Poštnina plačana ▼ gotovini.
UtO IX. m 164.
0 LlBM)ani, v soboto 23. Julija 1921
Cena Din r
Izhaja ?sak t\an popoldne, IzvzemSl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,   reklame,   preklici   beseda   2.~   D "
Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 2-40.— Din. za Inozemstvo 420 — Din.
Upravnišrvo: Knailova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Nevarnost brize je zaenkrat odstranjena
Začasno premirje med davidovićevci. — Konferenca demokrat* skih ministrov z g. Vukičevićem, — Vlada bo izpolnila demokratske zahteve.
Oporoka kralja Ferdinanda
Važne spremembe v pristavu, . —   Vse  nep   mcnine pripadejo novemu kralju Mihaelu, drugi debe odpravnino v denrrju in vrednostnih oapirjih. — Pogreb   dgoden na nedeljo. —
— Beograd. 22. julija. Včerajšnja seja izvršnega odbora demokratske stranke ni prinesla pričakovanega razčišče-nja, kakor se je splošno pričakovalo, marveč se je končala s kompromisom med Ljubo Davidovičem in dr. Marin-kovićem. Dasi je ta kompromis očivid-no le začasen, so vendar za enkrat odstranjena nasprotstva, ki jih je izzval nedeljski govor g. Davidovića. Prevladalo je mnenje, ki ga je predvsem zastopal dr. Marinković, da nikakor ne kaže pred volitvami preiti v opozicijo, ker bi lahko to stranki zelo škodovalo.
Dočim je bil Ljuba Davidović še na dopoldanski seji zelo bojevit in je izredno ostro napadel navzočega zunanjega ministra dr. Marinkoviča, izgleda, da se je med opoldanskim odmorom udal želji in nasvetom svojih prijateljev in pristal na nekako premirje. Popoldan ska seja je potekla zato popolnoma mirno. Nadaljevala se je debata o razmerju med vlado in stranko. Dr. Marinković je ob tej priliki izjavil, da je pripravljen izvajati konsekvence, če glavni odbor stranke ne odobri njegovega dela v vladi. Naglasu" pa je, da bi bilo treba še nekaj časa počakati, da Vukičevič izpolni dane obljube. Ta pomirjevalna izjava je imela posledico, da je Ljuba Davidović opustil svojo namero, da bi v Skoplju javno odgovoril ministrskemu predsedniku.
Po seji so bili udeleženci precej rezervirani in so odklanjali vsako podrobnejšo izjavo. Davidovićevci naglašajo, da hočejo s svojo akcijo počakati še nekaj dni, da se pokaže, ali bo g. Vukičc-
— Beograd, 22. julija. Na včerajšnji konferenci šefov parlamentarnih skupin, na kateri je bila določena delegacija nase* ga parlamenta na pogrebu rumunskega kralja, je prišlo do zanimivega in značilne« ga incidenta. Ko je bila debata o sestavi delegacije, je Svetozar Pribićević kritiziral pomanjkljivo sestavo vladne delegacije, zlasti pa dejstvo, da se pogreba ne udele* žita osebno niti ministrski predsednik niti zunanji minister. Zato je naglasil potrebo, da tvorijo skupščinsko delegacijo najugled* nejsi člani skupščine s predsednikom na če* lu. Temu predlogu Svetozarja Pribićevića so se pridružili tudi zemljoradniku radi* čevci in radikali. Proti pričakovanju pa je nastopil dr. Korošec kot zagovornik vlade proti temu predlogu češ, da bi to značilo demonstracijo proti vladi. Končno je bil sprejet sklep, da odpotujejo y Bukarešto Marko Trifković in 4 narodni poslanci.
Nato je zemljoradnik Joca Jovanović omenil vladni teror in zahteval od pred*
sednika Narodne skupščine Marka Trifko» -vica, da kot predsednik državnega volilne* ga odbora in predsednik parlamenta prote* stira pri vladi proti takemu postopanju. Govornik je naglr.sil, da je Srbija že en* krat nastopila proti takemu nasilju in da se to lahko zgodi tudi sedaj. Svetozar Pri*
vić svoje obljube res tudi izpolnil in da li bo prenehalo vladno nasilje nad volil-ci. Za slučaj, da se to ne zgodi, napovedujejo davidovićevci najostrejšo borbo proti vladi, ne glede na to, kake posledice bi imela za demokratsko stranko.
Po seji izvršnega odbora je dr. Ma-rinković takoj odšel v vladno predsedstvo, kjer je ministrskemu predsedniku Vukičeviču poročal o rezultatih seje. Demokratski ministri so imeli nato daljšo konferenco, na kateri so se posvetovali o položaju. V njihovih vrstah vlada nad potekom včerajšnje seje vidno zadovoljstvo.
— Beograd, 22. julija. Danes do* poldne se je vršila v ministrskem pred« sedstvu konferenca demokratskih mi* nistrov z ministrskim predsednikom Vukičevičem. Konferenca je trajala od 10. do 13. Pri odhodu je izjavil dr. MarinkoviČ vašemu dopisniku, da je konferenca razpravljala o vseh vpraša* njih, ki so bila sprožena na včerajšnji seji izvršnega odbora demokratske stranke ter da je bil dosežen popoln sporazum. Vlada bo izpolnila vse de* mokratske zahteve, zlasti kar se tiče sprememb velikih županov in srezkih poglavarjev. Ministrski predsednik Vukičevič pa je pri odhodu iz pred* sedstva na tozadevno vprašanje novi* narjem izjavil, da sploh ne more biti kakega govora o sporazumu, ker ni bilo nobenih sporov, glede katerih bi se morali sporazumevati. Demokrat* ski ministri so bili po tej konferenci zelo dobro razpoloženi.
bičevič se je pridružil temu naziranju in poudarjal, da bodo zastopniki opozicije ustanovili in organizirali poseben odbor za borbo proti vladnemu nasilju. Ce vlada na opomine predsednika Narodne skupšči* ne ne bo reagirala in upostavila v državi reda in zakonitosti, bo tako postopanje iz* zvalo narod k revoluciji. Tej izjavi Sveto* zarja Pribićevića so se pridružili tudi rad?* kali, radičevci in tudi demokrat Jojić je pritrdil, da se po vsej državi občuti naši* Ije vlade. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da je edino dr. Korošec, ki je znan v Beogradu kot eden najhujših, gromovnik kov proti nasilju (če ga ne vrši sam), pre* vidno molčal. Končno je še govoril pred* sednik Narodne skupščine Marko Trifko* vić, ki je med drugim izjavil, da vlada na lastna pest izpreminja sklepe državnega odbora za volitve. V zadnjem času se je ponovno dogajalo, da so se objave v »Sluz* benih novinah« o imenovanju predsednikov voIi?č popolnoma razlikovale od skle* pov državnega odbora ter da so bili objav* Ijeni v »Službenih novinah« povsem drugi ljudje, kakor pa jih je določil državni od= bor. Zato je izjavil, da ne more odpoto* vati v Bukarešto, ker mora nadzirati ob* javz »Službenih novin«. Namesto njega bo vodil delegacijo musliman dr. Bekmen.
— Bukarešta, 22. julija. Včeraj je bila otvorjena v nadškofijski palači v navzočnosti kraljeve rodbine, ministrskega predsednika in ministra pravde oporoka umrlega kralja Ferdinanda. Prvi del oporoke, ki jo je napisal lastnoročno, je bil napravljen 2. julija 1925. neposredno pred prvo težko operacijo, drugi del pa 11. julija 1926. po abdikaciji princa Karla. Oporoka govori uvodoma v toplih besedah o Tumun-skem narodu. Kralj se zahvaljuje vsem svetovalcem, zlasti svoji soprogi, in poziva svoje otroke, naj bodo složni, rumunski narod pa naj izkazuje njegovemu nasledniku enako ljubezen kakor njemu. Nato slede volila. Kraljici Mariji zapušča palačo Co-troceni v last. palačo v Sinaji pa v dosmrtno porabo. Princu Karlu je v prvem delu oporoke zapustil večje posestvo v Sinaji. dvorec Peles in še nekatere druge hiše, princu Nikolaju pa posestvo v prosceni
in več hiš v Bukarešti. Kraljica El.zabeta dobi posestvo Ferlenv, jugoslovenska kraljica Marija pa delež v vrednostnih papirjih in denarju. Vse imetje v denarju, delnicah in obligacijah se razdeli med otroke v enakih delih. 50 milijonov lejev je zapustil kralj v razne dobrođe'n-e namene. Drugi del oporoke vsebuje nekatere izpremem-be. Dodelitev posestev v prvem delu oporok je razveljavljena in pripade vse to imetje novemu rumunskemu prestolonasledniku, sedanjemu kralju. Princa Karol m Nikolaj dobita mesto posestev odškodnino v denarju.
— Bukarešta, 22. julija. Pogreb kralja Ferdinanda, ki je bil prvotno določen za v soboto zjutraj, je preložen na nedeljo, da se na ta način omogoči kar naivečia udeležba prebivalstva pri pogrebnih svečanostih.
nastanitve ljubljanske državne realke. Predlog zahteva, da oblastni odbor in kraljev-U.« vlada storita vse, odnosno »e i*o.sluiita \~ i postavnih sredstev, da ostane dosedanje r»»-nlčno poslopje ohranjeno namenu, za katerega je bilo zgrajeno. Fin. odsek priporoča, imj se predlog izroči oblastnemu odboru v i;n-nanje.
I'osi. dr. Albert K r a in e r se je pridružil predlogu s pri|>oinbo, da je na včerajšnji tseji finančnega odreka prejel poju.-aiila. U i omogočil jo. da tudi Napredni klub gla*uje za ta način rešilve. Predlog je bil nato soglasno sprejet.
Kaj pa ZcJL ,'.na Slovenija?
Predsednik se je pred zikljuČkom zahvalil vsem poslancem za izvršeno delo ter nato podal pojasnila glede skupnega delovanja mariborske in ljubljanske ?kup-.^čine. V zadnjem času je že bilo več >kuj»-iiih konferenc obeh oblastnih odborov, na katerih se je zlasti razpravljalo stanovanjsko vprašanje. Doslej še ni bilo v tem ovir u stavljenih konkretnih predlogov, potrebna pa je širša anketa, ki se skliče v drugi polovic! meseca avgusta v Celje.
Dalje je predsednik omenil, da «»e je n:t .-•kupni seji 3 t. ni. razmotrivalo vprašanje skupnega sestanka obeh slovenskih oblastnih skupSCin. V tem oziru smo imeli pred vsem pred očmi dejstvo, da je treba skupno rešiti vprašanje prizivne dohodarstvene komisije in nadalje vprašanje deželne pridobni tiske komisije. K temu se pridružuje Je liano van jek o vprašanje. Omenja poročilo listov, da je mariborska skupščina že sprejela pre I-Iog za skupni sestanek v Celju. (Ploskanje pri desnici: ^Živela Slovenija!t Dr. Kra-mer: >A kje je Vaš predlog? Od Vašega fci-vio Slovenija nima nič, j>okažite dejanji'! Ali Vam g. Vukičevič ne dovoli?c)
Ob 10.45 je bila nato seja zakliučena In zasedanje odsodeno na iesen.
LAŠKO PROGLAŠENO ZA MESTO
— Beograd, 22. julija. Krali ic podpisal ukaz, s katerim se priznavaio treu Laško pri Celju pravice mesta.
BALDWIN SE UMAKNE IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA
— London, 22. julija. Libratni listi poročajo, da se namerava ministrski predsednik Baldwin radi svojega slabega zdrav.* umakniti iz političnega življenia. Začasno ga bo zastopal zunanti minister Lhambei-!ain, ki se splošno imenuje kot niegov naslednik.
Spremembe  v  politični službi.
— Beograd. 22. ]uliia. Srezki poglavar vladnj svetnik Matija Kaki je premeščen iz Črnomlja v Novo mesto, z.\ srezkega poglavarja v Črnomlju pa ie imenovan Lovro Sancin. Srezkemu glavarstvu v Kamniku je dodeljen vladni komisar Krošl iz NOVCU mesta.
.T-Irc.vnik r. Avramović : : je vrnil ; depusta in zopet ordi-
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize (v oklepajih zaključki): Amsterdam 2279—2281, Berlin 1^51 — 1^.54 (13.525). Budimpešta 9.90—9.93. Curili 10.935 — 10.965 (10.95), Dunai 7.995—S.IL'5 (S.01), London 275.80—276.60 (27f».2)f New-ork kabel 56.93 blago. Newvork ček 56.7— 56.9 (56.8), Pariz 222.25— 224.25. (223.25), Praga 168.2—169 (168.6). .Milan 308.5—310.5 (309.5).
Efekti: Investicijsko posojilo 84 denar, Vojna škoda 343 denar, Ccliska posojilnica 197—199. Ljubljanska kreditna 147 denar, Kreditni zavod 160 denar. 5La\bna diužba 55 denar, Šešir 104 denar.
Lesni trg: Tendenca neizDrcmenjena. Zaključeno 5 vagonov in sicer: 4 vagoni testonov franko Sušak po 500. 1 vagon tramov po 260. Povpraševanje ie bilo za testone.
Deželni pridelki: Tendenca č\r-stva. Zaključkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: London 275.80—276.60, New-ycrk 56.70—56.90, Milan 308—310. Curih 1093.5—1096.5, Berlin 1351 — 1354. Dunaj 799 —802, Praga 168.2—169.
