153. flevllkc.
v umilnu, t MUDU 9. miga kl
Leto 10.
^B b\i  ^^^      a^Baa             Va^H   a^Baa        B H            a^Bai    •*                   b\ I           ^1 b\.   aH            lav bf             a^BaV                                   !■ I             fl      H           aa^Bat   Ba^BM      a^Baa   b^b^S       ml^S     w^TI
bv       aa bb        bbbbb    ^Evi.i   Bbbbb    B^Bal          bbbbbbbbv            b^Bbb          BI               I    ^B                 Bbbb       bb bV              BI  ^fl   B\            b^BbV                                      B.   ^fl    bb        bb                BI           Bbbbb    jIbbbbI        b^BbbI    BBoBm          B^ufl      P5rSB*
Ishaja vsak dan popoldne. lsvaeaaal aadelle te prasalk*.
Hisarali: do 9 petit vrst * 1 D. od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p. večji inserati
petit vrsta 2 D;  notice, poslano, izjave, reklame, preklici  petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 r».
Popust le pri naroČilih od H objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravntttvo „Slov. Naroda" In „Maradna tiskarna** Kaanova ollca št 5, priUieno. — Telefon št. 304.
Oredalatvo „Slov. Naroda« Baaflova nltoa tt if L aadatroplo
Teletom stav. 04.
Dopisa sprsleaas le podpisana in sadoeteo trankovaae«
«ejr   Re>eiop4ae>« aa na   vraCa.   "VI
90* Posamezne Številke: ^Vl
v Jugoslaviji navadna dni 75 par, nedelja 1  O v inozemstvu navadna dni 1 o, nedelja 1*25 O
Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod* velja v LJablJaal In po pefttft
T Jngoslaritl:
celoletno naprej plačan   .   D 120-—
polletno.....*   •    •     60"—
3 mesečno.   .   #   i \   ,   t    30-— 1.......IO—
T tnof emstrn:
celotetno......D  216-—
polletno     .   ,   g   ■ ' •   i     .  10S"—
3 mesečno     »   •   .   •   .     t    54 —
1........    18 —
Pri morebitnem povišanju se Ima daljin naročnina doplačati.
Novi   naročniki   naj   poSIjejo v prvič  naročnino vedno    S&T"   po nakaznici.
Na camo pismena naročila brez poslatve den.irja se na moremo ozirati.
Si t?is Dacetn.. •
8. julija.
Lord Robert Cccil je spregovoril v mešanem začasnem odseku Zveze narodov o razorozenju besedo, ki odmeva po Evropi. Predložil je pet resolucij, ki pravijo, da more razoroženje učinkovati uspešno samo takrat, ako se izvede splošno. Ob sedanjem položaju ne more sprejeti nase odeovornosti za obsežno redukcijo oboroženia nobena vlada, ako nima zadovoljivih jamstev za varnost dežele. Taka jamstva nudi lahko sa* mo splošna defenzivna alianca vseh interesiranih dežel. V slučajih, da je taka dežela izpostavljena posebni nevarnosti nanada, treba ukreniti s prvega početka v njeno obrambo po* sebne odredbe. Ustvariti moramo organizem, ki zagotovi izvrševanje razoroževanja. K akciji se mcraio pritegniti seveda vse v poštev prihajajoče države.
Oni odsek, v katerem je govoril Lord Robert Cecil. nima značaja diplomatske komisije, marveč vrši samo pripravljalna dela in dotične predloge podaja Zvezi narodov, kjer se ima razsoditi o njih. Ali tudi sedanja Zveza naroda ni zbor z odločujočo močjo. Zato pa ie bila Amerika sklicala svojo konferenco zaveznikov v mnenju, da velesile lahko z večjo avtoriteto sklepajo kakor pa Zveza narodov, v kateri ni treh glavnih držav, ki stopajo v ospredje pri vprašanju razoroževanja in te so: Rušita, Nemčija in Zledinjene države. Pesimisti pravijo, da ako se je celo ameriško zborovanje skončalo brez pravega uspeha, kaj more storiti potem takale komisija Zveze narodov! Za razoroževanje treba pred vsem zagotovitve trajnega miru. To je politični predpogoj za razoroževanje. Zato pa predlog ne sme obsegati samo razoroževalne misli brez omenjenega temeHa. Tako je pronadel predlog lorda Eshera. reševajoč razoro* zevanje čisto avtomatično, da bi bila minimalna armadna enota 30.000 in bi bile države razmerno porazdeljene na cazrede z določenim Številom oboroženega moštva. Več živlienske sile vsebuje predlog lorda Roberta Cecila. ki združuje razoroževanje z mirovnim jamstvom, katero vidi v obrambnih zvezah med posameznimi državami. Tak predlog pa bi res kaj veljal še le takrat, ako bi jamstvo za-
gotavljalo varnost državam dobre volje Droti nemirnemu sosedu. Take situacije pa danes še ni in najbrže ie ne bo še tako kmalu. »Petit Parisiea« hvali cilj Cecilovega predloga, aH metodo, po kateri se hoče doseči cilj. označa za romantično. Splošni dogovor, brez podrobnih dogovorov bi ne vzbujal zaupanja pri nikomur. To bi bilo delo brez življenja, kos pergamena, ki bi ga lahko priložili k drugim pergamenom, katerih imamo že obilo. Dr. Beneš je že v Genovi nasvetoval pravo metodo, to je: Izpopolnjevanje sedai obstoječih dogovorov, na kar bi se dospelo do sploš-neisega dogovora, ki bi obsegal tudi bivše sovražne države. Sedanje zveze se izpopolnijo s serijo novih doeo-vorov. Tako je govoril vedno enako razsodni in dalekovidni češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš in ta njegova izvajan ta se sedai postavljajo k izpopolnjevanju lord Cecilovega predloga.
V zelo krasna razmotrivanja bi se lahko spustili po Cecilovem predlogu, toda pobijala bi jih snroti britka resnica, da tiči svet globoko v orožju in da nima še prave voSe. odložiti orožje. VoiaSki nroračun Francije znaša 1.823.000.ono frankov v zlatu. Angine 4300 milijonov, Zjedi-njenih držav 6100 milijonov. Japonske 1900 milijonov. In tako je vpraša" nje večnega miru, o katerem so mno gi saniali. le ilnziia. »Si vis nacem, para bellum« velja danes tako, kakor pri starih Rimljanih in lepa mirovna misel ostane še nadalje uboga sirota.
ŠVICA PONUJA JUGOSLAVIJI POSOJILO. — Beograd, 8. julija. (Izv.) Z Dunaja javljajo: Švicarski departement za gospodarstvo le sklenu* dat? kra-lievlnf Srbov. Hrvatov fn Slovencev na razoolago kredit 25 milijonov švicarskih frankov, k? bi se mrabfl za razširjenje trgovskih zvez. Departement za eosoodarstvo le že pozval tugoslovensko vlado, da odoošlfe svole zastopnike k zadevnim oo?a?a-nfem, oziroma podpisu kreditne pogodbe.
Italija In bodoča trojna.
Italijanski vojaški strokovnjak Angelo Gatti je priobčil v »Corriere della Sera« članek o pomanjkljivih pripravah italijanske vojske za bodo čo vojno. Gatti je v velikih skrbeh za Italijo, ker nima dovoli modemih vojnih strojev, brez katerih ie onemogočena vsaka obramba na fronti in v zaledju. Iz njegovega dokazovanja o obrambi P3 sledi potreba zadostne priprave za izvedbo napadalnih načrtov.
Gatti pričenja svoja izvajanja s sledečimi primerom: Italija ima najboljšo vojsko na svetu, ki je ob vzbruhu vojne razpostavljena ob meji. Vojaštvo je na Alpah in v dolinah ter ni kraja, kamor ne bi dosegale italijanske baterije. Iz sovražnega ozemlja odpluje mogočna skupina zrakoplovov preko naših obrambnih čet ter pride nad središča italijanskega življenja in skladišč: nad Milan, nad Rim. nad Piacenzo in nad Bologno. Redki naši topovi ji niso mogli preprečiti prodiranja, naši slabi zrakoplovi, razkropljeni v podonavski nižini in drugod. s_e niso niti srečali s sovražnimi, ki mečejo nad naša mesta ogromne množine novih silnih eksplozivnih snovi in udušlii-vih plinov. Potem ko so sovražni zrakoplovi uničili glavne Železniške postaje, železniške tire, galerije in mostove, je naša. če tudi izborno pripravljena vojska, na fronti ločena cd svoje operacjjske baze.
Ali recimo, da se prikaže nepričakovano na Krasu, na velikih obrežnih cestah in v glavnih italijanskih dolinah mogočna skupina sovražnih tankov one vrste, ki napravijo na uro več kot deset kilometrov. O tem govoriti ni pretirano, sai jih je imela Franc?ia ob koncu svetovne vojne okoli 6000! Sovražni stroji uničijo zgolj človeški odpor, kar se ie skoraj vedno zgodilo pri angleških in francoskih akciiah proti Nemcem, ter razširijo odprtino za napad.
To ni iz Wellsovih romanov! Ne. amnnk kdor je sledil državnikom, ki nočejo nove vojne, ker vedo, kako strašna bi bila, se mora spomniti, da so ti državniki vedno govorili o vicgi strojev v bodoči vojni. Llovd Georsre in Hardlng sta opozarjala na to okolnost, toda Italijani tega v splošnem niso zadostno upoštevali in kakor se nam zdi. niti vojaški kro-fci. nit! vojaški strokovnjaki!              I
Kakšna bo bodoča voina, se ne ve. gotovo pa je, da bo temeljila na rezultatih svetovne vojne in da se bo razvila po volji človeškega razuma in slučaje v. Rezultat minule vojne pa je bil triom! strojev, predvsem zrakoplovov. Ne smemo pozabiti, da so bili pred koncem vojne končani načrti za nove vome stroje in ti načrti gotovo niso izginili. Llovd George je nedavno izjavil, da pomenijo novi izumi v vojni industriji nova Pota za angleško politiko.
Gatti opozarja nato italijanske merodajne kroge, da niso v tem ozi-ru ukrenili ničesar ali pa mnogo premalo. Kritizira dejstvo, da je dovoljenih samo 65 milijonov za zrakoplove, od katerih se potroši letno 22 milijonov za popravo zrakoplovov. Nadalje ne more razumeti, kako je mogoče, da ima Italija samo štiri tanke in da iih bo imela no dolgem času samo 100 napram 6000 francoskim. Italija nima organiziranih vojaških delavnic za kemijo in fiziko ter ne skrbi za dovoljne množine strupenih plinov.
Italija se mora bolj kakor vsaka druga država pravočasno preskrbeti z vsemi modernimi vojnimi stroji in z ostalimi modernimi vojnimi sredstvi. Izgovor, da ni denarja, ne sme biti merodajen. Za vojsko In mornarico mora biti vedno dovoli denarja. V današnjih Časih predvsem za moderne stroje* ker se na ta način štedi s človeškim materijalom. In tega se morajo zavedati vsi Italijani.
Istočasno pa se zavzema v »Se-colu« tudi general Luigi Capello za povečanje izdatkov za vojne svrhe. Tudi on pravi, da bo izid bodoče vot-ne odvisen predvsem od zrakoplovstva in izpopolnjenih ostalih morilnih strojev, kar bo povzročilo tudi nove politične in sociialne razmere. Na vsak način pa je izključena moderna vojna priprava po vzgledu predvojnega organizma. Moderne Priprave vojske na vojno bodo morale dobiti tudi med ljudstvom globokeiše korenine.
Tako sodijo italijanski vojaški strokovnjaki o bodoči vojni in apelirajo na vlado, na parlament m na vso italijansko javnost, da se mora italijanska vojska izpopolniti z vsemi modernimi vojnimi sredstvi. Celokupno italijansko Časopisje podpira te zahteve. Celo socialistični »Avan-l ti« od 23. junija t. i. ie v primernih
besedah poudarjal važnost tega vprašanja z ozirom na deianski položaj in na oportuniteto.
Naši javnosti ni treba omenjati zakaj in proti komu se mora izpopolniti italijanska oborožena sila. Zadostuje, da jo spomnimo na razorožit-veno konferenco v VVashingtOflu, kjer je zastopnik Italije kategorično zahteval razorožitev Jugoslavije v interesu evropskega miru.
S tem je povedano vse!
Notus.
Pisma iz Pr%g%.
6. ju lija.
Predsedstvu čeških strank je L t. m. sklenilo, da se poslanska zbornica ne snide pred jesenjo in da bodo takrat tri ali štiri seje, samo da se reši obsežni zakon o davku na žganje. O tem zakonu se je vodil več tednov hud boi med finančnim ministrstvom in agrarci ter industrijalci. V bistvu se je šlo za to. da bi državi ne odšli prejemki iz tega važnega produkta zemljedelske industrije. Osnova je bila že gotova in sam finančni minister Avgust Novak je Že diktiral odlomke zakona za časopise, toda v poslednjem trenutku so rekli agrarci. da je načrt zakona za nje nesprejemljiv. Treba torej počakati, da se agrarci sporazumejo v vseh postavkah.
Senat konča 15. t m. svoje delo in tako bo spomladansko zasedanje izčrpano. Nastopi odmor, o katerem se danes ne ve. koliko časa bo trajal, da se vladne stranke končno dogovore glede izprememb v vladi Skoro gotovo poda ministrski predsednik dr. Beneš takoj po zaključku gospodarske kampanje svojo demisijo na ministrsko predsedstvo. Iz stvarnih razlogov noče združevati dveii funkcij, ki so za lednega človeka preveč. Koiiko sedanjih ministrov se nadomesti z novimi, to se določi prt razdeljevanju resortov na novo vstopajočim poslancem. To razdeljevanje pa ne bode lahko, ker voditelji strank se ne bodo hoteli zadovoljiti i podrejenimi resortL Ako stopi na čelo vlade Švehla, ne bo njegova pozicija zavidno ugodna. Ne radi notranjih razmer v vladnem taboru, marveč radi številnih in važnih nalo^. ki nastopijo v kratkem in bo nujno no-trebno izravnati nekatere križajoče se interese. Takoj po demisiji dr. Be-neša na ministrsko predsedstvo se prične pogajanje za sestavo   novega
DR. JANEZ MENCINGER:
mojim slaiiilcem.
(Pismo iz Elizija.)
ftoiaki mili! ki se tu sestali
od Save desne, leve ste obali,
da tu svečano dan slavimo •slavlja!
z veselim srcem Bohinj vas pozdravlja!
Soseska, vsa v nerestinski opravi, ta dan obhaja moj spomin, ker zvest sem vselej sin bil teh planin kot mož in starec belih las na glavi. Nemeni slave, mili narod moj! Le domovini v čast naj glas se ori tvoj!
Mar zemlja naša ni ko biser lepa? T?In<rote, čuda svoja no m bdkl^pa o J   Prave, Mure prisojnih  ledin do sinje Adrije razburjenih brezin, od Soče, Kolpe gričev zimzelenih do glav plrminskih vekomaj ledenih. Dežela krasna, ta nam vse ponuja, kar trosi jug iz radodarne dlani, kar mrzli sever skopo v nedru hrani in kar iz zemlje tajnih Žil se zbuja.
l\og čuvaj lepo nafto domovino, zibelko našo in žitja korenino, ki vrlih dedov nam spomine ščiti, ki naj se vnukom grobe a cvetjem kiti!
Ta dom, za davnih vekov priborjen, poseda rod slovenski — rbd posten: Vesel ko jasna je planina, ognjen ko nadih brd so vina*
mehak ko sveta lipa v vasi, krepak ko stari hrast na Krasi, iskrenočist ko bistra Sava, vsestanovit ko sklad Triglava in vrl ko Belšice jeklenec: tak bil, tak je in bo Slovenec.
Zdaj vstali ste iz tisočletne tmine, zdaj svobode uživate vrline, razcvita zdaj se narod tak nenadnb, ko vrt, ki sine solnce mu pomladno!
To solnce to je, Vaš premili car,
brat Vam po krvi, Jugoslavije vladar!
Zato ljubita Ga iekreje,
ker On naš rod je osvobodil,
zato ljubite Ga zveste je,
ker vedno modro Vas bo vodil
do sreče stalne, prej nikoli znane
in vsemu svetu nepričakovane.
Bog večni Vasb čuje naj molitev, želj  Vaših tisočletnih udejstvitev, daruje kralju neminljivo milost, modrosti in moči daruj obiloet, da eelo, nebroajano državo na sTečo, mir med svojimi narodi, na strah sovražnikov in mMA v slavo se dolga, dolga leta krepko vodi!
Med nami pa na vekov vek •atoglaano naj odmeva jek; Trdna, trajna kot orjak Triglav, čista kot v Ozonu nase so planine, druži brate večna naj ljubav do kraljevske hiše, lepe domovine!
lata h labirilijai M.
Te dni se je sprehajal Maksimilijan Harden na ljubljanskem barju. Morda pa nekateri ne vedo, kdo ie ta mož. Je političen bi literaren samotar, mož srlobokeea duha. neupogljivega značaja, razsežnega obzor-la. vsestranske omike, mučenik svojih idej, goreč bič hinavstvu in lizun-stvu. prorok in svaritell svojega naroda, skratka Časnikar prve vrste in izdaijateli zelo razširjene tedenske revije v Berlinu.
Kako je zašel ta sloviti mož baš na ljubljansko barje, mi ni znano. Morda se mu je že rabila prefina kultura v Berlinu In & hotel dihati nepokvarjeni zrak balkanskega podnebja. V LJubljani ga ni dtžalo, mesto Je mesto, hi majhno ponajveč Se hujše kakor veliko. Sel jp na barje. Tam nI nepotrebnih UudI In letovJJC. Sede! Je kral močvirnate luže In se veselil nebeškega miru.
Ko Je tako mirno sedef 3e mu Je približala žaba one vrste, ki Jih rodi le barje, neokretna. Sirokonstna in zelena kakor živa zavist 2aba le sedla na zadek In ga nagovorila:
»Kaj ste vi? Centralist, avtono-mist ali republikanec?«
Harden ie gledal začudeno in odgovoril: »Me hočete-Ii intervju-vat? Ste morda časnikar kakor jaz?«
»Da, izdavam slovito revijo »Atomist« in hočem vse razbiti na atome, kar že naglasa ime mojega tednika.«
Hardena je začeja zanimati čudna psihopatična prikazen. »Kad Pa potem, ko bo vse razbito?«
»Prosti atomi se bodo skristali-zirali okrog mene. in jaz postanem velik in mogočen«, ie odgovorila žaba in pristavila: »Saj ste časnikar, torej tuji politik in m? razumete.«
«Da razumem vas. Nič človeškega mi ni tuje. Poznam tudi take časnikarje. Bič božji so za svoje rojake.«
»Da, to je prava beseda, bič božiU je odgovorila žaba živahno. »Moi bič je spleten, kakor vsak dober bič iz treh delov: prvi žvižga zame kot za center, tedaj centralistič-no-dober dovtip kajne? drugi razbija na atome, in tretji zanlkuje vsako avtoriteto, kar mi imenujemo repub-1 likanstvo.«                                             i
»Pri takih nazorih vam ne bo manjkalo uspeha. Gotovo ste bili tako dosledni v svojih nazorih vse živo dni?« je vprašal Harden z lahno ironijo.
»Vsak se razvija^, je odgovorila žaba. »Začel sem kot uradnik — saj veste s trebuhom za kruhom — potem sem bil rdeč politik, in sedaj hočem postati — slovenski Maksimilijan Harden.«
»Kaj?* je vnraSal saČ&dcN Harden. »Poznate-li tejra moža?<
»Cital sem ga veasiji,<- odgovori žaba. »Njegove razjedave dovtipe prenašam sedaj v naSe časnikar-.t\r. Aloj časopis fe prinesel na primer članek o kraljevi poroki; Harden sam bi bil ponosen nanj. Veste: oprezno, brezšnmno, s priteci en i m i krem-peb'čki, kakor mačka na lovu. Vac povedano med vrsticami, nr-m ra ne more nihče do živcera. Fino, kaj?*
»In tega ste se naučili pri Har-denu?« je vpraša! Harcicn z lahno nevoljo. »V kolikor ca jaz posrana* se bori ta mož z odprtini ožrclictn: vsaka beseda je odkrita rn za vsako stoji on s svojo osebo.«
»Ha, ha•  se ie    smejala    žaba.
»Če mu vse verjamem, teira pa ne.
1 Saj vendar ne bo tako neumen! Ta
stran 2.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 9 jui'ja i^22.
stcv.   133
kabineta in mogoče je, da bo do konca avgusta ali začetkom septembra kabinet gotov. Parlament pa se neposredno po tem ne snlde. ker treba pustiti ministrstvom č_asa. da si urede pripravo za jesensko kampanjo.
Verjetno je. da med nalogami nove vlade bo tudi novi zakon o vojnih posojilih. Sodi se o njem, da bo najbrže sploh odstavljen z dnevnega reda. Vlada je podala lastnikom posojil predloge, katere so vladne stranke proglasile za maksimalne in Se vlada naravno zahtevala, da osnovo sprejmejo tudi Nemci, da bi ne mogli reči. da le bila predloga sprejeta brez njih in proti njim in tudi iz tega vzroka, da je bila vsa ta stvar, ki se vleče že skozi dve leti, končno potisnjena s parlamentarnega obzorja. Nemške stranke so odrekle sodelovanje, zato pa morajo sedal nositi odgovornost za to — kar se ne zgodi.
