PRO
V
TA
UnfeUkl la
LETO-YEAR
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE
ravkegahski
PODJETNIKI PROTI STAVKI
Prete jim z raznimi groin jami. To žuganje ima namen rti-redčiti vrste atavkarjev. — Policija ni hotela sodelovati pri zlom I jen ju stavke, pa sa poslužujejo drugih metod
Waukegan, IU. — Kako se bo godilo tujezemskim delavcem na stavki, ako bo »prejeta katera izmed predlog, ki določa registriranje tujezemcev, dokazujejo dogodki, ki se zdaj odigravajo v Waukeganu, ko so delavci na stavki pri tvrdki Rothschild & Granert.
Organizacija krojaških delavcev Amalgamated Clothing Workers skuša že več ko Isto dni organizirati delavce v tovarni Rothschild in Granert, ki je pobegnila proč iz Chicaga, da ae otrese unije krojaških delavcev. Tvrdka je zopet podpisala pogodbo po kratki stavki. Na to je zopet prelomila pogodbo z u-nijo. Ob Času stavke ao bile vedno razpostavljene atavkovne straže, ki so ae zadržale mirno in se tako natančno ohnašale po obstoječih zakonih, da ae j» celo čudila policija zaradi takega reda in discipline.
Tvrdka ni mogla dobiti zaščite in protežiranja od policij», pa ga zdaj išče drugje. Zdaj skušajo ostrašiti stavkarje na ta način, da jih izprašujejo, če so državljani ali niso. Obenem se pa čitajo v časopisju govorice, da deportirajo on», ki niso amerttkl državtjinfr -
Odvetnik za'stavkarje »e je takoj oglasil in dejal, da zakon ne daje nikomur pravice komu staviti vprašanja glede državljanstva, ako ni obtožen hudodelstva. Odvetnik js avetoval .stavkarjem, da naj nikomur ne dajo informacij, pa' naj izpra-šuje šerif ali pa kateri zveznih agentov.
Iz glavnega atana stavkarjev pa prihaja glss: "Mi stojimo za svojimi pravicami in ne damo federalnim uradnikom odgovora glede nas. Ako naa aretirajo, bomo takoj oproščeni na podlagi postopanja "habeas corpus" in vložili bomo tožbo zaradi neopravičene aretacija. Oni skušajo ustvariti zelo nevaren precedent z izprašavanjem glede državljanstva atavkarjev."
James Davis, pittsburški bsn. kir in delavski tajnik, priporoča kongresu, da sprejme predlogo za registriranja tujezemcev. Zagovarja tudi načelo, da ae tuje-zemci fotografirajo in odtisnejo prsti. Dogodki, v Waukeganu dokazujejo, v kakšne namene bi «e porabile alike in odtial tujezemcev, <la ae nartreč zlomijo "tavke z oatrašenjem tujezem-*kih delavcev.
American Steel & Wire kom-j>aji:iu .ju izkazala, da ao podjei. n»ki solidarni med seboj, kadar i* treba nastopiti proti stsvksr-H ako imajo ti podjetniki od-PH* delavnice., Kompanija j» Posvarila dva delavca, katerih ^ne M a stavksrici pri tvrdki w)th»child & Granert, ako njiju ne opuate atavkovne atra-da l»odeta odpuščena. r<ika Kothachild A Granert da je nekaterinl de-,tV("m in delavkam premalo IMačala je šeat tlrjatev v rne*ku $26.15 na sodišču. Pro-t! rdki bo vložena še ena tožba " m 95.
P*'Avka je te v deaetem tednu, kokov ni v atavkarskih
Vr'tah.
Vi ¿lih s rt oí ob 11— trt ve. ^ — V torek ao svti u-Ht»n nad al j ne oeebe. fttevllo
v 39 dneh tegs leta je na-
™ na9i.
far
n. iti«, m s« m__
rf Ominm «f U*t+ >. im.
rato of
Klerikalne mahmacije v Mehiki bile brez uspeha
Kleriksllsem je upal a svojimi spletkami pahniti Mehiko v finančne potežkoče. — Pa se je hudo vrezal!
New York, N. Y. — Arturo M. Elias, finančni agent Mehike, poroča, da je republika Mehika izročila mednarodnemu odboru bankirjev potrebno vsoto denar, ja, da plača obreati od obveznic republike Mehike in obveznic mehiških železnic.
Mehiška vlada ae je trudila, da* prihrani potrebni denar. Za to je uvedla mzne reforme, ki ao potrebne, da se mehiške finance postavijo ns zdravo podlago, da si opomorejo sloji, ki delajo in producirajo. i . ------.......
Ob čaau, ko ae je predaednik Calles boril uapešno proti finančnim potežkočam, ao aebični klerikalci pod pretvezo, da branijo vero, pričeli hujakati mehiško ljudstvo k puntu in vstaji, obenem »o ps vprizorill še go-spodarski bojkot. O tem boj-
kotu ao javno naznanili, da ao ga proglasili zaradi tega, da Calleaovo administracijo pripravijo v finančno zadrego, da bo na to Calles pripravljen priznati klerikalcem v Mehiki posebne koncesije.
Ti aatanski nameni so se izjalovili. CaUesova administracija je premagala finančne potežkoče in stlačila je klerikalno vstajo, kjerkoli se je očitno po-
S tem činom je CaUesova ad miniatracija pokazala, da je koa nalogi, ki ji je bila poverjena od ljudstva in da je znala obvarovati mehiško ljudstvo, da ga niso mlgll klerikalci več pahniti v bedo in revščino. —-......
Mehiško ljudatvo je v reanici lahko -ponosno v začeku leta ^927. Pokazalo je, da spada v vrste onih narodov* kl znajo vporabiti vladno moč za isbolj šanje živlejnskih razmer vaake-ga moškega, ženske in otroka, ki živi v Mehiki.
«M-
Portugalski rebeli
okupirali Utbono?
Konflikti» poročila o položaju na Portugalskem. Diktator je "baje pobegnil. Angleži ao — kajpak — brž poslali bojno ladjo v portugalske vode. .
9fcii»br. — Ljuto bo-
nfmTč^tam? v^Sorii ¿e nidi Ijujp brez prestanka. Tako ae glasi današnja veat, kl jo je prejela "Star." Druga veat pravi, da so vstaši izgubili Oporto.
* London, 9. febr. — Do danes zjutraj ni bilo nobenih zanesljivih poročil iz Lisbone niti 0-porta o pravi situaciji na Portugalskem. Stroga cenzura leži kaKor gosta megla nad deželo, v kateri je zadivjala revolucija.
Gibraltar, 9, febr. — Na odredbo iz Londona je angleška križarka "Cromus" odplula včeraj iz Gibraltarja v Liabono, dva rušilca ata pa dobila ukaz, da odplujeta v Oporto.
Boenos Aitee, Arg., 9. febr.— Ls Nacion" je prejel brzojavko od svojega poročevalca v Lls-boni, ki se gUgi, da je Lisbona po vseh znamenjih že v rokah revolucljonarjev. Mesto je vojaški tabor in vstaja proti vladi gen. Carmone je v polnem zamahu po vsej deželi. Republi-kanska garda, policija, pomorščaki in druge vojaške enote so se pridružile rebelem. Včersj so se valile po Lizboni velike množice ljudstvs z nsvdušenimi klici "Dol z diktatorjem, živels kon-stltucljs!"
Ministra zunanjih in notranjih zadev sts jetnike. Diktator Carmona je nekam izginU. Silovito streljanje je odmevalo vso noč med pondeljkom in torkom.
Wsshlngten, D. C, 9. febr. — Ameriški poslsnlk Deerlng v Liaboni je snoči kabllral držav-nemu departmentu, da je moral zapustiti poslaništvo, ker so krogle iz pušk in strojnic udarjale v hišo. Drugih novic nI poslal. _____ —
VOZNIKI BU80V GOVORE O STAVKI.
tvori
Sovjetske volitve
V sovjetski Uniji so v teku volitve* delegatov za četrti kon grorWjetov,
Jeaney CHy, N. J. - Lokslna
organizacija uslužbencev, kl volijo svtobuae. štev. 401. je gls-aovala akoraj soglasno za stsv-ko, ako družba odvrne njene za-hleve. Ualužbenci zahtevajo |4» mesde ss teden. Sedanja mezda je NMO na teden. Prizadetih je štiri ato uslužbencev.