Efekti: 7% invest. pos. 1921 84.50—8.5, 2XA % Vojna škoda 343.50, Agrarna 50.50, Hipotekama banka 56, Ljubljanska kreditna 149—153, Praštedtona 850—855. Šećerana Osijek 470—485, Trboveljska 450—470. Vevče 132.50.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.1375. London 25.2075, Milan 28.26. Newyork 519.25. Pariz 20.33, Praga 15.385.
Trst: Beograd 32.30, London 8925, Čarih 338.95.
mm M zagovornik vlntie
Značilni incidenti na včerajšnji seji šefov parlamentarnih skupin. — Dr. Korošec ne vidi volilnega nasilja  —  Konflikti med državnim volilnim odborom in vlado.
Konfiskacije socialističnih in komunističnih listov.   — Hišne preiskave. — Aretacije izgredu ikov. — Hude obtožbe socialistične občinske uprave. — Preiskava pri članih dunajske občinske straže
Dunai, 22. julija. Policija je zaplenila danes vse socialistične in komunistične liste radi člankov in poročil o včerajšnjem pogrebu žrtev znanih dunajskih nemirov. Tajnik komunistične stranke Koplenik je bil radi svojega govora na pokopališču aretiran. V tajništvu komunistične stranke in prj raznih komunističnih voditeljih je izvršila policija hišne preiskave, pri katerih je glasom službenega komunikeja našla mnogo obte-žilnega materijala. Trgovski pomočnik Jakob Miinz, ki je prvi udri v justično palačo in pričel metati spise skozi okno, ie bil danes aretiran in izročen sodišču. Današnja «Reichspost» poroča, da so pri napadu na justično palačo aktivno sodelovali tudi uslužbenci mestne elektrarne, ki so na občinskih vozovih do-važali razno orodje iz občinskega skladišča, s katerim so nato demonstranti demolirali palačo. Policija je danes per-lustrirala 70 članov novoustanovljene občinske straže in ugotovila, da je 40 iz-
med njih aktivno sodelovalo pri krvavih izgredih.
. —; Dunaj. 21. julija. Ker ie socialistični stavkovni odbor prekinil generalno stavko in je podala socijalistična parla* mentarna frakcija primerne garancije za miren potek parlamentarnega zasedanja, je vlada v sporazumu s predsednikom državnega zbora sklicala prihodnjo sejo avstrijskega parlamenta za ponedeljek 25. t. m. ob 15. popoldne. Ob enem je voja* ska posadka i/praznila parlamentarno po* slopje in prevzela običajno stražo zopet policija. Skoda, ki so jo povzročili dunajski izgredi, se ceni skupno na 30 milijonov šilingov (četrt milijarde Din), in sicer 7 milijonov izgube na plačah delavcev, Q mi* Iijonov škode na justični palači, 9 milijonov izgube železniške uprave vsled stavke, 1 milijon škode pri poštni, telefonski in brzo* javni -pravi in okrog 5 milijonov škode pri privatnih, podjetjih.
Seja ljubljanske oblastne skupščine
Današnja zadnja seja pred poči t ni ~ <ni je po C  -a mirno. Uvedla novi- cestnih davkov je odg »dena za čas po v^lft^ah. — Skupne seje ljubljanske in mrib^rsl:   obl.    upščine ne t
Ljubljana, 22. julija. Ljubljanska oblastna skupščina je danes dopoldne nadaljevala svoje razprave in jih končala. Danes je potekla debata v mirnem tonu in hitrejšem tempu, le tupatam. zlasti povodom razprave o cestnem zakonu je prišlo do razburljjvejših momentov. Klerikalce je dražil čkffiek v današnjem «Jutru» pod naslovom -Našim kmetom se pripravlja novo bremen in so inscenirali zato pravo volilno debato, ki je prešla celo na kulturno, socijalno in versko polje. Skupščina ie v glavnem sprejela predlog odseka za javna dela, da se uredba o izpremembi člena 22 cestnega zakona odloži na jesensko zasedanje. Zanimrvo je, da je to uredbo izdelal po dolgotrajnih posvetovanjih z načelniki cestnih odborov ter z odsekom za javna deh oblastni odbor, ki je tako doživel s 5voi;m umikom lepo blamažo.
Interpelacije in predlogi
Predsednik dr. Marko Natlačeai je današnjo plenarno sejo otvoril ob 8-30 dopoldne. V predsedstvenem poročilu je tiaj-preje omenil, da je prejelo predsedstvo dve vprašanji in sicer eno na velikega župana v zadevi gospodarstva gerentov dr. Puca, Liko zar j a in Josipa Turka na ljubljanskem magistratu io drugo v isti zadevi na oblastni odbor. Vprašanje je podpisalo pet članov kluba SLS, med drugimi gg. Anton Rodina, prof. Mazovee in Evgen Jarc. V vprašanju pravijo, da se je po Ljubljani govorilo, da je bil v dobi gerentov sveta prekoračen proračun pri mestnih gradbah za milijonske svote. Od velikega župana zahtevajo vprašalci, da po vlaUjem komisarju pojasni, koliko je resnice na teh govoricah in kdo nosi odgovornost za more bitno mestni občini povzročeno škodo. (Posl. dr. Dinko Puc: ^Nihče ni trpel nobene škode, dokler sem bil jaz na magistratu N Če je kdo prekoračil proračun, ste ga sedaj Vi!) Od oblastnega odbora zahtevajo iiiterpelanti odgovora, kaj namerava ukreniti, da se ta ^razburljiva zadeva čim-preje pojasni ljubljanskim voliIcem.» (Medklic: ^Bližajo se volitve! >)
Dalje je bilo danes skupščini predloženih 18 novih predlogov lokalnega značaja od raznih poslancev. Posl. dr. Albert K r a_ m e r in tov. so vložili predlog radi odpisa zemljiškega d2vka povodom raznih elementarnih nezgod. Predlog je bil odkazan odseku za kmetijstvo, posl. Valentin Po-lianšek in tov. pa predlog glede vpeljave uradnih dnevov za meroiskusni urad na Rakeku. Ta predlog je bil odkazan odseku za javna dela. Predlog posl. Ignacija Sitarja glede podaljšanja veljavnosti stanovanjskega zalcona je bil odkazan odseku za socijalne, zdravstvene in humanitarne zadeve. Poslanec Ivan Urek in tovariši so končno interpelirali predsednika, kako se je izvedla revizija vin. ki je bila svoječasno od velikega župana najavljena, in kaj je s kontrolo vin in imenovanjem kletarskih nadzornikov. Na to interpelacijo bi moral podati pojasnila posl. Miklavec (SLS). Odgovor pa je odpadel.
Pesi dr. Kramer ie nato vprašal: «Kaj je s skupno sejo v Celju?-
Predsednik: Podam svoje poročilo o tem pozneie.»
Poročila odseka za javna dela
Skupščina je nato prešla k razpravi o poročilu   odseka   za   javna   dela. Poročevalec poslanec NTr>v?k je pnvdarjal. da je voda najbolj zdrava, najboljša in-Baje nejša pijača, naglašal je dalje, da moramo
vsem našim javnim zgradbam dati značaj naše slovenske umemosti in pravi tip naše slovenske duše. Predlagal je končno, da skupščina sprejme predloge odseka, ki se nanašajo na 38 raznih zadev, spadajočih v okvir javnih del. Večina je predloge sprejela.
Posl. dr. Kramer ie v debati poudarjal, da se vrši v skupščini, odnosno v po-sarnnih odsekih pravo prekladanje aktov. Cez 200 predlogov je bilo vloženih v zadevah javnih del, a odsek jih rešuje na ta nćjčin, da jih izroča zopet oblastnemu odboru. To ni stvarno reševanje in je samo tratenje dragocenega časa. Predsednik kliče posianca Kramerja radi žabenja skupščine — k redu!
Posl. Evgen Jarc ie govoril v stvarnem oziru k svojemu predlogu glede avtomobi-lizacije javnega prometa. Opozarja na važnost avtoprometa za Ljubljano. (Dr. Kramer: »V Ljubljani kupujejo raje stare tramvaje!) Pos!. Jarc: »Se popolnoma strinjam, g. doktOT!
Odgođena uvedba novega cestnega davka
Skupščina je nato razpravljala o predlogu odseka za jav. dela, da se razprava o uredbi, sestavljeni od oblastnega odbora, o izpremembi ćiena 22, cestnega zakona glede cestnih prispevkov odloži na jesensko zasedanje, češ naj se to vprašanje reši enotno z mariborsko oblastjo. Razvila se je zanimiva debata, ki je postala proti koncu skoro komična.
Posl. inž. Zupančič ie opozarjal na važne posledice, k j bi jih gorenja uredba povzročila v našem gospodarskem življenju. Udarila bi kmeta in Domenila bi pred vsem zmanjšanje vrednosti vseh naših produktov.
Posl. Josip Tratnik ie imel razburjen volilni govor o »Jutru« ter o sociialnih, kulturnih in verskih nedostatkih SDS. (Medklici in smeh: »Ali smo na volilnem shodu?«)
Posl. dr. Dinko Puc je opozarjal na kvarne posledice uredbe za naše gospodarstvo ter odločno zavrnil žaljive napade pred-govornika na SDS. Konstatira, da kaže predsedstvo dvojno mero, drugačno proti opoziciji, drugačno proti večini, ki lahko kvasi vse neumnosti. -Stalno dokazujete, da je naša stranka na smrtni postelji, pri tem pa se borite proti nam z vsemi sredstvi. Fakt pa je, da naša stranka raste in napreduje, Vaši glasovi pa stalno padajo.c
Posl. dr. A d e 1 e š i č je v imenu oblast, nega odbora branil uredbo, posl. Fran Z e-b a 1 je podal kratka pojasnilu o toku razprave v odseku za javna dela, nakar je posL Jože Erjavec v daljšim govoru branil uredbo. (Dr. Kramer: >Zakaj jo pa potem odlagate?<) Po raznih pojasnilih je skupščina sprejela odsekov predlog za preložitev razprave na jesensko zasedanje.
Skupščina je nato po kratkih pojasnilih poročevalca posl. Evgena Jarca sprejela z večino glasov predlog, da s« oblastni odbor pooblašča za imenovanje upravnega in nadzorstvenega odbora Kranjske hranilnice, a soglasno predlog glede povišanja jamstva oblastnega odbora za posojilo 1 milijona Din v svrho obnovitve električne centrale v 2i-reh, s pogojem, da asanačui načrt odobre odjemalci toka.
Vprašanje realke
Poročevalec posl. Evgen Jarc je nato predital predlog dr. Puca in tovarišev glade
4
806
4254
Redukcijo šolstvo u Sloveniji
»Učiteljski tovariš« potrjuje navedbe našega lista. — Protizako-nitost vladnega odloka o redukciji- — Kdo je krivec? — Dema-goštvo klerikalnih in sorodnih listov
Z redukcijo osnovnega Šolstva v Sloveniji, ki je bfla odrejena z odlokom prosvetnega ministrstva O. N. br. 38.489 z dne 10. junija 1927, se bavi v posebnem članku tudi zadnji >Učitetfski Tovariš«, ki ugotavlja, da je bila Izvedena redukcija z motivacijo, da v ukinjenih razredih ni bilo dovolj (30) otrok, ponekod pa. da so se razredi ukinili, ker ni zanje prostora. In drugod, ker se Šolski prostori uporabljajo za druge svThe in se s tem odtegujejo šolski uporabi.
»Učiteljski Tovariš« v glavnem potrjuje vse naše uvedbe. Pravi, da se obstoj vporednic z 10 ali 15 učenci ne da zagovarjati, — česar tudi nismo zagovarjali, — vsa drugačna pa je stvar, kjer razred ne šteje morda polnih 30 učencev, pa so terenske, gospodarske in druge prilike take, da obstoj razreda utemeljujejo. Mi smo v tem oziru navedli primer barianske šole, nad čemer se je spodtaknil »Slovenec«.
Nadalje ugotavlja »U. T.«, da so bile o omenjenem odloku ukinjene vzporednice in sistemizirani razredi in piše:
»To je stvar, o kateri moramo izprego-voriti. Vzporednico otvorimo tam. kjer se izkaže potreba in kolikor časa traia potreba. Ako te ni več, se brez nadaljnjega ukine vzporednica iz enostavnega razloga, ker ni potrebe. Učna oseba gre drugam. Zato tudi vzporednice ne moreio biti stalno zasedene, učne osebe na takih mestih morejo biti na to pripravljene. Ako na obstoja kaka vzporednica tri leta z zadostnim številom učencev, tedaj je mogoče to vzporednico sistemizlrati in jo spremeniti v stalen razred in s tem šolo razširiti v večrazred-nico. To pa se more izvršiti le s pristankom lokalnih, šolo vzdržuločih faktorjev. Takega stalnega razreda in slstemfzovane-ga mesta pa nI mogoče ukiniti, če k temu ne pristanejo šol o vzdržujoči činitelji. Učna oseba, ki je dobila tako mesto z razpisom, je stalna na mestu in je nikdo ne more prestaviti brez predhodne disciplinske obsodbe, odnosno po lastnem pristanku.
V kolikor so bili z zadnjim odlokom ukinjeni taki stalni razredi in s tem organizacija kake šole reducirana, je po še veljavnih zakonih protipostavno.«
Šolovzdržujoči činitelji so kranji šolski sveti in zaradi tega je bilo popolnoma umestno, da smo opozorili na ovire, ki jih postavljajo ponekod razvoju šolstva klerikalni krajni Šolski sveti.
