cdobl*m*...
C ^V* »AEODA^
' ^ ® \NARAVNQer NA
• O M.HMJI
- $ \-
ClTAJTX,	VAS KAKIMA
i GLAS
Xo. 187 — Stev. 187 — VOLUME Ul. — 1JETN1K Lil.
- LI«t slovenskih delavcev v Ameriki, -
Reentered m S^ond 01«m Matter September 25tb 1940 st the Post Offic e at New York, N. Y., under Art of Centre*,, of March 3rd. 1879.
BUYCK73BI WAR BONDS
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 25, 1944 — PONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
RUSI NA SLOVAŠKEM
Rdeča armada je včeraj vdrla 25 milj v Čehoslovaško. - - Kot poroea Moskva, je rdeča armada prišla iz južne Poljske eez Lupkov prelaz
v
na (>Iioslovasko in je zavzela Hunienne. 25 milj v notranjosti dežele. Ob istem času so Rusi prekoračili južno madžarsko mejo in se bližajo Szegedu.
i
Moskva naznanja, Ha so Rusi pri vpadu na Ct-hoslovaško porazili	in 101. nemško in-
fanterijsko divizijo. Nekateri.Rusi so vdrli na Čehoslovaško čez Lupkov prelaz, drugi pa čez Ileskide.
Rdeča armada jo v petek zavzela glavno mesto Estonske, Tallinn, malo nižje proti jugu pn je prodrla do morja pri Paernu ter s tem Nemcem odrezala pot za umik iz severne Estonske.
Včeraj s0 tudi ruske bojne ladje, ki so "bile tri leta zaprte v Kronstadtn pm<* odplnle na od-prto morje in so zavzele pristaniške Baltik ju-gozapadno od Tallinna.
Mornariški aeroplani bombardirajo nemške ladje, ki vozijo vojake iz Estonske. V solwito je bilo potopljenih pet transprotuih parnikov in sicer trije zapadno o«J estonskega otoka Oeso-la, eden v Liha vi v I.etski eden pa j ugo zapadno od Veutspilsa.
MALINOVSKI PRODRL NA MADŽARSKO
Druga ukrajinska armada maršala Rodionn
Malinovskega je r petek zavzela Ara d na Madžarskem. Pred rdečo armado lezi sedaj sa-ma velika ravnina in edina naravna ovira so Tisa in njeni dotoki. »S svojo armado v Slovaški in na jugu v madžarski planjavi Rusi ogrožajo Nemce na Madžarskem, da bodo zajeti.
V	Estonski jo leningradska armada maršala l.eonida A. Govorov« najbrže obkolila veliko nemško armado, ki so no bo mogla roditi. Ku oddelek rdeče armado, ki prodira rtb TalHnn-V i rt >u železnici. jo zavzel železniško križišče Rapla. '?() milj južno od glavnega mosta, nato pa se je obrnil proti jugozpadn in zavzel Mnre-jamaa, 14 milj dalje ter 45 milj od Virtsu, ki je še edino uporabno pristanišče, katerega so more sovražnik poslnžiti pri svojem begu s plitvimi ladjami.
V	južni Estonski je tretja baltska armada generala Ivana Maslen i kova zavzela Nino, 30 milj sevorozapadno od Valge ter stalno potiska Nemce proti Rigi.
Maslenikova armada brez prestanka napada na 60 milj dolgi fronti severno in južno od Val-miere, ki je bila zamota v soboto in skuša pio-dreti do morja ter zajeti nemško armado.
Druga baltska armada generala Andreja -Te remenka, ki se ibori na jugu tretje armade mar Sala Maslenikova, je zavzela Skriven. 43 milj jugovzhodno od Rige ter železniško postajo Tanrupe, 44] milj vzhodno od Rige.
VLADA ZA NEMČIJO PO VOJNI
Zanesljivi viri v AVashingtonu poročajo, da je prišl-o do popolnega sporazuma med Združenimi državami, Anglijo in Rusijo glede okupacije in vlad'e v Nemčiji po vojni.
O tem sta obširno razpravljala na svoji konferenci v Quoboeu predsednik Roosevelt in angleški premier Winston Churchill in 'l>osta o tem še razpravljal:! posredno ali neposredno z maršalom Stalinom.
Po sedanjem načrtu 'l>o Nemčija razdeljena v tri zemljepisne delo. katerim bo stal na čoln "visoki komisar", katerega bo za vsak svoj del imenovala država, ki bo pokrajino upravljala.
Rusija bo dobila oblast nad vzhodno Nemčijo, vključno Prusijo. razun Berlina. Vladal bo ruski viski komisar, ki bo odgovoren samo Moskvi. Ostali del, izvzomši Porenje. kjer l>odo srotovo imeli nekaj oblasti Francozi, bosta o-pravljali .Vmerrka in Anglija.
Amerika bo upravljala južni del Nemčije, Badiensko in Bavarsko in visoki komisar bo odgovoren samo AVasihiugtmi.
Severni d H Nemčije z velikimi pristanišči bo pod anirleskim visokim komisarjem, ki bo od-gvoren Londonu.
Vso tri velesile pa bodo skupno gospodarile v* Berlinu in bodo imelo skupno komisijo.
Odl»or, ki razpravlja o upravi za zasedeno Nemčijo, ima nekaj težkoč pri tem, ker nekateri člani o<!born zahtevajo za Nemčijo "mehko", drugi pa "strogo" vlado. Veliko presenečenje je povzročilo naznanilo, da ameriške vojaške oblasti v Angliji priporočajo "mehko" postopanje z Nemci.
Za vlado v Nemčiji bodo postavljeni civilisti, ki bodo odgovorni samo vsak svoji vladi. Civilni upravitelji ibodo šil v deželo, kadar bodo armade zasedle kak dol deželo. Vojaške oblasti bodo imele nalogo prijeti vojne zločince in jih postaviti pred sodišče, toda pod nadzorstvom civilnih oblasti. Naloga civilnih upraviteljev bo nadzirati industrijsko demobilizaeijo Nemčije, razdelitev živeža in prehod v normalno gospoda rstvo.
Zračna armada rešena
Angleška drugi armada je navzlic silovitenu sovražnemu ognju v nedeljo prekoračila Neder Reno ter prebila sovražni obroč okoli zajete zračne armade pri Arnhemu. Ameriški padalci, ki prodirajo od Nijmege so vdrli dve milji v Nemčijo ter so od severnega konca Siegfsledove črte oddaljeni še sedem milj.
Nemci porablja^ pohabljene vojake
, NomK v zadnjem poskusu držati zaveznike od svojo meje, uporabljajo za obrambo vojake, ki v vojaškem ožim niso niti najmanj sposobni za vojake. HVerioij TTimmler kot komisar za splošno vojaško sln/.b.i je dal preiskati vse bolni nice in je vsakega, ki je imel kaj vojaške izurjenosti in more stati na nogah, poklical pod zastave, da brani domovino.
ARETACIJE NA HRVAŠKEM
Kot poroča švicarski list "Gazette de Lausanne", je po eeli Hrvatski zavladal velik teror. ker so Dalmatinci pokaza -zeli veliko veselje, ko je prise* glas, da so se v Dalmacciji izkrcali Amerika nci i m Angleži.
"Aretacije in izseljevanje se dogaja vsak dan," poroča list. In divizija Prinz Eugen von Savoj je odgovorna za smrt starih ljudi in otrok med Splitom in Sen jem."
Hrvaški vnanji minister pa je v Berlinu proti temu postopanju protestirat in divizija je bila odpoklicana.
List dalje pravi, da gestapo posebno ostro nastopa proti privržencem voditelja hrvaške seijaške stranke dr. Mačeka. Podpredsedniku seljačke stranke Kosuticu se je s pomočjo kmetov posrečilo pobegniti v osvobojeno ozemlje.
Ker se boje. da bi dr. Maček pobegnil iz zapora, so pomnožili njegovo stražo in ga ne morejo obiskati niti njegova žena, niti njegovi otroci.
POLJSKI GENERAL MORA ITI
S^jss**!** -ministrski h«**?* p*1**«	t1 z:
Zračna armada, ki je pred; enim tednom pristala ob sever-j nem bregu Rene, že doibiva' vojne potrebščine in je bila re-! sena pred silovitimi nemškimi napadi.
Najprej so do zajete armade prišle prve straže druge angleške armade, pozneje pa so pričeli prihajati močnejši oddelki. Zavezniški glavni stan poroča, da je bilo z obkoljeno armado postavljena samo"oz-ka zveza'". Nemci so z močnimi napadi skušali prebiti zvezo, toda so biPi odbiti z velikimi izgubami.
Angleška druga armada, sedaj nabija Nemce od Nijinege-na do Arnhema, Amerikanci. z a rti le ri jo obstreljujejo Sieg-friedovo črto in ravno tako tretja. armada generala Pattona juy.no od Met za prodira proti nemški meji.
Druga angleška armada je tudi vdrla v nerrifcko zemljo jugovzhodno od Nijinegena, ko jo zavzela Book, eno miljo v nemški zemlji.
. Zavezniki na štirih glavnih krajih prodirajo proti nemški meji in v Holandski so Nemci izgubili upanje, da bi mogli držati r-rto. kajti Kanadčani, ki so vdarili čez Antwerp-Scheld'e kanal pri Tx>ctenburgu, so izgubili stik z nemško armado. Nemško poročilo naznanja, da so jo nemška armada umaknila čez iSehelcIe.
Nek angleški letalec jo sporočil, da se Noei umikajo skozi 24 milj široke vrzeli med Arnlie-moni in Tjssameerom.
V	zapadbi Franciji se Nemci še vedno drže v Calaisu navzlic močnemu angiekemu artilerijskemu ognju.
V	namenu, da presekajo zvezo drugo angleške armade z obkoljeno zračno armado, so Nemci posebno močno napadli pri Veghedu Ob glavni cesti med Einhovenom in Nijmege-
Nemci se utrjujejo vzhodno od Rene
Nemci z veliko naglico pripravljajo obrambe vzhodno od Rene, ker vedo, da bo vojna prej ali slej prišla v Nemčije. — Utrdbe gradijo zelo hitro in pri tem branijo Siegfriedovo črto, da tolrko več pridobe na času.
