Leto XXII., št. 135 Ljubljana, torek lt, jnnija 1942-XX Upnvoiàtvo : Ljubljana, Puccini jeva ali ca S. Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Puccmijeva ali* ca S — Telefon fe. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poStno-čekovnem zavodu k. 17.749. za ostale kraj« Italije Servizio Conti, Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Ita li ie in inozemstva ima Unione ^hblìcità Italiana S. A. MILANO Gena cent. 70 labaia tilk dao tare» f°®«t'ÌiHf Naročnina maia mesečno Ui 12-—» xa inozemstvo pa La 22-80 U red ai it vo: Lhibliana. Pucanijeva nlica fcev. 5. «Uta« fcev. 31-22. 31-23. >1-24___ Rokopisi »« o e vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la pubblicità di provenienza italiana ed «te«t: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILA IVO Uspel napad na sovražnikov konvoj 2 sovražnikovi križar ki, 1 rnšilec in 4 parniki potopljeni, 1 oklopnica, l nosilka letal, t križarki, 1 rnšilec in 4 parniki zadeti s torpedi in bombami Glavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil danes izredno vojno poročilo št. 746: Enega izmed dveh velikih konvojev omenjenih v današnjem vojnem poročilu štev. 745, ki je prispel z Atlantskega morja v spremstvu mnogih vojnih ladij in dveh nosilk letal in ki so ga v prvih jutranjih urah 13. marca zagledala izvidniška letala in ga ves dan zasledovala, so včeraj italijanske letalske sile ponovno ves dan napadale v morski ožini med Sardinijo in Tu-nisom. Močne skupine torpednih ln bombniških letal ter strmoglavcev, ki so se naglo zbrale na najugodnejših oporiščih, so se ob solnčnem vzhodu zaporedno dvigale ln so bile srdito napadene od lovcev, ki so se dvignili s sovražnikovih nosilk letal. Potopljeni sta bili dve sovražnikovi križarki. en ruš ileo in štirje parniki. Ena oklopnica, ena nosilka letal, dve križarki, en rušilec in štirje parniki so bili večkrat zadeti s torpedi in hudo poškodovane. Med hudimi boji, ki so se vneli z vsako našo letalsko skupino, Je bilo 15 sovražnikovih letal uničenih. 20 italijanskih letal se nI vrnilo na oporišča. Pomorska letala so nekaj posadk rešila. Poveljnik nekega letalskega polka, poveljnik nekega krdela letal In dva po-vljnlka es kad ril se niso javili. Med posadkami je mnogo ranjenih. Tri letala, ld so zadeta, so dosegla domače ozemlje. Borba se je ponovila v prvih jutranjih urah današnjega dne in se nadaljuje proti drugim sovražnikovim edinieam. Vdor v sevastopoljske utrdbe 16 sovjetskih letal sestreljenih - Pri Harkovu nad 25.000 ujetnikov, 266 tankov in 208 topov zaplenjenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. junija. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V borbi za Sevastopol je bil sovražnik kljub hudi obrambi vržen iz več močno utrjenih postojank na južni fronti trdnjave. Pehoti se je v krvavi borbi posrečil globok vdor v sovražnikov obrambni sistem. Oddelki lovskih letal, ki so podpirali operacije, s0 sestrelili nad trdnjavskih ozemljem 16 sovjetskih letal. Vzhodno od Harkova so bili ostanki poraženega sovražnika uničeni ali ujeti. Včeraj objavljene številke so se povečale s tem na 25.000 ujetnikov, na 266 tankov in 208 topov. Vzhodno od Kurska so nemške in madžarske čete zavrnile ponovne sovražnikove napade. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte potekajo lastni napadi nadalje uspešno. V raznih krajih so bili uničeni oddelki regularnih in iregularnih čet. Na fronti pri Volhovu so bili močni napadi sovražnika v težki borbi zavrnjeni. Na Laponskem so nemškj strelski oddelki obkolili in uničili močne sovražnikove oddelke. ki so bili v premoči. Bojna letala so , v Inki Murmanska uničila sovražnikov rušilec. V času od 2. do 11. junija je izgubila sovjetska vojska 456 letal. Izmed teh jih je bilo 343 sestreljenih v letalskih spopadih. 65 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, 28 vojska, ostala pa so bila uničena na tleh. V istem času smo izgubili na vzhodni fronti 47 lastnih letal. V severni Afriki so nemške in italijanske čete v trdih bojih vrgle sovražnika dalje nazaj. Pri tem je sovražnik izgubil 52 tankov in mnogo drugih vojnih potrebščin. Nemški lovci so včeraj sestrelili 14 angleških letal. V boju za Sevastopolj so se pri zavzetju utrdbe »Stalin« posebno odlikovali spod-njesaški pehotni bataljon pod poveljstvom majorja Arnta, pionirska četa pod poveljstvom nadporočika Heuerja in strelska četa pod poveljstvom kapetana Solzerja. Vrzel v sevastopoljski obrambi Stockholm, 15. jun. d. Dopisniki švedskih listov javljajo o borbi za Sevastopolj, da Be položaj te sovjetske trdnjave in oporišča sovjetskega črnomorskega vojnega brodovja zmerom bolj slabša. Nemški napadi se nadaljujejo v povečanem obsegu. Neprestano napadajo sveži nemški oddelki, zlasti s se-vernovzhodne in jugovzhodne strani. Na teh točkah so nemške čete prodrle že globoko v trdnjavski sistem Sevastoplja. Po padcu utrdbe »Stalin« je nastala v sevastopolj-skem obrambnem sistemu globoka vrzel, ki predstavlja zelo kritično točko, katere sovjetski posadki doslej navzlic ogorčenim protinapadom ni uspelo popraviti. Močni nemški oddelki pritiskajo sedaj posebno med luko Balaklavo ob Črnem morju in vasjo Sadijkovo. Med mestom in zunanjim trd-njavskim pasom se nadaljujejo ogorčene letalske borbe. Po zadnjih vesteh je sovjetska posadka že pričela evakuirati veliki se-vastopoljski arzenal, ki predstavlja poslednjo oporo sovjetskemu vojnemu brodovju na Črnem morju. Klin v sovjetske vrste vzhodno od Harkova Stockholm, 15. jun. Angleški listi posvečajo veliko pozornost položaju na vzhodni fronti. »Daily Exchange« piše, da ograža klin, ki ga je zabil general Bock južno-vzhodno od Harkcva rusko črto in so si nemške napadalne skupine že zagotovile odlične postojanke, zaradi česar obstoja nevarnost vdora nemških čet za hrbet maršala Timošenka. P.usi sami priznavajo, da so nemške čete dosegle uspehe, pravijo pa, da nudi Timošenko velik odpor sovražnikovemu prodiranju. Glede Sevastopolja so v Moskvi v velikem strahu. Neka brzojavka iz ruskega vira navaja, da se obkoljeni Rusi obupno branijo, toda nemški pritisk je strašen. Položaj Rusov je postal resen in se ne zdi več neverjetno zavzetje mesta. (Piccolo.) Nemški prehod preko Donca Berlin, 15. jun. s. Kakor sporoča danes vrhovno' poveljništvo nemške vojske, so remške sile na vzhodu od Harkova dosegle nadaljnje uspehe in zasedle še nekoliko krajev. Pri tem je bila reka Doneč prekoračena na več točkah. Tukajšnji vojaški krogi zatrjujejo, da so zaradi močvirnega značaja tal nemški vojaki morali premagati velike težkoče, da so lahko nepresta- no v pohodu in da lahko izvršujejo svoje ofenzivne sunke, široko področje operacij je bilo treba premagati po posebnih mostiščih, ki so jih prej zgradili ženijski vojaki, često pod bobnajočim ognjem sovražnika. Kljub obupnemu odporu sovražnika in neprestanemu streljanju topništva je ženijem uspelo napraviti preko velike reke nekoliko mostav, po katerih sedaj prodirajo nemške čete proti vzhodu. Nemško letalsko orožje je bilo v tem odseku zelo delovno in je obmetavalo z bombami poljske utrdbe ter sovražne baterije. V poletu proti velikemu zbirališču sovjetskih tankov so bojna in strmoglavska letala uničila 30 oklopnih voz, 34 pa so jih močno poškodovala. Italijanski in nemški lovci so v tem odseku sestrelili 13 sovražnikovih letal. Gospodarska obnova v okupiranih vzhodnih pokrajinah Berlin, 15. jun. s. Glede gospodarskega sodelovanja vzhodne Evrope je nemški minister za bivše sovjetsko ozemlje dr. Rosenberg izjavil, med drugim, da je večji del prebivalstva na tem ozemlju prostovoljno na razpolago nemškim oblastem in da pozitivno prispeva k obnovi, čeprav se ponekod še opaža pasivna rezistenca in rezervira-nost zaradi strahu, da bi se morda boljševiki še vrnili, ali pa zaradi tega, ker tolpe partizanov dobe stik s prebivalstvom in izvajajo represalije. Prehod, od kolektivnega gospodarstva k zasebnemu se v redu razvija. Rosenberg je podčrtal, da niti misliti ni na povrnitev metod in sistemov cari-stičnega kova, in je poudaril, da bodo vsi narodi Evrope sodelovali pri obnovi in sle- dečim izkoriščanjem gospodarskih rezerv vzhoda Švicarska zdravniška misija na vzhodu Bern, 15. jun. d. V kratkem bo odpotovala na vzhodno bojišče švicarska misija 30 zdravnikov, 30 bolniških strežnic in večjega števila pomožnega zdravstvenega osebja. Nova zdravniška misija bo po izjavi urada švicarskega Rdečega križa zamenjala prvo švicarsko zdravniško skupino, ki se je mudila na vzhodnem bojišču od srede januarja do srede aprila letošnjega leta. Prva švicarska zdravniška komisija se je na vzhodnem bojišču zelo uspešno uveljavila. V uradu švicarskega Rdečega križa pripominjajo o priliki, ko se pripravlja na odhod druga zdravniška misija, da razna poročila o zdravstvenem položaju na vzhodni fronti, razširjena v inozemstvu, ne izvirajo od zdravnikov, ki so sodelovali v prvi švicarski zdravniški misiji na vzhodu. Pristanek ameriških bombnikov v Turčiji Carigrad, 15. jun. d. V zvezi s pristankom ameriških bombnikov na turškem ozemlju se je naknadno zvedelo iz Ankare, da so turške oblasti uvedle preiskavo, ki naj dožene, če ne gre v tem primeru za kršitev turške nevtralnosti po ameriškem letalstvu. Preiskava doslej še ni dovedla do konkretnih ugotovitev. Verjetno je, da so ameriška letala, ki so skušala napasti cilje na rumunski obali ob Črnem morju, priletela z nekih letališč v Egiptu in da so že na poti proti Rumuniji preletela ozemlje Turčije. i Uspehi nemških podmornic Kljub ojačeni zaščiti so potopile celo vrsto ameriških in angleških ladij Berlin, 15. jun. d O uspehih, ki so jih nemške podmornice dosegle pretekli teden v borbi proti sovražnikovemu brodovju na vseh vojnih področjih, javljajo dodatno iz-nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, da so bili ti uspehi izvojevani v zelo težkih in vztrajnih borbah, ker je nasprotnik uvrstil v zaščito svoje plovbe veliko število britanskih in ameriških rušilcev, korvet, letal in celo zrakoplovov. Ojačena nasprotnikova obramba je operacije nemških podmornic sicer otežkočila, ni mogla pa preprečiti ponavljajočih se napadov. Skupina nemških podmornic je v srednjem delu Atlantika pretekli teden več dni zasledovala sovražni konvoj na poti med Anglijo in Ameriko. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu z meglo in dežjem se nemške podmornice niso odmaknile od sovražnikovega brodovja. Potem, ko so potopile spremljujoče rušilce, so v konvoju tor-pedirale 5 transportnih parnikov, ki so se po hudih eksplozijah torpedov naglo potopili drug za drugim. V ameriškem vodovju so nemške podmornice navzlic zelo ojačeni ameriški obrambi potopile v neposredni bližini obale ameriški parnik, ki je plul iz Kapskega mesta v New York. Druge ladje so bile potopljene na poti iz New'Yor-ka v Durban in Kapsko mesto, nadalje ladje, namenjene na Antilske otoke in v Panamski prekop. Mnogi parniki sc postali žrtev nemških podmorniških torpedov tik, preden so zapluli v končne luke. Neka nem ška podmornica je v eni noči potopila 3 parnike, namenjene preko Panamskega prekopa v Avstralijo. Tovor potopljenega ameriškega brodovja je obstojal iz tankov, topov, municije in letal. Druga nemška podmornica je tik pred vzhodnim vstopom v Panamski prekop naletela na dva tovorna parnika v spremstvu ameriških rušilcev in oba potopila. Na nekem drugem mestu so bili potopljeni 3 parniki v spremstvu 1 ameriškega rušilca. Ameriški rušilec je prepustil goreče in poškodovane parnike usodi in pobegnil proti obali. Uspeh posebnega vojaškega pomena so dosegle nemške podmornice pretekli teden pri napadu na konvoj, namenjen v To-bruk na severni afriški obali. Konvoj je vozil vojne in druge potrebščine aa britanske čete v severni Afriki in je bil močno zaščiten od sovražnikovih pomorskih in letalskih edinic. Nemškim podmornicam ie navzlic temu uspelo potopiti dve veliki petrolej ski ladji in tovorni parnik. Tri druge ladje v konvoju so torpedi hudo poškodovali. Pri vseh teh operacijah nemških podmornic na izredno razsežnem terenu od Ale-ksandrije v vzhodnem delu Sredozemskega morja pa do Panamskega prekopa so nemške podmornice z napadi na sovražnikovo transportno in vojno brodovje na ta način uspešno podpirale delovanje osovinskih čet na vseh vojnih področjih ne samo v Evropi in Afriki, marveč tudi na Pacifiku. Potopljena angleška podmornica Stockholm, 15. jun. d. Iz Londona javljajo, da je britanska admiraliteta v posebnem poročilu objavila izgubo podmornice »Olimpos«. Podrobnosti o kraju in načinu, kako je bila podmornica potopljena, poročilo britanske admiralitete ne navaja. ftjmeriška admiraliteta ne objavlja izgub Lizbona. 