DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 229
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Kaj pravi čehoslovaška vlada o nemških predlogih. češka se ne poda pod nobenim pogojem
London, 29. septembra, čeho-slovaški poslanik v Londonu je včeraj izročil sledečo noto angleškemu ministerskemu predsedniku: čehoslovaški narod je tekom zadnjih dni pokazal nenavadno disciplino in samozataje-vanje in to navzlic brutalni kampanji, ki se je vršila v nemškem časopisju napram češkemu narodu.
Angleška kot francoska vlada dobro vesti, da smo se podali, cla-si neradi, pritisku, ki je bil izvajan nad nami in smo privolili, da se gotovi deli čehoslovaške republike priklopi j o k Nemčiji.
Naredili smo to pod vtisom, ker smo imeli zaupanje v angleško in francosko vlado in smo bili mnenja, da bosta francoska in angleška vlada prevzeli odgovornost za naše meje. Toda medtem se je brutalna nemška kampanja nadaljevala.
Toda med tem smo dobili noto francoske kot angleške vlade-, da niti prva niti slednja ne prevza-
me odgovornosti glede naše mobilizacije. Toda naša nova vlada pod generalom Sirovi je izjavila, da prevzame odgovornost za vse dogodke, ki bodo sledili nastopu čehoslovaške vlade.
Kar zahteva vlada g. Hitlerja od nas pomeni narodni samomor za nas. Naša narodna kot ekonomska neodvisnost bi avtomatično zginila, ako bi sprejeli zapovedi kot jih je predlagal nam Hitler.
čehoslovaška vlada torej slovesno izjavlja, da so pogoji, kakor jih je predložil g. Hitler, absolutno nesprejemljivi. Napram tem krutim zahtevam se bo boril čehoslovaški narod, z božjo pomočjo, do slehernega moža.
In mi pričakujemo od obeh zt.padnih demokracij (od Francije in Anglije), katerih željam smo sledili proti naši lastni volji, da nam stojita na strani v teh najbolj resnih urah, ko se gre za bodočnost češkega naroda.
General Sirovi priljubljen pri Amerikancih
Washington, 28. septembra. Novi čehoslovaški ministerski predsednik, ki je bil imenovan tekom zadnjega tedna, da vodi usodo čehoslovaške republike, je precej poznan v ameriških vojaških krogih, kjer je tudi zelo Priljubljen. Na Češkem je poznan kot narodni junak izza svetovne vojne. General Sirovi je vodil armado kakih 70,000 Čehov iz Rusije, oziroma iz Sibirije, ko je Rusija dobila boljševi-ško vlado in je s tem moralno podprla Nemce. To je bilo v letu 1917, ko se je Amerika postavila na stran zaveznikov, da je nadomestila izdajo ruskih boljše-vikov. Dasi se je prvotno poročalo da je general Sirovi boljše-viškega mišljenja, pa so ameriški častniki mnenja, da je general Sirovi proti boljševikom. Mnogo odličnih ameriških generalov je mnenja, da je general Sirovi ne samo izvrsten vojaški poveljnik, pač pa tudi odličen diplomat in državnik, ki bo republiko varno vodil v usodepolnih dnevih. •
-o--
Zanimiva tekma
Orli od fare sv. Vida in Dvor Baraga bodo igrali za prvenstvo pri Inter-Lodge ligi in sicer v nedeljo 2. oktobra od 2:30 popoldne v Gordon parku. Enajst baseball krožkov se je udeleževalo baseball iger tekom poletje,
"Hrvatski dan"
V nedeljo 2. oktobra bodo naši bratje Hrvati v Clevelandu in okolici proslavili svoj šesti "Hrvatski dan." Proslava se vrši v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Program se otvori ob 3. uri popoldne. Mr. Daniel Stakich, kot predsednik odbora, bo imel pozdravni govor, nakar zaigra godba ameriško in hrvatsko himno. Temu sledi govor hrvatskega župnika cerkve sv. Pavla Rev. Misicha. Sledijo lepe deklamacije .igranje tambu-rašev, dueti in pevski zbori. Go voril bo državni senator William Boyd-Boič. Končno se bodo podelile trofeje baseball teamom, ki so letos zmagali. Po koncertu sledi ples v obeh dvoranah S. N. D. Igra več tamburaških zborov in Jackie Zore. Prijazno so vabljeni tudi Slovenci, da po-setijo to proslavo v obilnem številu.
Slovaki za Čehe
Clevelandski katoliški Slovaki v Clevelandu so imeli te dni ogromno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 5,000 ljudi. Vsi so izjavili, da bodo apelirali na predsednika Roosevelta, stoji Amerika ob strani čehoslovaške v teh dnevih, ko je ogrožana samostojnost demokratske čehoslovaške republike*. Zbornica je poslala tozadevno brzojavko predsedniku Rooseveltu, predsedniku čehoslovaške republike Benešu in novemu predsedniku češke vlade, premier ju generalu
Čehoslovaška razkosana
London, 30. septembra. Na- jo deloma Nemci, deloma Čehi.
čelniki štirih evropskih velesil so petek zjutraj se domenili, da Hitler ne bo več silil v Čehoslo-vaško in da je zadovoljen s tem, kar je dobil na konferenci, ki se je vršila v Monakovem.
Usoda češke je zapečatena. Obenem je Mussolini obljubil, da 30 umaknil svojo armado iz panike.
Monakovo, 30. septembra. Danes zjutraj je bila podpisana pogodba od strani načelnikov vlad Anglije, Francije, Italije in Nemčije, o kateri pogodbi se smatra, da, bo preprečila evropsko vojno.
Glasom te pogodbe ima Nemčija pravico pričeti z zasedanjem sudetskega dela čehoslovaške. Evropski državniki so potrdili skoro vse, kar je Hitler zahteval in usoda češke republike je zapečatena.
Sporoča se, da Čehoslovaška ni sprejela načrta evropskih velesil. Ob polnoči je dospel v Monakovo Vojteh Mastni, češki poslanik v Berlin, ki se je še zgodaj danes zjutraj dogovarjal s francoskim in angleškim minister-skim premierjem.
Kolikor je dosedaj znanega glede konference se je sklenilo sledeče: Ako čehoslovaška ne odobri sklepov konference, tedaj ji Francija ne pride na pomoč, ako je Čehoslovaška napadena od Nemčije.
In če Francija ne pride na pomoč, tedaj Anglija ni obvezana pomagati Franciji. Nadalje, Nemci imajo pravico zasesti su-aetski del čehoslovaške in sicer najkasneje do 10. oktobra.
Imenovana bo mednarodna komisija, ki bo naredila načrt, kako naj se zasedba sudetske Čehoslovaške izvrši. Pri tej komisiji bo imela tudi čehoslovaška svoj glas.
Narodno glasovanje se bo vr-
Prebivalstvo naj se izjavi, h kateri državi želi pripadati. Nadalje je konferenca sklenila, da se tekom treh mesecev zOpet snide.
Tedaj se bo obravnavalo o
vaškem terorizmu napram Nemce. Baje so Čehi tekom zadnjih 24 ur ubili 61 sudetskih Nemcev.
Varšava, 29. septembra. Poljska armada je pripravljena, da
ogrskem in poljskem vprašanju i vkoraka v soboto v tešinski okraj
razmerju s Čehoslovaško, ako« čehoslovaške republike, ako do
ne pride že prej do sporazuma med dotičnimi državami.
Iz vsega je videti, da so velesi le se podale pritisku Hitlerju in da je češka oropana za eno treti-no svojega ozemlja in prebivalstva.
Monakovo, Bavarska, 29. sept. Adolf Hitler je otvoril v četrtek popoldne "mirovno konferenco" v tem mestu in naznanil, da je sobota Zadnji dan, da se Čehi podajo, sicer vkorakajo nemške čete v čehoslovaško.
Monakovo, Nemčija, 29. sept. štirje vodilni možje Evrope so se v četrtek popoldne sestali v tem mestu. Od njih je odvisen mir v Evropi in po ostalem svetu. Odločiti bodo morali, kaj se zgodi s čehoslovaško.
Navzoči so premier Chamberlain, ki zastopa 46,000,000 Angležev, premier Daladier, govori v imenu 42,000,000 Francozov, diktator Mussolini, ki predstavlja 43,000,000 Italijanov in diktator Hitler, ki govori v imenu 75,000,000 Nemcev.
Berlin, 29. sept. Nacijski voditelj i so v četrtek, ko se je ot-vorila "mirovna konferenca" v Monakovem, zatrjevali, da morajo dobiti na vsak način do sobote sudetske Nemce ali pa nastane vojna.
Naj sklenejo ministerski predsedniki v Monakovem kar hočejo, Hitler se glede te točke nikakor ne bo podal. Kar se tiče drugih zadev s čehoslovaško bo diktator Hitler bolj spravljiv.
Nemško časopisje nezaslišano hujska proti Čehom, in oči-vidno na namigljaj nemške via-
Italija namerava baje postaviti 6,000,000 moi pod orožje. Tajna posvetovanja z Ogrsko
šilo v onih krajih, kjer prebiva- de. časopisje poroča o čehoslo-
tedaj čehoslovaška republika ne izroči dotične pokrajine poljski republiki.
Monakovo, 29. septembra. V četrtek so sedeli zastopniki štirih evropskih velesil v konferenčni sobi palače, kjer običajno biva nemški diktator Hitler, kadar se nahaja v Monakovem.
Naloga teh državnikov ni samo umoriti Nemčijo in čehoslo-vakijo, pač pa tudi, če le mogoče, popraviti državne meje, ki so bile določene na mirovni konferenci v Versaillesu po končani svetovni vojni.
Versaillski mir so naredili tedanji predsednik Zedlnjenih držav Woodrow Wilson, francoski "tiger" Clemenceau, miroljubni angleški ministerski predsednik Lloyd George in laški ministerski predsednik Orlando.
Na mestu Zedinjenih držav sedi danes diktator Hitler, Or-landa je zamenjal diktator Mussolini, Francijo zastopa ministerski predsednik Daladier, do-čim govori v imenu Anglije 69-letni ministerski predsednik Chamberlain.
Tešin, čehoslovaška, 29. sept. 1,600,000 mož močna poljska armada čaka povelja ob čehoslovaški meji, da plane nad sosednjo republiko in ji odvzame Tešin okraj, kjer baje biva 83,000 Poljakov.
Poljaki trdijo, da so tešinski okraj vzeli čehoslovaki v januarju leta 1919, dočim se je morala tedaj Poljska boriti z bolj-ševiki. Glasom izjave predsednika češke republike Beneša, je čehoslovaška pripravljena urediti mejo napram Poljaki.
