44. številka.
Izdanje za petek 12. aprila 1895.
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 11 april« 189."» )
Tečaj XX.
„EDINOST"
uhaja po trikrat nit ted-n v *e«tih likanjih oh tople I H, Aetrtkih
in lobotah. Zjutriitijo izdanj - izhaja ob 6, uri zjutraj, veft-rno pa ob 7. uri veeer. — Obojno izdanje »tau« : za Jaden meneč . f. — .HO, iiveu Avstrije f. i za tri meaec . . . 2.A0 . . » _ za pol leta , . . ,V— ... za v »o leto . . . 10.— ... 1«.— Na naročbe brez priložene naročnine te
ne jemlje oiir. Ponamično številke ne dobivajo t pro-dajalnieah tobaka V Trutu po a n?č., iaven Trita po S nvć. Sobo tno veferno iidanjo v 7ratu 4 nA.. izven Trsta S nf.
EDINOST
O^ldi' rn^nno to tarifu v petitu; ia lliilor.' X 'li>h.'';«l i'rk:l'B »u ptatujr ro-t - K.'lk.. • oh.fi^a i i Inih
l'o Um« omurinicu in javn- »lu.nn. ,|,i
»KČi hi;Ih»i itd. ni r^i'unajo po p, godbi
Vii dopin »i«! poli 11 aj j uredništvu : ulica Cnenu Ai. 13. Vna*«, pi-uin iu >r 1 ifi f.-iinkovMii >. k.-r nof'a \.>van.» »o n •pri>j imajo. Rokopni ie vračajo.
Olai
Naročnino reklamacije m »irlati« ipr*-loma u (travni it m ulica Molino pic-eolo hit. 3, II nadst. Odprte reklamacije . -	,	•■» pronte poštnine
Hlo »lovenikega političnega dkr uitva za Primorako.
Tržaška hranilnica in posojilnica.
(Poročilo).
»Tržaška posojilnica in hranilnica", regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom, jc v tretjem letu svojega obstanka, to je leta 1894. imela novćnega prometa 204.208 gld. 86 kr.
Ako primerjamo to svoto z lanskim prometom, vidimo, da seje pomnožila za 87.831 gld. 23 kr. ali za okroglih 747«.
To jc za tukajšnje razmere lep uspeh, kajti pomisliti je treba, da smo obdani z denarnimi zavodi in da so mnogo naših odličnih in priprostih rojakov poslužuje še vedno le ptujih zavodov.
V tem letu pristopilo je 111 udov ter plaćalo 2380 gld. Vseh udov šteje „Tržaška posojilnica in hranilnica" 338 in na deležih je vplačanih 10.190 gld.
Jako lep napredek smo dosegli pri hranilnih vlogah in vsled tega tudi pri posojilih.
Hranilno vloge so se v tem letu več kakor podvojilo; 31. decembra 1893 imeli smo hranilnih vlog 27.9f.7-04 gld., letos pa 61.74056 gld., leta 1894. so naraslo torej hranilno vlogo za 33.773-52 gld. To številke kažejo, da so razširja zaupanje do našega zavoda navzlic raznim zaprekam, katero so so mu stavljalo v naših domaćih in tujih krogih.
Posojil smo dali tekom leta 1894. vsega skupaj 46.295 gld. in sicer «) na monjico 20.755 gld., b) na uknjižbo 25.090 gld. in c) na zastave 450 gld.
Reči sinemo, da je denar v dobrih rokah in da so naši dolžniki točni plačevalci, kajti 31. decembra bilo jo tirjati na zaostalih obrestih le 36-06 gld. in na zaostalih uradnih troških le gld. 3'80, toda tudi ti zneski so sedaj uže plačani.
Čisti dobiček znaša 1121*76 gld. to jo okrog 12"/o zadružnega kapitala, ki ima pravico do dividende. Ker jo pa močan rezervni zaklad neobhodno potreben in prvi pogoj, da si denarni zavod pridobi popolno zaupanje in zagotovi bodočnost, sklenil jo odbor predlagati, da se razdeli le 5% dividenda, ostanek pa, kakor lansko leto, dodati rezervnemu zakladu.
Rezervni zaklad smo naložili tekom leta 1894. na našo hranilno knjižico št. 142; isti je znašal koncem leta 1893 glasom bilanco o tem letu 374 52 gld. Z ostankom čistega dobička iz lota 1893., ki si jo pridejal vsled sklepa zadnjega občnega zbora rezervnemu fondu, daljo z udnino udov, ki so pristopili leta 1894. in z obresti in raznimi prispevki seje pomnožil rezorvni zaklad tekom leta 1894. za 501 gld. 46 kr. na 875 gld. 98 kr. Ako letošnji občni zbor zopet odobri 57„ dividendo in skleuo pridejati prebitek čistega dobička k rezervnemu zakladu, pomnoži se isti za 749 gld. 26 kr. na 1625 gld. 24 kr.