15. iun. d. Londonski Ins* »Daily Express« piše, da je član ameriške admiralitete R. A Piilkington izjaviti, da britanska vlada ne želi objavljati kakršnih koli statističnih podatkov o izgubah ki j'h je utrpelo doklej zavezniško trgovko brodovje Bržkone so izgube tako velike da bi njihova objava porazno vplivala na britansko in ameriško javnost. Kapitan Pik ngton. ki opravlja v britanski ad mirati i tet i posle »ako imenovanega »civilnega lorda«, namreč načelnika trpe/vinskega mornariškega oddelka, je po poročilu londonskega lista izjavil da bi objavljanje podatkov o izgubah «dalo nasprotniku samo dragocene inf •rmac: je«. Naglasil je. da mnoga ameriška poročila o izgubi te ali one zavezniške trgovske iadje ne izvirajo s službene strani. Generalni direktor madžarskega tiska v Rimu Rim, 15. junija, s. Snoči je dospel iz Milana v Rim generalni direktor madžarskega tiska Ullein Reviczky. Na kolodvoru ga je sprejel madžarski poslanik in vsi uradniki poslaništva ter grof Cittadini kot zastopnik ministra za ljudsko kulturo. Racijoniran je tekstilnih izdelkov v Avstraliji Rim, 15. jun. s. Po zgledu Anglije, kl je racij onirala pred letom dni prodajo tekstilnih izdelkov, je sedaj tudi Avstralija »vedla racijomxanje tekstilnih izdelkov. Topniški boji v Marmariki 69 aiigt+flrit» tankov in 13 topov zaplenjenih — Letalski napadi na sovražnikovo zaledje Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU je 15. junija objavU naslednje 745. vojno poročilo: Na področju Aln el Gazale živahno topniško ln Izvldnlško delovanje. Izgube, Id jih je pretrpel sovražnik v dneh 12. In IS. t. m., so se zvišale na 69 tankov ln IS topov, uničenih ali zajetih ter 700 mož padlih all ujetih. Letalstvo je pod vzelo učinkovite napade na zbirališča motoriziranih sredstev ln čet v neposrednem sovražnikovem zaledju. 8 oklopnih avtomobilov je bilo pri tem zažganih, nekoliko desetkov avtomobilov pa zadetih ln poškodovanih. V Sredozemlju je od včeraj v teku silovita letalsko-pomorska akcija proti dvema velikima britanskima konvojema, kl imata močno spremstvo. Po končanem čiščenju se je skupno število žrtev sovražnikovega napada na Taranto dvignilo na 99, izmed katerih v 12 primerih Se ni ugotovljena osebna Istovetnost. Kako je padel Bir Hakeim Bera, 15. jun. Dopisnik »United Press«, ki je prisostvoval odločilnemu napadu na Bir Hakeim, piše: Kmalu po 13. se je pojavilo skoraj 100 nemških strmoglavcev na nebu, ki so takoj napadli V puščavi niso še nikdar videli tako obsežnega letalskega napada. Veliki oblaki črnega dima so zakrivali pogled, ko so bombe odpirale pot tankom osi. Bombe so deževale kakor toča obenem z granatami na degaullistične postojanke. Nekaj minut samo po množinskem napadu strmoglavcev so se tanki v gosti vrsti pognali proti oviram in minskim poljem. Tedaj je vse izginilo v dimu in v strašnem hrušču bitke, ki je dosegla svoj vrhunec. Niti strašna vročina niti milijarde mrčesa, ki oku-žuje to področje, niso mogle biti kos vnemi napadalcev. Ob 13.21 so Francozi po radiu naznanili, da je napad s kopnega izredno hud. Ob 16.10 so naznanili, da je sovražnik prekoračil minska polja na severu. Odtlej je postal položaj branilcev nevzdržen in kmalu se je zvedelo, da so opustili borbo. Na poti proti Sidi Rezeyu Berlin, 15. jun. a V srvojem komentarju o zmagovitem razvoju itali ja nsko-nemških operacij v Cirenaiki pripominja »Zwölfuhr-Blatt«. da so čete osi po osvojitvi trdnjave Bir Hakeim ustvarile tam važno strateško središče ter izhodišče za nove sunke. Sedaj so italijanske in nemške oklopne siile v resnici zapadno od Adema, kakih 40 km severovzhodno od Bir Hakeima na poti k Sidi Rezegu. Osvojitev Bir Hakeima je omogočila silam osi, da so takoj udarile proti severu. Ako se ozremo nazaj na doslej izvršene operacije i.talijansko-nemških čet v Afriki, je jasno, da je pobuda od prvih dni dalje v rokah čet osi. in to dejstvo čisto mimo priznava celo general Auchinlek. ki je v svojem poročilu londonskemu vojnemu odboru izjavil, da se morajo britanske čete ravnati po sovražni taktiki. Britanski general je priznal, da se morajo njegove čete vedno na novo pregrupi-rati, da se ognejo stalnim grožnjam z bokov in da se rešijo velike nevarnosti ob-kolitve. Že pretekli teden je italljansko-nemško poveljništvo preneslo boje na drugo stran obsežnih minskih polj, ki so jih čete osi obšle z južne strani. Letalski napad na Marsa Matruch Berlin, 15. jun. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta je bilo snoči objavljeno, da so nemška bojna letala tipa »HE 111« v noči na nedeljo v več zaporednih valovih napadla strateško važne točke na fronti v severni Afriki. Svoj napad so nemška letala osredotočila predvsem na mesto in luko Marsa Matruh. Nemška letala so metala na vojaške naprave v mestu in luki bombe najtežjih kalibrov, ki so povzročile mnogoštevilne požare med skladiščnimi zgradbami v luki in v notranjem mestu. Poleg tega so nemška letala z bombami uničila več postojank sovražnikovih žarometov, ki so razmeščeni na robu mesta podpirali protiletalsko topništvo. Angleško-sovjetski grad v oblakih $e nekaj odmevov angleško-boljševiške zavezniške pogodbe Tokio, 15. Jun. s. Glavni listi komentirajo v uvodnikih pogodbo med Anglijo, Sovjetsko Rusijo in Ameriko. List »Asahi« piše pod naslovom »Votlo zavezništvo«, da sta Anglija in Sovjetska Rusija ob pričetku vojne med Rusijo in Nemčijo podpisali zavezniško pogodbo. Ako je bila podpisana nova pogodba kaže to, da je bilo treba ojačiti sodelovanje in razširiti ga med obema državama. Nova pogodba ima dva dela, ki se tičeta sedanjega vojaškega sodelovanja in evropskih zadev po vojni. Vojaško sodelovanje ni nova zadeva, zanimanje pa zbujajo načrti za povojno sodelovanje. Sovjetska zveza je bila pripravljena sodelovati z Anglijo in Ameriko že na podlagi izjav, ki so bile objavljene po atlanskem sestanku Churchilla in Roosevelta. Sedanja pogodba o sodelovanju obeh držav po vojni je bila sklenjena na angleško-ameriško pobudo in jo je torej smatrati za normalno ojačenje zvez, kl vežejo Anglijo in Ameriko s Sovjetsko Rusijo na podlagi atlantske izjave. Obenem kaže, da so bile Sovjetska zveza, Anglija in Amerika prisiljene k izvajanju nestvarne politike in k razpravljanju o rečeh, ki so v zraku, pri čemer so morale zatisniti oči spričo sedanjega položaja Nova pogodba kaže tudi, kako votli in nestvarni so vojni cilji zaveznikov. Ker so v Moskvi do skrajnosti realistični, jim je bolj za sedanjo stvarnost kakor daljne sanje v času po vojni, zaradi česar je razumljivo, da je Kre-melj v svojih razgovorih z Angleži ln Američani pripisoval večjo važnost vprašanju pomoči in ustvaritve druge fronte. Molotov je bil na obisku v Londonu in Washingtonu v času, ko se pričenja nemška ofenziva Izredno delavna pa je med tem postala italijanska in nemška mornarica, ki preprečuje dobave Rusiji in oblikovanje druge fronte. Pogodba ni drugega, izjavlja list »Asahi«, kakor grad v oblakih. Tudi lista »Niči Niči« in »Jomluri« se bavita z novo pogodbo ln poudarjata, da ne predstavlja ničesar novega in kaže v bistvu samo nasprotja v interesih zaveznikov. Tokio, 15. jun. (Domei.) Službeni zastopnik japonskega informacijskega ministrstva Tomokazu Hori je na ponedeljkovi tiskovni konferenci izrazil dvom o anglo-ameriški nameri, da se ustvari tako zvana druga fronta Hori je naglasil, da k novi pogodbi Sovjetske zveze z Anglijo ln Zedinjenimi državami ni kaj posebno novega pripomniti. Dejal je: »Kar se tiče napovedanega soglasja glede potrebe nove fronte v Evropi, zelo' dvomim, da imata anglosaški srn resen namen, ustvariti drugo fronto v Evropi. Ako bi bila druga fronta resna namera Anglije in Amerike, bi jo držali v tajnosti namestu da jo napovedujeta v naprej. Zdi se. kakor da je resnični namen anglosaških sil, samo pomiriti tiste domače £ zagovarjajo ustvaritev druge zavezniške fronte v Evropi.« Hori ješepripomnilda se britansko-sovjetska pogodba in Washingtons« proglas tičeta samo prtóadetih treh držav, ker je namen sklenlenih govorov samo medsebojna pomoč. Na vprašanje ali je bil v okviru sklenjenih pogodbmorda podpisan tudi kak tajni dogovorin česepo-eodbe morda nanašajo tudi najaponsko, je Hori oderovoril neeativno. Prl^mnll je še da v washlngtonski Izjavi nI nikjer omenje- Stockholm^l5. jun. Sovjetsko-britanski pakt smatrajo v Švedskih krogih skoraj s* potrditev govoric, ki krožijo ie od tedaj, ko Je angleški zunanji minister Eden obiskal Moskvo in po katerih se je tedaj Anglija izjavila pripravljeno izročiti evropsko celino pod vpliv boljševizma. V švedskih krogih pripominjajo, da švedske ne morejo prevarati razne temačne izjave, s katerimi skuša Anglija prikriti resnična dejstva. V švedskih krogih izjavljajo, da se že danes lahko trdi, da sta Anglija in Amerika zaradi obširnejšega paktiranja s Sovjetsko zvezo že mnogo izgubili na prestižu in sicer ne samo na švedskem, marveč v vseh skandinavskih deželah. Anglosaško paktiranje z Moskvo je pričelo, kakor kažejo razni znaki, iztrez-njevati celo že norveške emigrantske kroge, ki so pričeli razmišljati, kakšne rezultate bi nujno moralo roditi izvajanje določb pakta med Londonom in Moskvo. Stockholm, 15. jun. d. List »Dagens Ny-heter« sodi na osnovi informacij iz Londona, da utegne biti edina posledica vojaških razgovorov, ki jih je imel sovjetski zunanji minister Molotov z britanskimi vojaškimi predstavniki o priliki svojega po-seta v Londonu, ta, da bo odpotovala v Sovjetsko zvezo nova angleška vojaška misija Po londonskih informacijah bo imela ta britanska vojaška misija več priložnosti nadzorovati razvoj borb na sami fronti, kakor pa so jo imele slične britanske misije ob prejšnjih prilikah. Helsinki, 5. jun. d. Glede na stališče Finske nasproti novi med Sovjetsko Unijo ter Anglijo in Zedinjenimi državami sklenjeni pogodbi, je karakteristična ugotovitev lista »Helsinkin Sanomat«, ki v soboto ugotavlja, da je bila Finska že v raznih prejšnjih prilikah žrtev igre, ki jo je z drugimi silami igral njegov močnejši vzhodni sosed. Zaradi tega mora finski narod tudi v tem trenutku kar najpozor-neje motriti prihajajoče dogodke ter se mora v polni meri zavedati pravega značaja in pomena sedanjih transakcij med Moskvo ter anglosaškima silama. 