Rim, 29. septembra. Mirno in brez vsakega naznanila javnosti je Italija poklicala deset oddelkov rezervne armade pod orožje. Pri armadi so sedaj vsi letniki od 1906 do 1916. Vojaški krogi o tem strgo molčijo.
Moč laške armade v miru znaša 294,000 mož, toda se pričakuje, da bo Italija sklicala vse svoje rezerve, ki štejejo 6,700,000 mož. Dva milijona se jih že sedaj nahaja v orožju po raznih vojašnicah.
Vojaški krogi sicer molčijo, toda en zastopnik laškega mini-sterstva za zunanje zadeve se je jeno proti Jugoslaviji.
--o--
Sawyer, demokratski governerski kandidat, prosi za edinost v demokratski stranki v Ohio
Columbus, O., 29. sept. De- didat Sawyer, "se bo morala le-
izjavil, da je Italija samo "pripravljena" za vsak slučaj v oči-gled dejstva, ker se ostale države oborožujejo.
Na drugi strani se je pa neki vodja fašistov izjavil, da Italija nikakor ne veruje, da pride do vojne, in da se bo gotovo našla kaka pot iz nevarnega položaja.
Laški minister za tujezemske zadeve grof Ciani, je imel včeraj dolg in tajen pogovor z zastopnikom ogrske vlade v Rimu. Med Ogrske in Italijo prevladuje prijateljstvo, ki je predvsem naper-
mokratski kandidat za governer-ja države Ohio, Charles Sawyer je včeraj govoril na konvenciji Lige združenih ženskih društev in prosil za edinost in slogo med demokrati.
Povedal je, da v medsebojnih do jih demokrati ne samo, da ne morejo ničesar pridobiti, pač pa tudi uničujejo program predsednika Roosevelta za izboljšanje ameriških družabnih razmer.
Mr. Sawyer je nadalje izjavil, da kar se tiče njega,' da je popolnoma pozabil na vsa nasprotja, da je odpustil vsem svojim nasprotnikom vse, kar so govorili preko njega in da pričakuje od njih, da storijo isto. "Država Ohio," je rekel kan-
ki spadajo k SDZ, JSKJ, SNPJ, BHZ, SSPZ kot tudi Litvinci.! Sirovi.' Clevelandski Slovaki $o Zmagovalec v nedeljski tekmi i vsi edini, da držijo skupno s Če-
bo prav lahko nosil naslov kot najboljši baseball krožek v Clevelandu.
Nocoj!
V petek 30 .septembra se vrši običajna petkova prireditev v spodnjih prostorih nove cerkve sv. Vida pod pokroviteljstvom Podružnice št. 50 SžZ. članice se prosijo, da se te prireditve, ki je namenjena za cerkveni napredek, v največjem številu u-deležijo. Pričetek bo ob 8. uri zvečer.
Novo kegljišče
Mr. Joe Pozelnik postavlja novo kegljišče na 15721 Waterloo Rd. Kogar zanima, kako se delajo kegljišča, si lahko to sedaj ogleda, pravi Mr. Pozelnik. ^ soboto bo pa slavnostna odprtju prostorov.
hi napram Hitlerju.
Listnica uredništva
Naročnik. Anglija poseduje 381 bojnih ladij vseh vrst, od katerih jih je 96 starejših. Zedi-njene države imajo 412 bojnih ladij vseh vrst, toda je tonaža teh bojnih ladij za 200,000 ton manjša kot tonaža angleških bojnih ladij. Japonska poseduje 223 bojnih ladij, Francija 204, Italija 288, Rusija 89 in Nemčija 114. Ostale države glede bojnih ladij ne pridejo v poštev. Prva obletnica < V soboto ob 8. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša zadušnica za pokojnim Johnom Žitko ob priliki prve obletnice smrti ranjkega. Prijatelji in sorodniki so prošeni, da se udeležijo sv. maše.
Mussolini in Roosevelt
Uradna časnikarska laška a-gentura Štefani poroča, da je predsednik Roosevelt potem, ko je apeliral na Hitlerja, da se ohrani mir in da se Evropo reši pred prelivanjem krvi, osebno apeliral tudi na zaveznika Hitlerja, na Mussolinija, katerega je prosil ,naj pomaga s svojim vplivom, ki ga ima pri Hitlerju, preprečiti evropsko vojno. Mussolini je Rooseveltu takoj odgovoril, se mu zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo uporabil svoje najboljše moči, da sledi Rooseveltu. Nekaj ur potem je svet zvedel novico, da se je Hitler začasno podal in pristal v konferenco štirih velesil. —-o-
Dovolj denarja
Mestna relifna komisija naznanja, da ima zaenkrat dovolj denarja na razpolago, da podpira brezposelne do konca tega leta. Dejstvo, da je dobilo mnogo brezposelnih delo pri privatnih industrijah, je mestu prihranilo mnogo denarja.
Pouk v umetnosti
Pouk v Jugoslovanski šoli moderne umetnosti pod pokroviteljstvom S. N. D. se prične v soboto 1. oktobra v navadnih prostorih ob 9:30 dopoldne, pouk bo vodil naš umetnik G. H. Pe-rušelc.
Konec vojne
n •••
v Spani)i
Geneva, 30. septembra. Iz urada Lige narodov se poroča, da je skoro gotovo, da bo španska civilna vojna, ki je bila ena najbolj silnih v pioderni zgodovini, tekomi nekaj tednov gotova. Pogajanja se vršijo med lo-jalisti in nacionalisti. Vse tujezemske čete na obeh straneh bodo umaknjene tekom par dni iz Španije. General Franco se pogaja z vlado v Valenciji tozadevno.
-o--
Sinko je
Pri Mrs. Jack Omerza, 1249 Norwood Rd., se je zglasila te-tica štorklja in pustila v spomin 8 funtov težkeg^ sinčka. Mati in dete se nahajata v zdravem stanju v Glenville bolnišnici. Mlada mati je iz znane Zupančičeve družine, oče je pa iz Gilberta, Minn.
Bodo šli v vojno
Stotine Čehov v Clevelandu se je doslej prijavilo, da gredo v čehoslovaško armado ako iz-brune vojna z Nemčij*o.
Apeli za mir
Moskva, 29. sept. — Vlada Zedinjenih držav je včeraj nasve tovala ruski vladi, da apelira na Nemčijo in čehoslovaško v prid miru. Apelira naj se na enak način kot je to storil predsednik Roosevelt. Ruska sovjetska vlada je izjavila, da odobrava ame riško stališče. Enako je ameri ška vlada poslala tudi Japonski noto, da apelira za mir. Japonska je izjavila, da bo "vzela stvar resno v pretres."
-o-
Sawyer na radiu
Demokratski glavni stan v Co-lumbusu naznanja, da bo govori demokratski kandidat za gover nerja vsak petek večer potom raznih postaj v državi Ohio. Clevelandu bo njegove govore oddajala WGAR radio postaja Sawyer bo govoril od 6:30 do 6:45 zvečer vsak petek, dokler niso volitve zaključene.
Smrtna kosa
V petek zjutraj je nagloma preminul Martin Nagode, 6425 Spilker Ave. Pogreb bo vodil želetov pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Zaroka
" Miss Helen Arh, 387 E. 161st St., se je zaročila z Mr. Clifford Verderber, 10323 Elk Ave. Naše čestitke!
tos odločiti, ali bo šla z nazadnjaškimi republikanci ali pa bo korakala-s predsednikom Roose-veltom naprej za izboljšanje razmer."
"Kar se tiče mene," je nadaljeval Mr. Sawyer, "se popolnoma strinjam s programom predsednika Roosevelta. In na enak način bi moral sodelovati sleher-nf demokrat v državi Ohio."
Sawyer je zlasti pozival pristaše sedanjega demokratskega gover nerja Daveya, da stoje z njim in da skupno sodelujejo, da se porazi pri novemberskih volitvah sovražnik demokracije, republikanski kandidat za go-vernerja, Bricker.
Krivoprisežniki?
Neka Miss Kitty Saginor, 12410 Brackland Ave., je vložila tožbo proti Yellow Cab Co., da je dne 2. januarja, 1937, eden izmed taxi voznikov zadel v njen avtomobil in da se je tedaj močno prestrašila ter dobila nekaj prask, za kar je zahtevala $5000 odškodnine. Med drugimi pričami, ki so pričale za Miss Saginor, sta bili dve ženski in zdravnik dr. Venar, 11442 Superior Ave. Dr. Venar je izjavil, da je zdravil Miss Saginor 16 mesecev. In ko ga je državni pravd nik vprašal, če ima tozadevno kake zapisnike o zdravljenju, je doktor dejal, da jih ima v uradu. Sodnik mu je dovolil, da gre po te zapisnike, toda uro pozneje je bil dr. Venar še vedno na hodniku sodnije. Pozvan je bil pred sodnika, kateremu je priznal ,da nima nobenih zapisnikov, nakar mu je sodnik očital, da je krivoprisežnik in ga dal zapreti. Zadeva pride pred veliko poroto.
"Ples zmage"
Društvo Clevelandski Slovenci
Mussolini bo umaknil svoje čete iz španske
Paris, 29. septembra. Poročila iz Rima, Barcelone in iz obmejnih francoskih mest naznanjajo, da je Mussolini pripravljen odpoklicati italijanske čete, ki se borijo na strani španskih nacionalistov. Baje je Mussolini prišel do tega sklepa, ker se svet norčuje iz italijanskih čet, ki dosedaj niso mogle nilčesar uspešnega izpeljati v Španiji, pač pa so doživele nove poraze. Obenem se pa naznanja, da je lojalistična vlada zabela odpuščati vojaštvo takozvane mednarodne brigade, tako da se bodo končno Španci sami med seboj borili brez tujezemskega vmešavanja.