Moskva, 9, febr. — Brez vsa-kega volilnega hrupa in kampanje, ki je v navadi v drugih deželah, »e vrše sovjetske volitve po vsej 'Uniji socialističnih ao-vjatakih republik. To »o četrte splošne volitve v življenju^, ao-vjetske Unije. Izvoljenih ims bi-
O delegatov, lil snidejo 15. aprila. v četrtem kongresu sovjetov. Sovjetski kongres je najvišje oblsst v U-niji. Ismed delegatov so Izvolili centralni izvrševslni odbor, ki dels postave za Unijo in avet ljudskih komisarjev, ki izvsjs postave in druge sklepe.
Volilno pravico imajo le člani delavskih, kmetskih in vojaških sovjetov (odborov). Sovjeti so po ustavi tako porazdeljeni, da imajo delavski sovjeti večino. Kmetskih sovjetov je 61,500, torej več kot delavskih, ampak kmetaki aovjeti volijo na vsa-kih 50,000 članov le enega delegata, dočim delavaki aovjeti v mestih volijo delegata na vaa-kih 26,000 članov. Člani sovjetov ne morejo biti drugI kot produktivni delavci in kmetje ter vojaki. Pred kratkim so bili uključe-ni v sovjete tudi mali obrtniki, krošnjarji, šoferji, služabniki ln žene delavcev.
Sovjetske volitve so nadstran-karsk». Navadno so Izvoljeni komunisti, ker so večinoma volllci člani stranke. Vselej pa je Izvoljenih tudi Viekaj takih delegatov, kl ne pripadajo nobeni stranki.
KLOVNU ADAVCHICAGU.
Pridigarica ae razume tudi na čudeže.
Ckleago, ID. — Ob času velke klovnljade, kl se prireja v Koll-zeju, j» pridigarica Aimee 8em-ple McPherson pripovedovala, kako je Izvršila prvi čudež. Prl-digala je prvikrat v starem šotoru. Nastal je velik vlhsr, kl je psrsl šotor. Pridrvel Je velik vetrovni sunek in bstl ae je bilo, da odnese štor. Takrat je pa pridigarica rekla šotoru: "Oatanl, kjer al! In atari šotor Je obvlael
na žeblju.
Vihar, atari šotor In iebelj.
Dokler bo ljudatvo verjelo v take pripovedke, bodo na avetu ,ite gospodarji in hlspci.
CooHdga pTeki-farae.
Chicago. — Msgszln Chrl-atisn Century (Izhaja v Chlca-gu) dolfti v uvodnem članku Ceslidga. ker prohiblcija nI
Chicho, lll„ četrtek, 10. februarji (Feb. 10), 1927.
laaaotkn 11M. Aot al Osi. », I»IT, »atborjaad an Jana 14. 1»!».
delavstvo razgalilo a. pjru2b0
Ta družba je del »rotiunijtikega krušnega truat*. — Organizirano delavstvo Jo je poetavllo na nepriporočljivo listo.
Chicago, HL —I Po daljši razpravi na seji CiksŠtke delavske federacije, ja bilo« »klenjeno, da se pridruži akciji Dlinojake državne delavske federacije. Ta akcija pomeni, dOride Great Atlantic k Paclfjc Tea kom pa ni j a na nepriporočljivo listo organiziranega delavstva.
Delegatje organizacije pekovskih delavcev ao Ujavlll, da je ta kompanija dal ^rotiunijakega krušnega trusta, |ci zaposli ptro-ke pri nevarnih atrojih. Otroci izgube prste, roke', ko poskušajo obratovati nevarne stroje, s katerimi mešajo testo. Medtem kompanija nastavlja tudi dijake, ki študirajo t Moodyjevem institutu, sa selo nizke mesde. > Pekarne National Tea so unij. ske in lahko služIjo drugim pekovskim podjetnikom za vzor.
V
Vataši

Chinan d agi.
Managua, Nlkaragva, 9. febr.
— Bojevanja ss nadaljujs v Chinsndegi, ki ae nshaja 60 milj od Manague in katero ao v nedeljo okupirAH liberalci, drugi dan pa deloma konservativci.
v^aii^tHili"sradlmelta in p<v
rabili ondotno cerkev za trdnjs
vo, iz katere streljajo na oblegajoče vladne čete, iz stolpa pa na letalce.
Kitajski reakeijonarji na robu prošnje za mir
Pekingakl diktator Cangtaolln pripravlja ponudbo sa mir s k uom in tangom. Angleška vlada je Isjavila v parlamentu, da ae ae bo ozirala natultimst klUjske ljudake vlade.
fcangsj, 9. febr. — Japonska depeša, ki je prišla ls Pekinga, sporoča, da voditelji aeverne Kitajske pripravljajo mirovne pogoje, ki jih ponudijo kuomin-tangski vladi v Hankovu.
Hankov. 9. febr. — Kitajska ljudska vlada je danes imenovala Američana O. J. Todda ls Kalamazooja, Mich., glavnim inženirjem za izvedbo velikega ls-suševalnega projekta v provinci Hunan, ki bo stal tri milijone dolarjev In pri katerem bo zaposlenih 40,000 delavcev. Drugi A-merlčan, dr. J. B. Grant, je dobil službo zdravniškega svetovalca pri načrtu sanacije kitaj skih mest: Ljudska vlada je u poslila tudi mnogo ruskih zve-
deneov za moderniziranje nove Kitajake. > .
dan gaj, 9. febr. — Maršal Cangtaolln* diktator Mandšuri-je, ki ima aterilno pektngako vlado pod svojo kontrolo, je včeraj izjavil, da vsi Inosemcl, ki se nahajajo na teritoriju njegove oblasti, so na varnem. On bo vse zaščitil, Dejal Je tudi, da on vodi boj aamo proti boljševlkom na Kitajskem.
London, 9, febr, — Premi jar Baldwin J» rekel včeraj, ko Je bilo otvorjeno letošnje saaeda nje angleškega parlamenta, da vlada aa ne bo oslrala na sahte-vo Evgena Cena. voditelj» kitajske revolucljonarne vlade, da morajo biti angleške čete prej umaknjen« is Sangaja predno s» bodo nadaljevala pogajanja Veliko Britanijo radi koncesij. Baldwin Je dejal, da so bUe čete poslane v Sangaj edino a tem namenom,^ da očuvajo angleška življenja.
Borah laMova suhaikl stranko
19-kratat mati jo
koačuo robolirala
Znani GenU» Is Georgl je. kl hoče Imeti 30 širok, je naletel na odpor.
Atlanta, Ga. — Leander C. Gentle, ki je pred nekaj meaeci naznanil v časopisih, ds hoče i-meti rekord očeta tridesetih o-trok, Je prišel v škripce. Rekorda ne bo. Njegova lena, ki mu je pred dvema dnevoma porodila devetindvajsetega otroka, ae je končno spuntaia — kljub temu, da je pobožna kristjanka. Vpričo njega in reporterjev, ki ao ob-stopili njeno posteljo ter JI čestitali, Je žena Izjsvlls: "Devet-najat otrok Je dovolj zs mene. Nič več ne bom rodile."
Gentle je imel a prajšnjims dvema Ženama deaet otrok, a sedanjo pa devetnajst. Star je 60 St.
RESNICA V OCl KOLJE.
Senator pravi, da republikanci
morajo poltaiatl prod volitvami, kaj mislijo o prohlbtdjl.
Washington, D. C. — Senator Borah je 8, t. m. v odprtem pismu, naalovljanem na N. M. But-lerja, pozval republikance, da se v referendumu ob času prihodnjih predsedniških primarnih volitev Izrečejo o stališču stranka napram prohiblcijl Butler, predaednik CoTiimMa unfverze V New Yorku in oaebnl prijatelj predsednika Coolldga, Je dan prej izjavil, da Cooltdge ne bo več kandidat In da morajo re publikanci nominirati izrecno mokrega kandidata, ako hočejo zmagati. Borahov poziv Je odgovor na Butlerjevo izjavo.
Borah pravi, da ae ne da utajiti, da bo prohiblcija igrala veliko ulogo pri prihodnjih pred sodniških volitvah. Ampak on amatra, da je večina republlkan cev sa prohibicijo. Da ae pa za dava temeljito dožene, naj repu blikanci vodijo referendum v svoji stranki o tem vprašanju še predno bo nominiran predsedniški ksndidst leta 1928. Rorsh pripsds suhsškemu krilu republikanske stranke.
Železniškim kurjačem oo povila
Priznane ps niso bile službena olajšava. — Pogodba glade je veljsvns ss eno leto.
M lami. Fla- — B. Lewla Ksuf-man je pred avojo prodajalno razobeail lepak, ki ae Je fltaT: "Odpotujem na sever, kjer ao možja In ae stanovanje oddajo U m kurjači po primerni stanarini."
