožje proti osebi, ki jo vodi, če ta poskuša pobegniti, jo mora pred ali med vodenjem opozoriti, da bo v takem primeru uporabila strelno orožje; 4) odvrniti od sebe neposreden napad, s katerim je ogroženo njegovo življenje. Neposreden napad, s katerim je ogroženo življenje pooblaščene uradne osebe, je napad s strelnim orožjem. ftevarnim orodjem ali drugimi predmeti, s katerimi se lahko spravi v’nevarnost njeno življenje ali napad dveh ali' več napadalcev, napad na kraju in Ob času, ko pooblaščena uradna oseba ne more pričakovati pomoči ter napad fizično močnejšega ali koga, ki uporablja pri napadu posebne spretnosti; 5) odvrniti, napad na objekt ali osebo, ki ju varuje. Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti strelno orožje proti napadalcu, ki napada objekt ali osebnost, ki ju varuje, če je napad neposreden in se je ob uporabi strelnega orožja že začel, pa še ni prenehal. Napad na objekt, ki ga pooblaščena uradna oseba varuje. ie vsako dejanje, ki ima namen poškodovati - ali uničiti objekt ali njegoV posamezni del ali pa poškodovati in uničiti naprave v objektu. Napad na osebo, ki jo pooblaščena uradna oseba varuje, je vsak neposreden napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi sredstvi, s katerimi se spravi v nevarnost življenje te osebe ali pa napad več napadalcev. 17. Ce začne tisti, ki je zaloten na kraju storitve kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen strogega zapora petnajstih let ali strožja kazen, ali za katerega je izdan nalog 'za odvzem prostosti, ker je storil takšno dejanje, bežati, ga poskusi pooblaščena uradna oseba ujeti in ga hkrati pozo.ve: »Stoj, streljal bom!« Če ne obstane, ponovi pooblaščena uradna oseba poziv. Če pa ta kljub ponovnemu pozivu ne obstane in pooblaščena uradna oseba nima drugih možnosti, da mu odvzame prostost, uporabi strelno orožje. Ponoči ali v gosti megli, na nepreglednem terenu ali v gozdu, kot tu,di, če zaloteni beži proti gozdu ali proti objektom, kjer bi se lahko skril, sme pooblaščena, uradna oseba uporabiti strelno orožje že po prvem pozivu. Pooblaščena uradna oseba, ki uporabi strelno orožje, v primerih iz prvega m drugega odstavka te točke, mora poskušati bežečo osebo onesposobiti za beg s streljanjem v noge. Kadar beži zaloteni proti skupini občanov in je nevarnost, da bi bil lahko zadet kdo izmed njih, pooblaščena uradna oseba ne sme streljati. Ce beži oseba, zoper katero se sme uporabiti strelno orožje proti državni meji, sme pooblaščena uradna oseba streljati le tako, da izstrelek ne preleti državne meje. 18. Kadar opravlja pooblaščena uradna oseba službo pod neposrednim vodstvom starešine, sme uporabiti strelno orožje le po njegovem ukazu. . Za starešino iz prvega odstavka te točke s| šteje pooblaščeni delavec organa za notranje zadeve pod čigar vodstvom je pooblaščena uradna oseba pri izvrševanju uradnega opravila. IX. POROČANJE O UPORABI STRELNEGA OROŽJA IN DRUGIH PRISILNIH SREDSTEV 19. O vsaki posamezni uporabi prisilnega sredstva mora pooblaščena uradna oseba v poročilu o opravljeni službi poročati neposrednemu starešini. V poročilu navede, katero prisilno sredstvo je uporabila, proti komu in iz kakšnih razlogov ter druge okoliščine, pomembne za oceno upravičenosti in primernosti uporabe prisilnega sredstva. Starešina se mora prepričati ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno _v mejah zakonitih pooblastil in v skladu s tem navodilom. V primerih, ko se uporabi strelno orožje, ali se s kakšnim drugim prisilnim sredstvom prizadenejo komu hude telesne poškodbe, ali se z uporabo prisilnega sredstva povzroči smrt ijn ko se uporabi prisilna sredstva proti večji skupini ljudi, mora predstojnik organa, v katerem dela pooblaščena uradna oseba, ki je uporabila prisilno sredstvo, imenovati komisijo, ki razišče primer, sestavi zapisnik in da mnenje o tem, ali je bilo prisilno sredstvo upravičeno in pravilno uporabljeno. 20. Za nezakonito uporabo prisilnega sredstva je pooblaščena uradna oseba odgovorna disciplinsko, odškodninsko in kazensko. Uvedbo disciplinskega postopka zaradi nezakonite uporabe prisilnega sredstva predlaga predstojnik pooblaščene uradne osebe, ki je prisilno sredstvo nezakonito uporabila. - e X. KONČNE DOLOČBE 21. Z dnem, ko začne veljati to navodilo, se v SR Sloveniji preneha uporabljati navodilo o uporabi strelnega orožja, gumijevke in drugih prisilnih sredstev (Ur. list SFRJ, št. 14/1967). 22. To navodilo začne veljati'osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010/94-74 Ljubljana, dne 25. marca 1975. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 351. Na podlagi prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), 7. člena republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in 1. člena ^akona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov, davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) so sprejele: — skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti — Brežice, na seji dne 17. marca 1975 — Celje, na seji dne 14. marca 1975 — Laško, na seji dne 17. marca 1975 — Mozirje, na seji dne 17. marca 1975 — Sevnica, na seji dne 15. marca 1973 — Slovenske Konjice, na seji dne 17. marca 1975 — Šentjur, na seji dne 18. marca 1975 — Šmarje pri Jelšah, na seji dne 14. marca 1975 — Žalec, na seji dne 17. marca 1975 SKLEP o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo V Regionalni zdravstveni skupnosti Celje, od 1. Januarja 1975 dalje 1. člen Višina (stopnja) prispevka za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) ter za vse druge obveznosti, ki jih Regionalni zdravstveni skupnosti Celje in njenim občinskim zdravstvenim skupnostim nalagajo zakoniti predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, se od vseh oblik združenega dela in delovnega razmerja zavarovancev v združenem delu, zavarovancev v delovnem razmerju, izvoljeni delegati, ki jim je opravljanje dejavnosti v tej funkciji edini ali glavni poklic in če prejemajo za to delo stalno povračilo, določi: — od bruto osebnih dohodkov (v breme bruto osebnih dohodkov) v višini 8,01 % — iz dohodka zavezancev prispevka od bruto osebnih dohodkov v višini 1,47 0/o 2 2. člen Višina (stopnja) prispevka, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje (4. odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu), se določi: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 38 Vo — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) 570 din 3. člen Izvršilni odbor skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti je pooblaščen, da preračuna in določi višino (stopnjo) prispevkov, ki jih plačujejo nekatere kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva, ter za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi siedstvi. ki so lastnina občanov (zavarovancev po 56. in 57. členu zakona, ki v 1. in 2. členu tega sklepa niso navedeni), po istih kriterijih, po katerih se je določila višina (stopnja) po tem sklepu, to je po elementih republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. 4. člen Prispevke po tem sklepu se obračunava in plačuje od vseh izplačanih osebnih dbhodkov, stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, po katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunava in plačuje prispevek za zdravstveno varstvo. 5. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakonov o podaljšanju rokov za določitev stopen) in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39'74) od 1. januarja 1975 dalje. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Predsednik Brežice: Maks Toplišek 1. r. Celje: Alojz Potočnik 1 r. Laško: ing. Avgust Pinter 1. r. • Mozirje: dipl. iur. Vili Platovšek 1. r. Sevnica: ing. Jože Šlibar 1. r. Slovenske Konjice: Jože Korošec 1. r. Šentjur: dr. Andrej Fidler 1. r. Šmarje pri Jelšah: dipl. inž. Igor Djinovski 1, r. Žalec?: Alojz Hruševar h r, Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Celje je na svoji seji dn» 28. marca 1975 ugotovila, da je gčmji sklep usklajen z republiškim družbenim dogovorom o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in z občinskimi družbenimi dogovori, ki sp bili ^sklenjeni na tej podlagi v občinah Brežice. Celje. Mozirje. Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur. Šmarje. Žalec. Predsedujoči dr. Zmago Tinta 1 r. 352. Na podlagi prvega odstavka 148 člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št 38 74) 7. člena republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanja, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in 1 člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS. št 39/74) so sprejele: — skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti — Brežice, na seji dne 17. marca 1975 — Celje na seji dne 14. marca 1975 — Laško, na seji dne 17. marca 1975 — Mozirje, na seji dne 17. marca 1975 — Sevnica, na seji dne 15. marca 1975 .— Slovenske Konjice, na seji dne 17. marca 1975 — Šentjur, na seji dne 18. marca 1975 — Šmarje pri Jelšah, na seji dne 14. marca 1975 — Žalec, na seji dne 17. marca 1975 SKLEP v višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za sredstva, ki se bodo zbirala izvcnbilančno v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje, od 1. januarja 1975 dalje za regionalne naložbe v zdravstvene zmogljivosti 1. člen Za izvenbilančno zbiranje sredstev za naložbe v regionalne zdravstvene zmogljivosti, ki se bodo zbirala izvenbilahčno v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1975 dalje skladno s 6. členom regionalnega sporazuma (Uradni list SRS, št. l'8/74) in v skladu s sprejetim programom razvoja do leta 1980, se določi stopnja prispevka iz dohodka zavezancev prispevka od bruto osebnega dohodka v višini 0,31 %. 2. člen Izvršilni odbor skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti je pooblaščen, da izračuna in določi višino (stopnjo) prispevkov, ki jih plačuioio nekatere kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva,' ter za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi osebnimi sredstvi, ki so lastnina občanov (zavarovancev po 56. in 57. členu zakona) po istih kriterijih, kot se je določila višina (stopnja) po tem sklepu. ' 3. člen Prispevke po tem sklepu se obračunava in plačuje od vseh izplačanih osebnih dohodkov, stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunava in plačuje prispevek za zdravstveno^ varstvo. 4 4. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) od 1. januarja 1975 dalje. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Predsednik Brežice: Maks Toplišek 1. r. Celje: Alojz Potočnik 1. r. Laško: inž. Avgust Pinter 1. r. Mozirje: dipl. iur. Vili Platovšek 1. r. Sevnica: inž. Jože Šlibar 1. r. Slovenske Konjice: Jože Korošec 1. r. Šentjur: dr. Andrej Fidler 1. r. Šmarje pri Jelšah: dipl. inž. Igor Djinovski 1. r. Žalec: Alojz Hruševar 1. r. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Celje je na svoji seji dne 28. marca 1975 ugotovila, da je gornji sklep usklajen z republiškim družbenim dogovorom o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in z občinskimi družbenimi dogovori, ki so bili sklenjeni na tej podlagi v občinah Brežice, Celje, Mozirje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, - Šentjur, Šmarje, Žalec. Predsedujoči dr. Zmago Tinta 1. r. 353. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in pooblastila iz 3. . člena sklepov občinskih zdravstvenih skupnosti Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec o višini (stopnji) prispevkov za zdravstveno varstvo v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1975 daj j e je izvršilni odbor Regionalne zdravstvene skupnosti Celje na seji dne 27. marca 1975 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti 1. člen V 10. členu sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73) se v drugem odstavku besede ... »1. oktobra ...« nadomestijo z besedami »... 1. januarja ...« 2. člen Ta sklep- začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. Št. 022-1/1975 Celje, dne 27. marca 1975. Regionalna zdravstvena skupnost Celje Predsednik izvršilnega odbora inž. Stanko Lesnika 1. r. 354. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 3’8/74) in pooblastila iz 3. člena sklepov občinskih zdravstvenih skupnosti Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovehske Konjice, Šmarje, Šentjur in Žalec o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1975 dalje' in drugega odstavka 10. člena sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št 42/73) je izvršilni odbor Regionalne zdravstvene skupnosti Celje na seji dne 27. marca 1975 sprejel SKLEP o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1974 L člen Ugotovi se, da so se povečali osebni dohodki delavcev v družbenem in zasebnem sektorju na območju -skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje v letu 1974 v primerjavi z letom 1973 za 23,7 "/o. 2. člen Zavarovalne osnove, določene s sklepom o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73, 33/74 in 35/74), se valorizirajo s količnikom 123,7. 3. člen Regionalna zdravstvena skupnost Celje uradno preračuna osnove po valorizaćijskem količniku iz prejšnje točke s tem, da zaokroži osnove na zneske brez par. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 022-1/1975 Celje, dne 27. marca 1975. Regionalna zdravstvena skupnost Celje Predsednik izvršilnega odbora inž. Stanko Lesnika 1. r. 355. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in pooblastila iz 3. člena sklepa o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1975 daljq je izvršilni odbor Regionalne zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 27. marca 1975 sprejel SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo zg določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1975 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena ZZV 50 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pi"Z!>f iryanizacija p^ed pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2 odst. 56 člena ZZV 140 3. Udeleženci lavnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani ?a vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 50 din 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV ' 50 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odet. 56. člena ZZV 50 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 50 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV 140 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. člena ZZV 135 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 140 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 140 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2 odst. 58. člena ZZV 140 Osebam, naštetim od 1. do 11: točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu In obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifi- din kaciji — 2. točka 70. člena ZZV 80 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 20 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 50 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določijo zdravstvene skupnosti v svojih'aktih, in sicer: 1. ko opravljajo naloge ket pripadniki enot din teritorialne obrambe 20 3. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 20 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 20 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki • 20 din 5 ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžno. .»Sti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 20 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 20 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 20 Osebe iz tega člena so zavarovane sarrio za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odst 56, člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 10,10 neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst, 56. člena Z ZV), prispevek *a zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 10,10 neto. Osnova za obračun prispevka po 1, odst tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo. 'če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I, se ne zahteva nobena kvalifikacija 3.900 II se zahteva po osnovnem šolanju priučltev za določena dela in poklic / 4.800 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 5.600 IV. se zahteva končanje splošne srednje šolq. tehnikuma, delovodske šole. tehnične srednje šole. če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 6.30o V. se zahteva višja šola. prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 7.50o VI se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 9.400 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1, odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju .z domačo organizacijo in delajo v tdjini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1, odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1, točki L člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) -— po 3. točki 1. člena — organizator javnih-del ali mladinskih delovnih akcij — po 4, točki 1. člena — organizator pouka — po 5. točki 1. člena — skupnosti za zaposlovanje — po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. točki 1. člena — organ — izplačevalec — po 9 točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ddločeno drugače — po 10 točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje. če se prijavijo za zaposlitev — po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena, skupnost — po 1 točki 2 člena —- organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. členu — organizator dejavnosti — po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovanj v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju alj na praksi (detaširano delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev sc dolžni plačevati ža svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali ne-upra - ičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje Za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 8,01 %i. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz I. odst. tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 %. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodeki ' 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začafeno delo zunaj delovnega razmerja za-varovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 % od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v piačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odst. tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odst. 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje v regionalni zdravstveni skupnosti... od 1. 1. 