-o-
Ne ve nič o vojni
Včeraj se je vrnila v Cleveland Mrs. Kazys Karpius, soproga urednika litvinskega tednika "Dirva." Prišla je iz centralne Evrope in povedala, da se v Evropi sploh ni kaj govorilo o vojni ali da bi videla kake vojne priprave. O nevarnosti je šele zvedela, ko je dospela na parnik.
je dobilo prvenstvo v baseballu, V Evropi se je nahajala 5 mese-katerega so igrali z društvom cev in je obiskala devet raznih Clairwoods. Da društvo dostoj-1 držav, no proslavi svojo zmago, priredi
"plesno veselico zmage," in sicer	Družabni večer
v soboto 1. oktobra v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Društvo ,spada k Slovenski Dobrodelni Zvezi in nosi številko 14. Ima jako agilni mladinski oddelek. Mladi kot stari člani
Podružnica št. 18 SŽZ prijazno vabi na svoj družabni večer, ki ga priredi v soboto 1. oktobra v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. Obenem se bo vršil ples. Cenjen^; občinstvo od blizh 5n
društva vabijo vse člane Zveze'daleč, zlasti pa članice podruž-in ostale Slovence, da gotovo nic so prav prijazno vabljene k
tej prireditvi. Igrala bo dobra godba, postrežba bo prve vrste. Oddanih bo tudi dvoje daril. Vas vse skupaj prijazno vabi odbor.
pridejo v soboto večer na njih prireditev. Odbor se je lepo potrudil, da se bo zmaga uspešno praznovala. Pridite!
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8X17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po požtl, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second clasa matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 229, Fri., Sept. 30, 1938
Miroljubni Roosevelt
Dvakrat tekom treh dni je predsednik Zedinjenih držav apeliral na Nemčijo naj nikar ne sili v vojno, pač pa najde pota in sredstva, da se zadeva glede Čehoslovaške poravna na miren način. Zlasti drugi apel predsednika Roose-velta je bil iskren do skrajnosti in iz vsake njegove besede zveni njegova ljubezen do miru in groza pred prelivanjem človeške krvi.
V letih 1917 in 1918 je bil sedanji predsednik Roosevelt pomožni mornariški tajnik pri vladi in se je v tej svoji lastnosti večkrat mudil na fronti v Franciji kjer se je na lastne oči prepričal o grozi, ki jo povzroča vojna nevihta. Dočim je Roosevelt za oboroževanje, ker se ostali svet oborožuje, toda je proti vojni in bi vojno začel le, če bi bila naša dežela napadena od sovražnika.
Rooseveltova poslanica, ki je najbolj inteligentna izjava, kar so jih še podali državniki tekom tekoče krize, skuša vplivati na Nemčijo v dveh smernicah: prvič, da bi se morali vsi nesporazumi med Nemčijo in Čehoslovaško poravnati na miroljuben način, in drugič, da če se to ne zgodi, tedaj sledi neizogibna vojna, ki je absolutno nepotrebna in neopravičena.
Nekaj enakega so poudarjali že drugi evropski državniki, predvsem angleški ministerski predsednik, toda dejstvo, da je Roosevelt s svojim apelom dal moralno zaslombo onim, ki si prizadevajo ohraniti mir, je silnega pomena in zna najbrž povzročiti, da se bo gospod Hitler prestrašil in ne bo začel s prelivanjem krvi lastnega in čehoslovaškega naroda.
Roosevelt je opomnil Hitlerja, da Zedinjene države nimajo absolutno nobenih zasebnih ali strankarskih interesov v Evropi in da se Zedinjene države tudi ne obvežejo za nobeno posredovanje v sedanji politični krizi. To nestran-karstvo mora na vsak način opozoriti Hitlerja na strašne posledice, ako bo še nadalje hodil po poti, katero si je enkrat začrtal. Roosevelt je pisal Hitlerju, da Amerika nima ničesar proti Nemčiji ali proti Čehoslovaški in da je Ameriki le na tem ležeče, da se ohrani mir in prepreči prelivanje krvi.
Kadarkoli se je diktator Hitler dosedaj oglasil v javnosti je zlasti poudarjal krivice, ki so se dogodile napram Nemčiji v preteklosti in je obenem poudarjal krivičnost versaill-ske mirovne pogodbe. Toda Roosevelt je s svojim iskrenim apelom uveljavil novo idejo in dvignil vso zadevo Nemčije na višje stališče, ko je povedal Hitlerju, da danes ni vprašanje pred svetom, kaj se je zgodilo v preteklosti, pač pa je vprašanje, kakšna usoda čaka človeštvo po svetu danes in kaj ima pričakovati v bodočnosti.
Ako je sploh mogoče Hitlerja pregovoriti in če ni že šel predaleč, tedaj ima lep izhod iz svoje zagate in nestrpljivo-sti, ako sledi nasvetom predsednika Roosevelta. Hitler naj samo privoli, da bo nadaljeval pogajanja z zastopniki čehoslovaške vlade. Ostali evropski državniki bodo radi pomagali in sodelovali. Vsa zamotana zadeva bo na ta način miroljubno rešena, ker so tudi Čehi pripravljeni iti do skrajnosti, da rešijo neljubo vprašanje brez prelivanja krvi. Toda narodnega poraza in sramote pa ne morejo prenesti.
Malo vzgledov ima zgodovina, da se je' skušalo vojno na tako miroljuben način preprečiti kot je to storil predsednik Roosevelt. V tem pogledu bi moral imeti Roosevelt soglasno podporo ne samo od vseh ameriških državljanov, pač pa tudi od vseh poštenih ljudi na svetu, katerim je življenje več kot pa smrt na bojnih poljanah. Res je, da je Amerika šla do skrajnosti, da je skušala preprečiti vojno in če ne pride do ubijanja bo imel gotovo pri tem predsednik Roosevelt največjo zaslugo. Roosevelt je povzročil že marsikaj uspešnega kot predsednik, zlasti za Amerikance, in če se mu sedaj posreči preprečiti prelivanje krvi, tedaj ga bo svetovna zgodovina lahko imenovala največjega dobrotnika človeškega rodu.
Kaj pravile!
Po vsem svetu se danes sliši glas, da se vrši boj med demokracijo in despotizmom. To je bunk! Tak boj za demokracijo se vrši že vse od postanka človeštva, ko hoče močnejši podjarmiti slabšega.
*	*	a
Ko je Mussolini govoril v Udinah zbranim fašistom in jim rekel, naj bodo vsak čas pripravljeni zgrabiti za orožje, so udani sužnji klicali: subito! subito! kar se pravi po naše: hitro, hitro! Aha petelinčki imajo kox'ajžo, dokler jim nihče kaj noče. Kadar se bo šlo pa zares, bodo pa zopet milo javkali: o mama mia, kot so takrat pri Kobaridu, ko so tako bežali, da jih naši fantje niti vjeti niso mogli.
« * •
Zdaj, ko so pikniki končno v kraju za letos, lahko pogledamo nazaj in bomo videli, da je malo piknikov imelo v letošnji seziji lepo vreme. Naj pes potiplje še tako vreme! Nek naš prijatelj, ki ima tudi s pikniki opravka, je rekel, da se priporoča za drugo leto vsem tistim, ki bodo želeli dežja. Tu pridejo v poštev najprej farmarji. Torej kdor bo hotel ob gotovem času dež, naj se priporoči in oznanili bomo piknik, pa bo dežja na preostajanje. Riknik £e bo pa vršil v pondeljek ob najlepšem vremenu.
Lepo je bilo v nedeljo
Naj opišem nekoliko, kako lepo je bilo zadnjo nedeljo na Providence Heights pri lurdski Materi božji. Bilo je krasno vreme, da si boljšega ne bi mogli želeti. Ogromna množica naroda je prišla počastit Mater božjo, že ko smo mi odhajali, pa so še vedno prihajale cele trume ljudi. Da, še veliko je dobrega ljudstva.
Kako lepo je bilo slišati, ko so možje, mladi in stari, kakor žene na glas molili in peli. Solze so ti prišle v oči, ko nas je tako ogromna množica zapela na glas: An-gelj Gospodov je oznanil Mariji. ... Po vsej pravici se lahko reče, da je katoliška Cerkev zidana na skalo. Nasprotniki se že trudijo stoletja na vse načine, da bi jo podrli, pa jim ni uspelo in jim tudi nikdar ne bo, čeprav vabijo ljudi na široko gladko cesto.
Bila je tudi neka moja prijateljica, ki je druge narodnosti, in je vzkliknila: "Oh, kako dober narod ste vendar SlovenGi! Kako lepo vas je slišati, čeprav ne razumem vašega jezika!"
Ker sem ravno pri pisavi, se boni pa še vojne nekoliko dotaknila. Vse navzkriž kriči o sramoti in sramoti, ker velesile ne marajo vojne, ker niso prišle na pcmoč čehoslovaški. To, kar sem že zadnjič zapisala, še danes ponovim, da vojne ne bo, ker jim finance ne dopuščajo. Vojna stane milijarde. Kdo jim bo pa posodil, ko še od zadnje vojne dolga ne morejo plačati Ameriki. Marsikateri pravi, da ima Velika Britanija najmočnejše finan-cirje. O seveda jih ima, vse države jih imajo. Ampak ti bogataši presneto dobro vedo, kaj so države napravile z Ameriko. In potent ali ni boljše, da ena mala država propade, kot pa da bi se zopet vnel svetovni požar? Ali ni že dosti pohabljencev, siromakov, vojnih invalidov, ki jim v starem kraju niti toliko podpore ne dajo, da bi si lakoto utešili. Koliko je pa največjih mučeni-kov, slepcev, zaradi vojne. To je sramota to, ko morajo nedolžni ljudje toliko gorja prenesti zaradi tistih oholih kraljev in cesarjev.
Ko sem bila leta 1920 na obisku v starem kraju, so pravili ljudje, da so hoteli Italijani razstreliti naši dve tovarni, savsko in jeseniško. Pa so cilj zgrešili in. vrgli granate ravno na sosedno vas Koroško Belo. Cerkveni zvonik je bil naravnost odbit, koliko pa posestev porušenih. In to sredi zime, da je bilo tisto grozno trpljenje še večje, ko jim je vse pogorelo, obleka in vse, kar so imeli. Rekli so: Če nismo takrat umrli od vsega hudega, ne vemo, če bomo kdaj!
To je vse napravila vojna. Sedaj hočejo pa zopet na vsak način prisiliti vojno. Ampak po navadi je malo dežja, kadar zelo grmi in mislim, da bo tudi zdaj tako. Tistega Hitlerja naj bi vtaknili v kako kletko, da bi nikdar več ne mogel ven, pa bi bil mir. Čudo vseh čud je, kako se je navaden delavec mogel povzpeli do take višine brez vsakega plemstva. Moje mnenje je, da bi ne bilo prav nič napačnega, ko bi se mala antanta pridružila velikim. Potem bi bilo dosti manj korupcije in grafta. Zato je pa vse zadavčeno v starem kraju do malega gramofona, ker vlada po vseh dvorih največje razkošje in zapravljivost na račun siromakov, pa naj bo v tej ali drugi državi. Kaka razlika je vendar, če je cesar ali kralj ali kak predsednik na vladi? Ne bila bi pa rada pod diktatorstvom. Moje geslo je, da roke proč od vojne. Ljudstvo že tako ječi pod jarmom davkov. Zakaj tisto vedno oboroževanje, ko gredo milijoni" v žrelo tistim municijskim magna-tom. Naj se gredo lasat Hitler, Mussolini, Stalin, Chamberlain,
Deladier in drugi taki. Navadno' ljudstvo pa naj puste v miru, saj je že tako dosti bičano brez vsake vojne.