Neki zemljiščnl trgovec Je zahteval, da se lapsk odstrani. Pred prodajalno se je nabrala velika ljudaka množica In ko Ja Kaufman stopil na prosto, ga je policaj, kl je bil v ljudski gnočl, aretiral zaradi nespodobnega obnašanja. Ko ao trgovca prignali pra^Tsodnika D. J. Heffmana. Je sodnik dejal, da lepak tali vse mesto.
New York. N. Y. — Kurjačem
na vzhodnih železnicah je priznano	odstotno povišanja mezde. Glavnih železnic je 17 *ln 80 Je stranskih. Kurjalev In lokomotlvnlh spremljevalcev je pe 81,000.
V mesecu juniju lanakega le-zahtevali, ds ae
jim mezda poviša za 15 do 20 odstotkov, Obenem ao zahtevali tudi oljašave v službi. Zadnje zahteve so bile odklonjeno. Pogodba ja veljavna za eno leto. Po onem letu bo unija kurjatev obnovila zahtevo, ds ae lokomotive, ki tehtajo 175,000 funtov aH več, opremijo t aparati za Ima itnu in pet otrok, avtomatično kurjavo, ali da delata na teh teftklh lokomotivah po dva kurjača. Dalje bo zs-htevala 60 centov za obede, ka
5o eden alkoholni flnaiilšok
Devetnajat adravnlkov v vojaški
bolnišnici sspl»t»nlh v prela-. ksvo.
Chicago. — Zvezni prohibit ni car Yellowley za čikaškl dlstrlkt je 8. t. m. odredil prelakavo v vladni vojaftkl bolnišnici Speedway v May wood u, kjer ae baje tta debelo krši prohiblcija. De-vetnajst sdtsvnlkov j» obtoženih., ds aB' prodajali predpUne listke za žganje lekarnar Jam po $8 komad. 'Vsak zdravnik dobi po zakonu sto listkov sa tri me. sece, na katerih lahko pradpiše tganje Iz vladnega skladišča bolnikom, As Je potrebno. Ome. njeni zdravniki ao plaali izmišljena imena bolnikov In na ta način prodali tlhotspskim lekarnarjem vas listke zs $800. Obtožba ae glaai, ds ao ti liatkl I »ostali med zdravniki take vred* noatl, da so za late igrali poker kakor za degsr.
HTAVKAR »POZNAN KRIVIM
NA PODLAGI IZHIURNE IZPOVEDI.
Sodišče Ae nI Izreklo kasni.
Hacksassck, N. Y. — Adolpfl WlsenevakiJ, paaaalškl aUvkar, Je bil apoznan krivim na okraj* nem sodišču okraja Bergen, N. Y„ da Je z bombo razdjal mostovž nekega atavkokaza, Kdin dokaz je tvorila izpoved atavkarja, katero je poHčlJa iz-silila z metodo, ki je poznsna v Ameriki kot ¡"tretja preizkuš-nja",
Alexander Macl^eonod, atavkarjev odvetnik, ja nagJašal, da izpoved ni bila proatovoljna in da ae po zakonu držsve New Jersey ne more sprejeti kot do-Wlaenavsklj je kol prida označil Izpoved kot neresnično in izsiljeno.
Javni tošlielj Ja seveda apeliral na patrljotlzem in naglaial, da je potaatoa ohraniti red iitj mir kljub boljševlškim silam. Porotniki ao ae posvetovali dve, uri in 20 minut. V svojem pra-vureku ao -priporočili sodniku,j naj bo mJloaten. Wlaenevskij
dar so kurjači na potu in od-Vosll ja avte v apen jo t ikodnlno zs posteljo, kadar mo-Pana, 111. — Nenavaden slu- rajo prenočiti z doma. čaj somnambullzme ae je pripe- Pogodba, ki so >0 aklenlll kur-tli v tem kraju. Frank Umpleby,, Ječi, je pfvs pogodbe, kl je bila trgovec, je v torek ponoči vaUl aklenjena z direktnim v spanju, šal v garažo in ae od- njem, odkar Je Wataon-Parker-peljal v avtu dvanajat blokov do Jev takon v veljavi. hiše avojega prijatelja, kjer ae Arf||rij|t M «prosvtt*N! je zbudil.	j
fttirje drugi stsvksrjl pridejo kmalu pred poroto y llacken-sacku. Otitošbe je enaka Sest drugih «tavkarjev jo bilo pred kratkem »poznanih krivim na sodišču v Pateraonu.
Influence še kosi v Angliji.
1/mdon, 9. febr, — Influença ae še raiáérja n» Angleškem Zadnji teden Je umrl« M18 oseb. V prejšnjem tednu Je bilo 72A amrtnih slučajev.
»»»T S. Lawadele Ava
Offloo of Publloatloei »«7 Booth Lawndalt Ave. Tolophono, Rook wall 4904.
STKV.-NUMBER 34
zagovarjanje oldsove propagande
Mesto ds njegov ssatopnlk prosi
ss oproščen je. ae pa lovi ss
prasne lsgovore, — Ampak
faktl aa ne dajo utajiti.
Waahlngton, D. C. (F. P.) L. C^ Probert, auparintendent waehingtonakega biroja Aaaocll. ranega tlaka, javno sagovarja akcijo njegove časnikarske a-genclj« glade razširjanja pravljice o "boljševiški hegemonijlMi kl jo je apletel pomožni držagnl tajnik proti Mehiki.
Probert je govoril pred Klubom dvajaetega stoletja In, v avojem govoru Je naglašal, da Je njegova organizacija atorils svojo dolžnost, ker je raspoalsla ls-Javo, da Ja am*rtška vlada v akr. beh glede tega, kar ae misli, ds komunistični vplivi dslujsjo a oporišč v Mehiki, ds vplivajo na Nikaragvo. Ampak brsojavka Aasocliranega tlaka J» bila veliko bolj pobarvana, kot prlpove. duje Probert Ta brsojavka jo sugeatirala, ds ima državni ds partment dokasa, da mehiška vlada skuša podpirati boljšsvl-ško federacijo od rek» Rlo Oran. de im do panamakaga kanala.
Probert Je ps nsvsllctsmu trdil, da njegova družba taalušl pohvalo, ker Ja njegova drušba objavila obtoftbe, kl ao povtroAl« le, da so prišli faktl na dan, kaj ae Je zgodilo v Mehiki in Nlkaragvl, In Ja saraditega prišlo 4o hitrejšega la boljšega »poraslim. Usnja. Mesto, da bi »e oprostil, kar Ja razpoalsl napačno porodilo v svat, se je pa postavil v p?» zo človeka, kl J» pospešil pral* kavo In možno Ispremembo v vladni politiki.
"Kaj pa to pomeni f! Je vprašal Proliert. "To pom»ni, da bi ae marsikaj ne zgodilo, ako bi Aaaociiranl tlak na poročal, kaj
ae godi. Vzemimo s» tranotek, da ni Assocliranl tlak lsvršll avoje dolžnoati. Ameriško ljudatvo bi ne s|N>znalo pološaja na drug način. DrugI rasnsšslel vesti priznajo, da niso Javnosti razložili položaja, ker aa niso hoteli dati Izrabiti, Vzemimo, da ao bila prodporočila vaa napačna In da bi dežela zabredla v vojno, kl bi se lahko odvrnila, ako bi ljudatvo |K>znalo fakte. KJa bi ps bils tedaj odgovornoatT Na kaJ je i>a oni (tonosen, kl Je moJšalT
S tem argumentom J» Probert udaril po brzojavni čaaniškt »luž. bi ftcrlpt>sa in Hearata, katerih jioročevalcl niso hoteli v državnem departmentu Izjaviti, ds js Mehika boljševlška agentka, dokler Olds tega ne dokaže ali ps ne prevzame odgovornoatf. Drugim časnikarskim poročevalcem ni bilo dovoljeno priaoatvovatl tajnemu sestanku čaanikarjav, na katerem je Olds skušal omrežiti tisk v lej zadevi. Trije poro. rerstrt, kt w»Wli pes veni ns ee-stanek, ao morali priaečl, ds bodo molčali. Drugi čsanlksrakl po- ^ ročavalri so izvedeli akozl špranjo, ki je nastala v jesu tajno-atl, kaj »e je govorilo ns sestsn-ku, so krillzirali Oldaovo omrežen je tiska
Na čelu Associlranega tiska v VVaahingtonu je Frank Noysa od dnevnika "VVaahington Star," tista, kt rr obogatel, ker je odo» braval v*, kar je bilo koneer-vativnega in protlunijakega r alranki, Noyeaov drug ln brat Theodore Noyea Je obnovil eolo vrelo člankov t lastnim podpisom. V teh uredniških člaskUi aku»a dokazati, da js kitajska revolucija samo poteaa boljšovi-Akr Kuaije proti Britaniji In ds je Britanija prvoborttaljlss aa civilizacijo proti a je.