Iz pričujočih podatkov in računskih za-
PODLISTEK. To Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripove.st XVI. veka.
Hpinal A. Š « n o a.
VI.
»Stojte, gospod oče !u vzdignol je mla-denec ponosno glavo, iu bledo lice se mu je zažarilo. 0Niste na pravem sledu. Ne peče me vest, da bi grešil. Za Boga, ne bi si oskrunil imena goljuHjoj. Ne zadirajte ini noža v srce, ki je čisto, kakor evo vedrina nebeška. Globoko se klanja sin očetu, ali plemič mora odbiti vsako dolžitev, kateroj se napada po krivem tuje poštenje, osobito ko se poštenje ne da braniti mečem. Slušajte me milostivo, oče! Vidim, opravljivci dojavili so vam vse, a jaz vam povem še več in boljše. Neznara se hliniti, niti hinavski pritajivati srca. Kakor me je mati rodila, tak sem, in hvala Bogu. Kakoršno mi je Bog dušo vdahuol, tako nosiui na očigled ljudem.
ključ kov za leto 1H<)4. je razvidno, da „Trž. posojilnica in hranilnica" vrlo napreduje in opravičeno jc upanje, da se ta naš mladi in propotrobni zavod tekom malih let razširi in povzdigne na ono stopinjo, na kateroj so nahajajo enaki zavodi v velikih mestih.
Naša glavna skrb je sedaj: razširiti rti pomnožiti delovanje našega zavoda kolikor mogoče. Do sedaj omejeno je bilo naše delovanje bolj na Trst in njegovo okolico, a sedaj sc nadejamo, da nam bodo dopuščala denarna sredstva razširiti naše delovanje tudi čez tc moje.
Pri rastočem prometu bodemo svojim dolžnikom znmogli tudi obresti znižati: načel-ništvo jc v soglasju z nadaorništvom sklenilo, zahtevati od 1. julija 1895. naprej 5',7. obresti od vknjiženih posojil. Uradne stroške za taka posojila pa smo znižali že tekom I. 1895.
Da naša „posojilnica" v istini dobro napreduje, vidi se iz prometa od 1. januvarja do 31. marca 1895, ki jo dosegel svoto gld. 76.990-84. Lansko jeto imeli smo v istem času le gld. 52,441*67 prometa. Razlika znaša torej žo v tako kratki dobi gld. 24,549.17 kar nam kaže, da zavod vidno raste in lepo procvita.
Politiške vesti.
Skupna ministarska posvetovanja
se bodo vršila po Vellkinoči pod predsedstvom cesarjevim. Tem posvetovanjem bode namen konečno določiti skupni proračun za leto 1895. Glasi se pa že sedaj, da bode proračun zahteval 4 milijone poviška za vojno ministerstvo in sicer za povišanje stana v miru pri nekojih pešpolkih. Tudi proračun ministerstva za vnanje stvari bode zahteval nekoliko poviška in sicer za nove konsulate in nekatere administrativne odredbe.
Volilna preosnova. Vsaka glava svojo pamet, vsak polilik svoj načrt. Ta rek velja sosebno glede na pehanje, kako dognati volilno preosnovo. Načrti rasejo iz tal kakor glive po dežju. Ali temu se ni čuditi: par-lamentarno-oficijelni krogi so se zavili v meglo tajnosti, da niklo ne ve, kaj delajo, kaj mislijo in kaj nnuierujejo, to pa vspodbuja druge, ki niso toli srečni, da bi morali čuvati tajnost pododseka za volilno preosnovo, da si tem prldneje ubijajo glavo, kako rešiti volilno preosnovo, da ne bi pri tem trpela korist lastne stranke. Med take projektante je šel tudi člen gosposke zbornice grof K u r i Z e d w i t z, ki nasvet.ije naj bi se volilni red za državni zbor prikrojil po zistemu občinskih volitev. Uveli naj bi se namreč triju razredi: v prvem naj bi volila inteligencija iu višji davkoplačevalci, v drugemu manji davkoplačevalci do sedanjega cenzusa, v tretjem pa vsi drugi volilci. Toda tudi ta načrt
Kar mi oko kaže, to vidim, kamor me duša vodi, po onej poti hodim. Nisem nuna, ki prebira sveto kronico, a misli na vraga. Kaj hočete? Pristudilo se mi je v dušo gosposko živenje. Hodim po svetu, svet mi je zakon. To moje oko pokazalo mi je Krupičevo Doro, to moje srce bije za Doro. Ko sem jo rešil iz gotove propasti, ko sem seje dotek-nol polumrtve temi svojimi rokami, vsplam-lelo mi je srce, kakor vilovit konjič. Iu v srcu sem pomislil: Glej, ni li to čelo gladko in belo, kakor onim po gosposkih dvorili? Ti lasje niso li svileni, te ustne niso li bujne in mehke, ti prstiči tanki iu okrogli, kakor ponosnim gospicam, ki si jih videval v očetovem gradu? D«\, stokrat da! rekla mi duša. Da iu stokrat d&, bilo je srce. In podal sem se devici srcem in dušoj — ali devici, ker okrog žaikega srca trden mi vije oklop — čast in poštenje."