Na to moje pisanje se bo mor-j da zopet kaka nevošljivka vježi-! la, taka, ki potrebuje pol ure, da svoje ime podpiše. Nič se jeziti, [ saj dopise pisati ni nikaka umetnost, misli kdo. Pa je umetnost, ampak lje bom opisovala, ker ne maram, da bi kdo rekel, da se hvalim. Saj ima vsak to priliko kot jaz pisati dobre dopise. Jaz nisem bila pa še nikdar nevošlji-va. Lepše ko je kdo zapisal, bolj sem ga upoštevala. Mogoče bom nehala z vsem dopisovanjem, ko tako grenim ure nekaterim za-vistnežem. Pozdrav vsem čita-teljem Ameriške Domovine.
Mrs. Modrijan.
Zanimivo branje
Mr. Jože Grdina pa res tako zanimivo in lepo piše o svojem obisku v stari domovini in po širokem svetu. Kako lepo je opisal o Marijini hišici v Loreti. Tudi jaz sem bila tam in sem si vse ogledala. Videla sem dve majhni leseni skledici, ki sta zdaj že čisto črvivi, kar ni čudno, ko so pa že stare skoro dva tisoč let. Jože je pisal tudi od sv. Lucije na Skaručni in tudi jaz pravim, da je dobra priprošnjica, ker je tudi meni sprosila zdravje oči. Torej le tako naprej piši, Jože, je prav zanimivo.	,
Mary Zakrajšek, 1015 E. 74th St.
Da ne zamudite!
V soboto večer 1. oktobra priredi društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ lepo prireditev v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Ni nam ravno za to, da se prirejajo veselice, ker tudi preveč veselic ne prinese niti poštene zabave, niti drugače zaželjenega uspeha. Sicer smo priredili že spomladi en zabavni večer, a to je bilo le na račun in v spomin 25-letnega jubileja oziroma obstanka društva. In da ne bomo "short" za i)ašo postavno vsakoletno veselico, smo se namenili, da priredimo na omenjeni večer spet eno.
Cenjenim posetnikom je znano, da so prireditve Cleveland-skih Slovencev vedno jako liberalnega značaja, da se ne gleda izključno za dobiček, ampak, da se članstvo in vsi drugi udeleženci pošteno razvedrijo in da so še bolj pošteno postrežem, kot se spominjajo, da so bili še na vsaki naši prireditvi. Zato bomo skušali tudi sedaj po naši najboljši moči postreči, kar se tiče prigrizka in pijače.
Da ni sedaj po sv. Mihelu tudi več kake vročine, to tudi veste in zato smo vzeli enega izmed najboljših orkestrov, to je Frank Jankovičev. Lahko se boste naplesali po mili volji tar-ko, da se bodo najbolj vroče pete dovolj ohladile.
Ker je naše društvo dobro znano po svojih mladih baseball igralcih, ki se že nekaj let jako dobro udejstvujejo in so dosegli lepe uspehe in vemo, da le v mladini je naša bodočnost, posebno pa obstoj in življenje naših društev, zato moramo tudi mi našo mladino podpirati, moralno in materijalno in to' nam je mogoče le, če posečamo njih igre, a da se tudi naši in naše mladine prijatelji in somišljeniki drage volje odzivajo našim društvenim prireditvam.
Naša postrežba je tako dobra, da vam je ni treba spet ponovno poudarjati. In vstopnina je tako nizka, da je prav kot bi bila "cut rate." Je samo borih 25 centov in za en* kvodriček zabava in
ples ves večer, to je več kot vredno.
Zato vas vljudno vabimo v soboto večer 1. oktobra v SND na St. Clairju. Vi pa, mladini, zlasti oni od baseball teama, udeležite se vsi našega večera in pripeljite s seboj vse svoje mlade prijatelje in prijateljice in ne bo vam žal. Torej na svidenje v soboto-večer v SND.
Ni za piknik več pripravno, ni na prostem več zabave; pa poskusimo v dvorani si pregnati dni sanjave.
Društvo naše je sklenilo veselico prirediti oktobra prvega, v soboto, malo se poveseliti.
Pride vse naj, staro, mlado, da bo družba bolj vesela, dobre vam postrežbe jamčim, kajtšna se bo še zapela.
"Klevelandski so Slovenci" vedno radi dobre volje; kličem torej: na svidenje in tako bo vsem najbolje.
Mett Penko, 1214 E. 74th St.
besedah, s katerimi nas je pozdravljal, ko se je nahajal med nami.
Ako pomislimo, koliko je stalo truda in napora, da je bila organizirana tista ogromna proslava 15 .maja, ko je sodelovalo toliko godb in toliko mladine v sijajnih kostumih ter krasne narodne noše, potem je gotovo vredno, da pridemo to pogledat v slikah. Te slike bodo potem poslane v staro domovino, da jih tudi tam vidijo.
Pridite, da vidite te slike, ki so slike našega naroda in so nam lahko v ponos in za ponos našega kulturnega življa.
Nič vas ne bo stalo! Kakor je določil odbor, bo vsak dobil za 25c pivskih listkov-kot vstopnino, za kar si bo lahko vsak privoščil prijeten večer pri omizju. Pričeli bomo že ob šestih zvečer, da bomo na ta način lahko več videli in slišali, potem se pa tudi veselili v domači družbi. Zagotovljen vam je prav prijeten večer.
A. G. predsednik J. K. V.
Pridite v Maple Heights!
Jutri bo prazno'val Maple Heights prvo obletnico SND. Leto, ko si je naša naselbina največ pripomogla je za nami. Za nami je tudi mnogo truda in požrtvovalnosti naših rojakov. Saj brez tega bi ne bilo mogoče tega storiti, kar sedaj imamo. Torej vsa čast in zahvala gre najprej na naselbino, prijatelje in direktorje SND za njih smerno in odločno delo, katerega vrši.
Prav trdno sem prepričan, da danes čez eno leto bomo praznovali v večjem in bolj primernem demu, kateri bo odgovarjal vsem potrebam za društva in posameznike ter vsakovrstne prireditve. Samo če bomo imeli slogo, ker v slogi je moč in napredek. Na svidenje'vsoboto!
Fred Filips.
Slike parad in kulturnih vrtov
Sporočano je že bilo, da bo v nedeljo večer 2. oktobra posebna slikovna predstava, pri kateri bo poseben program, ki ga lahko imenujemo, da bo to večer kulturnih vrtov, ali večer naših vrtov. V prvi vrsti se gre za to, da bomo videli vse to, kar smo v zadnjih par letih kot narodna skupina potom našega kulturnega vrta doprinesli, bilo to v paradah, ki so se vršile na tako slovesen način ob času, ko so prihajali k nam gostje iz domovine, kakor tudi potom naših domačih družinskih vrtov, ki jih imamo v naselbini.
Vse to, bomo lahko videli v nedeljo večer v slikah, pa tudi slišali govore topogledno. Naj bo ta nedelja ravno v ta namen, da se še enkrat spomnimo vsega, kar smo v tem letu doprinesli na ime našega naroda potom kulturnega vrta in potem tudi v tem, da vidimo vrtove naših družin, ki so bili vzeti na filme lani in letos.
V ta namen je bila dobljena Knausova,dvorana. Program slik bo takle. Najprej moramo razveseliti naše otroke in jim pustiti vsaj pol ure časa, da se nasmejejo v slikah kot "Mickie Mouse" in druge take, brez katerih otroci ne smatrajo slikovne predstave za dobre. Potem pa gremo k paradam. Ali ni že čas, da vidimo tiste armade, zbrane in opravljene v sijajne kostume na 15. maja, ko se je nahajal med nami ljubljanski župan dr. Ad-lešič s soprogo in drugi častni gostje. Slišali bomo tisti radio program, ki je bil oddajati takrat po vsej Ameriki in v staro domovino. Tako bomo videli v slikah dr. Adlešiča, slišali pa bomo tudi njegov glas, ko je govoril na radiu v tistih iskrenih
Prijeten družabni večer
članice podružnice št. 18 SŽZ smo sklenile, da priredimo prijeten družabni večer v soboto 1. oktobra v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. Mislim, da ni potrebno natančneje razkladati kje je ta dvorana, ker je' star prostor za zabave. Namenile smo se, da bomo to pot kolikor mogoče najbolj podprle blagajno mladih deklet, da se čim prej uresničijo njih želje, to je, da si ustanovijo svoj vežbalni krožek in si nabavijo uniforme. Zato vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč, kakor tudi članice sosednih podružnic. Prav vsi ste prav iskreno prošeni, da ne pre-zrete tega vabila, ampak da se odzovete in 'pridete v soboto večer k nam v Kunčičevo dvorano. Vsi se moramo zavedati, da ne smemo gledati samo nase, ampak da smo tudi drugim potrebni. Drug drugemu moramo biti naklonjeni, če hočemo imeti uspeh.
Dostikrat premišljam, kaj je vzrok, da ni odziva od sosednih f odružnic. Ali res zato, ker nismo tako velike. Kar se tiče moje strani, mislim, da dokler vse enako plačujemo in se vse enako ravnamo po pravilih SŽZ, smo ali bi morale biti vse enako upoštevane. Zato ni več kot naša dolžnost, da delujemo drug z drugim do boljšega napredka in s svojo navzočnostjo pokažemo, da tudi druge spoštujemo prav tako kot sami sebe.
Odbor jc skrbno pripravil za sobotni večer. Ničesar ne boste pogrešali. Imeli bomo najfinejše muzikante. Njih imena nočem povedati, ker vam hočem napraviti iznenadenje. Rečem samo to, da bodo vsi poset-niki naravnost očarani in "se bodo spraševali, od kje da smo jih dobile. Vse bo plesalo, še stoli in mize. Potem pa že veste, da je vredno priti k nam jutri večer. Prav lahko mi vse.to verjamete in se sami pridite prepričat. s
Zraven vseh drugih dobrot in vesele zabave se bo oddalo pa še dve nagradi. Videli bomo v soboto, kdo bo srečen. Darila bodo taka, da sem popolnoma prepričana, da jih bo vsak vesel, ki jih bo dobil. Torej vidite, da smo res žrtvovale in vse storile, samo da bomo bolj zadovoljile naše posetnike jutri večer.