(Itolja aa
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA M OW N>KE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
On« of lasov po dogovoru. Rokopisi se n« vračajo.
^----j------. mM i—«sa—W—MMW^^^^JB
m
Naročnina: Zedinjene drtavo (Izveš Ckiaago) »M »clfeJPff* pol leta In $1.26 xa tri mesece; Chicago ia Cleero #J>0 aa leto, $3.2$ sa pol
leta. $1.66 »a tri mesece, in ta inozemstvo 98-00. \mmmmmm^m^mmmmmmmmmm
N šalov sa vas, kar ima stik s listam: „
"PROSVETA"
26'.7 ™ So. I.»wndsle Avenue. Cklcage^ HHaola.
«the~ knlightenment
Organ of tbe Sloveae National Benefit Society.
Owned by tbe Sloveae Natloaal Benefit Roci*?.
Advertising rate« on agreement.
T
Subscription: United States (esoept Chicago) yeart Chicago fS.BO, snd foreign counWes^ W) per yesr.
and Canada $*#> per
utrunrn of THl WlPKEihTgP PMtMB"
tš»
m*—m
II
Datum v oklepeju n. pr. (Jan. IM«7) poleg vaiegs Inseaa aa aaeleva pomeni, ds vsm Je s tem dnevom potekla nSritains. Pemevita io prsvotasee,
d a se vam ne Bstavilfet.	...... ^ | ■ '	m i
ALI ŽUPNIK LAHKO USTANOVI FAJRO^KJEZ FARANOV?
JAVNA GOVORNICA
Glasovi članov S. N. P. J. tn čitateljev "Proevete"._
Pridobimo več čbutov.
Detroit, Mich. — Napisal bi lahko celo knjigo o današnjih razmerah, posebno iz tega avtomobilskega mesta. Ako človek resnico piše, si nakoplje »ovratnice, laži pisati pa v listu Pro-sveti ni prostora. Malo pisati nima pomena, ako veliko piše, ga pa Žarkomet objavi, da romane pile. Tako da kdor resno in trezno misli, da se človeku vse veselje do napredka ubije. Upanje imam, da urednik Prosvete ne bo imel škarij pri rokah, da bi ta moj dopis pristrigel. Drijgače bi nekateri rojaki iz Detroita in okolice mislili, kaj je A. Jurca gdstralilo, da nič ved ne napiše. Da odkrito izrazim, vsaki, kdor piie, naj si pripravi materi Jala, na katerega se Uko pile!
Ker sem že 19 let član S. N. P. J., na katero sem lahko ponosen, hočem opisati in odgovarjati na dopise, katere zvesto zasledujem v "Prosveti". Najbolj sem se zanimal za konference v skupnih društvih v Clevelandu. Ako ¿Ipvek hoče vse natanko preštudirati, lahko vidi iz vseh teh konferenc, da bi vsega .tega ne bilo treba, ako bi se naši rojaki včasih malo več žrtvovali za korist S. N. P. J. Ce pogledamo slovensko naselbino v Clevelandu, lahko rečemo, da je drugo slovensko mesto od Ljubljane (Cleveland ima 35 tisoč Slovencev), vidimo, da je nekaj narobe med našim narodom ; da ni tiste harmonije med njimi, kakor bi morala biti. Pri tem ogromnem številu bi morali imeti veliko več članov v S. N. P. J. kakor jih imajo do sedaj. Po mojem mišljenju je v Clevelandu veliko polje za organiziranje članov v 3. N. P. J. Tudi bi bilo bolj umestno imeti konferenco glede agitacije, kako več članov pridobiti v S. N. P. J.
Danes se največ piše o nakladah in simulaciji med člani. A-ko Je simulacija, med člani, so druitva sama kriva, zakaj pravda jasno govore, kako imajo postopati z bolniki in kako se morajo bolniki nadzorovati. Ako Brno si sami krivi, da nas simulant! izkoriščajo, moramo sami brpeti naše napake in sami naklade plačati. Zato bi bilo najbolj .umestno, da se ne bi toliko o Cem časa tratilo. Bolj umestno bi bilo, da se malo pobrigamo za našo mladino, da jo pridobimo za tisto idejo in principe, za katere smo ae ie nad 20 let borili pri 9. N. P. J. Citd sem o referatu Janka Rogelja iz Cievelanda. Akoravno je fant mlad, mu moramo dati priznanje, da ima toliko pogleda v to našo mladino. Po mojem razmo^ri-vanju, kako pridobiti mladino v 8. N. P. J. je tole» Najprvo so starših kako mladino vzgajajo. Ako Mta oče iti mati naprednja-ka. da razumeta in se zavedata, da današnja civilizacija in kapitalistični sistem, da Je družba vsega gorja in zla kriva, da ae celo avoje življenje borijo za obatanek in ftivljenje. Mol vpraša Ženo, kaj bi dal sinu in A hčeri, lena vpraša moža ravno zato. Mati in oče lahko dasta veliko svojim otrokom, samo ako hočeta. Starši ne smejo pustiti, da no otroci gospodarji pri hiši. Oče In mati morata otroke učiti, da jih ne ame biti nram, ako ao otroci slovenskih staršev Povedali jim je treba, da alovcnaki narod je ravnotako intelegenten in kulturen kakor drugi narodi. Zato Je dolžnost vsakega o<Vta in materi*, da po veste otrokom, da ao v organi-
|JHCTTHstanovlj.jo farani in n, župniki, ki so v resnici le uslužbenci faranov. .Kajti ie faranov ni, tudi dajo v 8. N. P. J. in a tem i*»do ¿upnika ni. To dokazuje tudi, da v organizaciji rimske koristili ** jadnoto in svoje cerkve ne prihaja oblaht' od boga, kot trdijo klerikalci, otrok*	bl * wm
ampak oblast prihaja «1 ljudstva. Farne cerkve, farne * ^Deti^ta pred enim šole in druge farne naprave bi morale biti lastnina fara- letom ustanovilo mladinsko dru-nov in bi ne smele biti prepisane na akofe. Tudi škofov *tvo "Young American** it. 564. bi ne bilo, ako bi ne bilo faranov, ki vzdržujejo najprvo u"u,,nvn° " « devetimi čla-*voje fare in obenem prispevajo za vzdrževanje «Urfov.!	£
Kadar se klerikalcem pošteno pove, kdo in kaj so, tedaj mirno spravijo klofuto in pridejo z drugimi trditvami na dan, ki so ravno tako zavajalne in neresnične, kar kor je bila njih prva trditev. Na ta način upajo zmešati čitatelje klerikalnih listov, da mislijo, da čitajo odgovor na trditve v protiklerikalnih listih. Tak manever se jim posreči le pri manjšini čitateljev klerikalnih listov, nikakor pa ne pri večini, ki si je obdržala vi spominu, kaj je povpraševal klerikalni list in kakšen je bil odgovor, ki ga je prejel na njegovo vprašanje.
Klerikalni člankar se je v "Amerikanskem Siovan-cuM norčeval iz trditve v "Prosveti", da so slovenski duhovni v Ameriki prejeli že milijone od svojih faranov in od teh miljonov bi lahko darovali nekaj za splošne naprave, ki bi koristile slovenskemu ljudstvu v starem kraju. Klerikalni člankar se je nekako takole norčeval, češ, če so bili milijoni, so morali biti najmanj trije, Jcajti "milijoni" so množina.
"Prosveta" je člankar ju dokazala, da so slovenski duhovni prejeli od svojih faranov najmanj tri miljone in seveda pri teh dokazih, je morala imenovati tudi gotove osebe. Klerikalni člankar ni na tosku&d dokazati, da je člankar v "Prosveti" v zmoti, ampak je stvar zavil prav po klerikalno in izjavil, da "Prosveta" napada bivšegfl jolietskega župnika Sušteršiča. Dokaze, ki jih je sam zahteval, je imenoval napad.
Klerikalnemu člankarju pa še to ni zadostovalo. Sel je še dalje in rekel, da so slovenski socialisti in svobodo-mfsleci napadali jolietsko naselbino in "Prosveta" se še obdreguje vanjo, ker je tam verska trdnjava rimske cerkve. Namen take klerikalce taktike je očividen in prozoren. Klerikalni člankar namerava nahujskati jolietsko naselbino ne samo proti "Prosveti", ampak njegov glavni namen je podkuriti Jolietčane proti S. N. P. J. "Poglejte Jolietčani, "Prosveta" napada jolietfcko naselbino, dajte "Prosveti" in Slovenski narodni podporni jed-noti, kar njima «re," je bila vodilna misel klerikalnega člankarja, ko je pisal članek "Prosveta se zaletuje v pok. jolietskega župnika rev. F. Sušteršiča."