Proslavo Vidovega dne v Pragi je Poleg običajne službe božje v Mi-kol&SH cerkvi na Staromestnem namestili, katere so se udeležili zastopnik! poslaništva in generalnega konzulata kralievine SHS, člani jugoslovanske kolonije, zastopnik! češkoslovaške vlade in poslancev, priredilo letos tudi društvo jugoslovenskega dljaštva »Jugoslavija« v praški Meščanski Besedi. Po nacovoni predsednika Br. Dragišiča ie zapel pevski zbor »Jadran« Mllojevičcve »Jugoslovane«, na kar je univ. prof. dr. Marko v svojem predavanju raz tolmačil bitko na Kosovem polju in izvajal nieno zvezo z razvojem jugoslovanske narodne pesmi in literature. Nadalje ie naglasak da je za Jugoslavijo prava sreča, da ima mo-narhfstfčno ustavo in svojo lastno na rodno dinastijo.                       J. K. S.
DRŽAVNI SVET.
— Beograd, 8. julija. (Izv.) Demokratski klub je na včerajšnji seji definitivno nominiral kandidate za državni svet. Od strani demokratskega kluba so v imenovanje predlagani: bivši hrvatski ban dr. Ivan P a 1 e č e k. dr. Tihomir AI a u p o -v i č, dr. 2ika A r a n g j e 1 o v i Č. dr. Radoje Jovanovič, dr. Joca Bogdanovič. Laza Jankulo-v i č, Velizar V u 1 o v i č in dr. Štefan S a g a d i n, toraj imena, kj smo jih že včeraj priobčili. Demokratje Da so dalje izrazili željo, da bi v kraljevi listi bili v večjem številu vpo-števani Hrvatje in še en Slovenec.
—  Beograd, 8. inlija. (Izv.) Parlamentarni klub SKS je na včeraj* šnji seji definitivno sklenil, da predlaga za državnega svetnika kot svojega kandidata dr. S k a r j o.
— Beograd, S. julija (Izv.) Vodj<* ^Tugoslovenskega kluba dr. Ante Korošec je včeraj obiskal ministrskega predsednika Nikolo Parića. V imenu bvojb stranke je izrazil željo, da bi bili v državni svet imenovani tudi pristaši njegovo stranke. Ministrskemu predsedniku je predložil seznam 8 uglednih klerikalnih oseb. Predvsem kandidira Jugoslovenski klub v državni svet dr. D u 1 i b i ć a in dr. M a z i j a. Nekateri politični krogi pravijo, da sta te kandidatni vzbudile splošne simpatije. Na drugi strani jo na znano, da eta bila oba velika avstrofila,
__ Beograd. 8.  julija  (Izv.)     "Radi
kandidatov drza\~nega sveta se ni dosežen ponolen sporazum med demokrati in rndiknM. Fnlošno 46 bije borba za predsedniško me^to držvmesra spreta. Kadikalci kandidirajo nekega, že ve? l^t V javnf*m življenju ne delujočega bivšega ministra, kar vzbuja v nekaterih političnih krogih ostro kritiko. Demokratje na drogi strani pa žele. da postane predsednik bivši hrvatski ban. dr. P a 1 e č e k.
SgBomfniajte se
MB% m Orllf! ffi MeMo.
narodna skupSCina.
POLITIČNI   GOVOR  DR.  TRUMBIČA. — VIHARNI INCIDENTI
— Beograd. 8. lulija. (Izv.) VčerajSnja razprava o proračunu se je gibala v znamenju političnega govora dr. A. Trum-bića. Že prej napovedani govor to parlamentarci s prva zasledovali z velikim zanimanjem. Kal ti vsak je pričakoval, da bo dr. Trumbić kot bivši zunanji minister podal nekak zunanjepolitični ekspoze opozicije. V glavnem pa so bili parlamentarni krogi zelo presenečeni, kajti dr. Trmbić ni v svojem govoru iznesel v bistvu ničesar originalnega. Njegovi ljuti napadi na sedanji politični režim so veljali bolj ulici, veljali so bodoči volilni kampanji, radi česar so izgubili mnosro na vrednosti.
Danes v parlamentu splošno ne razpravljajo mnogo o tem govoru. Beogradski listi se omejujejo samo na registracijo govora. V glavnem pa nagtašajo vsi trezni parlamentarcu da je bil Trumbićev govor zelo tendenciozen in zavit, kajti kot dveletnemu bivSemu ministru So prav dobro znane gotove činjenice, ki jih ie sedaj Izrabil v svoie osebne koristi.
Predsednik narodne skupščine dr. Ivan R i b a r je dopoldansko sejo otvoril ob 10.20. Po končanih formalnostih je zbornica prešla tako! k nadaljevanja razprave o budgeiu za L  1<>?2.
Posl. dr. Ante T rum bič (neodvisen) je kot prvi kontra-govornik porabil vso dopoldansko seio za svoj govor. Govoril Je dve  uri.  Dr.  Trumbić je  izjavil:
»Proti proračunu glasujem, da Javno 9 tem izrazim sroie nezannanie do vlade hi do rellma. ki »e sedaj na krmilu. Temu režimu odrekam svojo podporo, ker mu manjkata tako pravna kakor tudi moralna podlaga. Današnii režim je škandalozen. Splošno pravno stanje je negotovo. Pašičev režim se mnogo ne razlikuje od bolj deviškega sovjetskega režima v Rusiji. Kar Je v Rusiji kongres sovjetov, to je pri nas narodna skupščina, kar je v Moskvi izvrševalni odbor, to je pri n*»s zak^nodairi od^or. Kar so v Rusiji komisarji, to je pri nas vlada«. (Posl. Večerov zaVIi?e govorniku r »Vi ste bili  nekdaf   zunanji   minister v tej   vladi!«)
Govornik daTie ljuto naoada vlado, ki se drži na površju le z nasiljem.. Korupcija zastrupila ft vse panoge državne uprave. Mišljenje skur^č'ne in mišljenje naroda pa rudi ni Isto. (Klic: »Pripravljate se na volitve!*) PaTje je govornik ironično omenil, da se naša vb.da edino le razlikuje od boljševiške?a režima v tem. ker še ni ustanovila ministrstva za proti državne elemente. Na ta način bi bil! potem popolnoma slični sovjetski Rusiji, Vsak režim nasipa pa se ne more trajno obdržati in se mora umakniti  režimu  pravfce.
Govornik je da!ie vlado ljuto napadal radi razveliav^jenja komunfstičnih mandatov ter orote«tir;>l proti temu, da je vlada samovoljno zmanjkala število narodnih poslancev.   (Klic:   »Z   zakonom!«)
HRVATSKO  VPRAŠANJE.
Posl. dr. Trumbić je nadalje začel zelo obširno razpravljati o hrvatskem problemu. Razvijal ie svoj o teorijo o raz volu narodne misli pri Srbih In Hrvatih. Nazori o narodni misli so med Srbi drugačni, drugačni med Hrvati. Hrvatie so za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, so pa tudi za kulturno ujedinjenje z Bolgarijo. (Klic: »Pomislite na manifest naše vlade v Nišu leta 1914.!«) Drugače je bila ustvarjena narodna misel v Srbiji, drugače pri Hrvatih. Razlika tiči v tem, da temelji narodna misel pri Srbih na pravoslavni soldarno-sti. Narodna mi^el pri Srb;h znači ujedinjenje vse^a srbstva. Nasprotno pa značl narodna misel pri Hrvatih kulturno ufedl-n?enle, po možnosti pa tndl politično ujedinjenje vseh južnih Slovenov.
Govornik očita vladi, da Je sedanji režim kriv temu. da se je med Hrvati narodna misel potonila v ozadje. Hrvatje se ne morejo ukloniti nekaki srbski hegemoniji. Apelira na vse poltene parlamentarce, da delujejo za povjuflc© hrvatske misli fn da se doseže spo'-ajMim na temelju enakopravnosti  vseh   plemen.
Končno omenja govornik, da Hrvatska ne *eli rjarcelae'j?, Hrvatje žele, da se počutijo v svoji hl*i samosvoji in kot bratje* ne pa da bi bili Hrvatje za slngo Srbom.
ODNOS A JI   Z   BOLOARSKO.
ObSlrno  je   govornik   razpravljal    bol-  j
garsko vprašanje. V bistvu je navajal, da  j
je  treba  stremeti  za popolni    sporazum  %  i
Bolgarsko, da se vzpostavijo prijateljski od-  \
nošaji  in  da  med  obema  državama  ne ob-  j
stoja  nobeno nasprotje.   Te  za  gospodarsko  ' in   kulturno  ujedinjenje  z  Bolgarsko. ■^^i—wbbwmmmmmm
Ob 12.20 prekinjena seja s«je nadaljevala ob 5.30.
PosL Lazar lankulovie (dem.) le govoril o položaju v Južni Srbiji. Splošno ie kritiziral upravo, ki je v rokah radikal-cev. Radikalci izrabljajo položaj in uprava ne deluje v splošno korist makedonskega naroda. Odločno pa je polemiziral proti nekdanjim Uvalanjem klerikalnega poslanca dr. Ivana Kuftnika, ki le nedavno v zbornici predlagal, da se prizna Makedoniji avtonomija. To g.-tovim političnim ivrtaam namenjeno m javo klerikalnega poslanca so makedonski Četasi prav dobro Izkoristili med   prebivalstvom   Južne   Srbije.
Posl. HamiJ Kurbegović (musliman Spahovec) je izjavil, da bo Spahova t skupina muslimanskih poslancev Bosne in Hercegovine glasovala proti proračunu. Posledice nesporazuma med Hrvati, Srbi In Slovenci je povzročila ustava. Muslimani  žele  revizijo  ustave.
Posl. ML MihalJžić (rad.) Ie ugovarjal predsovorniku. Med njegovim govorim pa je prišlo do viharnega Incldcenta med zemljoradnikom VidaVovićem in socijalistom Brkićen radi prciskovalne Komisije za državno posestvo Helje. V zbornici 1* bilo navzočih le okoli M n-^fancev. Med p^nf-rom se je čul klic »lazicel lazice!«. Rađ-kalnl po^l. Ste^vić ie v misli, da ta psovka njemu vePa. skričll k prebira loči skupini. V tem momentu ga le VIdaković močno udaril s pestjo po obrazu ?n nato pobegnil Iz dvorane. 5te*vlć le poternll revolver In tekel za poslancem. Ostali poslanci   so   nadaljni   Inc'dent   preprečMi.
Predsednik  le   nb   20.30  zaključil    ejo.
Debata o svetovni vojni.
FRANCOSKA  7BORNICA IZREKA ZAUPNICO VLADL
—  Pariz. 7. julila (Havas.) Po končani debati o Interpelacijah, zadevajočih krivdo na svetovni vojni, je zbornica Izrekla vtadi zaupnico s 532 glasovi proti  65 glasovom.
—   Pariz, 7. julija. (Izv.) V debato o krivdi na svetovni vojni, ki so Jo izzvale interpelacije komunističnih poslancev. Je poleg bivšega vojnejta ministra Vivianija posegel tudi ministrski predsednik Poin-c a r e. Poincare* ic p^dal v svojem govoru obširno politično - diplotnatično zgodovino o dogodkih, ki so se razvijali od L 1911. po ratifikaciji pogodbe glede Maroka. Naslajal je, da je Francija vodila napram Nemčiji politiko spravljivosti. Francfa je vedno stremela za treznim sporazumom v Evropi.
Sarajevski atentat" je tudi pokazal, da je bila francija 5e vedn© do tedaj v prijateljskih odnošaiih z Avstrijo. Odločno zavrača Poincare* očitek, da bi bil Irvojski) Imel kak vpliv na francosko politiko F'i»n-ctja se je vedno in nosebno I. 1912. trudila, da lokalizira tleči konflikt na Balkanu in da ga mirnim potom spravi s sveta. Francija je I. 1914. p^av malo mi<!"!a na volno. V »TSodnHi trerMTt!*;*»i sta notovnla on. poincare" in Vivlani v Ru*no. ?ele n^ Vbodnem mrHn sta »vedola o katastrof t Inih dogodkih v Enupt In tndij Je Francija storila vse, da bi preprečila kat-»**roso.
Ministrski predsednik je dalje zbornico opozarjal na dejstvo, s kako iskrenim odobravanjem ie bil sprejet govor bivšega vojnega ministra tudi cd strani socialistov. Z odobravanjem ie bila sprejeta izjava, da Francije ne zadene nikalta krivda na svetovni vo;nt.
Glede očitkov, da je tekom vojne odklonil predloge za sklenitev miru, je ministrski predsednik omenjal predloge o miru, ki so bili predloženi cesarju Karlu po Sikstu Bourbonskemu, da skleni Avstrija separatni mir. Zavrača zlasti očitek, da bi bil nasproten tem predlogom, čes, da je Avstrija zasedena po nemških divizijah. Splošno pa ti predlogi ni$o vsebovali absolutno nekakih koristi za Italijo In Francija ni mogla pogodbi iz leta 1915. nasprotovati in brez Italije skleniti mir.
Komunisti pa — tako je dalje s posebnim poudarkom naglaSal Poincare* — skrbno zamolčujejo zapisnik o sestanku Llovd Oeorgea, Sonnina in Rlbota z dne 19, aprila 1917. Ta zapisnik daje izraza soglasnemu mBlj«n!u treh ministrov o avstrijskih separatnih mirovnih predlogih, namreč da bi tak razgovor bil nosebno nevaren za enotnost zaveznikov.
Biv5i ministrski predsednic Painleve* Je izjavil, da je Sonnino navajal težke posledice v notranjosti dežele, ki M nastale, Čs bi Italija edinole to prejela, kar je že bii Bulow njej ponudil, da ostane nevtralna. Pa tudi Nemčija nI dovolila Avstriji, da M se  razpravljalo    elzaško-lotrinško    vpraša-
nje, Avstrija tn Nemčija bi ostali ie dalje zvezani, dočim bi na ta način izdana Italija zapustila Francijo. Mirovna pojajanja I 1917. bi se bila končala s popolnim fiaskom. Po končanem govoru Je ibornica presta na glasovanje o interpelacijah. Zbornic* je s 487 proti 65 glasovom odklonila od socialistov predlagani dnevni red, da se izvoli poseben odbor v svrho preiskave o krivdi
na svetovni vojni. Sprejela pa Je zbom ca s 532 proti fn glasovom resolucijo, ki kampanjo komunistov žigosa in biča, ker Je bila le s tem namenom vprizorjvna, da bi so Nemćija kljub jasnosti versail ke mirovna pogodbe  odteg , L  krivdi  svetovno   v  ine.
Zbornica k  b la  na  to zakljufiena med viharnimi  klici:   »ŽveLa republika!*
navidezna odkritost ie krinka za čitatelje! Pesek v oči! (Lokalen dov-tip, pa £a ne razumete!) Ta Harden je prefrigan. Laže se z resnico! To sem se naučil pri njemu in to mi bo prineslo naslov slov. Hardena.«
Hardena je oblila rdečica jeze. Vstal ie in spregrovonL »Jaz sam sem Harden. Živim že dolero in borim se. rdkar mi ie sililo pero v roke, Vse življenje sem bil nositelj proste kritike, tudi proti najvišjim osebam, tudi takrat ko ie bilo nevarno, govoriti resnico. Vi ste pa le karikatura moie osebe in mojega delovanja. Politika, ki jo zastopate vi. naj Vam makari donese zaželjeni naslov. Mene to ne bo bolelo, a vas bo ubila smešnost!«
Odkorakal je in zapustil   osup-
ljeno žabo.      ,
y. Empe.
Villiere de P Tslp.Adam:
fljltDRlIinln
Antonija je nalila mrzle vod© fn vtaknila v kozarec šopek vijolic iz Parme.
>Zbb$rom,« je rekla, >ve •steklenic© m ŠTMnskirn vinom!«
Nagnila s© jo k svečniku in ©i amreti-ljaje priženi a odlično cigareto. Pri tem so zablesteli njeni kot ©K*j« 6rni laeje.
Vso noč smo pili Jerez. Skozi okno, odprto na vrt vile, smo ellgali Šumenj© listov. Brk© ©o nam dehtel© p© santaln in tt«U vsled teg*, ker je Antonija pripustila, da «m*> trgali rdeč© vrtnic© z njenih ustnic in to j© dovolila vso po vrsti in s tako prisrčno ljubeznivostjo, da ni bil niho© ljubosumen. Poem se je smehljale b*l©dovala ▼ *r-ealih v dvorani in s© nato okrenila proti nam, postavna kot Kleopatra, da bi s© videla v naših očeh.
Na njenih mladih prsih se J« ribal medaljon iz nebfoečečesra se zlata, a imel začetnice iz dragih knmenov; obešen pa je bil na črnem barzuuu.
> Znamenje žalovanja? Ga ne ljubil
In ko so gra sapMH, j© rekla: >Po-glHjte!« S svojim finim nohtom j© ločila veri eudeine dragotine in odprla medaljon. Notri je spala maoeha, cvetlica ljubezni; bila je mehko prepletena s črnimi la^mi.
> Antoni jal Po vsem trm M sodil, da J* va5 ljubiroeo kak divji deček, ki ga je oklenila Va5a zlobnost.c
»Tak fant bi ne mogel nuditi toliko rahločutnosti !t
»Slabo je, da Jih nam razkazujete s smehljanjem!«
Antonija j© izbruhnila v tako močan in odkritosrčen smeh, da je morala takoj izpiti vodb, kar med šopkom vijolic da bi s« ji n© pripetilo kaj zl©-
**•
»Alt niso potrebni v medaljona U-sje?«
»V znak?« j© izkllknila.
»Gotovo 1 Gotovo U
»Ah. moji dragi ljubljenci', *o •cm pregledala svoje spomine, sem si izbrala las svojih kfcder — in tega nosim mm t mak »vestebe.«
PoIinCeis ossti.
= Deficit italijanskega proračuna. Rim, C. juliju. Proračunska komisi. ja itoakega parlamenta je za leto 1920 —1021 ugotovila 6 in pol milijard© deficita.
—   Kongres italijanskih novinarjev v Tr»tu. Meeeca septembra |» 1. m vrši v TVefel kongres italijanskih novlnur-jev. Na kongitsu se bo razpravljalo tudi o moralni in politični neodvisnosti novinarjev ter o reciprociteti med Italijo in ostalimi državami gleda popusta na železnicah.
r= Protest rornun ke vlade proti Husiji Romunska vlada je poklala iia-UjaBakemii ministrskemu predsftflniku kot UvoVmu predsedniku genovsko konference protestno noto proti rufiki =ov-jrtžki vladi, ki jo prekršila v Genovi jKKlpičr.iio pogodbo o nedotakljivosti državnih mej. Rorounika vlada opozarja da je pristal v BoaaNtbiti ruski zrakoplov, ki je distveni del ruske rdeče vojske. Preiikava je dooiiala, da so name. ravflli letnici širiti no Be^arai)iii le*a-ko proti romunski vladi. Romunska vlada fo sklicuje na de1<*tro, da je antanta kontno vel javno priznala Resarabijo Romuniji! V zvezi s tem dc^odkom poroča >Adpveul<, .da so je aklenila med Romunijo in Francijo pogodba za slučaj ruskega napada na Romunijo.
s »Tavalieri della morte*. V Bo-notkah je onstnjalo do zadnjih dni društvo »Cavalieri della morte«, ki jo Hio lo postranska fa^lstovska ororanizacija. Clani tepa društva so uživali v mestu in v okolici ugled iz strahu, ker so se povsod prikazovali 1 pretiranimi fa.*i-Ftovskimi znnki. T^» dni pa je prefekt družtvo kratkomalo razpustil, ukazal a-retirati člane in zapleniti spise. Polici, ja je bila iznenađena, ko je našla med 200 člani kar 130 policistov, ki so bili takoj odpuščeni. Iz zaplenienlh spisov je razvidno, da so ti kavalirji 3 fašistov-skim terorjem grozili celo ministrom in državnim podtainikom.
s Iz madžarske politike. V madžarski narodni skupščini je socialistični poslanec in bivši minister Pever zasro-varal emigrante ter izavil, da so storili patriiotično dolžnost, ker so širili v ino. zemstvu vesti o bombnih atentatih, da prisilijo na ta način vlado k energičnim edredbara proti  teroristom.
=3 Veliki nemiri v pruski deželni zbornici. Berlin, 7. julija. V pruski deželni zbornici je povodom včerajšnje debate o predlogih soeijalistov, centru-ma in demokratov za varstvo republike prišlo do velikih nemirov in spopadov z nemškimi nacijonalisti v trenutku, ko je hotel govoriti nemško naciionalni poslanec, da protestira proti neki časopisni notici, čes da je oreranizator in finančnik vse monarh isti čne propagande. Po daljšem viharju te nastal končno v zbornici mir.