Popolnoma se tudi strinjamo z »Učiteljskim Tovarišem«, ki pravi: »Vsekakor je
bila izvedba redukcije po stanju učencev sredi leta preuranjena Verjetno je, do bo v začetku leta na mnogih šotah več otrok in bo treba že ukinjene vzoorednice ponovno otvarjati. Zato je z nameravano redukcijo počakati do vpisovanja, ki bi se bflo moralo izvesti že koncem leta, pa se naj vsaj sedaj takoj izvrši, da se dožene točno Število otrok in razredov. Učnim osebam pa, k! bodo brez mesta, pa preskrbeti pravočasno nova službena mesta* da ne bodo brez službe, šole pa brez učiteljev. Z delom pa je pričeti takoj, da bo do začetka Šolskega leta vse v redu in na svojih mestih. Nujno je končno potreba razširiti one šole, ki imajo v razredih po 70 m več učencev.«
Kar se pa tiče trditve »U. T.«, da je izrabil del našega časopisja demagoško te redukcije brez stvarne argumentacije v strankarsko - politične svrhe, moramo ta očitek, kolikor se tiče našega lista, zavrniti. Mi smo navedli povsem stvarne argumente na podlagi izdanega odloka, ki jih ponavlja tudi sam »U. T.«. Ako bi ne sprožili stvari v javnosti, bi o njej sploh ne izvedela in stvar bi bržkone mirno zaspala. Jasno je, da je pri vsakem ukrepu, ki se tiče naših javnih razmer, treba iskati in ugotoviti tudi povzročitelja, ki ie v tem slučaju sedanja vlada, podpirana od klerikalcev, in pa prizadeti krajni šolski sveti, ki niso protestirali proti odloku. Če smo to ugotovili, se ne more govoriti o demago« štvu na naši strani, ker smo imeli predvsem v vidu koristi našega Šolstva in učiteljstva, ako pa je ta očitek usmerjen drugam, kar bi bilo iz ugotovitev »U. T.« glede redukcije šolstva, ki se v bistvu strinjajo z našimi ugotovitvami, mogoče sklepati, je popolnoma umesten, samo jasnejše bi moral biti izražen.
Popolnoma se tudi strinjamo 7. »U. T.«, ki pravi: »Drugi del časopisja je iznesel stališče, ki mora v vsakem resnem učitelju vzbuditi le pomilovanje. Tako n. ur. se absolutno ne da zagovarjati danes domači pouk, kakor je reakcionarno stališče, da bi bogate občine morale imeti boliše šolstvo, revnejše pa bi se morale ravno zaradi svojega uboštva odrekati ali biti celo brez njega. Vso resnost izgube članki o redukciji, ki danes označujejo za končni smoter osnovne šole, »če zna otrok le pisati in čitati — drugo vse ven Iz šole.«
Toliko, da smo s? na jasnem.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Žena zaklala svojega moža. — Žena izdala moža - morilca, — Pretep v sodni dvorani. — Velik požar v okolici Varaždina
V majhnem selu Bjeliševcih pri Kut-jevu se je te dni odigrala krvava dru- | žinska tragedija, v kateri je žena zaklala svojega moža. Seljak Mi jo Dr da se je pred 20 leti poročil s svojo izvo-ljenko Ano, ki mu je rodila 8 otrok, izmed katerih je najstarejši star 18 let, najmlajši pa je v drugem letu. Dvajset let zakonskega življenja je bilo za zakonca dvajset let pekla. Te dni se je Mijo vrnil od nekega opravka domov, kjer so pili tudi rakijo, ter poslal enega izmed otrok v gostilno po špirit, da bi ga razredčil z vodo in še nadalje pil.
— Ali še nimaš dovolj, ga je vprašala žena.
— Hočem piti, ti pa molči! ji je odgovoril.
— Ali moraš vse do zadnje pare zapiti?
— Jezik za zobe!
Medtem je najmlajši otrok, kakor izpoveduje žena, zaprosil za kruh. Prijela je za žepni nož. da bi odrezala otroku kruha, v tem trenutku pa je mož pristopil k njej, jo udaril s pestjo po glavi, prijel za pločevinasto zajemalko in začel mlatiti po njej. Žena je z nožem v roki hotela pobegniti na dvorišče, toda mož jo je na pragu ujel, prijel za ramena in jo hotel vreči na tla. V boju, k'i se je razvil med obema, je žena zabodia z nožem moža v vrat in mu prerezala glavno žilo tako, da je
obležal na mestu mrtev. Žena se zagovarja, da ni nameravala zaklati moža, da se je samo branila in je pri tem mahaje z rokami nehote zabodla moža. Orožniki so jo aretirali in izročili sodišču v Kutjevu.
★
V selu Orehovici, srez Prelog, je v noči 26. maja začul kovač Matija Horvat, da hoče nekdo vdreti v njegovo izbo. Vstal je s postelje in stopil na dvorišče, kjer je opazil štiri vlomilce. Ko je zaklical svojemu sinu, naj mu prihiti na pomoč, je počil strel iz vojaške puške in Horvat je obležal na mestu mrtev. Zločina je bil osumljen seljak Blaž Vrbanc iz Orehovice. ki so ga videli istega dne blizu Horvatove hiše, kako se je razgovarjal z dvema seljakoma, ki sta se, opažena od poljskega Čuvaja, skrila v grmovje. Zaradi pomanjkanja dokazov so Vrbanca izpustili, orožništvo pa je nadaljevalo preiskavo in ugotovilo, da je po umoru Horvata izginil iz vasi Rudolf Balent, ki je bil precej na slabem glasu. Orožniki so izvedeli, da je odšel v Novi Grad na delo, zato so začeli najprej iz-praševati njegovo ženo. ki je takoj pričela pripovedovati, da ji je mož priznal, kako je ubil Horvata. Izsledili so tudi RudJolfa Balenta, ki je istotako priznal, da se je pred umorom Horvata dogovoril s kmetskimi fanti   iz Orehovice
Hugo Bettauer:
12
Nekega popoldneva se je Fattv sprehajal po širokih nasadih v Tuile-rih. Na neki klopicj je opazil mlado, krasno dekle, ki je čitalo neko knjigo. Fatty, ki je postal tekom svojega kratkega bivanja v Evropi vedno drznejŠi, kar se tiče žensk, je brez vprašanja sedel poleg mlade dame, ki ga je le po strani ošinila s pogledom. Napravila je vtis grandijozne. odlične dame. Oblečena je bila preprosto, toda zelo okusno, zelo diskretno našminkana in je čitala Mussetove pesmi, kar je vzbudilo takoj od začetka Fattyjevo pozornost. Čez nekaj časa je zaprla knjigo in sa-njavo zrla pred se. To je bil za Fattyja pravi trenutek.
Fatty je sne! klobuk, se odkašljal in začel v ne baš popolni francoščini:
— Oprostite milostiva, toda jaz sem tukaj tujec. Ali sem tu prav v Tuilerih?
Na tako uljudno in nedolžno vprašanje je dekle seveda moralo odgovoriti in tako se je razvil med njima kmalu živahen pogovor. Kakšen rojak je. ali mu Pariz ugaja, ali se ne zdi tudi
njemu, da hočejo vse »boehe« (Nemce) izgnati iz Evrope, ali jih marajo v Ameriki, ko so vendar sami špijoni in love užitne otroke in slično.
Fred je kmalu zvedel, da ima mlada dama komaj devetnajst let, da je hčerka nekega višjega magistratnega uradnika in da se piše za Klavdino Lagran-ge. Naravno, da je bila vzgojena v samostanu. Govorila je z veliko ljubeznijo o svojih stariših in se je sploh izkazala kot fino čuteče, spodobno in mu-zikalično izobraženo bitje, ki sanjari celo za Wagnerjem, dasiravno je bil »boehe«.
— Nič se ne ve, je pripomnila resno, — morda pa niti ni bil »boehe« ali pa je morda v žilah njegovih pradedov tekla francoska kri.
Fattv je bil za Klavdino naravnost navdušen in jo je smatral za najprimernejšo družico Henry Garricka. Vseeno pa je sklenil, da bo tokrat skrajno previden. Ko mu je z lahnim nagibom glave dala dovoljenje, da jo spremlja, jo je popeljal v najetem avtomobilu do stanovanja njenih starišev blizu Boule-varda de Magenta, pri čemur je ob enem ugotovil njen natančen naslov. Ni pa tudi zamudil prilike ter jo prosil za sestanek. Predlagal je, da skupno po-
Blažem Vrbancem, St. Lipičem in Albinom Popovićem, kako bodo vlomili v Horvatovo hišo. Albin Popovič mu je dal vojaško puškto, s katero je stal na straži, dočim so ostali skuSali vlomiti v hišo. Ker jih je Horvat presenetil, so mogli ukrasti samo par hlebov kruha, nakar je Balent ustrelil Horvata ter so vsi štirje pobegnili. Zločinca so aretirali in izročili sodišču.
*
V okolici Varaždina je divjala včeraj silna nevihta. Med nevihto se je bliskalo in treskalo, da so se ljudje kar križali. Nenadoma je udarila strela v gospodarskto poslopje grofa Belardigen
v Šaulovcu. Veliko poslopje, v katerem je bilo spravljene mnogo krme in razni gospodarski stroji, je bilo v hipu v plamenih. Strela je vrh strehe napravila skoraj meter široko luknjo, skozi katero je hip pozneje udaril prvi ognjeni zubelj. Domačini so sicer skušali ogenj pogasiti, toda velika zalosa krme se je vnela tako naglo, da je bil vsak trud zaman.
Le z največjim naporom so rešili nekaj gospodarskih strojev, predvsem mlatimico ter izpustili iz hlevov živino. Med tem so prihitele na pomoč požarne brambe iz vse okolice. Požar je bil tako silen, da se je viciel na 18 km daleč. Domačini in okoličani so skupno z gasilci vso noč gasili, a šele naslednjega popoldne se je posrečilo ogenj popolnoma pogasiti. Obstojala je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na ostala poslopja, kar bi lahko povzročilo katastrofo. Škoda je zelo velika in se ceni na pol milijona Din, je pa deloma krita z zavarovalnino.
★
Pri nas spoštujemo sodišče kot naj* višjo ustanovo, kjer se deli pravica in kaznuje krivica. Izgleda pa, da v ne« katerih južnih pokrajinah nimajo ta* kega rnigljenja o sodiščih, sicer bi se ne mogli dogajati slučaji, kakor ne* davno v Bjelini, kjer se je na razpra«
vi razvil krvav pretep in so morali ce* lo sodnike obvezati, par ljudi pa pre* peljati v bolnico.
Tožila sta se dva ugledna meščana iz Bjeline. Radi malenkosti, kakor se ljudje sploh najraje tožijo, radi piska* vega oreha. Prepiri in prerekanja niti pred sodiščem, kamor sta se zatekla oba nasprotnika, niso prenehali. Med razpravo je začel toženi trgovec Rado* ševič ostro napadati tožitelja, občin* skega komisarja Djukanoviča. Ta je h\V precej časa miren in je prosil svojega nasprotnika, naj potrpi, dokler sodišče ne izreče sodbe. To pa je menda Rado* ševiča še bolj razkačilo tako, da se je svojega nasprotnika dejansko lotil. Ta pa ne bodi len tudi ni več prizanašal in tako sta si bila kmalu v laseh. Vme* šale so se tudi priče, ki so potegnile vsaka na svojo stran in tako se je sod* na dvorana v hipu spremenila v pravo gostilniško sobo, kier se pretepajo po vseh pravilih in metodah. Pokale so klopi, lomili stoli, frčale knjige in spi* si. Orožniki so si zaman prizadevali, da bi ločili nasprotnike in kmalu so s sodniki vred udrihali na levo in desno, da so se mogli obraniti pred napadal* ci. Konec: eden težko ranjen; zlomili so mu spodnjo čeljust, desno roko in dva zobaj dva lažje ranjena s krvavi* mi glavami, vsi ostali pa so odnesli ka* ko prasko ali bunko. Enemu sodniku so razbili očala, enemu pa raztrgali obleko. Razprava je bila seveda odgo* dena, v akcijo pa je stopilo državno pravdništvo, ki namerava nestrpne pretepače poučiti, da sodišče ni kraj za fizična razračunavanja, marveč da se tam reže pravica po zaslugi in po* stenju.___________
Nesreča nikoli ne počiva
V ljubljansko bolnico so včerai pripeljali več težko poškodovanih oseb. večinoma žrtev lastne neprevidnosti. Dopoldne so z vlakom pripeljali Iz Litije težko Doškodo-vanega 23Ietnega žagarskega Domočnika Ivana Zupančiča, uslužbenega pri posestniku Kunstlju. Zupančič je žagal drva na cir-kuiarki, pri delu pa mu je odletela masivna deska s tako silo v trebuh, da se je onesvestil. Njegov ostanje ie resno.
Čudna nesreča se ie primerila v Peči pri Kamniku. Desetletni Ciril Jezeršek, sin posestnika, je hodil za materjo, ki ie kosila travo. Nesreča je hotela, da ie mati, ki sina ni videla, močno zamahnila s koso in ga
vsekala v desno nogo. Deček, ki je bil pripeljan v bolnico, je težko poškodovan.
Posestnikov sin Maks škoflc iz Pristave je doma tresel sadje. Padel ie z drevesa in s! zlomil desno roko v zapestju. Moral je v botoico.