85* rojstni dan švedskega kralja Stockholm, 15. jun. d. Na svojem gradu v TuJgairnu bo švedski kralj Gustav V. jutri praznoval svoj 85. rojstni dan Madžarski minister za oskrbo umrl Budimpešta, 15. jun. s. Po dolgi bolezni jt na kliniki umri minister za oskrbo generali Aleksander Giorfiy Venyed. Bil je tajni svetnik regentov in poverjena so mu biäa važna mesta v vojski. Leta 1940 je postal podtajnik v vojnem ministrstvu, v septembru lanskega leta pa minister za oskrbo. Petainov povratek v Vichy Vichy, 15. jun. d. Maršali Petain, ki se je mudil na obisku v Toulousu v južni Franciji, se je dav^ vmiil v Vichy. Eksplozija v Parizu Pariz, 15. jun. s. V občinski hiši je ▼ kleti pod prefektovim stanovanjem nastala eksplozija, ki je povzročila nekaj škode. Most med Ameriko in Rusijo ogrožen Japonsko izkrcanje na Aleutakih otokih Sanghaj, 14. jun. Poročila iz anglosaških virov, ki javljajo o japonskem izkrcanju na Aleutskih otokih, .zlasti zamolčujejo zelo važna dejstva, kar izziva slabo voljo v ameriški javnosti. Ta nevolja je razumljiva, saj gre za prvi neposredni napad na ameriško celino. Z druge strani pa javnost dobro ve, kaj pomenijo ti dogodki za ameriške načrte, dasi uradna poročila vestno ta je najvažnejše podrobnosti. Ako Amerika v resnici ne bo mogla več neomejeno razpolagati z Aleutskim otočjem, čeprav bi ji ostali nekateri manjši otočiči, kar še davno ni gotovo, bi bila ameriška ofenziva v tem delu sveta popolnoma onemogočena. »United Press« pravi, da je tudi mornariško ministrstvo potrdilo japonsko izkrcanje na Attu, dočim pravijo druge vesti, da se japonske vojne ladje še vedno nahajajo v luki Kiska, kar se pravi z drugimi besedami, da je tudi ta važna točka že v oblasti Japoncev. Ista agencija pravi, da so se te japonske akcije izvršile v najbolj zapadnem delu Aleutov, namreč na točkah, ki so najbližje japonskim oporiščem. S tem je postalo jasno, da je znameniti most med Ameriko in Sovjetsko Rusijo v veliki nevarnosti, ako se ameriškemu brodovju ne bo posrečilo pregnati sovražnika z otokov, preden se je tam utrdil in ugnezdiL Te in slične podrobnosti, ki jih navaja anglosaška agencija, zbujajo domnevo, da se v Washingtonu doslej še niso odločili objaviti dejstvo japonskega izkrcanja, ker so upali, da bodo sovražnika med tem ze pregnali z ameriških tal. Nadaljnja brzojavka iz Washingtona poroča, da je bil izvršen prvi japonski napad 3. junija istočasno s poletom japonskih bombnikov in lovcev v Dutch Harbour. Včeraj zjutraj je uradna britanska agencija razširila neko uradno ameriško izjavo, po kateri se na eni strani nadaljuje izkrcevanje Japoncev, na drugi strani pa je bil sovražnik že pre- gnan z najbolj obljudenega dela otoka Attu ter s skupine Podganjih otokov, kjer leži luka Kiska. Ako je to res, je čudno, zakaj so japonske vojne ladje še vedno v omenjeni luki, kakor so snoči povedale vesti anglosaških agencij. Zdi se torej, da gre za debelo laž poveljništva ameriškega brodovja, ki je že prej izjavilo, da imajo Japonci namen, osvojiti ves zapadni del Aleutskih otokov. V Washingtonu tudi poudarjajo, da leži otok Attu 1240 km zapad no od Pearl Harborja in da je, čeprav malo obljuden, vendar strateško zelo važen. Otok ima razen tega odlično pristanišče, ki so se ga ameriški hidroplani posluževali kot vmesnega oporišča. (»Piccolo«.) Bern, 15. jun. Glede japonskega izkrcanja na Aleutih objavljajo listi tudi vesti iz anglosaškega vira preko Washingtona, po katerih v washingtonskih uradnih krogih ničesar ne vedo, da bi se japonske čete izločale na kopnem pri Dutch Harbourju. Eden izmed listov je objavil naslednji komentar: Če ima ta demanti kako vrednost kot de-manti, s katerimi je Washington oporekal v preteklih dneh, da bi se sovražnik Američanov št 1 izkrcal na nekaterih točkah Aleutskega otočja, p>omeni to, da so Japonci že na kopnem pri Dutch Harbourju. (Le ultime notizie.) Še ena ameriška križarka potopljena Tokio, 15 jun. d. Japonski glavni stan je objavili dodatni komunike, ki pravi, da so japonske mornariške in letalske siile v teku napada na otočje Midway potopile poleg sovražnikovih edinic, kà so bile objavljene že v prejšnjih poročilih, še eno ameriško križarko razreda »San Francisco« (9950 ton). Ameriško letalstvo je v borbah okrog Otoka Midwaya izgubilo v celoti 150 letal. Singapurern. Od Tofclja do Singapurs bodo ekspresni vlaki potrebovali p»ribližno 80 ur. Japonsko prodiranje na Kitajskem Nove osvojitve v pokrajini Kiangsiju Tokio, 15. jun. s. S fronte v Kiangsiju poročajo, da japonske siile še naprej napredujejo v gorskem področju pri Vuanšanu južno od Jušaua, kjer so uničile večji deli 151. sovražne divizije. Druge japonske edinice so za petami ostankom 25. čingkinške divizije. Tokio, 15. jun. & Od 31. maja do včeraj so se japonske sile. operirajoče v zapadnem Kiangsiju, borile proti 51.000 kitajskim vojakom in zajele 1980 ujetnikov. V tej dobi je padlo 11.430 Kitajcev. Plen Japoncev obsega 12 gorskih topov, 36 brzostrelnih topov, 240 težkih in lahkih strojnic. 3318 pušk, 280 metalcev bomb, 12 avtomobilov in 50 drugih motornih vozil ter veliko količino streliva. Tokio, 15. jun. sl Po poročilih s fronte v Cekijangu so japonske čete, ki so vkorakale v Kijangsi iz pokrajine Čekijang, naglo napredovale proti jugu in zasedle Kvang-feng, važno oskrbovalno središče sovražnika. Japonske edinice so takoj nadaljevale svoj zmagovit pohod in so zdaj samo 18 km od glavnega stana tretjega sovražnega kasu. Misli se, da bo tudi ta kraj kmalu v japonskih rokah. Tokio, 15. junija, s. S fronte v Cekijangu poročajo, da so japonske čete včeraj zjutraj vkorakale v Patušen v Kijangsiju ter napredujejo ob sodelovanju z drugimi četami, ki prodirajo v drugih predelih te pokrajine. Neki japonski oddelek je uničil ostanke čete 25. divizije ter je prekoračil železniško progo Cekijang-Kijangsi. Tokio, 15. jun. (Domei.) Iz kitajske pokrajine Kiangsi javljajo, da je glavni stan japonskih ekspedicijskih čet v centralni Kitajski objavil poročilo, da so japonske čete v ponedeljek v zgodnjih jutrnjih urah zasedle mesto Šangjao (Kvangsin) v pokrajini Kiangsi. Tokio, 15. jun. (Domei.) Po zavzetju mesta Kvangsina v centralni kitajski pokrajini Kiangsii javljajo s pristojnega japonskega vojaškega mesta, da je bil v Kvangsnnu doslej sedež glavnega stana tretjega čung-kinškega vojnega pasu. Japonsike čete so mesto polnoma okupirale v ponedeljek ob 7. zjutraj. Pred zavzetjem Kvangsina ki predstavlja strateško zelo važno oporišče za nadaljevanje japonskih vojaških operacij v centralnem delu Kitajske, so japonske čete prekoračile mejo med pokrajinama Če-kiang in Kiangsi. Po prestopu meje so japonske čete prodrle proti jugu in v nedeljo zasedle mesto Kvangfeng, ki leži 22 km vzhodno od Kvangsdna, ter mesto Sanehtsu, ki leži 18 km oddaljeno od Kvangsina. Na osvojenem ozemlju se nadaljujejo japonske očiščevalne operacije. Bangkok, 15. junija, s. Glavno poveljništvo tajskih čet javlja, da tajske čete napredujejo še vedno v državi Can in so zasedle mesto Ad. 50 km severno od Kong-tunga. Kitajska zahvala Japoncem za osvoboditev Kanton, 15. jun. d. V petek se je pri japonskih oblasteh v Kantonu zglasilo 30 zastopnikov kitajskega prebivalstva iz Cung-pašiela ln lz Hanšiela v centralnem delu pokrajine Kvangtung. Kitajsko zastopstvo je japonskim oblastem izrazilo zahvalo za žrtve, s katerimi so jih Japonci osvobodili izpod čunklnškega režima ter jim omogočili priti v sestav ozemlja pod nacionalno kitajsko vlado v Nankingu. Aretacije vohunov v Šanghaju Sanghaj, 15. jim. s. Japonsko orožništvo je zaključilo preiskavo v zadevi treh tujih novinarjev, ki so bili aretirani pred nekoliko meseci, Orožništvo je sedaj sporočilo javnosti podrobnosti te zadeve. Gre za Američana J. B. Poweila, izdajatelja revije, ki je vzdrževal obširno organizacijo za obveščevanje neke tuje države. Powell je bil razen tega strasten sertražnik Japoncev in je v svojem listu objavljal odkrito protijaponske članke. Bil je tudi velik prijatelj Čungkinga. Drugi aretiranec je tudi Američan F. B. Opp>er, direktor »Sanghaj -ske večerne pošte«. Sporočal je o razmeščanju japonskih čet na Kitajskem ameriškemu vojaškemu atašeju in častnikom, ki so vzdrževali zvezo z mornarico neke tuje države. Tretji je Anglež G. W. Woodhead, ki je izkoriščal svoj. položaj kot star povinar, da je razširjal med prebivalstvom v Šanghaju po nalogu neke organizacije iz Londona proti japonsko gonjo. Sanghaj. 15. jun. d. Japonsike oblasti so v Šanghaju v nedeljo aretirale dva ameriška in nekega angleškega novinarja, ki so osumljeni vohunskega delovanja v korist Japonski sovražnim silam. Razen tega so aretirani novinarji s pomočjo svojih listov širili Japonski sovražno propagando. Vsn trije novinarja bodo-postavljeni pred vojno sodišče. Železniška zveza iz Bangnna v Mandžurijo Tokio, 15. jim. s. Izdeluje se načrt za gradnjo železniške (proge iz Singapurs preko Bangkoka, Saigona, Hanoja in Kantona do Japonske. Tokio, 15. jun. d. Iz Saigona poroča dopisnik lista »Niči Niči«, da bodo Japonci zgradili železniško progo med Bangkokom in Rangunom. Obstoječa železniška zveza med Indokino in Siamom bo razširjena in ojačena. Japonske oblasti imajo v načrtu tudi direktno železniško zvezo med Rangunom in Singapurern, odnosno med tema dvema mestoma in Mandžurijo. Se ta mesec se bo v Tokiju sestala posebna konferenca, ki bo obravnavala načrt direktne železniške zveze Japonske preko Šanghaja s Opomin tržaških skvadristov Zaradi atentata, čigar žrtev je postala Ariella Rea, članica ženskega fašija v Ljubljani, so skvadristi nalepili po vsem Triestu naslednji opomin: »Tržaški skvadrizem se je že davno naveličal gledati mirno zločinske akcije slo-vanstva v službi Moskve židovske anglo-ameriške demoplutokradje. Zadnji atentat, izvršen v Ljubljani proti neoboroženim ženam, ki so imele edino to krivdo, da so prožile z značilno rimsko in fašistovsko človekoljubnostjo roko slovenskemu prebivalstvu nove italijanske pokrajine, je presegel vsako mero. Dovolj! Ta klic vre iz naših prs, in čustva vsega tržaškega prebivalstva, ki niti v pretekli dobi ni pozabilo in ni nikoli dovolilo, da bi slovanstvo z dlnamitnimi na-pxadi omadeževalo globoko italijanstvo, ki je v naših srcih. Sovražniki Fašizma ln Italije vseh barv tn vseh plemen ter vseh ver, pozor! 1.) Skvadristi ne spijo, marveč bde dan in noč, da onemogočijo nadaljnje zločine in da bi prebivalstvu prihranili nadaljnjo žalost in nadaljnje atentate proti našemu trdnemu občestvu. Na vsak zločin bodo odgovorili z dejanjem: naše mrtve bomo znali stvarno in temeljito osvetiti. 2.) V Triestu se govori in se mora govoriti samo italijanski. Ni slovanskih držav-nov v Italiji, marveč so le italijanski državljani slovanskega rodu, ki morajo znati vesti se disciplinirano v vsem svojem dejanju in nehanju. 3.) Kakršnakoli soudeležba, aktivna In pasivna, bo kaznovana na eksemplaričen način z ono našo strogostjo, ki je dobro 7ti.i,tia sovražnikom Italije.« Zaplemba večje količine sladkorja Urad Visokega komisarijata za kontrolo cen sporoča: Težavne ln potrpežljive preiskave, ki jih je izvršil urad Visokega komisarijata za nadzorstvo cen, so končno privedle do raz- Gospodarstvo Proizvodnja rožnega olja v Bolgariji Med kulturne ratline, ki zahtevajo poseben način obdelave in posebne klimatske pogoje spada kultura vrtnic za pridobivanje rožnega olja. Na tem področju si je Bolgarija pridobila nekak svetovni monopol. Poskusi, ki so jih napravili z gojitvijo vrtnic v Nemčiji in Franciji, niso uspeli, ker tam ni». dani tako ugodni naravni pogoji in je proizvodnja neprimerno dražja. Samo v Mali Aziji ponekod še z uspehom pridobivajo rožno olje. Trenutno je letina v Bolgariji v polnem teku. Na širokem področju med balkanskim pogorjem in Srednjo goro se razprostirajo ogromna polja z nasadi vrtnic, ki do prav v sedanjem času v bujnem cvetju. Z veliko pazljivostjo trgajo kmetice nežne cvete v košare, nakar jih v vrečah odvažajo v destilacijske obrate. Te destilacije, kjer se pridobiva najdražji kmetijski pridelek na svetu — rožno olje — so najmoderneje urejene. Le redko se še najdejo stari primitivni kotil za kuhanje, ki So jih pred stoletji uporabljaj! kmetje. Kultura vrtnic za pridobivanje rožnega olja zahteva mnogo truda in pazljivosti. Vrsta vrtnic, ki se goji v Bolgari;!, se razlikuje od naših vrtnic predvsem v tem, da daje neprimerno več cvetov. Ta vrsta pa uspeva samo na področju med navedenimi pogorü, kjer po 7n to kulturo poleg zemlje najprimernejši klimatski pogoji. Rastlina zahteva intenzivno, toda ne premočno sonce, dobro zemljo In milo podnebje s čim manjšimi spremembami v temprraturi. Ta-mošnji kmetje gojijo vrtnice že več sto let in je pridobivanje rožnega olja prva bolgarska kmetijska panoga za izvoz. Vrtnice so gojili bolgarski kmetje preden se je razširilo vinogradništvo — in preden se je začela gojitev tobaka. Cena rožnemu olju znaša okrog 800 do lOuO nemških mark za kilogram. V desti-lacijski napravah