—      Proces proti atentatorjem na Miljukova. Pred berlinskim deželnim sodiščem se je pričel 4. t. m, proce-a proti Sabelskemu in Taboriskemu, ki sta izvedla atentat na Miljukova ter u-smrtila senatorja Ndbokova. Razpravi je prisostvovalo mnogo ruskih emigrantov. Oba atentatorja sta mlada ruska oficirja, ki -sta se hotMa maščevati nad povzročitelji odstranitve rusko monarhije in carske družine. Zagovarjala sta se kot pristaša Nemčije ter izjaviln, da je Miljukov na strani antante. Pri flabel-skem so dobili deset monarhističnih zapovedi, iz katerih j» razvidno, da gre za obširno morilno organizacijo. Atentatorja povorita le ruski,   i
—  Bavarska proti republikanski NemPiji. »Munchner Zeitungc piže, da se Bavarska ne nahaja na koncu, ampak v začetku krize. Bavarska mOra na vek način ohraniti svojo »ajnostninost, katere no sme izsrubiti 55 nobenim .cnilim kompomisom. Bavarska klerikalna stranka je In transi gen tna napram 7 ako. mi o zaščiti nemške republike. Boj proti temu zakonskemu načrtu bi pomenil boi proti ustavi in proti obstoju države. Klerikalci prožijo s federalizmom ter so izdali parolo, da morajo vsi njihovi pristaši stati v sklenjeni vrsti za svojimi vditelji. _ Republikanska državna xveza v Monakovem j© poslala mestnemu svetu zahtevo, da mora takoi spremeniti Kraljev trg v republikanski trg. Nadalje je zahtevala od vlade, da ne sme v bodočo trpeti nobeno monahistične propagande  na vseučilišču.
= Veloizdajniški proces proti Ka. rolvijn, ki naj bi s© bil pričel sredi tepa meseca, j© na prošnjo madžarskega ©rarja Jodgoden do 27. novembra t. 1.
ar Iz proeeoa proti vojnim slofin-cem v Tipskem. V proeosu proti vojnemu zločincu dr. Mlchelsohnu j© bilo zaslišanih mno£$> uslužbencev in uslužbenk v lazaretu« kjer j© deloval obtoženec. Prič© so med dnifrim izpovedale, da so v lazaretu pretepli Rusa, ki je bil komaj operiran. Včasih j© bilo v malem prostoru kar po 60 mrličev ter se je reklo, da bi jih moglo biti tudi 120. Ruski vojni uietniki 00 a© sistematično pretepavali. Državni pravdnik j© zahteval za obtoženca enoletno ječo.
—     Anglija sa ©prejem Nemčije v Zvezo narodov. V angle'ki poslanski zbernici i© vprašal W©*rwood Benn, ako jo Anglija oficijelno obvestila nemško vlado, da bo angleški zastopnik prt Zvest narodov podpisal prošnjo sa sprejem Nemčijo* Lloyd George j© od-
povoril, da an^le-ka vlatla še ni poslala Nrmčiji toaadevnoga ofioiielnega obvestila. Kakor znano, je Llovd George s:irn m^i onimi, ki zahtevajo sprejem Nemčijo v Zvezo narodov.
= Vesti iz Rudije. K>> je v boljševičkih ječah? Potrvgradaka >Pravdac priobčuje podatke o prebivaNt\ii ječ v sovjetski Ensiji. Po sodjalneu položaju je v ječah 79 odatbtkov delavcev, kmetov, kozakov in nižjih ualuibencov, 8 odstotkov bivtiii car-kih oficirjev in uradnikov ter 12 o<lstotkov laatopnlkov V>uržuazij^- Po poiiticnrm prepm.iniu jo 51 odMrtkov soeijalistov raznih smori, £0 od.sc>tkov aisvojMlraakarskih elementov<. 17 od^totko\ desničarjev in 2 oddotka komunistov. Vojne priprave, v vojaako revolucijonarnea wv. vjetu se je razpravljalo o organizaciji r'ict';o vojske v bodočnosti. Do, 1. julija jo morala biti izvršena razmestitev vojake, predvsem konjonic© v 1'krajini. \"e-liko potfornoai posvečajo vojaški kro^l strategićnim železnicam in vt>jni mornarici. __ Cerkveno življenje. Berlinski
soc. rovoL >Oolos Roosiji« priobčuje iz. rloMk iz n^kesra pi^ma iz P^tT'^rada: V cerkvenem življenja so neredi in ram* ):A. Skupina Rvečr-nikov |© primorala patrijarha, da jo podal ostavko ter je prevze!a za*"-apno cerkvena uoravo. Tej skupini načeluje prtroirrnd^kl rveče-nik Vvedenski, ki je t.^ontirnn povor-nik in inteligenten, to.ia iera ul^co lutk« mo«kov«ke Vlado, »Onzota Varšavska« poroča, da (© nolisVia vlada na nofllncl poxrodbe v Pv I tri Interv-Hilrala v Moskvi zaradi aretacij© kritoli^k<cra n?»d.-kofa v Petrocrradu — Kolenu Kt-jevsk.j >Pro!etnr^ka Pravdne poroča, d* so v ju^ni PufHi vodno holi J^iri kolera, V Cnri^inu jo dnevno okoli 70. V OdeM in NikAl*ip-vu okoli f»0, na Krimu okoli 2G5 slučajev. Meseca maja je Obolelo na knleri več ljudi n^go v celem lanskem leru.
Julijslia krajina.
__ Dobra volja Slovencev. >Ij' Idea
del Popolo*, pli^ilo italijinsk? ljudske stranke v Gorici, objavlja v evuji zadnji številki v polemiki z videm^kira >I1 Giornalo di Udinec pod naslovom >Dobra volja Slovencev« intoresinten slučaj. Kakor znan d. zastopa videmski list z vsemi pilami staližče, da j?> treba poriško pokraiino priklopiti videmski provinci. Zato je tudi ta list hotel dajati kot <iober Italijan novoprikloplje-nun modro nasvete, kažoč na slovansko nevarnost. Po njegovem mnenju je vsako sodelovanje med obema plamenoma izključeno. Zato jo troba stremeti pO tem, da se slovenski element s primerno administrativno ureditvijo novibi pc krajin uniči, K temu prlpoodn}© >L#* Idea del Popoloc: >Di posUHmo na laž mogočno njegove trditve (to je trditve >Giornale di Udine), naj navedemo skromen slučaj, ki se jo pripetil t© dni. V goriški zvezi delavskih in produktivnih zadrug je včlanjenih poleg IS slovenskih tudi 14 italijanskih zadrug. Te dni je odstopila slovenska zadruga v Desklah kakih deset stavb V pozidavo nezaposleni zadrupi v Roman-sn. Tako so Slovonci prvi, ki pomagajo Italijanom in jim prožijo roko z velikodušno bratsko pesto. ki dela čast inteligenci in Spartanski nesebičnosti tet vroči domovinski lnibezni, ki si jih lastita >Giornale di Udinec in »Piecolo«. Zdelo bi ie, da bi moralo zmanjkati dokazov tema dvema uglednima glnsiloma. — Ke varaimo se! Vedno b<->do imeli kaj erovoriti proti Slovencem. Oni pa, ki so tako srečni, da niso tako n*v sebični kot oba ta dva orgrana, se bodo prepričali o firerpomembnosti oziroma nepfttrijotičnem proti slovanskem boju in si bodo šteli v dolžnost, da pripomorejo k pomirjenju Slovencev z Italijani na vsak način in povsod.
__  Resolncija  fantov.    V nodeljo
so sklicali fašisti Julijsko Benečijo v Gorico zborovanj, na katerem so sprejeli ?le<le^o resolucijo-. Z o žirom na dnevni rod, ki ga je sprejel deželni odbor in fc ozirOm na njecovo jezuitsko obliko, v kateri je sestavljen in ki lo slabo zakriva očito solidarnost z moralnimi Odgovorne?! krnskega zločina-, z c-zirom na to, da jo v tem dnevnecn redu izraženo vse nasprotovanje, nevolja in balkanska hudobnost slovanskih elementov in gotovih takozvanih Italijanov proti velikodušnim (generose) fašistovskim oddelkom, ki so takoj prihiteli, da maščujojo mrtv* in žive lev pendarnega podietja italijanskih alni-nov: z ozirom na to, da gotovi časniki očividno odsevalo misel ali pa olajšujejo delo slovenskih krogov, ki *tremijo za tem, da polagoma In z zvijačo ustvarijo razpoloženje proti na-sl drz-avl: z ozirotn na to, da \z tega in drugih številnih dogodkov jasno Izhaja, da s© razvija na Goriškem silno nevarna situacija, ki ogroža narodno varnost in državni prestiž. Opozarjalo vlado na sramotno vedenje deželnega odbora in zahtevajo njegovo odstavitev, -sočasno Opozarjajo, da se bodo smatral! za onra-vičen© nasloniti po svoji lastni inieiia-tlvi, uporabljaloč vse bolne oddelke TTT. zone. ako bi taki ljudje se nadali© ostali v službi in č© bi se ta situacija nadaljevala.
štev.  153.
oLOVCNSKI    NAROOi   dne 9. julija 1922.
stran 3.
------------*
Inž. A. J. Kužić:
O AGRARNI REFORMI Z OZIROM NA PREDSTOJECO DEFINITIVNO REŠITEV PROBLEMA.
Op. uredn. Razpravljdnje o tem zakonskem nacrtu smatramo brez preju-dica gledo svojega stališča za eminentno važno in potrebno za najširše kroge v naši državi. Vee oci več vidi in vsaka stvarna debata razbistri pojme in ugladi pot h končnemu sporazumu in potreb-iiT?inu kompromisu vseh najrazličnejših interesov in interesentov.
L
V številkah 122 in sled. >S1. N.« je z naslovom >Pojavi novejšega gibanja v agrarni  reformi«   priobčil  priznani  ve-šcv.k zanimivo razpravo, v kateri ostro kritizira predhodni čas v agrarni reformi ter ugotavlja stvarne pomisleke glede    ustavnosti  glavnih načel  zakonskega načrta  o eksproprijaciji ve. likih   poljedeljskih   posestev.     2al,   da moram ugotoviti, da je to prvi konkre-lan   odziv   iz  javnosti  na   povabilo  za javno diskuzijo o tem velevažnem predmetu, ki ga je podpisani v najboljši veri priobčil že pred tremi lati v istem listu*) v razpravici »Kako da se izvede agrarna    reforma  u našim šumama ?<. Prepričan sem, da bi so bilo v tem dolgem času lahko veliko tega razčistilo ii» razjasnilo.   V  današnjih  demokratičnih časih  je   naloga   poklicaneev   ne   le  v zadnjem   trfcnotku   prihajati   s   protesti in opozorili, temveč temeljito obdelovati snov pred javnostjo. Tako se pomaga vzgojiti pravi čut za važnejša vpraša- j nja pri tistih, ki končno odločajo. In to je večina sodržavljanov.
Pri razpravah o postopanju z gozdovi se še posebno težko občuti pomanjkanje takega pripravljalnega dela strokovnjakov. In ravno pripravljalno delo je v naših razmerah in v sedanjih časih prav posebno potrebno.
Sedaj pa nekaj misli k začetkoma o-menjeni razpravi.
»Predhodni čas< v agrarni reformi traja še vedno in sicer do časa, dokler ne dobimo na podlagi ustave agrarno -reformnega zakona. Ustava jo tu in ona je naMato začrtala tudi to pereče vprašanje. Z ustavo so nam deločene meje, v katerih se moramo kretati. Ona jo zajamčila zaščito lastnine in dosledno temu določila, da se v vseh primerih, kjer je razlastitev nesporne lastnine v interesu splošnosti potrebna, razlaščencu mora dati pravična odškodnina.
S tem je načelno, brez možnosti dvo-ma, zaščitena ne le izključna pravica do pridobljenega premoženja, temveč tudi do vsake vrste lastnine v mejah, kjer ta lastnina še odgovarja splošnim interesom, oziroma dokler jim ne škodni e. Noben prevdaren človek ne more trditi, da urejena država nima pravice odvzeti n. pr. vojaško orožje iz zasebne lasti proti odškodnini ali razlastiti zasebno zemljišče v svrho naprave za javnost in splošnost potrebnih prometnih sredstev, zgradb itd.
Vsa naša agrarna reforma se more torej 6edaj postaviti v ta-le vprašanja: AH in v kolikor je razlastitev velepo-sestev iz javnih ozirov potrebna; kate. ra odškodnina je pravična; kako se naj postopa? Pravilni odgovori na vsa ta vprašanja imajo razrešiti ves agrarni problem.
*) St. zdne 19. in 21. avgusta 1919.
n.
Zemljišče — je druge vrste, drugega pomena premoženje    kakor    vsako drugo premoženje,  ki  ga more človek pridobiti. Na to se povrnem še pozneje. Mislim namreč, da mi tega ni potrebno že   sedaj   obširno   dokazovati,   čeravno> vem,  da  je  to  glavna  točka,  v kateri so si mišljenja povsem nasprotna. Zrak, luč in toplota, voda in tla s obistveni pogoji vsega ljudskega življenja in sicer v širokem pomenu, ne le življenje posameznika,    temveč    življenje vsega naroda.  Tla  se ne morejo premakniti in rudi ne povečati. V interesu soeijal-nega napredka  pa je, da  so  tudi ona objekt privatne lastnine. Vsled nepre-mičnosti in nepomnožlvosti tal mora pa lastnin,  pridobi t vena  pravica  do   zemlje  v   interesu   splošnosti   imeti   svoje meje.     Vzemimo   eektremni   slučaj.     V pravnem    nazig-anju  nasprotnega stališča je dana možnost, da sčasoma, vsled podedovanja materijelnih in moraličnih lastnosti   pridemo  v   položaj,  kjer  po- j stane ena sama oseba izključen lastnik f vsega   zemljišča  v   državi-   Temu  mora j truM   piearelj   omenjene  razprave  pritr- j dJti. Ravnotako pa ne bo oporekal moji j trditvi, da bi bil tak položaj, tak finale i največja katastrofa za svobodo, uspeva- j rije in napredek naroda. Tega moderna | demokratična država ne sme in ne more ! niti Ščitit ni podpirati.                                i
Tako smo našli tisto točko, s kar trre moremo začeti približevati se medsebojno in iskati pravilno rešitev vprašanja. Ker doslej takih splošno veljavnih zakonov še nismo imeli, je v mnogih krnjih v resnici prišlo tako daleč, dn .=*> possHissniki s posestjo zemljišča postali in bili dejanski gospodarji celih vasi in občin. Vsi ostali sovašcani so hfli le njih tlačani in <rolavcl Da se je clrl"iim marsikje kljub temu >dobroc »vodilo, mielim, da je povsem odveč ugo-n "t*. Favno te abnormalnosti so bile »- r «. da ie narod po osvoboditvi raz-| ' i pet; r,]djvTi0 nosehno vrednost tal-»»<-"a od drugih kniMtalov. To pomanj-Vliivost v zakonodaji začasnega -^ocijal-nega življenja končno enkrat odpraviti, je Torej brezdvomno napredek v razvoju kulture naroda. Obenem m morajo so«
daj tudi napake, do katerih nas je dove-dlo pomanjkanje takih zakonov v preteklosti, temljito popraviti. V tem slednjem tiči praktični del vprašanja naše agrarne reforme, >agrama reforma« v ožjem pomenu besede.
(Dalje prih.) *
IL LJBUL.1ANSK1 VELIKI SEMENJ
od dne 2. do 11. septembra 1922.
Dovoz inozemskega razstavnega blaga. Opozarjamo vse tukajšnje trgovce in zastopnike inozemskih tvrdk, da se zamore že uvoziti inozemsko razstavno biago po polovičnem blagovnem tarifu na naših železnicah in carine prosto, če sd v teku 6 mesecev zopet izvozi. Vsled sedanjih otežkočeoih prometnih razmer priporočamo vsem interesentom, da ste za velesemenj namenjeno razstavno blago že sedaj pneno razpošiljati na naslov >Urad Ljubljanskega velesem-nja<, ker se utegne tevent. primeriti kot na Zagrebškem velesemnju, da pride blago prepozno na sejmišče. Došlo blago prevzame sejmski oficijelni špediter tvrclka F>alkan d. d. v Ljubljani v «voja skladišča, kjer ostane do otvoritve semnja in se kot odškodnine zaračunajo minimalni stroški. Prepovedan j^ sirer še uvoz luksusnega blaga, i vendar pa se je že ponovno zapro3ilo za izjemo za velesemenj, in upamo, da ne brez uspeha.
Reklamne deske. Prilikom prireditve I. Ljubljanskega velesemnja so se pogosto pojavili slučaji, da ljubljanski črkoslikarji vsled preobilice naročil niso zamo?:li vsakemu interesentu pravočasno izvršiti črkoslikarskega dela na reklamnih deskah, namenjenih na poslopja in ograjo sejmišča. Opozarjamo vse interesente, da si pravočasno najamejo prostor za reklamno desko in jo dajo že sedaj izgotoviti, ker bi eventualno pozneje ne prišli pravočasno na vrsto.
Zaščita industrijske svojine. Ministarstvo trgovine in industrije v Beogradu je priznalo pod št. 1481 od 16. junija 1922. II. Ljubljansko velrscira-ko prireditev od 2. septembra od 8. ure zjutraj do 11. septembra do 18. ure zvečer razstavnega značaja in izdalo na podlagi F br. 99 a) u čl. 10. Trivreme-nog. zakona b držav, trošarini taksama i pristojbinama i po predpisih čl. 94. Naredbe o izvršenju uredbe o zaščiti industrijske svojine, da uživa razstav-ljalec izuma ali proizvoda posrodnosti prioritete od dneva, ko je dotični predmet izložil. Če naikasneje v treh mesecih po zaključku velesejma zaprosi za zaščito industrijske svojine. Na to pogodnost opozarjamo vse izumitelje, kateri želijo razstaviti svoje izume ali ] proizvode na Ljubljanskem velikem ■ sejmu.
__g Trg z usnjem. Situacija na trgu
z usnjem se vedno bolj čvrsti. Tovarne zahtevajo od tedna do tedna višje cene, pri čemur so najbolj prizadeti podplati. Izdelovalci usnja opravičujejo zvišanje cen, ki nastopa v zadnjem času skokoma, z občut. pomanjkanjem težkih kož, s silnim podraženjem vsega strojarskega materijala, zlasti ekstraktov, ki je poskočil za 300 %, usnjarskega olja in končno tudi delavskih mszd. Dalje upliva na dviganje cen tudi dejstvo, da je uvoz iz Nemške Avstrije vsled tamkajšnjih fantazijskih cen v zadnjem času popolnoma onemogočen, izdelki nase domače industrije pa ne zadoščajo nikakor potrebam lastne države. Danes noti-rajo sledeče cene: Podplati v polovicah 190—195 K za kg; kruponi 260—280 K
za kg; okrajovne  (aferni)  130__135 K
za kg; notranjki 185—190 K za kg; črne gladke teletine 420—440 K za kg; črne gladke kipse 320—350 K za kg; rjavo usnje za 20 kron pri kg dražje; boks-teletine črne Ia 80—90 K za 1 angl. kvadrat; boksteletine Ha 76__80 K za angl.
kvadrat.
— Generalna direkcija državnih dolgov fe že večkrat pozvala državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije se nahajajo iz kateregakoli razloga v inozemstvu, da jih v določenem roku njej prijavijo z vsemi potrebnimi podatki in dokazi o državljanstvu (s priloženo domovnico), da bi se na podlagi teh prijav mogel pri dotičnih vladali vložiti protest proti žigosanju In zahtevati vrnitev obveznic Ker prošnjam večinoma niso bile priložene domovnice in Je nevarnost da brez domovnlc inozemske vlade protestov ne bodo hotele obravnavati, st Interesent je ponovno pozi vi jejo, da pošli e- ! lo naknadno k svojim morda že vloženim j prošnjam generalni direkciji državnih dol-rov v Beogradu še domovnico, ker H st-:er morili sami nositi evenhielne posledice svoje zamude.
—g Pokrajinska obrtna razstava t Mariboru. (Od 8. do 17. septembra.) Prenočevanje obiskovalcev razstave* Razstavni odbor ima poseben stanovanjski odsek, ki bo skrbel za prenočevanje obiskovalcev razstave, ki prihajajo od zunaj. Ta odsek je začel te dni poslovati. Vsi oni. ki razpolagajo « sobami ali posteljami, ki bi jih za čas razstave lahko odstopili stanovanjskemu odseku za prenočevanje obiskovalcev, se naprošajo, da naznanijo naslov bi število sob, oziroma postelj v pisarni razstavnega odbora Aleksandrova cesta 22. V poStev prihajajo posebno dijaška stanovanja, Id bodo ob tem času prosta in bi se na ta na- -čin lahko najbolje izkoristila. — Vinska razstava je posebna sedaj, ko vsled vata-tamih razmer nimamo več avstrijskega trga, za vse vinogradnike potrebna in važna, da si na ta način dobimo novih odjemalcev. Pokrajinsko obrtno razstavo bodo posetfll olaaJftovaU Is vni Mog aale.   drtava,
kakor rudi iz inozemstva, zato ie pričakovati, do bo imela  rudi  vinska  razstava,  ki jo bo priredil pod okriljem te razstave vrtnarski  in sadjarski  odsek v Mariboru, kar največji  uspeh. Poživljamo vse  vinogradni-i ke, da se te razstave  polnostevilno udcle-| že  in  se    Čimprej    prijavijo    omenjenemu j odseku. — Vrtna razstava, ki se vrši ob-! enem   s  pokrajinsko   razstavo,   vzbuja   po celi  naši  državi, pa tudi v zavistnem ino-j zemstvu veliko pozornost. Bo to prva raz-| stava   te vrste v naži  državi,  ki bo pokazala, da smo se že tudi na  tem polju osamosvojili od  inozemstva.  O  tem  bomo poročali  še podrobneje. — Gmotna  sredstva, s   katerimi   razpolaga   razstavni   odbor,   so zelo pičla. Odbor razpolaga samo z denarjem, ki ga plačajo razstavljale!  kot prilav-nino, iz katere se  krijejo vsi tekoči izdatki.   Zato   poživljamo  vse   obrtnike*   da   obenem   s  prijavn;co  pošljejo  uidi  prijavnino. Kdor  ie  prijavnico   že   vposlal,  naj   še   naknadno   nakaže   prijavnino,   če   tega   že   ni storil. Obrtniki! Sami  si  moramo pomagati. Zato   je   odvisno  le   od   nas,   kakSen   uspeh bo imela ta razstava. Pokažimo kaj  zmoremo in kaj znamo. Le na ta način bomo dosegli  in  zavzeli  ono  mesto, ki  nam pristo-, j a.  Zato vsi  na  razstavo!  — Prijavni rok J je podaljšan  do preklfca.  Zato Je vsakemu I  obrtniku   dana   možnost,   da   se   razstave   s j svojimi izdelki udeleži. Nikdo naj ne manjka  pri  skupnem  boju  za  skuonimi  cilji. — Vsi dopisi,  ki  se  tičejo Pokdajinske  obrtne j  razstave   v  Mariboru   naj   se   naslovijo   na »Razstavni  odbor  Pokra*inske   obrtne   razstave   v   Mariboru,   Aleksandrova  cesta   22. —  Vsa  pojasnila  glede   razstave    se  dobe | v pisarni Slovenskega obrtnega društva  na J  Aleksandrovi    cesti  št.  22,    kamor  naj   se S blagovoli!« obrniti vsi interesenti. I         — Novi davki v Avstriji. Pari anten tar-
I nI klubi so začeli razpnrro o zakonu glede ! povišanja davkov. V načelu so vladne j stranke sprelele to-le poviSanfe davkov: 1 V davek na žganje se določi na 6000 K za i liter. 2. carina na uvoženo vino 60 zlatih kron pro hektoliter. 3. vinski davek se določi od 400 do 600 K pro liter.