V resnici se pa "Prosveta" ni zaletela v pokojnega župnika Sušteršiča in no v Jolietčane, ampak je navedla pokojnega župnika Sušteršiča le kot dokaz, da je bilo v ."Prosveti" popolnoma na m£stu vprašanje glede'dohodkov slovenskih duhovnov "Ali znesejo en milijon aH dva ali pa še več?"
Zelo smešna je pa trditev klerikalnega člankarja in njegovo modrovanje, s katerim želi prikazati, da "Prosveta" napada jolietsko naselbino. V Jolietu sta vendar dve društvi S. N. P. J., ki štejeta okoli štiri sto članov v obeh oddelkih. Društvo štev. 115 je bilo ustanovljeno že leta 1909 dne dvanajstega septembra, to je ob času, ko klerikalni člankar še ni poznal Amerike drugje kot na zemljevidu. Drugo društvo je prišlo v S. N. P. J. potom združitve in tudi od tega čatja je minilo že nekaj let. Ta Akt lam na sebi pove, (la "Prosveta" ne more napadati joITeUktTnaselbine, ker bi napadala člane 8. H7 P. J. la misel o napadanju jolietske naselbine se je rodila le v glavi klerikalnega člankarja, ker mu je zmanjkalo poštenih, - stvarnih in resničnih argumentov za agitacijo proti Sovenski narodni podporni jednoti.
Gotovo je. da izobražen človek — pa bodi duševni ali ročni delavec, ne rabi takih argumentov za svoja dokazovanja. ker je trditev, da "Prosveta" napada jolietsko -*awll4ii.., ravnotako bedita in neresnična, ako bi klerikalni člankar trdil, da so župniki ustanovitelji far. Župniki lahko sodelujejo pri ustanoVitvi fare, ustanovitelji
In tako bi se lahko ta misel definirala do kardinalov in papeža in tako dokazalo, da vsa oblast prihaja od vernikov tudi v rimsko katoliški cerkvi. Klerikalci in ne verniki, t. j., farani, so počasi uzurpirali moč cerkvene organizacije, ki je bila v ljudstvu, to je v vernikih, in so naredili iz rimsko katoliške cerkve to, kar je danes.
ni, ki smo to našo .mladino navdušili za S. N. P. J. Postali so jako aktivni člani, prirejah so različne veselice, piknike, zabavne sestanke', tako da so ob letu imeli okoli $300.00 v blagajni in 76 članov. AJco primerjamo Detroit, kjer je Slovencev okoli 4 tisoč, pa ima mladina v enem letu 76 članov, potem bi morali v Clevelandu imeti najmanj 500 mladih članov. To bi bilo več koristi za S. N. P. J. kakor pa tiste konference glede simulantov. Kdor Je član 20 let, ima lahko v glavi zgodovino te naše vrle jednote, ki je bila že v večjih nevarnostih, kakor pa 1. 1926. Lojalno članstvo je bilo vedno pripravljeno vse "prenesti, samo da obvaruje jedno-to.	(>
Pisal sem že in svetoval sem tudi v "Proaveti" o ¡potrebi preiskovalnega odbora pri društvu, da ta odbor zasliši vsakega novega prppifea, da kye vse natančno o njem in „za vsa vprašanja irqa odbor iistine, na katero mora novi prosilec resnico odgovarjati. Ako Je ta odbor pronašel^da je novi prosilec po pravici odgovarjal, ga priporoča za sprejem; ako pa je odbor pronašel, da prosilec nf resnice govoril, ga odbor ne priporoča za sprejem. Vsa ifunkclja tega odbora je tajha*, pri društvu 121 se je ta odbor tekazal praktičnega ln koristnega za društvo in S. N. P. J. Se enkrat apeliram na vsa druitva. S. N. P. J. naj storijo to, da se bo preprečil nadaljni deficit% v jpdnoti. Društvo 121 je mogoče, znano marsikateremu Članu N. P. J., da smo imeli hude bčjje in nespo-razumljenje med člani, ker so bile osebe, ki so letele gl. odbor S. N. P. J. očrniti in članstvo zbegati z različnimi frazami pod plaščem komunizma, katerem sami rtfrtrajo pojma. Stvar ae Je z mirnim potom pomirila in sedaj "J^ kopet harmonija med Člani ter iii>amo na dober uspeh. Kan se tiče našega splošnega gibanja med našimi rojaki, ni ravno nobenega pro-gresa v tej krizi. Največ se deluje, da si čim prej zgradimo S. N. D. na vzhodni strani. Velika večina Slovencev na vzhodni strani potrebuje S.N. D., ki bo odgovarjal za izobrazbo in kulturo našega naroda in naše mladine.
Ker sem primoran, da pišem samo resnico, moram priznati, da so se pojavile gotove osebe ki bi rade našle pot, kako bi se denar razdelik Ter vložil v pod jetje, od katerega nimajo društva nobene delnice in jo društvo tudi ne more kupiti. Podjetje, katero se Imenuje Sloven ski dam na zapadnl strani, so tam naseljeni rojaki na svojo Ustno inlcijativo kupili, ne da bi vprašali kako draštvo za pomoč in tudi niso vprašali korporacije 8. N. D. Nisem proti temu, ako imajo tam 4om, ako vi dijo, da so zmožni vzdrževati tudi nisem pjroti temu, da so gospodarji samo tisti, ki imajo delnice. 2eUm jim največji u speh. Ker je organizacija S. N D. bila združena iz celega Detroita in je bilo kupljeno zemlji šče v takem kraju, da bi imel vsi enako pot do doma, amo se-|jw Je naselbina na zapadni strani kupila svij dom. primo-rani dotično zemljišče prodati. Bil sem zmerom uverjen in pri-poznam v mano društev in klubov, da ao celote in imajo tudi popolno pravico o N. D. glasovati. Pojavile so se osebe, ki zahtevajo, da se denar razdeli, potem ko se zemljišče proda, ker je bilo poslopje na zapadni strani kupljeno, ne da bi vprašali društva in kluba in drui. S. N. D. Delničarji so se šteli zadosti močne, da kupijo, torej naj si sami sebi pripišejo napako. Ako ni bilo treba, da društva in klubi ter S. N. D. vedo o tej kupčiji, potemtakem tudi ni treba, da bi ga društvo in klubi in 8. N. D. plačali. Apeliram na vaa društva in klube ter S. N. D. delničarje, da vsi delujemo na to. da si pollavimo 8. N. D., v katere« bomo imeli vsi eaake
pravice. Da smo bolj sigurni in nam ne bo mogel noben posameznik delati sitnosti, sem spisal resolucijo, katera bo poslana na vsa društva in klube, da jo odobrijo. Gre se za interese društev, klubov in 8. N. D„ da bomo sigurni, da se naša ideja uresniči, da bomo postavili dom, ki bomo lahko rekli, da je res dom aaa vseh, ne pa ducata del-ničaVjev. Apeliram na skupno delovanje naiega naroda v De-troitu in okolici, da glasujete za resolucijo.
Kar se tiče naše naprednosti Detroitu, so težave. Ne vem, kje je vzrok. Večkrat je Že bila kakšna prireditev s programom, ali zaželjengga uspeha ni. Mladina ima najboljšo zabavo s plesom, odrasli pa pri barah debatiramo in pojemo. To so naše zabave danes v Detroitu.
Ako pomislimo, koliko se morajo tisti, ki se učijo igre ali petja, žrtvovati, bi morali napol, niti dvorano do zadnjega kotička. To bi dalo več poguma našim diletantom in pevcem, da se niso zastonj trudili in mučili za svoj narod. Marsikateri u-metnik ali dramatik bi se postavil in pobrigal za večjo umetnost in boljAo dramatiko, ako bi mu narod dal priznanje.
Soc. klub št. 114 ima aranžirano maškaradno veselico za 12. febr. v soboto zvečer na Kirby ave. v H. N. domu. Veselični odbor ima nalogo od kluba, da da nagrado maskam v denarju in tudi nima odkfčeno do sume, koliko naj da. Torej rojaki, potemtakem je vredno, da se vsi maskiramo, ker se nam odškod nina jamči, če nas bodo sodniki priznali vrednim nagrade. Soc. klub št. 114 se tudi pripravlja in vadi igro ter ima aranžirano koncertno veselico meseca marca. Vsak delavec se zamda, da so žrtve za take priredile in da stane denar; častna dolžnost nas veže, da gmotno podpiramo na šega trpina delavca.