Zato pa še enkrat prav prijazno vabim vse članice naše podružnice in pripeljite svoje može s seboj, da bodo videli, kako in kaj se napravi, ako smo složne. Vsa slovenska javnost je vljudno vabljena, da nas po-seti v velikem številu.
Jennie Welikonja, preds.
Nove slovensko-ameriške dramske igre
Kar smo že dolgo pogrešali, smo končno vendar dobili — nove slovensko-ameriške dramske igre. S temi igrami je pridobilo dramatiko upoštevajoče občinstvo krasen dodatek na tem polju, društva in klubi pa hvaležni materijal. Igre je spisal, mnogim ameriškim Slovencem poznani Andrew Kobal iz New Yorka, ki je s svojimi deli pokazal, da vrlo dobro pozna naše slovensko-ameriške življenske navade, da je naš dober opazovalec in zmožen pisatelj dramskih iger. Navedena dela so prva te vrste v Ameriki. Izmed petih iger, štiri predstavljajo naše domače družinsko življenje v Ameriki. Vsled tega so tudi več ali manj karakterji nastopajoči v igrah, slovensko-angleško mešane govorice. Seveda, v vsaki igri prevladujejo slovenski karakterji in slovenski jezik, v nekaterih vlogah se pa tudi kaže slovensko-ameriška spačena govorica, ka-koršno rabimo doma. Igre nas kažejo pač take, kakoršni smo.
"NAŠI DOMAČI — TUJCI," vzgojna igra v treh dejanjih. Iz družinskega življenja ameriških Slovencev. 8 oseb in nekaj sošolcev. Ta igra je izredno podučlji-va za mladino, pa tudi za odrasle, ker v njej pokaže vzroke nesporazumov med otroci in starši ter močan vpliv ameriških šol na našo mladino, kot tudi potrebo znanja slovenskega oziroma materinega jezika za otroke. Igra se vrši v večjem ameriškem mestu, kjer prebivajo Slovenci in v predmestju, kjer ima Hrenova družina svojo dobrostoječo farmo. Prvo in tretje dejanje se vrši v sobi hiše na farmi pri Hrenovih, drugo dejanje pa v sobi v mestu pri Erjavčevih. Ta igra, ki je svoje vrste drama, je zelo priporočljiva za vse naše odre po Ameriki, ker je izredno poduč-ijiva, vzgojna in sploh dobra igra, ki bi jo morali igrati povsod, kjer so odri na razpolagi
"DENAR," veseloigra v treh dejanjih. Vrši se v velikem ameriškem mestu v družinski sobi. Pr.edstavlja revno slovensko družino Brcetovo, katere oče dela na WPA, sin pa pohaja višjo ameriško javno šolo. Končno se spomni sin na veliko borzo, kjer se kupuje in prodaja razne vrednostne listine in sugestira materi, da bi tudi on poskusil pri tem svojo srečo. Končino mu mati izroči svoje skrite, borne prihranke, s katerimi sin odide na borzo špekulirat, kjer s spretnim igranjem takoj naredi primeren profit, ki ga prinese domov materi. Brcetovi se že po prvih sinovih uspehih na borzi preselijo v boljše stanovanje, v odličnejši del mesta, kjer si nabavijo telefon itd. Tudi se skušajo moderno oblačiti, kar pa naredi vso igro še bolj komično, tako da se mora človek nehote smejati naprej in naprej izvajanju gOvspe Bercetove. Je to prav za prav imenitna komedija, ki se zaključi z popolnim uspehom za Brcetovo družino. Sin dnevno kupuje in prodaja "dinamit in smodnik," kar je danes največji predmet na borzi in bazira na sreči ali nesreči evropskega položaja. To je zanimiva komedija in jo toplo priporočam odrom za vprizoritev.
"PLEHAR," vesela igra v štirih dejanjih. Iz življenja ameriških Slovencev iz časov, ko smo imeli po raznih naselbinah velike bording hiše in salone. 14 oseb. Vrši se v Leadville, Colo, prfsalunerju Kleku, predpustom, v polpreteklem času. Glavni karakter in dober značaj predstavlja "Plehar," slovenski potovalni prodajalec zlatnine in srebr-nine, od katerih še večina živi, nekateri so pa že trudni legli k počitku. Igra prikazuje dobre in slabe značaje ljudi in družin«, ki se nahajajo v tem bording housu; importiranje deklet iz starega kraja za dekle, ki se P°-
(Dallit na S itranti
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 30, 1028

ŽUTI
Po nemškem Izvirniku K. Maya
In potem je hlastnil oglar v blaznem strahu: "Res —? Ali je res —•?" "Da! Sam mi je povedal. Zlezel je skozi votli hrast."
"Ampak — kdo mu je izdal našo skrivnost —?
"Šejtan, ki je njegov brat in zaveznik."
"Torej je pri kraju z nami —! Poginili bomo, gladu in žeje bomo poginili —!"
In kar pobesnel je. Trgal je vezi, se vzpenjal in hripavo kričal:
"O Allah, pošlji ogenj iz nebes na te proklete tujce! Voda naj šine iz zemlje in naj jih utopi! Strup naj pade iz oblakov, da bodo poginili kakor golazen!"
Tudi njegovi tovariši so kričali in tulili v smrtnem strahu. Kazen je že učinkovala.
Podvizali smo se, da smo jih spravili v jamo.
Znosili smo drva na kup in obnovili ogenj, ki je že dogo-reval. Tudi lord Lindsay je pomagal, prav rad je ob takih prilikah pozabil na dostojanstvo svojega stanu.
Med tem delom me je potegnil Halef za rokav in mi zvito pravil:
"Gospod, pravkar sem se nečesa domislil! Dobra, izvrstna misel je!"
"Tako —? Navadno so take tvoje izvrstne misli čisto za nič!"
"O, ta pa je tisoč piastrov vredna!" "Jaz vsaj ti jih ne dam!" "Še sam je boš vesel, k« jo boš čul!"
"Na dan z njo!" "Povej mi še prej, ali se ti tisti ljudje smilijo!" Pokazal je na jamo. "Prav nič."
"V primeri z njihovimi zločini smo jim naložili prav za prav malenkostno kazen. Jutri ali pojutrišnjem bodo spet prosti in kmalu bodo pozabili na svoj strah.
Ali bi ne bilo dobro, če bi jim njihov strah nekoliko pomnožili, da bi ga ne pozabili tako kmalu?"
"Bi nič ne škodilo. S čim pa jim ga misliš pomnožiti?"
"Domišljajo si naj, da bodo tudi sami umrli, kakor so umrle njihov žrtve." "Zadušiti jih misliš?" "Da."
"Z dimom?"
"Da. Zakuril bi rad pred rovom."
"Klesanec je v rovu!" "Ga boip že odvalil." "Pa se bodo res zadušili!" "O ne! Ogenj bo samo majhen ogenj ček in ker kope ni več, bo gorel na prostem in dima bo le malo vhajalo v rov. Pa dovolj ga bo, da ga bodo navohali in se smrtno prestrašili. Prepričani bodo, da jih mislimo zadušiti. Ali ne, gospod?" "Najbrž." "Smem zakuriti?" "Pa zakuri! Nič ne škodi, če se še huje prestrašijo."
Mali hadži je zlezel v rov in odmaknil kamen. Pred rovom je naložil kupček suhljadi in zanetil. In s toliko vnemo je pihal dim v rov, da so ga kar solze zalivale.
"Ne muči se, Halef!" sem se mu smejal. "Se sam se nam
boš zadušil!"
"Pusti mi veselje! Zlikovce bo obšel tak strah, kot da že ležijo v ponvi, v kateri cvre Sejtan svoje posebne ljubljence."
In pustil sem mu veselje. Vzel sem ogorek in stopil v ogfarjcvo kočo. Tam smo našli kup tresk in zalogo lojenih sveč svetiva dovolj, da smo lahko Preiskali vso kočo. v Hlapec mi je izdal, da ima Sarka strelivo shranjeno pod iežiftčam. Odmetali smo umazano cunje in preperelo listje, ki je služilo oglarju za poste-
3KmuH::»tmffltt»mm»in»»»twmm
NOVE SLOVENSKO-AMERI-ŠKE DRAMSKE IGRE
ljo, in našli v prstenih tleh vdelana vrata. Dvignili smo jih štirioglata luknja je zazijala. Posvetil sem.
Celo skladišče streliva je imel oglar pod ležiščem. Našli smo velike kosce svinca, pločevinaste škatle polne zapalk, kup kresilnih kamenov, sodček smodnika, veliko zalogo svin-čenk, nabojev in drugega streliva.
Pokleknil sem k sodčku in ga odčepil, da bi pregledal kakovost smodnika, pa zadel z nogo ob kos svinca. Padel je v jamo, votlo je zabolnelo.
Prisluhnil sem.
"Ali je pod tole jamo še druga?" sem ugibal.
Vrgel sem še en kos v jamo. Spet je zabobnelo.
"Yes!" je dejal lord. "Pod tole jamo je še ena. Kopljimo!"
Začepil sem spet sodček in ga odvalil, da ne bi kje kaka iskra vnela smodnika, legli smo na trebuh krog jame in grebli z nožem sphano prst kakor za stavo. Tudi lord je pomagal. Izkopano prst smo izmetavali z rokami.
Kmalu nismo več dosegli z rokami. Poklical sem Halefa. Najmanjši je bil, zlezel je v jamo, počenil in kopal dalje.
Radoveden sem, kakega krilatega bika bomo izgrebli —!" se je smejal David Lindsay.
Ko sva se pred mnogimi meseci seznanila v južni Mezopotamiji, je hotel po vsej sili izkopavati krilate bike, spomenike davne babilonske in asirske kulttire. In vso pot me je nadlegoval, naj mu poiščem razvaline, kjer bi utešil kopr-nenje po starinah. Strast ga je minila, kakor je kazalo, še sam se je norčeval iz nje.
Halef je prenehal s kopanjem. Nož je zadel na nekaj trdega.
"Ni več prsti!" je javil. "Našel sem les."
(Nadaljevanje z 2. strani) tem može, salunar pa iz tega kuje dobičke zase potom snubcev, ki se prihajajo ženit k novodošli dekli iz starega kraja in "treta-jo," da vse teče raz bare. Igra je dobra in priporočljiva za vprizo-ritev ter nas spominja na naše razmere pred kakimi 30 leti.