Pismo Iz Prasiie.
Haale a. d. Saale. 30./6. 22. (K obtednicl dr. Rathenauove smrti.)
Kakor blisk le dne 24. junija 1922 udarila vest o umoru zunanjega ministra dr. Rathenaua. Prvotni osuplosti je sledila splošna ogorčenost nad tem nečuvenim zločinom zlasti pri strankah levesra krila, tako da je prišlo do dejanskih spopadov v državnem zboru. Dne 29. Junija so se pričele številne demonstracije po vsej Nemčiji, ki so dosegle 27. junija svoj višek. Ta dan ie bil opoldne na vseh progah železniški promet ustavljen za pet miriut, poštni promet Da za 10 minut. Popoldne je bila večina delavce_y službe prosta. Po mnogih mestih je došlo do krvavih spopadov med socialističnimi demonstranti in reakcijonarji.
V Haale so vse popoldne govorili številni govorniki iz rdečega stolpa na trgu. Zahtevali so razpustitev društva »Stahlhelm« (jeklena čelada), kjer se zbirajo bivši pruski vojaki, in drugih militarističnih organizacij, izločenje reakcionarnih elementov iz državne obrane, policije in sodnije. znižanje kupnih cen. izpustitev političnih jetnikov in ustanovitev samoobrane proletarijata. Po govoru komunista Schuhmanna s.e je podala razjarjena ljudska masa pred policijo, da tam zahteva izpustitev političnih zločincev. Vsled nasilnosti liudstva, zlasti žensk, jle prjšjo do streljanja in nekaterih ranjencev. Sele proti večeru so se razkropile mase, pojoč špartakovske himne kot »Za boi smo rojeni«. Akademike, ki pripadajo večinoma reakcijonarrji nemški nacijonalni stranki, so na večin krajih krvavo pretepli.
Leve stranke, kakor tudi zmernejša demokratska stranka vidijo v umom dr. Rathenaua napad na novo državno obliko — republiko. Zato je njihovo časopisje polno očitka napram strankam desnega krila. Ne obdolžuje se jih neposredno krivde na umoru, pač pa ie skrajno radikalno desno časopisje sokrivo na notranjem neredu Nemčije in s tem tudi na dr. Rathenauovi smrti. Desno časopisje se zdržuje vsakih strankarskih napadov in se pridružuje splošni državni žalosti. Da je bil dr. Rathenau pri desnici nepriljubljen, je razumljivo. Ko le leta 1921. pričel svojo ministrsko karijero, ga imenuje nemško nacionalno časopisje boljševika z najožjimi zvezami s sovjetsko Rusijo, vlado Wirth - Rathenau eksekutivni argan Francije ter zahteva neposredni odstop te židovske vlade.
Danes je Rathenau palm z njim jte pal mož. o katerem se mora reči brez ozira na katerokoli stranko, da je imel prvi pogum govoriti z en-tento o nem. reparacijah, ki je prvi spravil to življensko važno vprašanje Nemčije Dred svetovni forum, in s tem vzbudil zanimanje svetovnih velesil za bejdni notranji položaj Nemčije.
Božeoa KokalL cand. m.
Kultura.
—  Naše <!ijai*tvo za kulturno zbliža-nje. Na kongi^-su srednješolskih u-Iru-mij v Beogradu je bilo z absolutna večino sprejeto ekavsko nareOje kot knjL zevu! j^zik in latinica kot književni pravopis.
.__ Odkup    rokopisov iz dunajskih
arhivov. Iz Beograda poročajo, da ]© odpotoval na Dunaj profesor Pavlo ?o-pović, ki bo kot delegat Akademije Baa-no=ti pregledal dunajsko arhive ter odkupil vse važno rokopise, ki se tičejo jugoslovenske  literature  in   zgodovine.
__ Knjige  za beogradsko vseuriH-
Sko knjižaico. Kodni profoaof na boo. grndskcnii vseučilišču dr. Votlin Caj-kanović je odpotoval v Nemci; \ kj^r bo nakupil na račun reparacij potrebne knjige za novo vsoučiliško knjižui<x>.
—   Kongrvs ^odalNkih i£ral<-ov. ?>. t. m. so je pričel v Beogradu eetrti
kongres Udruženja {ngook»venskih p!<\. dali^kih lgr*leW. Za predsednika kongresa  je  bil   izvoljen   Mgrebškj  operni
peten fvijaTiović, za jvvd^rod^eo'nikfi pa po en Srb, Hrvat in Slotonee. Kongree
je otvoril predsednik Udruženi* Brano Cvetković, ki je poudaril, da mora pričeti društvo z uspešnejšim delom nego Je bilo do ndej. Pred prehodom na dnevni red je poslal kongres pozdravne brzojavke kralju, pr<?vlftednika Narodne skupščine in orosv^tnornu ministru. Poročilo osrednje uprave je povzročilo preeej kritike in debele, ter je bilo končno odobreno. Urednik strokovnega glasila >Glmoe< g. RNtič je podal poročilo o usnohih lista, ki ima kljub dragemu tisku 4000 Din čistesra dobička. Sklenilo "3o je, da mora biti >Gluma< urejevana nn ■ferokonii podlagi. Kaz-pravlialo k^ ie tuai o ustanovitvi dv°h gledališč, katerih lastnih bi bilo Udruženje brraleer. Nadetjfne poročilo sledi. —Nova oprema Smetanovih ooer. Čeki deŽeJni upravni odbor ie dovelil .100.000 kron  za  novo opremo Smetanovih one'-.
—  Nova ustanova za froneonhe dramatike. Nedavno umrli francoski dramatik Henry RataiMe je zapustil Goncourtovi akademiji večjo vsoto ter določil, da s* mora z obrestmi tega fonda v letnem znesku lO.OoO frar»!:ov nasrrndin* najboljše delo mladega francoskega  dramatika.
—   Iz rnsJfe CTnlarrairtsko Ifteraffirc. l?t!<-ko za1o?mSfvr> *?kytben* v Brrlina ie Izdalo Icrdiso »Kremlj za rješjo*kot#. ki vsebrje p''*ma m ^nomfne M. A. SofrMOBO-ve, Ant. Tzmai!ovi?a, V. A. Karelina i. dr. na jerr>i?ko TUllfll v znanih »Butirkah« fr. v drvg*b lečah. Vad^lje fe izdalo L. Mar-tove »Zapiske s^cialnerra demokrata* ?n V. Čeroove »Zapiske socialnega revolucionarja^
—  Nemška kultura, ljetos je pričal ponovno izhajati list >BibIiographie &čt Scvzrialwissensehaften<r, ki piše, da bo registral vse spi^e soeijalne vede, iz-vzemši članke v dnevnem ča^pisju in razprave, pisane v slovanskih jezikih. Po našem mnenju ni to samo anahroni-zem, ampak v prvi vrsti značilen dokaz nemškega šovinizma na kulturnem polju.
—  Nova knjiga za slovenske obrtnike. V zalogi šolskih kniig  in učil v Ljubljani  je pravkar  izšlo  >Knj i go-vodstvo za lesne obrti« (mizarstvo,   kiparstvo,   rezbarstvo,   strugarst-vo, kolarstvo in sodarstvoV Avtor Henrik   Podkrajšek,  profesor  na  tehniški  srednji  šoli  v Ljubljani,    govori na 347 straneh te knjige najprej o knjigovodstvu  sploh,  porem  pa  obravnava knjige  obrtnega  knjigovodstva.    Temu slede po en vzgled in po ena naloga za mali in za strojni obrat in za tabelar* no knjigovodstvo, vsi prirejeni  za mizarsko  obrt.  Nadaljne naloge -so  stavljene za  kiparstvo,  strugarstvO,  kolarstvo In sodarstvo. V dostavku sta navedeni   prispevna   tarifa   za   zavarovanje delavcev  za nezgode in tarifa zavarovalnih prispevkov £a bolezen. Ta dodatek  podaja daljo tudi  seznam Orodja, ki ga mora imeti vsak mizarski pomožni    delavec in seznam    orodja    za skupno rabo v mizarski  delavnici. Važni  so tukaj  tudi  podatki   k  proračunu za stavbnn  mizarska dela.    Knjigo zaključujeta slovensko - nemški   in nemško - slovenski    slovarček strokovnih izrazov, ki služijo obrtniku lesne stroke. Državni prevrat je odkazal tudi slovenskemu obrtniku obsežno torišče, kjer mu  je  nastopati   samostojno.   Zato  mu je treba temeljite strokovne izobrazbe, to pa tehnično In merkantilne.  Baš trgovinska stran vsakega obrta pa je bila doslej zelo zanemarjena. Temu nedostatku hoče odpomoči Rr>dkraiškova knjiga. Iz njo izve obrtnik, katera obrtne knjige mora poznati in kiko jih mora voditi, da je njegovo poslovanje pregledno m — kar povdarjamo posebno — u-rejeno tako. da  na  podlagi   vknjižb la*-hko  v»ak  Safl  izračuni,  kakšen  jo  uspeh njegovega obrtovanja, ali  izvršuje obrt z dobičkom ali z izgubo. Ker slonita  uspeh   in   neusr^h   obrtovanja   na pravilnem    preračunj'evanju    procentov z«* upravne stroške in za dobiček, vpo-števa nova knjiga tudi to. Ne samo, da so    ondi za vsak zgled    izračun jeni ti procenti, podajajo tudi naloge vse za to potrebne podatke* Ker pa teh procentov ob  začetku  obrtovanja  ni  mogoče izraeuniti natanko, uči kmi<?a tudi, kako jih  jo do krajši   ali  dalj M  obratni dobi  določiti  na podlaJri   nalašč  za  to sestavljene knijge.  —   Za  preračunie-vanje   lesa,   ki    ga   je   porabil   mojster za posamezna naročila, ima knjiga veliko nariskov (?kic), ki  izvrstno izpopolnjujejo prodajni kalkular.ijski postopek. Knjigo, ki jo je dobiti po Vseh lm ji cro tržnica h  in  stane mehko vezana 26 Din. v poltrdih platnicah pa 28 Din, priporočamo najtopleje vsakemu obrtni-ku, ki hočd v svojem obrtu napredovati
tebi in flplofeoeti y torto.     J.      0. j
__ M. Krleža:  Hrvatski bo^ Mars,
U »NarodrJoj knjiini« i-' apravo bu iz-« ašle   ove   prvorazredno   novelo   hrvat.
najboljeg današnjeg pripovjedatai koi® se slobodno mogu sazvati bia r\''m na-že moderno književna-ti. Prikasan je tu svjetski rat, kako ga je proživio lirw vatski domobran, popularna ngrebaoka 25-ta in .o;>-ča. Ovo UviSUO Novelo. 4 na broju, spadajo bez sumnje u najbolje, što je dala na^a knji/.ovnOtit. Krleža jo pravi pje>nik na^ih dana, taca i radosti, tuina5 osjećaja BMSm, slikar stradanja na.šo T**$ u Svjetsko« ratu. Ou je nov u izboru BOJtotA, silio.i u načiira« zanimljiv i bujan n pričanju. Izdanfe !• «• danatafe priliko jeftinom stofi T din. (28 K), itavpaoo na vrlo finom papin: i elogantr^> uvezano Din 1".— (K 40), i naročaje M kod >Nariulne knjižr.icec, ZUgrab, VojniCka ul.  1 >.
j L Jotoslovensiii usssoRol-
su m u Liuffljnni.
—   Pevske *aie za skupne nast4>r>c ▼ slavnostnih  dneh  L Incoslovettskcfa    ria-
baitknsa ikti pridno v ponedeljek. On* lo, l m. ob B. ivecer    v pevski    Avoranl
Glasbene .Matice. Ta dal It v*ja L 'n II. tenorja vseh ljubljanskih pevskih zborov, ki so prišla, ili svoje sodelovanje. Opozarjamo brate pevce, da bo zaradi vročim- val malo, zato pa morajo biti te polnoštevilno obiskane. Natančna navodila je koncertni odsek poslal vseii! druitvom, oziroma /borom in prosimo,  da  jih  resno upoštevajo.
—  Iz koncertnega od:*cfca za L iu^oslo-vcns\i rsastboMd z'et. Na prvi nrcdzletai dan. c*ne 23. julija se vršita v operi in dra-mimi dve predstavi. V operi igra dramatični odsek nanrednesa društva za l«*ntJakob-ski okraj »Desetega brata«, v dtami pa d'-amati^ni odsek Sokola na Viču igrr* »Snctrulčica in Ikratje«. IstiiOasno se vr$l v dvorani Filharmonije koncert, namenjen naraščaju. Sodeluje vokalni kvartet »Pri-morjet. Vstopnina za n iraščaj Din. I, za ostalo občinstvo običajne dramsk?, oriro-ma koncertne cene. Sokolska druStVi st za svoj narašča] lahko rezerviralo vsi pv\.r 2a predstave le tedaj. Naznanijo naj svoje želje pismeno na naslov koncertnega odseka za I. insoslovenskl vsesokoUkl .' f.
—  Odsek za nabavo sfavnostnlh krojev opozarja brate, da se zjede nabave kiolev prav,-časT:o z^lii^e, ker se lahko pripoti,-da bo blaso od^e kunošlo. Odsek jemlje nar >-čila Izjemoma ie do 20. t. m., poznejši priglasi bodo težko izpeljivi.
__ BedcH I. vabi flanstvo, <!a -i nabavi zlotno znako, kateri fo dobijb na, Tabom v drnitveni pisarni «vi 4. _   7.
Taaki dan. 01) on^ma so plačajo tudi članarina za dnuro polovico t<"*Gra l^ta. ("'la-ni kateri dooodaj članarino za lofo^ še riso poravnali so nujno rabijo, da to storo takoi, e-o ne — so iili bo crtalo ia imenika olaamtvaL Brit«^ notolovodoo so nutno vsVii, da po v drnStvonl pisarni z^lnsp radi vpisa za rfdit^lisko službo v zletnih dnoh.
—   Sokol T. pMrfrlja vpo elaastvo, katero hoo^ ttaotopitJ v nlotnlb <ln^li v kroiu, da so ndoloži vadbe r^lovnili vaj r četrtek  13.  t. m. ob 0L uri  irOOOr na
I L edini . Zaved lite ao _ in izpolnito nrojo dottnoat! ProdnjfaSrJ zbor.
BRATJE IX SESTRE!
ZBIRAJTE PREDMCTF
za
I. JUGOSLOVFNSKO   SOKOLSKO RAZSTAVO!
—    Slavnostna otvoritev Sokolkega doma v Škofjl Loki se vrši v nedeljo, dne 9. julija t. I. po tem-le sporedu: Na predvečer od 20. do 21. promenadni koneert na Glavnem trgu in podoknica kumici sestri Ang. Zihrlovi. 9. julija: 1. Sprejem gostov pri Jutranjih vlakih. 2. ch pol % skuSnie za popoldanski nastop. 3. Ob pol U. obhod. 4. Ob 11. slavnostna otvoritev Doma. 5. Ob 15. javna telovadba. Po telovadbi veselica na Štemarjih. ob slabem vremenu v Domu. Sodeluje polnoštevilna sodba Dravske divizije.
—   V nedeljo. 16, julija vsi v Bohinj. kjer priredi Bohinjci S ;kol s vol javni letu* nastoo združen z Ijndrko veselico, petjem, srečolovom, Šaljivo po^to, plesom itd. Prireditev se vrši na prostoru Grand hotela »Triglav«. Udeleženci z legitimacijo dobilo polovično vožnjo po železnici. Pri veselici sodeluje godba Zveze lugoslovenskih ie-1 JezniČarjev.
—   Svečani broj »Sofcol^koj; Vjesnika« župe zasrcbačVc. Primili smo tako zvni svečani sletski brni ^Sokohkog VjesniV a , što ga u svojoj nakladi izdaje fokol ka župa zagrebačka. Naslovni list dono«i sliko mladog umjetnika Cara, koja prikn7iijc kraljeviča Marka na polasku u lov. U samom pako uredničkom dijelu su ovom broju zastopani sa svoilm Iiienim člancima prvi sokolski radnici, dok je ostali dio ispunjen informativnim notic?ma o radu 1 prodiranju Soknlstva. Ovaj brot se doMl odlikuje i svoio-n tehnikom i svojom sa-dr?.incm, pa se općenito opa'a velik nnprc-dak ovog lista od broja do broja. Kao 1 do sad! ponovno preponifiSAO »Sofcolila VjesniV« župe zagrebačke. Mogu se dohiti i svi do sada izašli brojevi.
9. Julii« 1332
tatina nimfe!
So&oMo donu
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD- dne 9. julija 1922
Štev.  153.
Glasbeni vestnih.
— Občni zbor pevskega zbora Glasben© Matice se j d vršil    v    petek, dno 50. junija    v    pevski dvorani Glasbene Matice.    V pretekli koncertni seriji je priredil pevfki    zbor    žalni koncart   v spomin blagopokojnoga kralja Petra I.» kateri se je kot mladinski koncert dva~ krat ponovil. Dne 1. decembra je nastopil  zbor na koncertu v proslavo    narodnega    ujedinjenja,    prirejenega    po Zvezi slovenskih pevskih zborov.    Jubilejno leto Glasbene .Matice je proslavil  zbor s tem,    da je    izvršil    veliko koncertno turnejo po vetjih mestih Jugoslavije in priredil po tej poti    devet telikih   koncertov   in   več    koncertnih nastopov za  mladino.    Moralni     uspeh turneje fo bil pred vsem ta,    da so se poglobile kulturne vezi jugoslovenskih plemen  in da    se    je    utrdilo stališče Glasbene Matice in njenega uprleda pri naših bratih, osobito    v pre9tolici kraljevine,  v  Beogradn.  Slovenska   pesem je slavila tudi to pot    svojo    popolno imago. Koncertno življenje minule so-zljc je bilo zelo živahno in se je priredilo pod okriljem Glasbene Matice petnajst koncertov, med njimi r>et jubilejnih, katerih nam^n je bil pokazati zgodovinski razvoj na£a?    glasbene    literature.  Pevski zbor je štel 141 članov in članic in je bil številno naijačji mešani zbor v Jugoslaviji.  Pri  volitvi novega odbora je bil izvoljen    zopet dosedanji
Predsednik, neumorno delavni g. Josip 'rnnk, izmed ostalih funkcijonarjev podpredsednikom g. Josip Skalar, tajnikom g. Ivo Peruizi, blagajnikom g. Karel L a s b a h e r, arhivarjem g. Josip C e r a r. Načelnica ženskega »bora ga. Klementina Hrovatino-v a. V bodoči seziji namerava pevski zbor prirediti več koncertnih nastooov po ožji domovini, pred vsem na Bledu In Rogiški  Slstini.  Odbor.
—  Glasbena Matica v Ljub!JanL Odbor Glasbene Matice v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da se vrši letošnji redni občni zbor Glasbene Matice v Ljubjani v ponedeljek, dne 10. julija v dvorani Filharmo-nične družbe točno ob 8. zvečer. Odbor prosi vse Člane, da se občnega zbora v obilnem številu udeleže ter pripominja, da Je društveni računski zaključek na vpogled vsem članom v društveni pisarni. Gosposka ulica it 8/1.
—     Pevsko društvo Žirovnikov zbor v Št. Vidu nad Ljubljano ima v nedeljo 9. julija na Fernadovem vrtu veselico. Pevske točke izvaja Žirovnikov ztior s sodelovanjem Zarjanov iz Tacna; koncertne in plesne pa orkester >Svobode< iz Ljubljana. Za dobra jedila in pijačo preskrbljeno. Pričetek ob 3. popoldne, veselični prostor je ob glavni cesti, nedaleč od kolodvora. Vlakovna zveze -so zelo ugodne. Ljubitelji narodne pesmi, pridite!