Mostove če/. Relio so poduii-rali, da jih razstrele, kadar
zamejne vlade v Londonu, je sporočil poljskemu pred. sedniku Vladislavu Raczkiewiczu, da je njegov kabinet sklenil, da mora general Kazimir Sosnokowski, poveljnik poljske armade ali odstopitji ali pa bo odstavljen, ker je general Sosnokovski vodja skrajnih poljskih naejonalistov, ki so nasprotni Moskvi.
Kabinet je predsedniku Racz-
kiewiezu priporočil, da od ge-generala Sosnkowskega zahteva, da odstopi, ker je 5. septembra kritiziral zaveznike, da niso pomagali poljski podtalni armadi v Varšavi. Mikolajczyk posebno *povda rja, da je general Sosnokowski preprečil, da ni prišlo do sporazuma med Poljsko in Rusijo, ko je bil Mi-kolajozvk v Moskvi in tudi An-
"Dvaj-set vojakov, oboroženih do zob, straži dr. iMaoeka in jim je naročeno, da vstrele vsakega, ki bi se mu hotel približati," pravi list. "Okna njegove celice so zabili a deskami in ima ves dan samo električno luč, kar zelo škoduje že tako slabemu njegovemu zdravju."
glija in Amerika zaradi tega Poljske ne podpirate več v njenih pogajanjih z Rusijo.
Mikolajzevk se je pokazal, da je nasproten radikalnim Poljakom in podpira poljski odbor za narodno osvobojenje, ki ga podpira Moskva.
Po poljski ustavi ima samo predsednik pravico ostaviti vrhovnega poveljnika poljske armade. Oeneral Sosnokowski je prijatelj predsednika Raezkie-wizea in se more držati obljube, ki jo je dal Sasnokovs-kemu 30. novemtora 1939, da ga more odsloviti samo na priporočilo kabineta. In poljski vladni krogi pričakujejo, da bo predsednik "še pred koncem tega tedna generala Sa«nikovskega odslovil.
Ako bo general Sosnkowski
landskem, da ojaci drugo angleško armado generala Miles C. Dempseva. Vojake je pripeljalo 1;>00 transportnih in jadralnih aeroplanov.
Poročila s fronte pravijo, dA so ameriški padalni vojaki odvrnili nemiski pritisk na zajeto angleško zračno armado.
Nemška plinska tovarna bombardirana
Prejšnji teden so zavezniški bombniki Ibombardirali Darmstadt in zadeta je bila tovarna za izdelovanje plinov. Plin je uhajal iz tankov in se razširil po mestn in nekaj ljudi se je zadušilo.
odstopil, ali pa 'bo odslovljen, se bo poljska zamejna vlada mnogo ibolj približala Moskvi in poljski armadi, ki se bori na strani rdeče armade. Ministrski predsednik Mikolajczyk je že predlagal, da se sestavi vlada, v kateri bo zastopan tudi odbor za narodno osvobojenje.
n
dospejo Amerika nci na zapadni brei; velike r«*k«'.
Ko Nemci prihajajo na Reno dobivajo novo orožje, ker so ira izgubili, ko so se umaknili i/. Francije in Bi'Lgije. Tudi policija dobiva poj>olno vojaško orožje za obrambo. Vse to kaže, da nemško vrhovno poveljstvo poj>ohionia priznava, da SiegfriiMiova črto iw> silnib ^a-vezniškili vdarcih ne bo mogla več dolgo zdržati in se hoče pripraviti na odločen odpor ob vzhodnem bregu Rene.
Ameriška inranterija v Sieg-friodovi črti se bori proti utrjenim stolpičem in se ji ni treba braniti proti artileriji, kajti to|»ovi so obrnjeni proti zapadli in niso bili postavljeni za splošno obramlto na vse strani.
Odkar so zavezniki vpadli v Francijo, je bilo vjetih nad ."MX) tisoč Nemcev. Koliko jih je bilo ubitih, ni znano, toda -število seže visoko v sto t is oče.
Nemci se sedaj bore na svoji, zemlji in zalagalne črte so mnogo krajiše, zato se morejo Nemci bolj trdno držati, kot pa v Normandiji in drugih krajih v Franciji. Nemške divizije pa so vsled bojev v Normandiji zelo oslabljene in so morale biti izpolnjene s starejšimi vojaki, ki niso dovolj izvežbani za mo-dlerno vojno. Lahko se tedaj reče, da nemška vojska stoji na svojih zadnjih nogah, ki so zelo slabe.
Samo še obup nacijev, ki nimajo ničesar izgubiti in stroga disciplina drži armado, da se drži in se ne vstraši niti smrti. Zaradi velike zavezniške premo či v zraku Nemci ne morejo pričeti nobene večje protiofen-zive in zaveznikov ne morejo vreči iz svoje zemlje. Zaveznike morejo samo še nekaj časa zarževat i.
Najboljše vojake je Nemčija že izgubila in svojo domovino branijo samo še stari možje in mladi fantje, ki niso posebno dobro izvežbani in tudi ne dovolj utrjeni, da bi nvogli zdržati silovito močne zavezniške vdar-eo. Zavezniki pa stalno dobivajo sveže in izvežbane čete in vsled tega je usoda Nemčije zapečatena.
BOJI V ITALIJI
Pol gotske črte prebite
S silovitimi vdarci sta ameriška peta in angleška osma armada razbili celo vzhodno polovico 115 dolge gotske (črte in Nemci se naglo umikajo. A-merikanci os se približali Bo-1 ogni na 15 milj.
Amerikanci so zasedli gorske višine in z njih že vidijo Pad. To poročilo s fronte pravi, da je po desetdnevnih bojih gotska črta ostala samo še velik kup razvalin. Futa prelaz, 28 milj južno od
in Nemoči ga niso mogli več držati. Vsled izvanredno močnih vdarcev se Nemci niso mogli zdržati v pripravljenih u-trdbah in so zapustili svoje postojanke zapadno od prelaza.
Angleška osma armada je prebila Rimini-Bologna železnico .štiri milje zapadno od Rimini, ki je oporišče gotske utrjene črte ob Jadranu.
Vesti
Nemška križarka drugič potopljena
Poročilo iz Norveške pravi, da se je potopila 8000-tons k a nemška križarka Koenigsberg v Laksevaagu v Prusiji, kjer je bila v popravilu. — Angleški bombniki so križarko potopili leta 1940, Nemci pa so jo zopet dvignili in jo poslali v ladjedelnico v popravilo. Kot pravi poročilo, se je kri žarka potopila, ko se je prevrnit popravil ni dok.
Caruso dobil papežev blagoslov
Piet
ro Caruso, ki je bil policijski načelnik v Rimu tekom nemške okupacije in ki je bil v petek vstreljen, ker je Nemcem izročil talce, je pri usmrtitvi i-mel v rokah rožni venec, ki ga je blagoslovil papež Pij XXL Polog tega mnje papež podelil še posebni blagoslov.
Vatikanski list Osservatore Romano pravi, da jo Caruso jetniškega kaplana poslal k pa^ pežu in ga prosil za oproščenje, ker je pnst.il aretirati ljudi, ki so izkali zavetje v katedrali sv. Pavla.
*
Rusi pripravljeni na veliko ofenzivo
Angleška radio postaja je sporočila uradu za vojne operacije v Washingotnu, da naznanja sporočilo iz Moskve, da so ruske priprave za veliko o-fenzivo velikanske. Mefl novimi četami je nad en miljon nanovo izvežbanih vojakov. *
Hrvaški vojaki se vežbajo v Avstriji
Zagrebška radio postaja je 18. septembra naznanila, da se vežbajo hrvatski kvizlinški vojaki v Stockerau v Avstriji pod nemškimi častniki. O nežbanju so vzeli tudi
Bologne. in ki je sredi gotske .filmske posnetke, ki so jih ka-črte, je nepričakovano naglo zali na Hrvaškem in so si jih
padel. Zavezniki so splezali na višine levo in desno od prelaza
Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne
smožnosti.
ogledali zastopniki Paveličeve vtfade, hrvaški vojni minister admiral NikolaSteinfel, mnogo
hrvaških častnikov in ustaši. *
Nemci puste odnesti amjence
Ameriški infanterijski oddelek je bil obkoljen v nekem go-zd>u zapadno od Metza. Gnezdo nemSkih strojnic je bilo od njih oddaljeno komaj 25 jardov. Ne kaj Ameri'kancev je bilo ubitih, poleg njih so ležali ranjenci.
Ranjenci so vzdihovali, molili in vpili. Najbližji nemški vojak tega ni mogel prestajati.
"Odnesite svoje ranjence," je zaiklical ^cmec v izbomi angleščini.4 4 "Prenehali bomo streljati toliko časa, da odnesete svoje ranjence."
"Ali zares mislite tako T" vpraša Pvt. Lvman E. Lehr-burger iz Brookline. Mass.
"Res,1' odvrne Nemec. "Od-nesite ranjence in nehajte vpiti."
Vojaki so odnesli svoje ranjene tovariše.
Obkoajeni Amerikanci so morali biti na kak način osvobojeni, ker drugače tega poročila ne bi bilo. Kako so bili rešeni, ni znano.
HU8 NAHODA "—NEW lOtt
MONDAY, SEPTEMBEB 25, 1944
VBTANOnJEN L. 1B9I
T?r
GLAS NARODA
croica or nu pmplt
•C abort
tatu enturr, n*w tork u, h. x.
99
51*t Year

OtlUfdlTl,
OA ono uro tiui list u edbuženb dbžiti nv canadoj
rr.—: ZA POL unl «&60; ZA CHTRT USTA «2.—.
- -- OB DVNAJSTI URI
Osvobodilna borba, ki je b:- si varnosti in resničnosti. Naj-la spočeta najprej t Jugosla-j večja tragedija precejšnjega VU" — prvi boji proti Nemcem deia slovenske duhovščine je,
Churchill in Roosevelt sta se spet sešla
Minister*ki pi*odsed>o<lnik Churchill jo spel v Quelxvu, 'v.vr j«' imej vrsto »ostankov s predsednikom Rooseveltom. Vsaka izmed projšnih soj jo prerokovala vojno razvoje vo<* jih važ-;i«»-tt. tako bo tinli ta sestanek najhržo potrdil isto, no da bi
l>ilo kako izjeme.