1975 dalje. i 13. Člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 18/74), sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu (Uradni list SRS, št. 18/ 74) ter sklep o določitvi prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo zavarovane osebe — kmetje (Uradni list SRS, št. 18/74). V veljavi pa ostane sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73) in sklep o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1973 (Uradni list SRS. št 33/74). Ta sklep prične veljati naslednji dan po. objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po dolpčilih zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) od 1 I. 1975 dalje. St. 022-1/1975. Celje, dne 27. marca 1975. Regionalna zdravstvena skupnost Celje Predsednik izvršilnega odbora inž. Stanko Lesnika 1. r. * REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER 356. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), določbe resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74), ustreznih členov samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih in obalne zdravstvene skupnosti ter 1. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Koper in v skladu z republiškim, občinskim in obalnim družbenim dogovorom o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 so na skupnih sejah zborov uporabnikov in zborov izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica dne 26. marca 1975, Občinske zdravstvene skupnosti Postojna dne 25. marca 1975, Občinske zdravstvene skupnosti Sežana dne 24. marca 1975, Občinske zdravstvene skupnosti Izola, Koper in Piran oziroma Obalna zdravstvena skupnost Koper dne 27. marca 1975 ter Regionalna zdravstvena skupnost Koper dne 31. marca 1975 sprejele SKLEP o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov občinskih, obalne oziroma Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za leto 1975 1. člen Finančni načrt določa po načelu enotnosti pravic m obveznosti na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Koper (2. in 4. člena zakona o zdravstvenem varstvu, Uradni list SRS,''št. 38/74) ter v skladu z republiškim in občinskimi oziroma obalnim družbenim dogovorom o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in zakonom o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 5/75) nujno potrebna sredstva za dogovorjeni program zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Koper. 2. člen Finančni načn rtegionalne zdravstvene skupnosti Koper izkazuje: din — skupnih dohodkov 300,039.109,— — skupnih izdatkov 300,039.109,— od tega za: — zdravstveno varstvo, program A — denarna nadomestila in povračila — ostali izdatki — sofinanciranje skupnih in solidarnostnih potreb na ravni republike po stopnji 0,46 'Vo — investicije v zdravstvu od drugih dohodkov — prednostne naloge (program B) — obvezni rezervni sklad din 219.941,55 43,213.015,— 9,256.835,— 12,681.632,— 2,585.637,— 8,640.000,— 3,720.485,— V tem okviru so predvideni naslednji dohodki za občinske oziroma obalne zdravstvene skupnosti: Ilirska Bistrica Postojna Sežana Izola Koper Piran Obalne skupaj din 24,275.872 51,263.765 40.908.046 22,951.908 127,105.525 33,533.993 183,591.426 Finančni načrti občinskih zdravstvenih skupnosti Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana ter Izola. Koper in Piran oziroma obalne zdravstvene skupnosti so sestavni del finančnega načrta Regionalne zdravstvene skupnosti Koper. 3. člen Za gradnjo nove bolnišnice v Izoli se bodo po 4. odstavku 7. člena republiškega družbenega dogovora zbirala sredstva izven bilančnega okvira skupne porabe iz dohodka TOZD in drugih organizacij v višini 0,88% od osnove bruto osebnih dohodkov na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov do leta 1975. Skupno se bo v ta namen v letu 1975 zbralo na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Koper iz družbenega sektorja 23,100.000 din. Sredstva se zbirajo po navedeni prispevni stopnji enotno na območju zdravstvene regije, dokler se ne doseže navedeni znesek. Služba družbenega knjigovodstva tekoče izloča iz dela dohodkov Regionalne zdravstvene skupnosti Koper, ki se zbirajo iz prispevka iz dohodka TOZD in drugih organizacij po skupni stopnji 2,35% (1,47 in 0,88) znesek, ki ustreza prispevni stopnji 0,88 ih ga nakazuje Skladu za izgradnjo Splošne bolnišnice Koper na tekoči račun številka 51400-655-43213. 4 5 6 4. člen S finančnim načrtom se zagotavljajo sredstva za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja skladno z zakonom o zdravstvenem varstvu, statutoma skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov ter dogovorjenim programom zdravstvenega varstva za leto 1975. 5. člen Zbrana sredstva se morajo uporabljati namensko in racionalno. 6. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 402-16/75-5 Koper, dne 31. marca 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper Predsednik Viktor Žiberna 1. r. 357. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), določbe resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) ustreznih členov samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih in obalne zdravstvene skupnosti ter 1. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Koper in v skladu z republiškim, občinskim in obalnimi družbenimi dogovori o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov in nekaterih drugih oseonih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 so na skupnih sejah zborov uporabnikov in zborov izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica dne 26. marca 1975, Občinske zdravstvene skupnosti Postojna dne 25. marca 1975, Občinske zdravstvene skupnosti Sežana dne 24. marca 1975, Občinske zdravstvene skupnosti Izola, Koper in Piran oziroma Obalna zdravstvena skupnost Koper dne 27. marca 1975 ter Regionalna zdravstvena skupnost Koper dne 31. marca 1975 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za leto 1975 1. člen Prispevek za zdravstveno varstvo delavcev, zasebnikov in drugih poklicev. Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo v letu 1975 znaša: a) iz kosmatih osebnih dohodkov 8,01 % b) iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter oseb, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi in drugih zavezancev za prispevek 1,47 %. Prispevek pod b) se plačuje od vseh osnov in ob>-lik izplačil osebnih dohodkov tudi tedaj, ko osebtii dohodek ne vsebuje stopnje 8,01% in od osnov osebnih dohodkov upokojencev s polno pokojninsko dobo. 2. člen Stopnja prispevka iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter zasebnikov za gradnje Splošne bolnice Koper po 4. odst. 7. člena republiškega družbenega dogovora znaša 0,88 %, tako da je skupni prispevek iz dohodka 2,35 % (1,47 + 0,88) od osnove bruto osebnih dohodkov. Prispevek za naložbe se obračunava po določbah 3. člena sklepa o finančnem načrtu za leto 1975. 3. člen Prispevki za zdravstveno varstvo kmetov. Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo kmetov znaša: a) 37 % od katastrskega dohodka iz kmetijstva, gozda in drugih dohodkov b) pavšalni znesek 150 din za vsako zavarovano osebo, Dohodki iz gozda ter drugi dohodki iz drugih dejavnosti se pri odmeri prispevka prištevajo katastrskemu dohodku iz kmetijstva, če tega ni, pa se prispevek samostojno odmeri po stopnji 37%. 4. člen Prispevki za zdravstveno varstvo naslednjih kategorij zavarovancev se določajo v mesečnih pavšalnih zneskih: f din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu (1. odst. 56. člena ZZV) 50 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste ha praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali t izpopolnijo (2. odst. 56. člena ZZV) 140 3. Udeleženci javnih del in mladinskih de- lovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti (2. odst 56 člena ZZV) 50 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine 12. odstavek 56. člena ZZV) 50 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju (2. odst. 56. člena ZZV) 50 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij (3. odstavek 56. člena ZZV) 50 7. Kmečki preužitkarji in njihovi zakonci, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci,« uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin ter člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca po 1. odst. 56. člena ZZV, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo z kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu zakona (4. odstavek 56. člena ZZV) 140 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči (5. odstavek 56. člena ZZV) 135 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja (2. odstavek 57. člena ZZV) 140 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (3. odstavek 57. člena ZZV) 140 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (2. odstavek 58. člena ZZV) 140 Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslovu zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 5. člen Za osebe in občane iz 70. člena zakona o zdravstvenem varstvu ae določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenju za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskeh. in sicer: dln 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji -2. točka 70. člena ZZV) 80 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: din — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 20 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 50 6. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se določi prispevek v mesečnem pavšalnem znesku za osebe in občane iz 74. člena zakona o zdravstvenem varstvu: — ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe, — ko sodelujejo na organiziranih 'javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami, — ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj, — ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki. — ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije, — ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah, — ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 20 din. Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 7. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 4., 5. in 6. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 8. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojinsko-invalid-skega zavarovanja ’ (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek 15. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo na začasnem delu zunaj delovnega razmerja zavaro-vanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 0 % od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. , Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 16. člen Sredstva se zbirajo po enotni prispevni stopnji na območju regionalne zdravstvene skupnosti. 17. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 18. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prenehajo veljati: — razglas o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 17/74); — sklep o določitvi stopenj prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov, upokojencev, oseb, ki opravljajo obrtno, gostinsko in drugo samostojno poklicno dejavnost, osebe, ki so začasno izven delovnega razmerja ter zaposlenih delavcev za čas, ko se nahajajo na brezplačnem dopustu (Uradni list SRS, št. 17/74); — sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije* zavarovanih oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS. št. 17/74); — sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb. ki opravljajo obrtno, gostinsko ali drtigo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 17/74); — sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki so stopile v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bile zavarovane (Uradni list SRS, št. 17/74). Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. ianuaria 1975 dalje. St. 402-16/1975-5 Koper, dne 31. marca 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper Predsednik Viktor Žiberna 1. r. — po 8. točki 4. člena — po 9. točki 4 člena — po 10. točki 4. člena — po 11. točki 4. člena — po 1. točki 5. člena — po 2. točki 5. člena — po 6. členu — po 10. členu — po 11. členu REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ 358. ‘Na podlagi 157. člena zakona a zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj na svoji seji, dne 28. marca 1975 sprejela SKLEP o finančnem načrtu Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975 1 Finančni načrt Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975 izkazuje: 473.091.000 din skupnih dohodkov 7,569.000 din obvezne rezerve 24.852.000 din sredstev za investicije v zdravstvu (od tega 16,200.000 din nad dovoljeno porabo) 18.500.000 din združenih sredstev v republiki 422.170.000 din čistega dohodka "in 422,170.000 din vseh izdatkov. 2 V rezervo se izloča 1,6 %> od skupnih dohodkov po finančnem načrtu. 3 Sredstva se zbirajo po sprejetih stopnjah v občinskih zdravstvenih skupščinah, do višine, ki je določena za leto 1975 s finančnim načrtom regionalne zdravstvene skupščine, skladno s 13. členom družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 197,5 v SRS. 4 Sklep velja, ko je objavljen v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 02-6/75-03/10 Kranj, dne 28. marca 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj Predsednik Franc Orel 1. r. 359. Po prvem odstavku 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) so na skupnih sejah zborov uporabnikov iz zborov izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Jesenice dne 14. marca 1975 Občinske zdravstvene skupnosti Kranj dne 26. marca 1975 Občinske zdravstvene skupnosti Radovljica dne 18. marca 1975 Občinske zdravstvene skupnosti Sk. Loka dne 17. marca 1975 Občinske zdravstvene skupnosti Tržič dne 21. marca 1975 sprejele .SKLEP o' določitvi prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975 1. člen Ta sklep v skladu z zakonom o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Ur. 1. SRS št. 39/74 in 5/75) določa prispevke za financiranje zdravstvenega varstva Rdgionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975, pri čemer po 149. čl. in 150. čl. zakona o zdravstvenem varstvu upošteva združevanje sredstev ža posamezne naloge zdravstvenega varstva, opredeljuje osnove za obračunavanje ter določa višino , ri-spevkov izraženo v stopnji in zavezance za plačevanje in odvajanje prispevkov. 2. člen Višina prispevka za zdravstveno varstvo delavcev za leto 1975 znaša 8,01 "/o od bruto osebnih dohodkov. Višina prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo za leto 1975 znaša 1,47 "/o. Ta višina prispevka se poveča za izvenbilančno porabo — investicije za 0,33 °/o, tako da znaša višina prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje z poklicno boleznijo za leto 1975 1,80 %> na bruto osebni dohodek. 3. člen Za zavarovance iz prvega odstavka 2. člena plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo naslednji zavezanci: organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti oziroma zasebni delodajalci, pri katerih so zaposleni, organi v katere so izvoljeni, zadruge pri katerih delajo, sami iz svojih sredstev pa občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov. Prispevek iz 2. odstavka drugega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci za prispevek iz svojega dohodka ali iz lastnih sredstev od istih osnov od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno varstvo. 4. člen Zavarovanci — kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo v višini 43 »/o od katastrskega dohodka nagozdnih površin in od dohodka iz gozda ter znesek 450 din letno na zavarovano kmetijsko gospodarstvo. 5. člen Prispevek za preužitkarje in njihove zakonce, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin ter člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca po 1. odstavku 56. člena zakona ZV, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca delavpa po 59. členu ZZV se določi v višini 140 din na mesec. Zavezanci za plačevanje prispevka iz prejšnjega odstavka sq: — kmetje ža osebe, ki jim morajo dati preužitek — organ ali organizacija, ki plačuje stalno kmečko preživnino — zaposleni lastnik zemljišča za člane gospodinjske skupnosti. 6. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega 'zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5, odst. 56. člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 10,15 %> neto. 7. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vsd osebe, ki so in dokler šo pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV). prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 6,40 "A neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 8. člen Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 3.900 II. se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela in poklic 4.800 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 5.600 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehniške srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 6.300 V. se zahteva višja šola', prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za. pridobitev višje strokovne izobrazbe 7.500 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 9.400 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah ža zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabijo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz 1. odst. 56. člena ZZV. ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v .tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek "od mesečnih pavšalnih osnov iz 1 odst. tega člena. 9 9. člen Zavezanci prispevka za Zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali ne- upravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih do-, loči skupnost v svojih aktih, po stopnji 8,01 %>. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa (čl. 70) plačajo organizacije oz. zar sebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4%>. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije čl. 70) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 %> od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odst. tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učen- ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst: 56. člena ZZV 50 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 140 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 50 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 50 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 50 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 50 7. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5 odst, 56. člena ZZV 135 8. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca .pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 140 9. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 140 10. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 2. odst. 58. člena ZZV 140 Osebam, naštetim od 1. do 10. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 13. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekva- lifikaciji - 2- točka 70. člena ZZV 80 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 20 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 50 14. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: * din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 20 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 20 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 20 ■ 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 20 3. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 20 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri .praktičnih delih ali vaj*h 20 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 20 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu ali obolenje za poklicno boleznijo. 15. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 12., 13. in 14. člena tega sklepa sb določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 16. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 12. člena — organizacije združenega de- la, zasebni delodajalci ali šola — po 2. točki 12. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. točki 12. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. točki 12. člena — organizator pouka — po 5 točki 12. člena — skupnosti za zaposlovanje — po 6. točki 12. člena — plačniki se določijo s samo- upravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. točki 12. člena — organ-izplačevalec — po 8. točki 12. člena — sami občani, če ni z ratifi- ciranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 9. točki 12. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 10. točki 12. člena — zavezanca določi zdravstve- na skupnost — po 1. točki 13. člena — organizacije, zasebni delo- dajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. točki 13. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna alj neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 14. členu — organizator dejavnosti — po 8. členu — zavarovanci sami. če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznost plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci) 17. člen Vsi prispevki iz pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. Št. 400-1/75 Ljubljana, dne 28. marca 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana 18. člen Z dnem. ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev, sklep o višini prispevka za zdrav-x stveno zavarovanje ža nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, sklep o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, sklep o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, sklep a osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini (vsi Ur. list SRS, št. 16/74). V veljavi pa začasno ostane sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb. ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 12/73). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) od 1. januarja 1975 dalje. St. 02-7/75-02-4, Kranj, dne 28. marca 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj Predsednik Franc Orel 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ' LJUBI,,! AN A 360. Na podlagi 36., 37. in 38. člena in v skladu 19. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana je sprejela skupščina skupnosti na skupni seji zborov uporabnikov in izvajalcev dne 28. marca 1975 SKLEP o finančnem načrtu Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za 1975. leto 1 Finančni načrt Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana izkazuje: — skupnih dohodkov — sredstva rezerve — solidarnostno združevanje sredstev v republiki po stopnji 0,46% — sredstva za razvoj zdravstvene službe, po stopnji 0,40% — čistih dohodkov — skupnih izdatkov 2 din 1.661.713.000 16.057.000 64.500.000 56,000.000 1.525.156.000 1.525.156.000 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik « Francka Strmole-Hlastec L r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MURSKA SOBOTA 361. Na podlagi 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) je skupščina Regionalne zdravstvene, skupnosti Murska Sobota na svoji seji dne 25. marca 1975 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota za leto 1974 I Sprejme se zaključni račun začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva za leto 1974, ki izkazuje: din — skupnih dohodkov 165,788.881,18 — izločitve v obvezno rezervo 2,532.000,00 — izločitve za investicije v zdravstvu * 3,576,601,45 — izločitve za skupne potrebe SR Slovenije 5,248.721,60 — izločitev za pokritje primanjkljaja 2,727.545,45 Čisti dohodek 151,704.012,68 — skupnih izdatkov 158,597.688,02 Presežek izdatkov nad dohodki 6,893.675,34 II Presežek izdatkov nad dohodki 6,893.675,34 din se v celoti pokrije iz sredstev rezervnega sklada. * III Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij. , IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. 1 St. 06/1-10/74-75 Murska Sobota, dne 25. marca 1975. Skupščina Regionane zdravstvene skupnosti • Murska Sobota Predsednik Karel Peček 1. r. 362. Na podlagi prvega odstavka 148. člena in 1. alinee 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), sklenejo občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota SAMOUPRAVNI sporazum o določitvi prispevnih stopenj za zdravstveno varstvo v letu 1975 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določajo občin-• ske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona (na podlagi sklepa skupščine o prispevnih stopnjah z dne 14. III. 1975), Lendava (na podlagi sklepa skupščine o prispevnih stopnjah z dne 14. III. 1975). Ljutomer (na podlagi sklepa skupščine o prispevnih stopnjah z dne 14. III. 1975) in Murska Sobota (na podlagi sklepa skupščine o prispevnih stopnjah z dne 14. III. 1975) v okviru regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota in skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti, enotne prispevne stopnje za financiranje zdravstvenega varstva na območju regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota v letu 1975. 2. člen Prispevki za zdravstveno varstvo delavcev znašajo: v. •/. Iz bruto osebnega dohodka 8,01 Iz dohodka — za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo 0,51 — za združena sredstva v SR Sloveniji 0,46 — za izenačitev pravic kmetov z delavci 0,50 1,47 Skupna prispevna stopnja 9,48 Osnova za obračun prispevka iz prejšnjega odstavka je bruto osebni dohodek, to je tudi za prispevek iz dohodka, ki se obračunava kot zakonska obveznost. 3. člen Občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po enakih prispevnih stopnjah, kot so določene v 2. členu tega sporazuma. 4. člen Prispevek za zdravstveno varstvo kmetov: 1. 44 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda; 2. 10 % od ostalih dohodkov iz kmetijske dejavnosti in drugih dohodkov kmetijskih zavarovancev in njihovih družinskih članov, ki so zavarovani po določbah zakona o zdravstvenem varstvu in samoupravnih aktih zdravstvene skupnosti; 3. 517 din pavšalnega prispevka na zavarovano kmetijsko gospodarstvo. 5. člen Prispevek za zdravstveno varstvo kmetov se plačuje tudi od čistih dohodkov iz kmetijske dejavnosti, ki so oproščeni davka po predpisih o davkih občanov. Če je kmetjsko zemljišče dano v najem kmetijski organizaciji, se plačuje in odmeri prispevek od najemnine. kmetijska organizacija pa plačuje razliko prispevka 'obračunanega od v najem vzetega zemljišča. 6 6. člen Zavarovalne osnove in prispevne stopnje za ostale kategorije zavarovancev določi na podlagi soglasja občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so podpisniki tega sporazuma s posebnim sklepom skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota. 7. člen Ta sporazum objavi v Uradnem listu SRS Regionalna zdravstvena skupnost Murska Sobota in začne veljati naslednji dan po' objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 06/1-214/75 Murska Sobota, dne 25. marca 1975. Skupščina. Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota Predsednik Karel Peček 1. r. Skupščina občinsko zdravstvene skupnosti Gornja Radgona Predsednik Zoltan Herceg 1. r. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lendava Predsednik dr. Evgen Šimonka 1. r. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer Predsednik dr. Jože Šumak 1. r. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota Predsednik Karel Peček 1. r. 3(13. ’ Na podlagi 148 člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št 38/74) in 6 člena samoupravnega sporazuma o določitvi prispevnih stopenj za zdrav stveno varstvo za leto 1975 v Regionalni zdravstveni skupnosti Murska Sobota je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota na svoji seji dne 25. marca 1975 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb In občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Murska Sobota od 1. januarja 1975 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol. ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena ZZV 50 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu. če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki iih pošlje organizacija ored pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu din kot svoje štipendiste na praktično delo v .drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 140 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so »invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 50 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih, učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 50 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem Študiju — 2 odst. 56. člena ZZV 50 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 58 člena ZZV 50 7. Kmečki prevžitkarji in njihovi zakonci, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin ter člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca po 1. odstavku 56. člena, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca delavca po 59. členu zakona — 4. odstavek 56. člena ZZV 140 8 Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene • denarne pomoči — 5 odst. 50. člena ZZV 135 9. Občani, ki uživajo pravicet izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja —- 2. odst. 57. člena ZZV 140 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki j'ih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 140 11. Druge skupine delovnih ljudi —' občanov pod pogori, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2 odsv 58 člena ZZV 140 Osebam, našetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče r»,i delu in obolenja za noklicno boleznijo. 2. člen Za useoe in občane iz 70. člena Z,z v se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslovu zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifi- din kaciji — 2. točka 70. člena ZZV 80 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 20 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedejo določenega delovnega mesta za določen čas 50 3 3 člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zd/nvstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74 člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 20 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 20 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti prenjoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter "pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 20 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 20 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti ih ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 20 6 ko so kot vojaški invalidi na poklicni re- % habilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 20 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 20 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalld:’;o-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega- zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odst. 56; člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovank* od vseh. prejemkov v višini (po stopnji) 10,10 % neto. 6 člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5 odst. 56 člena ZZV). prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 10,10 % neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek; ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem. ki prejemalo 'denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim snorazumnm drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz 1 odst. 57 člena ZZV ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim ie prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo če niso zavarovani nri Milem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I se no zahteva nobena kvalifikacija 3.900 II. se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela in poklic 4.800 din III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 5.600 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikama, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca ozi roma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 6.300 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 7.500 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fa- kultete ali 'po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 9.400 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto osnove se lahko preračunajo v bruto osnove z uporabo količnika za obračun prispevkov iz bruto na ^ieto stopnje. Zavarovanci iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo prispevek od čistih mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1 točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola —‘po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. točki 1. člena — organizator potika — p«) 5. točki 1. člena — skupnosti za zaposlovanje — po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. točki 1. člena — kmetje za osebe, ki jim morajo dati prevžitek — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — zaposleni lastnik zemljišča za člane gospodinjske skupnosti — po 8. točki 1. člena — organ — izplačevalec — po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje; če se prijavijo za zaposlitev — po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezno ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3 členu — organizator dejavnosti — po 7 členu — zavarovanci sami. če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujim, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). / 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali ne-neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnosti v svojih aktih, v višini 8,01 °/o od neto osnove. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena. 10 člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa (1. odst. 70. člena in 3. odst. 71. člena ZZV). plačujejo zavezanci — organizacije združenega dela in zasebni delodajalci poseben prispevek po stopnji 4 % od bruto osebnega dohodka. 11. člen Zavezanci prispevka — organizacije združenega dela in zasebni delodajalci plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasne delo zunaj delovnega razmerja za-varovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti poseben prispevek v višini 6 % od bruto izplačanega zaslužka. Zapadlost prispevka je ob izplačilu zaslužka. * 12. člen Vsi prispevki in , pavšalne osnove po tem sklepu .e vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območiu skupnosti razen če skupnost s sklepom ne določi drugače. 13. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS. št. 19'74). sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas. ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu (Uradni list SRS. št. 19/ 74) ter sklep o določitvi prispevka ki ga plačujejo delovne in druge organizacije -in zasebni delodajalci bd zaslužkov za, občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo zavarovane osebe — kmetje (Uradni list SRS. št. 19/74). V veljavi pa ostane sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za olačevanje prispevkov za zdravstvene zavarovanje za osebe ki opravljajo b) iz dohodka — osnova bruto osebni dohodek 1,47 %> 2. člen Prispevek za izgradnjo Splošne bolnice Nova Gorica, dogovorjen z družbenimi dogovori in samoupravni" mi sporazumi po stopnji 1,40 % obračunavajo in odvajajo: a) organizacije združenega dela iz dohodka — osnova bruto osebni dohodek b) delovni ljudje in občani, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom in zasebni delodajalci za svoje delavce iz svojih sredstev — osnova bruto osebni dohodek. i 3. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov, stalnih povračil voljenih funkcionarjev in od vseh tistih zneskov in osnov od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki ?a zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. 4. člen Z dnem ko začne veljati ta sklep, preneha veljati razglas stopenj prispevka za zdravstveno zavarovanje in obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS. št. 21-62V74) 5. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 5/75) od 1. januarja 1975 dalje. II. SKLEP o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1. januarja 1975 dalje 1. člen Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje (4. odstavek 56. člena ZZV) se določi: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 60 °/o — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) 500 din 2. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevkov za obvezne in druge oblike zdravstvenega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 21-625/74). 3. člen Ta sklep velja naslednji po objavi v Uradnem listu SRS. učinkuje pa po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 fUradni list SRS, št. 39/74 in 5/75) od 1. januarja 1975 dalje. III. , SKLEP o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb ki opravljajo samostojne ooklicne dejavnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti 'Nova Gorica za leto 1975 1 1. člpn Ta sklep določa osnove v čistih zneskih za obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti. 2. člen Za osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost ali prevozniško dejavnost in za samostojne gostince se glede na letno davčno osnovo oziroma na doseženi dohodek iz dejavnosti določijo osnove za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in sicer: Ce znaša osnova dohodek letna davčna oz. doseženi iz dejavnosti din Zavarovalni razred Znaša meseč, osnova prispev. za zdrav. var. In zavarovanje din do 7.000 X. 1.364 od 7.001 do 10.000 IX. 1.612 od 10.001 do 14.000 VIII. 1.984 od 14.001 do 20.000 VII. 2.604 od 20.001 do 28.000 VI. „ 3.348 3.968 od 28.001 do 40.000 V. od 40.001 do 60.000 IV. 4.836 od 60.001 do 80.000 III. 5.704 od 80.001 do 95.000 II. 6.696 nad 95.001 I. 7.936 3. člen Za odvetnike sc glede na letno osnovo osebnega dohodka od intelektualnih storitev določijo osnove za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje: Ce znaša letna osnova osebnega dohodka od intelektualnih storitev din Zavarovalni razred Znaša osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavar. din do 30.000 , VIL 3.844 od 30.001 do 40.000 VI. 4.588 od 40.001 do 50.000 V. * 5.332 od 50.001 do 50.000 IV. 6.076 od 60.001 do 70.000 III. 6.572 od 70.001 do 80.000 II. 7.192 od 80.001 dalje I. 7.936 4. člen Obračunavanje prispevkov na osnove po 2. in 3. členu tega sklepa so akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za leto 1975. Osnove za izračun akontacije prispevkov po 2. in 3. členu tega sklepa so zadnje odmerjene davčne osnove ali doseženi dohodek iz dejavnosti oziroma letne osnove osebnega dohodka od intelektualnih storitev. Dokončni obračun za leto 1975 se opravi potem, ko bodo znane davčne osnove ali doseženi dohodek iz dejavnosti oziroma letne osnove osebnega dohodka od intelektualnih storitev za leto 1975. 