__   Koncert   v   Rogaški    Slatini.
Pevski zbor ^Ljubljanskega Zvonac priredi dne 22. julija t. 1. v veliki dvorani zdraviliškega doma Rogaške Slatine koncert jugoslovenskih narodnih pesmi.
__Koncert v    Litiji.   Hvalevredna
je ideja >Ljubljanskega Zvtmac, da poleti s programom >JugoslOvenskih narodnih pesmi« v razne kraje naše domovino, ker s tem vrši velevažno kulturno delo. Prvi tak koncert se je vršil na sv. Petra in Pavla dan v Litiji. Uspel jb, upam, materijalno zadovoljivo, moralni pa prav gotovo kar najsi-Sajneje. Mnogo je bilo za nas novega, in človek res ne ve, kaj je bilo najboljše in najlepše. Dvorana ]e bila nabito polna, in hvaležno občinstvo, med katerim smo opazili precej Smarčanov in Zagorjanov, ni čtedilo z zasluženim priznanjem, tako da so morali mnogo točk ponavljati. In ko je dobil pevo-vodja Prelofcec šopek rdečih rož, so nam i >Zvonaši< navrgli njegove krasne > Bdeče rože«. Da so pevci združili z dobrim tudi prijetno, smo popoldne izr leteli skozi gozd na Zavrstnik in Šmartno ter mimo divnega litijskega pokopališča nazaj. Tu sr> p^vci počastili spomin našega narodnega staroste Luke Svetca z večno lepo >Bl?gor muc. — Ostali večer do odhoda vlaka je potekel ob krasnem petju in par iskrenih napi tnicah prav hitro in prisrčno. Prepričani smo, da so >Zvonaši< prav tako zadovoljni kakor mi, in da se gbtovo vidimo in čujemo kmalu zopet. Želimo si še mnogo tak*> krasnih dnil
Draštosne vesti.
— Društvo slovenskih zdravnikov.
Na II. izrednem občnsm zboru slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani dne 6. julija 1922 je bil izvoljen sledeči novi odbor: predsednik: dr. Josip Tičar; podpredsednik: dr. Ante Cizelj; tajnik: dr. Ante GoriČar-, tajnikov namestnik: dr. Matija Mrgole; blagajnik: dr. Robert Blumauer; blagajnikov namestnik: dr. Matija Ambrožič; knjižničar: dr. Janez Pintar, in sledeči odborniki: dr. Živko Lapajne, dr. Tomo Zar-Ttik, dr. Sterba Fran, dr. Aleksander En bar, dr. Rado Sfiligoj, dr. Albert Trt-nik.
__Obvestilo. Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani je po sklepu odbora s 1. avgustom 1922 Članarino na 2 Din. povišalo. Od 1. avgusta 1022 nadalje se izplača podpora za VPflk smrtni "slučaj 1500 Din. člani obeh prejšnjih društev Inomost in Ljubljana plačajo dvojno članarino in dobijo zato tudi dvojno posmrtnino. Opozarjamo na redno plačevanje članarine, ker drugače se zamudnike črte. G*, upokojence, upokojenka in vdove prosimo, da se ob priliki poslane članarine, toda na3-kasneje do 30. oktobra na čeku pismeno izrečejo, če so pripravljeni plačati pfr-^njgdpgj 9 din. paosoftio, lwr bi i
so jim v nasprotnem slučaju izplačala samo polovica posmrtnlne, to je 750 D. Glede pojasnil se je obračati na najbližjo postajo.                              Odbor.
—   Prostovoljno gc*sIHio društvo Moste priredi v nedeljo 9. t. m. proslavo 251etnice na vrtu g. Karpeta. Svira mengeška godba. Odbor vabi vse prijatelje gasilstva k mnogobrojni uueležbi.
—   Družabni klub uraduištva vabi svoje člane in orijatelje na izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 9. julija 1922 na št Jošt. Odhod z vlakom z južnega kolodvora ob sedmih zjutraj. Zbirališče na kolodvoru. V slučaju slabega vremena so vrši Ulet v nedeljo dne 16. julija.
—   Zabavni večer druItva »Soče« * Tivoliju se je izvršil v soboto zvečer v vsakem oziru nad vse pričakovanje. Naša stara znanka s »Sočinih« večerov, konser-vatoristka gosplca Ljubica S f i 1 i S o j e v a, jo kot solistka kakor tudi v dvospevu s svojim polnim, prijetnim in preciznim glasom vnovič dokazala, da jo na tem polju čaka še lepa bodočnost. Poslušalci so Ji Priredili burne ovacije. Izročen ji le bil lep lo-pek cvetlic. Njei vredni sodrug je bil gosp. B e n e d i k, ki je istotako za svoje solo- in dvo«peve žel obilo pohvale. Vsa čast zre i gospodoma Premlču In Jueu, katerima hvaležni posluialci z odobravanjem niso štedili. Obilo smeha in pozornosti Je vzbudil nastop priznanih humoristov bratov Vučnikz »brzo)risanjem« in »kitajskim čarovnikom«. Program je z vso preciznostjo in hvalevrednostjo izpopolnjeval oddelek vrlega pevskega zbora jujroslovenskih železničarjev ter vojaSkl orkester. Končno moramo omeniti i !ep in originalen nagovor v vezani besedi, katerega le posvetil »Soči« g. Kragelj mlajSi. Otvsfi je dokaza!, kake simpatije uživa delavna »Soča« ne le med Primorci, marveč tuđi med liubUansk'm občinstvom sploh, a Program, oziroma izvajanje Istega je navdušilo vsakega, da se bo v bodoče Se z večjim veseljem udeležit prireditev tega res agilnega in simpatičnega dmStva.
Šolstvo.
—  Državna trgovska akademtfa v Ljubljani. Ta zavod ie obiskalo letos 73 učencev in učenk. V I. letniku j?h je bilo 37 (plus 5), v TI. letniku 31. Učni uspehi: V I. letniku, odlika 1, prvi red 32. ponavljalni izpit 1, ne-izprašan 1. V TI. letniku r odlika 5, prvi red 22, neizprašana 2. Trgovska akaderrfja bo imela v Selškem letu 1922^23 tri letnike. v vsak letnik se sprejme 40 učencev (učenk). Hospitanti se ne sprejemajo več. Vpisovanje se vrSi od 11. do 14. septembra. Ravnateljstvo.
—  S kongresa srednješolskih organizacij v Beogradu. Beogradsko > Vreme« konstatira z zadovOljtsvom, da se je vršil kongres jugoslovenekih srednješolcev na široki narodni podlagi z najširšim slovanskim značajem. S kongresa so bili poslani brzojavni pozdravi dijakom v drugih slovanskih državah. Sprejeta je bila tudi resolucija zagrebških delegatov proti separatističnemu gibanju profesorjev in dijakov. V 3vrno manifestacije svoje narodne zavesti so sklenili dijaki, da se vrši prihodnji kongres v Zagrebu. Kongres je poslal kravlju in kraljici navdušeno brzojavko, ter se je končal z vzkliki: Živela Jugoslavija! in s petjem vseh treh narodnih himen.
—   Abituriientskl tečaj dri. trgovske akademije v Ljubljani Ta tečai je obiskovalo v Šolskem letu 1921/22 44 rednih slušateljev in 7 hospitantov. Vpisovanje v abit. tečaj za leto 1922/23 se vrši od 11. septembra do 3. oktobra. Hospitanti za abit tečaj se sprejemajo na pismeno prošnjo le izredno od slučaja do slučaja po oddelku ministrstva za trgovino in industrijo na predlog ravnateljstva trgovske akademije. Ravnateljstvo.
Tnrlsfilta in Spari.
__ »Ljubljanski športni klub« poživlja svojo člane, da se zanesljivo udeleže izrednega Občnega zbora, ki se vrši v ponedeljek 10. julija ob pol 9. zvečer v restavraciji pri >Roži«. Dnevni red zelo važen!
—  Odlofilna tekma za prvenstvo Slovenije v nogometu b* 1921-21 se vrši v nedeljo 9. t. m. V finale sta dospela S. K. Ilirija kot prvak Ljubljane In S. S. K. Maribor, ki je kot prvak Maribora zmagal v semifinalu nad AUetiksport-klubom, prvakom Celja, z 2.0. Tekma bo sigurno zainteresirala najSirje športne kroge. Kateri obeh tekmecev si bo priboril letos naziv prvaka Slovenije, je povsem negotov. Ilirija, ki je do leto« nndkriljevala vse plovenske klube, j* v poslednjih tednih toliko popustila, da je ni mogoče vnaprej smatrati za zmagovalca, Maribor kaže nasprotno konstantno napredovsnje. lepe rezultate in je 18. 6. igral z Ilirijo neodločno 3:8. Tekma se vrši na prostoru Ilirije, začetek
ob 18. uri. __ Ob pol 17. uri predtekma
Ilirija rez. : Svoboda, Ljubljane (prvenstvena tekma.)
__Slovensko Flaninslco dVufctvo ve*
bi nage slikarje in amater - fotografe, da se udeležijo razstave planinskih slik, ki bo prirejena o priliki Vsesokolskega zlef a v posebnem prostoru v Obrtni šoli. Slike ee blagovolijo poslati Osrednjemu Odboru d*> vključno 20. julija t 1. Sploh prosi Slov. Planinsko DruStvfc, da blagovolijo naši fotografi- amaterji zbirati planinske slike iz naših gorskih krajin, koder deluje na&e drustvr*, in da odstopajo proti primernemu plačilu svoje proizvode našemu druStvu, de ee ei-stematično zberejo slike iz vmeh najlepših naših krajev in da ee tedo mogli tudi za Planinski Veetnik preekrblje-vati klišeji. Društvo računa na naklo-njenoet amaterjev.                   .   ^    v
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 8. julija 1922.
—    Ministrski predsednik Pašlč na Bledu. V kratkem pride na Bled ministrski predsednik Nikola Pa* šič. S svojo rodbino ostane na Ble* du več tednov. Stanoval bo v Pon* gračevi vili, kjer ie tudi lep park. Odličnega našega državnika, ki do slej še ni bil v Sloveniju pozdravlja* mo v naprej na slovenskih tleh, že* leč mu, da bi bilo prijetno njegovo bivanje v naši sredi.
—  Iz naeelstva demokratske stranke.    Kakor amo informirani,    je g. dr. Karel  T r i i 1 e r odložil  evoj  man dat v naeelstvu in izvreevalnein * dloru demokratske franke«
—   Priae Gjorgje pride v Beograd. Beogradski listi javljajo, da je kralja vic Gjorgje javil svoj prihod v Beograd.
— VoDtni imeniki Mestni magi* strat ljnbljan«ki nam pošilja danes razglas, da se moralo vsi oni volilni upravičenci, ki so se priselili v ljub3 ljano od 1. junija 1021, pa Q> danes, Ztflasiti v mestnem popisovalnem uradu v svrho sestave stalnih volfi* Mih imenikov. Kdnr je bival že pred 1.junijem 1921 v Ljubljani, temu se ni treba prijaviti. VoJIlno pravico imalo vsi 21 let star! državljani naSe drža* ve. ki vsaj že 1 leto, orirema 6 mesecev bivajo v občini. Za volitve v občinski zastop se torej zahteva sa* mo enoletno redno bivanje. Pravico voliti pa imajo tudi oni Slovani, ki sicer niso naši državljani, ki pa so se pred 20. junijem 1922 stalno nase* lili. Pozivi'* se vsakdo, da se točno odpove pozivu in da se opravičenci z?lase na za vse začetne črke na* tančno določene dne od 8. do 12. do* poldne v mestnem popisovalnem uradu v LJubliani. Sicer pa opozarja* mo na razglas v našem inseratnem delu.
*- Čajanka Narodnega Ženskega Saveza. Ljubljanska podružnica Na* rodnega Ženskega Saveza le priredi* Ia včeraj popoldne Ča'anko na čast svojim sestram Srbkinjam in Hrva* ticam. Čajanko so aranžirale prav okusno ?e. Ferdinanda M a j a r o * n o v a in Vida Novakova. Za ku* hinjo pa je poskrbela srospodinjska šola po vodstvom edč. Jerice Z e m * 1 j a n o v e. Čajanke so se udeležili za pokrajinsko upravo pokraiinski podnamestnik dr. Vilko B a 11 i č\ pe* neral Dok tč, dvomi svetnik dr. Skaberne in še nekater! drusi vi* sokj funkcijonarji. Čajanka je prav dobro uspela. Ga, Frania Tavčar* j e v a je v slovo še enkrat s tonlimi besedami pozdravila sestre Srbkinie in Hrvatice ter z navdušenimi bese« dami nanila zdravju Nj. Vel. kralja Aleksandra L m Nj. Vel. kraljici Ma* riji. Sestrske in iskrene zahvale pa so izrekle tudi ostale udeležnlce kon* gresa. Predsednica Narodnega Žen* skesra Saveza ga. Hristlčeva iz Beograda se ie toplo zahvalila za Iz* kazano gostoljubje, ravno tako tudi podpredsednica gra. K o v a č i Č * Lopašičeva. V imenu ženske or« ganizacije Dalmatink pa je izrekla ljubljanskim ženam Slovenkam is* kreno zahvalo ga. K a t i 1 i n i č e v a. Med čajanko ie igrala godba drav* ske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Č e r i n a, Večina delegatk je v spremstvu ljubljanskih dam danes odpotovala na Bled, da si ogleda kra* šote našega gorenjskega raja.
t Gosi>a Pranja Maistrova, roj. Tomšič, mati generala Rudolfa Maistra, adjutanta Nj. Vel. kralja Aleksandra. Je dne 7. fnllfa t. 1. zve* čer na Uncu pri Rakeku po daljšem bolehanju umrla. Blaga pokojnica ie bila vzorna slovenska mati ki je po prerani izgubi moža skrbela za vzgojo svonh otrok s tisto globoko ljubeznijo, ki 5e lastna vsem dobrim materam našega naroda. Pokojnica je med zavednim notramskim prebi* valstvom uživala Iskrene in s?!osne simpatije. Vse prebivalstvo daleč na* okoli jo ie visoko čislalo radi menega odkritega značaja in iskrenosti. Qe* neralu Maistru izrekamo ob tej ore* britki fr^nh! najg!oboke?s> s^7?>1?-f
— injarlkalee - kom»«fttlčwa M§ran-aoet ea1o?abrmiSesa lističa, kar Jih tiska botato kapitalistično podjetje, Katoliška tiskarna, raste od dne do dna. Zdi se nam. da ta žurnaltstlCna pokveka nima drti*e*a poklica ie namena, nego da se »letava na vse strani. Pretekli teden si je med drugimi frtvami izbral rofi nale JugoMovensko ženstv« fn njegov krasno un>e!f konsrre«. PrepriCanl smo, da precejšnji veČini naSih političnih nasprotnikov nI moglo in ne mora dopasti, ee se tako lepe in potrebna pri-redltve ometavaio s takimi pristnim cvetjem Iz bofttega vrta !enVlav*klh gagrlzen-cev, ce se ob takt prUUrt fn ob p~«*tti **v-đtiSenm Ju«m«!ovenk le v*eh na*Ti krajev prsarl In blfnfe n Sibiriji. AeiHagl o ra»rfb vr*teb eabe-ffne, o speVntantfn. ea-Jedatefn lt«\ Ves dobri ©Ims teb eosnod^v -emtkov se srcaU v teb kavallrsklb besedeb. Zategadelj Je predsednica gospa čr. Tavčarjeva spregovorila vsem lavednjm trn pravim  Jagoalovcaom to srca rekofi«    da
mora biti naša domovina nerazdeljena in norazdiužljiva in da moramo vse tiste elemente, ki razdirajo in žele razdreti našo ujedinjeno Jugoslavijo, odstraniti. Ce pišejo sedaj ti farizeji,, da to ne poj-de. jim odgovarjamo mi: »Svaka sila do vremena.* Pride ura, pride čas, da se iztrebi vsa ta zalega s pristnim najfinejšim eahrlinom!   —
—  Cisto re*n!co Je jjovoril dr. Breic na orlovski slavnosti v Tržiču dne 2. julija u 1. Ta orlovski govor prinaša sedaj »Sluvo-nvc* z naslovom: proti krivim geslom. Dr. Biejc je ubral prav srećni naslov In ie tudi povsem rdkritosrčno modroval, Izrekel je namreč med drugimi tudi te-le bestde: Človeški rod je namreč se dnndanes tale, kakršna je bila njegova pramati F!va v pa-radlžu: vsakemu sleparja verjame in nasede; vedno znova pozabl'a, da ni vsak agitator že tudi apostol fn da ni vcaka blesteča fraza že rudi evangelij itd.« Bog ve kaj so si čednostne orlice mislile pri le| storiji o pramaten Pvi! In kaj so s! mM tr dnj^i ljudje, ko so čuli dr. Brejca govoriti o s!epaTjih ,agitatorjih in ano*to!ih! Pa *aj je dr. Brejc tisti dan govor I in ropotal — proti krivim geslom.
__ SIovon*ko rdra>Ti?^ko društvo v
TJnbljani je> na evoiem obenem rborn, ki ie bil prt^včerM^rtfm, Izvolilo za pre^n^dnilcn dr. -Torina Ti č a r i n. Z^or so jQ barvil % vpr«šnn^m načih boinin in flkl^nil znvzeti stiHi^o napram govoru r^*lnnra dr. V>ko«4*va Ktikovci, ki ga jo imH v Maribora in čeprar vsebino jo prioMil   >Tnbor.«
—   Poljaki profesorji v Beogradu. 15. t. m. prinM v B^oprrnd okoli 100 poMskih univerzitetnih In srednješolskih profe«ori«*v.
__ Hrvatski  natriji    na Ko«ovem
polju. Hrvnfski u^it°lH *«o iz Beosrradi, ki>r so iih sprejeli zelo priinzno in brntpki, odpotovali z ladio do Prahova, od kod^r Hodo rosetili Komoro ff*>f)o.
—   Dobrotniki slovenskih novinarjev. LjubManski sekc'M Ju gos I ove nekega novi-narkega udruženja so darovali: 1. Urad ljubljanskega velikega semnja 6000 K, 2. STovenska eskomptna banka 2noo K. 3. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 400 K. Iskrena hvala!
—  Tra*ri6>a n«oda sodnika. Iz OgU-llna javliajo- Predsednik podnesra stola DuSan B er t i ?, star 45 Wt se je obesil. Vzrok n^vTastenlja. najvišje stopnje.
__ Promocija. Na dunajskem vseu-
rilt*ču bo dne 10. julija promoviral g. Pobert Neubauer iz StražiSČa pri Kranju t& doktorja veesra zdrAvllstva.
__ Vpokojitev. Mini?fer javnih dol
Je ugodil prošnji direktorja I. razreda jrradb^nepra oddelka v Ljubljani inž. A. Klin'a rja za trajno vnokojenje.
—   I>ružba sv. Cirila in Metoda sporoča tem potom vsem svojim podružnicam, da jih bo obiskal pO možnosti v teku julija in avemsta družbeni pisarniški tajnik. Pri rej priliki bo rnzpravlial s podružnicrtimi odbori o aktualnih zadevah, o organizaciji ter O vsem. kar ie fca družbo in njeno kulturno delo važnega. Vsaki podružnici bo sporočil svoj prihod po dopisnici. Podružnične odbore prosimo, da mu blagovolijo iti na roko, da bo mogel Čim več podružnic obiskati in delo temeljito Organizirati.
__ Islet srbskih sirot v IJnhTJano.
V soboto, dne 15. julija popoldne ob pol 3. pride v Ljubljano 60 srbskih sirot, dečkov in deklic, ki so izgubili v svo-tovni vojni svoje roditelje. Kakor v Celju In Mariboru, tako se pripravlja tudi v Ljubljani narodno ženstvo, da pripravi malim, dragim goltom, ki prihajajo iz osrčja naše domovine, prisrčen, bratski sprejem. Naša šolska mladina bo tvorila spalir od južnega kolodvora po Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici, mimo Zvezde, po Kongresnem trpu, Wolfovi ulici, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti. Dalmatinovi in Ko-MHHpDMi ulici ter po Vidovdanski ce-•?ti do belgijske vojašnic**, kjer bo nastanjena deea s svojimi spremljevalci. TTverir-ni srno, da bodete vi, drajgi starci, poslali rndevolj© svoje otroke v soboto 16. julija eno uro rrod prihodom vlaka, to je ob pol 2. v isto šolo, katero fo otroci doslej obiskovali, da pozdravijo svoje dra^e bratce in matrice s cvetjem ali zastavicami ter jim tako izkažeio ljubav in sočutje. Še istega dne popoldne ob 6. uri prirodi srbska deea koncert na vrtu »Narodnega doma«. Natančni program koncerta sledi prihodnje dni. V?e tiste učenko &t. Ja*-koheke dekliške Sofe, kl so pele pri koncertu v TTnionu, naj pridejo v četrtek, dne IS. julija, popoldne ob pol 3. v golo k pevski vaii, ker bodo nastopile v jedni točki pri koncertu, ki jra prirede srbski otroci.