"SNUBAČI," veseloigra v enem dejanju. 6 oseb. Igra predstavlja mlado slovensko vdovo v Ameriki, ki je za svojim pokojnim možem, ki je bil tujec, dobila precej zavarovalnine, deloma od slovenskih jednot in zvez in deloma od inšurenoa. Prijateljica Fanny jo na vsak način hoče omožiti, ji zato priredi party, na katerega povabi več snubačev, izmed katerih naj bi si vdova Mara enega izbrala, kar se tudi zgodi, pa tudi Fanny dobi ženina zase. Igra je j ako šaljiva in priporočljiva za vprizoritev kjerkoli. Izzvala bo salve smeha med občinstvom.
"OJ, HIŠICA OČETOVA," božična igra v enem dejanju. Godi se v starem kraju, kjer se na bo-;ični večer snidejo pod krov domače hiše skoraj po vsem svetu razkropljeni otroci, da z rodite lji zopet enkrat praznujejo skupno srečen božič. Je mična božična igrica, j ako ganljiva in zelo primerna za ustvariti božično atmosfero, primerna samo o božičnem času.
Vse te navedene igre se izpo-sojuje z vlogami vred društvom jednot in zvez, dramskim društvom in klubom, proti jako zmerni odškodnini za vprizoritev. Vsa pojasnila se dobi pri podpisanemu, kot tudi igre.
Erasmus Gorshe, 1116 E. 72nd St., Cleveland, O. -o-
Fonočni rop
- ko! — ko! Dak! — dak!
"Skušaj ga odstraniti." "Debela bruna so, gospod! In pod njimi je votel prostor."
Nekaj prgišč prsti je še vrgel iz jame pa nam pomolil dve bukovi bruni.
"Več ko dvajset jih je, vštric so položene. Pogledal bom kaj leži pod njimi."
Vrgel je še več brun iz jame. Široka odprtina je zazijala, segel je v njo.
"Nekaj usnjatega je," je pravil. "Z vrvmi je povito in zelo težko je." "Dvigni!"
"Ne morem. Ne gre skozi odprtino in,pretežko je."
Odvil sem si lasso in mu ga pomolil v jamo.
"Vzemi lasso! Pritrdi ga za vrvi in povečaj jamo! Poteg nili bomo zavoj iz jame."
Velika usnjata vreča je bila, vsa omotana z vrvmi. Po kovini je zažvenketalo, ko smo jo položili na tla.
Odvil sem vrvi in odprl vre-
čo.
Iznenadeni smo kriknili. V vreči je bila shranjena popol ha, dragocena, stara škipetar ska bojna oprema.
Prvo, kar smo izvlekli, je bil srebrn ali vsaj posrebren verižni oklep, staro umetno delo. Izdelovatelj je bil mojster v svoji stroki. Oklep je bil namenjen majhni osebi pribli žno Halefovi rasti.
Poleg smo še našli dve pištoli na kres, bogato okrašeni z zlatimi vložki, in dolgo, dvorezno bodalo s širokim rezilom in ročajem iz rožnega lesa, okrašenim z zlatom in z velikim, modi-ikasto se bleščečim biserom na glaviču.
Zadnji kos opreme pa je bila ztkrivljenja turška sablja. Tičala je v preprosti, močno oguljeni usnjati nožnici. Iz roke v roko so si jo odajali, vsak jo je gledal, nobeden ni vedel kam z njo. Nazadnje jo je dal Ilalef meni in prezirljivo dejal:
Ko!-— dak!
Ves kurnik>ae.je,pxi prifci zbu dil. Strahovito kokodakanje ko-koši, nato klic petelina na po moč. V pritličju so se zbudile gosi in race in so svoje glasove pridejale splošnemu razburje nju. Iz odprtih duric kurnika je sfrfotalo nekaj peresc, ki jih je strahotni trušč pognal navzgor.
Stari Sultan, ki je mirno dremal v svoji kolibi, je leno odprl oči in zarožljal s svojo debelo verigo. Potem je poškilfl na temno dvorišče in je začel ko j besno lajati, da bi vsaj na ta način za kril krivdo svoje nemarnosti.
V kuhinji kmetiške hiše se je zbudil gospodar, pograbil je, tipajoč v temini po nečem gorja-častem, lopatišče in je tako oborožen planil v spodnji obleki na dvorišče in skušal z drugo roko izmencati zaspanec iz oči. Posrečilo se mu je odpahniti zapah in je prav v tem hipu stopil na z mesečino razsvetljeno dvorišče, ko se je zadaj za veliko, belo kokošjo, ki je vsa v grozi zletela iz kurnika ,prikazalo razpo-tegnjeno truplo ropar ice z dolgim repom.
Lisica! Pa petelina drži med zobmi! Prekleto! Lopata je za-svrščala skozi ozračje, se komaj
za meter za roparico odbila od ograje, zažvenketala ob loncu, ki je pozabljen stal na vogalu in se je vsaj nad tem znesla. Ubožec se je na sto črepinj raztreščil.
Medtem je lisica v elegantnem skoku planila čez nizko vrtno ograjo, in izginila v senci jablan. Še na mar ji ni prišlo, da bi izpustila svoj plen Urno je šinila skozi odprtino v ograji in že se je njena podolgovata senca odražala na parobku njive, ko je tekla vzdolž gozda.
Na posestvu je vse pokoncu. Gosppdar robanti iz vse duše j, gospodinja jadikuje po lepem petelinu, mala hčerka pretaka solze od strahu in gorja v blazine.
Na dvorišču se Sultan še zmeraj bori s svojo neusmiljeno verigo, in prestrašeni maček, ki se je pravkar vrnil s svojih nočnih pohodov, stoji na slemenu lope in hrbet mu je od groze ves usločen in sleherna dlačica se mu je naježi-la. Ta bi že znal povedati, kako je bilo, pa r^jši ne bo! Vprav zdalje je prišel z njiv in je opazil roparsko lisico. Takoj se ji je izognil, pa ga je bila prekanjenka že zagledala. Kam pa zdaj ? Kam pa drugam kot domov, kjer izlah-ka najde na tisoče skrivališč! Kakor ptič je preletel kratko razdaljo do hiše in šinil skozi znano odprtino, pravi mačji smuk, v ograji. Lisica pa ko j za petami! Maček je planil na steber in od tod na streho. Ali je on kriv, da se je lisica, ki ji je plen ušel, ozrla naokoli in je zagledala odprt kur nik? Maček je nedolžen. Pa že Sultan bolj zasluži grajo! Za kaj je spal? A vse to obdrži sivočrni ponočnjak rajši zase. Gospodar bi utegnil biti drugačnih misli in bi kar naravnost dejal, da je maček s svojim potepanjem, zavedel botro v greh. In navsezadnje bi še poleno zagnal vanj.
Toda, pustimo hišo z njenimi preplašenimi stanovalci in poglejmo rajši, kako je z lisico. — Ta je pravkar izginila v sencah prvih gozdnih dreves. Zdajci počene, da dobi malce sape po divjem begu. Otrplega pevca je položila predse, pozorno si ga ogleduje, ali mogoče nima še toliko življenja v sebi, da bi začel frfotati s krili, in zadovoljno hlastne po sapo z ven molečim jezikom. Zdelalo jo je. Nobene moči ni ma več. Jako je mršava. Trebuh je že zdavnaj izginil, na mesto njega so videti le seski, ki so jih ji razpotegnili njeni mladiči. Rep je skoraj oguljen. Nobene sence več o nekdanji ponosni lepoti! Gobec, ki je sicer tako lepo koničast, je zdaj prisiljen in je kot bucika s črnim gumbkom smrčka
Ljudje božji, nikar se ne čudite! Ona ima družino, pa še številno družino. Mož jo je zapustil vprav tedaj, ko bi ga bila najbolj potrebovala. O, ti moški! In tako mora kar sama skrbeti za devet lačnih gol tancev. Ali veste, kaj se to pravi? Ne urice miru, ne griž Ijaja zase! Dan in noč išče okoli, da bi nasitila svoj drobiž. Sebi privošči le tisto, kar
•___1„X„ ^/-»cii + i \r Vv V1 n O*
takega govnača ali hrošča, ki ga je nočni hlad stresel z drevesa. Pa tudi tega je malo. Vse, kar je boljšega, prinaša svojim otrokom. A odkod naj jemlje? Divjačine ni toliko in je tudi ni lahko uloviti. To si more misliti samo nespameten človek, da ulovi zajca, kjerkoli se ji zahoče. Le poskusite, pa boste videli, da niti zajec ni tako neumen!
V poslednjih dneh se je spravila na mačke. Ti se potikajo po njivah in pridejo časih tudi v gozd. Iz gozda jih je že vse pobrala, a na njivah jih je še nekaj. Jako previdni -so, a njih voh je brez pomena. Celo po vetru se jim moreš približati, če le količkaj paziš. Po večini so rejeni. In neumni! Teči kar nič ne znajo in se v vsakem grmu skrijejo. Le to je treba paziti, da ne pridejo na drevo. Potem kar čakaj! Ali pa da jih dobiš, preden pridejo do ograje.
Danes ji je ušel velik in brez dvoma masten maček. Le lačno je hlastnila z zobmi po njem. Pa ji ni žal. Saj jo je maček privedel na pravljično dvorišče. Ondi je kurnik, v kurniku polno slastne perutnine! Prav nič vabljivo ni, da si greš po svoj grižljaj k ljudem, vendar, lakota je visoka gospa, ki zna ukazovati. Pa se je vse dobro izteklo. Petelin tehta brez dvoma več ko kilogram. Kakšno veselje bo doma! Še malo počiva in pozorno preiskuje veter, ki pihlja sem od vasi, in nato je zadovoljno nadaljevala svojo pot. Preskočila je globoko, zaraslo grapo in izginila v smrekovi gošči. Čez hip nato se je ko nekak duh pojavila na drugem koncu, se previdno ozrla na vse strani in je skočila dol k potoku. Tu je bilo svobodneje in "je mogla bolje teči. Še enkrat je obstala, da je srknila nekaj kapljic hladne vode in je pri tem dobila neumno ža-30, ki je debelih oči strmela
VanjO. nr.nlMf"'!
Nato je spet pograbila petima in je, ne da bi se še kaj ustavljala, odhitela proti svojemu brlogu.