kuhajo cvete, pri čemer odvajajo nastalo pjaro, iz katere pridobivajo tako zvano rožno vodo, ki vsebuje že precej olja. Iz te rožne vode, se polagoma dvigne na površino čisto rožno olje, ki ga nato zbirajo in ponovno destilirajo. Čeprav ima rožno olje močan duh, vendar le malo izhlapeva. Pošilja se v inozemstvo v poso- kritja tajne in brezvestne špekulacije z ži- 1 dah po 250 g do 10 kg. V pridelovalnem vili, ki se je že dalje časa širila v našem mestu v škodo manj imovitega in poštenej-šega dela prebivalstva in v izključno korist nekaterih maloštevilnih sebičnežev. Zloraba se tiče podrobne prodaje velikih količin sladkorja po prepovedanih cenah, količin, ki so bile po nepoštenem poteku odvzete izdelovalcem likerjev in skrite v neki sobi hotela »Soče«. Naznanjena sta bila in takoj aretirana: Babnik Franc, trgovec iz Tomačevega, m Ivan Pek iz Sne-berja pri Ljubljani. Prvi je obdolžen kot glavni krivec, da je izvršil omenjeni zločin, drugi je obdolžen kot soudeleženec zlorabe. Razen tega sta bila kot sokrivca naznanjena Kr. Kvesturi lastnik in nočni čuvaj omenjenega hotela Potočnik Konstantin in Smeh Ivan. V hotelu so varnostni organi našli v štirih vrečah 396 kg sladkorja. Ta količina kakor tudi 124 kg sladkorja, ki so ga našli v tovarni za likerje v Toma-čevem, je bila zaplenjena in predana Prevodu, ki bo poskrbel, da pride sladkor v prid splošni potrošnji. Nevtralnostim politika republike čila Izjava čilskega zunanjega ministra Santiago, 15. jun. s. Zunanji minister Bares je o vesteh, ki so krožile pretekle dni glede takojšnje prekinitve diplomatskih odnosov republike Čile s silami osi, izjavil naslednje: Dokler sem jaz v zunanjem ministrstvu, sita vodstvo in odgovornost glede odnosov s tujino naloga, ki se tiče izključno samo mene in-samo jaz lahko govorim kot pooblaščeni zastopnik politike šefa države. Kot tak izjavljam, da sloni zunanja politika neizpremenjeno na načelih, ki jih je postavil šef države s svojo poslanico dne 21. maja. Glede alarmantnih vesti, ki so zgoraj omenjene, razpravlja list »Nation« v uvodniku o prednostih, ki jih nudi čilsko zadržanje v zunanji politiki. List poudarja, da mnoge osebe, ki so pretekli petek razširjale te vesti, niso bile nikoli demokratične in je njihova ljubezen do Roosevelta samo izraz protitotalitarnega nazora. Ljubezen teh ljudi do Roosevelta se lahko nekega dne takoj spremeni v sovraštvo in demokrati Zedinjenih držav v Severni Ameriki lahko postanejo zastopniki imperializma in plutokracije. So ljudje, nadaljuje list, ki smatrajo vojno kot ugodno priliko za velike kupčije in sijajne dobičke. Brezbrižni so glede žrtvovanja krvi. Zanje obstoja samo dobiček s pomočjo špekulacij in borze. Državljani so se lahko nedavno prepričali o tej resnici, kajti vesti o prekinitvi odnosov s silami osi so trgovski svet močno vznemirile in nastala je nekakšna panika. Mnogi so zgubili del svojega premoženja, dočim se je posrečilo brezvestnim špekulantom zaslužiti v nekaj urah ogromne vsote. Ti umazani špekulanti, zaključuje list, delajo brez tveganja in brez žrtvovanja krvi proti republiki. Japonska in čile Tokio, 15. jun. (Domei.) Japonski zunanji minister Togo je včeraj sprejel predstavnike čilskega časopisja, ki se bodo v kratkem vrnili v svojo domovino. V razgovoru s čilskimi novinarji je zunanji minister Togo izrazil upanje, da se čilska republika ne bo pustila vplivati od manevrov Zedinjenih držav, ki streme za tem, da bi Čile zapletle v konflikt za ameriške interese. Togo je izrazil nado, da bodo tudi v bodoče ostali odnosi med Čilom in Japonsko enako prijateljski, kakor so bili doslej. Deportacija osovinskSh državljanov iz Peruja Buenos Aires, 15. jun. d. Iz mesta Calao v republiki Peru javljajo, da je včeraj od tamkaj odplulo na krovu ameriškega transportnega parnika »Arcadia« 600 japonskih, italijanskih in nemških državljanov, ki bodo deportirani v Zedinjene države. Večina deportirancev je bila dolga leta stalno naseljena v Peruju in so perujske oblasti očitno na ameriško intervencijo ukinile dovoljenje za nadaljnje bivanje osovinskih državljanov v tej južno ameriški republiki. okolišu, zlasti p»a v mestih Karlovo in Ka zablik, pa se prodaja rožno olje tudi v majhnih steklenicah po 1 gram in ga kupujejo predvsem tujci, ki obi skujejo te kraje v velikem številu, zlasti v dobi cvetenja, ki traja le nekaj tednov. Vrtnice ra-sejo v ogromnih grmih, ki dajejo v dobi cvetenja 300 do 400 cvetov na dan, in sicer skozi 1 teden. Za 1 kg rožnega olja pa je potrebno 3500 do 4000 kg cvetov. Rožno olje se prvenstveno uporablja kot surovina v industriji p>arfumov in toaletnega mila. V zadnjih desetletjih so tej stroki bolgarskega kmetijstva povzročila hudo konkurenco sintetična eterična olja. V zadnjih letih so rožno olje pričeli uporabljati tudi za druge namene, tako v medicini kot antiseptično sredstvo in kot sredstvo za omiljen je bolečin, posebno v zobozdravni-ški stroki. Iz posušenih listov belih vrtnic pa izdelujejo v zvezi s sladkorjem ali medom zelo učinkovito odvajalno sredstvo, pri čemer zadostuje 0.5 do 1 g zmletih cvetnih listov. Po najnovejših znanstvenih ugotovitvah se obeta tudi za ostanke pri destilaciji nova možnost uporabe s posebnim ozirom na ugotovitev, da imajo rožni cveti tudi po izvršeni destilaciji veliko vsebino vitamina C. Veliko pomanjkanje kavčuka v Ameriki Roosevelt poziva k zbiranju starih zalog Buenos Aires, 15. jun. s. Roosevelt je otvoril akcijo za zbiranje kavčuka, ki bo trajala dva tedna in sicer od 15. do 30. junija. Akcija je novo presenečenje za ameriški narod, ki je mislil, da bodo ogromni viri Amerike ostali neizčrpni in da življenje naroda ne bo utrpelo bolečih sprememb. Dogodki pa se niso skladali z besedami in nagle zmage japonskega orožja v vzhodni Aziji ter akcije osnih podmornic, ki so prodrle do ameriške obale, so prisilile Američane k omejitvam, ki nikakor niso bile v načrtu. Država, ki se je bahala, da ima največ avtomobilov na svetu, mora sedaj omejevati promet do skrajnosti zaradi pomanjkanja goriva in kavčuka in ne more kriti potreb vojske glede kavčuka, ki so ga uvažali iz vzhodne Azije, ki je sedaj v posesti Japoncev. Predsednik Roosevelt je govoril po radiu in dejal, da vojska do skrajnosti omejuje porabo kavčuka, nemogoče pa je, da bi izhajala brez njega. Kljub podvze-tim ukrepom so potrebne ogromne količine te surovine. Tudi proizvajalni proces zahteva uporabo kavčuka. Zaradi tega js treba zbrati ves kavčuk, ki se nahaja v dr- žavi. Treba je zorati ves kavčuk, ki ga bo mogoče z novimi načini obdelovanja združiti z rezervami novega kavčuka in z njimi kriti potrebe vojske in industrije. Potrebujemo tudi najmanjše količine kavčuka, ki ga lahko pogrešamo. Ko bo zbiranje zaključeno, bomo vedeli, kolikšne so rezerve in bomo lahko pripravili svoje načrte. Zbiranje se bo vršilo v zasebnih stanovanjih, v uradih, v tovarnah in v delavnicah. Na podlagi sporazumov s petrolejsko industrijo bodo pri 400.000 bencinskih dobavljalnlcah, ki so raztresene po vsej državi in ki sedaj povečini ne obratujejo, osnovali skladišča za zbrani kavčuk. Potem, ko je pozival državljane, naj avtomobile čim manj uporabljajo, in Izjavil, da bo preteklo še mnogo časa, preden bo lastnik štirih starih pnevmatik lahko dobil štiri nove, je Roosevelt zaključil svoja izvajanja s pozivom na patriotizem Američanov to izjavil, da se brez kavčuka moderna vojna ne more dobiti. Ker so Japonci s svojimi okupacijami odvzeli Ameriki 92 odstotkov uvoza te neobhodno potrebne surovine, je nujno potrebno, da zbiranje tako uspe, kakor želi vlada. Gospodarske vesti = Znatna poostritev kazni proti kršilcem predpisov o prometa z živili v Italiji. Kakor smo že poročali, je ministrski svet pod Ducejevim predsedstvom dne 6. t m. sprejel med drugim zakonski načrt o poostritvi kazenskih ukrepov proti kršilcem predpisov o prometu z živili in z racloniranim blagom. Ta zakonski dekret je bil sedaj objavljen v rimskem uradnem listu in določa, da se za dobo vojne povišajo kazni, določene v italijanskem kazenskem zakonu za vrsto deliktov proti državnim interesom. Tako se zaporna kazen za ponarejanje listin poveča od 3 na 20 let, denarna kazen pa do 50.000 lir. Za trgovanje z izkazi, izdanimi za racioniranje blaga, so kazen poviša na 4 do 5 let in denarna kazen do 20.00C lir. Za utajo blaga znaša kazen 5 do 25 let ječe to denarna kazen najmanj 3000 lir. Kazni, ki so določene v kazenskem zakonu za zlorabo uradne oblasti, se podvojijo. Z novim zakonskim dekretom se uvaja tudi smrtna kazen za razne zioči-ne proti javnim interesom, kakor so zlonamerno, širjenje epidemij, zastrupljenje vodnjakov in živil za ponarejanje živil, pra, tudi za najhujše primere kršitev določb o raclonirinju. Zlasti visoke kazni veljajo za primer ponarejanja živilskih in drugih izkaznic v svrho njih prodaje na črni borzi in za zlorabo uradnih oseb pri takih dejanjih. V teh primerih se lahko izreče tudi smrtna kazen. Najtežje primere bo v bodoče sodilo posebno sodišče. V komentarjih, ki jih objavljajo listi k novemu dekretu, poudar.-ajo, da je bila poostritev kazni potrebna, ker navzlic strogim izvajanjem veljavnih predpisnv pojav črne borze še ni docela izgini!, četudi je uspelo delovanje črne borze zelo omejiti. Popolno ooemogo-čenje črne borze nima morda namena, doseči kake spremembe celotnega stanja oskrbe, temveč ima predvsem moralni pomen, ker je treba za vsako ceno doseči popolno ?j>cštovan;e predpisov, ki imajo namen, enakomerno odložiti breme vojne na vsakega prebivala, in od vsakega zahtevati enake žrtve. = Italijansko.bolgarsko sodelovanje v izobrazbi rokodelskih mojstrov. V Sofiji je bil podpisan italijansko-bolgarski sporazum, ki predvideva izmenjavo bolgarskih in Italijanskih rokodelskih mojstrov zaradi izobrazbe. Sporazum je za Italijo podpisal predsednik Mednarodne obrtniške zveze Gazotti, za Bolgarijo pa predsednik Zveze bolgarskih obrtnikov Vikllov. Ob pxrülki podpisa sporazuma je italijanski poslanik v Bolgariji grof Magistrati izročil bolgarskemu trgovinskemu ministru dati križ reda Italijanske krone. = Trgovcem z lesom v vednost. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sklicuje skupščino sindikata trgovcev z lesom za p>etek dne 19. Junija t. 1. ob 11. uri dopoldne v prostore Trgovskega doma z na- slednjim dnevnim redom: Otvoritev skupščine, čitanje določil sindikata, volitev predsednika, volitev zastop>stva sindikata, slučajnosti. Udeležba je za vse člane obvezna. Proti članom, ki se skupščine brez opravičila ne udeleži, se bodo uporabila določila pravil. = Občni zbor sindikata gostinskih podjetij. V torek 16. t m. bo ob 10. uri v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti občni zbor sindikata gostinskih podjetij, ki ga sklicuje Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine, m sicer z dnevnim redom, kakor je predpisan za sindikate. = Nadalje povečana storitev nemških železnic. Iz letnega poročila nemških državnih železnic je razvidno, da se je storitev lani nadalje znatno povečala, čeprav je zgodnja zima promet ovirala. Zlasti na vzhodu je bilo treba vstaviti večje število lokomotiv, ki jih je železniška uprava vzela iz prometa v notranjosti Nemčije. Zato pa je manjkajoče lokomotive v Nemčiji sami nadomestila z lokomotivami iz zasedenega ozemlja na zapadu, od koder je deloma nadomestila tudi manjkajoče tovorne vagone. Povečana storitev železnic se kaže zlasti v povečanih dohodkih, pri čemer je le razmeroma malo vplivala priključitev železniškega omrežja Spodnje štajerske in Gorenjske. Celotni donos železnic se je dvignil od 7603 milijone mark v letu 1940 na 9026 milijonov v lanskem letu. Stroški pa so narasli od 7250 na 8689 milijonov. Državni blagajni je železniška uprava lansko leto odvedla 310 milijonov mark nasproti 120 milijonov v prejšnjem letu. Za obnovo prog in parka pa se je izdatek povečal od 1694 na 2003 milijone, kar je v zvezi z večjo obrabo naprav in voznega parka. Celotno premoženje