— Pojasnilo. Ne da H se sMlceval nt ta aH oni paragraf tiskovnega eakona. a<m-pafc v preprfCanfTi, da ugledno uredništvo noCe nlkoomr delati vedoma frrtvice. Vas prr»!Hm, da priobčite % ozirom na članek ♦.Ponoćno razflrrajanle v na?l!i planinskih kočah« s dne 9. 1 m. slede?! srvamf popra veV: Ka Vidovdan tn na dan Sv. Petra in Pavta !e bHo v Kamniških planinah radi Irredvn lenera vret^ena rnnofo rtr«**tov. TVeH 7. razred *en«ke reatne rfmnazife v LJubn?»fif le narrravft redaf ped vodstvom hi radrersfvcm notml«ane5ni fn ene »re n^oV^^ee x Ircefa Izlet na IT^mn'^V'* se-<fl->. T" del ?e o^tal v Famn'sld W^Me*. đrniri *,"f n* le «*oanef r*a «^dta olc^e« nol-no'H V fr«W 1* H^o fe n*Mfo nptno fnH«tov ;n ir*> ir\ J^ f*«frrbe»ca reVta. da so v«e po-jfcHe zasedene, nfsem protestirat, ker to vendar nima noben*** pom*«fl. zlasti Ver sem v*del. da fe v Rofl ffe frlrl dmre dm-!Re, W se pTnHe vred nami, pa so rod! vsi
morali bi« br#* posjitU, Po poggOlJjfe
ga informatorja Izgleda, k^t da le prepevala in razgrajala v kuhinji samo moja družba, ka- pa ni res. Deklice so bilo po 7urni hoji iz Kamnika tako utrujene, da se jim ni ljubilo pen ne sjov>riti. kaj Šele razgrajati. Popile so čaj .n zadremale okoii mize. Res pa le, da je ena izmed ostalih družb prepevala, toda nj razgrajala. Res je tudi. da <?e je pojavil na vratih bržkone Vaš gos; od informator in nahrulil družbo na ncp. pisno grob način in prav zaradi tega. se mi zdi, so oni mladi turisti raocli *Kai nam Pa morejo?« Ko pa se kma!u nato oglasil gospod, »ki je prepotoval švicarske gore« in *e v dostojnem trnu rargovarjal z nekim gospodom cd prepevajoč.h v češkem In pozneje v nemškem jeziku — sem jaz prosi! mlade gospodo, naj bodo oV'rm in naj ne prepevajo dalje In reči moram, da ^o me vbogali in da niso zabeli nobene \eč.Tudi zjutraj turisti niso odhajali ogorčeai — morda gospod poročevalec — ampak v prijateljskem sporazumu. Dva vročekrvn^ža sta se hotela malo prepirati, pa sem H^- hitro umiril. Tudi roročilo. da je neka drulba razgrajata na skupnem ležišču, ne odgovarja resnici. Tam je bilo vse tiho in mirno, tista družba je bila bai v Imhfnjl — poleg; nas in to je gospod poročevalec zarnental — gotovo pomotoma — z naAo. Prof. Rado Pavlic.                                                   b
— Novih davSclu eretovo nlbče ni vesel in naši mehčani ne eprejemajo ve-Sflega obraza nazn«nia.li *]& borlo morali odštevali toliko vei davkov! To je jie-do. Glasila klerikalcev in njihovih zaveznikov v ljubljanskem občinskem Bvctu pa fo z nnive^jo radostjo nnrna-njnla vsakokratno novo obremenitev ljubljanskih davkoplačevalcev, kodnr je zamrli občinski svot dovoljeval oblini ogromne svote za ra?:ne s vrli e proslnle črno - rdečo - modre komun^lm-* politike. Sedaj M bo delnic, fO kričali, kar nič pa niso hoteli slikati r» novih davščinah, ki bi zbo<? to proslnle komunalne politike drle dftvkoplAoevalea, ^p<inj pa ie nartobe, Zop*»t kriee o ilavklh in strašno ee iim smilijo davkoplačevalci zbo» naznnnlla novih davsMn. To na ^a-mo radi te^a, ko jlih naznanja vladni komisar. Ako bi bil davščine razglasil biv^i klorikfilni privezanem dr. Peric, bi bila pa >Slovencc< in >Novi <vrr< hvalila modrost ntetrovo. da jo znova pospešil >komnn&lno politikoc zaveznikov! Tako treba razumeti klerikalno kričanje!
—   Vplsovante otročke*« lsrri$ča dnj-Irva »Atena« (Ženskega telovadnega društva) se podaljša na soboto, ^. juliia t. !. od 5. do 7. popoldne v pisarni Sperme zveze. Narodni dom. !. nadstropje. NadalJ-no vpisovanle se vrsi vsak dan od Jutra do večera na IjrriŠču v Tivoliju.
—  Opozarja se, da ie prevzel hotsl Triglav v RosrnSki Slatini c. Jakob Se-dej, bivši plačilni natakar restavracije Grajska klet v Mariboru. Vec v današnjem inseratn.
__ Opozarjamo  na oirl<»e p.  Frana
Pučaria, gOetiLničarja na Poljanski ee/«ti št 19.
—  Rimska univerza Tšče rnrrzem-ske medlcincc. Rimska univerza išče za prihodnje studijsko leto za svojo medicinsko in kirurjrično kliniko inozemske medicince kot asistente • vo» lonterje. Inozemskim medicincem sta na razpolaeo do dva mesta za kirurgijo, medicino, ol^stetriko. kožne in snolne holezni ter za dtiSevne in živčne bolezni, eno mesto na na kliniki za orthopedijo. Aspiranti naj pošljejo svoje prošnje skupno s pmmocifskim spričevalom in s priporočilom fakultete, kler so bili promovirani, na predsednika medicinske fakultete na rimski univerzi. Inozemski medicinci imaio pravico udeležiti se vseh vi5-lih kurzov medicinske fakultete.
__ O/mjiSee arhitektov . akademikov je prejelo dopis, kateri zasluži biti objavljen: >Prateć1 sa -simpatijom rad omla-dine na kulturnom podizanju nadoga naroda !. naročito ceneći cilj Dmftt-va >0^njlš6e« za čuvanjem spomenika naše stare i slavna prošlosti __ Predsednik MiniRtarskop: Paveta. Gospodin Nikola P. P<aAić, unisuju^i se n elana utemeljača >Ogniisče<, žt^li Pru^tMi najlepši u^peh u radu na očuvanju starih i podizanju novih tekovina našepr naro da. __ Šef kabineta Popović. — Ognjišče Jo novoustanovljeni, izključno strokovni klub slušateljev sole arhitektor^ ljubljansko tehnike.                            AOA
~ Važno za drn^tva. Oboeelovensko bV*rtno društvo v Celju ima v zalopi tiskovine za društvena članske imenike. Tiskovino so izdelan* na močnem p^pir-jn. pregledno in tako praktleno, da se pri vsakem imenu poleg: v*eh potrebnih no«cbnih podatkov libko mesečno vknJiSnie triidi plačana članarina. Fna nola Eaaostulo ta 12 članov skozi 1* tet. Cena znača Din l.-*>0 za nolo. S to tiskovino bo ustreženo mnogim društvom, ki radi pomanjkanja praktičnih tiskevla do »edat sploh niso vodila članskih imetnikov aH pa Člane vpisovala, le na pia-secTiih nolah. Ti«kr>vine so na vnoorled r tajništvu Obcesl o venskega, o^vrtneoja društva v Celin, Pre$j*rnov»» uL 6t. 3., kjer se jih lahko rudi naroči.
— Mestna zestaVlialniea ima to-meeečno d^sfbo nover^brn tMI ▼•»•tovljenih   tvr^fHnrt^v  |S.   H*Wj   Tic*"f''''*"~
«— fe deeli dom dandf j. AvrtJ«t Met-oertie,   raValSnfl   ve^et*covfc.   »n^gfk   Pln
danes v neki etvllnl pravdi. Denar hran* na&a trprava.
-— LfinV»infT mof. 7pk^n«V^ An*on tn MaH»a Ka^teHc \r 7aVTanra p«4 T brb-Ifano sta porojena ?e nad in W V#ndar ne v'ada med ntfma n«rmen«a rittt k^r mož večlrrat preeloboko potrffda v kozarec tn mora fena pm^dice tesca prenašat! M-fPi^lrtoglitv   Tito Jo jr\ JDiiK rr%.
Štev. 153.
»SLOVEN S K I    NAR O P*   dne g. julija 1922.
Stran 5
Čer zopet Tone Kastelic pijan prttel domov. Začel je prepir z ženo, nato pa je pogra* HI vilni ročaj in toliko časa udrihal po leni, da je skoro onemogel. Nesrečnico Je surove! tako pretepel, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico.
—   Gad ga je pičiL Pri nabiranju jagod je posestnikovega sina Alojzija Tcznažiča iz Lisičjega pri Groeuplju pičil gad v levo nogo. Oddali so ga v bolnišnico. Čudno je, da se j© letos pojavilo nenavadno veliko kao in gadov.
—  Nesreče. Karlu M^lihenu, delavcu v pivovarni Union, je padel na levo nogo želez?n drog in mu jo precej poškodoval, — Francu Novaku, tesarju v tovarni na Jesenicah, je priletela grča v desno oko in mu je nevarno poškodovalo. — Matjaž Fran iz Gornjega grada se jo pri rezanju drv nevarno vsekal v levo nošo.
—   Žrtev divjaškega napada. Valentin Čehun, ki Je bil, kakor smo že poročali od Janeza Ramšaka nevarno oklan, je danes v bolnici podlegel zadobljenfm ranam. Stanje ostalih dveh, ki sta bila tudi od nasilneža   oklana   ni   opasno.
—   Ljubeznjiv mož. Svojo ženo oropal in ogoHufal. Pcsestnica Terezija Podplat-nik iz Cvetkovcev pri Ormožu je pnšla preteklega leta po desetletnem bivanju v Ameriki z lepo vsoto dolarjev domov. To si je kupila lepo vilo. ostali denar pa je i» strahu pred svojim možem naložila v posojilnici v Ormožu na svoit lastno fme. Dne 21. Junija pa Je Ivan Fritz svojo ženo pretepel, JI prizadial težke poškodbe in Ji ukradel vložne knjižnice. Nato Je dvignil t posojilnici vloženi denar 172.000 K In pobegnil proti Nemški Avstriji, odkoder sku* ša priti v Ameriko.
__Originalno or<^ene?enje na »Zagrebškem zboru«. Kakor čitamo v hrvatskih Časopisih j* Izzvala svetovnosma-na tvrdka Meinl — katero pri naa že pozna vsako dets — nepričakovano presenečenje. Pri tvrdki Meinl se je namreč vršilo poskusno kubanje Žrne in bele kave ter čokolade. Predrto so kupci zapustili trgovino, so se pozvali do-pol rine na kavo. popoldne pa na čokolado. To je izvrsten način, s katerim na sje tvrdka prepričala o svojih prvovrstnih izdelkih. Vsekakor bodo kupci mnogoštevilno posetili ta lokal v četrtek, ko se bo vršilo to poskusno kuhanje ter delile brezplačno južlne. Vsled trh vesti smo se obrnili na tuk. podružnico omenjene tvrdke na Aleksandrovi cesti 1. t vprašanjem, dali se bo vršilo tiidi pri tuk. podružnici to zelo poučno 7>oskuPno kuhanje. Z veselfem smo izvedeli, da so vrši tudi v Ljubljani pri tuk. podružnici na Aleksandrovi cesti 1. to poskusno kuhanle in sicer dne 13. 1 m., na kar že danes opozarjamo naše cen j. čitatelje.
—  Poročne svečanosti v Beograda. Fino Tivoli predvaja od 10. do 13. Julija film svetovno znane francoske tvrrlke >Pathe* Pariš »Poročne ■sveča-rtopfi v Beogradu«, kateri vsebuje v Ljubljani še ne videne posnetke. Izven tčga »Zakon pustinje«, filmski roman v 6. dejanjih. — Predstave vsaki dan ob 3., o.. 7., 9. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. naprej v Kino Tivoli.
-mi Promenađnf koncert muzike Dravske div. oblasti se priCne danes 8. jnfrta Se ob nol 17.
VELIKI VIHARJI.
__ London,   7.   julija    (Izrv\)    Nad
Anglijo je včeraj razsajal vihar, ki je bil naravnost katastrofalen. Velika drevesa so bila izruvana in 10 telefonskih central je bilo uničenih.
—  Bukarešta, 7. julija. (Tfcv.) V Krajo vi divja strašen vihar, ki je tovarno opeke Andreeoo popolnoma porušil. Več delavcev je mrtvih.
IlalfiDtieiSa poročila.
RUSKI MONARHISTI PRIPRAVU ATO DRŽAVNI PREVRAT V RU-
SIJI.
mm        SenzacOonalno porodio »New York kieralda«.
— Pariz, 8. Julija. Otv.) »Ne\v York Herald« priobčuje senzacijonal-na razkritja o pripravah za državni Prevrat v Rusiji. Monarhlstični akciji stoji na čelu knez Nikolaj Nikolajevih ki sedaj biva v Cannesu. Ruski monarhisti konstatirajo. da je državni preobrat neizogiben, čim izgine Ljenin s političnega pazorišča, to se pravi, čim umrje. Senzacionalno pa je dalje tudi razkritje, da se je akciji monarhistov tajno pridružil tudi general B r u s i 1 o v, ki sedaj poveljuje bolJSevISki rdeči armadi. Po po-
ročilu »New York Heralda« je Brusi-lov knezu Nikolaju poslal potom dveh zanesljivih Francozov obširno pismo, v katerem je opisa! težavni politični in gospodarski položaj Ru* sije in razpoloženje v rudeči armad!. Brusilov v pismu zatrjuje^ da ie v armadi močna vrsta elementov, ki si žele prevrata. Posebno nezadovoij* stvo vlada med vzhodno armado. V slučaju preobrata naproša Brusilov kneza, da se postavi na čelu države. Obenem je Brusilov kneza zagotav* Ijal znatne pomoči generala Vrangla.
AKUTNA KBIZA V POLJSKI VLADL
— Varšava. 8. julifa. Povodom včerajšnje debate o vladni izlavi le sejm na predlog desničarskih strank Izrekel kabinetu Sllvinskega neza» upnico z 201 glasom proti 195 srtaso* vom. Kriza v vladi te postala akutna.
POLITIČNA MISIJA STOJANA PROTICA.
—  Beograd. S. Julija. (Izv.) V političnih krogih pripisujejo politični misiji Stola-aa Protlća, ki jt odpotoval v Zagreb in Rogaško Slatino, velik pomen. Smatrajo, da prevzame S to Jan Protlć v slučaju, da pade PaSiceva vlada, nalogo osnovati z opozici-jonafnlm blokom novo vlado, ki bi Izvedla volitve. Volitve bi se vršile pod geslom: »Ravlzlja "stave«. Protič v zadnjem časa zelo forsira okrepljeni« opoziclonalnega Moka.
SPORAZUM Z ITALIJO IN POMILO-8CENJE 8TEJIĆA.
— Beograd, 8. julija (Izv.) Zunanji mlnrBter dr. Ninčić in minister pravde dr. Laza Marković sta se povrnila a Bleda. Na današnji seji ministrskega sveta, pričakujejo važnih in odločilnih sklepov.
V prvi vrsti pride t razpravo po* milo&čenje atentatorja Stejica. Stejie bo pomiiošeen. Kralj izrecno Seli njegovo pomilošcenje.
Drugi važni sklep bo na tej seji storjen v zadevi sporazuma s Italijo. V političnih krogih smatrajo, da prodre stališče zunanjega ministra dr. Nin-cica in ministra dr. Krste! j a, ki sta za o. dobrenje konvencij. Ninčić naglasa, da je čimprejšnji sporazum z Italijo državna potreba. Splošno je opažati, da je bilo PaSicevo odklonilno staliste glede nevtralne cone okoli Zadra le diploma-tieni manever.
VPRAŠANJE DEMISIJE DEMOKRATSKIH MINISTROV.
—  Beograd, 8. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji je demokratski klub odložil vprašanje demisije demokratskih na ponedeljek.
__ Beograd, 8. julija (Izv.) Demokratski klub ima prihodnji teden vsekakor rešiti vprašanje rekonstrukcije vlade. Potrebna je izpooolnitev ministrskih portfeljev, ki so jih dali demokratski ministri na razpolago. Mesto za socijalno politika zasede mogočo kak Hrvat, za notranje ministrstvo pa je resen kandidat posl. Timotijevlć.
AKKRIftKT KREDIT IN TEČAJ DINARJA.
— Beograd, 8. julija (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ri-
bar je danes dopoldne odkazal finančnemu odboru v razpravo zakon o ameriškem kreditu. V odboru konča razprava v nekaj dneh. Prihodnji teden pride Zakon v plenum.
—  Beograd, S. julija (Izv.) V finančnih krogih pričakujejo z ozirom na dejstvo, da nar. skupščina v najkrajšem ča-su sprejme zakon o ameriškem posojilu, kurzno povišanje dinarja. Finančniki računajo, da se dinar 6 tem posojilom dvigne za 50 poenov.
DESET MTTJJONSKO PfWOJTI/> BE-OGRADSKE OBČINE.
—  Beograd, 8. julija (Tzv.) Na snoč-njt seji jo občinski odbor sklenil zaprositi pri Narodni banki posojilo v zno-sku 10 milijonov dinarjev v svrho obnovitve po vojni zelo poškodovanega mesta. Posojilo se najame na račun reparacij.
MEDJUMURCI NOČEJO POD MARIBORSKO OBLAST.
—  Beograd. 8. julija, (tev.) Za danes le naznanjen prihod števIJne deputacije kmetov in uglednih mož iz Medjumurja. Ta deputacija namerava na merodajnih mestih in tudi v parlamentu Intervenirati, da se Med-jumurie ne priklopi mariborski oblasti iz tehtnih gospodarskih ozirov.
POGODBA O JUŽNI SELEZNICL
—   Dunaj, 8. julija (Izv.) »Neues Wlener Journal« javlja, da je že podpisana v Benetkah pogodba o Južni Že-1 crnici. Z lastniki prioritet je dosežen sporazum, da se prioritete garantirajo z
Zneskom 110 zlatih    frankov    po    4od etrtne obresti. Anuitete med Avstrijo in Italijo se določijo v posebnem   sporazumu,
RUSKE FNANCE.
—   Haag, 7. julia. (Havae) Podkomisija, ki razpravlja o dolgovih in o proračunu sovjetske Rusije, je ugotovi la, da je te*ko statistično podati tor-no poročilo o finančnem poročilu Rusije. Glede pnM, hrzojavov in telefona naglasa komisija, da ruski proračun upošteva zf)f> milijonov dohodkov za računsko dol>o 9 mescev. Na. podlagi dohodkov zadnjih treh mescev pa ne bo skupna vsota dohodkov presegla 25 milijonov  rubljev.
BRZOJAVNE PRISTOJBINE V A MADŽARSKEM ZA INOZEMSTVO.
—   Budimpešta, 8. julija. (Izv.) Trgovinsko ministrstvo objavlja, da znašajo pristojbine za navadne brzojavke v Jugoslavijo, Romunsko in 0s> £koalovaško 10 K in za časopisne brzi javke 5 K za besedo. Najmanjša pristojbina znaSa 100 "K. Nova odredba stopi 15. t m. v veljavo.
PREKO SREDOZEMSKEGA  MORJA.
—   Atene, 7. juliji.. (Havas) Major Hlačk se je danes dvignil v zrakoplovu preko Sredozemskega morjt v Egipt
Borzna poročila.
—  Curin, 8. julija. Zagreb 1.675, Berlin 1.055, Dunaj 0023, Praga 11.125, London 23.33, liilan 23.29, Pariz 41.475, Newyork 5.2S5.
—  Zagreb, 8. julija. Prosti promet: (kursi v kronah). Curih 64.—, 64—, Pariz  26.90,    27.—,    London    1510.—,
15.25.—. Berlin 70___, 70—, Dunaj 1.52,
1.52, Praga 720----,  735.—,    Trst  15—,
15.10, dolar 828.^-, —----,    Budimpešta
27.__  27.50.
' J. Curih, 7. lulia (Preko Dunala). Zagreb 1.60, Dunaj 0.0245* Budimpešta 0.499, Berlin 0.90, Praga 10.S5, Milan 23 20, Pariz 41.351. London 23.28, Nevvork 5 235.
—   Milan. 7. Julija. Zagreb 7.67, Berlin 4.70. Praga 45.75, Pariz 179.75, London 100.75,  Newyork  2250,   Curih   430.-^
•— Curih. 7. julija (Direktno. Oddano ob 17.) Zagreb 1.599, Berlin 0.99, Milan 23J9I London 23^09, Pariz 41.49, New-york 5.2351.
—  Trst, 7. Julija (Oddano ob 14.). Beograd 26.80, Berlin 4.65, Praga 45.50, London   100.75,   Pariz   180.50,   Newyork   22.50.
—  Praga« 7. julija. Beograd 53.—, Dunaj 0.2175, Berlin 9.25, Milan 207.—, Pariz 375.—v London 214—, Newyork 47.85, Curih 915.-^
Padanje tuilh valut v Curlhu. V zad* afem Čnu so vso ruje Vtthrtt v Cur.hu znatno pidle. Tako je padel franc. frarJt rd 47. na 41.35, lira od 27,— na ?.? —. Z^zreb* od 1.9<) na 1.60, LorJcn, 1'raga in Ntfj« york sQ stabilni. Nnjbclj katastrofalno pn ie padanje nemJkc markj. [*rei tr<*ni. t--'ini se je plačevalo v Ci:rihu ra 100 rna^k IM franka, dane^ koma) 1 f'ank (\^9). Nemč:ji  se bliža  usada  NemSke  Avstrije.
VELIKANSKI PADEC NEMŠKE
MAPKF.