Oven Franc, 15letni sin posestnika iz Velike Ilove gore je peljal voz. naložen s težkimi hlodi. Radi prevelike :eže se je strlo eno kolo in fant je padel pod voz. Pri padou si je zlomil desno nogo.
Smrtna nesreča v gorah
Kako je ljubil pokojni dr. Kwe-ber naše planine
Včeraj dopoldne sta našla člana turistov-skega kluba Skala< St. bporn in An. Ba-novec pod Stolpom rta P risank u smrtno ponesrečenega, odličnega nemškega turista, državnega pravdnika Friderika Kwebra. Ponesrečeni je bil doma iz Halberstadta v provinci Sachsen na Pruskem. Bil je velik prijatelj znanega dr. Kugvja in ie aranžiral tudi njegova predavanja o naših planinah po Nemčiji. V svoji domovini se je seznanil tudi s seslro ge. Helene dr. Bretljevo vdovo go. Hannikovo, koje mož je bil njegov prijatelj; Kugvjevo predavanje in pa povabilo ge. dr. Bretljeve so ga navdušila za nase gorske velikane in njih krasote. Na povabilo ge. dr. Bretljeve je med drugim odgovoril::
Ze dolgo me zapeljuje misel, da bi fti ogledal gore vaše domovine, Karavanke, Kamniške in Julijske alpe s Triglavom. Sedaj sem se odločil in 9. Un. odpotujem. V nedeljo 10- tm. bom v Ljubljani. Nekaj dni po dohodu bi odšel v gore čez Kamnik-Cr-S& Veselim *e že na izlet v kraljestvo Triglava. Poleg Triglava m? vabijo še Mangart, Jalovec itd. .Mogoče obiščem tudi dr. Kugvja, ki je na oddihu v VVoltsbachu pri Trbižu. Ce nanese prilika, posetim tudi Adrijo tja do Raguze. Upam, da bom \ idel in doživel v vaši domovini premnogo lepega in ee bom potrudil, da širim z besedo in peresom v krogu ožjih prijateljev in po vsej Nemčiji lepoto vaših gora in se tako oddolžim vašemu povabilu.
V sredo, 13. t ni. je odiel sam na Triglav in na Razor. Ga. dr. Bretljeva je prejela od njega v torek, 19. t. m., torej že po nesreči, razglednico s pozdravi 3 Triglava. Med-drugim piše F. K\veber:
Po Bambergovi poti sem srečno dospel na vrh Triglava. Ne morem t?e načuditi nepo-pi?ni krasoti vaših gorskih velikanov. Ker je to letos moja prva večja tura, je bila zelo naporna.
Na vrhu Prisanka se je nemški gost-tu-rist najbrže radi močno zrahljanih klinov in neopreznosti ponesrečil in strmoglavil s specijalko v roki v prepad. Ker je bilo nemogoče, da bi Sporn in Banovec spravila sama ponesrečenca v dolino, ga bo rešiia ekspedicija pod vodstvom prof. Ravnika prenesla v Kranjsko goro. 0 nesreči je bilo obveščeno SPD, državno pravdništvo v Hal-berstadtu in nemški konzulat v Zagrebu. Pogreb se bo vršil po določilih rodbine.
Državni pravnik F. Kweber je bil star •19 let in odličen nemški turist ter prijatelj našega naroda. V nekem pismu na go. dr. Bretljevo omenja, da so Nemci z nami nepravilno ravnali iu nam delali krivico zato, ker nas niso poznali in niso vedeli, da *»mo priden, inteligenten in dober narod. Slovenci smo izgubili ž njim odličnega, izobraženega in odkritega prijatelja.
Oozdovniški tabor pod
Begunjščico
Slovenski gozdovniki so si letos posta* vili svoj tabor v lepi in prijetni dolinici pod Begunjščico, od koder imajo krasen razgled na \Vilfanovo kočo in Begunjščico in na Stol s Prešernovo kočo. Pot v tabo* rišče vodi od postaje Lesce ali Radovljica do Begunj. Odtod mimo cerkve in kaznila niče do g-radu Kamen. Više gradu je na desni strani poti znamenje. Od znamenja se odcepi steza na desni strani pori in pe* 1 je v tabor. Od znamenja do tabora je pot markirana. Gozdovniki so si letos postavili 13 šotorov, med njimi je šotor, ki so ga gozdovniki kupili s podporo mestne ob* čine ljubljanske. Šotori tvorijo lepo simc* trično sliko in so postavljeni v obliki kro* ga. V krogu stoji cTikoviti gozdovniški to* tem in gori K»večni ogenj«.
Tabor vodita starešina Beli Medved in načelnik Rdeči Volk z ostalimi funkcijo* narji. V taboru vlada lep mir in red ter so gozdovniki zelo zadovoljni. Hrane imajo dovolj,  le   prva   dva   dneva   so  bili brez
setita kako gledališče, nato pa gresta 1 vkako fino restavracijo supirat.
Klavdina se je nekaj časa obotavljala, nato pa je energično dvignila svojo lepo glavico in pristala.
— Ker ste Američan in tujec, menda smem to storiti, ne da bi omadeževala s tem svojo in čast svojega starega očeta. Dobro torej, oskrbite vstopnice za Folies dramatiques, kjer baš sedaj vprizarjajo fletno veseloigro. Pridite torej jutri ob 9. po mene.
Prihodnjega dne je Fatty predvsem instruira! svojega slugo in ga zopet instaliral v vlogo detektiva. Gaston je moral poizvedeti vse, kar se da ugotoviti o Klavdini, preiskati, ali so njene navedbe resnične, ali je pridno in pošteno dekle in zlasti, ali je dobrodušne narave. V tem oziru je namreč imel Fred svoje principijelne pomisleke. Parižanke so se mu dozdevale ze^o temperamentne, kar je sicer včasih zelo prijetna lastnost, ki pa lahko zavede k jezlavosti in besnenju.
Gaston je svojo nalogo odlično izvršil. Prinesel je izvleček iz krstnega zapisnika, s čemur je bilo nedvomno dokazo.no, da ima res šele devetnajst let, in da se ne izdaie za mlajšo, kar pri ženskah ni nič nenavadnega. Njen oče je bil v resnici višji magistratni
uradnik. 2iveli so sicer v skromnih, vendar pa urejenih razmerah in hišnica, ki dobro pozna notranjost in zunanjost prebivalcev svoje hiše. ni mogla dovolj nahvaliti krotkosti in dobrote lepe Klavdine. Zelo širokogrudna pri napitninah, vedno vesela, prijazna z otroci, ki jih pogosto obdaruje z raznimi malenkostmi in slično.
Fattv je bil ves srečen. Će bo šlo vse dobro, bo lahko že v kakih osmih dneh pozval Garricka v Pariz in njemu samemu prepustil vse nadaljno. On sam pa bo lahko potem še nadalje razkopaval po pariškem sen jaku. seveda ne radi tega. ća bi se oženil. Tudi bi ne stavil pri tem toliko pogojev kakor njegov šef.
Klavdina je bila v loži lepa, da bi jo človek' kar snedel. Imela je ljubko, vo-denozeleno večerno toaleto, zgoraj malo in spodaj kratko, tako da se je Fat-ty lahko na prvi pogled prepričal, da so telesni atributi res taki. kakor si jih je želel in izgovoril Garrck. Od komedije, ki so jo vprizorili, Fattv sicer ni razumel skoraj ničesar, vendar pa se je Klavdma sijajno zabavala, od srca nasmejala in pri vsaki komični sceni je od veselja zaploskala s svojimi drobnimi ročkami. Parkrat je potapljala tudi Fat-tyja po bedrih, kar je vzbujalo pri njem
mleka, ker ga domačini oddajajo na Bled. Kopajo so v bazenu, kjer imajo tudi prije« ten tuš pri  podrtini starega italijanskega mlina.   Gozdovniki prirejajo izlete in so doslej pohiteli na Bled, Boh. Bistra >ro in Begunjščico.    Povsod  so  zelo prijazno sprejeti. V nedeljo so imeli vse polno obiskov, posebno - strani domačinov, ki se kar ne morejo načuditi novi vasi, ki jc na« stala preko noči. Z jozdovniki so si veliki prijatelji in  že  sedaj  pravijo,  da  jim bo po prijetnih gozdovnikih dolgčas in bod<> zopet zapuščeni.    Gozdovniki  >c drugače počutijo prav dobro, Ie vreme jim :i.i£-a.ia ker imajo gotovo vsak č najmanj dve uri    ?žja. Solnca  ne pogre šajo in so nekateri že tako Crni. da sam sebe ne poznajo.
Med gozdovniki je tudi nekaj malih junakov, tako n. pr. mali Štefan, ki n dO" bro rejen in ima naslov »ti mali Schrey«, ta je s samim kolegom ra/bi! ;" kg te^kv* skalo, ki jc priletela s hriba: dalje imajo malega Vojka, ki ima večkrat \ lažne oči, češ vse. kar manjka, je mama: petletni go" dovnik Peterček jc ohletal vse male okol* škc hribe in bo kmalu šel na Stol. m.iH Vladko ima pa poseben talent /a odpiranje šotorov ob dežju. Ra/nmc se. da po \ si H mali gozdovniki najraje v t .»horu, k «cr ne manjka solnca. m kruha in »o ves dan bosi ter sc naletajo do mile volje. Dobro in koristno bi bilo. da bi si tabor *gk starši in učiteljstvo. d I se uverijo ristnosti gozdovništva. Gozdovniki po* zdravlja jo vse svoje znance in prijatelje ter jih pozdravljajo z gozdov nišk.m: z Vami!«
železnica
KOLEDAR.
Danes: Petek. 22. julija 1927; katoličani Magdalena: pravoslavni: 9. julija. P«r-
Jutri: Sobota, 23. julija 1927; katofeca Apolinar; pravoslavni: ln. julija. 40 miličnikov.
DEŽURNE LEKARNO:
Danes: Sušnik. Marijin trg: Kura it. (in-spošv etska c.
Jutri: Ramor. Miklošičeva c; Trr'. K 1 Mestni uz.
m
Solncc zaide danes ob 19.39 vzide ftrtH ob 4.34 in zaide ob 1&3&
Novice iz Split
Split, 20. julija.
Sreski kandidati SDS. Za srez Makar« sko kandidira g. Ivan Miosić. obč. načelnik v Gradcu, v Sinu g. dr. Ante Sesardic, /h. Šibenik pa g. Marko Jcžina. direktor gim» nazije v p.
Konferenca UPS je izbrala danes za nosilca z- Stjepana Barića. pređvcd^ I 1 F-TPS.
Političen pretep. Okro* II. ure d -poldne je bila splitska publika priča interesantne rokoborbe. Fedcrali** dr. J > Brki*! iu Radićev disident Mih.i Jer.nič iz Šibenika sta vroče debatirala pred kavarn » Bellevue. Padali so ostri izrazi, za finale pa so pokale pusti. Prisotni go>U 10 fM v svojo veliko zabavo razdvojili. Težkih p ». sledie seveda ni bilo.
Kanalizacija. Občinska uprava je odredit te dni v šestih uiicah napravo veliki!] modernih kanalov, tirade se v globočini 3 metrov. Prcddela za asfaltiranje Wilso« nove obale so dovršena in se pollgl betonska podlaga za asfalt. S tem je. nnisto Split zopet napredovalo na kmeti / U njega lica.
Prevoz naših i is cijeni I'" v z d-malimi brodovi. Znani trust ju/noarm Pelarinović Comp. ie osnoval s s•kIaIovj-nient anzješkc^a kapitala veliko u-nnaic transatlantško narobrodno društvo, ki bo \ ršilo prevoz na<ih izseljenikov preko r>ce-tmk. Povod za to je dala neka tuja liol.id-ska družba, ki jc hotela Jobi,: ttfce 'r- t -silo od nase drža\ e
Streljačka družina osnuje v rsplttu na ustanovnem občnem zbora v MlMta
Policija ima strog Ulog. da apelira vsakega preklinjcvalca. Imenovan k (PCct. jelno za to agent, ki pa ima dela čez ^! Vsaki čas so aretacije in dodeljevanje Itaz-ni od 100 do 1000 Din ali zamera t zaporom. Gode se komični prizori. Neki dela« vec se ie prijel za glavo, ko so no p rit i s« itili za kratko besedo J. . . ?»0 Din i:i
kričal:  «J____        Vam  ovu  naredbu, postat
čete mii;onari!> S tem je seveda profitiral šc 100 Din.
čudne- občutke. Na eni strani mu je bilo to seveda skrajno prijetno, na driiKi strani pa jc bilo tako početje za bodoča soprogo njegovega šefa vsekakor nekoliko nespodobno.
Po predstavi je prepustil določitev restavracije, kjer bosta supirai;«, ii lepi spremljevalki. Predlagala jc Noel in Patard, kar je tako nekako najt* ' e med najboljšim in pristavila:
— Tam so ljubki in udobni separeji, kjer smo lahko popolnoma nemoteni. Tudi natakarji so tam zelo diskretni.
Fred je od presenečenja odprl svoja nekoliko na široko zraščena usta.
— Separe? To se mu je dozdevalo \ išek pikanterije in evropske pokvarjenosti. V Ameriki bi si ne upal te besede niti glasno spregovoriti in nevvvorški zakoni strogo določajo, da morajo biti v separejih najmanj tri osebe, kar je sililo newyorške lahkoživce Često do nenavadnih, zapletenih doživljajev.