Kri šinila je Stepku v obraz. ,0j gospo-dičič, visoko si zamahuol jezikom! A kateri
je pomanjkljiv, ker ne pove, kdo bi bili vsi ti •drugi volile!*, odnosno molči o glavnem vprašanji: v koliko naj bi se razširila volilna pravica. A ravno razširjenje volilne pravice na take državljane, ki doseduj niso imeli te pravice, je jedro velikemu vprašanju volilne prposnove. Tega jedra se nlkdo noče prav dotekniti in zato moramo dvomiti na dobri volji vseh teh projektantov.
KoSut- zmagal! Franc Košut, potomec poosebljenega sovraštva proti naši državi in dinastiji Habsburgov je zmagal predvčerajnjein pri državnozborski volit vi v Topolczaniju. Košut je dobil lli>3 glase, njega liberalni protikandidat Vi) rito pa 9M glasov. Košut je torej zmagal, ne proti kakemu opozicijo* nalnema ali klerikalnemu kandidatu, ampak zmagal je proti v 1 a d n e mu kandidatu, dasi je delal ves vladni aparat, vstevši vojaško silo, za Viiritoa. Ta izvolitev vzbudi gotovo veliko senzacijo sirom sveta. Kajti pomisliti treba, kaj znači ime Košutovo — to znači cel program za r a z r u š e n j e seda n j e državnopravne uredbe države avstro-ogersko. Košut je propovednik personalne unije, to je za popolno samostalnost države ogrske, kojo litij bi spnjal se sedanjo tostransko državno polovico le skupni vladar. S kratka program Košutov je zgolj zanikanje celoknpnosti države avstro-ogerske, izvršenje tega programa značilo bi konec tej staroslavnl državi. Umevno je torej, zakaj so liberalci hoteli v poslednji čas po vsej sili dokazati, da Fran Košut nima zaveznikov ter da ga kot politika ni sumirati resnim. Toda volitev v Topolezanjjii je dokazala, da je šlo bujno v klasje seme izdajstva, ki se je pomagali sejati isti liberalci, goje iu uegovaje kruto gospodstvo madjarskih šovinistov nad ue-madjarskimi narodi — ta volitev je dokazala, <la veliki del Madjarov prisoza na Košutov program. Za Bantlyjevo, itak na šibkih nogah stoječo vlado je izvolitev Košutova hud udarec, kajti kaže, da ista ne more krotiti duha izdajstva, duha Košutovega. Do take vlade krona ne more imeti zaupanja, a tudi ne do zistema, na koji se opira ta vlada. Po tej volitvi mora postati prepričanje splošno, da na Ogrskem treba železne roke, ki bodo uinela brzdati domišljavost iu nestrpnost ma-iljarskih strastnežev ter uveljaviti načelo pravičnosti in strpljivosti do vseh. V tej zmešnjavi je iskati rešiteljev le med nemadjar-skiuii narodnostmi, le li morejo ustvariti zadostno proti težje proti izvrševateljem Košutovega programa. Volitev v Topolczanyju je zelo resno znamenje, in zajedno opomin odločujočim krogom, da na Ogrskem absolutno treba radikalnih prememb.
Volitve volilnih mož Srbiji so torej dokončane in zmagala je vlada z ogromno večino, kar je bilo tudi pričakovat!. Saj je
pijani menili te je naučil to propoved ?" nasmiju 1 si' je razjarjeni Gregorjanec.
„Srce, oče — srce!"
• A ti da si moj sin — moja kri — Gregorjanec? Potomec onega Gregorjanca, ki je proslavi! zagrebško mitro? Na vero in Boga! da te ne izdaja plemenito lice, i/, če-gave si krvi, sumil bi, da I i je mati izdala zakonsko postelj in zakonitega moža, zanosi vsa te."