—Cerlln, 7. julija. Czv.) Sodjtll-stični tisk pripisuje katastrofalni rrt* dec ncr;]?kc merke težki Industrij, ki se <knSi s tem okoristi i. Mada na fzinvlia, d^ le vzroka pmdem \s\l&H v dejstvu, da finančni urad rt; v oolo* žalu nlacati nrihodnjeca mesečnega reparacijskega obroka.
HZKSKPOL
• Amundsenov polet na sc^trtii tećaj. Iz Pariza poročajo, da o razisk..vulec *c-vcnieg^ tećaja Knali Aaaundsen te cUrlul iz Alaske s svojim zrakoplovom če.^ severni tečaj r.a Spitzber^e. Kakor MM že iaviii, je cdpotoval aorvelld letalec lh.llcffcn z vlaJro bdjo na Spazbcrste, da p 'iiis u'n pripravno prlstaiu^Cc za Amundsenov »ra-koplov. Amundsen j j vzci sebo] M lJuJ! r.a ka p[5arrown, o dk< der je poletel z v-, I •*' im leta'cem Omdahhm na neverni toCai Hks-pedicija na kap Fiarronn je prsskrbljcaa z vsemi npadati za brezžičn! brzojav. Ravno« tako Amundsenov zrak(plov. Uspcb Am.:r -senovega poleta )z odvisen cd neaad s vremenskih sprememb na severnem Itftajs; predvsem od me^'e, ker bi Amundsen ne moirel videti posebnosti nepoznanega ledenega morja kakor rudi ne, če je kje kakissi kos zemlie. Amundsenov po!ct J^ p ecel riskanten, ker za lahko ovirajo severni vetrovi, pa tudi bližina magnetične^a severnega tečaja lahko upliva ra nlec: v zra!;o-plov. Tudi pokvarjeni* motorja je taofote Ob priliki Amur.d<en->veju poleta je postu« lo vprašanje spremembe severn?^ tečaja zopet aktualno. Na observatorijih v Prag!, Berlinu in Potsdamu so namrei konstatirali, da se Je geografska širina teh mest spremenita nekoliko proti stvara. V letih 1900—1910 se |e gibal severni t~>!aj oko?! 20 m oddaljen okoli točko, ki so Imenuje »Srednji tečaK________________________j
Glavni urednik:
RASTO   PUSTOZ'ZMSEK
.. e ^            Odgovorni
MltiL            iVAS  POPRŽ \J.
• * ■
Pnevmatika in obrofl polnogunUjastl CONTINENTAL tvornice u Hannovm se sedaj lahko dobe. Akcijski kapital 100,000.000 dinarjev. Zaposleno osobfe 12.000 oseb. Tvornica se razprostira na 273,544 m1. Lastni premogokopi. 50 letna praksa*
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
F!KT0H BIKEC.
LJUBLJANA, Poljanska  c. 5.
Brzofavf:   C0NTTPHE0. Ttitfoo: 599.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabijo že 25 letprijetno diiefi
Felleriev
„ELSAFLUID"
kot kotaiettlnnB
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega In čistega os vežu* i čega delovanja najbolj-'♦ga učinka Ravno tako ]e priljubljen kot krepko blago delujoče In
vrlo    prijetno   srodstvo za   drgnenjo
irbta,  rok,   nog   in   celega   telesa. Je
^nopro moČnejSi in delujoči nego Pran-
rsko žganje  in   najboljSe   sredstvo te
■ste. Tisoče priznanja I   Z za motom   in
poštnino za vssksgsi i dvoj. ali 1 špec. Steklenica ... 71 K.
Za prodajalo« i
12 d vojn. ali   4 špec. steklenice . 200 K 1    .       .    8    .           .         .570 K
*    .           12                           . 800 K
OSTNTNE PROSTO na'VaSo* pošto. dor   denar naprej poSlje,   dobi Se popast v naravi
?rimoti Elza obMJ? za kurja očesa 8 K 12 K;   Elza mentolnl klinčić   16 K;
^ posipalni prašek 12 K; Pravo Elza Ne olje 80 K; Elza voda it usta 48 K;
>a kolonska voda 60 K; Elza Šumski Ts 60 K; Glvcerin 16 in 60 K; LtsoII ys form 48 K; Kineski čaj 4 K; Elza„ »»česal pasek 16 K; Strup za podgane a miši po 16 in 20 K.
Ml v. FELLER. Manar. StiNu jafc Ha im 238, BroTatti
Dr. iitli
do prehlica ne ordinira. Kupujem
rezan in tesan Im, trakova drva la ogli«. — Ponudbe z navedbo cen pod „Les 8186** na upravo SI. Naroda.   6186
Službe
pri večji lesni trgovini odnosno paral žagi ISČe mož, popolnoma zmožen te stroke« tako prt nakupu In prodaji In ori manipulaciji. Nastop takoj. Našlo" pove apiava Slov. Naroda.             5145
Ha prodaj
dve kradenoi ii orehovega lesa v modernem slogu a mramorno ploičo in stekli, — oaaara aa knjige a lepimi stekli, oaaara tm obleko — vse skoraj novo. Naslov pove an. zavod Drago Be-leljak, LJubljana, Sodna ulica 5.   5165
liče se
skladišče
r Ljubljani sit okolici. Poaudbe pod ,SkUdUce 5W aa opiavo Slovensk.
Na prodaj
na novo rreoblečen spalni divan s predalom, dobro ohranjena kradenea, pisalna damska misa z nastavkom, majhna aaanrlea s predali, katera je oo enem klečalnik. Naslov pove uprava Sloven. Naroda                                          5164
Trstje za strope
izdefuje in prodaja aa debelo in drobne po namižjih cenah. Pri večjih množinah znaten  popust.  —  AVTOM STKIRJUI, LJubljana, Jeranova ulica 13» Trnovo. _______________«M_______________
Družabnik.
Vstopil bi v kako manjle podjetje kot družabnik in svetovalec s par stot*soč kronami. Ponudbe pod „Družabnik 901'* poštno ležeče, glavna posta, Ljubljana. _______________5173________*^
Prodajalka
starejša moC se sprejme takoj, veKi meiane stroke. Ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda pod „Starejša moč".
Ženilna ponudba.
Rokodelec penzljonist srednjih let ilče znanja radi takojšnje ženitve a gospodično aH vdovo. Porudbe aa upravni-stvo Slovenskega Narod pod -Roko-delet".             *                 *T      B066
IteHe. amie
hi vaa v kljucsvnlčsrsko stroko spadajoča dela izvrtale po načrtu In zmernih cenah, trase slaesar, kljot mojster fjgnjtaa, Gosposvetaka c >       M60i
Učenec
««e sprelme v trgovino |z železnlno SoHerla, Petsn m Brkar Ljubljana, Resljeva cesU SO,_______________JT63
brez hrane In stanovanja liče za takojšnji vstop mizarska delavnica itrakelf m afag^star Sp. Šiška. Planinska cesta 168.                                       3106
Popoldanske službe
ISce   drl.  nameščenec   absolvent abit. tečaja trg. akademije. Zmožen več jezikov ter slov. In nemške stenorrafije. Onj. ponudbe na sprav. Slov. Naroda | pod ^Merkur/5137-.                        5137
^j^^222222imisii
Šoferja
zanesljivega sprejme KoUnska tovarna v Ljubljani  ^^^                      6m
Učenec
ddbrih atsrHee s primerno šolsko tao-braibo se tskoj sprejme pri Fraale arah|ea fotograf, umetni zavod Liub-Ijana, Miklošičeva Cesta it 6.       5140
Potnike
proH proviziji lice aa Slovenijo, Hrvatsko In tudi za cela Jugoslavijo podjetje U nudi dober In siguren zaslužek. Delovanje tako), aH tudi pozneje. Oferte aa narav. Slov. Naroda pod „Zeatete**. 1007            -
Kontoristinja
veiča vseh pisarniških del ISČe primernega mesta. Ponudbe pod „Primemo mesto". 5155  na  uprav. Slov.  Naroda.
irotokar hi
it otnril odvetriiko pilano
v Llubljanl, Mlklo-slčeva ceata št m
Soliden gospod
ISČe za takoj ali pozneje pri botjil družini aoba s posebni m vhodom po možnosti v b'ižini liceja. Ponudbe pod I „P. lice j/5142** na uprav. Slovenskega Naroda.                                          514?
Inteligentno gospodično
zmožno Šivanja in s perfektnim znanjem nemSČ ne iiče proti dobremu postopanju k dvoje ded od 10 in 12 let. Besta Vinski, zdravnikova soproga,  Karlovac
Proda se
par angleških oprem, belo ponlkljanlS v jako dobrem stanju, glasbeni avtomat S dvema vaijcems, igra 16 komadov, malo rabljen, vse skupaj aH posamezno no nizki ceni. Kje, pove uprav. Slov. Naroda.                                          50 1
Knjigovodja in koresporient
stsr 27 let, vojaščine prost,  ve5č vseh vrst knjigovodstva, zmožen bilance, slovenske in  nemike   korespondence^JblJ venske In nemSke stenografije, cM|   m razume hrvaiko ter povoljno strojM^Pf želi službe. Nastop eventualno 15. kffl^ | Ponudbe se prosijo pod J4liljiv/lim» aa upeav. Slov* Naroda.          A   _ H4T1
Gostilna ali Wtu
se vzame v najem. Ponudba pod ,,Trgovina 5156" na upr. Slov. Naroda.
Mitomo Kolo
Standard
8-10 PS s 3 prestavami in sp^fflom ter priklopnim vozom za ceno 15 000 Din. in eno motorno kolo znamke Puch 3 PS na prodaj. J. MAZI, Kriievniška u. 10 L
5166
Inserirajte v
Dr. Ins. Miroslav Kosal
oblastveno poverjeni stavbni inžener in mestni stavbenik
LloMana, Mih M13.
Stavbno podjetje in teh-nika pisarna za betonske, želeiobetonske in vodne zgradbe, arhitekturo \a vsakovrstne vUoke stavbe.
'mirte*.   —    Projektiranje.
stran ~.
„SLOVENSKI NAROD44    dne 9.  lulija   19J2.
Slev.   163,
Proda MX^h_^
ogled Dinka ulica 71, 7.___________M«
Steno iiraf idi taplioja
Si slovenščino fn nenaefino se nnjnc ttee. Ponadbe pod trA. C. E. 5154" na upravo bloven. Naroda.                     5154
gospodična
k serefoie v trgovino. Več pove Vr F. talee, Stari trg 9.________________51S0
M se ps ti n
za perilo, s Štirimi predati Poiave se Resljeva c. \A.                                     513«
Perfekfen knlliovoiUa
z večletno prakso ielt spremeniti mesto. Le vetja trgovska ali industrijska pod-letls naj pošljejo ponudbe pod „Tiajno elef" na upravo Slov. Naroda. Prednost. kjer stanovanjska prilika.                   5168
Kino „Ideal"
t Izbijanj isee
zanesljivo o^bo
I primarno izobrazbo.                      ^ostati
je na poStni p* t*s\                              5130
Šivalni stroj
dobro ohranjen, ao *roia. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                          5158
Prodam nov voz
aa dveh kolesih „fareu. Nasbv r*°vc uprava Slov. Naroda.                         ^161
Sluikinfo
potrebujem  takoj.  —  Kil. Petkovi«
carinski revizor, Mestni trg 19, I.    5163
Viijl gozdar
se iSee. Ponudbe pod „Gozdno posestvo 5151" na upravo Slov. Naroda.      5151
"Stliiovaajo
s hrano ali brez nje išče mlad, zelo soliden m zmožen obrtnik. Ponudbe pod ..Soliden 5189" na upravo Slovenske?! Naroda.                                                   5163
[Tj------r-icaeaagi            ,I|
Samostsjea Kobarid
ki je veSča vsega gospodinjstva, želi priti k boljltmtt gospodu. Cenjene ponudbe prosim pod „Dobra kuhar ci" na uprav. Slov. Naroda.                     5:00
Na Uncu pri Rakeku je umrla v petek dne 7. ju-   ! lija ob 9. uri zvečer, previđena s tolažili sv. vere gospa
Fraii lir, i lil. i
Pokopali bomo drago tajnico v nedeljo ob 4. uri   j pop. na Uncu.                                                                  '
Bila je zlata mati, ki je posvetila vse svoje  življenje edino le ljubezni in skrbi za svoje dragee.
Kdor jo je poznal, naj jo ohrani v gorketn spominu.
Uneo, dne 8. julija 1922.
Oonoral BadolI BIsJeter, počasni Adj. Ni. Vet. Kralja, sin' Marila Maister, roj. Stergar, snaha. Brra. In 3orat 3Ui-ator« vnuka.   Matilda Sebenlkar roj. Tomaic,  poscatidca na
Unca,   sestra.   Rodbine ■   Tomšič v Ljubljani,  Trebnjem,   Zag-
rebu in SsUttn v Metliki in Mariboru.                             I
Zahvala.
Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga in očeta
Mihaeli Senici
izrekamo najsrčnejšo zahvalo za tako obilne dokaze globokega sočutja in številne udeležbe pri pogrebu. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini za častno spremstvo, posebno pa častitemu gospodu župniku za tako v srce segajoč govor ob grobu. Vsem, ki so ga spremili, Bog povrni!
DovftkO, dne 5. julija 1922.
Globoko  žalujoča rodbina
■tate*.
Zahvala.
Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega nepozabljenega sina
Vladimira
smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočustva, da nam je nemogoče se vsem pismeno zahvaliti.
Sprejmite zato vsi, ki ste nas tolažili v najtežavnejših trenotkih, najiskrenejso zahvalo.
Hvala vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov!
Posebna hvala vsem akademičnim društvom in Ferijalnemu Savezu ter akademični mladini, ki je korporativno spremila našega nepozabnega sina k večnemu počitku.
Hvala blejskim zdravnikom in vsem onim, ki so se udeležili rešilne akcije na Bledu, blejskemu županu gosp. Tomcu, kr. namestniku gosp. Hribarju, ministru dvora gosp. Jankovtću in dvornemu maršalu, ki sta isposlovala za prevoz ranjkege dvomi automobil.
Vsakemu posameznemu in vsem skupaj najiskre-nejša zahvala!
Ljubljana, 7. julija 1922.
liHtt «Mfp Kftpai.
Meiarfieja volenco
sprejme   P. Bt galej«   Železniki rad
.   bofjo Loko.                                         5185
:  Hpno "
prvovrstno  30—3*5   ton   im?.   na   prodaj j   ItfAM £2C, Sevaic*, kotel ,T«-lgi«v'
Fšča se gostilna
v najem ali se kupi z vsem inventarjem j   Ponud>>e pod „Dobia gostilna 5152" na upravo Slov. N*roda.
m tu rnnti
[   tistemu, ki preskrbi minii stranki stano tanje S 2 sobama in   kuh njo.   Ponudi«: pod „K Je M-Mir" na upravnistvo  Slov Naroda.                                                   516*
i Harmonij
!A»olus) s 6 regisH   in   lepim   glasom. m n*va damska OOlekn se ceno proda N: slov pove upiava S'. Naroda.     5149
I      LOKAL
proti visoki nagradi se <s£e v najem za tr jjoovmo z mt-S. blagom, ni prometnem
* kr.vu v mestu ali na deželi. Ponudbe pod   .Prometni  kraj  5148*  na  upravo
'  Slov. Naroda.                                         5148
ni delavcev
potrebujem za sekanje v gozdu. Za živež preskrbljeno. Vprašati pri A. Homer* Rakovca 15 pri Kranju                      5109
liifiii"
, i sce fkromno mesečno sobco event. s hrano. Ponudbe pod .GOZDNI URADNIK-5178'    na    upravo   Slov.   Naroda.
iščem šota)
s souporabo kuhinje ali brez nje za sve-l ie$a delovodja in njegovo ženo, oba poltena in jako solidna, brez otrok. Čez dan oba uslaibena. Ponudbe na kariera ž no lovama I. Banat) Ljubljana, Čopova H'ica 16.                                5069
8s3l$ne žensk? oSIsta
rrodeme, dobro ohranjene, ena nova niodernn čn.a zimska obleka s kožuhom, novo črn d svilnato krilo, nov črn plseC, čevlji velurni klobu^, nov črn slamnik idr. so proda. — Deteta, Karlov s* a eesta 15. L                                            5167
Kdo
mi preskrbi majhen prostor, sobo ali lokal proti dobri nagradi. Reflektiram na Poljanski cesti. Tržaški, v Šiški ob glavni ali na Viču. Plačam najemnino za pet let naprej. Naslov pove upr. SI. Narod«.
5157
EKONOM
z enoletno prakso v kmetijstvu in kletarstvu z dobrimi spričevali išče mesto pristava na kakam veleposestvu. Dopisi na upravo SI. Naroda pod „EKONOM-5172.
Tražim bolju
sobaricu
za otmemi porodicu. JULKA RA-DANOVIČ, Osiek a, Slavonija, Crkvena ul. 22.                     5184
Išče se popolnoma vešča
knjigovodkinja
aH
knjigovodja
z večletno prakso proti dobri plači. Ponudhe na   IVO ČATER,
lesna industrija, Celje.          5174
Kupi   se
urejeno posestvo
z živim in mrtvim inventarjem, lepim gozdom in travniki. Lega kjerkoli v Sloveniji. Cenjene ponudbe s podrobnimi podatki na upravo SI. Naroda pod „ARON DIRANO POSESTVO 777-5171'. j
Pozor!          Poior!
Kdor hoče da zasluži hitro in z malim trudom denar na) posije svojo pon jdbo na aorav. Slov Nerada pod „Poier/snOS** In sicer se isče;o takozvani  „Maitteus-schrcierji- ki imije  veeefie do razprodaje v veliki mno2ln» idućega predme-*.   , Delovanje bt obsegalo sejme v večjih   ' kraj'h ve "jih mcetJn eventualne po c«.H Jugoslaviii.   Vse   potrebne   af odnos I  < nadi aojjetje, ta dotični morajo razpo-  1 liga ti z  dobrim nastopom humorja ter  ( govorenjem. Isto opozarjamo na  Ljubljanski velesejm  in eventuelno  Vse*o-   ' kolski Jlet                                              5006^
Mesečne šoto
tiče  soliden   miren   gospod    a-edemi k za ok'ober ev. november. Ponudbe p^d akademik na upr. Siov. f ar.      «OtB
Sprejmeta se 2 r.]:m
za kltnčavničarsko   ob. t pri   MAarTlNU
DOLENCU, CesU v mestni log št. 13, Ljubljana.                                              5052
Sprejme se proiajalba
bolj*a mo*. dobra manufak^ iristka, v večjem tr«u na bivšem Š*a]erskeni. Nas'ov v uprav. Slov. Naroda.         5i 1 20
plavalne pasove
p(utovjr,e   izdeluje   tovarna   zam*'5-kt>v JelaČ n A Ko. Ljubljana.             4^72
Esćs S0
k mimi rodbini v Zagreb dobra kuhal lan proti dobri plači, ki opravlja tudi hišna dela. Ponudbe na upravo SI. Naroda pob „Pridne roke'*.                5027
4000 K nagrada
kateii preskrbi novoporočenem'! para prašno atenovanla, obstoječe iz dveh
sob in kuhinje, bodisi t &V.ri a»i pa v Ljubljani. Ponudbe pod „-Vnlon I. P. S1I7*   na upravo .^lov. Naroda'.
Trgovski učenec
iz dobre hiše, z dobrim šolskim spr-čevalom se sprejme v trgovini z m ea-nim biacom. A. Pinter in druga v Slov. Bistr.d takoj ali po konC:-.iiem šolskem letu.                                         5114
Učenec
za manufakturno trgovino, posten ih starišev, ki bi imel svojo oskrbo v Ljubljani, M ♦•*<> |apre|me. — Ponudbe pod   „Fo&ten    aeesee    5S07a   ne
upra vrnitve ,3* o v.  Na: oda"              5107
MM stroji m\mi S E &
BnsU M ymti IIE 6
žarnice Tungsram, vse električne potreb-Hine v zalogi  po  usrdnih c^nsh. ETe ktrotebnična tvrJka   Karol Florjan-ćlž, Celje. Proračuni brezplačno. 4722
Služkinji
v kuhinjo ter spretna natakarica se takoj sprejmeta.  Resravrae. SLON. 4997
IVA                 fl        e*        C? O!