Industrijska kriza ali brezposelnost je jako velika v Detroitu. Pri Ford Motor Co.^se slabo dela. Veliko dela vee v je bilo vrženih na cesto brez vprašanja, če imajo sredstva za. živ ljenje ali ne." Forda najbolj ala-vijo tisti ljudje, kateri še niso nikdar v njegovi tovarni delali. Več delavcev se je že izrazilo da je to prisilna delavnica. Pri Fordu je tako sistematično upe-ljano za produkcijo, da delavec in stroj je vse ena sila, ki gon velikansko kolo velikega profita za gospoda Forda. Gospod Ford je največji nasprotnik vsaki or ganizaciji, najsibo unija ali politična organizacija. Vsi njegovi delavci na tiho godrnjajo ali javno in na glas se ne upa nihče spregovoriti. Slovenci ga na tiho' jako kritizirajo, al gmotno ga pa najbolj podpirajo Ako so 10 milj oddaljeni, vseeno □e z lizo pripeljejo do njega/da bolj sigurno pokažejo svojo lojalnost. Mogoče pride čas, ko bodo tudi naši rojaki sprevidel svoje napake. Bodočnost bo pokazala. Tudi po drugih tovar nah se jako Slabo dela. Te brezposelnosti je največ kriva moderna maiinerija, ki ustvarja hitro produkcijo. Vsega tega ne bi bilo, ako bi se delavcf organizirali v uniji. Ameriika delavska federacija ima načrt organizirati avtomobilske delavce. Kdaj se bo to organiziranje začelo, nsm ni znano. Za vse to so pa tudi
ZARKOMET
Nevtralna novica.
Prezident Kulidž ne bo več kandidiral.
(Čisto vse eno je, čč je to res ali ne.)
e e e ' ' Lepega zlodja ima! Mr. Protazlj Skflež Je šel na lov na zajce, ustrelil pa je suho presto. Soli na rep, ioli na rep! e e i»
Kj« ste sdajr Joiiaži? Ko sem pred tremi meseci napovedal sedanjo revolucijo na Portugalskem, sem se zmotil le za dva dni.
Danes napovedujem kar dve revoluciji: eno na Grškem in drugo na Bolgarskem. Prva pride natančno čez tri mesece, druga pa čez štiri.
(Katoliška revolucija v Mehiki Je že šla po gobe.)
e e e
Krščanski vek v Ameriki. Južna Dakota je koračila deset let nazaj in pobrala zavrženo smrtno kazen. Severna Dakota se pa pripravlja, da obesi, na steno vseh šolskih sob tablo z desetimi božjimi zapovedmi.
Ce to stori, bo morala Severna Dakota sprejeti tudi smrtno kazen. Mojzes je boljo »apovedi prinesel na svet zato, da se prelomijo. Kaka naj Severna Dakota prelomi peto zapoved, če nima smrtne kazni?
' • e e '
Pertineatna
Kdaj Mussolini popelje fašiste po suhem dnu Jadranskega morja v obljubljeno deželo balkansko, po kateri se cedita med in mleko?
e e. e
Vesti iz Moronije. * Kravji hrib, Stara Avstrija. — Pater Mrzimir je odrajžal na operacija. Izrežejo mu tistih 19 funtov ognojene domišljije, iz katere se je pcirodila bajka, da kdor veruje v hudiča z vilami, ne vzame denarja. Pater Mrzimir je spoznal, da ljudje, ki imajo vero in moralo, tudi rajši drže dlan k sebi kot od sebe. Td ga je razbolelo ... in odšel je na Bizjakovo. Tatata!
AU rigbt — to zadostuje za ob*.
Moj tekmec iz Cantona, Ohio je ustrelil "medveda" iz pr&z^ puške. Ko sem ga opazoval -je spal. Sem ga prebudil in zdaj si menca oči zaspanec. Simu-lanti radi spijo in podporo vw doWJo. Cantonaki zaspanec lje in se drami. Simulantom to ni všeč. — Cantonski ateist e e e
TufAl te Je mogoče. Dra«i čitatelji 2arkometa' Nekateri vprašujete, kaj je s coloradskim Trunkom. Jaz raj. slim, da se je preveč najedel so. cialističnih Jazbecev, dihurjev prašičev, volov itd., ki jih je hrustal devet mesecev — in zdaj je dokraja zaprt. - Izgubljeni sin, ki je pokazal fige sleparski materi cerkvi za vselej.
e e e
Dekleta, ki Imajo repetnice ...
Cenjeni Zarkomet! Ce prideš v hišo pobožnih ljudi, vidiš na stenah vsakojake slike, tudi ta-ke, na katerih so naslikani ljudje s peruti. ,Ti ljudje s peruti pa so navadno lepe, mlade deklice. Kako je to, da pobožni ljudje tako radi imajo- zale deklice, — take ptičice, ki letajo iz gnea«|a v gnezdo? ... ChisAolm, Minn.
e e •
Kontest aa kratke prispevke.
66. ' |
Tudi stoprocentni Amerikancl protestirajo proti vojni. To je dokaz, da ideje velikega bojevnika De-bsa prodirajo tudi v možgane patrijotov.—A. Ogrin, Cleveland.
67.
Neki milijonarjev sin je rekel, da je njemu premalo $15,- • 000 na' leto. Ameriki je na tisoče družip, ki nimajo toliko letnih dohodkov kolikor znesejo obresti od $15,000. — A. P.
68.
Da, socializem pride po od-ločnih možeh! Ampak sociali-stfffni pokret zahteva precej' energije, veliko vztrajnega del« in tudi nekaj financ. Tih "bii-nes" pa spremlja — tiha misel. — M. H.
K. T. B.
magna-
ti dobro pripravljeni, ker so že davno vsi organizirani in imajo ogromni kapital pripravljen za boj proti delavcem. Ako se bodo delavci zavedali lastnih koristi, da bodo pristopali k uniji, ne bo noben denar pomagal magnetom. Ako delavci hočejo preprečiti krize in brezpoaelnoet in ako hočejo bolj udobno živeti, jim ni drugega izhoda, nego da se organizirajo. Upanja imej-mo. da bodo imeli orgaaizatorji uspeh. Za aedaj ne bi nikomur svetoval, da pride za delom v Detroit, ker dela ni mogoče dobiti, poaebno če je človek navaden delavec. Mehaniki imajo boljše prilike In ao tudi dobro plačani.
Upam. da nisem s tem nikogar užalil. Ako pa kdo ne razume moje ideje, mu ne morem pomagati. Vsakdo po svoji
zmožnosti in po svoji najboljši pameti izrazi svoje misli. Ostati hočem prijatelj narida in delavca dokler me naravna sila ne ugonobi.—Anton Jurca.
Položaj v naselbini. Apel aa pristop k 8. N„P. J.
Muse, Pa. — Ker ni nobenega glasu iz te naselbine, bom jaz poročal javnosti, da še živimo, čeravno moramo garati za nikdar polne žepe izkoriščevalcev. Delamo vsaki dan, ali vzlic temu ne vabim nikogar aem, ker tu je tudi dosti brezposelnih ljudi, odkar je Hendersonville Coal Co, zaprla svoj rudnik. Toliko nas j«, da bomo kmalu drug drugemu napoti. Ali nič zato, boljši je košček kruha kakor nič. Ce bo kaj primanjkovalo, nam bo že g. Lewis preskrbel; saj tudi sebe ni pozabil. Kar na mestu je dobil, ne da bi bil stavkal letno $4000 prlboljška. Res je pro-speriteta za nekatere. Kje je pa tvoje ali moje, delavec? Pri-Xe! boš do prepričanja, da dokler bomo roke držali križem ter tudi pustili, da drugi za naa mislijo, toliko časa nam ni pričako-vati kaj boljšega.——---
Z našim društvom gremo nekako po polževo naprej. Leto 1926 je minulo, ne da bl bili imeli kako veselico. Zato smo se odločili, da bomo Imeli pa v tem letu; če bodo razmere dopuščale, Da ne bomo odlašali, smo skle* nlli prirediti veselico dne 12. februarja. Uljudno vabimo ftoja-Ke iz bližnje in daljne okolice, da nas posetite. Ob enaki pri* liki se bomo odzvali tudi mi. Ve-sel i ca ae bo vršila v prostorih Charley Mejnicka. Začetek Je ob sedmih zvečer. Veaelični odbor jamči, da bo vse dobro po» streženo za lačne, šejne in tiate, ki radi plešejo. Sklonjeno Je bilo na zadnji aeji, da plača vstopnino $1 tudi kdor se veselice ne udeleži. Isvseti so aamo člani, ki ao na bolniški listi.