•'Tod a, ko jo Nemčija oč i vidim na robu skupnega }X>raže-i ;a. vso kaže, da so sedanji sestanki sklicani radi vojaške vlado \ NVm<*iji, kakor tudi radi osnovnih vprašanj, kako bodo združeni narodi reorganizirali Evropo.
.Vepot rje na poročila pravijo, da jo Churohill vznemirjen uie«ic Rusov, čo ImkIo okupirali I »albansko ozemlje, in da se Mr. ChnrehiU Iniji, da «l»o Mr. Stalin posknval nadvlada t i ta <!.•! KvrojH', no da bi vključeval Ameriko in Anglijo. O Mr. * liurchillu t tal i pravijo, da odobrava ustvaritev posameznih neodvisnih katoliških državic na BaQkanu, da bi bilo iste nekaki odhijači napram mogočim ruskim ambicijam.
"(V hoče Rusija pro vzet i to balkansko deželo. mi pač ne vidimo, kako bi mogel Mr. UhurchiH ali Mr. Roosevelt to preprečiti. (Jotovo, ameriški narod ne bo tako razpoložen, da bi '<ijamčil sigunuvKt nekaterih protiruskih odbijalmh državic. Krav tako tudi no bi bilo modro, da bi poklali močne ameriške čote na Balkan, in to samo v namen, da bi uničili ruski načrt. Kroz dvoma l)o Rusija diktirala svoje pogojo po končani vojni v som tistim deželam, katore bo zasedla. Prav tako moramo l>i1i pripravljeni mi sami, da storimo isto in tudi z istim po-Viiarjanjem.
1 zgleda že zolo jasno, da bo angleško-amorlškemu pri-zadovanju najboljšo slnžfflo to, da so izvo<lo vojaška okupacija in vlada na kolikor mogoče velikem kosu nemŠkoga ozemlja, prodno l»o podpisano premirje. <V 1k*Io armade iz zapada preplavilo Kemčijo, iu če bo ho j na črta an vzhodu bistveno ostala v ravnotežju, potom izgJeda, da bo amoriško in anglo->ko stališče pri mirovni mizi izmerljivo močnejše.
"Nofriodeii ne moro ddlžiti Rusijo, čo vzame ono, kar sama
• ne moro obdoli
Mr. Staliiw, <ka ni nič dru^ara, kakor popoln realist. Obrat
so pričeli na Gorenjskem, in Štajerskem že aprila in maja 1941 — je polagoma pronicala v ostale dele Ervrope in medsebojno povezala ogromno večino evropskih zasužnjenih narodov. Tako jo- pričelo vreti v samem prmrijaškem kotlu. Zbirale so se oborožene armade po gozdovih in goiah; v za-I'pfrku so so ljudje zatekali pod varstvo jelk in smrek iz najrazličnejših vzrokov. V glavnem, da si rešijo 20I0 življenje pred prnsijaškimi kaniba-li, kasneje so nastalo iz pro-gnancev prave vojaško organizirane enote z izdelanimi političnimi načrti.
V Sloveniji so so zbrali vpli
p: eo svo.n narodom, ki jo ,4ostal praznih rok v šapah podivjanih fašiste vskih zveri**, kakor jo to tako prepričevalno povedal lansko leto Jože Vidmar. Te domoljubno ljudi jo vezala ena sama misel: združiti v teh najtežjih časih vse narodne silo za skupno enotno borbo proti -kupnemu in enotnemu zavojevalcu. Preprosta misel preprostih si (»venski h ljudi....
tiotovo bi bilo naivno misliti, da bi moula nesreča, ki se jc zvalila s tako krutostjo na mali slovenski narod, zabrisati vse svetovno nazorske raz-Iko. ki so (so tako mogočno izkristaliziralo iN Slovenci v zadnjih ;jO let. Toga srotovo nihčo ni zahteval, še manj pa pričakoval, saj za tako pozabo ni bilo prav nobenega vzroka in tudi nobeno potrebo.
Kaj so zahtevali mladi borci
je,
da je v svoji zaslepljenosti tudi še po 21. juniju 1941. z ognjem in mečem udarjala po Sovjetski Rusiji, ki jo s tem dnem postala najmogočnejši steber Združenih narodov in najtrdnejšo jamstvo za osvo-hojon(jo slovenskega naroda. Tako *e je del slovensko duhovščino postavil v vrste sovi ažnika, s tem pa jo ta del dovolj očito dokazal, da £11-šteršičevi nauki z njegovo smrtjo niso bili izbrisani...-
V majniškem gibanju! 1917. jo slovenska duhovščina brez obotavljanja in s polno zavestjo pod taktirko pok. škofa dr. Jearliča pustila katoliško Avstrijo na cedilu in s srceni in
a proti idu. Lota za-topnost i nI bilo. Med Rimom in Moskvo si jo del slovensko duhovščino izbral Rim, Rim, ki jr izgubljal v očeh preprost o-qra naroda razlike med vatikanskim in kvirinnl-kim delom. Slovenskemu zgodovinarju so bo gotovo vrivalo vprašanje, zakaj take razlike med 1. 1917 iu 1941? Vziokov bo •gotovo \£č. A led njimi hod o mnogi celo zelo zamotani. Med najmanjšimi gotovo ni vprašanje stranjcarsko političnega monopola. Ta vzrok pa bo zgodovina ovrgla, ker -o domovinski interesi pri vsakem kulturnem. narodu postavljajo prod -traukarske koristi.
^Cogoče bo kdo odgovoril, da jo nastala ta u>odna razlika samo zato. ker jo bil v p m* i vojni Rim na zavezniškem, o-zemilju, v sedanji vojni pa na sovražnem. Kdor pozna stran-
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem slovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezan?.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
RAZGLEDNIH
DOLARSKA IN ZEMLJIŠKA VREDNOST
ji j- i* Km« ci ikarsko-politioua ozracia, ki so -jxnn'Jadi leta 1941? Samo , j , 1	, *...
. , • u-i it- .vladala pri nas v zadnjih 2o tisto, kar je bdo pokolenjemU , '	,
i * im-	X V- ^ ijetin, bo v tem odgovoru na-
leta 191/ samo ob sobi zastop- v . .	, .
nn stvar. Mogoto je bila J,"1 .^OVOi,nokaJ Wnostno-
razlika v lotn, da so I. 1917 vJPdra;..< " J0, ';,ko- P° om JC doklaraei^kon. -ihanju	ka.ko ,, 3« r,vo-
padniki S.L.S. lakoi pomoli J.** del	duhov,,,no
dočnost- Proprirani smo, da
smatra potrebno za rusko varnost, in nihče ne moro obdolžiti "i™ tokovom časa, ]>otrob in . , .	_ ,
Mr. Stalina, ni nič dru^a, kakor popoln realist ObmtiJm*3»o*tL Tega spomladi 1. 1941 l^ga dela slovensko duhovse;-
pa morata biti UuK Mr. Roosevolt in Mr Churehill ormri njihovi naslednji niso znali in ^111	l1.1™.110^
..i;	.	. .	nun.mu pripra- ■»	duhovnika v ljubljanski okoli-
\Ijena, da zameta mirovna podajanja no istom inčinu	7-aio pokolenje ostalo v . . . . . J 4 , . .
i ...,«« jmi i i, M na< inu.	.	. »ci, ki mi jo pred sedmtimi leti
44V.lS. i; .	, ,	zgovodini političnega življenja . , ...	, ,
^ajlnj)j iLspc»en posredovalec bo tisti, ki Ik, imel naj- hlmonoov Unismin v ruwAnt-itrdl1' dfl	linW'e kot vemi
boljše karte v rokiih."
(To jebifl uredniški članek, ki je iz.šelv ''Dulntli Herald", dne 11. septembra. 1944.)
Kako se registrirati in kako voliti
Vsakdo, ki jo ameriški dr- York, štiri mesece v Greater za vi jan, mojega ali ženskega New Yorku, ter vsaj 30 dni v
pola tor star 21 let, bodisi tu-rojoiii ali liatundizirani ima pravico voliti na volilni dan 7.
novembra.
Vaša dolžnost kot dobri A-mori."a«i je, da greste volit. — ampak no morete voliti, ako se no ri-iristrirate. Ako živite v *«n a t or Xow Torku, se mora-to registrirati osoflmo.
< as za registracijo letos je odločen v tednu od 9. do 14. ok-»ra, to je od pondeljka do sol»ote vključno, ter ure za re-gistraeijo so: in sicer od pon-<leljka <lo petka (od 9. do 13. okt.) od 5. ure popoldne do: 10.30 zv<*čor; V soboto, 14. oktobra pa ml 7. ure zjutraj do 1O.:J0 zvečer. Registrirati se morate na Vasem voJilnem pro-^toru v okraju kjer »ta nuje to. Vsak tak prostor bo imel od zunaj napis: Board of Elections Meets Here**. Ako slučajno V an ne bi bilo znano, kje se lak prostor nahaja, tedaj vprašaji« policista ali katero drugo osebo, ki na to stvar I kjIje raauroe. pa Vam hcylo pokazali.
Da se (boste zamogli registrirati
in rotiti, morate živeti wsaj eno leto v državi New
Vašem volilnem okraju
Volilni dan 1>o lotos v torek dno 7. novembra. Vaš volilni prostor bo najbrž na istem prostoru kakor prostor za registracijo. Ako bi bili v dvomu, tedaj vprašajte t oz. Vatšega
Slovencev zapisano z nezadost-i, .	^ . ,
ilalion ali nemiour, kakor .pa no o<*eno.	. L .	. . ...
c,, , ...	„T „ kot "lioJjscvizirani" Slovenec.
Strankarski vcl.rm S.L.S. To	, da sta , B,n.
jo drnla ,poplbna ,n usod- venskemu flullOTni(i;u italijan na zn<ola monopol,zaege vso-lstvo	nu<Jiu
sa slovonskoara Javnega z*. . 7ados(na jan^v:1 z;l zvp. Ijonja. V loj dobi - to bo ^ li{a •„. I<V) w vpraJal k • pr,-tra,»ik. zgodovinar lahko -0 ^ |mj; Itali^a ,„
čija <4boljhe»viziran3kaj ta-
ugotovil — jo ostala S.L.S. brez glave in brez hrbtenice. Njeni razumni in izurjeni voditelji so le«rli v grob: dr. Janez Evangelist Krek, dr. Korošec, dr. Kulovec____Pravega
razumskega nasledstva ni bilo. Mjajše pokolenje S-L.S. se je grelo ob sadovih teh treh znamenitih politikov in držav-
prijatelja ah soseda, ki mu jejnikov, prepričano, da je dedi-ta stvar natančneje znano. Išči na zajamčena za vse večne \ Volilni prostori bodo odprti'č;;se. Starejše pokolenje S.L.S. od 6. zjutraj do 7. ure zveČčr. Volitve so tajne, tako da ne more nihče vedete za katere ste oddali svoj glas. fZato tudi se nikar ne prepustite prigovarjati od nikogar, ampak volite po svoji volji odnosno prepričanju.