Tukaj v Parizu je bilo očividno vse drugače. Seveda on ni poznal tukajšnjih običajev in se mu je zdelo silno prijetno, da lahko gredo mlada dekleta z neznanimi moškimi v separeje, ne da bi si pri tem mislila kaj slabega in hudega.
5996
Dnevne vesti
Vi Ljubljani, dne 22. julija 1927.
— Avstrijsko priznanje našim oblastem.
Dunajska »Neue Freie Ptesse« obširno poroča o konctfjantnosti ju*oslovenskih oblasti napram dunajskrm izletnikom, ki se Tadi nemirov na Dunaju in stavke na železnici niso mo&le vrniti na svoje domove ter so morali v Mariboru čakati na konec stavke. List s priznanjem beleži, da Dunajčanl od hi gosi ov enakih oblasti niso pričakovali tako ljubeznjrvega in prijaznega postooanja. Mariborska mestna občina in policija sta storili vse, da omogočita številnim tujcem bivanje v Mariboru. Avstrijske potnike so nastanili brezplačno v dekliškem zavodu, v ženskem samostanu in v krasno urejeni vojašnici. Razun tega je okrog SO Avstrijcev, ki so bili brez vsakih sredstev, dobilo od občine brezplačno oskrbo in nekateri izletniki so dobili na posredovanje mestne občine celo posojila za povratek v domovino. S posebnim priznanjem beleži dejstvo, da mariborski gostilničarji in hotelirji irenutne konjunkture in stiske potnikov niso izkoriščali, marveč so iih solidno postregli in marsikje še celo po znižanih cenah. Tudi mnogi privatniki so nudili Du-ttajčanom brezplačno stanovanie in prebrano.
— Poklonite v manom jugoslovenskih vojakov v ČSR. V sredo dopoldne sta poselila generalni inšpektor češkoslovaške armade gen. Podhajskv s soprogo in šef pre-zfdija ministrstva narodne obrambe general VVelnerek mavzolej v Jindficnovicah, v katerem počivajo zemski ostanki 6000 jugo-slovenskih vojakov. Vojaška dostojanstvenika sta položfla na mavzolej šopek svežega cvetja. Pri mavzoleju ju je pozdravil inšpektor vojaških grobov SHS C vrč an in v imenu jugoslavenske vlade, tovarnar Per-gut pa v imenu jugoslovenske kolonije v Pragi.
— Izpremembe v sodnopisarniški službi.
S pravno veljavnostjo od. dne 1. julija 1921. so pomaknjeni: a) v I. skupino zv*aničnikov pisarniški oficijanti Milka Zupančič pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Josip Kolar pri okrožnem sodišču v Mariboru in /gnacij Tkavc pri okraj, sodišču v Slov. Bistrici in jetniški pazniki II. skupine Jakob Stucin, Matevž Ovsenek, Josip Pizzulin in Franjo Tumpej pri deželnem sodišču v Ljub Ijani, Jernej KlenovŠek, Urban Leban, Rudolf Macarol in Franc Skale pri okrož.iem sodišču v Celju, Andrej Božnik in Ivan Lln-dič pri okrožnem sodišču v Maribu;u m Al. Palčič pri okrož. sodišču v Novem mestu; b) v II. skupino zvandčnikov: pisarniški ofi-cianti (pisarniške oficijantinje): Josip £i:c pri okrajnem sodišču v Ptuju, Josip Bogateč pri okrajnem sodišču v Ljutomeru, Anton Veber pri okrož. sodišču v Ceiiu, Terezija Hrovat pri kraj. sodišču v Kamniku, Anica Kvas pri okraj, sodišču v Konjicah, Zofija Vanič pri okraj, sodišču v Kjskt:n. Bogomila Sušnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, Angela Sentjurc pri okrožnem sodišču v Mariboru, Vido Frančič pri okrajnem sodišču v Trebnjem, Alojzd S'ementk pri okrajnem sodišču v Koniican. Mara Novak pri okrajnem sodišču v Metliki, Nežica Amaher pri okraj, sodišču v Celju in Ida Pavlin pri dež. sodišču v Ljubljani in jetni-.ska paznika III. skupiie Vahntin Mak ir Mihael Mak pri okrožnem sod.'šču v Celju
— Izlet v Prago priredi začetkom sep-icinbra LTmetnostno-zgodovinsko društvo za omejeno število udeležuikov. Izletniki odidejo iz Ljubljane v torek dne 30. avgusta in se vrnejo v četrtek dne 8. septembra. Na programu je ogled metropole češkoslovaške republike, ki ie bila v vseh umetnostnih dobah izredno aktivna. Glavne gotske in baročne cerkvene in posvetne stavbe nudijo veliko bogastvo francoskih, severnih, italijanskih in domačih oblik. Praga je mesto mnogih umetnostnih zbirk in pomembno središče modernega kulturnega življenja, pred vsem glasbenega i_ gledališkega. Izletniki si bodo ogledali razen Prage lepo mesto Kutno Horo z mnogimi srednjeveškimi stavbami, med katerimi je katedrala sv. Barbare posebno znamenita. Letno bivališče čeških kraljev, Karluv Tyn, ki je tudi na programu, hrani mnogo del češke slikarske šole Iz 14. stoletja. — Izletniki bodo prisostvovali svečani otvoritvi razstave slovenskega modernega slikarstva dne 7. septembra v Pragi. Izlet vodi dr. France Mesesnel; stroški bodo znašali za lOdnevni izlet z vožnjo vred okrog 2000 Din. Obvezne prijave sprejema vodja izleta od 22. do vštevši 26. t. m. vsak dan med 11. in 12. uro v umetnostno - zgodovinskem seminarju na univerzi. Oddati ie treba za dobo izleta veljaven potni list brez vizumov in takso 150 Din za osebo. Prijave se morejo izvršiti tudi pismeno.
— Odkritje Sumanovega križa pod Mrzlo goro. Starši pred letom ponesrečenega medicinca Pavla Sumana so dali postaviti na Okrešlju pod Mrzlo goro spominski križ, ki bo v nedeljo 24. t. m. ob 10. uri dopoldne blagoslovljen in odkrit. Ob 4. zjutraj bo v Kamniški Bistrici za ponesrečenega zadušnica - obletnica.
— Razpisane šolske slusbe. Razpisujejo so ravnateljska mesta na meščanskih šolah v Brežicah, na Rakeku in v Trbovljah. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 1. avgusta pri pristojnem ravnateljstvu.
— Povratek prometnega ministra. Prometni minister general S. Miloša vi jevič se vrne danes zvečer z inšpektorskega potovanja po Dalmaciji v Beograd.
— Nov vladni komisar pri Narodni banki. Za vladnega komisarja pri Narodni banki je imenovan beogradski odvetnik Dušan čoki6. To mesto je bilo po vpokojitvi Koste Gliv-niča izpraznjeno«
— Mednarod. dijaški kongres. Letošnji mednarodni dijaški kongres se bo vršil od i. do 9. avgusta v Bernu. Jugoalovonako dijaitvo bo zastopano po večji delegaciji, M odpotuje v Bern 29. t m.
— Pravilnik o izpitih inienjerjav-suplen-tev. V trgovinskem ministrstvu sestavljajo pravilnik o polaganju izpitov inženirjev suplentov na srednjih in tehniških šolah. Inženirji, ki polože izpit, postanejo profesorji strokovnih Šol.
— Velik observatorij na Pruski srori. Beogradska univerza je sklenila pogodbo s znanim samostanom na Fruški gori glede zgraditve velikega observatorija. To bo eden največjih in najmodernejših observatorijev.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na razpis II. ofertalne licitacije za montrranje inštalacije parne kuhinje, perilnice, kakor tudi vodovoda v zgradbi infekcijske bolnice v Beogradu, ki se vrši dne 9. avgusta t. I. v računskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasov, ki so nabiti na uradri deski gradbene direkcije, Turjaški trg, 1. nadstropje.
— Nalezljive bolezni v mariborski obla-sti. Od 1. do 7. t. m. ie bilo v mariborski oblasti 44 slučajev tifuznih bolezni, 60 skr-latinke, 7 davice, 6 dušljivega kašlja, 4 vra-ničnega prisada, 2 šena. 1 krčevite odrevenelosti in 1 ošpic.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. IS. t. m. je bilo v mariborski oblasti 6 slučajev vraničnega prisada. 14 mc-hurčastega izpuščaja konj, 2 mehurčastega izpuščaja goveđe, 1 konjskih garij, 2 stekline, 5 perutninske kolere, 37 svinjskega kuge in 35 svinjske rdečice.
— Razpust društev. Društva UdTuženje državnih nameščencev in vpokojencev v Radovljici, godbeno društvo »Lipa« v Radovljici In sportnf klub »Zlatorog« v Radovljici so razpuščena, ker že več let ne delujejo, ker nimajo članov, ne imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
— Razpisana sodna služba. Pri upravnem sodišču v Celju je razpisano tajniško mesto. Prosilci morajo imeti dovršeno pravno fakulteto in državni strokovni izpit. Prošnje je treba vložiti na/kasneje do 20. avgusta pri predsedništvu upravnega sodišča v Celju.
— Oddaja lovov v zakup. Lov krajevne občine Oslice se bo oddajal v zakup na javni dražbi v soboto 13. avgusta ob 10. v prostorih sreske ekspoziture v Skotji Loki, lov krajevne občine Rovt v ponedeljek 10. oktobra ob S. pri sreskem poglavarju v Logatcu, lov krajevne občine Zimice S. avgusta ob 10. uri pri sreskem poglavarju v Mariboru, levi breg, in lov občine Sv. Mohorja 11. avgusta v občinski pisarni zdravilišča Rogaške Slatine.
— Lov na divje svinje. Ker so se pojavile v revirju veleposesrva dr. Ferdinanda Attemsa iz Podčetrtka, ki ga imajo v zakupu dediči v Kozjem umrlega notarja dr. Josipa Barleta, v večjem številu divje svinje, ki povzročajo ondotnim posestnikom na poljskih pridelkih ogromno škodo, razpisuje sreski poglavar v Šmarju pri Jelšah madno lov na divje svinje, ki se bo vršil 28. t. m. s sestankom ob 8. ziutrai v Kozjem pred občinskim uradom. Za Jov ie treba 100 strelcev, 8 poklicnih lovcev in 50 gonjačev.
— Izlet hrvatskih turistov v naše planine. V nedeljo 24. t. m. priredi Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« izlet na Planjavo in Brano v Kamniških planinah. Iz Zagreba se odpeljejo hrvatski turisti v soboto opoldne. Z istim vlakom sc odpeljejo člani »Sljemena« na odkritje spominske plošče ponesrečenemu medicincu Pavlu Šu-manu. Poleg tega priredi »Sljeme« skupno turo na Jalovec, Udeleženci se odpeljejo iz Zagreba jutri opoldne.
— Planinski dan v Kranjski gori. 14. in 15. avgusta se bo vrši! v Kranjski gori planinski sestanek, katerega se udeleže čiani SPD in »Sljemena«. Ob tej priliki napravijo slovenski in hrvatski turisti več tur v Julijske alpe in Karavanke.
— Ubil človeka radi vode. V iužnih krajih vlada vsled suše veliko pomanjkanje vode. Oni srečni posestniki, ki imajo svoje studence, jih skrbno zaklepajo. V Šibeniku je nastal radi tega včeraj spor med dvema kmetoma. Neki Jurič je hotel pri svojem sosedu načrpati vode. Ker mu je ta to prepovedal, ga je Jurič zabodel z nožem.
Iz Ljubljane
—Ij Grda navada pri kopanju. Ljudje se hodijo kopat z namenom, da se v tej hudi vročini malo ohlade, telo osnažijo in uživajo sveži zrak, paglavci so pa začeli pri kopanju kuriti ter s tem napravijo na kopališčih dim in smrad, kar zdravju škoduje. Ako jih kdo zaradi te neumnosti posvari, pa se izgovarjajo, da kurijo za to, ker iih zebe. Ce katerega res zebe, se hitro ogreje, če malo poskoči in če je več takih, Pa naj se sredo >mance«. — Neko grdo navado opažamo tudi pri nekaterih kolesarjih. Po vseh cestah hočejo voziti po desnih hodnikih, menda ne vedo, da je to izjemoma dovoljeno, kakor kažejo napisi, samo po dunajski cesti proti Jezici.
—lj Fotografije sokolskoga zleta m otvoritve Tabora se dobijo v pisarni Sokola I. na Taboru proti naročilu. Cena posameznim slikam je 4 Din. Kdor si želi nabaviti slike, naj se zglasi med uradnimi urami od 16. do 19. ure v pisarni Sokola I.
—Ij Tamburaški koncert priredi ljubljanska »Edinost« v nedeljo 24. t. m. ob 5. popoldne na gostilniškem vrtu g. Pelca v Trnovem v Koleziii. Po koncertu prosta zabava s plesom in šaljivo pošto. Vabljeni so vsi prijatelji društva.
lj— Družabni večer s koncertom se vrši v soboto 23. t. m. na Taboru. Vstopnine ni, cene dnevne. Vabimo članstvo, sokolske rodbine in vobče prijatelje Tabora. Odbor.