.Oj oče, stojte 1"
„Ali hočeš zares v kramarsko zadrugo, ludak ? Da, vidim te. kako junaškoj sabljoj okopavaš vrt vrednega tasta, ali kako na zelenku svojem tovariš kramarijo na trge iu prosčenja (semnje) kričuie: Kupite, kupite plemenite robe za tjroš. za dva. Ali ne boš tako, duše ini, ne boš. Pavle, ti veš, kak ti je oč»'. Trdo železo. Pavle, pazi, da se ne razbeli to železo; ne trgaj vojke, kateroj te vodi očetova roka; kajti, vere mi in Boga, ako se ne okaniš neumnega klatarjenja, ako
gospod Kristid, ta krutež med srbskimi državniki, že poznan po svojih volilnih nasil-stvih Opozicijonalne volilce so jednostavno zapirali, uradnike pa, ki se niso hotel! dati zlorabiti za taka politiška grozodejstva so pa vrgli na ulico. Via la je zm igila torej, iu razklali .Milan je dosegel hipen v speli, to je, ohladil je svojo jezico nad liberalci in radikale,i koji stranki jedini je smatrati zaresnima v Srbiji— Vlada je zmagala, pravimo, ali dinastija Obrenovičev j«* doživela grozen poraz, kojega težko preboli. Že dejstvo samo, da se je Milan za svoja nasilstva poslužil najne-popularnejšega moža v vsem kraljestvu in je tako vzbudil najskrajueje ogorčenje med narodom, znači grozno ponižanje no le Milanu samemu, ampak vsej dinastiji. V skupščini bode imel Milan pač večino, ali zunaj parlamenta imel bode proti sebi ves narod, izvzemši par koristolovcev, kot združeno opozijo, navdahnjeno jedno samo gorečo željo: rešiti se sedanjega zla. Ta razkralj je zares uganjka, kajti malo vzgledov imamo v zgodovini, da bi koji člen dinastije toli brezvestno iu služe le svojim strastim, igral z usodo lastne rodbine. Po takem izzivanju narodove volje je katastrofa neizogibna in mora priti dan — groznega obračuna.
Atentat na Ilenlzijev spomenik. V ,Obzoru" čitamo, da je napad na Hentzijev sponi, vzbudil veliko nevoljo v dunajskih krogih Cesar je nameroval prebiti velikonočne praznike v-Budimu, a sedaj je opustil to nakano z ozirom n.i dejstvo, da ravnokar odstranjujejo posledice atentata. Razpisali so nagrado ilOOo kron onemu, kdor zaloti Sze-lesa, a dosedaj ni dobil uikdo te nagrade.
Različne vesti,
Minister Wurmbrand v Trstu. Včeraj dopoludne obiskal je minister trgovine čistilnico riža. Ministra so spremijevali ces. namestnik Riualdini, sekcijski načelnik dr. Kiir-ber, predsednik pomorske oblasti Beclier, mi-nisterstveni svetovalec Kbuer, minist. tajnik dr. IiiJssler in predsednik finančnega ravnateljstva baron Plenker. Pred čistilnico vsprejel je ministra župan dr. Pitteri z raznimi članovi upraviteljeva tovarne iu njo ravnateljem. Minister si jo ogledal velikim zanimanjem vse prostore in se obvestil o trgovini z rižeiu. Od tam se je peljala gospoda v novo poštno iu brzojavno zgradbo. Tudi tu si je minister ogledal vse prostore, potem s« je odpeljal v novo pristanišče, k|or seje ukroal na vladni parnik , 1'elagosa", ki je odplul k sv. Roku. Tam si ju minister ogledal ladijestavbeui zavod in potem se je vrnil v Trst.
Čudni pojmi u gostoljubnosti. Naši tržaški listi in za njimi vsikdar zvesti jim za-
budeš se nadalje zahajal k tej zlatarjevej deklici, pse nadražim na te."
„Ne preklinjajte se, oče gospod! Iznenada objela mi je ljubezen srce. Obuzelo me je, začaralo me. Da izrijem iz dušo steblo ljubezni, izril bi tudi koren — srce.*
„Poberi se mi izpred očij, izrod roda mojega !* škrinol je besno Stepko, iu pluuol kviško, da sname se zida kij.
Pavla je pretreslo. Moglo je biti nesreče. Iu skočil je proti vrataiu.
Ali takoj vstavil se je Stepko. Spomnil se je, da ni namilil planoti na sina, da ga je kri prevarila.
„Imam računov z gospo Grubarjevo radi samoborskih kmetov. Pisal sem jej nedavno. Takoj osedli konja, pa v Samobor! Pazi, da bodo računi čisti, a prej da se mi ne vrneš. Idi!"
„Idem. Z Bogom oče!* odvrnol je mla-denec ter odšel.
(Dalje prili.)
vezniki pri uredništvih dunajskih židovskih glasil dvignili so p«> svojih predalih »ileii vrišč proti dru. L u e ge r j u, vodji dunaj skih antiseiuitov, češ, da je ta poslednji se svojim v«denjem v Trstu drzno zlorabil gostoljubnost mesta tržaškega. Tudi mi vemo — da-si nas Še ni oblizala tista glasovita „eoltnrau —, da gosta vežejo oziri do |><i-goščevalca; vemo pa zajedno, da tudi p"g'>-ščevalca vedejo oziri do svojih gostov.