Ali ste že kdaj videli lisičji grad? V naj gostejši gošči, navadno na komaj opazni vzbok-lini pod kakem starem drevesnem štoru, katerega korenine so že zdavnaj segnile, ima stric jazbec navado, da se uri v stavbarski umetnosti. Pa se večkrat primeri, da mu je iz-gotovljeno delo zaradi kake malenkosti zoprno in se odpravi kam drugam. Naša botra pa komaj čaka na tako priliko. Čim je stari sitnež odnesel pete, se že ona vseli v jazbino. Časih se primeri, da jazbec tako ali tako pogine. Tedaj je njegov brlog zapuščen. Podeduje ga samo in edino le lisica. Vendar, če ni drugače, si tudi sama izkoplje prav lepo domovje.
Poglavitno je, da ima več ko en sam izhod. Kaj bi tak brlog, če ne moreš iz njega, kadar si v nevarnosti? Nič ni boljšega, ko da. je izhod čim bolj oddaljen od poglavitnega dela v>vWn ie kie lepo ob stra
ni, kamor se lovec niti ne ozre.
Naša botra ima že večje otroke. Videti je, da so lačni, ker pričakujejo mater pred brlogom. Dva parčka sta se od samega dolgega časa začela ruvati, tretji pa zložno vlači staro zajčjo kost sem in tja. Neka lisička se zabava z ve-veričnim repom, ki ga meče kvišku in ga z ostrimi zobki spretno ujame.
Krog brloga so se sčasoma
POZOR!
GOOD TIME CAFE 6702 St. Cair Ave.
V petek večer bomo servirali ribjo pečenko, v soboto pa fine domače klobase s kislim zeljem. Igrala bo tudi izvrstna godba tri večere, tako da boste imeli prav dobro zabavo. Tudi nagrada se bo
nabrali ostanki plena
r______ Tu vi- oddala, kdor bo srečen,
diš nekaj dolgih fazanovih pe- in sicer v soboto in nede-res, kurja peresa, mačjo kost | ljo. Na svidenje!
in celo nogo srne. Zgrozil bi se pogledu na to šaro. Vendar se ti ni treba prestrašiti. Pomisli, da je botra to srno že mrtvo potegnila iz zanke, da je fazan, ki je bil pozimi ob
VIKTOR IN JOSEPHINE KOSIČ.
Hiše naproda j
Hiša 5 sob, kopališče, klet, velik lot blizu Payne Ave. in 49. strel j en, le po eni nogi skak-[Ceste. Cena samo $1200. Hiša
ljal, in da je zajčka zadavila j g sob, kopališče, furnez, škrljeva podlasica in je lisica dobila že streha, na Hough in 59. cesti, izvršeno dejstvo. Njen greh ni 'Cena $2750. Takoj $275. Hiša zmeraj tako hud, kakor je vi- 9 sob, Za dve družini, furnez, deti corpus delicti.	kopališče, garaža, na St. Clair in
Le ljudje, ki bi radi skrili G8_ cesti> Takoj $275. Cena je svojo krvoločnost, s katero pre- $2750. ganjajo sleherno lisičko, na- Hiša 7 sob> škrljeva streha, migava j o na te ostanke raz- na gt clair in 82- cesti. Cena košnih pojedin kot na dokaz, Uo,30o. Polovico takoj. Hiša kako je naša lisica brez vsake- 1Q gob> m0{j.erna, za dve družini,
ga dvoma škodljiva.
severno od St. Clair in E. 118th
, ------- --- „ _	tcvci I1U kjl.. vjittii
Prihod matere s plenom je	gt Je veljala $10,000. Posest-
znak za konec vseh iger. Otro-	y() ge mQra prodati za $5300.
ci obkolijo svojo hraniteljico	Dohodki $80 na mesec _ Mc_
in začno zajtrkovati. Ne bomo	Kenna> 1385 E 55th st> Tel..
jih motili in bomo materi brez	MU 42gg (230) dvoma odpustili ta današnji1 greh, ki ga je prav za prav zakrivil samo oni potepuški ma ček.
—o-
PRIJAZNO VABILO
Naznanjamo, da bomo v petek servirali izvrstno
Proglas za molitev I	P^enko. Se prav
Newyorški župan LaGuardia prijazno p r 1 p O r O C a m O je izdal na vse newyorško prebi- vsem znancem in prijate-valstvo apel, da se zbere v pe- Ijem, da nas V petek ve-tek, danes, 30. sept. ob 12:30 k £er obiščejo V obilnem molitvi za pet minut in prosi Bo- žtev^u Igrala bo tudi iz-
__	w,iv \t TP.vvnni	..
ga, da se ohrani mir v Evropi
MALI OGLASI
SEDAJ DOBITE
•
okusne riževe in krvave klobase in tudi najboljše suhe klobase. Riževe in krvave po 5c komad. No vc kislo zelje 3V2 funt Sveži vampi po 7l/2c funt. Se priporoča
MATT KRIŽMAN 1132 E. 71st St.
1133 E. 68th St.
vrstna godba.
In seveda boste dobili izborno svežo pijačo, da boste zadovoljni. Se vljudno priporoča
MRS. FRANK SKUFCA 4017 St. Clair Ave.
NAŠE POSEBNOSTI
Govedina za pečenje, ft.........20c
Riževe in krvave klobase,
komad ..................................5c
Sladkor, 25 ft ......................$1-19
Domače kislo zelje,........3 ft. 10c
Koruzna moka, ..............3 ft. 10c
Navy beans,....................3 ft. 10c
Assorted cookies, ft................17c
Se vljudno priporočamo vsem | gospodinjam.
LOUIS OSWALD 172C5 Grovewocd Ave.
COMPARISON SALE for
FRIDAY - SATURDAY | ______
Fresh Roll Butter, lb. 27c PRIJAZNO VABILO
_	__xt___t .A k/t ni-1 na« (PI
Selected No. 1 Eggs,
doz..............25c
New Cornmeal,
5-lb. sack.........15c
New, Dried Roman
Beans, 4 lbs.......27c
New Barley, lb........5c
Golden Yellow Bananas, lb........5c
Fresh Swift's Weiners, lb. 19c Fresh Swift's Big
Bologna, lb..........15c
Fresh No. 1. Pork
Sausages, lb..........ISc
Wisconsin No. 1, Brick
Cheese, lb............17c
SPECH FOOD STORE 11C0 E. 63rd St.
Nocoj se bo pri nas ser-viralo ribjo pečenko, v soboto pa okusno kokošjo večerjo. Oba večera igra dobra goba. Se toplo priporočata
MR. in MRS. FRANK RANT 6802 St. Clair Ave.
Kadijo Mik(i iz Londona, ki kaže prihod francoskih ministrov v London k razgovori' radi česko-nemške .krize« ..V-	....•• ....................• .	•
Dve sobi
jako čedni se oddasti dvema poštenima fantoma. Vprašajte na 696 E. 160th St.	(231)
Lepa prilika
se nudi onemu, ki želi kupiti dobro in prometno slaščičarno in grocerijo. Zraven filmskega gledališča, blizu cerkve in šole. Cena samo $1,200. Za nekaj se tudi počaka. Poizve se na 767 E. 185th St. Edward Kovač, Tel.: KEnmore 5030.
(Sept.SO.Oct.3.5)
Sprejme se
fante na hrano, ali se pa odda tudi soba. Vprašajte na 1083 E. 67th St.__(230)
Naprodaj je hiša
za dve družini, štiri sobe za vsako, tudi podstrešje je pripravno za stanovanje. Garaža za dva avtomobila. Velik lot in mnogo sadnih dreves. Blizu šol in ulične železnice, v bližini E. 140th St. in Lake Shore bulevarda. Gena je samo $4,200.00. Vprašajte pri Steve Rogulich, 1042 E. 176th St. Tel. KEnmore 4863-J.
(230)
Domače klobase
Imamo riževe in krvave, 6 za 25 centov". Tudi izvrstne mesen« klobase. Zmerna cena. Vse je zelo sveže. Pošiljamo tudi po pošti. Blago je vse lepo čisto. Se priporočamo.
Victor in Josephine Košič 951 E. 69th St.
363
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika
6104 St. Clair Ave.	6119 St. Clair Ave.
819 E. 185th St.
tofmwnr
ES ANj) ANTENNA FOR JEST RESULTS

KONCERT
VADNALOVIti
V NEDELJO 2. OKTOBRA 1938
v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd.
Pričetek ob treh popoldne, zvečer pj.es
Vstopnina h koncertu in plesu 50c Samo za ples 25c

^iilillllllIllIllIllllllllllIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllIlllllllllllHIliUIIIIIIIIIIIIIII^
1 Vabilo! Vabilo! Vabilo!	\
na	=
DRUŽABNI VEČER s plesom	[
katerega priredi
PODRUŽNICA ŠT. 18 S. Ž. ZVEZE	i
V	SOBOTO VEČER 1. OKTOBRA	f
V	KUNČIČEVI DVORANI, WATERLOO RD.
Cenjeno občinstvo od blizu in daleč, kakor tudi so-	|
sedne podružnice ste prav iskreno vabljeni, da nas po-	S
setite. Izvrstna godba, fina postrežba, dve lepi nagradi.	|
Vas prijazno vabi	=
ODBOR.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimi.....i...................................................
WOLFF HEATING CO.
«/ ,V	_
Skrivnosti ruskega carskega dvora

se odločila, da jo osvobodim vseh teh groznih muk.
—Ozdraviti je ni mogoče, j Edino kar ji lahko želimo, je ( hitra, blaga smrt. — Pridi bli- j žje, Leonija, povedala ti bom, ^a kaj sem se odločila.
Ona potegne svojo sobarico k sebi v naslonjač, kot da je njena prijateljica.
—Ali ne misliš tudi ti tako, Leonija, da bi bila to samo človekoljubnost, ako bi skrajšali umobolni starki življenje?
Začudeno gleda Leonija svojo gosodarico. Ni razumela, ali ni hotela razumeti, kar ji je govorila vdovica Bojanovska.
—Ali ne bi bilo dobro, Leo-nija, da bi imeli sredstvo, s pomočjo katerega se starka nekega jutra ne bi več prebudila? Ne bi se ji bilo treba dalje mučiti!
Hinavka dvigna oči k nebu, kakor da bi hotela poklicati neko višje bitje za pričo njenega poštenega mišljenja.
Solze, resnične solze so ji tekle po obrazu. Leonija je samo trenutek sumila, da je njena bol resnična. Toda nato spozna mrežo, v katero jo je hotela gospodarica najeti.
Spoznala je, da jo je hotela vdovica najeti kot morilko.
Ona zadrhti. Leonija priseže v tem trenutku, da bo preprečila ta zločin. Odločila se je, da bo navidezno sprejela go-spodarični predlog: hvalila je Boga, da je Fedora poverila njej izvršitev tega zločina, ker bi drugače brez dvoma Boja-novskijeva mati umrla.