5. člen Duhovnikom se določi pavšalna osnova v višini 1.736 din od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. 6. člen Za književnike, skladatelje, umetnike ter prevajalce znanstvenih in književnih del se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje 3.100 din. 7. člen Športnikom, artistom, kolporterjem tiska in prtljažnim nosačem se določi naslednja pavšalna osnova. od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje: 1. iportniki in artisti 2.604 din 2. kolporterji tiska in prtljažni nosač 1.736 din 8. člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 2.356 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. 9. člen Osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v 2. do 8. členu tega sklepa so neto opidve in se uporabljajo za predpis prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje neto prispevne stopnje. Osnove za obračunavanje prispevkov, ki jih določa ta sklep so hkrati osnova za denarna nadomestila. 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nado-'mestila oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 21/74). 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 5/75) od 1. januarja 1975 dalje. IV. SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1. januarja 1975 dalje 1 2 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek 56. člepa ZZV ' 50 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odstavek 56. člena ZZV 140 3 Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odsf&vek 56. člena ZZV 50 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 50 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 50 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 50 7. Kmečki prevžitkarji in njihovi zakonci, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin ter člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca po I. odst. 56. člena ZZV, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu zakona — 4. odst. 56. člena ZZV 140 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoč — 5. odst. 56. člena ZZV 140 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvp ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 140 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 140 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV (družinski člani občanov, ki delajo v tujini in drugi občani) 140 Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja zaprime’1 nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: ♦ din 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 80 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah in učilnicah 20 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 50 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: - , din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 20 2. ko' sodelujejo na organiziranih javnih de- lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 20 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 20 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 20 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžno--sti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 20 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 20 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 20 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število dfelovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5 odst. 56. člena ZZV prispevek za zdravstveno varstvo in. zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 10,25 °/o in 1,14 °/o za investicije v zdravstvu. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje po stopnji neto 10,25 Vo in 1,14 % za investicije v zdravstvu. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7 7. člen Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjuje in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nasolicu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 3.900 II. se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela in poklic 4.800 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 5.600 IV. se zahteva končanje splošne .srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ‘ 6.300 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 7.500 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 9.400 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah'za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem, izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člgna. 8. člen • Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 1. člena — po 2. točki 1. člena — po 3. točki 1. člena — po 4. točki 1. člena — po 5. točki 1. člena — po 6. točki 1, člena — po 7. točki 1. člena — po 8. točki 1. člena — po 9. točki 1. člena — po 10. točki 1. člena -po 11. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — organizator pouka — skupnosti za zaposlovanje — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — kmetje za osebe, ki jim morajo dati prevžitek — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — zaposleni lastniki zemljišča za člane gospodinjske skupnosti — organ — izplačevalec — sami občani, če ni z’ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — skupnosti za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — zavezanca določi'zdravstvena skupnost — po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delo- dajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — IX) 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. členu — organizator dejavnosti — po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini'sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor • — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevativza svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 8,01 Vo. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovica polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 °/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo Prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca — kmeta ali' člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1 odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dosta- viti strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 13. člen Z dnem, ko začne Veljati ta sklep preneha veljati sklep o pavšalnih zneskih prispevka za .zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 21-624/74), sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja (Uradni list SRS, št. 21-622/74) sklep o določitvi prispevka, ki ga plačujejo temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužka za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo zavarovane osebe — kmetje (Uradni list SRS, št. 21-626/74) in sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 21-627/ 74). 14. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 5/75) od 1. januarja 1975 dalje. Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina Tolmin Predsednik Predsednik Franc Bogataj 1. r. Janez Gabršček 1. r. Nova Gorica Predsednik dr. Tomanovič Peter 1. *. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 369. Na podagi 175. člena ter 6. točke prvega odstavka 209. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53-1128/72) v zvezi z 2. odstavkom 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto na seji dne 28. februarja 1975 sprejela SKLEP o zaključnem računu Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za leto 1974 1 Sprejme se zaključni račun Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za vse zavarovane osebe za leto 1974, ki izkazuje: — skupnih dohodkov din 221.898.810,01 — izločitve: a) za obvezno rezervo '4.437.973,35 b) za investicije v zdravstvu republiškega pomena in za prenesene obveznosti 8.844.933,60 c) ža sofinanciranje izgradnje Klinič- nega centra 1.520.000,00 — čistih dohodkov 207.095.903,06 — skupnih izdatkov 206.511.047,89 — presežek dohodkov nad izdatki 584.855,17 2 Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 584.855,17 se prenese med druge dohodke za leto 1975. 3 Ta.sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-12/75 Novo mesto, dne 28. februarja 1975. 'Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto Predsednik Anton Pirc 1. r. 370. Na podlagi prvega odstavka 148. člena zakona o zdravsrtvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-466/74), republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje smoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 5/75), so na skupnih sejah zborov uporabnikov in zborov izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj dne 20. marca 1975, Občinske zdravstvene skupnosti Krško dne 19. marca 1975. Občinske zdravstvene skupnosti Metlika dne 20. marca 1975. Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto dne 19. marca 1975, in Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje dne 21. marca 1975 sprejele SKLEP o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1975 Ta sklep v skladu z zakonom o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39-464/74 in 5-176/75) določa prispevke za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1975, pri čemer po 149. in 150. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74 in 1/75) upošteva združevanje sredstev za posamezne naloge zdravstvenega varstva, opredeljuje osnove za obračunavanje ter določa višino prispevkov, izraženo v stopnji in zavezance za plačevanje in odvajanje prispevkov. 2. člen Višina prispevka za neposredno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu ter za vse druge obveznosti, ki jih regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto in njenim občinskim zdravstvenim skupnostim nalagajo zakoniti predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, se določi v stopnji 8,01 % iz kosmatih osebnih dohodkov. Za zagotovitev pravic zavarovancev iz oseb iz 187. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1-3/73 in 37-437/74) iz zavarovanja za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo se določi stopnja 1,47 % od kosmatih osebnih dohodkov v breme dohodka. Za zagotovitev investicijskih sredstev zunaj okvirov družbenega dogovora se določi stopnja v višini 0,22 %> od kosmatih osebnih dohodkov v breme dohodka. Prispevke iz L, 2. ip 3. odstavka plačujejo, obračunavajo in odvajajo naslednji zavezanci: organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti oziroma zasebni delodajalci, pri katerih so zaposleni; organi, v katere so izvoljeni; zadruge, pri katerih delajo. Za osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v kooperaciji/ z zadrugo ali organizacijo združenega dela, zavarujejo pa se pod pogoji, ki jih v skladu z zakonom dojoči zdravstvena skupnost, je zavezanec za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo po stopnji iz prvega in drugega odstavka zadruga ali organizacija izplačevalec (čistega) osebnega dohodka. 3. člen Višina prispevkov, ki jih izplačujejo zavarovanci — kmetje (4. odstavek 56. člena ZZV) se določi: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — po stopnji — 44 %i, — na člana kmečkega gospodinjstva — pavšal — 140 din. 4. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 10,10% od izplačanih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 5. člen Za osebe — začasno nezaposlene delavce, ki so in dokler so prijavljene v zaposlitev pri skupnosti za 'zaposlovanje (5. odstavek 56. člena ZZV) se določi prispevek za zdravstveno varstvo v višini 10,10 % od neto osnove. Zavezanec za prispevek iz prvega odstavka je skupnost za zaposlovanje. Osnova za obračun prispevka za vse redno prijavljene osebe je povprečni neto osebni dohodek, ki je na .področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila, tistim zavarovancem, ki prejemajo denarna nadomestila med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 6. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo iz dela brez pravice do nadomestila. prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas take odsotnosti z dela, pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih v višini 10,10 %> od neto osnove. Osnova za obračun prispevka je povprečni neto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v' zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali pa je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. 7. člen Občani, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini, kjer niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, in zavarovanci, ki so združili delo z domačo organizacijo združenega dela m delajo v tujini, so tam na strokovnem izpopolnjevanju, se ,tam učijo oziroma so na praksi, so zavarovani v zdravstveni skupnosti in se zanje plačuje^ obračunava in gdvaja prispevek za zdravstveno varstvo in prispevek za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo po njihovem osebnem dohodku. Za zavarovance iz prejšnjega odstavka, katerih znesek (čistega) osebnega dohodka ne dosega 'spodaj navedenih zneskov, se obračunava prispevek od naslednjih (čistih) mesečnih osnov: din 1. osebe brez strokovne izobrazbe in nekvalifi- cirani delavci 3900 2; os^be z nižjo strokovno izobrazbo in priučeni deiavci 4800 3. osebe s poklicno šolo in kvalificirani delavci 5600. 4. osebe s sadnjo strokovno izobrazbo in visokokvalificirani delavci 6300 5. osebe z višjo strokovno izobrazbo " 7500 6. osebe z visoko strokovno izobrazbo 9400 Prispevka po prvem odstavku se plačujeta, obračunata in odvajata po stopnjah, določenih v 2. členu tega sklepa, ki se preračunajo na neto stopnje. Zneski čistih mesečnih pavšalnih osnov iz drugega odstavka se letno valorizirajo s količnikom porasta povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih na. območju zdravstvene skupnosti. 8. člen Za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, se določi prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje: — v višini 8,01 % za zagotovitev pravic do neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, — v višini 1,47 “/p za zagotovitev pravic iz zavaro- vanja za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, i — v višini 0,22 °/o za zagotovitev sredstev za investicije na področju zdravstva. Zavezanci za prispevek so občani sami, ki plačujejo prispevke iz svojih sredstev. Osnova za obračun prispevka je tisti del dohodka občana, ki se po družbenčm dogovoru o merilih in hačinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom oni avljajo kmetijske, obrtne ali dru-Ke gospodarske dejavnosti intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75) šteje za osebni dohodek Dokler se tak osebni dohodek ne ugotovi, se v skladu z določbami zakona o zdravstvenem varstvu in 33. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto uporablja sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje ter prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenja za poklicno boleznijo in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-783/74) s tem, da se osnove za neto preračunajo v bruto. 9. člen Za kmete, kadar opravljajo občasna dela (1. točka 70. člena ZZV) znaša prispevek 5 %> od bruto izplačanega zaslužka. Zavezanci iz 1. odstavka so lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije, ki take osebe zaposlijo. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci prispevka so dolžni vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanega bruto zaslužka v enoletnem obdobju in ga dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. 3. vsakega leta za preteklo leto. 10. člen Za osebe, preužitka«*e, uživalce stalnih kmečkih preživnin in uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter za njihove družinske člane (4. odstavek 56. člena ZZV) se plačuje prispevek v pavšalnih zneskih in v odstotku od katastrskega dohodka, in sicer: — za osebe — kmečke preužitkarje ter njihove družinske člane, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem — 100 din mesečno — za osebe — uživalce stalnih kmečkih preživnin in njihove družinske člane — 100 din mesečno — za osebe, ki se na zavarovančevem posestvu ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so člani njegove družinske in gospodinjske skupnosti, niso pa z njim v delovnem razmerju in po 59. členu zakona ne spadajo med njegove družinske člane: — letno 140 din na osebo ter 44 % od katastrskega dohodka od negozdnih površin ter dohodka od gozda. Prispevek po tem členu plačujejo zavezanci trimesečno. 11. člen » Za določene kategorije oseb in občanov, katerim so zagotovljene pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o enakih pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnem pavšalnem znesku, in sicer. din 1. učence v poklicnem izobraževanju in učen- ce poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktičen pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu (1. odstavek 56. člena ZZV) 55 2. občane na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in za občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo, lastnosti delavca ,v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo (2.* odstavek 56. člena ZZV) 3. občane 1— udeležence javnih del in mladin- skih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti (2. odstavek 56. člena ZZV) * 55 4. osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine (2. odstavek 56. člena ZZV) 50 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju (2. odstavek 56. člena ZZV) 55 6. učence srednjih šol ter študente višjih šol ter akademij (2. odstavek 56. člena ZZV) 50 7. uživalce stalnih priznavalnin, uživalce druž- benih preživnin in uživalce stalnih družbenih denarnih pomoči (5. odstavek 56. člena ZZV) 150 8. občane, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanj a, .če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tuj egi nosilca zdravstvenega zavarovanja (2. odstavek 57. člena ZZV) ' 150 9. občane, ki živijo na območju skupnosti in niso družinski člani osebe, ki je zdravstveno zavarovana v tujini, če tem občanom iz naslova zavarovanja v tujini ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na območju skupnosti 150 10v občane, izseljence — povratnike (3. odstavek 57. člena/ZZV) 150 11. druge skupine delovnih ljudi — občanov (2. odstavek 58. čleha ZZV) 150 12. druge skupine delovnih ljudi in občanov, ki' se zavarujejo pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (drugi odstavek 58. člena zakona) in osebe, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, katere živijo na območju zdravstvene skupnosti, če jim ni zdravstveno varstvo zagotovljeno pri tujem hosilcu zavarovanja, pri katerem so same zavarovane, plačujejo za posameznega upravičenca 150 12. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV, katerim so zagotovljene pravice iz zavarovanja za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo, v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji (2. točka 70. člena ZZV) 80 2. učence strokovnih šol in gimnazij ter štu- dente visokošolskih zavodov (3. odstavek 70. člena # ZZV) # a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah in učilnicah 20 b) kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas • 50 13. člen Za občane iz 74. člena ZZV, katerim so zagotovljene pravice iz zavarovanja za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, se določijo prispevki ,v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe (prva alinea 74. člena ZZV) 20 2. ko sodeluiejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (druga alinea 74. člena ZZV) 20 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri prepre- čevanju in odkrivanju kaznivih dejanj (tretja alinea 74. člena ZZV) 20 4. kp opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki (četrta 'alinea 74. člena ZZV) 20 5. ko opravljajo na poziv državnih organov do- ločene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije (peta alinea 74. člena ZZV) 20 6. ko so' kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih 'ali vajah (6. alinea 74. člena ZZV) 20 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah (7. alinea 74. člena ZZV) 20 14. člen , Mesečni pavšalni prispevki iz 11., 12. in 13. člena tega sklepa so določeni za 30 koledarskih dni. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku preračuna na dneve zavarovanja. 15 člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za določene kategorije oseb. iz 2., 3. in 4. člena tega sklepa so: po 1. točki 11. člena —organizacija združenega dela, zasebni delodajalci ali šola, po 2. točki 11. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor), po 3. točki 11. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij, po 4. točki 11. člena — organizator pouka, po 5. točki 11. člena — skupnosti za zaposlovanje, po 6. točki 11. člena — zavezanec se določi s samo- upravnim sporazumom med ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, po 7. točki 11. člena — organ — izplačevalec, po 8. točki 11. člena — občani sami, če ni z ratifici- ranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače, po 9. točki 11. člena — občani shmi iz lastnih sredstev, po 10. točki 11. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev, po 11. točki 11. člena — zavezance določi zdravstvena skupnost, po 1. točki 12'. člena — organizacije, zasebni delodajalci pziroma skupnosti, ki sp zavezanci- Za njihovo zavarovanje, po 2. točki 12. člena — a) šola, če se praktično dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, b) organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pr' organizaciji ali zasebnem delodajalcu, po 13. členu — organizator dejavnosti. 16. člen Pavšalno določeni prispevki v 11., 12. in 13. členu tega sklepa se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, če ni z drugim aktom določeno drugače. 17. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep prenehajo veljati: — sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 8-527/74), — sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 31. člena zakona' o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 18-528/74), — sklep o določitvi' prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenerri zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št. 18-529/74), — sklep o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 18-530/74), — sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas. ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustna (Uradni list SRS, št. 18-531/74). — sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje, ko je obrtnik ali gostinec začasno zaprl obrtno delavnico ali gostilno po 48. členu statuta (Uradni list SRS, št. 18-532/74) in — sklep o osnovah i n stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali / so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini (Uradni list SRS, št. 18-533/74). V veljavi ostane sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje ter prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo in o osnovah za denarna nadomestila oseb. ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-783/74). 18. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 30. člen zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih Skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 od 1. januara 1975 dalje. St. 420-91/75 Novo mesto, dne 28. marca 1975. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj Predsednik Anton Horvat, inž. 1. r. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Predsednik Peter Štefanič 1. r. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Predsednik Tomaž Povšič 1. r. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško Predsednik Kristjan Pavliha 1. r. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Predsednik Roman Čelesnik 1. r. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto Predsednik Anton Pirc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI , CELJE 371. Občinska skupščina Cele je po 2. odstavku 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50'72) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1975 sprejela ODLOK o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje 1. člen Določi se naj višja stanarina, ki za posamezno stanovanje ne more biti večja od 3,5 % vrednosti stanovanja, ugotovljenega z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10-159/73) s tem. da se ne upošteva 6, člen tega odloka in ostane valorizacijska vrednost točke za leto 1975 nespremenjena, tj. 9,50 din. Tkko izračunana stanarina se poveča za 25 %>. 2 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje, oziroma lastnik stanovanja določi višino stanarine za vsako stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 1. člena tega odloka. • 3. člen , Ce se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina, določena po 1. členu tega odloka, za tak prostor poveča za 100 %>. 4. člen ito začne veljati ta odiok, preneha veljati odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Uradni vestnik Celje, št. 47-867/65) in odlok o povišanju stanarin v občini Celje (Uradni list SRS, št. 22-595/73). 5. člen Ta odlok začne velati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-6/1975-1 Celje, dne 27. marca 1975. Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. 372. Izvršni svet pri Skupščini občine Celje je na podlagi določb 140 člena statuta občine Celje ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Urad- ■ ni list SRS. št. 16/67) na svoji 28..seji dne 26. februarja 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Zg. Hudinja« I Javno se razgrinja predlog spremembe zazidalnega načrta »Zg. Hudinja«, predlog spremembe grafično ponazarja lokacijska dokumentacija, št. 149/74, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, julija 1974'. ✓ II Predlog spremembe zazidalnega načrta Zg. Hudinja se javno razgrinja v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve pri Skupščini občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Gaberje—Hudinja. IH Predlog spremembe zazidalnega načrta »Zg. Hudinja« se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo občani, delovne in druge organizacije. Št. 350-9/74-2 Celje, dne 26. februarja 1975. Predsednik is Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 373. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi določb 140. člena statuta občine Celje ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na svoji 32. seji dno 17. marca 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta »Dobrna« • I Javno se razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta »Dobrna«, predlog spremembe grafično ponazarja lokacijska dokumentacija, št. 875/74, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje oktobra 1974. Predlog spremembe zazidalnega načrta obravnava gradnjo hotela v Dobrni. II Predlog spremembe zazidalnega načrta »Dobrna« se javno razgrinja v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Dobrna. III Predlog spremembe zazidalnega načrta »Dobrna« se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. V času javnega razgrnitve lahko dajo svoje pripombe in predloge na predlagano spremembo občani, delovne in druge organizacije. St. 351-872/73-2 Celje, dne 17. marca 1975. Predsednik IS Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. KRŠKO 374. Na podlagi -8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Krško in predloga skupnosti otroškega varstva Krško je. skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Krško na prvi seji dne 24. marca 1975 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1975 I Delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek plačujejo: 1. za uresničitev občinskega programa otroškega varstva v višini 0.36 % od osebnih dohodkov; Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje prispevek za realizacijo občinskega programa otroškega varstva po stopnji 0,40 o/o od izplačanih pokojnin in invalidnin; 2. za uresničitev republiškega programa otroškega varstva SR Slovenije v višini 2,37 "/o od osebnih dohodkov. II Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. SOC V1975 Krško, dne 27. marca 1975. Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Krško Jože Zupančič 1. r. 375. Na podlagi 8. fjlena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 1. člena statutarnega sklepa o organizaciji in uprav-, Ijanju občinske skupnosti socialnega varstva Krško ter predloga Skupnosti socialnega skrbstva občine Krško je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva občine Krško na svoji seji dne 24. marca 1975 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za socialno skrbstvo v letu 1975 I Delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek: 1. za uresničitev občinskega programa socialnega skrbstva v višini 0,58 %) od osebnih dohodkov. Manjkajoča sredstva za pokritje dejavnosti socialnega skrbstva bodo zagotovljena v proračunu občine z medsebojnim dogovorom. 2. Za uresničitev republiškega programa skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v višini 0,075 od vseh tekočih dohodkov. Sredstva se obračunavajo in izločajo v sredstva za rezerve vsak mesec in sicer v desetih dneh po preteku meseca za pretekli mesec, dokončno pa po zaključnem računu za preteklo leto. 9. člen Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča izvršni svet, da odloča 'o uporabi do 50% sredstev za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, kot so zlasti: poplave, suša. požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci ter izredne akcije teritorialne obrambe. 10. člen Tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del dohodkov proračuna, je namenjena za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. O uporabi tekoče proračunske rezerve Odloča Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 11. člen Sredstva, -ki so po odloku p začasnem financiranju, proračunskih potreb v I. trimesečju 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 12. člen Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine za leto 1975 sta določena v bilanci proračuna "qbčine za leto 1975, ki je sestavni del tega proračuna. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. ‘ St. 400-17/75 Ljubljana, dne 27. marca 1975. din 63.357.000 62.733.000 634.000 Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1975 dohodka Dohodkl skupaj namena Razpored dohodkov Skupaj 1 Davek iz osebnega dohodka 33,130.000 01 Dejavnost organov družbeno- 2 Prometni davki in davki od političnih skupnosti 18,692.100 premoženja 26,250.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih 3 Takse 2,049.000 organizacij in društev 3,831.000 4 Denarne kazni 694.000 04 Negospodarske investicije 19,106.500 6 Drugi dohodki 540.000 08 Socialno skrbstvo 3,710.300 7 Dohodki od drugih družbeno-. 10 Komunalna dejavnost 9,284.000 političnih skupnosti 704.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 6,300.000 16 Intervencije v gospodarstvu 916.400 17 Nerazporejeni dohodki 892.700 18 Izločena sredstva rezerv ■ 634.000 Skupaj 63,367.000 Skupaj 63,367.000 389. , Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-460/74) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1975 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva za leto 1975 1. člen Delavci in drugi občani, ki so v skladu z zakonci., zavezanci za plačevanje prispevkov za izvedbo programa samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva, plačujejo v letu 1975 prispevke po stopnji — za otroško varstvo 0,17% — za socialno skrbstvo 0,58% od dohodkov, ki se štejejo za osebne dohodke. 2. člen Zavezanec, ki prispevka ne plača v predvidenem roku, določenem z zakonom, mora plačati še povečan prispevek v višnii 0,05 % od neplačanega zneska prispevka na dan. Od občana, ki zapadlega prispevka ne plača v predpisanem roku, se prispevek prisilno Izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 402-65/75 Ljubljana, dne 27. mavca' .IS^S. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 390. Na podlagi četrtega odstavka 12. člena zakona o telesnokulturni skupnosti (Uradni list SRS. št. 20-170/ 73) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1975 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti za ieto 1975 1. člen Delavci in drugi občani, ki so v skladu z zakonom , zavezanci za plačevanje prispevkov za izvedbo pror grama samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti, plačujejo v letu 1975 prispevke po stopnji 0,58 % od dohodkov, ki se štejejo za osebne dohodke. 2. člen Zavezanec, ki prispevka ne plača v predvidenem roku, določenem z zakonom, mora plačati še povečan prispevek v višini 0,05.% od neplačanega zneska prispevka na dan. Od občana, ki zapadlega prispevka ne plača v predpisanem roku, se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 402-66/75 Ljubljana, dne 27. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC 391. Izvršni svet Skupščine občine Logatec, Občinska konferenca SZDL Logatec, Občinski sindikalni svet Logatec, Skupnost otroškega varstva Logatec, Izobraževalna skupnost Logatec, Kulturna skupnost Logatec, Telesnokulturna skupnost Logatec. Občinska zdravstvena skupnost Logatec, Občinska skupnost socialnega skrbstva Logatec in Skupnost za zaposlovanje Ljubljana sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR u razporeditvi dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo v letu 1975 delovali tako, da bo s samo- upravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter obsegu in strukturi skupne porabe zagotovljeno uresničevanje politike, ki je opredeljena z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 in z družbenim planom občine Logatec. 2. člen ' Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, Oa bodo s svojim delovanjem ustvarili pogoje, v katerih se bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu z dogovorjenimi cilji družbenoekonomskega razvoja in ekonomske politike, lahko odločili o razporejanju dohodka na podlagi svojih in družbenih interesov ter konkretnih informacij o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela, njenih razvojnih programov, programih samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti. 3. člen Udeleženci dogovora bodo na področju delitve oseb" nih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča: < 1. da se bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka; 2. da §e bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo povečale produktivnost dela in izboljšale razmerja v delitvi dohodka v korist skladov; 3. da bodo tiste temeljne organizacije združenega dela, ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvodnje, in so imele v letu 1974 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca;' — pod ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, lahko povečevale nominalne osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov; — nad ravnijo, dosežend v slovenskem gospodarstvu povečevale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje, kot se bodo povečali življenjski stroški. V slovenskem gospodarstvu je znašal v letu 1974 mesečni nominalni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca 2.233 din oz. 1.565 din neto — izračunan s številom zaposlenih na osnovi delovnih ur. 4. člen Pri izvajanju stališč resolucije, da naj se sredstva 23 razširjeno reprodukcijo povečujejo hitreje kot sredstva za osebne'dohodke, oziroma da rastejo realni oseb-ni dohodki bolj počasi kot produktivnost dela. bodo Udeleženci dogovora uporabljali naslednje primerjave: — stopnja rasti sredstev za osebne dohodke bo največ 9(f/o dejanske stopnje rasti dohodka; — stopnji povečanja dohodka za razporeditev in sredstev za osebne dohodke se ugotavljata za enaka °bdobja s primerjavo podatkov tekočega in preteklega leta; — stopnje povečanja realnih osebnih dohodkov In Produktivnosti dela bodo ugotavljali za enaka obdobja tekočega in preteklega leta in — enote za spremljanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti dela določijo udeleženci v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka. 5. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzeli, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke uresničijo določbe, ki bodo zagotavljale; 1. Na področju politike delitve osebnih dohodkov: — najnižji osebni dohodek, ki naj ne bi bil manjši kot 2.400 din (bruto) mesečno za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času; ta osebni dohodek je hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezne dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic; — za osebne dohodke delavcev, katerih delovni učinek je izmerljiv in so osnove in merila določena v samoupravnem sporazumu dejavnosti, ni zgornjega lignita; ugotavljanje naj višjega osebnega dohodka delavcev na delovnih mestih v organizacijah združenega dela, na katerih delovni učinek ni izmerljiv, se določa na podlagi osnov v samoupravnih sporazumih dejavnosti. 2. Za stanovanjsko graditev in izobraževanje delavcev: — za stanovanjsko graditev vsaj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov: ' — za izobraževanje delavcev (strokovno izpopolnjevanje) vsaj 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. 3. Za sklad skupne porabe: — da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 °/o počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. 