državnih železnic je znašalo lani ob koncu leta 40.9 milijarde mark. = Obnova mostov v Beogradu. V teku vojnih dogodkov lani v aprilu je srbska vojska porušila vse tri velike mostove v Beogradu, in sicer železniški ter cestni most preko Save ter veliki pančevski most preko Dunava. Najmanj je bil poškodovan železniški most preko Save, ki so ga nemške pionirske čete v razmeroma kratkem času obnovile. Večje težave povzroča obnova visečega mostu preko Save, ki je vezal Beograd z Zemunom. Od tega mostu sta ostala samo oba visoka nosilca, medtem ko se je mostna konstrukcija zrušila v vodo in se tako globoko pogreznila, da trenutno ne ovira rečnega prometa. Kakor poroča beograjska »Donauzeitung« tega mostu ni mogoče obnoviti v prvotni obliki in se gradi manjši most, pri čemer bo uporabljena mostna konstrukcija, ki bila še v bivši Jugoslaviji zgrajena za most preko Tise, katerega zgraditev p>a trenutno ni več aktualna. Novi cestni most med Beogradom in Zemunom bo še letos dograjen. Velika je bila tudi škoda, povzročena na pančevskem mostu preko Dunava, ker sita porušena dva velika loka. Do jeseni je organizacija Todt, ki je prevzela nalogo obnove tega mosta dvignila iz vode železne konstrukcije, letos pa so pričeli podstavljati obnovljeno staro konstrukcijo, tako da bo tudi ta most, ki je predstavljal edino zvezo Beograda z B anatom, zopet izročen prometu. — Za povečanje svinjere> v Srbiji. Zaradi vojne se je številčno stanje svinj v Srbiji v primeri s prejšnjim stanjem zmanjšalo. Zato je srbska vlada izdala potrebne ukrepe, da se zopet dvigne svinjegojstvo. Med temi ukrepi je tudi nabava merjascev od strani občin, ki bodo pobirale od kmetov obvezen prispevek za nakup merjascev, in sicer tako, da bo prišel na 100 svinj 1 merjasec. = Kapaciteta hrvatskih tv orni c vžigalic. Na področju Hrvatske je ostala pretežna večina produkcijske kapacitete industrije vžigalic bivše Jugoslavije. Zato presega produkcijska kapaciteta teh tvornic v znatnem obsegu potrošnjo na Hrvatskem in imajo hrvatske tvornice vžigalic znaten produkcijski presežek za izvoz. Po podatkih, ki jih objavlja hrvatska monopolska uprava znaša proizvodnja hrvatskih tvornic vžigalic 420 milijonov škatljic na leto, domača potrošnja pa 120 milijonov škatljic, tako da imajo tvornice na leto 300 milijonov škatljic za izvoz. — Modra galica v zameno za baker. Hrvatsko ministrstvo za kmetijsko gospodarstvo je dovolilo, da smejo zastopniki tvrdke Wagner v Rumi zbirati od vinogradnikov stare predmete iz bakra, in sicer v zamenjavo za modro gali co. Za vsak kilogram starega bakra mora dati tvorni ca vinogradniku 3.5 kg modre galice. = Gojitev sončnic ob železniških progah. Hrvatska železniška uprava je izdala ne« davno navodilo, da se morajo ob železniških progah zasaditi sončnice. To delo je bilo že v letošnjem letu v znatnem obsegu izvršeno. Z gojitvijo sončnic ob železniških progah se bo znatno povečala hrvatska pro-« izvodnja sončničnega semena za izdelovanje jedilnega olja. Omejitev avtomobilskega prometa na Portugalskem Lizbona. 15. jim. d. Zaradi naraščajočega pomanjkanja bencina je bil ponovno omejen avtomobilski promet v Lizboni, Portu in Brazi. V drugih mestih Portugalske jc bil že a prejšnjimi odredbami promet z zasebnimi avtomobili omejen na minimum. Mobilizacija bolgarskih rudnikov Sofija, 15. jun. s. Z naredbo ministrskega sveta so bilii vsi državni in zasebni rudniki postavljeni pod zakon o civilni mobilizaciji. Vsi rudarji so oproščeni od vojaške službe ter prehajajo pod oblast direkcije za civilno mobilizacijo. Podvrženi so disciplini in zakonom vojaškega zakonika. Izredna vročina v Grčiji Atene, 15. Junija, s. V vsej državi je zavladala izredna vročina. V nekaterih predelih Grčije je toplomer kazal 38 stopinj r senci in 52 stopenj na solncu. Obvezno delo na Hrvatskem Zagreb, 15. junija, s. Objavljen Je bil zakon pravosodnega ministrstva glede obveznega dela za potrebe narodnega gospodarstva. S tem dekretom so krajevne oblasti pooblaščene mobilizirati vse sposobne moške v starosti od 18. do 40. leta za kakršnokoli delo to rekviriratl vozila to vpre« žno živino. Obisk v milanski katedrali Milano, v junije Katedrala je zidana iz belega karars^e-ga marmorja. Z gradnjo je pričel R. Galle-azzo Visconti 1. 1386. Seveda genijalna zamisel m bila na hitro roko izvedena, trajalo je celih 500 let preden je dobila današnje lice. Tloris edinstvene katedrale meri celih 11.700 kv m in cerkev sama ima prostora za 40.000 ljudi. Po takem so naše cerkve kar pritlikave, zlasti če pomislimo, da sega katedrala do kipa Matere božje na vrhu 109 m v višino. Kip sam pa meri 4 m in je pozlačen. Danes ni viden, ker je zavarovan pred zračnimi napadi. Velik zločin nad umetnostjo bi bil, če bi se napadalec izpozabil in odvrgel uničevalne bombona to svetišče, ki ima 136 čudovito izdelanih stolpov, 3600 kipov in 266 nenadomestljivih kapnikov. Vsak del na katedrali odraža svojo umetniško posebnost, duh 190 arhitektov, ki so bili zaposleni pri gradnji, je ustvaril dela edinstvene lepote in vrednosti. Glavni vhod v katedralo so ogromna bronasta vrata, ki po svoiem veličastju skorajda nimajo tekmeca. Polna so vložkov, reliefov, predstavliajočh dogodke iz stare in nove zaveze. Kakšno umetniško vrednost, predstavljajo, pripoveduje milanska govorica, da so podjetni Amerikanci ponujali zanje toliko zlata, kolikor tehtajo, vendar se Italijani niso polakomnili, ker suho zlato ne more preplačati starinske umetnosti. Posebnost je tudi ornamentika na stropu katedrale. Človek dobi občutek, da to niso barvani liki, marveč da je vse oklesano v živi marmor. Strop je poslikal Alberti Aliberto 1800 1. in sicer po skici Leonarda da Vincija. Ze prvi trenutek, ko sem stopil v svetišče, so mi oči obstale na grobnici pred presbiterijem. Tu je pokopan svetnik Karel Boromejski (1538—1854), ki je bil prvi kardinal tega doma in je to čast dosegel že s svojim 22. letom. Sarkofag je izredna umetnina, zgrajen iz 400 kg srebra. Svetnika si vsak lahko ogleda skozi okence z vdelanim prozornim kristalom, dobljenim z Mont Bianca. Svetnik je dobro ohranjen. Na prsih se mu sveti križ s sedmimi smaragdi. Križ je podarila Marija Terezija in ga danes cenijo na dva milijona zlatih lir. Posebnost zase in izredna umetnina je zlata, z diamanti in rubini posuta krona, ki jo je podaril bavarski knez. Delo, ki ga cenijo na štiri milijone zlatih lir, je skoval takratni kovec zlata Benvenuto Cellini. Človek v resnici ne more doumeti genijalnosti starih umetnikov, ki so s preprostejšimi sredstvi kakor danes ustvarjali taka čudovita dela. Že sem se hotel okreniti, pa me profesor opozori na kip sv. Bartolomeja, morda edinstveno delo po svoji anatomski natančnosti in izvedenosti. Predstavlja svetnika, ki so ga odrli, in kipar Margo Dia-grate je leta 1600. ustvaril delo, ki vzbuja pozornost vprav zaradi anatomske posebnosti. Odražena je vsaka mišica, vsaka žila in kita, da si kar ne moreš misliti, drugače, ko da je umetnik imel pred seboj mo-d?l človeka brez kože. Ko sem ogledoval kip en face, se mi je nehote vrinila misel na kip Julija Cezarja, od strani pa na Ghandija. Morda se je to le meni dozdevalo, pozabil sem pa vprašat j profesorja, mar nima tudi on enakega vtisa. Angleži, ki bi radi vse umetnine tega sveta spravili v London, so se svoječasno neznansko trudili, da bi dobili kip v svojo last, pa se jim ni posrečilo, čeprav so ponujali za njegovo težo enako težo zlata. Po takem ni čudno, če cenijo celotni sarkofag na 20 milijonov zlatih lir. Ob gledanju tolikere lepote in bogastva so mi bile misli vse razbegane, znova pa so se umirile, ko sva s profesorjem šla na stolpe in sicer deloma z liftom, deloma peš. Pogled z vrha na milansko mesto je edinstven. Razkošje bogatega trgovskega mesta izžareva iz sleherne palače, obilje lepote kipi iz ulic, iz umetnin, ki so nakopičene v tem premožnem mestu. Z vrha sva se vračala po stopnicah, ki jih našteješ 491-Tedaj mi je profesor razložil, da je katedrala zidana v strogo gotskem slogu, edina taka v Italiji. Zlasti stolpi se odlikujejo po preciznem in čistem gotskem slogu. Kipi na katedrali predstavljajo vse mogoč; svetnike, slavne vladarje, genijalne urno-tvorce in umetnike. Da si pa vsaj približno moremo predstavljati vrednost katedrale v Milanu, naj še dodam, da jo cenijo brez materijala, to- Obnovite naročnine? rej delo samo, na 500.000.000 zlatih lir. Cu-dovita je bila ln je še vnema ln požrtvovalnost naroda za umetnost, zato je pa tudi ni dežele, ki bi ustvarila toliko umetnin. Priznati moram, da sem bil od lepote prevzet in utrujen in da so me oči kar pekle Odmaknjen od realnega sveta sem se nenadoma spet znašel v vrvežu ljudi ln kar spet se mi je zahotelo po lagodnosti in umirjenosti. Zavil sem v okrepčevalnico ln se znašel med živimi ljudmi, dasi so mi bili pred očmi še zmerom kipi kraljev in umetnikov, zlasti pa kip sv. Bartolomeja. V okrepčevalnici sem se oddahnil. Ob nasmejanih obrazih, ob živahnosti besede, kretenj in oči sem se razvnel ie sam ln si moral priznati, da so ljubljanske gostilne nasproti milanskim pravcate mrtvašnice. S E VA S TO P O LJ V teku 3000 let je imel Sevastopolj za vzhodno Evropo ponovno pomebno vlogo. Ze starim narodom je bilo znano to naravno pristanišče po brezprimerno ugodni luki. Na strateško važnem polotoku med Ktenosom in zalivom Balaklava je nastal heraklejski Herzonez, mesto, ki je pozneje prišlo pod bosporsko državo, potem je moralo priznavati rimsko nadoblast, v teku nadaljnjega zgodovinskega razvoja pa je padlo pod Bizanc. Tudi Goti so vladali na tem delu Krima. Stari Slovani so imenovali mesto Korsunj in se je v njem dal najbrže krstiti Vladimir Veliki. Tudi stari Litavd so se potem začasno mudili v mestu, dokler ni Sevastopolj z okolico postal plen turanskih nomadov in se je začelo tatarsko gospostvo. Kot zrel sad je ves Krim na koncu 18 stoletja padel v naročje Katarini Veliki. Njena dva vnuka Aleksander I. in Nikolai I. sta nadaljevala obnovo mesta, pristanišča in utrdbe, ki jo je začel L 1487. Potem-kin. Todleben, znameniti branilec Sevastopolj a, je tudi med francosko-angleškim obleganjem 1. 1854. do 1855. uspešno gradii utrdbe. Kasneje je prišlo do vojaškega preokreta, ki je imel za posledico izgubljeno krimsko vojno in tudi zunanje politične nasledke. Stari politični sistem je s krimsko vojno dobil nepričakovan sunek, od katerega se ni mogel več popraviti. Voja ški poraz je zahteval notranje reforme, kakor na primer odpravo robstva, ki pa v bistvu ni nikogar pomirila, niti kmete, ki so postali svobodni, niti graščake, ki so kmetom dali svobodo. Na drugi strani so postajale politične zahteve študirajoče mladine in z njo korak držečih intelektualnih krogov vedno večje in so se končno izoblikovale v nekak radikalizem, ki je preko nihilizma dovedel do boljševizma. Sevastopolj je v tem notranje-političnem razvoju imel vidno vlogo. Sevastopolj in Kronstadt, obe najvažnejši pomorski trdnjavi in mornariški oporišči Rusije, sta bila glavna centra moči in izhodiščni točki ruske revolucije. Skoraj 2000 km razdalje je med mestom na vzhodnem robu Finskega zaliva in med drugo skrajno točko severno-južne osi — Seva-stopoljem. Toda isti tokovi so tukaj in tam krojili usodo Rusije. Zlasti novembrska vstaja v Sevastopolju leta 1905. je dvignila mnogo prahu. Puč se je začel s političnimi skupščinami, tako imenovanimi mitingi, ki so jih po večini obiskovali mornarji in vojaki. Nahujskani vojaki so odpoveda- li pokorščino in oddelek mornarske pehote Je namesto na pobunjene mornarje ln vojake obrnil puške proti skupini višjih oficirjev. Tedaj sta padla med drugimi admiral Pisarevski in kapitan Stein. Nekaj dni nato se je uprl tudi br es trsk i pehotni polk. Pridružili pa so se tudi mnogi topničarji. Puntarska soldateska je zaprla poveljnika trdnjave Nepljujeva, generala Sedelnika, polkovnika Dumbacea in nekaj drugih višjih oficirjev. Upornikom so se pridružile tudi posadke bojnih ladij