S čem se je vendar toli pregrešil dr. Lueger? Ćujte in zgražajte se: govoril je par besed s trojico okoličanskih poslancev, ki 80 pa bili tudi povabljeni .gostje* ! Pameten človek bi rekel seveda, da na tem ni nič posebnega, da pa je skrajno breztaktno in nesramno, ako o b-siplje kdo vabljenega gosta s psovkami le zato, k e r j e govoril z vabljenimi gosti. Kdor hoče na tak način kratiti gostu celo osebno svobodo, ta kaže le to, da nima niti pojma o zakonih uljudnosti in o ozirih, koje je pogosčevalec dolžan svojemu gostu. Dr. Lueger se po takem ni pregrešil ni manje, pač pa so se pokazali jednostavne suro veže tisti, ki opsipajo gosta se svojim smradom. Mar naj bi bil dr. Lueger 3e le vprašal razne krivonose poročevalce, s kom mu je občevati?! Mar je to zločinstvo, ako je poslanec dr. Lueger pregovoril par besed * poslanci okoličanskimi, o katerih mirno vestjo rečemo, da v mestnem zboru tržaškem zastopajo koristi t r e t-j i n e p r e b i v a I s t v a uprav tistega mesta, kojega gostoljubnost je u ž i v a I ne lo dr. L u e g e r, ampak vsi drugi gostje! Vsi ti časnikarski rokov-njači naj si zapmnijo, da gostov ni pogostila italijanska radikalna stranka, ampak da jih je pogostilo mesto, kojemu je veliki del prebivalstva slovanske narodnosti. Ne le vi, srborita italijanska gospoda, ampak vsi oni Italijani in Slovani, ki donašajo svoje krvave Žulje v mestne blagajne, so bili pogoščevalci raznim gostom. Ali ni potakem cel6 dolžnost gostu, da spregovori par prijaznih be*ed se zastopniki velikega dela svojih pogoščevaleev ? ! Tej dolžnosti se je odzval dr. Lueger; ako niso storili tega tudi drugi imenitni gospodje ne moremo jim šteti to v čast. In zato* ker je dr. Lueger storil svojo dolžnost, ker je imel prijazno besedo tudi za občane tržaške slovenske narodnosti — zato vlačijo njegovo pošteno iiue po umazanih predalih umazanih revolver.skih časopisov. No, dobro je, da so tej sodrgi že dali primeren odgovor dunajski volilci.
Najlepša pa je ta, da ti časnikarski ro-kovnjači niti ne vedo in ne morejo vedeti, kaj je dr. Lueger govori z okoličanskimi zastopniki, in venđar kriče v svet, da je isti zlorabil gostoljubnost. Tak židovski šmok res ne pride nikdar v zadrego — kar ne ve, pa si izmisli jednostavno.
Sicer pa ima ves ta krik tudi svojo dobro stran: dr. Luegerju bode še le sedaj povsem jasno, s kake vrsto poštenjaki se nam je boriti tu doli in to gn mora le vspodbu-diti, da bode odslej tem odločneje razkrival na Dunaju tržaške razmere.
„Neue Freie Presse ' o volitvah v Istri.
Zares ganljivo je, kako stara Dunajska Ži-složno postopa z našimi Lahoni vselej, kadar je treba udrihati po Slovanih. Pri vse tem pa jo jako značilno, da trobijo naša irreden-tovska glasila in pa njih Dunajska „teta" o takih prilikah vselej v jeden in isti rog; s tem se najbolje pokažejo sorodne duše. Tako je bilo od nekdaj in tako je tudi s»-daj: lahonski listi strastno napadajo slovansko duhovščino — saj jim je sicer dobro mišljena škofova okrožnica sama potisnila orožje v roko —, o laški duhovščini pa niti ne črhnejo. Prav tako „N. Fr. Pr.*. — O bližajočih se volitvah za deželni zbor istrski piše namreč: »Koncem tekočega meseca prično v Istri volitve za deželni zbor Hrvatje — tako nam javljajo od tam prihajajoča poročila — pričeli so marljivo agitacijo za volitve in načelu te agitacije je hrvatska in slovenska duhovščina, katera se kljubu rotenju okrožnice .škofa Glavine udeležuje nemirnih ljudskih shodov in osebno vodi gibanje. — Treba je, da o pričetku volilnega boja v Istri tudi liberalno (!) časopisje Dunajsko naglasi neoznačljivo postopanje hrvatske duhovščine, kojega ni mogla spremeniti okrožnica škofa Glaviue*.