Pravica in dolžnost za vse svdbodne Amerikance je. da se registrirajo in volijo.
Rojak« prodno, ko peilM* sa naročnino,
ako jo ▼am le prtročor
, TnttTKp 6TATS8
- mtri* ■
CANADIAN POSTAL MOm OBX>£&,
BBS I
pa je v senci teh treh velikih mož otopelo v gorečem' ekzo-kutivnem strankars>kem delu.
'Levo krilo &L.S., -ki se je naveličalo pravovernega dikta-ta, se je že pred vojno ločilo. Do preloma je prišlo za časa španske državljanske vojne, do prav posebnih ostrosti j>a med prvo sovjetisk o-finsko vojno. Takrat so še (krščanski socialisti postavili na lastne noge in so se zato spomladi 1. 1941 v celoti priključili Osvobodilni fronti Užaljena S.L.S., ki j.i v novent gibanju ni mogel biti zajamčen monopol, pač pa samo enakopravnost, je reagirala na svoj način, nešretno in po^rubno. KI it a S.L.S., ki ji v eelot-i pa<v* ni mogoče očitati — vsaj no tu iz tujine — direktnega izdajstva, je kolebala, ker je izgubila pod seboj ti dna tla
krat ? Odločnega odgovora nisem dobil, mogoče si ga je drugače simpatični župnik kasneje s premislekom izoblikoval.
( V jo bilo za delo slovensko duhovščine spomladi lota 1041 merodajno o zmelje, na katerem istoji rimsko mesto, potom so ti razlogi z zavzetjem. Rima odpadli. Oanes stojita tako vatikanski kakor kvirinnlski dol Rima na zavezniškem, ozemlju-Hc je čas. da se zmota 1. 1941 popravi. Dogodki na bojiščih so menda tudi že zadnjega pripadnika slovenske ljudske
stranke .prepričali, tla je zma-ua na zavezniški strani. Na tej strani pa -iojl sovjetska Rusija kot pr\ i nosilec' ziiLaije. Al. >o potrebni potom >e kaki dokazi, kje jik mesto nekdanji vodilni politični stranki Slovenije. Res je že skrajni ras. da voditelji S.L.S- resno prev-darijo in i s ki eno razmislijo broz vsakr-nih utivar, kakšna bo jutrišnja sloven-ka' zemlja in kakšne dolžnosti čakajo o«|-govoine politične voditelje, ki se Še niso popolnoma odrekli politično lik v idaeije.
Politični ljudje S.L5. v tn-jir.i. ki lahko s troznejšim pogledom. nvotrijo dogajanja, bi morali avtoritarno spregovoriti, ker mislimo, da je za to že skrajni čas. Resniee -o ne da prikrivati, po t-ieh lt-lih neprestanega kolebanfa so je treba končno odločiti, ker bo dru ga če odločitev* vsak dan težja, j litri .pa mogoče sploh ne bo več ničesar pomenila- Svetovnih političnih dogodkov hi novih tokov ni mogoče pregledati -kozi okno žnpnišča. V širokem svetu, v centrali političnih in vojaških dogajanj, tam v Londonu, pa je pogled bister in jasen za vsakogar, k: ga ne prikriva z lastnimi željami in utvarami. Predvsem je potrebna za vsakega političnega človeka 'koiajža in trdna odločnost vrniti se domov za vsako ceno in jmd v-akim pogojem Le takšna odločnost je vredna velikih voditeljev luajniŠkoga gibanja lota 1917.
• ("Bazovica".)
Rusko zanimanje za Združene države
Poročevalec Rolph Parker, ki se je mudil v Rusiji, jo nedavno v raznih časopisih objavil članek, v katerem piše, da so Rusi izredno zanimajo za količino produkcije v ameriških tovarnah, kakor tndi za načine poslovanja, kajti obe velikanski deželi sta >i dokaj slični, ta ko z ozirom na (zgodovino raz vojn in podobnosti političnih in ekonomičnih vprašanj ol>eh dežel. Obe republiki imati tako velikanska naravna bogastva, da za m ore prebivalstvo oboli dežel prav udobno živeti broz vsake t nje pomoči.
Izvedenci v Washington!! so <edaj bavijo z izdelovanjem' načrtov glede ureditve ne-i prestane rastočih cen zemljišč, kajti cene zemljišč nepn^tat-no naraščajo v isti meri, kakor pada nakupovalna vrednost dolarja. Radi tega nameravajo pristojne vladine ob-'nsti ustanoviti nekako kontrolo in omejitev nakupovanja zemljišč, in sicer na ta način, da bodo povišalo vso pristojbino. katero morajo eventualni kupci zemljišč plačati, ko so zemljišča prepišejo na njihovo! last.
fllasom poročil, ki prihajajo i/, vseh krajev Zjedinionih držav, je vrednost i/emljišč, od Pearl Harborja nadalje, napredovala kar za .".(i odstotkov, oziroma za toliko, kolikor je nakupovalna vrednost do larja nazadovala. Vrednost zemljišč še neprestano napreduje in sicer za jedcu odstotek mesečno. Položaj v tem pogledu je sedaj ravno tak, kakorŠon je bil povodom prve svetovne j vojne, ko jo vsakdo hotel nalo-j žiti svojo prihranke in denar-j no imetje v zemljišča, oziroma v pravo (reail) vrednost. Tedaj,j oziroma po prvi svetovni vojni j so ljudje, ki <o nakupovali j zemljišča tako, <la plačali pr ! votnim lastnikom le dol po^o-1 dbono nakupni ne. izgubili ka-j kib dva milijona farm iu zo-' mljišč. ker niso za-mogli pla-j čati zondjeknjižnih vknjižb na
i
kupljena zemljišča.
I)a so to nakupovanje y.K- y mljišč <aj deloma omeji, name-' rava vlada orlr.-diti, da morajo oventnelni kupci plačati za na knp'.jona zemljišča pogojeno cono v gotovini, ali pa saj tako, da bode njih zemljiščni dolg le neznaten del kupne cone. To so seveda ne tiče onih kupcev, kateri zamorejo plačati pogojeno ceno v gotovini. — Vsled tega nameravajo oblasti odrediti, da bodo vsakdo, ki v bodoče namerava kupiti kako zemljišče, moral najproje prositi za tozadevno posebno dovoljenje. Tudi namerava vlada določiti ceno za zemljišča, katera so na prodaj.
Tudi propisovalno pristojbine nakupi jenih zemljišč ho tro-t;a izredno povišati, da >c tako omeji Špokulacija zemljišči, kar bode pa dokaj neprilično za lastnike zemlji-c, kateri nameravajo svoja zemljišča prodati v nešpeknlaci jsko s vrhe.
-fVo^^fi i no i nameravajo n-stanoviti poseben davek v znesku 00r'r na vse dobičke, katero napravi prodajalec zemljišč. I ako. da mu bode od dobička o-stalo le deset odstotkov. Ta od- I redha so bode nanašala lo mf takozvane Špekulante s zemljiš šči, kateri kupujejo zemljišča in jih skušajo takoj zopet prodati za dobiček. Pomen besede "takoj", hode veljal za dobo petih let po eventuolnem nakupu tega ali ouosra zemljišča.
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
NOVA IZDAJA '
Hanimondor SVETOVNI ATLAS
V njeift najdete semljovide vsega sveta, ki bo tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvaS, Oflna 50 cantor NaroČite pri: "G LASU NARODA*', 21« West 18th Street, New York 11. *. Y.
Xowyorska "Times" javlja, da so ljudje v Italiji izdatno bolj prepj-ičani, da pride kma-lo do svetovnega miru. kakor pa pri nas v Zjodinjonili državah, in potem razjjravlja o dogodkih, do katerih bodo prišlo potem, ko hode sedanja -svetovna vojna končana. Xa primer: V Kvropi vlada toliko pomanjkanje vsakovrstnih Vsakdanjih potrebščin, da jo vprašanje, bode ri Kvropa poslala komunistična, i|>owom stranskega. ]>omona. Kajti: ljudje, ki stradajo, so bolj zanimajo za vsa-j kdanjo hrano, kakor pa za u-j vedho raznih socijalnih sistemov in strank, in pristavlja:, 41 Dokler ljudje v Evropi nima-1
to jest vin in zaslužka, ise bodo mnogo bi igali za duševne sadove osvohojenja
Xowyorska "World Tele-gramM se pritožuje, ker se vlada ne ozira na sam>ke ljudi, temveč le na rodbino. Vlaila namreč skrbi za to. da bodo v j »ovoj n i dobi zgrajenih velikansko število rodbinskih stanovanjskih hiš, v katerih bodo dobile le rodbino potrebna sta-t nova nja. Za ljudi, ki so samski, ali pa ločeni, se nihče ne zmeni.
Kupite en "extra" bond ta teden!
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
M
Najbolj razburljiva povest v 27 letih
Stane 25c v uradu — 30c po poŠti.
Ker Je zaloga teh knjižic zelo omejena, Je priporočljivo, da poSljlt« naročilo prej ko mogoče. K naroČilu prilo»te r dobrem zavitka gotovino os. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri:
KNJIGABNI SLOVENIC PUBLISHING C OMPANY
111 Wert 18th Street	Kmt ¥<*fc U, T
?
5323535353235323232348232323484848235323485353902390532348
-GLAS NARODA*—NEW XOKK
MONDAY. SEPTEMBER 25. 1044
VSTANOVLJEN L. UN
LETEČA ROMBA"
Prof Gregxirije Lukjanov
Z zadnjo vo j a: k o uumI Xoirnn in Finci
pogodim sobno čo so ti napadi nmožen-
o sc na-J ^t ven i.
cisti obvezali, da IhmIo i »ostali« „__... . ... ,
1	Značilnost letečih bomb
nekaj divizij na Finsko, k' da bodo .ponovno omogočile bombardiranje l.joningrada z novim nemškim skrivnim orož jem Vi — leteča bonii»a. .