—lj Šiška. Sokolsko društvo v Šiški praznuje v dneh 6. in 7. avgusta ti. 251etnico svo-iega obstoja.   Predpriprave   za ta sokolski
praznik so v polnem teku. Vrši pa se v teh dneh v šiaki tudi okrožni zlet ljubljanskega aakotekega okrožja, katerega se udeleže številni zunanji gostje. Za polovično vožnjo se je zaprosilo. Javna telovadba in ljudska veselica se bo vršila na novem letnem telova-vadiscu, katerega bo pri tej priliki predalo društvo ia zgradbo sokolskoga doma v Šiški, Sokolu v porabo. Pri vseh prireditvah sodeluj© godba žel. društva >Slogac iz Ljubljane Zdravo! — r.— 1731-n
Iz Celja
Češka počitniška kolonija v Celju. Te
dni je dospelo v naše mesto 30 čeških revnejših dijakov iz Prage, da pri nas prežive počitnice. Nastanjeni so v realni gimnaziji Naj jim bodo dnevi, ki jih bodo preživeli pri nas, prijetni.
—c Renoviranje Marijiae cerkve se bliža koncu. Stolp je že oproščen odra in tudi cer kev deloma. Stavba nudi sedaj čedno lice. Sliko lepe Prešernove ulice kvari ?edaj sa mo stara r»odrtija okrožnega sodišča, ki se na nekaterih mestih že naravnost podira. Čudno je, da se za stavbo novega sodišča ne najde potrebnega denarja, d očim ga je za vse drugo, za kar ga ne bi bilo treba, dovolj.
—c Stavbno gibanje. Pod cerkvijo sv. Jožefa si je pričel graditi lastno stanovanjsko hišo g. Zidarie. Poleg tega se dogotavlja na Jožef ove m hribu še sedem drugih enostavnejših hišic. Tekom letošnje gradbne sezone bi lahko stalo na Jožefovem hribu okrog 15 novih hiš, ako bi se bila rešila zadeva med Splošno gradbeno zadrugo in mestno občino glede stavbiše in kredita pri mestni hranilnici. Kakor Čujemo, se bo ta zadeva v bodoče še težje rešila, ker sedanji ljudje, ki imajo v občini in pri mestni hranilnici oblast, za te stvari niso dostopni. Socijalna vprašanja in vprašanje odprave stanovanjske bede je raznim kleroradikaluim ieakcijonarcem tuja stvar-
Iz Maribora
—m Ponarejevalci vina pred sodiščem. Svoj čas je povzročila veliko senzacijo vest, da so oblasti zaplenile cele vagone ponarejenega dalmatinskega vina. Uvedena preiskava je dognala, da so je vino kar ©n gros produciralo v kleteh raznih vinskih trgovcev. Ovadenih je bilo kar 8 >Dalmatincev<, ki so v svojih »kletehe prodajali tako vino. Ker so se morale izvršiti vsestranske poizvedbe, se je preiskava zelo zavlekla. Včeraj je zopet eden teh obtožencev stal pred sodiščem. Prodajal j© >pristnit refosko po 15 Din liter. Vino pa je bilo ponarejeno in de je na lazpravi izkazalo, da ga je kupil na Sušaku kot čisto navadno vino po o Din, potem pa ga je sam primerno prepariral in krstil za sve-tovnoznani rrefoško. Ker so potrebne še nekatere ugotovitve, je bila razprava zopet preložena. Mariborčanom pa je apetit po sprisstnem^ dalmatincu že malo prešel in zdi ^e, da zopet raje cukajo domač pridelek iz Haloz in Slovenskih goric.
—m Montaža avtomatične telefonske centrale. Včeraj je prispela prva i^ošiljka sestavnih delov nove avtomatične telefonske centrale za Maribor. Cim dospe še ostalih pet vagonov, bodo takoj pričeli z montažo, tako, da bo Maribor še tekom letošnje jeseni dobil moderno urejeno telefonsko centralo, ki bo telefonskim abonentom prihranila mnogo jeze in Čakanja.
—m Odbor nemške lige Društva narodov in za narodni sporazum v Sloveniji. Na včerajšnjem zborovanju ie bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Camillo Moroc-cutti, zdrav n ik v št. llju, podpredsednik župnik Eppich iz Kočevja, in dr. Miihleisen, odvetnik v Mariboru, tajnika dr. Scheuchen-bauer. kemik in dr. Gozani, odvetniški kon-eipijent v Mariboru, blagajnik pa dr. Schmiederer, veleposestnik in Franc Slock, prokurist Anglobanke v Mariboru. V odboru je nadalje še okrog 30 izrazitih nemških r.acijonalistov.
—m Nove mine in klopi v mestnem parku. Dijaki, zlasti pa penzijonisti, so že dolgo pogrešali v mestnem parku primeren kotiček z mizo. kjer bi se lahko zjutraj učili odnosno po dnevi čitali, kvartali itd., kakor si pač že penzijonisti preganjajo dolg čas. Sedaj se jih je usmililo Olepševalno društvo in jim postavilo na bivšem igrišču lepo okroglo mizo s klopmi- Enake mize bodo postavili še v rasnih senčnatih delih parka. Občinstvu pa priporočamo, da pasu na to nove naprave in zlasti prijavi vsakogar, ki bi jih iz hudobije poškodoval.
Pogreb ubitih dunajskih
redarjev
Včeraj ob 15.30 se je vršil na Cen* tralnem pokopališču na Dunaju pogreb v borbi z revolucij onar j i padlih, re* darjev ter poročnika zvezne armade Binderja. Žalnega prevoda so se udele* žili tudi predsednik republike dr. Hai# niseh, zvezni kancelar dr. Seipel z vse* mi člani kabineta, policijski predsed* nik Schober, številni poslanci, zastop* niki dunajske občine, razne deputacije, uradništvo itd.
Pogreb je otvoril oddelek policistov z godbo, za krstami so stopali dr. Hai* niseh, dr. Seipel in dr. Vso pot do po* kopališča so tvorili častni špalir poli* cisti. Pogreb, ki se ga ie udeležilo več tisoč ljudi, se j c vršil brez incidentov.
Komunit Koplenig, ki je imel po» vodom pogreba nesrečnih žrtev huj* skaški nagovor, v katerem je pozival delavstvo na oborožen upor, je bil vče* raj aretiran in izročen državnemu pravdništvu.
Naši ljudje Se vedno v ruskem uietništuu
Zanimive izpovedi bivšega ujetnika, ki se je še le te dni vrnil iz Rusije. — V Rusiji je še več tisoč naših ljudi, ki morajo delati v azijskih rudnikih
Devet let jc že minilo, odkar je prc= nehalo svetovno klanje in so bile skic* njene mirovne pogodbe in osem let. od kar so sc vrnili iz ujetništva zadnji pripadniki bivše avstro^ogrske armade. Vsi, ki se do leta 1919. niso vrnili, so bili proglašeni za mrtve ali pogrešane. Od časa do časa pa se še vedno vrne kateri teh ncsreČnežcv, ki so bili že davno objokani od svojcev in proglas šeni za mrtve. Marsikomu so doma žc prižigali sveče in plačevali zanj maše, a se je na vse zadnje pojavil zdrav in živ.
Tako sc je te dni vrnil v Subotico tudi neki Imbrc Sabo. doma iz Ligoša v subotiški okolici. L. 1914. jc moral k vojakom in kmalu po prihodu na ga^ liško fronto je padel leta 1916. v ruske ujetništvo. Iz ujetništva pripoveduje zanimive doživljaje, ki pričajo o veli* kih mukah, katerim so bili izpostavljeni ujetniki. Značilno pa je. da zatrjuje Imbre, da je še danes več tisoč bivših avstrijskih vojakov v Rusiji, ker še de* loma niti ne vedo, da jc vojne žc davs no konec, deloma pa, ker se ne smejo ganiti in jih izrabljajo naravnost kot sužnje.
On sam jc bil takoj po zajetju od* dan v ujetniško taborišče nekje ob Kavkazu. Tam je bil poldrugo leto. Ko pa so prišli na krmilo boljševiki, so nc* kega lepega dne ujetnike formirali v povorko in jih odgnali daleč v notra* njost Sibirije, kjer so jih razdelili na prisilno delo po rudnikih. Tam so pre; trpeli grozne muke. Nezadostna hrana, napol nagi, po 16urno delo v jamah, izpostavljeni najhujšemu mrazu itd. To je njihove vrste naravnost decimi* ralo. Vse prošnje, da bi jim omogočili vsaj človeku primerno življenje, so bile zaman. Spali so na golih tleh. Kdor sc je pritožil, je moral prestati naihujše muke. Nekatere, ki so skušali pobegni* ti, so brez nadaljnega ustrelili.
Kljub temu pa se jc Imbre / dvema tovarišema odločil za beg. Februari* meseca so izrabili ugodno prilik«) in pobegnili. Vso pot do naše meje prevalili peš. Po Rusiji so sc prvziv* ljali z beračenjem. Kmetje so jim šli povsod na roko, pred oblastmi p.t M se morali skrbno skrivati. Zato sc tu* di niso mogli poslužiti železnice. Le tu pa tam sc jim jc posrečilo, da so lahki i prisscdli na kak kmečki voz. Tako M prišli po petmesečnem potovanju prc» ko Bcsarabije v Rumunijo. Tu so imeli sprva sitnosti, ker so jih smatrali za komunistične agitatorje. Končno pa sc jim jc posrečilo dokazati, da so voj« ni ujetniki na povratku v domovino. Razna rumunska dobrodelna društvi so jim šla zelo na roko in jih tudi mate* rijclno podprla, da so lahko z železni* co odpotovali v Beograd in od tam na svoje domove.
Čudno pa se i n zdi. da doslej še ni bilo slišati, da hi naša vlada pod* vzela kake korake, da se tem nesreč* nežem, ki šc vedno ječč v ruskem ujet* ništvu, omogoči povratek v domovino. Saj je doslej šc vsak zakasneli povrat* nik pripovedoval, da jc šc več tisoč naših ljudi po raznih sibirskih tabori* šeih, rudnikih in podjetjih, ker deloma nimajo sredstev, da bi se lahko vrnili, deloma pa jim sovjetske oblasti po* vratek sploh onemogočajo. Nemčija jc svoje ljudi žc davno spravila do* mov, le avstrijske nasledstvenc drža* vc sc za tc nesrečneže večinoma ne zmenijo. Tudi Slovenci pogrešamo šc mnogo svojih ljudi, katerih usoda še danes i znana in sc le domneva, tli so umrli v ujetništvu. Bilo bi umestno, da sc naše zuuanje ministrstvo pobriga za tc nesrečneže in jim izposlujc po« vratek v domovino.
iustifikocija dunliratnesn morilca
V Pančevu so obesili morilca dveh deklic, ki ju je pred smrtjo oskrunil in nato vrgel v Dunav. Okraden krvnik. — Slovo potrtega morilca od svojih otrok
Lani dne 3. junija jc v Pančevcm pristaniški delavec Žarko Lackovič oskrunil 91etno Elizabeto Niklaus in llletno Katarino NVeidemlorf, obe dc* klici nato zadavil in trupli vrgel v Du* nav. Zaradi tega odvratnega zločina jc bil Lackovič septembra meseca obso« jen na smrt ter sta obsodbo potrdili tudi apelacijsko in kasacijsko sodišče. Prošnji za pomiloščenje ni bilo ugode* no, o čemer jc pretekli petek obvesti* lo kasacijsko sodišče pančevsko sodiš šče.
Justifikacija dvakratnega morilca jc bila določena za sredo zjutraj, a sc je morala preložiti, ker krvnik Mauscr s svojim pomočnikom ni mogel priti pra* vočasno iz Sarajeva. Med potjo mu je bil namreč ukraden ves denar in vsi dokumenti. Zato so morali justifikaci* jo preložiti za en dan. Krvnik je pri* spel v Pančevo v torek popoldne, ker pa ni imel nobenih dokumentov, sc je moralo tamošnje državno pravdništvo šele sporazumeti zaradi njegove legiti* macije z okrožnim sodiščem v Sarajc* vu, ki **e krvniha Mauserja legitimiralo tako, da so izvršitev smrtne obsodbe mogli objaviti morilcu Lackoviču šc lc v sredo zjutraj.
Vest o tem je Lackoviča tako pre* senetila^ da sc v prvih trenutkih sploh ni zavedel, za kaj gre. Nato jc bil mne* nja, da sc bo smrtna obsodba takoj izvršila ter je obupno vzkliknil: »Ojoj, moji otroci! Nič več vas ne bom videl, da bi se poslovil od vas!« Ko so mu pojasnili, da sc bo justifikacija izvršila še lc naslednji dan ob 5. zjutraj, je iz* razil željo, da bi poklicali njegovo dru* žino.
Pričel je jokati, in ko so ga prepe* ljali v celico za justificiranec, ga je posetil pravoslavni svečenik, ki ga je začel pripravljati na smrt. Opoldne so mu prinesli v celico žganje in cigarete. Lackovič je ves čas jokal, žganja se sploh ni dotaknil, kaditi pa je pričel še le po daljšem prigovarjanju. Pritože* val se je, da ga je zadela prehuda ka* zen, češ da je bil v času zločina pijan in da se sploh ne spominja, kaj je storil. Tolažilne svečenikove besede je mirno poslušal in z njim skupaj molil.
Ves čas ni hotel ničesar jesti. Pri* nesli so mu pečene ribe, piščanec, so* lato, pecivo in vino, vendar pa se ni ničesar dotaknil, pač pa je neprestano kadil.