Žid tam, žid tu! Zato pa se nadejamo,
da tudi istrska duhovščina stopi odločno v b ij proti židovski stranki, kakur je tako storila dunajska duhovščina, n veri vsa se, da takemu sovražniku ne pridemo do živega, ako tra škropimo z limonado, toli priljubljeno v izvestnih konservativnih krogih, ampak da trebu trdne volje, železnih živcpv in jeklene eneržije.
Re ulniscence. Kdo je dr. C'oglievina? Ponižii» moramo kloniti svoj tilnik ter odkrito pripoznati svojo nevednost: mi ne vemo, kdo je iu kaj je ta inož, kojega ime je kar nenadno vrglo na površje sedanje volilno gibanje, In sicer je zlezel ta, sedanji mlajši generaciji povsem nepoznani mož na površje skozi predale lista JI Mattino" — kot bodoči deželni glavar istrski.
Kakor rečeno: mi ne poznamo tega moža, zbok česar ne moremo ničesar reči o njem, ni dobrega ni slabega. Oglasil pa se je v glasilu tržaških nespravljivcev nekdo, ki samega sebe nazivlje „staro stražo", da osveži nekoliko reminiscenc izza davno minule dobe, posegši v leto 1862-1863.
To je bilo tedaj, ko je hotel dr. Coglie-vina pretvoriti uradni list „Osservatore" v bojno glasilo proti italijanski narodnosti. Ko je nekega dne C'oglievina jako zaničljivo pisal o neki izjavi tedanjega župana Contija v mestni seji, občutili so to razžaljenje — tako piše dotični list — bolj, nego je to v navadi v denašnjih dneh ter so priredili „pa-trijotiško demonstracijo* s tem, da so istega večera ob prihodu župana v gledališče v parterju slovesno sežgali uradni list „L'Osservatore", da so Coglievino izgnali iz gledališča kričo: „Ven z ogleduhom !* ter ga slednjič v atriju — oklofutali! In tej „patrijotiški demonstraciji* storili so konec stražarji, spremši Coglievino na dom, da ga obvarujejo pred nadaljnjimi pojavi takega „patrijotiškega" čutstvovanja.
Sežiganje uradnega lista na javnem mestu, to velja torej v Trstu kot „patrijotiška demonstracija" !!! Oudne so res take putrijo-tiške demonstracije. In ako se je to dogodilo že leta 1862, kake pojme pa morajo imeti gospoda o „patrijotiških demonstracijah" denašnjih dni, ko so zavladali izvestni „idejah* in je narodni fanatizem italijanskih radikal-cev — in ti gospodujejo danes v Trstu — dospel do vrhunca V!! Dobro bi bilo, da bi nekoliko premišljali o tem oni, koje v to veže službena — dolžnost.
Dotični list pripoveduje nadalje, da so dra. Coglievino potem premestili na Dunaj v korespondenčni biro in mu je bilo zabranjeno povrniti se v Trst . Ko je n. pr. leta 1875 cesar potoval v Dalmacijo in je bil Coglievina določen poročevalcem o slavnosti, ni smel poslednji tjakaj preko Trsta, ampak ubrati je moral svojo pot preko Reke.
Slednjič obeča „stara straža" še drugih pikantni h vesti.
Po vsem tem moramo soditi, da naši stražarji italijanske narodnosti in kulture smatrajo Coglievino pravcatim italijanofoboni, kojemu treba le jeden sam korak do pansla-vistiškega tabora.
Drugače si tolmači včerajšnji „Mattino" ulogo, ki je baje usojena Coglievini za bodočnost. Ta list želi, da b<Sdi Coglievina skupni kandidat vlade in italijanskega političnega društva na otokih, sicer bi se cepili glasovi, čemur bi utegnila biti posledica le ta, da zmaga hrvatski kandidat; kar bi bilo seveda — po menenju „Mattinovem" — na veliko škodo gospodarskemu in politiškemu prospehu v pokrajini. Slovani ob tleh — to je torej kvintesenca gospodarske in politiške modrosti „II Mattina" in njegovih zaplečnikov.
Kdo zmaga torej: ali gori navedene re-miuisceuce o Coglievini, ali pa „Mattinov" strah pred slovanskimi kandidati ? S tem vprašanjem naj se le bavijo radikalni in ue-radikalni nestrpneži, saj mi vemo, pri čem smo: ali Coglievina, ali kdo drugi, mi nimamo pričakovati drugega, nego vernega naslednika dru. Campitelliju — po mišljenju in Čutstvovanju. In skoro skoro bi nam bil ljubši koji radikalec, nego pa koji izmed onih, kojih jezik nikdar ne pove tega, kar Čuti srce!