Zračna razdalja med Ljenin-uradom n sovjet<ko-finsko črv to znaša tre notno 1^0 kilome-tiov. do nemško—ovj t-ko<ra liojiš".-! pa j,.	Vi k i Jo-
nu t rov. To se pravi, da bi X. i nci lahko na obeh ozemljih vjaiadili betonirana vzletišča, al «o sovj<t-ka l)oji:ca. vsa p<» \rsti tako ••elastična'*, da bi »lajbržc ne ini»*li časa jih tudi ujHirnhljati. Zato so nacisti tudi opustil': v-ako misel. ohrn \ iti bombardiranje 1.je-niivm ada.
ro>n:ri j«- najuspešnejšo sred-tvo za obrambo proti no-vemu nemškemu orož in zasedba vzletišč. Glavni «*:lj generali iv KU« nho\verja in Montgo-sne v-a ni s-nno osvol»oditi Pari/. in Francijo, pa"- pa onomo-2»Mvti 7. okupac ,io bombardira nfc* Loudoun in južno Anarle->kc. Kaioo bomba i'd i ran j.' vzletišč ni prineslo zadovoljivih
Uspehov.
17.-IS. avgu-ta 104:5 so britanski bombnik ogorčeno l»oui-bardirali nt-uhšk«* tovarne v IN cneiirunde pri Štetimi na Baltiku. Proizvodnja letečih bomb pa - tom napadom ni bila i>of>olnoma ustavljena pač l'a jo bila znatno otezkočena. 1x1 os 11. maja so X.-mc: spustili prvo lct«»čo Ixnubo iz Pee-neiikunde an južno švedsko. Ka/.dalja znaša okrog ki-lOti.et rov.
!•'!. junija letos <o ■-pii^ča 11 je na Sved-ko ponovi
POLMILJONSKI FOND IN DRUGO
Xe bom kritiziral posamez-jstaii domovini bolj potrebna
ni kov zakaj se je v slovenski pomožni akciji SS v treh letih tako malo nabralo. Vz.ro ko v jo več. glavni je, ker nismo, kar jo bilo prvotno nameravano. ustanovili pomožno in politično akcijo istočasno. Žal.
sedaj, kot pomožna in tako ni JPO-SS in ne SA.XS dobil toliko prispevkov, kot če bi bile obe akcije ukljnčene v eni organizaciji. Moči -o se cepilo.
SAXjS je naredil \oliko delo. njegova zasluga je. da ni-
da «o bili nekateri naši vodil- smo smatram le
Kakšno jo prav za prav novo nemško letalsko orožje?
T/, različnih uradnih poročil in popisov vojnih dopisnikov
si lahko predstavljamo, kaj joini niozi° m »ene ob času. kojcov in dokel, kot priliv za prav loteča bomba	ustanavljala pomožna ak-j javnosti prikazovali
1000 kilogramov težkim raz i''1^ 1ako kratkovidni, misleči, j laški in madžarski k strelivom. Pravijo ji tudi "le
teči robot". *• kivik-bomba '* itn.
.le to model letala z omejenimi lazsožno-tmi, /izrajor ve-V/, jekla n tudi poenostavljen. Koles nima- Opremljen je motorjem na zračni pritisk. Trup letala jo dolg f»..10 metrov. celotna dolžina pa znaša 7.S.] metrov. Raz,prostrtost kril je 4>7 metrov. S ISO galoni goriva lahko napravi 230 kilometrov pot'. Ifitrost varira med 450 in -V>0 kilometrov na u;o. -prednjem delu tmpa j,' 1000 kilogramov razstreliva. (lorivo jo -pravljeno moil krili.
iPod trupom letala je nameščena po-ohna priprava, ki po b, i on i ranem vzlet i-čn požene letalo na \\-ino 1000 metrov.
Trajanje polofTi je odvisno od zaloiro goriva. Nemška leteča bomlia je -v zra-kn 15 do 20 minut in napravi pot 200 do 2110 kilometrov. Posebni ropot in .ponoči dobro viden rdeč plamen za letalom povzroča raketni motor.
Ko do>ožo 1« talo višino 10<>0 metrov, leti v vodoravni smeri. kakršna jo bila v letalu pred odhodom na posebnih a-pa rati Ji določena. Smer avtomatično vzdržuje letalo s po-Xemci	t 'eli ziroskopov ki de-
lujejo na -tisnjoiii zrak. Ti ž.i-
nam je politična akcija za sei, pač pa narod herojev, ko ioČ. takrat tako zasužnje-jse mu gre za /ixljenvki id na-
v stari
da
pomoi
mu narodu
nepotiv-bna. Izkazalo so jo pozneje, da bo samo pomožna akcija brez pomena, če nebo naš narod politično in gospodarsko svoboden, ker hi bilo vse
narod hla]> so nas širši nemški, kult u rono-
domovini:redni obstanek. Svet sedaj ve kje ž>ve Slo\enci n> se izgovarja njih krajo\-na imena pravilno. kar ^o nj nikdar p:eje zgodilo.
Slovoski narodni kongres je
točkah so ni nikdar razpravljalo, no ti a SAXiSovih sejah in no javno t našem časopi ?u. Citiral bom le točko
kar bi mil poslali, le v korist prod *2 leti v Cleveland n *pro-Xemcem, Italijanom in Madža-jjel med drugimi resolucijami rom,. Olaipatoi ji -o jmeij v j rudi 3 točke, ki raz motri vajo svojih programih, Slovence,Jv glavnem le materijalno po-kot narod popolnoma za t ret i. moč jiarodn v Sloveniji. V trli
IVujodk: .v Sloveniji oz. Jugoslaviji »o se počeli razvijati lako. da so mnogi na -i možje in žene spoznali, da bo naš narod brez političnega delovanja x ki se glase: jza njegovo rešitev ostal suženj j na večno. Zato jo nastal (Sloven-k: amori-ki narodni svet. nekaka konkurenca pomožni akciji v nabiranju pri~>pevkov uiod ameriškimi Slovenci. Xe-kr.teri =o se izjavljali, da za politično akcijo ne dajo nič, diugi pa. da je politična akcija za osvolmditev naroda v
Angleško-SIovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je 00
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
li. ve:jftno ne zgolj zaradi po- ro-Tcopi ohranjajo -talna na-skii-a -amega. pač pa tudi z;i M1'*"11" lego proti zemlji in so in, <la bi onehčali >ved-ko ne -j zvezan i s posebnim samodel-v 11 ;iln«e t. V obeh -lučajih pa.nim motorjem, ki avtomatično] i. -v.-.Uki po-lan j k - nergično .upravlja pilotska opravila.	izumitelji, so svoječas-
P »lestiral v Berlinu. T-tega Vplivi vetrov, ki do-ežejo do!,lf' teniško ov :ro premagali.
Protinožci
1 |n|na dražbi. Kdor sledi poteku dogodkov v domovini jo prepričan, da -e stara koiupcija po osvoboditvi Slovenije ne bo ponavljala, ker bo bodoča u-
žil načrt velike rakete, v kateri bi bilo prostora za dve osebi iu s katero bi bilo mogoče zleteti na luno in se tudi vrnili tja in nazaj v 16 minutah. Ali tudi ta fantastični izumi-i tel j n moge! najti zadosti od-| 1 »ornega gradiva, ki bi preneslo tako močan pritisk.
Sedaj je ,prof. J ur je v akademik v Sovjetski zvezi in se pridno ukvarja s problemom.
Z novimi jeklenimi zlitinami, ki -o jih izna-li angleški in
4 Mi od i sklenjeno,
1. T*a «o naroči stalni oiga-, nizaciji, ki se bo porodila na'Vravn s,OVf'n, lf' ,n diigoslavi-tmi kongre-u. naj iienindoJ:'0	da bo imel vsak
ma stori vs,- potrebno za u-jist° l,r;\vi<'° 5n dolžnosti. Ven-stanovitev posebnega odso jdar pa P°tr^no ^ nepou-Tca. čigar takojšna dolžno^(m1 ^^ <'™tralnih or-bo to, da se natančno sezna-'n;lJ1)o1i;'n pojasnila, ni 7, morebitnimi potrebami I Je pa sedaj vse eno. kdo v Sloveniji po vojni ter naj-!prispevke nabira. SAXS in S£ de na to pot. po kateri >e bo ima-ta te pravice, za pošiljati začel izvajati pomožni pro- pomoč v domovini pa le Zdnigra m med slovenskimi Ame-;ženi odbor južnoslovanskih A-rikanci. zla-ti pa med veli- j morikaiicov. ki je /. velikim kimi bratsk:mi organizacija-; trudom in največ po zaslugi ini-	Adamiča piidobil to pravico.
in da nadalje ugotovimo j Tora j ZO.TSA -oda j dolnje kot to, da bi po na-em mnenjuitiču« in pomožna organi-morali v ta namen ameriški Izacija ameriških Jngoslovaiun-Slm enei in njihove bratske ;;n razloga zakaj bi morali o j ganizacije zbrati sklad od imeti Slovenci 2 organizaciji,
dveh do petih miljonov do-j	- . , - v
j (Nadaljevanje na -t. strani.)
i ar je v, a natančno v-oto
di.e I.'!, junija >o Xeuici pričeli joO metrov na -ckundo, so za / I Miibard i ranjeni Londona in letalo zradi svoje \i-oke hitro-jr/ne Anglije,	jsti, ki znaša približno 140 mo-
IVnibardiran je z letnimi j t rev na sekundo, neznatni. i>.•tubami je bolj p-ihološ-ko Celotna teža letala znaša prihode. kajti stratenično ve 1 !:žno .^0f»0 kilogramov.
e. kajti stratcgično ve v.- -o hudo dvomljive. Toga nbardiranja ni mogočo p-i-rjati z letalskimi napeidi r -oilclujejo /i\i letalci, |K>
• W
£
AMERICAN
WILD LIFE
V knJIjd, J« nttanAnck tioftlMno 41»-IJ**nj«* |KKigm«'tnili tivaSI, tivečlb aa buhem, ▼ morja In r sraka, tako da bo vaakdo, ki ljubi naravo In njeno |H*tro tlralstro, knjigo bral ■ vellkla unlmaojem, ker bo ▼ njej naM marsikaj ia ftlvljenja dUjib iUall. kar inu doaedaj ie nI bilo anano.
Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petlb knjigah, toda Je slednjič iasia v eni aaml knjigi. Id I* pri vsem avojem akrčeoja prlnaAa POPOLNI POPIH ŽIVLJENJA AME-RISKK DIVJAČINE).
Knjigo bo a utitkom bral lovec, ker navaja in pofdanje vne iivall, ki jib Je dovoljeno ln prepovedano atreljatl; farmer, ker ao popiaane 11 vali. ki na l»olJa koristijo ali Škodujejo ter aled-njlC ribi«, ker ao v knjigi naštete VSE HIBF3, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln prlpov* dovanja vaebuje knjiga 527 SLIK (fotografij) ; C slik v naravnih barvali, v velikosti cd« strani, ter laaa 778 strani. Velikost knjig« je S z • latev. Knjiga opisuje sesavee. pUto, Hbe, ka-#e la tirali, ki aa ravnotako na anbem kot v vodi doma. — Veaana Je v močno Platno 9 zlatimi Črkami.
V ANGLEŠČINI Cena $3 »
knjigarni Glas Naroda
216 WEST I8U1 8TUXT
Hew York 11. H. Y.
NaroOte pri:
Ruski iznajditelji
Načelo takomanili raketnih motorjev je prvi u]>orab:l an-urlc-ki kapitan Wli 11 le na s\o-j» :n letalu. Sama iznajdba pa ni nič novega. L. HKlT je pro-fesor /ukov^ki - svojim asistentom Buliekinom postavil v i« liničnem institutu moskov--keira vseučilišča -oho s pritiskom desetih atmosfer, da bi p*eizkusil upor zraka pri zelo \ i-oki hitrosti. Pri tem so bile dosežene hitro-ti H40 metrov na <ekun<to. Med prvimi po-ku-
.1° pri-lo do nepričakovanih o<lkritij. Ko -o odprli pipo, da U\ spustili stisnjeni zrak skozi malo cev je pritisk zraka napihnil svinčeno cev. da smo lah ko zmerili zračni upor na kilogram. sek. Spuščanje stisnjenega zraka skozi cev pa jo povzročilo tako brli znanje, da je lektor prepovedal vse nadalj-ne poskuse z izjemo ob nedeljah. Glede materijala, ki bi bil dovolj odporen, so bili takrat v največji zadreeri. Takeca gradiva takrat ni>o našli.
Iz Moskve na luno
Xekaj let kasneje je prof. Ju rje v na tehniki v Mosk<vi in član letal-keffa krožka prcdlo-
Kakor smo že dejali, je naj-holj-e sred-tvo za obtam»bo proti letečim bonrham. za-edba vzletišč.
Izredni trušč, ki ga povzro-iča leteča bomba in daleč vidni 0£cnj ponoči, vse to izdaja pri-sotno-t leteče bombe in omogoča. da -e orožj# že po fniti o-
.lote* .po-ohni o,N. k. ki S-1 j IHItfimitltllttlttllllllttlllllllllllllillilllll!
naj n-tanovi iz te*ra konirre-va nastala organizaci ja "
SAX S je klavne naloge svo-j - ii a pol i t i čn eaa d el ova n ja v Ameriki -koro »lovršil. izvzem-:i gori omenjene točke. ^Tnoiri delegat je smo na minuli SAN-Sovi konvenciji v <'levelandu bili mnenja, da se bo na-lo pota in načine, da se bo SANSf i JPO-SS nekako združil. Oas je prišel, ko bo nam ameriškim Slovencem potrebno zbirati
NAŠI ZASTOPNIKI
noposobi. Pot leteče bombe zj kar največ mogoče ma torija 1-onori-ča v Vmrliio train la dol««	nagemu to strašno
preži velenni narodu, da bo po osvoboditvi, zopet
opori-ea v Anglijo traja 15 dolT1o pomoči našemu 20 minut. To je Čas, ki je bri-j nesrečo nreživelen
tanskinr letalcem na razpolago. da -klatijo leteče bombe na njihovem poletu. Lovska letala "Spitfire" in "Tempest" letijo s hitrostjo bno — 750 do S00 kilometrov na uro in s tem znatno nadkri-1 jnjejo hitrost letečih boml), ki znaša piibllžno 500 kilometrov na uro. Ti lovTci bi morali biti opremljeni z magneti enim i pripravami. kakršne uporabljajo pri iskanju morskih min. Tako letalo namreč leti nad n^nrsko
počel živeti življenje človeka.
•Delegat inja iz Octroi ta je
če je potre "in>ola	° tem smislu, pa
I ko je prišla na red na konvenciji razprava o pomožni akciji je predsednik gledal drugam in je bila prezrta. Potem bi bil pa predlog iz dnevnega reda.
kastni predsednik L. Adamič je izrazil upanje, da bomo ameriški (Slovenci zbrali v te-
povrsmo m spr mino. Lovci z magnetimi pripravami, bi po istem načelu odvračali leteče bombe iz že v naprej določenih smeri. Magneti bi tudi zmotili žiioskope in s tem tudi delovanje avtomatičnega pilota. Na neoblju-drnili mestih bi lovci na ta način zapeljevali leteče mjne v morje ali pa na zemljišča, kjer bi bila njihova nčintovistost neškodljiva.
(iz "Bazovice".
ATTATKLJEM j« mano, kako se j« Tie podr&iilo. te nvaetako tudi tiskoTiii papir in droge tiskarske potrebščine. Da si rojaki sasignrajo redno dopoiQJanje Bsta, lahko gredo npravništvn na roke s tem, da imajo vedno, de le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SE DANES in ne čakajte na opomin, ker s stem prihranite upravništvn nepotrebne stroške?
oži magnetsko ku 6 me-ecev fond v znesku $5(¥),000 za pomoč narodu v staii domovini. Ta izjava se mi zdi, je bila tako važna, da bi ji konvencija morala posvetiti največjo pažnjo, sedaj, ko se bliža našemu narodu v domovini svoboda, a žal se je šlo preko nje brez v-nke razprave in zaključka.
JPO je Fotičeva organizacija in je za nas le na papirju. Sploh za Jugoslovane nima več nobenega pomena. SS privesek te organizacije, pa tudi bolj dremlje. Ijc par rojakov odbornikom SS se trudi in piše ape le v našem novinstvn, drugače pa vodstvo te organizacije ne izda nobenih načrtov in programov, kako in s kom bo sto pil v stik po osvoboditvi Sloveniji, da ne bodo zopet, kot so bili po prvi svetovni .vojni naše podpore deležni oni, ki niso bili potrebni, resnično potrebni pa niso nič dobili. Bili so slučaji, da so se v Ameriki nabrane potrebščine prodajale
California:
Sati l'r:un i<«-o. .I:i«-nl» Lnusliiii* Colorado:
Pueblo, I'eicr
Walsonburs. M. J- I'.ajnk* Indiana:
In<li;in:i|N>li-. l'r. Mnrklch t Illinois:
.losoph licvfir* CliIcaRO. J. FftblriP (CJhiciiso. Clee-TO In Illinois) Joliet, Jennie Bamhiob La Salle, J. Si»elk-b Mascoutflh. Martin Dolenc North CbicnjTo In VVankegan, Math Warsek Mkhisan:
Detroit. L.. Tlankar* Minnesota:
Chisbolm, J. Laikanleb Ely, Job. J. Peshel Eveleth, I-onls < Joule Gilbert, Ijonls Veanel Montana:
Roundup, M. M. Panlan
Nebraska:
Omaha,t P. Broderlck New York: Gowanda. Karl Strntnha* Little FaUi, Frank Masle* Worcester,* Peter Rode* Ohio:
Barberton, Frank Trota«* Cleveland, Anton Bobek, Cbarlea
Karlinger*, Jacob Resnlk GIrard, Anton Nagode Lorain, Louis tialant, John Kumie Toungstown. Anton Kikel] Oregon:
Oregon City. J. Koblar Pennsylvania:
Conemaugh, J. Brezoveo*
Coverdale In okolica, Jos. Paternel
Bessemer, John Jevnlkar
Export, Louis SupančiC*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City. Math Kamin«, Frank
Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Joseph Kerln Imperial. Vence Palctch Johnstown, John Polants* Krayn. Ant. Tauiel] Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee. Vest Allis. Frank Skok* Sheboygan. Anton Kolar Wyoming: Rock 8prtnga, Lonls Tanchar* Diamondvllle. Joe Rollch
(•Zastopniki, ki ima Jo poleg Imena *, so upravičeni obiskati tndl druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj naKib rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Itfla potrdila sa sv o 't*, katero Je prvjel. Zastopnike topi« "Olaa
SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
■o vključene sledeCe
slovenske pesmi:
1.	Podoknlca — mofkl ibor s bari-
ton »;imo!<[ievnm
2.	Pozdrav — m<>*kt zbor I-ihko noi^ — m«(kl zbor
4. f 'toikl zvon — rn^Sanf zh.>r t. Pom!a'1n«ka — mrftinl *f>or. s
Ictriton umns(i^v>>m S T.tra 1. — za soli. »puB, rrfiJIkl
In	zbor
7. I.lra II. — zn m^Aanl ztior 1- Alt»ntskl odmevi — za moHkl ln ženski zbor. z bariton ma-niospcyom ». Kantata. iz psalma 12« — moikl zbor
10.	Soči — za i:irti''Spfi>, mefranl
zber In spremljevanjeni g!a»-»vlra
11.	Paalm 2» — xa a*moi>pev*, me-
Sanl ztw^r In atiremljfvanje rlajovtra all orne!
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To so koncertne pesmi >a moške ln mešane zbore, katere je uslas-bil in v samozaložbi i/ilal MATEJ L. HOL3IAR. organist in pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio. 1923. Naročite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLO VEM C PCBL. COMPANY
216 West 18th Street New York 11. X. Y.

MAM
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Bree7.es of Spring
Time of Blossom (Cvetni ^as)
*	Po Jezeru Kolo
*	SfKivaJ Milkn MoJa Orphan Walta
*	Dekle na vrtu Oj, M.'irirka.