—Torej, draga Leonija, — nadaljuje lepa vdovica, — kaj si postala tako zamišljenja?— Če vse dobro premisliš, boš spoznala, da nima uboga starka boljše prijateljice, kot sem jaz. Ali bi se ti raje mučila in trpela, mesto da izbereš hitro in blago smrt?	*
—Raje bi umrla, — odvrne Leonija, strinjajoč se navidezno z Fedorinim načrtom.
—Privošči torej ubogi starki ono, kar si sama želiš! — reče Fedora. — Toda, kaj koristi, da prosimo Boga, da jo vzame hitro in brez bolečin k sebi? Bog naju ne bo uslišal in nama radi tega ne preostane nič drugega, kakor da same izvršiva delo!
—Kako mislite to, milostlji-va gospa? — vpraša Leonija.
—Kako to mislim, norica? Kaj ali me nikakor ne moreš razumeti?
Ona se dvigne in obstane s prekrižanimi rokami na prsih pred Leonijo.
—Najboljši zdravnik je "oni, — nadaljuje ona šepetaje, — ki se briga za blažen konec bolnika, ko vidi, da mu zdravniška znanost ne more več pomagati. Midve bova storili isto.
Ona se nagne k Leoni j i ter ji zašepeče: — Dali bova starki prašek, ki jo bo uspaval v sen, iz katerega se ne bo nikdar več prebudila.
Leonija iztegne roki, kakor da bi se hotela nečesa obraniti.
—Kaj hočete storiti? — vz-klikne. — Ce tudi vas sili vaše usmiljeno srce, da to storite, vendar se bodo našli ljudje, ki bodo to drugače smatrali.
—Drugače? — odvrne lepa vdovica in zmigne rameni, — kako bi mogli to drugače imenovati ?
—Umor! — reče deklica šepetaje.
Fedora zarudi.
Ta kratka beseda jo je zadela kot udarec po glavi.
—Umor? — spregovori ona zmedena in prestrašena. — Ali misliš res, Leonija, da so takšni norci, ki bi smatrali to za umor?
Lepa vdovica je jezno mrmrala te besede.
—Neumnost! — je rekla.— Jaz delam dobro delo, a ne umor.
Kdor ubija, hoče oropati ali se maščevati nad človekom, ki ga sovraži. Toda jaz ljubim to ženo, ona je mati mojega mo-
Mussolini je govoril v Trstu zbranim fašistom, ter grmel, da bo stala Italija zvesto ob strani Nemčije v češko-nemški krizi.
ROMAN
Strup
V hiši vdovice Bojanovske je vladal velik nered.
Zaboji in kovčeki so stali v sredi sobe in pohištvo je bilo premaknjeno, zastore so vzeli z oken, a po sobah so hodili ljudje z zaboji na hrbtih.
Vdovica Bojanovska se je selila.
Selila se je v "hišo strahov."
Bila je zelo vznemirjena. Ona vstane in se sprehaja po sobi.
Borila se je z neko odločitvijo.
—Mora biti, — reče ona. — Predno zapustim to hišo, moram videti njeno mrtvo truplo. Ne morem peljati blazni-ce v svoj novi dom. Ona mora umreti, pa naj trohni v kleti.
Govorila je o nesrečni materi Bojanovskega, ki jo je imela zaprto v kleti, ki je branila gledati dnevno svetlobo.
Toda Fedora je bila preveč strahopetna, da bi sama izvršila umor. Groza jo je bila tega, da bi si omadeževala bele roke z umorstvom. Če tudi bi ji bilo mogoče s strupom, ki ga je dobila od stare vražarice Valloni, da jo hitro in neslišno umori.
Imela je dovolj denarja, da najame morilca. Toda komu naj se zaupa?
To so bile misli, ki so jo mučile.
Pred njenimi vratmi se je razlegalo vpitje delavcev, pso-vanje in smeh. Med temi bi gotovo našla koga, ki bi ji za denar napravil .umorstvo. Toda vsi so ji bili neznani. Ne, Fedora se je spomnila nekoga za katerega je mislila, da je siguren.
Fedora se je odločila, da poveri umorstvo svoji sobarici Leoniji.
Ona je blaznico že poznala. Prinašala ji je hrano in jo negovala. Vedela je, da umora ne bodo nikdar odkrili, ker se ni nihče brigal za starko.
Vendar jo je neki notranji glas opominjal, naj se ne po-služi Leonije. Spomnila se je, da je zadnje dni opazila v njenih očeh sovraštvo.
Ako je bila Leonija njena sovražnica, potem bi padla s tem umorom popolnoma v njene roke.
Toda ne, ni se je treba bati! Ako Leonija stori umor, potem se bo čuvala izdati tudi le eno besedo.
A če ji Leonija zahtevo odbije, ji ne bo mogel nihče dokazati, da ji je kaj takega predlagala. Ne more se dokazati, kar se godi med štirimi očmi.
Fedora Bojanovska se je odločila; ona pozvoni in kmalu vstopi Leonija.
—Pridi bližje, draga Leonija! — pravi Fedora. — Povedati ti hočem nekaj važnega.
Lepe temne oči sobarice jo pogledajo.
—Ti veš, draga moja Leonija, — nadaljuje Fedora, — kako me boli usoda nesrečne matere mojega ubogega moža. Ona je blazna, a zdravniki trdijo, da ne bo nikdar ozdravila.
—V zadnjem času so se pokazali znaki, da se bo bolezen grozno poslabšala. Nekega dne bo padla v strahovit napad, zvijala se bo v krčih in počasi umirala v najstrašnejših mukah.
Fedora je govorila te besede z usmiljenjem. Ona si zakrije oči z rokami ter nadaljuje:
—Takšne usode ta uboga, nesrečna žena ni zaslužila. Dolgo sem premišljala, pa sem
ža, mojega ubogega nesrečnega moža, ki ga obžalujem iz dna svoje duše. Ne, ne, to ne more biti, da bi se kdo našel, ki bi to dobro delo imenoval umor.
—In dalje, — pristavi tiho,
—	ljudje vedo samo to kar se jim obesi na nos. A o tem ne bi imel nihče niti pojma. Saj se nihče za njo ne briga. Vsi prijatelji in sorodniki te blaz-nice so umrli! Samo mi dve, Leonija, veva, da še starka živi.
Leonija pokima, kakor da je prepričana o resničnosti njenih besed.
Lepa vdovica je z zadovoljstvom opazovala uspeh svojega prepričevanja.
Sedaj je mislila, da je pridobila Leonijo in po tem so ji odprte vse poti do cilja.
—Rekla si mi nekoč, otrok, da ti ugaja moj veliki briljan-tni križec, — reče Bojanovska,
—	in jaz vem, da bi dala ti mnogo za to, da bi lahko prišla v posest tega križca.
—Ah, križec! — vzklikne
Leonija z nenaravnim navdušenjem. — Kako je lep, kako je krasen!
Fedora stopi odločno k mizici iz marmorja, na kateri so bile njene dragocenosti.
Ona jo odpre in vzame izmed množice draguljev, dija-mantov, biserov in rubinov velik križec od briljantov.
—Evo, Leonija, — ta križec je od sedaj tvoj!
—Moj? — vpraša Leonija jecljaje. — Milostljiva gospa, tega jaz ne morem sprejeti.
—Saj ti ga sedaj tudi ni treba sprejeti, — odgovori lepa vdovica Bojanovska, — ti ga boš dobila šele tedaj, ko ga boš zaslužila.
— Zaslužila? Govorite jasnejše, milostljiva!
Fedora jo pritisne nežno k sebi.
—Ali smem jasnejše govoriti? Ali smem res? In ti boš molčala deklica?! Ali mi pri-sežeš?
—Prisegam. I (To Be Continued)
Dva češka vojaka v popolni fiojni opremi, češka pehota je opremljena z najmodernejšim orožjem in se lafrko kosa v izurjenosti z vsako drugo armado.
—Kako je Nataliji?
Zdravnik se je obotavljal povedati Boj&ncvskemu resnico, ni vedel, ali mu naj pove, da je Natalija ušla v nastopu tifuzne blaznosti.
Konečno se odloči da bo molčal.
—Zakaj naj mu zadam bolečino, ko ji itak ne bo mogel pomagati ?
—Natalija je še težko bola-na, — odvrne on, — toda upam, da bo ozdravela.
—Ne bi odšel, ko ne bi vedel, da se nahaja Natalija pri tebi v dobrem zavetju.
—Čas je, — reče Simonov-na.
—Blagor vam, Bojanovski, — reče Belo j, — vi se vračate v svet, videli bodete zopet ljudi, ki so na višji stopnji, kot žival. Toda jaz ostanem tukaj v tej pustinji. Nikdar se mi ne I*) nasmejala sreča vrnitve.
Oba sta si še enkrat stisnila roki. Konečno se Bojanovski s solznimi očmi odtrga in skoči na voz.
Simonovna zgrabi za vajeti in zamahne z bičem.
Dolgo še je stal doktor Be-loj in gledal za vozom.
Nato se odstrani, da se na samotnem grobu ob cesti raz-joče in olajša svoje srce._
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Ave.
HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. j. Cimperman j. j. Frericks
hrebuSne pasov«; in
ELASTIČNE NOGAVIC«
Kan* » pola! mla>l. Pojil (»M«
tudi p » polti.
M an del Drve Co. 16701 Waterloo R«l CUveltad,
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
Ignac Slapnik, st
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE •
HEnderson 112fl
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
VLOGE v tej posojilnic
■»varovane do $5000 po Federal Saving* & Loan Insurance Corporation,, Washlng-ton, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
0235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
Dr. Karel Brej ska poslanik Čehoslovaške v Zed. državah, je v svojem uradu v Washingtonu neprestano pri ra-diju, ki primša poročila o razmerah v Evropi.
Telefon: J [GLenvilli 0218
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandakl ra»P«č»valci
VroS zrak. para. gretje « vroio vodo In ventilacijski »UUm initalirun.
F.H.A. odplačila—3 leta xa plačati Nobene«« plačila takoj.
Proračun .a.tonj, - Sprejemamo naročila Lvcn meta.
Popravila In raxnl dell mlianl v coni. Vpralajte «a naloga »lov. ia«topnlka.
715 EAST 103rd STREET	CLEVELAND.OHIO
LOUIS OBLAH
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 297»
Mesto Komotau na Čehoslovaške m, ki je pod obsednim stanjem. Mesto se nahaja v okraju sudetskih Nemcev. Tukaj je prišlo že do več pobojev med Čehi in Nemci.