Nova vojna ladija. Dne 9. maja t. 1. spustijo v Pulji v morje novo oklopuico, kateri bode ime „Monarch." Krstu nove oklopnice bode prisostvoval Njeg. Veličanstvo cesar osebno. K tej slovesnosti pride cesar v Pulj dne 9 maja in ostane tam več dnij. Stanoval bode na jahti „Miramar", ki so dotlej
povrne iz TCrfa. Za dftbo bivanja Nj. Vel. v
Pulji bodo večje vaje vojnega brodovja in pregledovanje vojske ter mednarodna regata avitro-ogerskega jahtnega brodovja — O novi oklopnici „Monarch" priobčimo v jedni prihodnjih številk nekoliko tehniških podatkov. Za danes omenjamo le, da ima „Monarch" namen braniti v slučaju potrebe naše pomorsko obrežje.
Slovensko bralno in pevsko društvo „Vodnik" v Dolini prenese svojo veselico, oznanjeno v cenjenemu listu „Edinost", na 28. dan aprila z ozirom na to, da se bode vršila 21. aprila t. 1. veselica pri sosednjem društvu v Dekanih.
Občlnki svet ljubljanski dovolil je tudi letos svoto 300 gld. iz občinske blagajne v to svrlio, da se odpošlje primerno število ubožnih, skrofuloznih otrok v pomorsko kopel j v Gradežu.
O ljubljanskem gledališči. (Dalje). Vriva se nam vprašanje, zakaj ne moremo obdržati domačih moči v domovini ? Odgovor je kratek : radi tega, ker je njihova plača, katero dobivajo le dokler traja sezona, tako neprimerna - sit venia verbo —, da nas je skoro sram navesti le en sam vzgled, dočim dobivajo iz tujine došle moči trikrat iu štirikrat večjo plačo. Sicer je res, da so posamične na novo došle moči bolje od domačih in zato zaslužijo boljšo plačo, vendar njih plače niso z onimi domačih močij v nikakem razmerji. Da se pri tako slabih plačah igralci ne morejo vzdržavati, je lahko umevno in zato je tudi čisto naravno, da se velika večina njih ne moro posvetiti le gledališki umetnosti, ampak ima vsak še kak poseben posel, ki je prav za prav njegovo glavno opravilo. Zato ne moremo imeti od gledišča takega umetniškega užitka, kakor bi ga sicer imeli. Vsaka boljša moč gre zaradi slabe plače drugam si iskat mesta, kjer dobi vsaj pošteno plačilo za svoje delo; naši odločilni krogi pa, mesto da bi jo s povišanjem plače skušali obdržati, raje pravijo: „pustimo jo, še rada pride nazaj".
Plače naj se urede tako, da bodo primerne delovanju dotičnika, potem se ne bo čulo toliko pritožb iz igralskih krogov in dobri igralci nas tudi ne bodo zapuščali. Odgovarjalo so nam bo: kako naj pa povišamo plače, ko imamo vkljub precejšnjim podporam še vedno velik primanjkljaj ? (Konec prih.)
štiri osebe znorele so hkratu v družini ekonoma Elstnerja v neki vasi blizo Liberc. Najprej inu je zblaznela starejša 261etiia hči, za njo soproga, potem druga hči in slednjič 20lotni sin. To je pač grozen udarec za ubozega moža.
Policijsko. Včeraj so zaprli 311etnega bivšega sodnijskega slugo Autona Visintina, rojenega v Tržiču, stantyoČega v ulici St. Michele hšt. 12. Visentini je nedavno ustrelil na svojo ženo in po tem je pobegnil iz Trsta. Te dni se jo vrnil. Poleg tega je osle-paril dve stranki za 15 gld. — Organi pol. kouiisarijata v ulici Senssa so prijeli 261et-nega Miho Lovrenčiča iz Trsta, stanujočega v Kjadinu hšt. 469. Lovrenčičje izvabil raznim osebam v Kjadinu, Kolonji in na Vrdeli žepne ure, „da jih popravi", toda namesto tega jih je lepo zastavil. — Vratarju-čevljarju v hiši št. 8. ulice Farneto odnesel je neznan tat 3 pare čevljev, vrednih 20 gld.
Najnovejše vesti.
Londou 10. Poslanska zbornica je izvolila predsednikom vladnega kandidata Gullyja.
Shangai 10. Japonci so zaplenili angleški parnik .Jiksang", na kojem je bilo vkrcanih 220.000 patronov,
Friedrichsruh 10. Bismarck se ne počuti dobro vsled naporov iz poslednjih dni. Ni gotovo torej, da vsprejme vse, se prijavljene deputacije.
Solnograd 10. Nadvojvoda Peter Ferdinand Salvator je odpotoval v Črnovce, kjer mu bode odslej bivališče.
Bruselj 10 Senat je vsprejel zakon o občinskih voli vab 56 proti 18 giasom.
Madrid lit lz Kube javljajo, da je umrl vodja ustašev Guilleremo.
Ti'|£ovltiHli« brzojavke.