4. Na področju urejanja prejemkov, ki štejejo med poslovne stroške: — za topli obrok, glede na pogoje in težino dela v organizacijah združenega dela, največ do 200 dinarjev mesečno na delavca; — za vse delavce enake dnevnice za službena potovanja v državi ter povračilo stroškov prenočevanja, ki v skupnem znesku smej d doseči, največ 300 din (do 140 din dnevnice in do 160 din stroški prenočevanja na podlagi računa); . — dnevnice za službena potovanja v tujino, ki se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe; ’ — nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene, do višine 1,50 din za prevoženi kilometer; — terenski dodatek kot povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu v višini do največ 65 din na dan, pri čemer je terenski dodatek pod enakimi pogoji enak za vse delavce. 6. člen Udeleženci tega dogovora si bodo prizadevali, da se bodo v letu 1975 zbirala sredstva, za naložbe v dijaške in študentske domove, ki jih bo za ta namen združevalo gospodarstvo v okviru sredstev za stanovanjsko izgradnjo, štipendije ter iz drugih virov. S samoupravnim sporazumom se v letu 1975 zagotove tudi sredstva za financiranje neposrednih nalog in potreb krajevnih skupnosti v občini Logatec. 7. člen Sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno ver splošno porabo bodo rasla za 3 odstotne točke pod nominalno rastjo družbenega proizvoda, kar pomeni, da bo skupna rast vseh treh oblik porabe za 10 °/o nižja od nominalne rasti družbenega proizvoda. Osnova za izračun ‘ sredstev v letu 1975 so valorizirana sredstva po družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih za leto 1974 skladno s porastom družbenega proizvoda ob koncu leta in upoštevaje povečane obveznosti zaradi prenosov iz splošne v skupno porabo. Eventualna dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora se lahko zbirajo le s samoprispevki občanov ali iz sredstey skladov skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela na podlagi pogodb. Dodatna stedstva zunaj okvira republiškega in tega družbenega dogovora so izjemoma tudi tista sredstva, ki,se v letu 1975 zbirajo iz dohodka TOZD na podlagi v preteklih letih sklenjenih pogodb in samoupravnimi sporazumi za naložbe in v zneskih določenih v republiškem družbenem dogovoru. »Dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora, ki se zbirajo za naložbe v zdravstvu na območju regije so — za dokončanje izgradnje kliničnega centra v Ljubljani na podlagi sporazuma o financiranju in programu za nadaljnjo gradnjo kliničnega centra v Ljubljani z dne 14. VII. 1971 do 50,900.000 din, — za dokončanje rekonstrukcije splošne bolnišnice Trbovlje po pogodbi o financiranju rekonstrukcije in modernizacije splošne bolnišnice Trbovlje z dne 25. IV. 1972 in aneksu k pogodbi z dne 14. V. 1974 do 3,700.000 din, — za dokončanje gradnje zdravstvenih postaj v Zagradcu in Dobrepolju po pogodbi o financiranju gradnje zdravstvenih postaj v občini Grosuplje z dne 8. XI. 1974 do 1,400.000 din. Sredstva za naložbe iz prejšnjega odstavka bo zdravstvena skupnost zbirala po stopnji 0,40 "/o iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev za delo drugih delovnih skupnosti ter iz sredstev oseb, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in lastnimi sredstvi zanje in za delavcet ki so pri njih v delovnem razmerju, pri čemer je osnova za obračunavanje bruto osebni dohodek delavcev oz. osebni dohodek delavcev, ki so v delovnem razmerju pri osebah, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z „ osebnimi sredstvi. Za sredstva, ki sc zbirajo po petem in šestem odstavku tega člena odpre zdravstvena skupnost poseben žiro račun. 8. člen Na ravni občine se v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena zbirajo dodatna sredstva izven okvirov tega dogovora po samoupravnem sporazumu o in- vesticijskem programu sklada za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov za obdobje 1974—1978 z dne 31. V. 1975 po stopnji 1,50 °/o od bruto osebnih dodatkov (osnova) iz dohodka organizacij združenega dela. Sredstva se namenjajo za izgradnjo in obnovo šolskih in otroškovarstvenih objektov. Na ta način zbrana sredstva lahko v letu 1975 dosežejo 1,200.000 din in se zbirajo na računu številka 50110-652-27669 oziroma pri skupnem računu interesnih skupnosti izobraževanja in otroškega varstva. 9. Člen Samoupravne interesne skupnosti bodo syoje programe uskladile z nalogami, opredeljenimi z resolucijo in z obsegom sredstev v okviru tega družbenega dogovora. V sprejetih programih bodo upoštevale načelo racionalnosti ter bodo izhajale iz prioritetnih usmeritev, določenih v resoluciji za področje družbenih dejavnosti, pri čemer bodo morale izhajati iz načela, da se najprej zagotovi uresničevanje pravic delovnih ljudi, ki so določene z ustavo in zakoni; prednost bo dana tudi dejavnostim, ki neposredno vplivajo na porašt produktivnosti v gospodarstvu. Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo ob sprejemanju odločitev o višini prispevnih stopenj hkrati zagotovile: — opredelitev nalog in programov, — finančno izraženo vrednost programov in možnosti za njihovo izvedbo, — način združevanja sredstev ?a izvedbo teh programov, — dinamiko izvajanja in način ugotavljanja izvršitve dogovorjenih obveznosti. Pri programiranju investicijskih naložb na posameznih področjih družbenih dejavnosti se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodp: — medsebojno usklajevale programe investicij, — upoštevale prednostne naloge, — investicijski programi izhajali iz razvojnih programov posameznih dejavnosti in — konkretni investicijski programi družbeno veri- ficirani v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. , * 10. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanja in razporejanja sredstev za solidarnost in za skupne naloge. Solidarnostno izpopolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev. 11. člen Samoupravne interesne skupnosti na posameznih področjih so dolžne medsebojno uskladiti program dejavnosti z resolucijo republike in družbenim planom občine Logatec. Samoupravne interesne skupnosti se strinjajo, da se bodo programi dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na republiški ravni, ki predstavljajo skupne in prenesene naloge občinskih, regionalnih in posebnih samoupravnih interesnih skupnosti, financirali z združevanjem sredstev le-teh po samoupravno dogovorjenih prispevnih stopnjah oziroma zneskih. 12. člen Bilanca sredstev in bilanca dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti sta sestavni del tega družbenega dogovora in sta prikazani v tabeli I. in II. 13. člen Udeleženci družbenega dogovora, zlasti samoupravne interesne skupnosti, so dolžne z medsebojnim usklajevanjem zagotoviti, da v bilanci predvidene globalne prispevne stopnje in predvideni obseg sredstev iz družbenega sektorja ne bo presežen. Prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov so določene tako, da ne presežejo globalne stopnje 29,60; pri tem se upoštevata stopnji, določeni na republiški ravni za zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki skupno znašata 14,17. V preostali skupni stopnji z zneski, ki ustrezajo stopnjam za posamezne samoupravne interesne skupnosti so prikazane v tabeli I. Obveznosti po prispevnih stopnjah za skupne in prenesene naloge plačujejo temeljno samoupravne interesne skupnosti na posebne račune pri ustrezni republiški samoupravni interesni skupnosti, sredstva pa se uporabljajo in delijo po sklepih ustreznih organov teh samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s programi izvajanja skupnih in prenesenih nalog. 14. člen Udeleženci so sporazumni, da bodo zaradi ohranitve realne ravni obsega skupne porabe izvedli revalorizacijo sredstev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih, če bodo to zahtevala drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih, vendar tako. da bodo tudi po revalorizaciji ohranjena razmerja v delitvi družbenega proizvoda, kot to določata resoluciji. Ko posmezna samoupravna interesna skupnost doseže dogovorjeni oziroma valorizirani obseg sredstev in se opravi poračun, preneha obveznost plačevanja Prispevkov. Če se v teku leta pokaže, da bodo na podlagi uporabe prispevnih stopenj prispevki delovnih ljudi oziroma temeljnih organizacij združenega dela presegli dogovorjeni obseg sredstev za posamezno samoupravno interesno skupnost, so organi samoupravnih interesnih skupnosti dolžni začeti postopek za korekcijo prispev-hih stopenj za naslednje mesece tako, da skupne obveznosti uporabnikov za leto 1975 ne bodo večje od dogovorjenih po tem dogovoru. Služba družbenega knjigovodstva spremlja izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela. opozori samoupravne interesne skupnosti, če izplačila presegajo dogovorjena, imo-bilizirana sredstva, ki presegajo dinamiko potrebno Za Izpolnitev dogovorjenega programa in povezave udeležencev dogovora k izpolnitvi obveznosti, ki izhajajo ii? tega člena Če s prispevki zbrana sredstva kljub tem ukrepom Presežejo dogovorjeni okvir sredstev, se presežek sred- stev posamezne samoupravne interesne skupnosti obračuna kot akontacija za naslednje leto. 15. člen Samoupravne interesne skupnosti in Izvršni svet se zavezujejo da bodo usklajevali posamezne aktivnosti po naslednjem redu: — ob zaključnem računu pripravili poročilo o izvajanju programa in porabljenih sredstvih; — ob polletju pripravil oceno izvajanja družbenega dogovora in uresničevanja programa dejavnosti ter na tej podlagi predloga za uskladitev; — v septembru izdelali izhodišče za programe posameznih dejavnosti kot osnovo za javno razpravo in samoupravno sporazumevanje o menjavi dela v naslednjem letu; — v oktobru pripravili predhodno dogovarjanje o programih dela z uporabniki storitev družbenih dejavnosti, o cenah storitev in drugih za načrtovanje relevantnih kazalcih ali kriterijih za naslednje leto; — v novembru na podlagi razprave izdelali predloge programov, ki bodo usklajeni med seboj in z bilančnimi možnostmi za naslednje leto, pri katerih se njihovi elementi preverijo na osnovi ocen tričetrtletne (devetmesečne) analize gibanj; — v decembru • sprejeli programe samoupravnih interesnih skupnosti usklajene z resolucijo o družbenoekonomski politiki razvoja SR Slovenije za leto 1976, sklenili družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1976; skupščine samoupravnih interesnih skupnosti" pa bodo na tej podlagi sprejele prispevne stopnje ter sklenile samoupravne sporazume in pogodbe. Udeleženci, zlasti pa samoupravne interesne skupnosti in Izvršni svet, bodo uresničevali naloge, ki jih sprejemajo, na način in v rokih, ki zagotavljajo učinkovito, odgovorno in vzajemno ravnanje ter za to zagotovil pptrebne osnove in dokumentacijo za objektivno in enakopravno obravnavanje vseh vprašanj. 16. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor). Odbor sestavljajo po en predstavnik vsakega udeleženca dogovora, in sicer: predstavnik izvršnega sveta, ki odboru predseduje, predstavnik občinske konference SZDL, predstavnik občinskega sindikalnega sveta in predsedniki izvršilnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti. Odbor ima naslednje naloge: — spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja samoupravne interesne skupnosti in druge udeležence tega dogovora; — skrbi za enotno metodologijo za ocenjevanje gibanj na področju osebne in skupne porabe; — predlaga ukrepe za usklajevanje gornjih gibanj s cilji sprejete družbenoekonomske politike; — obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci ter udeležencem predlaga rešitev; t — v skladu z resolucijo določa temeljna merila za morebitno revalorizacijo sredstev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih "med letom, če bodo to zahtevala drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih; — koordinira akcijo udeležencev. Odbor sprejme svoj poslovnik. Odbor udeležencev ,je dolžan obravnavati in odib-citi o vsakem vprašanju oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora. Odbor je dolžan brez odlašanja predložiti vsako vprašanje in zahtevo v zvezi z izvajanjem tega dogovora v obravnavanje in odločanje ustreznim organom pristojnega udeleženca tega dogovora. 17. člen Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega družbenega dogovora. Ce ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s tistimi udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem. 18. člen Če posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta-dogovor, mora o tem »nemudoma razpravljati odbor udeležencev. Ce na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeležence, ki kršijo dogovor, da o tem razpravlja. V primeru, da tudi po tej poti ni odpravljena kršitev dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralnopolitične odgovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga je predstavnik zastopal. 19. člen Če se za posamezne samoupravne interesne skupnosti ugotovi, da so sredstva, zbrana v letu 1974 iz prispevnih stopenj presegla: — valorizirane zneske po posameznih samoupravnih sporazumih, je treba te presežke vrniti gospodarstvu. Metodologijo za praktično izvedbo tega določila izdela Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje skupaj s SDK, — valorizirane zneske po družbenem dogovoru (stolpec 2 tabela II) — o teh presežkih v vsaki samoupravni interesni skupnosti odloča zbor uporabnikov. Če so bili po mnenju zbora uporabnikov utemeljeno porabljeni, se jih ne vključi v osnove sredstev za redno dejavnost posameznih samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975. Ce pa niso bili porabljeni odloča zbor uporabnikov o namenu porabe oziroma o vračanju v skladu s 1. alineo. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se zavezujejo uresničiti določbe te alinee do 30. VI. 1975. 20. člen Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišejo udeleženci. Logatec, dne 21. marca 1975. Udeleženci: Izvršni svet Skupščine občine Logatec, Občinska konferenca SZDL Logatec, Občinski sindikalni svet Logatec, Skupnost otroškega varstva Logatec, Izobraževalna skupnost Logatec, Kulturna skupnost Logatec, Telesnokulturna skupnost Logatec. Občinska zdravstvena skupnost Logatec, Občinska skupnost socialnega skrbstva Logatec, Skupnost za zaposlovanje Ljubljana. Tabela 1/1 Prispevne stopnje in prispevki za samoupravne interesne skupnosti v občini Logatec za leto 1975 — stopnje v °/i> — zneski v 000 din Samoupravne interesne skupnosti Družbeni sektor Zasebni sektor Prispevki od pokoj- Drugi dohodki Skupaj nln stopnja znesek znesek znesek Znesek (3+4 + S+6) 1 2 3 4 5 6 7 * PRISPEVKI IZ BRUTO OD: I. Občinske skupnosti: 1) Skupnost otroškega varstva 0,35 493 21 71 585 2) Izobraževalna skupnost skupaj 5,59 8,062 335 — 8,397 od tega: — za občinsko skupnost 5,59 8.062 335 — za solidarnost — — 3) Kulturna skupnost 0,54 778 32 — — 810 4) Telesnokulturna skupnost 0.36 523 21 — 544 5) Skupnost socialnega skrbstva 0,58 830 35 — — 865 SKUPAJ : 7,42 10,686 444 71 11,201 — dohodki iz solidarnosti za izobraževalno skupnost ^07’ 1,071 II. Regionalne skupnosti 1) Zdravstvena skupnost 8,01 * III. Republiške skupnosti: I) Zveza skup. otr. varst. SRS 2,37 2) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS 11,80 SKUPAJ (I. + II. + III.) 29,60 St. 8 — 4. IV. 1975 -------------,------- Tabela 1/2 Samoupravne interesne skupnosti Prispevna stopnja PRISPEVKI IZ DOHODKA: — Osnova bruto OD 1) Zdravstvena skupnost 1,47 2) Skupnost za zaposlovanje 0,16 3) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS 1,00 SKUPAJ: 2,63 — Osnova korigirana davčna osnova 1) Izobraževalna skupnost Slovenije 8,63 2) Raziskovalna skupnost Slovenije 1,83 SKUPAJ: 10,46 — Osnova: poslovni sklad 1) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja V SRS 0,27 1,27 ŠENTJUR PRI CELJU 392. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih ' (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni Ist SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1975 sprejela ODLOK o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1975 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Šentjur pri Celju bodo v letu 1975 znašali 16,783.100 din in sicer: din — razporejeni dohodki proračuna ' 16,699.106 — nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva 83.994 2 člen Višina sredstev proračuna občine Šentjur pri Geju temelji na družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975. 3. Člen V skladu z 18. členom družbenega dogovora v splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 bo občina Šentjur pri Celju iz sredstev za solidarnostno prelivanje prejela znesek 9.058 363 din, ki je izkazan med dohodki v prvem členu tega odloka. 4 člen V rezervni sklad proračuna se vlaga 1 V« sredstev od vseh lastnih dohodkov v letu 1975. 5 člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v P^ebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na Ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — Upravnim organom skupščine občine — skupnosti za socialno skrbstvo — družbenopolitičnim organizacijam — postaji milice — krajevnim skupnostim po samoupravnem sporazumu — kmetijski zemljiški skupnosti Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa v skladu s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 6. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so jnu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. " - / Izplačila iz sredstev za delo upravnega organa se izvršujejo na podlagi nalogov predsednika izvršnega sveta. 7. člen O razporeditvi oz. uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so predvideni za pokritje nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb odloča Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju. 8 člen Izvršni svet Skupščine občine Šentjur je pooblaščen. da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. odstavka 39 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za pstale namene pa do višine 200.000 din. 9. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v upravičenih primerih odloči, da se v okviru posameznega namena prenašajo sredstva iz ene na drugo postavko. 10. člen Dohodki proračuna in realizirani izdatki v obdobju začasnega financiranja so v celoti sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1975. 11. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja’pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 402-29/75-4 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1975 Vrsta dohod. ' i 2 Naziv dohodka i Davki iz osebnega dohodka Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja Takse Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Znesek din 2.807.000 4.405.000 710.360 152.377 Glavni namen Razpored dohodka 01 Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti 02 Narodna obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 08 Socialno skrbstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Intervencije v gospodarstvu 17 Obveznosti iz prejšnjih let 18 Rezervni sklad . 19 Tekoča proračunska rezerva Skupaj razpored dohodkov Znesek din 9,168.663 265.000 843.040 1.440.000 2,566.240 651.163 1.330.000 245.000 100.000 90:000 83.994 13,783.100 393. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 12 člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20-170'73), 26. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39-459/74) in 18 člena zakona o družbenem varstvu otrok in skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) ter 124 členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1975 sprejela ODLOK o določitvi virov in višine sredstev "za financiranje nalog iz programov samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo in občinske skupnosti za socialno skrbstvo za leto 1975 1. člen ' Za financiranje nalog iz programa dela samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo občine Šentjur pri Celju, ki ga je sprejela skupščina samoupravne interesne skupnosti otroškeia varstva dne 14. III. 1975 se nameni znesek 1,210.000 din, kar ustreza prispevni stopnji 0,45°/o od bruto osebnih dohodkov in 0.40 °/(i od pokojnin, ki velja za leto 1975. 2. člen Za financiranje nalog iz programa dela samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo Šentjur pri Celju, ki ga je sprejela skupščina te skupnosti na seji dne 13. III. 1975. se nameni iz sredstev bruto osebnih dohodkov 881.000 din. kar ustreza prispevni stopnji 9.36 0/n, ki velja za leto 1975. 3. člen Za financiranje nalog iz. programa dela socialnega skrbstva občine Šentjur pri Celju, ki ga je sprejela skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva dne 31 I. 1975. se nameni znesek 1.383.000 din. kar ustreza prispevni stopnji 0,58 "/o iz bruto osebnega dohodka, ki velja za leto 1975. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 400-16'75-4 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 394. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SR Slovenije, št. 30/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 20'74) na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1975 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada skadateijev Ipavcev Šentjur pri Celju , 1. člen Ukine se sklad skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada skladateljev Ipavcev Šentjur pri Ceju (Uradni list SRS, št. 13/73). 2. člen Sredstva, ki so na računu sklada pri SDK — Podružnici Celje z dnem ukinitve se prenesejo namensko na tekoči račun krajevne skupnosti Sen tj ur-trg. 3. člen S sredstvi iz drugega člena tega odloka razpolaga komisija za vprašanja kulture, varstva okolja in prostorskega planiranja Skupščine občine Šentjur pri Celju. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 402-38/75-3 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 395. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-74) in 124. člena statuta občine-Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 20/74) na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1975 sprejela ODLOK o določitvi števila sodnikov pri sodiščih združenega dela v Celju 1. člen Za sodišče združenega dela v Celju se določi 30 , mest sodnikov, od katerih imata predsednik in en sodnik lastnost delavca v združenem delu v sodišču. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem, listu SRS. Št. 021-2/75-3 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1975. Predsednik Skupščine občine •Šentjur pri Celju ' Vinko Jagodič 1. r. 396. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 3. odstavku 27. člena obrtnega zakona 'Uradni list SRS, št. 26/73) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27 marca 1975 sprejela 'sklep o spremembah sklepa o določitvi dela sredstev za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije združenega dela »TAJFUN« Planina pri Sevnici I V točki I. sklepa o določitvi dela sredstev za ustanovitev in začetek dela POZD »TAJFUN« Planina pri Sevnici (Uradni list SRS, št. 31/74) se znesek »din 1,182.424,70« nadomesti z »din 1,679.270,45«. II V točki III. navedenega sklepa se besedilo »med SOB Šentjur« nadomesti z besedilom »med izvršnim svetom Skupščine občine Šentjur pri Celju«. III Doda se nova IV. točka in glasi: »Za izvedbo določb I. in II. točke sklepa je pristojna davčna uprava občine, ta izvede tudi preostala materialna razmerja med občinsko skupščino in ustanovitelji POZD »TAJFUN«. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja od 1. januarja 1974 dalje. St. 402-37/75-8 Šentjur pri Celju, dne 27, marca 1975. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. . VRHNIKA 397. . • Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci in drugi delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov in delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti, ter delovni ljudje v društvih sklenejo na podlagi 1. in 4. člena zakona o samoupravnih interesnih kulturnih skupnostih SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne skupnosti Vrhnika I. SPLOŠNE določbe 1. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi' samoupravne interesne kulturne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost) določa: 1. delovno področje skupnosti; 2. upravljanje skupnosti in strukturo njenih o*ga-nov; 3. način odločanja v skupnosti; 4. pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov skupnosti; 5. pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov; 6. način nadzorp članov skupnosti nad delom organov in strokovne službe skupnosti ter način oblikovanja in delovanja samoupravnega nadzora; 7. volilna telesa v organe skupnosti; 8. razmerja med skupščino skupnosti in skupščino občine; 9. razmerja med skupnostjo Vrhnika in kulturno skupnostjo Slovenije; 10. razmerja in sodelovanje z drugimi kulturnimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi; 11. sredstva skupnosti. 2. člen Kulturna skupnost Vrhnika je pravna oseba s sedežem na Vrhniki, Tržaška cesta 11. II. DELOVNO PODROČJE SKUPNOSTI 3. člen Delovni ljudje združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih ter delavci združeni v organizacijah združenega dela na področju kulturnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: kulturni zavodi) ustanovijo kulturno Skupnost občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: skupnost), z namenom, da bi prek nje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju kulture. V skupnosti delovni ljudje združeni v TOZD in občani združeni v krajevnih skupnostih uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v kulturnih zavodih, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja vseh oblik kulturnih dejavnosti, sprejemajo programe, združujejo sredstva ter opravljajo drjrge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področju kulture. Zato skupnost opravlja predvsem tele naloge: 1. načrtuje razvoj kulture po načelih socialističnega samoupravljanja in humanizma v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora; 2. skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi; 3. ustvarja možnost za usklajeno kulturno življenje delo.vnih ljudi mesta in vasi; 4. spodbuja kulturno vzgojo v sodelovanju z družbenopolitičnimi, vzgojnimi in znanstvenimi dejavniki; 5. organizira dogovarjanja o programu in financiranju kulturnih dejavnosti; 6. skrbi za zagotavljanje sredstev za izvajanje programov temeljne dejavnosti, investicij in investicijsko vzdrževalnih del, upravlja s temi sredstvi in določa pogoje za njihovo uporabo; 7. spodbuja zbiranje sredstev za dodatno financiranje kulturnih dejavnosti; 8. opravlja družbeni in strokovni nadzor nad izpolnjevanjem svojega programa ter ukrepa v primeru neopravljenega ali slabo opravljenega dela; 9. ustanavlja in predlaga združevanje oziroma ukinitev kulturnih zavodov; ‘10. skrbi za štipendiranje in usposabljanje kadrov na področju kulture; 11. spodbuja kulturno ustvarjalnost, nagrajuje in daje priznanja za kvalitetne, umetniške in kulturno-znanstvene dosežke; 12. spodbuja ustanavljanje žarišč kulturnega ustvarjanja in kulturnega življenja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih; 13. skrbi za varstvo kulturne dediščine; 14. podpira raziskovalno delo, ki je povezano s kulturnimi dejavnostmi; 15. organizira dogovarjanje z drugimi kulturnimi in ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in sodeluje pri tem dogovarjanju ter pri ustanavljanju skupnih organov; 16. skrbi za obveščanje o svojem delu; 17. sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume; 18. sodeluje z drugimi kulturnimi skupnostmi pri načrtovanju razvoja kulture in skupnih kulturnih akcij ljubljanske regije in v Sloveniji. 4. člen Skupnost opravlja svoje naloge na podlagi • večletnih in letnih programov razvoja kulturne dejavnosti, usklajenih s plani družbenoekonomskega razvoja občine in republike. Z razvojnimi programi zagotavlja dolgoročno in stabilno zadovoljevanje osebnih in skupnih kulturnih potreb. 5. člen Za kulturno dejavnost štejejo vse oblike ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot, ter varstva kulturne dediščine. To so dejavnosti, ki jih opravljajo organizacije združenega dela kulturne organizacije, zveze, združenja in druge delovne skupine ter posamezni ustvarjalci in poustvarjalci na področju kulturnih dejavnosti, določenih z zakonom. 6. člen Dejavnosti, ki jih opravljajo posamezne organizacije in druge samoupravne skupnosti na področju kulturnih dejavnosti lahko povezuje občinska zveza kul-turnoprosvetnih organizacij kot družbena organizacija na področju kulture. 7. člen Temeljna merila po katerih skupnost vrednoti kulturno umetniško delo v kulturnih zavodih ter kulturno umetniških skupinah in društvih so: 1. idejna usmeritev kulturno umetniškega programa na podlagi načel in ciljev socialističnega humanizma in ocena njegovega uresničevanja v skladu s kriteriji marksistične estetike; 2. prizadevanje, da je konkretni kulturno umetniški program oblikovan tako, da se bo vključeval in uveljavil v sodobnih družbenih procesih in da s kul- turno umetniškimi sredstvi izrazi in sooblikuje socialistično samoupravno družbeno zavest; 3. upoštevanje kulturno vzgojnega pomena kulturno umetniškega delovanja in ovrednotenja neposrednih prizadevanj za idejnost kulturne vzgoje mladine in delavcev ter prizadevanju za idejno kulturno vzgojo v svojem delovanju; 4. umetniške kvalitete izvedenega programa, upoštevaje splošne estetske kriterije, strokovno kritiko, olgisk in mnenja občinstva ter družbena in strokovna priznanja in nagrade; 5. podpora iskanju novih, izvirnih in kvalitetnih izraznih prijemov izvirajočih predvsem iz našega družbenega življenja; 6. spodbujanje slovenske ustvarjalnosti in odprtost do ustvarjalnosti narodov in narodnosti Jugoslavije; 7. splošna programska usmerjenost kulturnega zavoda oziroma skupine, ki je razvidna iz kratkoročnega in dolgoročnega programa razvoja in ciljev, ki jih želi doseči v prihodnje; 8. prizadevanja nosilcev programov, da svojo kulturno dejavnost prek najrazličnejših oblik čimbolj približajo delovnim ljudem, prav tako tudi delavcem iz drugih republik, ki delajo v občini. III. UPRAVLJANJE SKUPNOSTI 8. člen Stalni organi skupnosti so: skupščina, izvršni odbor, samoupravni nadzorni odbor ter strokovni odbqri in komisije. Skupnost lahko ustanovi občasne organe za izvajanje posameznih nalog. 9. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščina skupnosti ima en zbor. Delegati v skupščini so odgovorni za svoje delo članom skupnosti, ki so jih izvolili. 10. člen Skupščina ima 33 delegatskih mest. Delegate delegirajo: splošne delegacije krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti ter delavcev in drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov: a) temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma skupnosti (18) delegatov, b) krajevne skupnosti (13) delegatov, c) delovni ljudje v kmetijski, obrtni in podobni dejavnosti (2) delegata. Sestav skupščine določa poseben sklep, ki ga sprejme skupščine kulturne skupnosti in je sestavni del tega sporazuma 11. člen Skupščino skupnosti vodi predsednik, ki predstavlja skupnost. 12. člen Izvršni odbor šteje 7 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov in drugih občanov občine Vrhnika. 13. člen Strokovni odbori in komisije so stroKovna telesa skupnosti, sestavljena iz profesionalnih in amaterskih delavcev ter poznavalcev določenega kulturnega področja. Njihovo število in pristojnosti določa poseben sklep skupščine. 14. člen Samoupravni nadzorni odbor je organ notranjega nadzora skupnosti. Člane odbora izvolijo: 1. delegati iz temeljnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in delovni ljudje v kmetijski, obrtni in podobni dejavnosti (4 člane); 2. delegati krajevnih skupnosti (3 člane); 3. Skupščina občine Vrhnika izmed delegatov v zboru združenega dela 1 člana, ki opravlja funkcijo predsednika odbora. 15. člen Skupnost ima strokovno službo, ki jo vodi tajnik skupnosti. Skupščina skupnosti lahko sklene, da bo finančno administrativne naloge združila z drugo sorodno skupnostjo. Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na sejah. Skupščina je sklepčna, če je na seji navzoča večina delegatov. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov. 16. člen Delo organov skupnosti je javno. Pred odločanjem o dolgoročnih in kratkoročnih programih razvoja kulturne dejavnosti, statutu, finančnem načrtu in drugih posmeznih dokumentih skupnosti je skupščina skupnosti dolžna dati le-te v razpravo članom skupnosti. IV. POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI SKUPŠČINE IN DRUGIH ORGANOV SKUPNOSTI 17. člen V pristojnost skupščine sodi: 1. dogovarjanje z občinsko skupščino, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in TOZD o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo; 2. samoupravno sporazumevanje s TOZD in krajevnimi skupnostmi o združevanju sredstev za uresničevanje nalog skupnosti; 3. sprejemanje statuta, poslovnika o delu organov skupnosti in drugih splošnih aktov; . 4. sprejemanje večletnih in letnih programov, finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti; 5. določanje načel in meril za notranjo delitev sredstev skupnosti in odločanje o razdelitvi sredstev skupnosti; 6. odločanje o ustanovitvi kulturnih zavodov, ki jih ustanavlja; 7. soodločanje z občinsko skupščino o ustanavljanju in ukinitvi kulturnih zavodov; 8. odločanje o kadrovski in investicijski politiki; 9. obravnavanje in sprejemanje poročil o delu organov skupnosti; 10. odločanje o združevanju sredstev skupnosti s sredstvi drugih skupnosti ali organizacij za financiranje nalog, ki so skupnega pomena; 11. odločanje o najemanju in dajanju posojil ter določanju pogojev za to; 12. izvolitev predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednika in članov izvršnega odbora; 13. imenovanje tajnika skupnosti po predhodnem soglasju skupščine občine; 14. izvolitev delegacije Skupščino KS Slovenije; 15. obravnava delo svojih delegacij v KS Slovenije; 16. izvajanje vseh drugih nalog, določenih z zakoni in statutom skupnosti, 18. člen izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in je odgovoren za izvajanje njenih sklepov. Izvršni edbor opravlja zlasti tele naloge: 1. oblikuje predloge statuta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, programa dela, finančnega načrta in zaključnega računa ter poročila o delu organov in služb skupnosti, in jih predlaga skupščini v razpravo in odločanje; 2. spremlja in nadzoruje izvrševanje programa skupnosti in finančnega načrta; 3. razpolaga s sredstvi skupnosti v mejah finančnega načrta; 4. sklepa pogodbe z uporabniki sredstev skupnosti v skladu z merili in programsko usmeritvijo skupščine; 5. navezuje in vzdržuje stike z drugimi organi in organizacijami ter drugimi kulturnimi skupnostmi; 6. ustanavlja komisije in občasne organe skupnosti ter imenuje njihovo sestavo; 7. usklaja delo odborov, komisij in občasnih organov skupnosti in obravnava njihova poročila; 8. nadzoruje in usmerja delo strokovnih služb, ki opravljajo naloge za skupnosti; 9. predlaga skupščini skupnosti najemanje posojil in drugih virov in dajanje posojil iz sredstev skupnosti; 10. imenuje člane ali del članov uredniških odborov publikacij in glasil, katerih založnik in izdajatelj je skupnost sama ali skupaj z drugimi skupnostmi oziroma organizacijami; 11. opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina. Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. 19. člen Samoupravni nadzorni odbor je organ notranjega nadzora skupnosti, zato so mu vsi organi skupnosti dolžni posredovati poročila in podatke. Odbor ima predvsem tele naloge: 1. nadzoruje zakonitost poslovanja organov skupnosti; 2. preverja skladnost porabe sredstev skupnosti z merili in programom skupnosti; 3. sodeluje z organi notranjega nadzora kulturnih institucij in ZKPO; 4. uporablja podatke strokovnih služb skupnosti in SDK; 5. daje skupščini v obravnavo ugotovitve in dokumentacijo; 6. sodeluje z družbenim pravobranilstvom, samoupravljanja in javnim tožilstvom. V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV 20. člen ' Delegati v skupščini: 1. sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so jih izvolile, upoštevaje pri tem interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe; 2. redno poročajo delovnim ljudem in občanom v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o delovanju skupnosti, stališčih in sklepih njenih organov ter o svojem delu; 3. imajo pravico predlagati samoupravne akte in sprožiti vprašanja z delovnega področja skupnosti, predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega odbora, odborov, strokovnih centrov in komisij ter na delo strokovne službe; 4. imajo pravico zahtevati od organov skupnosti in njene strokovne službe ter od temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih so bili delegirani, podatke, ki so jim potrebni za njihovo delo v skupnosti; .5. so dolžni spremljati aktualne probleme kulturnih dejavnosti in sodelovati pri delu organov, v katere so izvoljeni. Mandat delegatov v organih skupnosti traja 4 leta. VI. VOLILNA TELESA V ORGANE SKUPNOSTI 21. člen Delegiranje delegatov v skupščino kulturne skupnosti se opravi po določbah zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Podrobnejše določbe o delegiranju vsebujejo sklep 'z 10. člena tega sporazuma. VII. NAČIN NADZORA ČLANOV SKUPNOSTI NAD DELOM ORGANOV IN STROKOVNE SLUŽBE 22. člen Delegati v SKupsčini skupnosti, člani izvršnega odbora in delavci strokovnih služb skupnosti so osebno odgovorni za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij v skupnosti. Skupščina skupnosti opravlja družbeno nadzorstvo glede izvajanja kulturne politike, predpisov in drugih aktov, glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo teh, kakor tudi glede uresničevanja pravic in dolžnosti podpisnikov tega samoupravnega sporazuma. Pri opravljanju te naloge sodeluje z organi samoupravljanja in organi delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. VIII. RAZMERJA MED SKUPŠČINO SKUPNOSTI OBČINE VRHNIKA IN SKUPŠČINO OBČINE VRHNIKA 23. člen V skladu z ustreznim določilom statuta občine Vrhnika, skupščina KS odloča enakopravno, s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s področja kulture. IX. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN KULTURNO SKUPNOSTJO SLOVENIJE 24. člen Skupnost je soustanovitelj KS Slovenije. , Ustanoviteljske pravice, dolžnosti in odgovornosti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi KS Slovenije. 25. člen Naloge in obveznosti delegatov skupnosti v organih KS Slovenije, kakor tudi naloge organov kulturne skupnosti v razmerju do KS Slovenije so opredeljene s statutom' skupnosti in poslovnikom skupščine skupnosti. X. SODELOVANJE Z DRUGIMI KULTURNIMI IN SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI 26. člen Kulturna skupnost sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Vrhnika. V ta namen je lahko soustanovitelj posebnega koordinacijskega organa in njegovih služb. XI. SREDSTVA KULTURNE SKUPNOSTI 27. člen Za uresničevanje nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva: 1. iz prispevkov od bruto OD zbranih na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, občani v krajevni skupnosti, delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in kulturno skupnostjo po doseženi uskladitvi v skupščini občine; 2. iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, zakonom ali odlokom družbenopolitične skupnosti; 3. iz sredstev, ki jih občani prostovoljno dajejo skupnosti; 4. iz sredstev samoprispevka; 5. iz solidarnostno združenih sredstev kulturnih skupnosti, iz sredstev KS Slovenije, zbranih za skupno dogovorjene kulturne programe. 28. člen Sredstva za uresničevanje programa KS Slovenije združuje kulturna skupnost občine Vrhnika po merilih, ki jih sprejrne skupščina KS Slovenije. 29. člen Skupnost nakazuje sredstva za izvedbo programa samo na podlagi pogodb. Pogodbe določajo program, višino sredstev, rok za izvedbo, arbitražni postopek in sankcije. XII. PREHODNA DOLOČBA 30. člen Na podlagi tega sporazuma sprejme skupščina kulturne skupnosti svoj statut. XIII. KONČNE DOLOČBE 31. člen Člani, ki pristopijo k sporazumu po 31. decembru 1974, prevzamejo vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz tega sporazuma od dne, ko je sporazum postal veljaven. 32. člen Ta sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj tri četrtine pooblaščenih podpisnikov, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, po tem, ko ga je potrdila občinska skupščina Vrhnika. Samoupravni sporazum so, dne 16. XII. 1974 podpisali pooblaščeni podpisniki naslednjih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti: TOZD Usnar-na Vrhnika, ISKRA Tovarna antenskih naprav Vrhnika, TOZD Tovarna vrat Borovnica, TOZD Parke-tarna Verd in skupne' službe, TOZD Igrad-gradbeni-štvo, TOZD Igrad-opekarne, TOZD Fenolit Borovnica, TOZD Mercator Vrhnika, TOZD Mantova Vrhnika, Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika, Obrtnik Borovnica, Kovinarska Vrhnika, Obrtni center Vrhnika, TOZD Slovenija avto Vrhnika, Kmetijska zadruga Vrhnika, TOZD PTT Vrhnika, TOZD Gozdarstvo Vrhnika, DE ŽITO Vrhnika, DE DROGA Portorož, DE SAVA Kranj, Osnovna šola Borovnica, Osnovna šola Ivan Cankar Vrhnika, Osnovna šola Janez Mrak Vrhnika, Notranjski zdravstveni dom Vrhnika, Mercator — DE Hrana Vrhnika, Vzgojno varstveni zavod Vrhnika, Knjižnica Vrhnika, Dom počitka Vrhnika, Lekarna Vrhnika, Veterinarski dom Vrhnika, Postaja milice Vrhnika, Delovna skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Vrhnika, Ljubljanska banka — ekspozitura Vrhnika, Služba družbenega knjigovodstva — ekspozitura Vrhnika, Elektro Ljubljana — nadzorstvo Vrhnika, Občinsko sodišče Vrhnika, Občinsko javno tožilstvo na Vrhniki, Uprava SO Vrhnika, Sekcija obrtnikov, Kamnolom Verd. Postaja Verd in Borovnica, Ljubljanske mlekarne, Delovna skupnost Nadzorstvo Borovnica ter krajevne skupnosti: Vrhnika, Borovnica, Verd, Log, Stara Vrhnika. Ligojna, P.latna Brezovica, Bevke, Dragomer-Lukovica, D/ehov grič, Podlipa-Smrečje, Sinja gorica, Zaplana. Št. 235/74 Vrhnika, dne 16. decembra 1974. Predsednik Skupščine Kulturne skupnosti Vrhnika Smiljan Ogerelec L r, SKLEP Skupščina občine Vrhnika je na 7. seji zbora združenega dela, dne 26. II. 1975, na 7. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. II. 1975 in na 7. seji družbenopolitičnega zbora, dne 26. II. 1975, potrdila ta sporazum. Vrhnika, dne 26. februarja 1975. 398. Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne skupnosti občine Vrhnika, je skupščina Kulturne skupnosti občine Vrhnika dne 18. novembra 1974, sprejela SKLEP o številu delegatov, ki jih delegirajo splošne delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma konference delegacij v Skupščino samoupravne interesne kulturne skupnosti občine Vrhnika I Skupščina samoupravne interesne skupnosti občine Vrhnika, je enodomna- Skupščina ima 33 delegatskih mest. II V skupščino samoupravne interesne kulturne skupnosti občine Vrhnika, delegirajo delegate in sicer: Splošne delegacije Število delegatov 1. TOZD Usnjarna Vrhnika 2 2. TOZD Fenolit Borovnica 1 3. TOZD Tovarna vrat Borovnica 1 4. DO KZ Vrhnika 1 5. Skupnost obrtnikov 1 6. DO Osnovna šola Janez Mrak 1 7. DO NZD Vrhnika 1 8. Skupnosti: UO. DP, društev itd. 1 9. Oborožene sile 1 10. Konference splošnih delegacij 1. prvo konferenco oblikujejo: (delegacija TOZD Parket ar n a Verd in LIKO delovna skupnost skupnih služb), ki delegira v skupščino — 1 delegata. 2. konferenco oblikujejo: (delegacija TOZD IGRAD Gradbeništvo, TOZD IGRAD Opekarna in DE Pionir), ki delegira v skupščino — 1 delegata; 3. tretjo konferenco oblikujejo: (delegacija DO Tovarna antenskih naprav, DE Elektro, delovna skupnost TOZD Pošta in delovna skupnost DO Obrtni center), ki delegira v skupščino — 1 delegata; 4. četrto konferenco oblikujejo: (delegacija TOZD Mercator, TOZD Mantova in delovne skupnosti: DE Prodajalna Hrana, DE Prodajalna Petrol, DE Prodajalna Slovenija-avto, DE Prodajalna Gramex, DE Prodajalna Slovenija-vino, DE Prodajalna Tobak, DE Prodajalna Peko, DE Prodajalna Planika, DE Prodajalna Borovo, DE Prodajalna Kotex-Tobus. DE Prodajalna Istra-vino export, DE Poslovalnica Via tor), ki delegira v skupščino — 1 delegata; 5. peto konferenco oblikujejo: (delegacija TOZD Gozdarstvo, DE Žito, DE Droga in delovna skupnost DE Ljubljanske mlekarne), ki delegira v skupščino — 1 delegata; 6. šesto konferenco oblikujejo: (delegacija DO KSP, DE postaji Verd in Borovnica, DE Kamnolom Verd, DE Sava in delovna skupnost DE Gradišče), ki delegira v skupščino — 1 delegata; 7. sedmo konferenco oblikujejo: (delegacija DO Kovinarska, delovna skunpost DO Obrtnik Borovnica, delegacija TOZD Slovenija-avto servis in delovna skupnost DE Mineral), ki delegira v skupščino — 1 delegata; 8. osmo konferenco oblikujejo: (delegacija DO Osnovna šola Borovnica in delovna skupnost DO VVZ Vrhnika), ki delegira v skupščino — 1 delegata; 9. deveto konferenco oblikujejo: (delegacija DO Osnovna šola Ivana Cankarja, delovna skupnost TIS in delovna skupnost DO Knjižnica), ki delegira v skupščino — 1 delegata; 10. deseto konferenco oblikujejo: (delovne skupnosti in sicer: DO Dom počitka, DO Lekarna, DO Veterinarski dom in skupnost izpostave ZPIZ), ki delegirajo v skupščino — 1 delegata. Splošne delegacije krajevnih skupnosti delegirajo: 11. KS Vrhnika — 1 delegata 12. KS Borovnica — 1 delegata 13. KS Verd — 1 delegata 14. KS Log — 1 delegata 15. KS Dragomer-Lukovica — 1 delegata 16. KS Drenov grič — 1 delegata 17. KS Ligojna — 1 delegata 18. KS Stara Vrhnika — 1 delegata 19. KS Podlipa-Smrečje — 1 delegata 20. KS Bevke — 1 delegata 21. KS Blatna Brezovica — 1 delegata 22. KS Sinja gorica — 1 delegata 23. KS Zaplana — 1 delegata III Ta sklep začne veljati takoj. Vrhnika, dne 18. novembra 1974. Predsednik Skupščine KS Vrhnika Smiljan Ogorelec 1. r. V pravilniku o izpitih v osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 4-151/75) smo ugotovili tiskovne napake, zato dajemo naslednji POPRAVEK V tretji alinei drugega odstavka 2. člena se beseda: "-ali- nadomesti z besedo: -in«, v prvem odstavku 29» člena pa se črta šesta alinea. St. 61-32/72 Ljubljana, dne 25. marca 1975. Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih-Atena 1. r. POPRAVEK , Pri odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije št. U I 49/73-23 z dne 29. I. 1974, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 5 z dne 5. III. 1975 pod reg. št. 183, so bile ugotovljene tele tiskovne napake: 1. V 9. vrsti prvega odstavka na strani 198 se namesto besedila .. o delitvi osebnih dohodkov in dohodkov istega podjetja... pravilno glasi ...o delitvi osebnih dohodkov istega podjetja ... 2. V 14. vrsti 7. odstavka na strani 199 se namesto besedila ... skupen delovni čas v vsej dobi.. . pravilno glasi... skupen delovni čas v vsej tej dobi... Uredništvo POPRAVEK Pri odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije št. U I 47/74-13 z dne 11. II. 1975, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 5 z dne 5. III. 1975 pod redno št. 184, je bilo ugotovljeno, da manjka pri navedbi ustavnega sodišča označba SR in se pravilno glasi:.,. Ustavnemu sodišču SR Slovenije_ Uredništvo VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 323. Resolucija o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju 377 324. Zakon o dopolnitvi zakona o graditvi objektov 380 325. Obvezna razlaga tretjega odstavka 67. člena zakona o stanovanjskih razmerjih 380 326. Obvezna razlaga drugega odstavka 144. Člena obrtnega zakona 380 327. Odlok o potrditvi samoupravnih sporazumov o usta- novitvi in delovanju XVI. področnih raziskovalnih skupnosti 381 328. Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije 381 329. Odlok o potrditvi statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije 381 330. Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo 382 331. Odlok o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije 382 332. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Norveško o socialnem zavarovanju 382 333. ' Odlok o izvolitvi članov Sveta republike 382 334. Odlok o razrešitvi namestnika republiškega sekretar- ja za prosveto in kulturo in namestnika direktorja Zavoda SR Slovenije za planiranje ter o imenovanju nekaterih namestnikov predsednikov republiških komitejev 383 335. Odlok o imenovanju namestnika predsednika republiškega komiteja za varstvo okolja in namestnika republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje 383 336. Odlok o izvolitvi treh članov odbora za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije 383 337. Odlok o imenovanju člana Odbora za inovacije SR Slovenije 384 338. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o izvolitvi članov skupščine Republiškega sklada skupnih rezerv, ki Jih voli Skupščina SR Slovenije 384 339. Odlok o imenovanju predstavnika družbene skupnosti, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije v svet Dc-lovno-varstvencga zavoda Ponikve 384 340. Odlok o razrešitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru in Novi Gorici ^ 384 341. Odlok o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Celju, Okrožnega sodišča v Kranju, Okrožnega sodišča v . Mariboru in Okrožnega sodišča v Novem mestu 384 342. Odlok o soglasju k imenovanju tajnika Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, Ljubljana 385 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 343. Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih 385 341. Pregled stopenj prispevkov Jz osebnega dohodka ter .ttopenj prispevkov iz dohodka TOZD za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 388 Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 345. Odredba o metodologiji za izkazovanje, za primerja- nje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke 390 346. Pravilnik o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja, streliva, aparatov in naprav 391 347. Pravilnik o obračunavanju in vplačevanju sredstev ^solidarnosti 399 348. Navodilo o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključ- nih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6 7 in 9/71) za sestavo zaključnih računov za leto 1974 399 349. Navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj 400 350. Navodilo o uporabi prisilnih sredstev 100 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 351. Sklep o višini'(stopnji) prispevka za zdravstveno var- stvo v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje, od 1. januarja 1975 dalje 403 352. Sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno var- stvo za sredstva, ki sc bodo zbirala izvenbilaiično v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje, od 1. januarja 1975 dalje za regionalne naložbe v zdravstvene zmogljivosti 403 353. Sklep o spremembi sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede-osnove ža plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Celje) 404 354. Sklep o ugotovitvi valorizacijskega količnika za pre- računavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1974 (Celje) 404 355. Sklep o določitvi prispevka za zdtavstve.no varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1975 dalje 405 356. Sklep o finančnem načrtu dohodkov in Izdatkov ob- činskih, obalne oziroma Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za leto 1975 407 357. Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za leto 1975 (Koper) 408 358. Sklep o finančnem načrtu Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975 412 359. Sklep o določitvi prispevkov za financiranje zdrav- stvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975 412 360. Sklep o finančnem načrtu Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1975 415 361. Sklep o potrditvi zaključnega računa začasne skupno- sti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota za leto 1974 415 362. Samoupravni sporazum o določitvi prispevnih stopenj za zdravstveno varstvo v letu 1975 (Murska Sobota) 415 363. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Murska Sobota od 1. januarja 1975 dalje 416 361. Sklep o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1975 419 365. Sklep o stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1 januarja 1975 dalje 419 366. Sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1 januarja 1975 dalje 420 367. Sklep o osnovah 7,a obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in a osnovah za denarna nadomestila oseh. ki opravljajo samostojne poklicno dejavnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1975 420 Stran 368. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1. Januarja 1975 dalje 421 369. Sklep o zaključnem računu Začasne skupnosti zdrav- stvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za leto 1974 423 370. Sklep o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1975 424 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 371. Odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje 427 372. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Zg. Hudinja« (Celje) 428 373. Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta »Dobrna« (Celje) 428 374. Sklep o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v . letu 1975 (Krško) 428 375. Sklep o stopnjah prispevkov za socialno skrbstvo v letu 1975 (Krško) £ 428 376. Sklep o višini prispevka, ki ga plačujejo delovni ljudje za financiranje programa Kulturne skupnosti občine Laško v letu 1975 429 377. Sklep o določitvi višine prispevka, izraženega v stop- nji 5,34 *!« od bruto osebnih dohodkov za financiranje dogovorjenega programa izobraževalne skupnosti v občini Litija za leto 1975 429 378. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 429 379. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje) 431 380. Odlok o prenehanju nekaterih skladov občine Ljubljana Moste-Polje 432 381 Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva za leto 1975 (Ljubljana Moste-Polje) 433 382 Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa samoupravne interesne telesno kulturne skupnosti za leto 1975 (Ljubljana Moste-Polje) 432 383 Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1975 423 384 Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Šiška) 433 385. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa samoupravne Interesne skupnosti otroškega Stran vaiacva m socialnega sHiustva za leto 1975 (Ljubljana Šiška) 434 386. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa samoupravne interesne telesno kulturne skupnosti za leto 1975 (Ljubljana Šiška) 434 387. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov vseh zborov Skupščine občine Ljubljana Šiška 434 388. Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnlk za leto 1975 435 389. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva za leto 1975 (Ljubljana Vič-Rudnlk) 436 390. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa samoupravne interesne telesno kulturne skupnosti za leto 1975 (Ljubljana Vič-Rudnik) 436 391. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 (Logatec) 436 392. Odlok o proračunu občine Šentjur ‘pri Celju za leto ' 1975 441 \ 393. Odlok o določitvi virov in višine sredstev za finan- ciranje nalog iz programov samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo in občinsae skupnosti za socialno skrbstvo za leto 1975 (Šentjur pri Celju) 442 394. Odlok o ukinitvi sklada skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju 442 395. Odlok o določitvi števila sodnikov pri sodiščih združenega dela v Celju 443 396 Sklep o spremembah sklepa o določitvi dela sredstev za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije združenega dela »Tajfun« Planina pri Sevnici (Šentjur pri Celju) f 443 397. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne skupnosti Vrhnika 443 398 Sklep o številu delegatov, ki jih delegirajo splošne delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma konference delegacij v Skupščino samoupravne interesne kulturne skupnosti občine Vrhnika 448 — Popravek pravilnika o izpitih v osnovnih in srednjih šolah 448 — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije o ugotovitvi, da so bile določbe statuta ter pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja »Kompas-Jugo-slavija« v nasprotju z določbami zakona , 448 — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi določbe samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu hotela »Metropol« iz Portoroža 449 izdaje Casopism tavoo Uraon' tun SRS Duektoi m odgovorni urednik Milan Bibei - Viške tiskarna Tone TomSlč. vsi v Ljubljani - Naročnina za tete 1V75 zuo din inozemstvo juu din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo in ipreva Ljubljana Veselov^ u uofltm predat iTttVa - Telefon direktoz uredništvo, uprave •n knjigovodstvo 20 701 orodaja oreklic? m naročnine 23 576 - Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davke -nnonu. tp •nformaotl* v izvršnem «vetr SkiiDŠČlne SR Slovenile I21-V72 /