Popoldne je dospela iz Vršca nje* gova družina in sicer žena, sestra, 71et* ni sin Kosta, 6Ietna hčerka Lepa in 4Ict* ni siček Dušan. Uackovič je v celiet med krčevitim jokom objemal svoje otroke ter jim poljubljal lase, roke in obleko. Njegova žena, ki so se ji po» znali sledovi prestalega trpljenja in ža* losti. je stala poleg nema in vsa potr* ta. Med tem, ko se je poslavljal od družine, so na dvorišču okrožnega so* dišča že postavljali vislice. Ko jc od* šla družina, je popolnoma izgubil še ono malo duševne prisotnosti, kolikor mu jo je nudil svečenik s svojimi to* lazilnimi besedami. Govoril je brez vsake zveze ali pa molčal.
Vest o justifikaciji   jc seveda zbudila v Pančevem in okolici veliko
DARILA!
Uprava našega lista je prejela za Društvo slepih Din 100, kateri je daroval plačilni kavarne >Zvezda*, mesto venca na krsto pokojnega JoŠko Tonejca. *isuuu«i »  a«*«,^*,«. m »vu»v    pn v3Cn  va^ucjsia nem'
Sreaa hvala.    J zanimanje. Občinstvo je poslopje so* * sledilo v najkrajšem času.
dišča oblegalo, da bi dobilo vstopnice k usmrtitvi, ki se jc izvršila včeraj zjutraj.
Na dvorišču pančevskega sodišča se je zbral sodni dvor in maloštevilna publika, ker je sodišče zabranilo dostop. Navzoča je bila tudi obsojenčeva žena in otroci. Lackovič je povsem mirno stopil pod vešala. Ko mu je predsednik senata še enkrat prečital smrtno obsodbo, se je poslovil od žene in otrok, nato pa proti občinstvu obrnjen izjavil:
— Priznavam, da sem grešil, toda storil sem dejanje, ne da bi se zavedal, kako velik zločin sem napravil. Zato se pokorim. Prosim pa vas vse, skrbite za mojo ženo in ne zapustite mojih otrok, ki so nedolžni.
Občinstvo je postalo ginjeno in ma--sikomu so ob pogledu na skesanega zločinca stopile solze v oči. Lackovič je nato še poljubil križ, nato pa jc mirno stopil h krvniku, ki ie s svojim pomočnikom izvršil krvavi posel. Smrt ie nastopila šele po 1? minutah.
To jc prva justifikacija v Pančevu po osvobojenju. tZadnja justifikacija sc je izvršila pred 59 leti, ko jc bil obešen v Pančevu neki ropar. Krvnik Mausncr pa je s tem izvršil 35. justifi-kacijo._________
Sport
— Kolesarsko dirko  »Save« se vrtijo v
nedeljo dne 24. t. m. na prrxri Ljub!ian:i-Planina in obratno. Start in cilj — Tržaška cesta km 2.200 (gostilna Kramar). Začetek ob 15. 1. Glavna društvena dirka km 90, 2. Dirka novincev km 10, 3. Damska dirka km 4, 4. Invalidska dirka lun 4, 5. Seniorska dirka km 4, 0. Zvezna dirka km 20. Po končanih dirkah se vr»i prečkanje za 10 lepih dobitkov. Skupni odhod z srodbo iGrada,- i iz Sv. Jakoba trga ob pol 14. 573-u
— Celovški Sport-Verein absolviia v nedeljo, 24. trn. >» svojimi juniorji prijateljdco tekmo z juniorji Ilirije v Ljubljani. Tekma se vrši ob 18. uri na igrišču SK Ilirije. Sportverein postavi za to tekmo, neoficijel-no reprezentančno juniorsko moštvo Celovca, ker ojači svoj team, o katerem je znano, da igra odličen nogomet, 5e z nekaterimi igralci drugih klubov.
— Službeno iz Sekcije ZS£. — Za tekme dne 24. tm. se delegirajo: medmestna Ma-ribor : Ljubljana v Mariboru g. PlaninSek, prvenstvena Hermes rez.: Jadran rez. ob 1G.15 na igrišču Ilirije ff. Cimperman, prijateljska Ilirija jun.: Klagenlurter SV jun. ob 18. g: Kramaršič. — Načelnik.
Nemški vojaški atašeji
Berlin, 21. julij*, d. Pred par  tedni je
Anglija nasvetovala NTemčiji naj imenuje pri avojih poslaništvih v inozemstvu voja* ške atašeje. Zunanje ministrstvo jc imelo prvotno proti temu svoje pomisleke, sedaj pa je ministrstvo za narodno brambo za» vzelo k temu vprašanju svoje stališče. Obrambno ministrstvo smatra ustanovitev vojaških atašejev pri nemških poslaništvih za neobhodno potrebno in zato sc računa s tem, da ho imenovanje vojaških atalejev pri vseh važnejših   nemških poslaništvih
\
Cinizem Nelly Grosavescu
Prepir za dedščino pokojnega tenorista. — Nelly zahteva stanovanje, 1005 komadov raznih predmetov,   posodo za smeti,
rožni venec itd«
Proces Grosavescu, ki je vzbudil toliko senzacijo po vsem svetu, ima svoj odmev. Borba in dedščina pokoj* nega tenorista med svojci Grosavesca na eni in Nelly Grosavescu na drugi strani se vrši z vso zagrizenostjo in jc znova razgalila oproščeno morilko kot brezdušno, skrajno skrupulozno in cu nično žensko.
Nellv Grosavescu se jc po svoji oprostitvi pred dunajsko poroto odpe* Ijala z Dunaja. Pred dnevi se je vrnila v avstrijsko prestolico in se pojavila v stanovanju svojega pokojnega moža, kjer sedaj bivata v eni sobici mati in sestra ubitega tenorista. Nellvna ne* taktnost in brezmejni cinizem, s kate* rim je nastopala, sta spravila mater in sestro Grosavesca popolnoma iz kon* cepta, in v stanovanju je prišlo do burnih, dramatičnih prizorov. Vdova je zahtevala celo vrsto predmetov iz zapuščine soproga in je s svojim na: stopom tako užalila nesrečno mater in sestro, da sta se znak protesta ob njeni navzočnosti zaklenili v svojo so» bo. Nelly je kasneje odšla praznih rok, toda ugnati se ni dala.
Včeraj se jc p. ;ila pred okrajnim sodiščem v okraiu Josefstadt prva raz« prava glede dedščinc pokojnega tenori* sta. Nelly se je postrvila na stališče, da resignira na zavarovalnino v znes* ku 700 mili ionov avstrijskih kron (okoli 700.000 Din\ pač pa jc rjavila
zahteve glede stanovanja in večine nje* govega inventarja.
Nellv Grosavescu si je dala prete* kli teden pri svojem odvetniku šesta* viti točen seznam vseh predmetov, ki baje i: Grosavescove zapuščine pripa* dajo njej. Naštela je okoli 100 stvari. Dunajsko časopi~;e dostavlja, da je ta suhoparni seznam pretresljiv psihološ* ki dokkument, ki daje več vpogleda notranjost Nelly Grosavescu kot dra* matičnih momentov polna petdnevna porotna razprava.
Popolnoma hladnokrvno je Nelly sestavila listo predmetov, ki jih zahte* va zase. Z neverjetaim spominom je opisala vse predmete, počenši od toa* letne omare pa do slehernega žebljič* ka. Poleg pohištva Nelly ni pozabila ne zaboja za smeti, ne rožnega venca, ne ponarejenega nakita. Nenavadna je tudi njena zahteva po znesku v višini 800 šilingov, ki jih zahteva od tenori« stove sestre. Ta znesek je bil poslednji honorar, ki ga je Nellv povodom zad* njega nastopa tenorista dvignila v ope* ri. Vsoto ji je baje Olga Grosavescu pred aretacijo vzela iz žepa. Morilka ima toliko poguma, da zahteva tudi poslednjo moževo plačo.
Borba za dedščino pokojnega teno* rista, v kateri je vsa dunajska javnost na strani Grosavescove matere in ses* tre, bo trajala najbrž še več mesecev.
Vesel pogreb
V kraju Baganzo.lno di Golcsc v Italiji je te dni umrl 431etni seljak Guido Popoli. Pri njegovem pogrebu je bila navzoča ocomna mm ~ica ljudi in žalni sprevod jc bil podoben veseli svatbi. Popoli, ki [e bil precej imovit seljak, je namreč v oporoki zahteval, da mora igrati godba pri njegovem pogrebu samo valčke in poskočne ko* ma 'Kdor pojde za njegovim pogre* bom. jc obvezan, da poje ali pa da se dere na vse pretc c.
Popoli je dalje določil, da prejme oni. ki bo najboljše izvršil njegove po* slednje želje in striktno izvajal v opo* roki določene ekstravagance, posebno nagrado v znesku 30.000 lir.
Pogreb se je vršil točno po pokoj* nikovi želji. Množica je pela in plesala in sc vedla kot na zabavi ali pri svat* bi. Posebna komisija jc nato poklonila nagrado nekemu mladeniču, ki je svo* jo vlogo najbolje igral.
Za zadevo so se sedaj začele zani* mati tudi oblasti, ki so »komisijo« in večino razgrajačev vtaknile po ključ.
8yrd ni bil nad Parizom
Našim čitateljem je gotovo še do* bro v spominu, kako je ameriški leta* lec Bvrd blodil v temi in gosti megli nad Parizom, ker se ni upal spustiti. Končno je krenil proti zapadu in je moral svoj polet čez ocean končati v morskih valovih. Vsi listi so poročali, da je bil Bvrd nad Parizom in da se ni spustil na letališču v Le Bourgetu samo zato, ker ga je ovirala gosta mc* gla.
Provincijalni francoski list »Quest Eclair«, ki jc zelo razširjen v severoza* padni Franciji, je pa pozval svoje čita* teljc, naj sporoče. kdaj in kje so slišali one noči brnenje propelerja in da*li so videli na nebu luči. Iz odgovorov, ki jih jc prejelo na ta poziv uredništvo, jc točno razvidna pot Bvrdovega leta* la. Bvrd jc priletel nad evropsko obalo ob 19.55, ko je bilo še svetlo. Toda go* sta megla jc pokrivala zemljo tako, da sc ni mogel orijentirati. Pozneje so pri* hajale vesti po vrsti iz mest Brest, Alorlaix, Lannion, St. Bricux, Dinan in Avranches. Zadnja vest o Bvrdovem letalu je prispela iz Domfronta, nakar so ob 1. ponoči slišali propeler v Almcneches. Petem je krenilo By Jovo letalo proti severu, dokler ni pristalo v Ver*sur?Mere.
Iz tega je razvidno, da se je Bvrd motil, misleč, da leti nad Parizom. Nje* gov pol^t nad Francijo se je držal bre* gov Rokavskega zaliva in tudi popol* nočno blodenje med Domfronton in
Almeneches ga ni vodilo daleč od Ro* kavskega zaliva. S tem se seveda po* men njegovega poleta ni zmanjšal. Po* izvedbe francoskega lista samo potrju* jejo, kako težka je orijentacija letal* cev v temi in gosti megli.
Žena, ki mora vstati od mrtvih
V Italiji se jc pripetila te dni ku* rijozna storija. Na magistratu nekega provincijalnega mesta se je zglasila 37* letna Beatrice Turchi in zahtevala legi* timacijo. Lahko si mislimo njeno preše* neČenje, ko je uradnik pogledal v se* znam občanov in odgovoril prosilki, da ji ne more dati legitimacije, ker je že pred 'petimi leti umrla. Belwice Turchi se ni spominjala, da bi bila že pet let mrtva. Zato je pripomnila, da se uradnik moti. Mož se pa ni dal ug* nati. Pogledal je ponovno v seznam in odgovoril, da se ne moti, ker je v knjigi točno zabeleženo, da je Beatri* ce Turchi pred petimi leti umrla. Že* na je vztrajala pri svoji trditvi in ko se uradnik ni dal pregovoriti, je začela kričati in malo je manjkalo, da mu ni s pestmi dokazala, da res živi.
Končno ji je uradnik pokazal doku* ment, v katerem je bilo uradno ugo* tovljeno, da je umrla 27. novembra le* ta 1922. v bolnici, kamor so jo pripe* Ijali, ko jo je na ulici zadela srčna kap. Žena spočetka ni mogla verjeti, da je res uradno proglašena za mrtvo. Zade* va se je po dolgem prerekanju pojas* nila. Usodnega dne je res zadela na ulici kap neko žensko, ki so jo prepe* ljali v bolnico, kjer je umrla. V ne* inanki so ugotovili neko Turchi in po* motoma zabeležili napačno krstno ime. Zdaj bo moral magistrat obuditi Bea* trice Turchi od mrtvih.
Grofica - revolucijonarka
V Dublinu na Poljskem je podle* gla te dni operaciji grofica Markiewicz. Pila je potomk inja stare irske plemiške rodbine in že v zgodnji mladosti je ka* zala ekscentrična nagnjenja. Še " y de* klttce je pobegnila z doma in našla za* vetišče v nekrm potujočem cirkusu, kjer je nastopala ko jahačica. To je njenega očeta tako potrlo, da g* je za* dela *:ap. Mlada Irka je odšla ^ozneje v Pariz. I jci se rila slikrrstva. V Parizu l je seznanila s poljsk!m ~** krjen grofom Markiewiczem, ^ kate* r" *i"f. je poročila.