Dalje opozarjam člane, da bl bili bolj redno na društvenih
sejah, ker le od nas je odvisno, I če hočemo imeti kaj napredki. Redno moramo tudi plačevstij mesečni asesment. Jaz ne bom za nikogar zalagal. V «lučaju nesreče, naj si le nase vzame | krivdo, če bo prizadet, ker mo-j goče ne poravna pravočasno. |
Apeliram tudi na starše. k*j teri še nimate svojih otrok v S. N. P. J., da jrh vpišete na bodo* se j i. Prispevate samo po 22c na mesec od otroka in za to malenkostno vsoto boste v slučajaj smrti dobili lepo podporo. Pole« tega bo vaša nagrads tudi v za-l vesti, da so vaši otroci člani najboljše slovenske organizacij«, ne pa pri tujih, judovskih "H šurencih". Nikakor ne smem« dopustiti, da bi že v rani mlado-j sti vodili našo mladino drug»»:] vzgajati jo moramo v lastn« duhu. Dosti imamo, da M*! ponudimo svoji mladini, zato jij dajmo priliko, da še dalje
vija našo organizacij».
Rojaki, sezajte bolj w(] po Prosveti: Naročite se na W<v| ker bo v vašo lastno koriat. zabavo in duševno povzdi Cimvečja bo cirkuJscija te. toliko popolnejši tem lažje mu bo propsgirati je naše S. H^.i^»« ¿obr*l naš narod v naprednem duhu.
Člani, rojaki, prijatelji znanci, zagotovo vsi ns ve*» dne 12. februarja. Pok*»« bomo med seboj, se prijstHj razveseli ta pozabili na visi
nje težkoče.—Za odbor-f
Za b k ar.
tmsiajsil T Rum uniji
Dunaj, 9. febr. - Na^ no vprašanje, kdo ds kralj, ie vedno pretres pw ne elemente v Romuni^ ^ ska stranka ponovno «aMf^v se Katio vrnejo pravice In da se odpra^jfl tura, ki j« bila sprejete |»r« kaj meseci. Vtods r V* 7UT la z ostre kaznijo vse*. " vlačijo dJnastičiio vpr**»^ «prsdja» ,
Vladal cenzor za mrlJaT
Zahteva ga predloga pred kongresom.
Washington. — T. W. Wilaon, kongresnik iz Miasiasippa, je predložil pretekli teden predlogo, da zvezna vlada nastavi federalnega urednika ali cenzorja, ki bo imel nalogo pregledati vse povesti in slike, katere imajo danes prostora v raznih maga-zinih in revijah. Slike, pravi Wilson, so nemoralne, neumetniške, gradivo, povesti ao porno-graflčne, lascivne, pohuéljive do skrajnosti. To je vzrok, da hoče omenjeni kongresntk uslllti zvezni zakon za nastavo fedearl-nega cenzorja.
Sicer je resnica, da je (sedaj na trgu mnogo, premnogo, pornografične "literature", ki vzbuja v mladini ln v moroncih pohlep. Toda pametnemu človeku pač ne more prav nič škoditi, če prav gleda take elike v magazinih in čita pornografične povesti. Res je tudi, da je veliko ljudi, ki se "pohujšajo* nad tako brozgo, ki jo je mnogo v raznih "Sund romanih". - Današnji sistem človeške družbe je tako urejen, da pro-cvita pornografična literatura. Mesto tega pa bi lahko imeli tisti ljudje, ki streme za takimi spisi in povestmi in ki si naslanjajo oči na slikah nagih iensk, pravilno vzgojo, da bi ravno late slike in spise, četudi bi ne bili tako vulgarni, pravilno razumeli in bi se ne "pohujiali" nad njimi.
Omenjeni zakon, ako sprejet, bo imel moč cenzurirati tudi oderske komedije, igre in posebno pa še vodvile.
Wilson trdi, ako ae odpravi oziroma cenzurira magazinske slike in povesti, tedaj bo enostavno to tudi vplivalo na lasciv« ne dovtipe pri vodevilsklh scenah, ki postajajo naravnost škandalozne za mladino.
nadatražnik Kolar na peronu glavnega kolodvora v Zagrebu pri Vhodu v policijsko stražnico našel pismo naslovljeno na policijo, drugo na Marijo Uhan v Gradišču, pošta Ponikve na Dolenjskem, tretje pa na nekega privatnega uradnika v Zagrebu. Na pismih je bila podpisana nq-ka Pepica, ki je — kakor je izjavil imenjeni privatni uradnik — identična s Pepico Starič, rodom Slovenko z Dolenjskega, ki je že dalj časa služila na Hrvatskem. V pismi! na policijo izjavlja Pepica, da nikogar ne zadene krivda zaradi njene smrti in da je iz lastnega nagiba pri Trnju skočila v Savo, kjer najde rešitev od težke neozdravljive bolezni v hladnih valovih. Pogosto — pravi — sem trpela lakoto ter sem bila brez strehe, ostala pa sem poštena. Neo-zdravljena sem zapustila bolnico, nimam ne službe, ne sredstev za življenje, smrt mi je vze. la očeta in mater in jaz grem prostovoljno za njima. Trupla nesrečnega dekleta, ki je naj-brže našla smrt v valovih Save, še niso našli*
?	V* 1t
Sin, ki je ubil očeta, obsojen na 6 let ječe. V Varaždinu se je vršila glavna obravnava proti 561etnemu Stj. Bratovčaku, ki je ubil svojega očeta. Obtoženec se je zagovarjal, da je zameril očetu, ker je svoji omoženi hčerki jemal denar, ki ga je njen mož težko zaslužil. Prišlo je do ostrega prepira in pretepa med očetom in sinom. Oče je vsled zadobljenih poškodb kmalu ufeirl. Sin je bil obsojen na šest let težke ječe.
Pred velikimi redukcijami v Trbovljah. V Hrastniku in v Trbovljah so s 15. januarjem od. pustili večje število rudarjev, ker baje ni naročil. Odpust rudarjev se je bliskovito razširil po vseh revirjih in zdaj se poleg volitev v oblastno skupščino ne govori o drugem kot -o novih redukcijah.
V glavnem dela meata zgradi čikaika univeraa veliko po* slopje ali neboaeftnik.
Velik velikonočni izlet
V JUGOSLAVIJO
OMOMEN IN HPMJANOZNAN KKKPRKHNI PARNIH
Na njern bodo potovali blatniki v Jugoslavijo pod
vodstvom znanega Cunarri uslužbenca Mr. 8. Vukovlča, kJ popolnoma pozna vae j>odrobnoatl potovanja.
Mr. Vukovič bo skrbi»! za vaa In sa Vata prtljago, na na/no na pamlku, pal pa tudi na evropaklh železnicah. Domala kuhinja, uljurina poattažba, udobni, čiatl In privatni prostori v tretjem in drugem razredu
Vprašajte glede znižane vožnje za tja In nasaj. /
/-it MA^ift I Jftf P^tft^UMlM
Vaš»ga dematega za «topnlka ali pa aa:— 9
CUNARD LINE
140 N. Dearbom St.	Ctrt—f* Rt
K ASL JL
j iconhhk ženitvena ponudba, j
^ySQ^BBj^^EEi^H Vdovec erednje starost. M ^ ^FrV^^vVpn^^H SOT na m i ti s Slovenko v starosti
40 60 50161 v	»vrt*,
fanam 18,000 danarja m br« Lyll I |f / IV otrok. Vse reene ponudbe je po.
l^U^I l m gl*ti 011 DJUtov: SUr ¿emu
fcsahj^sžl sss. sa»A,t *
KMS^^^BSBHW VELIKA NOC V STARI
^^tkmmmmmmmr	domovini
POSESTVO NA PRODAJ. Izredna prilika ae nudi vsem, ki
--telijo praznovati velikonočne
Proda ae lepo malo posestvo praznike doma v stari domovini obstoječe iz eno nadstropne hi- s svojci. Canard Linija je org* le, nekaj njiv in travnikov vse nitirela velikonočni izlet v Jugo. v najboljšem stanju, hiša je bi- slavijo na velikem pamiku S. S. la sezidana v začetku vojne, B$RENGARIA kateri odpluje ima štiri proetorne sobe, kuhi- iz New Yorka v torek 5. aprila o njo in shrambo, zadaj velik hlev polnoči, na Cherbourg v Frani-in okoli hiše je lep aadnjak. Pro- cijo. Ta izlet bo pod vodstvom da ae radi selitve. Kogar veeeli našega dobro izkušenega evrop. iti v Stari kraj, se tu nudi zelo skega potnika, gos. 8. M. Vuko. ugodna prilika. Za boljša po- viČa iz New Yorikega Cunaii jaanila in ceno pišite lastniku na urada. Potniki potujoči pod nje»; naslov: Josip Šajn, Kuteževo it. govim vodstvom, bodo oprošfe; 44, pil H. Bistrici (Bieterza) ni vadi potnih brig, ker bo got Venezia, Giulia, Italy. (Adv.) Vukovič na vas stvari tikajoče^
potnikov na njih potovanju in-pazil bode, da potniki vlijejo najprijaznejšo vožnjo.