Očakov, Potem-kin in nekaterih manjših enot. Kar je moralo priti, je prišlo: revolucija se je sprevrgla v morjenje in požiganje. Na upornike so zabele bruhati ogenj vladi zveste ladje in topovi sevastopoljskih utrdb. Vse mesto je bilo naenkrat v oblakih dima. Potolčenj uporniki so se iz obmorske trdnjave umaknili ter prenesli smrt in uničevanje na Odeso. Tam se je začela znana Potemkinova odisejada, ki je močno vznemirila tudi Rumunijo in Bolgarijo. Zgodovinski Sevastopolj ima žalostno slavo, da je prav tako kakor Kronštat bil ognjišče ruskih uporov Mnogo je pripomogel, da se je boljševizem tako razmahnil in popolnoma zaokrenil pot ruskega carstva. Druga fronta Nemški letalski general Quade je pod gornjim naslovom napisal v »Kölnische Zeitung« naslednji Članek: Zahteva po drugI fronti proti Nemčiji je v Angliji in Ameriki v središču splošnega zanimanja. Stalin je postavil zahtevo po drugi fronti v pričakovanju nemške poletne ofenzive in v bojazni za obstoj njegove zapadne fronte. Doslej Anglija in Amerika ruske zahteve š« nista izpolnili, čeprav se v parlamentu in tisku vedno in vedno poudarja potreba razbremenitve Sovjetske Rusije. Odgovornim vladam obeh dežel je namreč krik po drugi fronti aelo neprijeten, še posebno pa Angležem. Zato je dobila angleška propaganda nalogo, da prikaže napade angleških letal na zasedeno ozemlje Francije. Belgije, Holandske in na Nemčijo kot drugo fronto. Sovražna propaganda se trudi dokazati, da je angleško letalstvo povsod, kjer se pojavi, v premoči. Toda velike izgube v zadnjih tednih dokazujejo prav nasprotno. Skoro vsak polet nad zasedeno ozemlje stane Angleže 12, 15 ali 20 letal. Samo 18. maja je angleško letalstvo pri poizkuSenem napadu na oklopno križarko »Princ Ev-gen« Izgubilo 52 letal. Pri zadnjem nočnem napadu na Rostock je protiletalska obramba sestrelila 18 napadajočih letal. Z nočnega napada na Köln pa se po samem angleškem priznanju ni vrnilo 44 bhola-stičnega pogleda na svet m ga združi« z (nemškim. nemara »I«*! 5e s frančiškanskim življenjskim idealom — z vzorom uboštva ponižnosti odmaknjenosti življenj« hi čas« ter izpopolnjevanja v duhu zavestno postavljene a sk etične skale popolnosti. So to že neka »exerciti« spirituali««, kakor jih j« opravil v nov sistem ustanovitelj jezuitov. Tudi Kempčanovo delo je vzlic vsej svoji verski vsebini 'literarna stvaritev, prav kakor je katera koli Giottova slika z versko vsebino umetnostna stvaritev. Zato sodi v zgodovino literature, med deda, ki označujejo smeri človeškega kulturnega razvoja. Naposled je nabožna m pobožna knjiga ob vseh svojih verskih kvalitetah in ob vsem 'zrazito asketičnem namenu samo eden izmed vrhunskih književnih izrazov srednjeveškega katoliškega idealizma, kakor je v poeziji Dantejeva Commedia. Res da nima značaja pesniške stvaritve in da ni spisana iz stvariteljskega stremljenja. Toda piščevo osnovno hotenje ni vedno odločilno; z današnje časovne razdalje razJočujemo celo v tem umotvoru nekatere estetske značilnosti časa, v katerem je nasitail. Bilo bi pa seveda napak, če bi presojali srednji vek samo po Kempčanovem poznem cvetu tedanjega samostanskega reda in bi prezrli tako izrazite sadove srednjeveškega naturalizma, kakor sita Boccacciev »Decamerone« in Vilfcmove pesmi, dva živ« kontrast« asketsko vzvišeni prozi ponižnega meniha in gorečega služabnika božjega. Najlepše zveni Kempčanovo delo v izvirniku — v tisti, za razliko od klasičnega Ciceronovega stila svobodnejši malice vufl-garizirani ali barbarizirani latinščini, ki je bila poglavitna nosritdjca srednjeveške intelektualne tvornosti in Uturgični jezik katoliške Cerkve. Iz Ke-mpčanovih preprosto zgrajenih, lahko umljivih in vendar lepo zvenečih latinskih stavkov zaznavamo ne katere formalne lepote tiste srednjeveške proze, ki je dozorela ob slikah in prilikah Vulgate hi ob stilu katoliškega Obrednik«; proze, z« katero — se nam zdi — silišimo liturgične vpeve in mogočrte korale gotičnih katedral. Tako ima Utinski tekst s svojimi estetsko-formalnimi asociacijami večjo predata vot vorn ost in mikavnejso stilno lepoto kakor najboljši prevodu Prevajanje v kar moči dovršeno, lepo zvenečo slovensko besedo je sedaj dopolnil Aleš Ušeničnik iti tako dal Kempčanovi knjigi jezikovno in stilistično formo, ki bo nedvomno veljala dolgo časa. V primeri s Kalanovim prevodom (druga izdaja 1920) je sedanji znatno cepil j en. — Iz mnogih misli 0 etiki človeškega življenja — mdsli, ki nas marsikje spominjajo stoične modrosti — naj navedem tudi kot primer Ušeničnikovega prevoda samo naslednje stavke: Izvirnik: Qui bene seipsum cognoscit, sibi 1 psi vilescit, nec kudibus dedectatur hu-manis. Sd scirem omnia, quae m mundo sunt, eft non essem in cantate, quid me juvaret corani Deo, qui me judicaturus est ex facto? Prevod: Kdor samega sebe dobro pozna, •«am sebe malo ceni in ni človeške hvale vesel Ko bi vse vedel, kar je na svetu, pa bi ljubezni ne imed, kaj bi pomagalo pred Bogom, ki me bo sodii ne po znanju, ampak no dejanju? ZAPISKI Zavod za restavrir an je umetnostih del v Rima Znani kritik Silvio Ben co je objavil pred dnevi v »Piccolo« zanimiv opis obiska v Kr. Osrednjem zavodu za restavriraaje (R. Istituto Centrale del Restauro), ki je Ml nedavno otvorjen v stari, popolnoma adaptirani palači na Piazza San Francesco di Paola v Rimu. Za ustanovitev tega Zavoda se je zavzemal zlasti Minister Bot« t a i, ta vneti poepeševatelj ln temeljiti poznavalec italijanske umetnosti. V "fJr«m « * i aagäüiB& teÉt mmm Ì Veličanstvo Kralj ln Cesar Izroča v Torinu odlikovanje za hrabrost zastavi nekega polka alpincev Napev iz pragozda To so med najlepšimi urami, ki jih doživlja Evropec v afriški goščavi — poroča Ferry Birke po svojih spominih iz Afrike — ko se v tropski noči po vsem težkem delu v plantaži, po živčni napetosti in vseh neprijetnostih udobno stegne v svojem ležalniku, da bi si odpočil. Svoj ležalnik sem si dal vedno prinesti pred kočo, poleg njega so mi na zaboj za bencin v doseg roke postavili pijačo, cigarete in pecivo ln potem sem se položil ves srečen v stol. Psi, opice in zamorski služabniki so se zbrali seveda takoj okrog mene, kajti v samoti afriške stepe ne moreš biti nikoli sam. To je že tako. Nad mano se je bočilo modro črno nočno nebo z milijardami zvezd, ki so dežeio potapljale v mehak soj. Vsenaokrog, če sem gledal z griča svoje koče, se je razprostirala afriška goščava, črne proge džungel, svetlikajoče se lise rek, dalje svetlejša mesta obdelane zemlje in temno sive daljine stepe. V daljavi je prestolovala gora Ka-kulima, ki je rabila samo najrazličnejšim duhovom kot bivališče, na nasprotni strani pa so se gugali valovi Atlantika proti beli peščeni obali črne celine. Lahek veter je vel od kopnega proti morju in iz džungle so se oglasili prvi glasovi noči. Tema je dovoljevala s utvaro prijetnega hladu, čeprav je človeku srajca lepila na koži. Skratka, nekaj nebeškega bi moralo biti: sanjati tako v tropsko noč. V mnogih romanih stvar tudi v resnici tako opisujejo, samo da so avtorji pozabili na nekatere malenkosti. N. pr. na mosklte, mravlje, klope, kače, vročino, kaos nočne »tišine« in na — lokole. Resnicoljubni kronist bi moral o takšni uri odpočitka v afriški goščavi poročati nekako tako-le: Vsak dan sem se skušal od-počiti v nočnih urah. Tropska noč je gotovo nekaj razkošnega. Nebo je kakor razodetje stvarstva. Sedim v svojem ležalnem stolu in hrbet me peče ob dotiku z njegovim platnom. Praskam se neprestano, ker me vsako sekundo nekaj drugega ugrizne. Od glave do nog sem se naškropil z nekim pripomočkom, ki žuželke baje ubija — a ne pomaga nič. Preko leve noge mi šviga kuščarica, pod noht nekega prsta na desni nogi se vrta pravkar bolha peščenka. Sto tisoči komarjev brenčijo okrog mojih ušes, a vendar opazujem z vso spoštljivost-jo prekrasno noč. S težkim alkoholom si mamim čute, kajti »tišine noči«, tega hrupa in trušča iz džungle, ne morem ve? prenašati. In sedaj — o prekleta stvar! že zopet so začeli — lokole nabijajo! Glasba domačinov laja skozi noč. A bum-bum-bumm, a bum-bum-bumm ... Daieč naokrog se razlegajo bobni. Sprva je čisto lepo in te prav nič ne draži. Votlo brbo-tanje bobnov se kaj lepo prilega modro črni noči. Prilega se vonju brsteče zemlje, prilega se izdihom džungle, duhu po troh-nobi in novem življenju. Novinca v afriški goščavi nabijanje bobnov najprej vedno očara, stari »Afričan« pa pošilja bobne vseh črncev k vragu, že mnogo nespečnlh noči so mu prizadjali lokoli. Brez usmiljenja bevskajo svoje zvoke skozi noč ali pa udarjajo divji ritem k zamorskim slavno-stim. Ne moreš jim ubežati, udarci loko-lov brzijo čez stepo, valovijo z vodovjem rek in prodirajo pod goste krove rastlinskih sten. Z votlim grmenjem dajejo vesti od kraja do kraja in z divjimi zagoni spremljajo zamorske plese. Beli mož jih vedno na novo preklinja in sovraži. Bobni godrnjajo brezbrižno dalje. Morda imajo v bližnji vasi velik tamtam (slav-nost), morda je kakšen bobnar znorel ali pa je nekje v gočavi nastal požar. LežiS v ležalniku in ne moreš drugega, nego da poslušaš. Lokoli ti drugega ne dovolijo. Po kratkem času napolni a bum-bum-bumm vse ozračje, valovi v tvoji krvi, vdira v možgane in se prisesa trdno na kožne luknjice. Ti lokoli domačinov so mogočni! Na zdravje! Popijmo ga eno šilce več. V lobanji ml že brni... A bum-bum-bumm! Črni služabniki, ki sedijo v temi, postajajo nemirni — boben zoveü V vasi imajo vendarle tamtam. Cisto točno vem, kaj se bo zgodilo, kaj se mora zgoditi. Prvi črnec bo vstal in stopil k meni. Njegov obraz bo napet, njegova kolena bodo lahno nihala v taktu bobnov. »Gospod?« bo vprašal. Po-mignil bom, naj izgine. Saj jih človek itak ne more zadržati, kadar boben zalaja. črni sluge so izginili. Opice so stekle košček poti ž njimi. Natančno vem, da hite ta trenutek po vseh stezah v goščavi domačini proti bobnu. Boben zove: A bum-bum-bumm! ... Prižgem si novo cigareto. Za trenutek sem vesel, da sem sedaj sam. Samo psi praskajo in kopljejo okrog mene. Enakomerno, v neskončnem ritmu odmevajo zvoki dalje. Prekleto! Treba bi bilo s topom odpreti zaporni ogenj proti tem zvokom. Cel čas vzdrž:m, potem me boben obvlada. Vstanem m sklenem, da stopim v vas Moji psi so že skočili na voz. Vedeli so že v naprej, da se bom odpeljal. Cez nekoliko minut sem spodaj ob reki. Na velikem prostoru za posvetovanja gorijo ognji. Trije lokoli razbijajo in na prostoru samem že skačejo in topočejo domačini v ritmu džungelske glasbe. Jaz sam imam svoje določeno mesto poleg vaškega načelnika, rogoznico z usnjeno blazino. Tako sedim in si v miru ogledujem divje vrvenje. Meni nasproti je kapela. Bobnarji obdelavajo živalsko kožo s svojimi rezlja-niml tolkači, kakršen jim je pač temperament. Eden med njimi razbiia popolnoma vase zatopljen po bobnu. Postal je eno s svojim glasbilom, postal je samo še izvršujoči organ. Drugi bulji temno predse, ves si je svest svojega dostojanstva kot muzi-kant. Tretji se smeje čez ves obraz. Poln življenjske radosti kaže svoje bele zobe m nabija boben z vso silo. Boben je obešen med dve opori. Ob udarcih na boben pleše mož sem in tja, vse njegovo telo bobna t njim in igra v taktu zvokov. S topotanjem in poskakovanjem, čedalje bolj zatapljajoč se v ritem lokolov, se vleče vrsta črncev mimo bobnov. Odsev ognjev se blesti na črnih telesih. Moški, ženske, staro in mlado, fantje in dekleta, vs; za-globljeni, omamljeni ali pa iskreč se od življenja, skačejo in plešejo v vse prema-gujočem ritmu. Tedaj je nenadno sunilo v bobnarja. Takt ga je obvladal, nič več ne more drugače. Z divjim krikom, s kratkimi, presekanimi koraki je zaplesal okrog svojega bobna. Lokoli so ga omamili ln to je omamilo ie druge, da so ga poaneli. Jas sam bi najrajši skočil kvlSku ln zato-potal z množico. Čutim, kako odmevajo udarci bobnov v meni, mišice mojih nog hočejo zaplesati. Tedaj je začel nekdo z visokim, grgravlm glasom peti Zbor se mu je pridružil. Enako vse obvladujoč, nespremenljiv