H- l*jirt"i«-a
Mlatli kapeta^e ¥ (>reino na štajersko Stajerl? Happy PoLka Ce na tuj<»m
*	Slovenian Dance Vanda I'olka
V" Židana marela Veseli bra tel
*	Obio Valle.v Sylvia I'olka
V Zvwlel sem nfkaj Ko [>tlf-i'-a ta mala
Zvedel c»TH i»<*k;ij*
Ko pli<I'i«-:i tn ninl:. V- ir.-l.-na P..!Ua
SluVf'Ti-k:l I'olk.'i •(• IVijtii ■/. menoj
I»<»1 s [ilnnine	,
BnrV»arn Volka
I^ZVEZEK 10 SL0-VENSKIH PESMI za piano-Jiamioniko za $1.
Po 25c komad
Moje rlekle jo šc mlada Barbara polka
Naro«'*lte pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
316 W. 181 h Street New York 11. N. Y.
Podprite napad! — Kupujte bonde Vojnega posojila.
POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kernl — Veiana knjiga
Cena
Brezposelnost
Spisal Fran Krjavec
Cena 50c
Mlekarstvo
Spisal Anton Pevc. H slikami. 168 »trani. — Knjiga aa mlekarje ln farmerje v anloRnem.
Ctna nOc
Knjigarna
Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11

s»
J
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogofe po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije^ ao prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel £aa, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in j« priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Ol-
tanje te knjige je bogato plačano.**--Tako se Je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Poglljam Money Order za $.............. aa lastnoročno
podplaano(l) knjigo(l) :
. ............................................a
MoJe Ime ....................................................
St., ulica all Box St.............................................
Mesto in driava................................................
"Glas Naroda"
' 216 W. 18tli STREET NEW YORK 11, N. Y.
1

"ULAH nakoua "—new
MONDAY, SEPTEMBER 25,1944
VRAXOTUBV L DR
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURO Is francoščine prestavil J. L-
za
(127) odhajajočim.
In
44Vrni se kmalu!" za-kliee Mellier pripelji » seboj mojega sina !"
Na travnikih se je že oni o brušenje ko
Pri zajtrku izvedo hJapei in dninarji, da je Rouvenat odpotoval v Pariz. Prvi dan košnje! Gnati ga je moral tja gotovo važen opravek! Bog ve, kaj !
Mlekarica na pristavi, debela, rdeče las a dekla, zvita in kovarska, da si je bila videti neumna se je kazala jako radovedno.
Grda in malopridna ta dekliea se je zvala Jera. Bila je leto dni na pristavi seuillonski.
Navzlic temu, da je bila tako grda kakor greh, dajal ji je lepi Pran razumeti, da jo ljubi; a to ji je delal le zato, da je po njej poizvedoval, kaj se godi na pristavi. Ona je bila ogle-duhinja &ovraine druhali.
4.
Po lepem, jasnem dnevu je zatonilo solnee za pozlačene vrhove. Se enkrat se je TiaMiieltijalo naravi. Večerna sapa je zavela in listje in cvetje je pošiljalo slovo jeiuajočeniu solneu pozdrav: "Lahko noč!"
Posamezne zvezde so že zabiiŠČale na nebu. Seno, po dnevi pofe<4šem>, je |>j|0 tspravjjeno na kope. Ptiči so iskaii drevesne vršiče; metulji so se poskrivali po cvetlicah. od vseli -trani >i slKat hrup, glasove, ki so se medsebojno klicali, smejanje in petje. Murni so evrča+i, žabe regljale. Zanjei \n ža-njiee so >e vračali s travnikov domov, tla bi na pristavi scuil-Jonski ve<Vrjali. Po večerji se vsi zl^ro na dvorišču, moški na eni, ženske na drusd strani. Dninarji niso imeli sile, da hi odšli domov. Saj je bilo šesvotlo, in Fremicourt ni daleč od seuii-lonske pristave. Mellier pride iz hLše z Blanehe-o pod pazduho. Hitro ju množica obkoli, in mnogi glasovi so klicali: — Doiber večer, gospod Mellier! Dober veeer gospodična Blanche!"
Tz Tivrva pride .lean Reuaud z iraško bisago na strani in s palico na roki na pristavo.
"Vrli Liudje! Kako radi imajo mojo hčerko!" momljal ie fttari prosjak.	J
In počasi stopi bližje. ,:er X° °tlOCi: H 7J,drtvoljni 7 Aievomf** povpraia Mel-
Najstarejši dninar se odkrije ter reče: "Gotovo! Kako
dovolP ^Vaim knkr k™*™ VrPme! Tn ^ PUaee je tudi dovolj! Seveda vese^še bi bilo, da je gospod Rouvenat do-
IDB,	«
tn ' "f7i!.J> m!p0l0VaU v Pariz r>o jako imenitnem opravi-In, prijatelj) mo.71!"	1
PRIPRAVE ZA HITLERJEV BEG
I z poljskega pristanišča njegovo živUenje. Poveljnik te ixdynga, ki je se vedno v nacij- podmornic* bode nekiLuth, po-ski lasti, prihaja porinilo, da ročnik nemške vojne mornarico tamkaj nemški ladjedelci ra- oe. ki jo baje najboljši izvede-vnokar dogotovUi razkošno o-premljeno podmornico, ki lahko ki 'ižari na jodnem potovanju po 20,IHK) milj. Ta podmornica
je sedaj pripravljena, tako da Hitler lahko pobegne iz Nemčije, kadarkoli bode to "potrebno". Iz Nemčije se je vrnilo na Švedsko troje Švedskih državljanov, iu ti trije potniki naznanili javnosti imenovano vest. Podmornico so gradili na skrivaj iu vsi delavci, ki so biJi zaposleni pri tem dolu, niso smeli ladjedelnico nikdar osta-viti. S to podmornico IkmIo Hitler lahko potoval in obiskal Japonsko in Argentino, da tamkaj prouči sedanji položaj in določi, kjer bode bolj varno za
nec glede podmornic.
Oni isti potniki tudi nazna-
njajo, da se mora Nemčija podati na milost ali nemilost tekom 6—8 tednov, in da je morala nemškega vojaštva tako nizko padla, da vojaki zamenjujejo svojo orožje za čašo žganja ali pa tudi kavo. Samomori višjih nemških častnikov so na dnevnem redu, kajti Gestapo teroriziijo no le oiviJiste. tem več tudi častnike nemško voj ske, da so tako prepreči propaganda za mir.
Morda je zgorajŠnje poroči lo utemeljeno, kajti v deželi, kateri vlada povsem navaden noroe, jo vso mogoče.
reče drug ževoe. "Skr>da,
"Slišali smo. gospod Mellier da ni ostal vsaj do jutri."
"Hoteli *te torej danes zvečer kaj imeti od njo-a?" Tako jo, gospod MeFlier!"	^
"Xo, ali morda jaz ne moreni tega storiti?"	T
, "SpT,a .lai*° *1orite> S0*!**1 Mellier; zakaj ne? Jtftri K) sv. Peter, m Ob takem dnevu nam je Pierre Rouvenat vsako leto dal za vino."
Zakaj niste tega povedmi že pri večerji? [ Ce tudi ni Pierre Ronvenata tu, verier klet je ostala doma in o Petri Z?er0m °<ll>rta!	Bla^he in naroči, <la prinesejo
najstarejšega mojega hurgundarja!"	nesejo
"Živelo Petrovo! Živ no vse grlo.
Polmiljonski fond in druo-o
(Nadaljevanje z ?>. strani.)
ki ovirajo ena drugo, vsaj smo do sedaj delovali eni in isti ljudje za obe organizaciji. Če hočemo, da lioiiio dosegli vsoto $TriMI,(100, kot jo je Adamič su gos tira J. bosta morala SAXS in SS skujmo na-topiti-
Adamičeva zasluga je. da nas in naš heroiski narod A-merika in svet pozna, kot kultu ren narod. (>n je dosegel <vet*, kot v>i mi drugi, .vseli stanom in piepričanj, v vsi zgodovini našega na-eljenišfva v Ameriki. Adamič je vreden našega največjega priznanja in najlepšo priznanje mu bodo dali, če uspešno dovršimo »v 6 mesecih FOLMTI-TOXSKI FOND v čast njemu.	;
NARODNO GOSPODAR. STVO
Jack Carson, ki ga kaže slika, nastopa v pretresljivi igri — "Arsenic and Old Lace" in ž njim nastopata Parv Grant in PriseiJ-la Lane. V sliki sta tudi Peter r>orre in Raymond Masse v z briljantnim zborom. Sedaj kažejo film v Strand Theatre, Broadway in 47th St., v New York u.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Sloven skemu Pomožnemu Jdborn 1840 W. 22nd Place, Chicago, HI.
Albanski partizana na delu
Albanski partizani so 10. septembra zavzeli glavno mesto Albanije Ti rano, kot poroča franeoski Brazzavilfe radijska postaja v Alžirn.
no. Sanhiea malokdaj lota in jo navadno kje v sonci skrita. A ker samica zleze do 200 jajčec, bi morali predvsem, najprej te uničevati.
Ličinke so majhni črvički, ki imajo jako krepka grizala. j medtem ko leteči molji sploh
Sedaj, ko se je pričela splo šna agitaci ja za predsedniške volitve, se obe glavni stranki baviti dokaj (»odrobno z našim narodnim gospodarstvom. Iz te|no uživajo nobeno hrane. Po agitacije je posnet i sledeče; jžrešna ličinka tehta čez 90 dni
'svojega življenja .'Umi krat več kot prvega dne.
A' času. ko ličinka žre. na-prede v kaki gubi blaga med
io Jacques Mellier!" so vpili ževoi nadaljuje Mellier,
^ pojte zopet noter, prijatelji moji, "tepojte zopet noter!"
r''en<,,':k. P°znej,? so 1,ili '"Oški in ženske ftopet zbrani za dolgo mizo, k. je „a njo Blanche sama veselo »mejo* se, ročno
::rz^trr.nanosi,a vln,han<*a
J"" R?aiH! ,ukaj- Naslanjaje se'na stol ni pustil
»zitzjrjo ie -»»*»*»• a- J« dC.