Budimpešta. Pionl.<ii zu jesen 7.— -7 01 Pionicu lit spomlad 1S9,'i G.90 do rt 93 Ovu« >a spo-jesen «1.0« 0-o8 10. xa spomlad 5 78 5.80 Koruza ea maj-juni ti-54 0 65. m jull-avgust 6.61—tl.62
Pšenica novo od 78 kil. f. 0-85-6*90, od 79 kil. f. b 80-6-95. od 80 kil. f. 6'j5-7-—. od 8! kil. f. 0 95—7—, od 83 kil. for. 7 05—7 10. lefin.'n H 05 8 10, proso 0 20—« 80. rž n>va5.98-6.-
Pšenica : l'onmlbt' in povpraševali jo slabo. Prodalo so jo I2O00 met. st., cone mirue. IU b uč. ceneje, ovo» in koruza 10 ni. oenejo. Vronio: lopo.
Praga. Noralinirani sladkor tu upril f. 12.17' nova letina 12.77'/,.
Praga. Centrifugi novi, poitavljen » Tr*t
»carino vred ndpaliljttev pr«e*j f -39 50 *pril
»ept. f. 2-s 5j -2H 75 Concusmi 2).--. Četvorn.
3U-. V Hinili f.id i h) 30 25
Ham. k:»VI Santn* ifood »v«™*« r h april 91.25 m juli U-2,—, mlačno
Ha-abur^ Santo* .....i »v*rasr« z« mai 76 25
s.'pt.Mii.. r 75 25 deeember72 75. mlačni
Dunajska bova« 11 april« 1S08
Hržavni dolu v papirju
n , v srebru . Av*trij-ika renta v zlatu i n V kronali Kreditne akcije ....
London 10 Lit.....
Napoleoni......
20 mark . .
danes	včeraj
. <01.RS	101.»5
101 6!i	101.70
. 123 60	123. HO
. 101 40	101.35
. 404 50	404.—
. 12215	ia-i 30
	
ll.US	11.»3
	4585
Tržaška posojilnica in hranilnica,
roglitra »na »Irais i ooijsnio psroitrom.
(Via Molin p ecolo St. 1)
VABILO
na
III. redni občni zbor
Tržaške posojilnice in hranilnice,
rejintrooaM zadruge z omejenim poroštvom,
kateri bode
aa belo nedeljo dne 21. aprila 1.1. točno ob 10. ari predp.
r prostorih
„Delalstaga podpornega JmW
(Via Molin picoolo it. 1.)
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Paročilo o nagradi načelništva.
4.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim fondom.
5.	Razni predlogi.
6.	Volitev nadzoruištva.
K obilni udeležbi vabi
NaAalnifttvo.
Trst, 10. aprila 1894.
Daje se v najem
v hiši št. 4. via della Fontana, v stanovanji 7. na 3. nadstropji, lepo meblirana soba z dvem* oknoina in prekrasnim razgledom na mesto.
Josip Katalan»Bojani
pm
istih MraT
Priporoča ho s|. občinstvu za obilen obisk.
Dreherjeva
piv*. Kuhinja je p r e * k r bij ena mrzlimi in gorkim« jedili.
Kdor hoče za velikonočne praznike jesti dobre domaČe
FINCE in POTICE
naj se obrne do
pekarne in sladščičarne
ulica Stadion Hšt. 20
(nasproti obrtni šoli.)

Nič več kašlja!
11 n 1 z a m h k i petoraluki prah
ozdravi vsak kafolj, pluf.ni in bronhijalni katar, dobiva so v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Al due Mori" Trst, veliki 1r|.
Poštno poSiljtUT0 izvršujejo so ncutegoina.
*
Harmonium
skoraj nov /. močnim podvojenim glasom ima na prodaj
Ivan Dekleva,
urar v Mali Pristavi p. sv Petru, za nizko ceno.
Tincft.: Stomach: comp.
Skoz vei let Hkušano domafe zdravilo, **i pospešuje probavk in tek poveinjo itd. Steklenica 60 ha. in 1 gld. 20 nć. ^—^^jKiikor domače živceokrepčujofio sred-^Hj^Jjitvo prve vrnto. 5ii.zal ko jo skozi MnvmMotno rabo dra Liebera iltoe okrep-Mgflčujočl eliksir (Tinet. chinao nervotica Jb^BhS 'omp.) — Vaistvona znamka f iu sidro — h uklonio« po (fld. 1, 2 in 3 50. Po liečniikih in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M. Fanta v Pragu (glavna zaloga): Lekurua Sera-vallo V Tratu; dalje: lekarna I. Zanetti v Trstu; stara c. kr. vojaška lekarna na Dunaj«!, Stefan*-plr.z, kakor tudi v drugih le'tarnali._
Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu »dgovorui urednik: Julij Mikota. — Tiskarna DolentTv Trstu.