Cene za potovanje preko oceana so zelo smerne in še celo za potnike obeetranske vožnje.
Pridružite ae temu izletu i tem, da pokličete vašega zastop.
^»«¡iei^a^i^pf*?. ! Potniki potujoči s parnikom
17S4 Se. Aren A*.. Ckkas«. BL^fl	S. S. Berengaria dospejo v do-
Telefon: Lawndals 94S& ali pa B	volj pravem čaau domov za veli-
Lawndate 8811	|j	konočne praznike. (Adv.)
Perry Blanke Shelley
RAZPRAVA 0 LITERATUtl UMETNOSTI IN OBIČAJIH STARIH ATENCEV
TTT-r................"""""
RUDOLF J. JINDRA
PLUMB AR Upostavlja pene h drage naprave sa gretje in v» draga phunbenka dola. Prevsaine de-lo tudi na mesečno izplačilo od enega do dveh 1st»
ostavimo. Ako H«U nt prejmete, Je iti» vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je val Hat plačan in m ne prejmete, je mogoče vstavi jen vsfcd napačnega naakrra, pišite nun dopisnico «r naredita I stari ia novi nukVK
Naii zastopniki so vsi dro-ttrcsri tajnfid in drugi s» Istopniki, pri katfrih lahko p)ačnte naročnino.
Naročnina sa c^o leto Je $5.00 in ia pol leta pa $¿50. Člani & N. P. J. doplačajo I za pol lete $1J0 in sa eeio leto $3.80.
! Za nusto Chicago in CI-leeroza leto $U09 pol leftaJ S3.25, za člane $9 JO.
Za Erropo stane ša pol leta $4.00, za ne leto pa $8.00.
! Tednik stane sa Erropo I $1.70. Člani doplačajo samo 150c za pofttnino.
Naročnino lahko tudi sa-UPEAVNBTVO
r PROSVET A"
2057 S. Lawndaia Ara.
! CHICAGO, IUm *
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje osne, stsne..|5.00 Slovensko- Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih
koristnih informacij, stane sama........................~.|U0
Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere ïamorete črpati mnogo naukov
za telesno in duševno dobro....... •.•»•»•.»■•.M.MMIH ____*U0
Pater MaJaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, h-
vrstno spopolnjena s slikami------........„...................$1*0
Zajedale!—resnična povest In prava ilustracija doelej skritega dela iivljenja slovenskih delavcev v Ameriki .$1.75 Jimmie Higgina—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek
41.00
Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. & 282 strani mehko vezana, atane samo.........
.............................................SOe
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, atane samo.
MtmiMMMmMM"*""
"Informator"—knjižica ž vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva sa člane^tane ssmo..20c
Pišite peajena: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. %
2657 So. Lawndale Ave., Chicaga, DL
(Daljs.)
Ah, pozabil aem na to vražje obleganje. Je to zelo žalostna stvar, ampak orožje bi mi pri tem vraga malo pomagalo. Tak norec ne bom, da bi ae postavil proti vojski in mirnega človeka pustijo tudi menda v miru; kaj ne, branil se ne bom. ker bi ničesar ne opravil in bi brez vzroka še bolj razdražil vojake. Rajše priporočim dušo Bogu in ae pustim razaekati."
"Kaj praviš? Gotovo se le šališ. Ne verujem, da bi mislil kak mož tako sramotno ia da bi sam pri poznal svojo sramoto. Ne Ul bi vreden niti tega ženskega krila, ki al se ga tako branil. Al( je mogoče, da bi kot mož in z zdravimi rokami, brez boja upognil kot govedo avoj tilnik pod vragov meč. Nikoli. Srečno pojdeš z nami v boj proti plačanim vojakom Sigmun-dovlm."
"Ampak dovoli, kaj imam jaz a Sigmun-dom ? Ako imate vi kaj s njim. opravite to sami in pustite v miru človeka, katerega se ta zadava prav nič ne tiče. Jas aem tukaj tujec In pridem v to odurno stvar kakor Pilat v kredo."
Domšik je naglo odatopil, premeril je gosta s plamtečlm pogledom ln je za Id kal jezno: "Ha. torej si vendar le lagal, ko si se izdajal za pravega Ceha! In krivo al prisegel. Glej, neple-meniti Sigmund, malopridni sin preeUvnega spomina kralja Karola, je tako pozabil na svoj rod in na svojo čast, da je zbral ogromno vojsko tujcev proti lastnemu svojemu narodu, in pride sem kot rabelj objestnega Rima, da bi z ognjem in mečem zatrl sveto vero našo, poman-dral naše pravice, postavil na« v sramoto celemu svetu, in t ono nečastno desnico, ki je izdajalsko izročila plamenu našega svetega učitelja. da bi, ne kakor ljubeznjiv vladar, ampak kakor besen tiran s silo položil na sramotno čelo sijajno krono svetovaciavsko: kateri verni sin te zemlje b| ne vzplamtel v pravičnem ardu in bi ne izdri meča v odvrnitev te pogube in sramote, kateri pravi Ceh bi mogel reči, da ni njegova ta pravda, in bi držal roke navskriž in malomarno gledal, kako radostno izponta-vljajo njegovi bratje premoženje in življenje v boju neenakem in odločilnem! Ze sem spoznal, da sem sprejel izdajalca pod svojo streho."
Prestrašeni gospod Brouček je zajecljal: "Kaj ti ne pride.na misel? Saj sem tudi Ceh in nimam nič proti rodoljubom; sam *em izdal lepe krajcarje narodnim strelcem. Ako je to res. da je ta Sigmund tako ničvreden človek, kakor praviš, mu želim ix srca. da bi jih dobU p* grbi."
"Seveda tvoja nevednost te opravičuje," je priznal Staročeh. "Pozabil sem zopet, da ne veš, kaj se godi na Češkem. No, zdaj ko poznaš našo pravdo, boš «tal z nami v svetem boju."
"Ampak — ljubi prijatelj, kaj naj vam jaz |M>magam ? Sem star dedec in ne znam rev-* nati z orožjem. Niti v mladih letihvme niso marali pri naboru, in liogve kaj še vse. Mnogo bi ne pridobili z menoj In velike parade bi vam tudi ne delal. In »ploh se čudim, da silite tudi civiliste k orožju; čemu pa imate redno vojsko?"
"Ako govoriš o najetih plačanih vojakih, vedi. da teh nimamo. Mi sami smo vojska. Vai verni praški meščani, rokodelci, gostači, bogati in revni, atari in mladi, kdor more nositi orožje, vsi smo v obrambo dvojega mesta, keliha, časti In svobode zemlje češke, ln iz dežele ao nam prihiteli na pomoč Taboriti, ¿atečtani,
hinja. Po dosedanji izkušenosti v srednjem veku ni pričakoval preveč čedne in izbrane priprave; toda zato se je nsdejsl krepke podlage, h kateri mu kuhsr glad prida vsojzaleljeno zabelo. Nekoliko ga Je skrbelo, kako ae predstavi damam: ampak naj rečejo zale bralke karkoli, ne morem utajiti, da se počuti gospod Brouček povsod drugod bolj prostega kot v dameki družbi.
VIL
Vstop našega junaka v «taročeški salon, ni bil nič kaj dostojen; spodtaknil se je namreč ob prag in telebnil na tla zaradi dolgih konic uvojih škornjev, pri 4emur se je obenem zamotal v gubasti plašč tako. da bi brez Jankove pomoči komaj prišel zopet na noge.
Ves rdeč v obra* je popravljal oglavnko, ki mu je pri padcu zdrsnila prav do ust In je zapazil kakor v megli pred seboj dva prijetna ženska obraza.
Tudi na njih srednjeveški obleki je dobi) medtem samo nerazločen vtis slikovitosti in Iz miloglaane »taročoščine obeh je razum»! edino,' da Je srčno pozdravljen. . nakar je apoznal za svojo dolžnost, da ae galantno pokloni in za-momlja "Poljubljam roko. milostlija goepe" in "klanjam se gospodična!"
-----(PaUs prthifcJMI, j E.iALB
Helena, Mont. — Legislatura države Montane Je V torek odobrila dodatek k zvezni ustavi, ki prepoveduje mezdno otroško delo.
Se en peraz Mgotlsma.
Jefferson City, Mo. — Predloga, da se prepove poučevanje evolucije V javnih ftolah v Mia-souriju po zgledu v Tennessee ju, je 7. t. m. propadla v nižji zbornici z 82 glasovi proti 69.