^s^TSzr**z t*Bi,a * ™
)c	^LvSkHraizo in stftri ^
Vell^Rl JT R""aa<t S" je Pri Pi^h ustj(vil tndi Jaoqnes -Melher Blannhe vzame kozarec ter/ga ponudfi Melliern. A Mellier izpregovori:
"fajrr"j,.do4;r''m" Mardoeheju, otrok moj! On gotovo rad h tem, vrl,m. ljudmi trfi n9 ^^ Rf<>aTem(tovo..,
,„„ „	P:m,-sr P°lni kozarec svojemu o^etu. On ga vza-
me 8 trepetajočo roko.	,
adrZ?*JŽ1LŽZZ,™ Zdr'AVje Ro^e^'tovo. in t»di na vaSe
pnsiave. Zineta semllonska pristava!!!"
Potem so začeli poti, pesem
V Ameriki jo približno 250 tisoč Slovencev, nekateri so rekli, da jih je več. Siguren soni. da je med nami PETTT-SO< slovenskih mož in žena, ki bi <lali v ta fond po $100.00 M o dolarjev) na enkrat, ali pa iy fi obrokih. Vsa imena PETTISOf'lH bi se objavljala sproti v posebni rubriki v našem ameriškem časopisju. Vsak prispevat olj celega deleža $100 naj bi dobil posebno izkaznico.
Star som in ne delam več, toda če ta sugestija oz. predlog dobi javno podporo sem pripravljen dati svoj in del soproge.
Polmiljonski fond, ki naj bi se imenoval "AH>AMIČKV FO>W' naj bi zbirale slovenske bratsko .Todnote, SAXjS in
ljudski dolg v Zjedinjenih državah znaša sedaj svoto iMl tisor milijonov daVarjev in IkhIc prav golovo dosegel svoto 2.V) tiso«"- milijonov dolarjev, pr<*-*hio IkxIo vojna konča mi. — Xa-ko prebivalstvo šteje sedaj nekako l-lfi milijonov oseb.
Re<'iino, da obstoji vsaka rodbina lo iz štirih oseb. V tem slučaju imamo v Zjedinjenih državah 34 milijonov rodbin. V tem slučaju pride na vsako rodbino po $7,.15.1.— ljudskega o-ziroma državnega dot'ga. Ta dolg moramo vsi, ki imamo rodbine pripisati k svoti naših dolgov, ali pa odpisati od svot. katero imamo naložene v raznih podjetjih, ali pa v hišah in domovjih. o katerih mislimo, da so naši.
BISERI JUGOSLOVANSKIH PESMI NA PLOŠČAH
SON A RT ALBUM M fi
(Se Irf-mk-isi: 1'kor: DnI«>ko piV moj Sj»lit: Domovini i Ijtikivi: <N»r faz ji-/cm iu Ko ln ti i sem . .
MOJSTRHSK«) IUM.O »M.ASOV1TK IX SI.AVNK IMIIMAPONE M KTROIM »I.ITAN OPKRA COMPANY. — \'AŠF.
Zinke Milanov
Ki-r j«» Zink:i Milanov n:iš»- gort* list. > našfi dolžnost.	f. njo hva-
limo in iMKiašatno. «ls« ismnio nj^ne j>l<tw c |»r«-a Anif>rik:in«-i, ki iiis«» im*-li priložnosti <lisiiti nn>«' ZIXKK in nni** i*-smi, kakor jih j-.j«. uajv^a tini»*tni<-:i ilan:išnj«>p «":is:i,
TRI IM.OSCK po 1« INCFV V KRASN'EM ALBI MI S SI.IKO NAŠE ZINKE NA PLATNICAH — $3.65
V]»r:i^.'ijt»* ir^ivii v vži^mii nnMii. »Ij |»:i	ii < :
SCTNART RECORD CORPORATION
*"»! \\>sf 42nd Slrt-ft	NVw York 18. N. Y.
NOVE PESMI NA PLOŠČAH
V veliko r-:ist si štejem, «i:i morem j»r\i mtziumili ti^rim svojim r*>jakoin |M» /.<lriiž«'iiili ilri.iv.ih in K:iii:nli. <t:i je |>ri lumi inocinV <t..Mti SoNAHT .ALHIM ŠT. M«, kakor t ml i HRI'iii: Si »NA RT l*I.«»š«*K. Piiite na JOHN MAKSICH. INC.. 4C:i Wrsl 4?nil Slr«-t. N>h Vari !H. Nrw \ork
Gen. Eisenhower
Xa odredbo zdravnika je moral general Eisenhower počivati skoro dva tedna, sedaj pa je zopet, popolnoma okreval in izvršuje svoje pošlo v svojem javnem stanu nekje v Franeiji.
. .Najvišji «:la\ni stan je sieer še vedno v Londonu, toda general Eisenhower liooe vodno biti v najožjem stiku s svojo armado. Sedanji njearov glavni
stan jo najbrže zadnfi v Pran-SS in tako bi pomosrli nat?3omu eiji; prihodnji l>o na nemškem
narodu ter najlepše izrekli fuvo je priznanje in zahvalo našemu nesebioivmu rojaku. Velikemu .Tnsrotslovanu. Loui? Adamiču.
Jožo ^ronton. 1205 Pall i sfer TVtroit 2, Mi oh.
ozemlju.
zav pesmuo, a tudi kozare<?
lldnTZ111 8e je Pra'"nit In k° /zadnja pesem odpela in se SS! X^rV^ ^ pHstavo in
Na
uho
zasepeta. O^ mishtl ho6em nate ^ jl|traI„
\ DRŽAVLJANSKI V PRIROČNIK
U daj*
I
ameriški državlian.
Polet vprUu). ki Jlta nmrm&U •od nI ki »ta rl jo pri lspltu aa dr-kavljanatro, vaetmje ImJlUca Be t II. dela nekaj vatnlta letnic la ■godovlne Zedlnjenlb drtav, t III. delu pod naalOTOBB Rasno, pa Proglaa neodvianoatl. Ustava Zedlnjenlb drtav, lincolnor itovor ▼ Oettjrabnrcn. PredaednlU AdiaJ* nlta drtav In Poedlna drtav«. Cmm knjKUl J.
V. nuno 60 centov.
^ Jim dobi prt: SfcOVBNlC PUBLISHING CO. •1« Wort lath Bt, Nov Vevfc 11. N. X.
dlako napa<lonr mi krzna iz finih niti nok«j eentimotrov dol-' iri prodor, ki j«* obložen s kf>š-«"kl nairlfxlaneirn blaira. V tom prodoru >o more nemoteno iri-bati in žreti.
Ivoneo februarja in \ začetku maroa jo končana doba spre-' minjanja. Arol.ji začno rojiti in v aprilu lože jo jajčeea. Zalecra doraste 'v av2ru>tu. ko izleti.
Avgustovski molji izležejo jajčeca v septembru. Zatoiej je najbolje, da v začetku pomfladi prezračimo in iztoperno oblači la, preproge, krzno an pohištvo, ki je prevlečeno z blagroin. Tedaj so jajčeca kar na vrhu blaira in izlahka odnadejo. Sonce jih izsuši in uniči. Skoraj vsa d mera sredstva zoper mol jo pn -o broz linska.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
'3.
Knjiga je trdo vezana in ima 621 stram"^!
Recepti ao napisani ▼ angleškem jexiku ponekod pa so tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posvbno ▼ navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa ona. ki se zanimajo sa kuhanje m se hočejo ▼ njem čimbolj tzveibati tn izpopolniti.
Naročite pri
KNJIGARNI ST.OVF.Nir PiTRUSITING CO.
216 West 18th Striwt	New York 11. N. Y.
KNJIGARNA B
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IGRE
I
Domače živali
Splaal Damlr Feigel
Kreutzerjeva sonata
Spisal U N. Tolstoj
8plaal Iran Albreht
V BOJ ZOPER MOLJE!
Sovražnika, ki ga no poznal, ne miore^ uspošno pobijati. — Afolj pa spada k najveojim so-■vrajžni.kom varonega gospodarstva, in jako koristno jo, da spoznamo molje in njihovo živi jonske navade.
Imamo več vrst moljev, in živalce, ki jih zve<Vr tako 3
to preganjamo, fro i jo okrog	Ternovc
svetigke, so navadno nenkod-I ji ve. Večkrat to nliti ni?o molji in so priletele od zunaj v sobo in nqma]o nobenega opra vka z naiim pohištvom.
Pravi molji, ki so (v obiska h, >0 rumeno-nTjavii in sie svetijo Zadnji par krilo je svetlejši kot sprednji in na krilcih ni nobenih znamenj.
Molj, iki razjeda klobnčevino, žaimet, itd., dma rumeno glavico. Sprednji par krilc je orno-rjavo lisast, zadnji je pepelna-tosiv.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ogrlneo
Molj, ki razjeda krzno, ima spredaj ilovnatorumene perutnice. Zadnji par je pepelnato-isri.v ,in se sveti.
'JaJceca moljev brez izje-
Ime prav majcena in merijo komaj 1 milimeter. Samica jih zleže kar na bla^o ali na knr
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Spillman
12
Frank Baron Trenk
Po raznih Tirih napisal OJaro PandarU*
13
Pari&ki zlatar
Poslorenll Silvester K.
14
Pravljice in pripovedke sa mladino
Spisal Silvester KnJhirolk
18
Mladim srcem
Dragi evezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal K saver M p Ako
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
28
Magda
(Igra) — Alojzi) Remee
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Ooiin
30
Potopljeni svon
(Igral — Gerhart Hauptmann
31
Revizor
(Igra)
Nikolaj Vaslljsvie
25
Duhovni boj
(ladals družba av. Mohorja) L. Skapoll
26
Denar
Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr Albin Ogrls
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, j« oni, ki ga niste kupili I
15
Suneiki invalid
Spisal Silvester Kolatnlk
35
Praški Judek
Spillmannova povest — Pr©^ vel Josip Vole *
32
Spodobni ljudje
(Igra) —r L. Lipovec
33
Črne maske
(Igra) — L. Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil G. Gol ar
38
Sveti Just
(Igra) — Splaal dr.
P. Potrato
38
Tončkove sanje na Miklav-iev večer
(Igra) — J. Erbetnlkla ». Boje
K3£*Ker J« saloga teh knjig selo omejena, je pri naroČil« priporočljivo —1 j®" nI ti vo6 shirk, da asm bo as u aaCtn i&ogods vsakega wdovoUIH