je napev pesmi. Prastare so te pesmi, toda v sebi imajo nekaj tiste enakomerne s&le, ki večno obnavlja to zemljo. Nekoliko plesalcev je skočilo lz množice. Zaplesali so divje in zanosno ter za vrti li svoja telesa v svetlobi plapolavih ognjev. Tedaj je prodrl nenadno Evropec lz mene. Zavohal sem ostri, zbadajoči duh črncev in v trenutku se je spremenila podoba. SecDm nad vse neudobno na umazani ro-goznld. Prah in dim ognjev delata ozračje zaduSljivo in neznosno. StraSno mi je vroče in samo čudim, se de, da sedim tu in opazujem znorelo drhal, kako skače z divjim zvijanjem v taktu treh bobnov. Treba mi je samo vstati in usekati bobnarje z njihovimi lastnimi tolkači po buči, ves čar se bo nam ah razblinil. Zavladal bo mir m jaz, bili gospodar bom lahko mirno spal. Bržkone je afriško sonce tudi za domačine prekrepko in jim luži možgane. Njihove pesmi so izraz njihove lastne bednosti, prestrašeno tuljenje pred duhovi ln praznoverjem. Saj so vendar samo uboga tolpa podivjanih bebcev, ki jih je zmešalo razbijanje bobnov! Nad vse zviška, nad vse ravnodušno si prižgem novo Cigareto in si mislim pri tem, da ureja selenova stanlca cigarete tako, da prihajajo v Škatlice vse a pretiskom navzgor. Moj prižig al nlk je zagorel za nekoliko sekund in potem sem vrgel pogled na svojo zapestno uro. A bum-bumbum tulijo lokoli, toda jaz si držim uro ob uho in poslušam nje enakomerno tiketanje. Preglasilo je vse bobne v afriški goščav.1 Moje uho ud več naravnano na valovno dolžino lokolov. Natočil sem si kozarec rdečega vina in pogledal njegovo rubinasto barvo proti plamenom ognjev. Pri tem Je zadel moj pogled ob drevesa. Velikanska ognjena kolesa, zeleno-rdeče spreminjajoča se, visijo med vejami. To niso duhovi noči, temveč samo opice ln živali, ki jim žar ognjev odseva v očeh. Zdaj sem pač tu, v Afriki... In nenadno začujem spet grmenje lokolov, zaduham čudni vonj rastlinja, za-duham telesa črncev ln na novo je planil vame ritem bobnov. Podoba o zblazneli drhali se je izbrisala, Afrika me je «pet zajela v svoj čar. Zamorci plešejo po prastari glasbi. Omamljeni od bevskanja bobnov plešejo in skačejo v navalu divje življenjske radosti. A bum-bum-bum razbijajo bobni v mojih možganih. Cu jem njih klic, toda jaz, beli mož, ga pač ne more razumeti. K vragu vse lokole! Praški poševni stolpi Cela vrsta mest se na svetu ponaSa 8 poševnimi stolpi, najslavnejši je pač poševni stolp katedrale v Pisi. Malo pa Je znano, da ima Praga številne poševne stolpe, največ med vsemi mesti na svetu sploh, štirje med njimi so tako nagnjeni, da 1e opaziti to že s prostim očesom. NajpoSev. nejši je stolp Marijine cerkve v Pragi H., ki so ga zgradili 1320. Njegova nagnjenost napram osi znaša 82 cm. DrugI poševni stolp je vodovodni stolp pri sitkovskih mlinih, nagnjen je za 68 cm od osi. Tretji najpoševnejši praški stolp je severni stolp cerkve sv. Jurija na Hradčanih, njegova nagnjenost znaša 42 cm, a zadnji v tej vrsti je stolp mestne hiše v Starem mestu, ki je nagnjen za 24 cm. Radio Ljubljana TOREK. 16. JUNIJA 1942-XX 7.30: Poročila v silovenščini. 7.45: Slovenska glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Klavirski koncert Marte Bizjak-Valj-alove. 12.40: Koncert tenorista Janeza Lipuščka. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13-15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih SM v slovenščina. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Pisana glasba. 14.00. Poročila v italijanščini. 14.15: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopranistke Nade Stritarjeve. 17.45: Melodije v 19. stoletju. 1930: Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Domači orkester, vodi dirigent F ragna. 21.20: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer, 1. violina: A. Dermerlj, II. violina; Č. Sedlbauer, čelo; V. šušteršič, viola). 22.00: Veselo glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Gallina. 22.45: Poročila v italijanščini. svojem govoru je dejal Minister med dru- \ gim: »Treba je imeti vedno pred očmi, da je Italija hraniteljlca ogromnega umetnostnega zaklada, na katerem je zainteresiran ves svet, zakaj poznanje te dediščine je danes bolj kakor kdaj koli neogibno potreben element civilizacije. Zategadelj je naša dolžnost, da nudimo proučevalcem sredstva za spoznavanje. Je pa tudi naša dolžnost, da zahtevamo: tujec naj prihaja v Italijo zato, da se nauči, ne pa da raziskuje, da vzgoji sebe, ne pa da vzgaja nas.« Zakon o ustanovitvi rimskega Zavoda za restavriranje umetnostnih del je bil sprejet leta 1939 in zavod odprt sredi vojnega časa. Njegovo vodstvo je bilo zaupano uglednemu konservatorju Cesaru Brandiju. Kakor opisuje Silvio Benco, je urejen zelo smotrno in prekaša v tem pogledu vse druge podobne zavode na svetu. Restavriranje umetnostnih del je sila važno za deželo, ki razpolaga s tako bogatim umetnostnim zakladom. »Problem restav-riranja umetnostnih del«, piše Silvio Benco, »je izredno važen in obenem eden najdeli-katnejših. Vsi vedo, kolikokrat in koliko odličnih umetnostnih del je bilo prizadetih zaradi nezadostnega znanja in domišljavosti restavratorjev in koliko jih je ostalo pokvarjenih ali celo uničenih. Država, kl je varuh ogromne množine italijanskih umetnostnih del ter vzdržuje spomeniške urade, galerije in muzeje, se mora — če hoče vse to ohraniti — zavarovati pred možnostjo, da bi nekega dne neprevidne roke šarile tam, kjer sta slikala Tizian ali Correggio. Skrbeti mora, da se v obrambo našega slikarstva ustanovi šola restavratorjev, ki bo opremljena z vsem kritičnim gradivom in z vsem znanstvenim orodjem, kakor ga posamezni umetniki ne morejo imeti na razpolago.« Rimski zavod obsega torej šolo za restav-ratorje, obenem pa znanstveni zavod, v katerem se umetnostna dela tako rekoč klinično raziskujejo in po potrebi restavrira-jo. Obe instituciji sta pod isto streho in podrejeni istemu vodstvu, vendar sta ločeni med seboj. Zavod za restavracijo obsega celo serijo laboratorijev: tako kabinet za fotografijo, radiološki, elektrotehnični, kemični, fizikalni laboratorij, vsi z najmodernejšim instrumentarijem. Vsaka »bolna« ali za boleznijo sumljiva umetnica je podvržena najnatančnejši znanstveni raziskavi, da se ugotovi, kaj je treba storiti za nje konservacijo, odnosno, kako jo restavrirati. V posebnem arhivu so shranjeni vsi podatki o nji in ostaja kakor bolniki z intere-santnim slučajem še nadalje v razvidnosti umetnostne klinike. Pravkar so priredili v zavodu poučno razstav restavriranih slik starih sienskih umetnikov. Fotografični posnetki slik pred restavracijo nazorno kažejo, kolike uspehe doseza taka smotrna, znanstveno dognana obnova umetnin, ki jim hoče Italija v ne-doglednost podaljšati njihovo dragoceno umetnostno življenje. Nagrajena poezija V najnovejši številki slovaškega literarnega obzornika »Elan« piše M. Sukennikov o položaju v danski književnosti. Je to književnost malega naroda, ki pa kaže, da kulturna pomembnost prekaša moč in pomen števila. Danska literatura je zelo razgibana in evropsko zanimiva. Pisec se bavi v svojem pisimu s pojavom, ki je značilen za slovstveno življenje na Danskem: z razpisovanjem literarnih nagrad. Take tekme imajo v tej deželi že neko tradicijo. Pred letom je razpisali dnevnik »Politiken« nagrado za najboljšo lirično pesem o Danski: o lepoti njene narave v sovisnosti z idealnim življenjem danskega ljudstva. Prispelo je več tisoč rokopisov'. Pomislite : pri tako malem narodu tàko zanimanje za lirično tvorbo, toliko števtto »poetov«! Visoko nagrado je prejel neki knjižničar. Potlej se je pokazalo, da je bila pesem plod velike na-čitanosti in da je ugajala le zaradi prisiljenega blagoglasja. Nagrajeno pesem so uglas-billi in jo zborovsko peli na neki manifesta-ciji. A to je bilo vse: drugače ni zapustila »zmagovita« pesem prav nobenega sledu. In vendar jo je razsodišče spoznalo za najboljšo med več tisoč pesmima! Sukennikov pravilno sklepa, da ne more nobena visoka nagrada in zapeljiva prilika ustvariti res pomembno pesem. Pesnik v pravem nomenu besede se rodi m ne more nastati niti pod ne vem kako močnim pritiskom volje in hotenja. Glejte: izmed več tisoč priložnostno nastalih pesmi ni niti ena. ki bi bila ostala n? danskem Pamasu ... Ob tej priliki se Sukennikov spominja nekaterih prejšnjih literarnih tekmovanj na Danskem. Nekako pred 20 leti je založba Gyldendail razpisala 70.000 danskih kron za najboljši roman Ta zelo visoka nagrada je seveda silno izpodbuddla danske pisatelje. Izmed došlih rokopisov je razsodišče prisodilo nagrado romanopiscu Ankerju Lar-senu za roman »Kamen modrecev«. Knjigo »o ljudje mnogo brati in veliko o nji govorili. toda že kmalu je bila pozabljena in danes ni ostala nobena vidna sled za to »literarno senzacijo«. Ko je Anker Larsen objavil pred nekaj meseci nov roman, je KAJ VEM? IKAJ ZIMAM? 101. Tega gotove ne veste... ... da je japonsko prosvetno ministrstvo odloČilo, naj se v japonskih šolah kakor doslej poučujejo tuji jeziki, da bodo Japonci zmožni spoznavati etične podlage, kulturo, običaje in značaj tujih ljudstev. Tako se bodo japonski dijaki še nadalje učili angleščine, nemščine in francoščine ter v drugi vrsti ruščine. V azijskih prostorih, ki si jih je Japonska v zadnjih mesecih osvojila, bodo uporabljali za začetek kot občevalni jezik iz praktičnih razlogov angleščino, toda sklenjeno je bilo, da jo mora japonščina polagoma izpodriniti. ... da je skupina planincev pod vodstvom Fernanda Varele in znanega andini-sta Adriana Linka na vrhu najvišje andske gore Aconcague (7039 m) postavila velik križ, ki so ga krstili za »Križ miru«. ... da je že Plinij proglasil mravlje poleg človeka za edina bitja, ki svoje mrtvece pokopavajo. Te živalice so tudi izvrstne prepara torke okostnjakov. Ce si hočemo pripraviti okostje kakšne ptice ali majhnega četveronožca, ni drugo potrebno, nego da položimo truplo v bližino kakšnega mravljišča. V najkrajšem času bodo mravlje pospravile s trupla vse mehke in mesene dele, tako da bo ostalo samo okostje. ... da sobesednika pri telefonu večkrat spravite v zadrego, ker se ne predstavite. Vaša dolžnost je, da najprej poveste svoje ime in šele potem vprašate, če imate zaželeno zvezo. 102. Kaj Je »konjska sila«? 103. Katera Igra s kartami se i men nje kakor poroka? 104. Kako imenujemo ženo kakšnega mabaradše? 105. RacMnalns razsvetljava. \ ..Kijučeni naselbini, ki je imela kvadratno obliko, so hoteli urediti racionalno cestno razsvetljavo. Na razpolago je bilo pet močnih električnih svetilk, a uprava naselbine jih je hotela postaviti tako, da bi bila vsaka ulica razsvetljena. Načrt naselbine nam kaže podoba. Kako naj bi se postavile svetilke (črni krožci), da bi izpolnile svoj namen? REŠITVE NALOG 14. t. m. 96. Ne bo pretežko: 1 71 971 3971 53971 58985 97. Prevoz sodov. 0 0 olo G 0 0 O O g B □ 0 □ 0 O O Ü B B B B B 0 B B B B B B B B B B B Slika nam kaže eno izmed rešitev, simetrični transport sodov je tedaj povsem mogoč. V kakšnem vrstnem redu se pri tem skupine po devet sodov spravljajo iz skladišča, je vseeno. ^ 98. Iz lahke plutovine. Specifična teža plutovine je 0.24. Steber ima prostornino okrog 6.25 kubnih metrov ali 6250 kubnih decimetrov. Kubni deci-meter plutovine tehta 24 dkg, zato tehta ves steber okrog 1500 kg. Ni ga tako krepkega moža. da bi mogel dvigniti to težo! * 99. Imate kaj prostornega čuta? Telo mora imeti sedem voglov, torej ne ver no?o jih vidimo na podobi: Iz podobe je tudi razvidno, da ima čudno telo sedem ploskev, medtem ko jih ima kocka šest. Nasprotno pa ima enako število robov kakor kocka, namreč 12. * 100. Nedeljska križanka. Vodoravno: 1 avtogram, 8 om, 10 samum, 15 real. 16 emancipacija, 19 hrt, 20 tnala, 21 ni, 22 amen, 23 el, 24 Lear, 25 drevo, 28 oda. 19 oaza, 31 tog, 33 Irokez, 35 lirika, 37 Lvov, 39 enaki, 41 oniks, 42 dal, 43 avla, 45 oj, 46 gen, 47 Erivan, 50 repa, 52 Santander, 55 tema, 56 jeklo, 58 Niagara. 