Mlada zakonca sta se -rnila Dub* 1: kjer j postala t^scentričn; orofl* ca socijalistka in se postavila na č .o d "lavs^c^a pokr ' r. "^netovano 2 je udeležila socijal: lenih obhodov po mestu in raznih protestnih shodov. Bi* la je ^ečkrat aretirana. Da dokaže, da
je njeno politično naziranje iskreno, je prepustila svojo palačo v Dublinu siromakom. Oblasti pa z njeno plemeni* tost j o niso bile zadovoljne in zato so spremenile njeno palačo v javno I olni* co, v kateri je bilo lečenje brezplačno.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je vstopil njen mož v rusko vojsko, dočim se je vrnila grofica na Irsko, kjer se je pridružila irskim upornikom, ki so za* čeli borbo proti Angliji. Energična grofica se je v borbi za osvobojenje Irske tako odlikovala, da je -vanzirala za irskega častnika. Nosila je častni* ško uniformo in imela pod komando 120 vojakov. V bojih irskih upornikov proti redni vojski se je povsod odliko* vala. Končno je bila ujeta in obsojena na smrt, toda kralj jo je pomilostil. Smrtna kazen ji je bila zamenjana z večletno ječo, iz katere je skušala po* begniti, kar se ji pa ni posrečilo. Splošnu. amnestija ji je odprla vrata kaznilnice in leta 1918. je bila izvoljena za irsko poslanko kot prva žena An* glije, ki se je smela pojaviti v parla* mentu kot zastopnica ljudstva. Ker pa ni hotela priseči na ustavo, je vlada njeno izvolitev razveljavila. Od tega časa grofica ni več nastopala v javno* sti. Začela je bolehati in kmalu je mo* rala v bolnico, kjer so ji skušali zdrav* niki rešiti življenje potom operacije, ki se pa ni posrečila. Njeno nemirno srce je našlo končno mir.
Senzacijonalna aretacija v
Budimpešti
V torek je budimpeštanska policija aretirala papeškega prelata, prodekana in univerzitetnega profesorja dr. Josefa Siegescu, ki je bil dolga leta član bivšega madžarskega državnega zbora. Aretacija je v zvezi s sleparijami pri dobavah univerzitetnim klinikam, o čemur smo že poročali. Takoj po odkritju afere z dobavami je bilo jasno, da vodijo niti korupcije k nekemu visokemu politiku. Ta domneva je sedaj potrjena. Siegescu je oddajal velike dobave premoga in drv za klinike raznim tvrdkam, od katerih je prejemal bogato provizijo. Kot vpliven mož je izposloval, da so klinike plačevale premog in drva dražje kakor na trgu. Škoda, ki so jo utrpeli pri tem državni zavodi, se ceni na 24 do 38.000 pengo. Siegescu je star politik, rodom Rumun. Od leta 1909 do 1918 je bil drž. poslanec. Šele kot 14-letni deček se je naučil madžarščine in postaj Madžaron. Začetkom svetovne vojne je bil imenovan vladnim komisarjem za rum unsko prebivalstvo. Ta vladni komisarijat še vedno obstoja in Siegescu je njegov šef. Detektivi so ga aretirali v prostorih ko-misarijata.
Aretiram prelat Siegescu je bil še isti dan zaslišan in se je pritožil proti aretaciji. Aretiran je bil zato, ker je tajnik vseučil'ške klinike Szabo priznal, da je prejemal od njega velike vsote, da bi dobavljal klinikam premog od premogovnika v Šalgotarjanu. Siegescu je bil v stalnih trgovskih s tik: h s to premogovno družbo, od katere je prejemal bogato nagrado za sleparije pri dobavah.
Kdo je umoril dva Čeha v Parizu?
Češkoslovaški listi priobčujejo obširna poročila o zagonetnem umoru dveh Ceho-slovakov. Klike in Macharovskega, ki so ju našli 21. junija na polju blizu vasi Louvres v departementu Seine -et - Oise mrtva. Dosedanja preiskava ni mogla dognati, kako sta bUa umorjena in kdo je morilec. Ker pri umorjenih Čehih niso našli nobenih dokumentov, so morali najprej ugotoviti nju. no identiteto, kar ie zahtevalo tem več časa, ker sta bila omenjena Ceha prvič v Parizu in sicer samo teden dni pred tragično smrtjo tako, da znancev sploh a:sta imela. Lastnik hotela, v katerem sta stanovala, ju nekaj dni sploh ni pogrešal Z umorjenima je stanoval v hotelu tudi češkoslovaški državljan Miiller. ki ga zdaj pogrešajo. Vsi trije so pustih v hotelu prtljage in zato hotelir ni mogel domnevati, da se ne vrnejo. Preiskava je tem težja, ker se mora vršiti istočasno v Parizu in v Pragi. Trupel niso našli istočasno. 21 junija so našli samo umorjenega Klika Gia-vj je imel na štirih kraiih prestreljeno kraj njega ie ležal revolver, iz katerega so bli izstrejeni štirje naboji. Denaia in dokumentov pri njem niso našli. Imel ie samo vozni listek iz Louvresa do Parza Šele
diugi dan so po naključju našh" tudi truplo Mach2rovskega. Macharovski je :mel dvakrat prestreljeno glavo. Orožja pri truplu ni bile.
O b'vanju umorjenih Čehov v Louvresu vedo oblasti zelo malo. V vasi so opazili štiri tujce, od katerih so bili trije sodeč po pripovedovanju domačinov. Klika, Macba-rovski ia Miiller. Nastane vprašanj?, kdc je trii četrti neznanec Lastnik ho:eia v Parizu, kjei so trrje češkoslovaški Izssljercl stanovali, je dobil nekaj dai po umoru s pnevmatično pošto dopisnico, datirano z dne 22 junija. Na dopise: je podpisan Mi:' er tr • ariš bi prijatelj obeh žrtev, ki spv r ča hotelirju, da so v;» trije Cehi od-J v. 3 j iz Pariza. Franc >skc cblasti se ze. lo zanimajo za to dopisjrc. vendar pa ne trorejo dognati, kdo K> 1- pisr in kakšne namene je imel pri tem. \a,brž izvira dopisnica cd morilca, ki h. tel na ta nač^a zabrisati sledove groznega čina.
..KIJU C
naj bol jsc. najt rpeincj se. zato najcenejše,
Izpred sodišča
KRVNA OSVETA.
....— Čemu naj ,bom kaznovan, gospodin sudac, je povpraševal sodnika Makedonec Izet, — če sem lopnil* Izena, je on zaslužil, maščeval sem se. Izen ie namreč pred tedni srečal mojega brata in ga namlatil s palico, da je fant, ki je šibkejši kot jaz, kar padel in prišepal ves polomljen k meni; par dm je moral ležati, da je okreval in tedaj mi je povedal, kako sta se pograbila z fzenom. Zahteval je od mene krvno osveto in obljubil sem mu jo. Torej sem storil samo svojo dotžnost in zaslužim kvečjemu pohvalo, ne pa kazen!
Sodnik: — Le miruj, dragi Lzet, kajti ti po svoje razumeš pravico, a md jo moramo  deliti po postavi.  Ali  si Izena pred tremi dnevi na cesti s palico lopnil po gltivi in ga poškodoval?
— Bogami, saj ves čas pravim, da sem se maščeval radi svojega brata.
— Kolikokrat si ga udaril?
— On je mojega brata dvakrat, a tako, da je odnesel par bušk, jaz sem pa njega trikrat; enkrat za obresti, a dvakrat po za-služenju; saj se tudi mi, Makedonci, razumemo na pravico!
— Izet. seieli boste.
— Samo tega nikar gospodin sudac; saj imam denar; s svojo kramo nekaj zaslužim in rad plačam, samo, da mi ne vzamete svobode zlate.
— Dobro. Poškodba ni bila ravno prehuda, čeprav ste vašemu nasprotniku načeli s palico kožo na hrbtu; boste pa plačali 200 D globe, ker še niste bili kaznovani; a maščevanje drugič le sodnikom prepustite!
— Plačal bom, z maščevanjem pa ne bo nič, take stvari najlažje med seboj opravimo, ker se že nanje dobro razumemo. ■
NEUMEN KONJ.
Gospod Špik iz Ljubljane ima kaj neumnega konja, pa še pravi, da ie dragocena živalica. ki je ne proda za noben denar. Radi tega konja lisca bo zdaj plačal 100 Din globe, pa še par kovačev odškodnine.
Vsakdo ve, da so danes penzijonisti reveži in pošteno udarjeni, samo Špikov konj ni hotel o tem ničesar vedeti Kadar je šel po cesu* mimo njega suhokraki penzijonist Suša, je lisec vedno strigel z ušesi in gledal, kdaj se mu bo možiček nribližal.
Suša se boji konj že od nekdaj, saj je hotel enkrat postati slaven pesnik, pa ga je njegov Pegazus treščil v strašne globočine pozabljenja in od tedaj ne mara nobenega konja več.
Morda je 1'sec čutil, da ga Suša sovraži in ga je zato imel še bolj na piki. ali kar si že bodi. vedno se ie oziral na cesti za njim.
Ko je pred par dnevi stal lisec pred hišo, je prišel penzijonist po veži in že od daleč opazil konja.
— Mrha sitna, vedno stega tisto svnio lisasto glavo, se je jezil Suša in bolel m -mo.
Tisti hip je pa že zaječa!. konj \t pognu bil ubogega pen zij oni sta za ramo n |o neusmiljeno stresal.
Suša je jel kričati in klicati na ; 1 Pritekel je gospod Špik. ki je  »vpil iau konjem: »Zapik«. konj je penz-.joniv.j vrstil, a zelo nerad, za spomin ie obdržil ¥ gobcu kos suknjiča, ki ga je jezno grize!
— Poglejte, kakšen revež sem. tega samo vi krivi, zakaj pa ne pazite na to vašo mrho. da napada poštene lindi na cest je vpil Suša.
Špfik je upokojenca mir H i:: konj« .•■ -risnil par gorkih z bičem, a Su*a sc le rti hotel potolažit;.
Jezen je odkorakal ca stražnico, kjer ie zadevo prijavil  in pokazal   s\ ojo rsni ramo in še bolj ranjeno suknjo ter prosil, naj gospodu Špiku konja kar vnmifl ga iz roče kan jaču.
Konja sicer gospod špik ni izgubil, i Suša je vendar potolažen koraka' Iz raz. pravne dvorane; saj je sodnik dejal §p -da mu mora plačati odškodnino in da navadi svojega konja na red. češ. če pen-zijoniste še tisti na miru puste, ki bi se mo. rali brigati zanje, naj jih puste še 1 karni konji. — —
Špik je mirno plačal, hotel je utkaj odgovoriti, pa se je raje popraskal za levim ušesom, se nasmehnil in odšel. Razžaljene, ga Suše pa še pogledal ni.
Pojasn lo
o  pravem   in nepravem „FLORIANU".
Na mnoga vprašanja slede »pravega in nepravega Florian-a« srao primorani, v interesu kupovalcev in resnice, sledeče objaviti:
Od leta ustanovitve 1903 sem. jc znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »Florian* izdelan po originalnem receptu iznajditelja Edmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije »Flo-rian« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvetska cesta.
Sloves tega želodčnega krepčila jc* porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka E. Jeras in drug, Moste pri Ljubljani na način, da je začela prodajati pod imenom naše izde-lovalnice »Florian« in pod našo dobro-znano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to. da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Florian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »Florian« kot svojo lastno etiketo.
Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svo i o reklamo,
imenuje se v svojib reklamah celo =>edino« ali pa »edino pravo« izdeloval-nico »Florian-a« in
označuje celo na lepakih druge izdelke z imenom »Florjan« kot falsifikate!
Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug, sestava rastlinskega likerja »Florian-a« popolnoma neznana in.
da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Flori-an« nikakc sorodnosti ne po sestavi, ne po ukusu, ne po učinku.
V obrambo naših lastninskih pravic do imena »Florian«. do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo.
Opozarjamo cenjene kupovalce, da. dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek
zajamči pristnost pravega »Florian-a*
samo dobro vidni napis
,,0 riginalni Kavčičev F I o r i a n"
ali pa dobro vidni napis
Za pristnost jamči
na  originalno   zamašenib steklenicah. Rastlinska destilacija
«F L O R I A N>
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z.,
v Ljubljani. Gosposvetska cesta.
Mladi pes
volčje pasme se takoi proda. Sv. Petra cesta 81. 1729
Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go*
sposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne «Evropa»).
Se priporoča. — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 72/L
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. Začetek 2. avgusta. Vpisova* nje 1. avgusta. Christofov za* vod,  Domobranska cesta 7/1.
1690
E T I
K E 1 E
1
MALINE
kupuje vsako množino tudi cele vagone tvrdka
„ALKO"  družba z. o. z.
oddelek brezalkoholne pijače Ljubljana, Kohze
Po inižaai cen<
□vokolesa, motorji, vsakovis otroški vozički, namestni del □neumatika Poseben oddelek z popolno popravo  emajliranje n
poniklante dvokoies, otroških vozičkov, šivalnih stroiev u Prodaia na obroke  — Ceniki »ranko
.Jribnaa' ?.&£., o varna diekoies 111 otrolktn vozičkov
LJUBLJANA, Karlovska
POL1R
zrn kODitrakclfe Iz armiranega betona te lice sa Soiak. Nastop službe takoj. Delo traja več mesecev. Ponudbe naslovite na mBETON" gra-djevno i plovidbeno preduzeče Split.
r
= Klišeje =
vseh vrst, črtne in avtotiphe 'zdeluie po predloženih risbah peroplsih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo Izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času
Jugografika, tiskovna in založna družba z. o z.
v Ljubljani, Sv Petra nasip 23
V.
J
Urejuje: Josip Zupančič. «- Z* cNarodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za inseratni del lista: Otos Christof. — Vsi v LiublianL