60 ata, 62 avion, 63 akrostih, 64 in. Navpično: 1 arheologija, 2 Verlaine, 3 tat, 4 ol, 5 Renata, 6 Amaro, 7 Mal, 8 OC, 9 Minerva, 10 S(turm) A(bteilung), 11 Aca, 12 mimoza, 13 ujed, 14 Manasija, 17 nad, 18 pivo, 20 te, 24 laik, 26 Rio, 27 okel, 30 Zrinski, 32 glavnik, 34 Enare, 36 Kse-non, 38 vladar, 40 kopati, 42 Diana, 44 vi, 48 rt, 49 nego, 51 Ema. 53 alo, 54 ras, 55 Tai, 57 ev(entualno), 59 rt, 61 an. ANEKDOTE Kralj Ludovik XII. je potoval po svoji deželi in je moral prenočiti v majhni krčmi. Zjutraj je zahteval za zajtrk jajce. Krčmar mu je hitro postregel, zahteval pa je za plačilo 20 frankov. Kralj mu jih je plačaL a je dejal: »Pri vas pa morajo biti jajca zelo redka!« »Ne jajca, pač pa kralji!« je odgovoril krčmar. Madame Sans Gène je bila že stara, pa je imela Se zmerom častilce. Bourbonski princ ji je nekoč rekel: »Madame, nič se niste izpremenili.« »Postarala sem se. Sire,« mu je rekla. »Sploh ne,« je trdil princ. »Ampak — saj mi je šestdeset let!« »To vendar še ni starost!« »Za katedralo seveda ne, za žensko pa.,« je menila velika ljubavnica. VSAK DAN ENA DISCIPLINA javnost komaj opazila njegovo delo. Nobeno visoko, zlasti še materialno priznanje ne more ustvariti vedikega pisatelja! Podobno slabo skušnjo kažejo tudi drugi razpisi. Tako je pred nekaj leti razpisala Zveza danskih dramatikov visoko nagrado za najboljše dramsko delo. Razsodišče je izbiralo samo med novimi rokopisi. Naposled se je odločilo za neko dramo Thite Jensen ovc, sestre znanega pesnika Johannesa V. Jensens. Ali je ta nagrajena zgodovinska igra dobra ali slaba, ni znano, toda dejstvo je, da je ni hotelo nobeno gledališče uprizoriti in da tudi ni bila natisnjena. Nedavno so na nekem drugovrstnem odru uprizorili drugo igro iste pisateljice: bila je nenavadno slaba. Morda bi lahko pristavili tem podatkom iz Danske podobne skušnje iz drugih dežel. Koliko nagrajenih in senzacionalno razkri-čanih knjig je bilo že čez nekaj let pozabljenih. medtem ko marsikatero, prvotno ne-opaženo delo pridobiva na pomenu! Literarni uspehi so sploh poglavje zase. Potrjuje se vedno znova, da se v estetskih stvar rkvah ne dà nobena reč izsiliti ki prisiliti in da obvelja, kakor je dejal pesnik, saimo to, kar je zdravega. In o tem »zdraVju« za-čuda ne odlločajo samo »strokovnjaki«. Stoletnica «kladatelja »Ptičar ja« Pred sto leti, 19. junija 1842. se je rodil v St. Peter m der Au blizu Amstettena Cari Zell er, skladatelj mnogih popularnih operet, med katerimi slov; še vedno »Pti-čar« (Der VogdhändÄer). ZeHerjev rojstni kxa5 prireja za dneve od 18 do 20. junija jubilejne slovesnosti. Mož se je moral trdo boriti, preden ae je prebil do uradniške kariere. Bil je dolga leta c. kr. uradnik v ministrstvu za uk in bogočastje na Dunaju, svojo glasbeno izobrazbo pa je začel kot »Sängericnabe« in jo nato nadaljeval ob strani svojega rednega šolanja in vsakdanjega uradniškega dela. Ko je že vzbujal pozornost z uspelimi operetami, je dobili nekega dne ukor samega ministra Gautschai, češ da se za ministrskega uradnika ne spodobi, da bi se pri izvajanju operete pokazal na odru kot avtor operete. Malo da mu niso prepovedali komponiranje te lahke, vedre glasbe, ki je prinesla Dunaju več slovesa m koristi kakor razni — Gautschi. Razen »Ptičarja« je Zeller ugdasbil še operete »Obersteiger«. »Vagabunden« in »Kellermeister« ter spàsa! vrsto manjših zborovskih in instrumentalni h skladb. — Zeller je umri v starosti 56 let zaradi poškodbe na hrbtenici, ki si jo je nakopal ptri poledici; padel je prav pred parlamentom, ko je hatei tja z&radii odgovora na neko interpelacijo. Tako se je končalo v hudih mukah življenje skladatelja, ki je bil tipičen za nekdanji cesarski China j: avtor vedrih ki veselih melodij, kakor so prijale dunajski »Gemütlichkeit« m vsej tradiciji alpsko nemške lahke glasbe. Sloveči angleški pridigar Swift je sedel nekoč pri veliki pojelini zraven starejše dame, ki ga je moräla z neprestanimi vprašanji: »Gospod dekan,« je hotela slednjič de vedeti, »ako se zjutraj opazujem v ogledalu in sem vesela svoje lepote, ali je to greh?« »Ne,« je nejevoljno odgovoril Swift, »to ni greh — to Je zmota!« SCrercika * FIlmi za japonskega ccsarja. Generalni poročnik Imamura, vrhovni poveljnik japonskih čet v Nizozemski Indiji, je naročil filmskim operaterjem, da so začeli snemati filme o pokrajinah, šegah, navadah in industriji vseh tistih dežel, ki so pod njegovo oblastjo. Novi filmi bodo poslani japonskemu cesarju, da bo spoznaval razmere v pokrajinah, ki jih je zasedla japonska vojska. * Španski zunanji minister v Rimu. Na povabilo grofa Ciana sta odpotovala v Rim španski zunanji minister Serrano Suner in njegova soproga. Iz Madrida sta se odpeljala v petek. O pripravah za potovanje so bili obveščeni samo najbližji politični sodelavci. Od konca državljanske vojne je Suner zdaj tretjič obiskal Italijo. Prvič je prisostvoval slovesnemu povratku italijanskih legionarjev v Rim, drugič pa je spremljal generala Franca na sestanek z Musso-linijem, ki je bil na italijanski revieri. * Italijanski senator na Madžarskem. Bivši italijanski minister za narodno vzgojo Balbino Giuliano je prispel v JtSudim-pešto. Udeležil se je letne za'KljuCne slovesnosti v Italijanskem kulturnem zavodu za Madžarsko. Ob tej priliki je predaval kot predsednik italijanskih kulturnih ustanov o sodobni kulturi. * Spet dovoljena prodaja voznih listkov prvega razreda. Po najnovejšem odloku prometnega ministrstva se od sobote 20. t. m. ukinja določba z dne 28. marca 1942 glede voznih listkov potnikov prvega razreda. Od omenjenega dne dalje so vse postaje v Kraljevini pooblaščene spet izdajati vozne listke prvega razreda. * Plodonosno kolonizacijtko delo. Iz Rima poročajo: Od 1. januarja do 31. maja je bilo z državno podporo razdeljenih in sestavljenih 878 novih naseljenskih hiš za 964 družin v skupnem znesku 64,102.128 lir. Nadalje je bilo 112 družinskih hiš razširjenih za skupni znesek 6,642.022 lir ter 427 hiš popravljenih in zboljšanih za bivanje za skupno vsoto 26,711.577 lir. Slednje gredo v korist 465 družinam. * Madžarski kulturni teden v Milanu. Madžarski vladni odposlanec, pooblaščeni minister in tiskovni šef Anton pl. Ullein-Reviczky je bil ob svojem prihodu v Milano slovesno sprejet. Po otvoritvi madžarskega kulturnega tedna je milanski župan Gallarati Scoti priredil gostom na čast slavnostno večerjo. Madžarski odposlanec je v zdravici izjavil, da Madžari nikdar Je bodo pozabili, kolikšno hvalo so dolžni Mu-ssoliniju in italijanskemu narodu. Rekel je, da so Madžari za vse čase vklenili Duceja v svoje srce in to v znamenju zveste hvaležnosti. Madžarski odposlanec se je s spremstvom odpeljal v Streso (Lago Maggiore), kjer je gost milanskega župana in milanskega zavoda Istituto di Alta Cultura. * Smrt viteza železnega križa. Pri hudih napadalnih bojih v Marmariki je bil 27. maja nevarno ranjen nemški polkovnik Hans Lewin pl. Barby. Bil je odlikovan z iteškim križcem železnega križa. Za dob- nimi ranami je zdaj izdihnil. Njegov polK je izgubil zelo pogumnega poveljnika. * šahovski turnir v Solnogradu. V drugem kolu šahovskega turnirja je Klaus Junge proti Keresu igral katalonsko otvoritev. Po premočni pozicijski igri je dosegel slednji ugodnejšo končnico. V časovni stiski je nato Junge izgubil še figuro in se je vdal. Bogoljubov se je branil proti fitoltzu s Caro-Kannovo obrambo. Po natančni pozicijski igri je prišel Bogoljubov v prednost, Šved pa je igral vztrajno in res je Bogoljubov napravil grobo napako in izgubil. Schmidt je začel proti dr. Alje-hinu igro z damski m kmetom. Svetovni mojster je v srednji igri spregledal dobljeno pozicijo, toda Schmidt tudi potem ni najbolje nadaljeval in je končno spregledal mat Stanje točk po drugem kolu je naslednje: Keres, Stoltz 1 ln pol, dr. Aljehin, Bogoljubov 1, Junge in Schmidt pol. * Bolgarski orkester gostuje na Madžarskem. Kraljevski simfonični orkester iz Sofije je prispel 10. t. m. pod vodstvom Dimitrija Popova v Budimpešto. Popov je profesor sofijske glasbene akademije in dirigent sofijske kraljeve dvorne opere. Orkester je bival 4 dni v Budimpešti in je priredil 11. t. m. velik koncert v Domu madžarske kulture. Bil je gost madžarskega vojnega in prosvetnega ministrstva. * Nevihta s silno točo v Bielli. Oblasti so sedaj nekoliko pregledale ogromno škodo, ki so jo napravile nevihte zadnjih dni na tovarniških napravah tekstilnega industrijskega okoliša v Bielli. Med nevihto je padala silovita toča, katere posamezna zrna so tehtala do 50 g in imela veličino kurjega jajca. Toča je zdrobila vsa okna pri tekstilni tovarni, tako da je treba pospraviti cele stote razbitega stekla Močno je poškodovala tudi stroje ter uničila precejšnje množine izgotovljenega blaga, pol-izdèlkov in surovin. Mestoma je bila toča tako gosta in huda, da je ranila precej delavcev, ostali pa so se morali zateči v protiletalska zaklonišča. Nič manjša ni škoda, ki jo je povzročil naliv, ko je nevihta dosegla svoj vrhunec in se je utrgal oblak nai Biello. Voda je vdrla v poslopja ter je poplavila skladišča blaga, stroje in skladišča surovin. » Zemeljski plaz v Ivrei. V Quassolu pri Ivrei so zadnji nalivi zmehčali zemljo, da se je udri ogromen zemeljski plaz v dolino. Posebno prizadeta je bila vas Borgo Franco, kjer je bilo popolnoma porušenih osem hiš, 11 drugih pa občutno poškodovanih. Mnogoštevilne družine so ostale brez strehe. Fašistična zveza je takoj uredila zasilno pomoč prizadetim ter se lotila očiščevanja razvalin in zavarovanja ogroženih poslopij. Pri tem delu so ji pomagale vojaške ženij-ske čete ter gasilci okoliških vasi. Prvotno so mislili, da je tudi število človeških žrtev zelo znatno, na vso srečo pa se je izkazalo, da jih je pri štetju ol 500 prebivalcev manjkalo le nekoliko, pa še ti so že bili v oskrbi raznih bolnišnic in zasebnikov. človeških žrtev je doslej ugotovljenih 7. Med temi je neka Margerita Guglielmi, mati dvojčkov. V hiši Guglielmovih so stanovali tuli trije maloletni nečaki. Hiša je še vedno popolnoma zasuta v zemeljskem plazu in doslej ni bilo mogoče odkopati nobene izmed žrtev. Poleg teh šestih smrtnih ponesrečencev je bil zasut v neki drugi hiši še štirinajstleten deček. * Sodobne naloge delovnega urada. V sedanji vojni je posebno zaposlen delavski urad v Linzu. Urad obsega področje mesta in šestih okrožij, koder se je zlasti zadnja leta močno razširila industrija. Letno oskrbuje ta delavski urad povprečno 450.000 oseb. Tu pa niti niso všteti tuji delavci, ki prihajajo v veliko prehodno taborišče delavskega urada v Linzu, kjer jih zdravstveno pregledajo, nakar jih pošljejo dalje v Nemčijo na delo. Delovni urad v Linzu zaposluje tolmače datante naslova ali t» lifro L S.—. Brivskega vajenca ali vajenko sprejmem takoj. Prime, Dolenjska c. št. 20. 8046-44 Beseda t — JO. taksa —.60. ta daianie naslova ali ca lifro L 2.—. Pohištvo Beseda L —.60. taksa —.60. n datante naslova ali z? lifro I ».—. , Prodamo moderno orehovo ln 1 hrastovo črno polltlrano Jedilnico, preproge, pisalno mizo, 2 pisalna stroja, krojaški šivalni stroj, malo rabljen in razne druge predmete. — ABC. Ljubljana. Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška. 8057-12 Kupim Beseda L —.60. taksa —.60 'a datante oaslova ali « lifro l 3.—s Prazne steklenice od Jekocltrola, Tonovlna, Efetusina ln Eukalclna, očiščene kupujemo, čer hostaklo. Resljeva c. 8. 7993-7 Beseda L —.60. uksa —.60. u datante naslova ali za lifro L 3.—. od ti a Stanovanje 3 sob,, prltlklln, brez kopalnice, strogi center, oddam. Natančne ponudbe z opisom družine na ogl. odd. Jutra pod »Točen, snažen«. 7835-21 Iščem prazno ali opremljeno sobo s souporabo kuhinje. enosobno stanovanje ali sobo s štedilnikom. Pomagala bi v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 777«. 8060-21a Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Florljanska ul. 31. 8055-23 ES M WM Jutra« Stanko Vinu*. - Za Narodno tiskarno d. d. kot ttokarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.