Eefflm ii avaj « fflSO &3 #3
Wr W BL a %& dni S iP* m nf čfe m   M ^f»fikSil^fit£aaEL,^
se sprejme v trgovino z mešanim blagom stanovanje in hrana v hi5i placa po dogovoru. Ponudbe na J. Krašn.ic Žalec.                                                      5128
Jermena
fn gože za cerove, lepe biče, prave tržaike biče\rnike in motvoz priporoma veletrgovina C sva I d Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. — Istotam se kupi rečni voziček.                    4563
Kip !i
v mestu Ljubljana, in večjo etavtoi^če ob Dunajski cesti. Naslov pove uprrva Slov. Naroda.                                        5072
Zamesafa se
malo rabljen Langenvvolfov bencinov motor. 10 HP, za perni airoi oziromd lokomobilo 5K>- 25 HP, event, se motor proda ter stroj kupi. Sprejme se atolar-akt preti del* ve o, siro^ars^i -o-aaoemik ter več stolorlev* Hrana in stanovanje pri podjetju. — Stolama In strafira« w SodrailcL        MV
Pnm n pa
Trgovina-gostilna-2gan;arna pri Skof;i loki. St^ra gostilna in 20 pr«Jov zemlje nri Kostanjevici. Na S ajerskem imam dobre gos Ine, trgo-.-inet MAne, gosn • n kmetijska ro estva, graščine, hiše-, ▼.le itd Earol Breialk, Celje, DoVo P*>l;e St. 1.                                            MSI
fiiir
5 kvadratnih metrov kurilne na prodaj. Pojasnila daje Mariborska mestna plinarna.            5176
prodajalki
starejša, dobro izurjena moč, se sprejme za manufakturno, špecerijsko in galanterijsko stroko v lepem trgu Savinske doline. Oskrba v hiši. Ponudbe pod „PRODAJALKA-5170" na upra-
•M*     C1SW       NfMAllo                             f*17A
Stavbena parcela
2500 m2 blizu Pni! se »roda. Poizve se: Fiorijanska ulica 6, I.                  5147
Iznrjesa avilji
(strojepisk* in stenografinja )5ćc mestu. Ponudbe rod »Skalno 5146' na BStave Slov.  Naroda.                                        oi4G
^Predaja
MMMm nun
v vs.iki eanofkel po najnižji ceni. — Ljnđsvlt B*ret Kranj.                       4*RS
Eoncipijenfa
ipre;me t^koj ali pozneje dr L. Bo* tf^r-to, odvetnik v G->rn]i Radgoni. Po-liudije l   navedbo  dosedanie   piaksc in
I zahtevkov naravnost na navedtm ni-«tov.                                                        4833
se fseo ^a tohniine p'.ijtijc brez konkurence z vtliHm promet m. Cenj. ponudbe rod ,.Izdaten dobiček" na npr. Slov. Naroda.                                        4CJJ4
Sbatvnjc zmsnjsn
Veli<o sobo in kubinjo v L n-dstrr-pju, .isti% z eiakučno ka^fo, 4 minuta od remize, za star.ovanje v mesti na kakent ^rometnem krajn (1 — 2 sobi in kuhinjo).
SaraJke alacani ali §e več. Ponjdbe pod ,.Stanovanje zamenjam 50)4" do 15. t. m. na  ufravo  Slov.  Naroda.                    5004
sprejmeio strojne tovarno in livarne v LlublJ&ci.         S136
a^rra JnpaSiO^r. barvanja, krrssarstvo  in ntrcia^ntoa
P.Semkr, Mmi HiSR 239.
Sprejema lilijo keže v bar70 kakor   vsa v to   strnim   spadajoča   cela. Delo   prevzemam    v    trgov ni    čevljev na«      Crailico   it. 10-    "^BQ Kupujem  kožo divjačine.
DoUa
večja mr.o^.ia piašćovinzpać« nfc ii dvokeeeaa, 2-"1*28 otroške «n-
Zfčlce in nova dvokolesa. Velika zaloga otrolkih vozičkov raznih moieiov in šrvsrnih strojev. Cene na zahievo. Pri &arajnanv Ljubljana, Karlovska cesta 4, Stari trg 28.                                          3161
v trgm-jno z meŠ3n:m blagom se sprejme tikoj z vso preskrbo v hfš'. Ponudbe in zahtevo plače poslr.ti na Makso Kopitar, trgovec Cerknica.                      511<3
Disponent
sada prokurista drvnog industrijskog toduzeVa u Sloveniji, d^bar organizator, potpuno vješt knjigovodstvu, te rertVktan dopisnik hrvatsko- srpskog i njemačkog jezika, ra/umije slovenski, verziran u svim uredskim poslov.ma, Uaži mjesto šefa ureda tli stidno samo-st?. no nsmješten:e. Ide i u provinciju. — Cijenjene ponude umotjavajj se na upravu lista pod ..Disponent 5009".
Proda aa dobro ohranjen
kn             o
* j sr~ * e> • ■ <*t "A
Po'zve se Poljanska c   2S                 5131
I^cm eteaaatfio aiebliraao
ili ..*}&%»*** vn-   *- v:
v novejši hiši. Ponudbe r>od -Ravna* ldj/512$'    na     uprav.     Slov.    Naroda.
napade    dam   tistemu,   Vateri   r-i    rre-riUrot v L'ubl .mi   uradniško  stanovanje obstoječe iz 2 snb ir.  ki h nje.   Ce ponudhe  rod „Zvezda 5039" na up av-.li^tvo SI"V. Naroda.
Svs krojiteljici
za prirezovanje perila in 2 d bri livllji se sprejmejo takoj in pod ugodnimi i -t-oji. Oz.ra se saaso na bo £     noCi, —
r»onudt>e pod .Kroj:teljica 511^« na upravo Siov.  N'aroda.                           511 ^
|?fn-n -i?? nnr'ifnn
zmožno lesne stroke, strojepisja, nekoliko knjigovod*tva.   Hrana ir« sta i   vanje
v hiži. Plača po d govoru, Naslov p^ve uprava Slov, Naroda.                           5103
manafaktarista
iiče ra takojšnji nastt^p pro'd dobri nlaci >TEXTILIA"   d.   d.   Ljubljvia,  Kri trg 5t. 10.                                               5102
Vslod   preveliko   salona   prodam 20 hI   dobrega   mdcie«a
M$m m
po 23 kron liter. Jeriin, Rudnik 1« pri Ljubjani.                                          5092
* £-2     :::
10 vagonov, se odcTa» — Stutlt, I ;ib-
Ijana, Sodna mira 4.                            5058
^J   if^li      1       f tiablaal ^fc  J              Wolfota    12.
ivrSoJera a^e-etsnja ter nopravila qla-sovlrjev In harmortlje? speci.e!no strokovno, to£no In ceno
T1            J9 5           (Štukarute za stro-
■fi^V^ fSfe pe l-d-lujem z r.aj 9  «iA* *■ & W modernimi stroji in-iz najboljšega rnateri.nia ter  dobavlj-irr v vsaki množini po n?:n*žji ceni.
*5 3Se      ^e      : ii3l?
L|utv»i3naf    Gradiška   ulica   22.
TELEFON ST. 513.         32S9
Jrgovinazždezmno
„pri Zlati lopati"
Eriasvec  &  Turfc
(prej Hemmfrs   hn»idt)
Ljubljana,  Velvazorjev tra 7
naanroti   krikavniako   cerkve.
Zalaga oe-aeata in karbida.
Prodajalno z bakrenimi kotli
za žgaric^ao in z drugimi bakrenimi  fedelHi
wm c§«isr5J na So-Pelra ces« Sfsn. 31
zraven Jubili^ne^a mostu in sem se tako preselit \z Novega Udrna;* 189, kar nii kjeeovolifto cenjeni odjemakl vzeti na znanie. Istoiam se sprejemajo vsak •-vrstna naročila za po'jubne bakrene :zde:ks, kakor kotle za pivovarne, mlekams i. t. d.    Kupuse   se star   baker,   ela po dnevnih cenah. — Se vljudno pnroroća
Eala&s iBfs^i bsliTolioflar
5075                             LJs&blfaaa — So. &zl7* cc^a 33.
Ad št. 143-29.                                                                             5i89
V svrho sestave stalaib volilnih imenikov (UMati list it 67 z dne 24. junija 1922) se oni volilni upravičenci, ki so so preselili v Ljubljano od 1. J-smiJa 19I1 pa da danes, poživljajo, da se pridejo zglasit v aneaani sopiaOTrlni tira d.
Onim, ki so bili že pred 1. junijem 1921 v Ljubljani, se ni treba  pri i aviti.
Volilno pravico imajo vsi 21 let stari državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki vsaj že eno leto, odnosno 6 mesecev redno bivajo v občini. (Za volitev v narodno skupščino, odnosno oblastno skupščino zahteva ge šestmesečno bivanje, za volitve v občinski za«too pa enoletno bivanje).
Ob istih pogojih imajo pravico voliti tudi oni Slovani po plemenu in jeziku, ki sicer niso naši državljani, ki pa so se do[.-daj, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, to je do 20. juniji 1922 stalno naselili v občini.
Volilni upravičenci s črkami A tla L naj se zglase v ponedeljek, dne 10. t. m., oni od M do Ž pa v torek, dne 11. t. m. vsakikrat od S. ste 12. daaaldoa.
Prizadeli se tedaj v lastnem interesu nujno porivljejo, da se točno odzoveio temu povabilu.
Hontel maajUsrai lfabljaciaki
dne 7. jnUja 1922.
štev. 153
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 9. julija 1922.
Stran 7
Stroji za obdelovanje lesa.    -    Turbine.    —    Transmisije.   —   Armature In sesalne.   —   IvosovL
Strojne touorne In livarne i d., Ljubljana.
Za restavracijo
se tičejo s
blagajnica rko,    salataroa, perica In plkolL
Naslov v upravi Slov. Naroda.        4954
Proda m~
v \c!tkcm Industrijskem kraju Slove* niie hiša z zemljiščem ob glavni cesti v kateri se naha;a dobro vpeljana trgovina z mešanim btagom. Ponudbe pod „Gotovina" 26/4S36 na upravo Slov Narodj.
Oblačilnica za Slooenilo r.z.zo.z.p Ljubljani.
Zadružna centrala za   manufakturo en gros en deteil.
!-! Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki. M
Stala dliia v .Kresi j i*, Logarjeva ulica 1,    prvo
nadstropje.— Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici št. 5. — Podružnica V Somboru   (Bačka),   Aleksandrova
ulica št. 11.
Vpoltevajte pri nakupih!
Ugodna prilika!
Proda se posestvo, eno uro od Maribora oddaljeno, na državni ceatf, obstoječe iz stanovanjskega poslopja, podobnega gradu ^7 sob, kuhinje) stiskalnice, konjskega in govejega hleva, svinjaka in čebelnjaka.
K posestvu spada tudi vinogradno poslopje. 3 orali vinograda. 4 oratov gezda, 4 oralov sadovnjaka, 1 oral njive In travnik. Fundus instruktus. In formacije na oglasni zavod I. Susalb, Maribor, Sloraaaaa al. t S.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem na Poljanski costl it. 19  (naspratl   glmns-ilfe)   prenovil   in   otvorit   staroznano
nar* gostilno. ~me
DomaČa kuhinja in mrzla jedila, dobro štajersko !n dolenjsko vino, vedno sveže nivo vsak čas na razpolago. Točna In solidna postrežba, primerne cene. Za manjše zaključene družbe posebna soba.
Za obilen obisk se priporoča
FFAHC BUČAR.
—■ - ^^^————^^———————^^———^—■-~^——
f?-?n>niniainn  P- *• občinstvu, da sva  prevzele hotel —- restav-EU^SfuHiamU  racijo na Blejskem Gradu.
Krasne sobe z divnim razgledom s celo ali brez penzije. Prvovrstna vina, piva in vsa druga pijača, izborna kuhinja ter mrzla jedila. Cene zmirne, postrežba točna. Vabimo vse ljubitelje prirode in intimnega miru in za mnogobrojni obisk se priporoča
Mirni BrtoncelI in Rezi Dular.
Gradbeno podjetje
Ing. Duklć & drug
Unbllana, BohoriCeoa rilca It 20.
se priporoča zrn vsa m to stroko spadajota dda.
Irigaiislraiife, posredPoa"fg prSt
Internacllonalol Sira
/. roks .*.
Ponarari                        KatlĆeoa Dl. 9. T-Zl — 17.
cstanovljeno leta 1896.                             Uetanovljeno lata 1096«
Mednarodni tranaportl
Antonio Biancheri A Comp.
Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnice: Postojna (PoJtni predal 17), Villach (PoStnl predal 51)
Agenture: Prestranck, Trbiž, Arnoldstein.
— O d prema vsako vrata blaga. — Spedjelna odpremo živil, žive in zaklane živine v katerikoli kraj.
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu   občinstvu   vljudno   naznanjam,   da   sem   prevcel hotel "TRIGLAV* v Rogaški Slatini, katerega sem otvoril
dne 1. iuliia 1.1.
Hotel vsebuje 35 lepih,  na novo  opremljenih  sob za tujce,   dalje krasno restavracijsko dvorano, solnčnat vrt in zelo okusno opremljen bar z godbo.
Točil bodem samo najboljša pristna Štajerska vina v sodih, kakor tudi v steklenicah glasovito  tvrdne Ofaro v*al|ak, „Orajsks klet« v Maribora.
Resavracija bode oskrbljena z Izvrstno kuhinjo ter bode nudila cenj. gostom topla in mi zla jedila.
Zagotavljajoč   prvovrstno postrežbo priporočani se najtopleje za ranogo-brojen obisk.
O^a-^aV m***A+±l    Mvil plačilni natakar restavracije JaKOP SeOejf        „OraJ,ka blat"  v Mariboru.
liMjaiB, vel. trs. na debelo ueW!
Spodaj navedeno podjetje razpolaga z več dobro uvedenimi notnlkl za S'ovenjo in celo Jugoslavijo ter sprejema vsako prodajo blaga >roll provzljl ter garantira za usoešno delovanje. — Potnika poSUjamo proti lastni reilfl. Sprejemamo tudi direktna zastopstva. V poitev pridejo vae Industrije ia veletr-povine na debelo — tekstilno — kolonijalno — nflmberško blago L t d. — Podjetit izdeluje samo še ne uveden artikel In nima z drugimi predmeti nobene konkurenčne podlage. — Iatotako spre|eznn sastopstva na Ijnbljaaakem velesajam sa mesec september 1922. — Ponudbe prejmemo takoj v dclcvan e ter prlćaknfemo Vsslb cenj. olert, v bar smo takoj osebnim potom na razpolago. — Priporoča m
izdelki „nPUUS", UUBUflNfl, babjbjs ns 32.
Posestniki parnih kotloo!
Zahtevajte v Vašem lastnem Interesu prospekte za
aa*. ..BREZSTRUJni" aparat
ki zvezi a parnim kotlom o d 11 r a n i električnim potom kotlov kamen. Tako te zadeva čiščenja rarnih totlov   jednostavno   rešena.
ZASTOPSTVO ZH JUS0SLHUU0 ffl FRHHOJO:
Elektrotehnični zavod. Oddelek „Tvornica za kisik (ozfgen)*.
Volno bat A Cie .;. Ljubljana - Vii
Gospodična
starejša moč, ilče mesta v trgovini, najraje v Ljub'jani ali okohcl. Ponudbe r»od ..T. S.&74" na upravo Siovensk. Narodi.                                              507 4
Proda aa dobro ohranjena
konjska oprema
an jaso po ugodni eaai Ogleda se lahko od 11 do 16 ure. Naslov se izve v uprav. Slov. Naioda.                     =02?
Nm tez otrok
vešča gospodinjstva stara 45 let. Išče službe kot gospodinja pri kakemu bolj. šem gosn du. tudi k trgovini s kavcijo. Zasluže'« postranska »-tvar. Pismene ponudbe F. B. L ubijana, glav. po ta post restante, do 10. t. m.               5028
Proda se
godbenl avtomat na ntež, zelo močan glas. Naslov pove upr. Slov. Nar.   4915
2 parceli
na lepem mestu b!izu T »volila se progasta Ponudbe pod šifro „2 parceli 19S3" na upravo lista.                    4930
Z ovski psi braki!
Proda na več istrskih brakov, Že iz-T^žbariih in mladičev. Pesarna „Pod-gora", S^ dražica.                               4992
^Mg^- _^ Klavirje
&tl£^^I0Z*&*  ndasaje ia napravila
^*S$žiŠaj^ SŽ^ ij     saaeao b totaa
^m  f                     deželo.
rolfirg »orio ,*£»■«■
Vetje maotlna prvovrataoga
splitskega portland
cementa
na razpolago pri tvrdki  H. Petrič, Lftib-
Ijana, sk!«di5če Balkan.                   5018
Kolesarji in cenj. dame!
Prepričajte se v lastno korist in oglejte
si veliko   zalogo  dvo koles  In  otroških
vozičkov novih modelov.
„TRIBUNA" tovarna dve-
kolos la   otpoiklh vozičkov
Mobi Jana, Ea rlovska cesta nt. 4. Trgovina Stari trg ŠL 2S.
Pečatni-
»so Sar nosek
kolon iske   vode,   Bay-Rum,   francosko
žganje   .Eleva or*. Glavna  zaloga: F«
Šibenik, Ljubljana, Gosposka uL 16.
krasna vila
tik ob morju, v borovem gozdu na otoku Rab v Dalmaciji, prazna na prodaj. Obstoji Iz 8 sob, ene velike obedniee, kuhinje In lepe velike kleti. Zidana je z kamra pred 12 leti ter zelo rripravna za penzijon ali pa za 2 stanovanja. Po-nudce na gosp. Jožeta MlklauiiČa v Zagrebu, Opatička uiica št 18.       5013
Te od- Kor n, Ljubljana
»oljaneka oeata fttev. O.
bevac, stavbni, itlaatarijski b otrasai tasper Instalacija saasaaam
bani  dajanje*,   sadili b Uasbi nsnm
Izdelovanje posod iz pločevine za fir-nei, barvo, lak in med vsake velike »ti kakor  tudi posod (Škatle) n konserve.
■a|staro|ia slovonskn
pleskarska in iKorsbo
delavnica
nu aaMEU, saaaaaa •• ia,
aa ptipovioCa. laviiHav socaa. cena aaaatne.                                  ^^   1001
3n5uslr. podjetje
brez konkurrnee se ugodno proda. Ponudbe pod „Upetjano 1&21** na uprav Slov. Naroda.                                    5025
Prodajalka
izurjena v Špecerijski stroki, aa sprejme v večjo trgovino v Ljubljani. Oskrba v hiši. Ponudbe pod „Prodajalka 5067'' na upravo Slov. Naroda.                  1067
Mesnina soba
zračna, lepa, eventualno s zajutrVom in kosfom, aa odda tabel. Ponudbe Dod „Zračni 7V poštno ležeče, LJubljana, glavna roSta.                          5065
Godbeniki
i» gosli, Ms vb, pozavno, trobento, klarinet, kontrabas, lesni rog se sprejme o takoj prt muziki dlavsbs divizije v Ljubljani. Kapelnik dr. Jos. čerin.         50/1
Skladiščnika-železninarja
resno, starejšo moč, kakor tudi več pridnih prodajalcev te stroke išče firma:
Schaotder & Voroviok v Lju-
blfsni                                                49U
2 sobi
ali predsob je In sobo, meblovano ali prazno, z električno razsvetljavo brea postresbe išče stara ugledna oseba poročena brez otrok. Cena postranska *tvar. Offerte je poslati na uprav. Slov. Naroda   pod    .Dober    zaslužek/5085".
Kot
admlDlstratiroi vod]a
ali na drugo primerno mesto v kakem industrijskem podjetju želi vstopiti trgovec, 43 let star, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva In strojepisja, v takem kraju kjer bi bilo stanovanje na razpolago. Ponudbe pod „Administrativni vodja" na an. zav Drago Beseljak, Ljubljana. Sodna ul. 5.                                      5035
i    Okrogel les
. hlode) fmrek^, I rast, bukev Vupu*e v vsaki množini parna žaga V. Soagnetti
5 v Ljub tant. V ponudbi je naeativ cene ________________46H________________
Sprejmeta se takoj dva dobro Izvelbana
;  Žagarja
'   na   samico.    Ponudbe  naj   se   pošljejo -   'ovarni    furnirja, Podrete   pošta   Domžale,                                                   4918
1   Wn\ D&ratovođja
> z dolgoletno inozemsko prakso, vse sransko izobražen, entrgičen, popolnoma samostojen, prvovr-tni urganizelor-s koncesijo, išče v sv. ho us*anqvbMc pod?et;a trgovcu s kapitalom, katercHtf prevzel  komercijalno vodstvo   podjeti*
j Cenj. ponudbe rod „Plodonosno*' -na upr. Siov. Naroda.                            49i5
4000 K attaat
kdor mi preskrbi stanovanje s 3 ali 4 sobami za takoj ali saj do jeseni v novi zgradbi v Ljubljani. — Ponudbe poo „Mirna sb*anka 4364" na upravo Sloven. Naroda,                                              4364
Kopalna sezija!
Kopalno kostume, blače, Iro-
tlr-plsiiOf  čepico, plavalne
pasove 1« t- d- priporoča
a.8E.Sfc8hBPntt,a10
PaWe teles sr6-
strešBO lepenki, leni cement
dobavljam v  vsaki   množini   najceneje.
L Jugoslovanska tvornica Bakula
Jos« R. Puh, Ljubljana,
Oradaike inKa S9.    Telet. OtO.
JllOfllOl"
kapi In proel ponudba
Samotna tovarna Celle,
Karel Partina«.         4721
Kopi jo lila
z   vrtom   v   Ljub'teni.    Pon idhi   j*   poslati na upravo Slov. Naroda pod „Vrt1*
497f
Ce §si e §11
la   sr;li*slil,   Pcrtiand,     dtbavl;a   vsrtko
poiiubno vagonsko    ko.uino  tvrdka
Stanko  tnrri & So , Ljubljana, Mar "nori c»is!Q st. 13.   (993
|S uilji pilil
„Dlana", francosko ž^an;e. Velika In st.rna zaloga po original- iM tovarniških cenlh pri tvrdki Franc Guida v M.i-r boru.                                                3215
bdi i dnju die
ima vedno po najniijih   cenah v žalost
družba „ZORA"
sk!adi5če „Balkau«         5010
Knhn feib
v okolcl Ljubljane, Maribora aH Celja. Ponudbe    na   Jan    Dvufak,     Ljubl'aia,1 , Bohoričeva ulica 20.                         5073
____________________________________
Več novih in £o rablienlh
se proda. — Trnovska ulica 25, Ljubljana.                                                  5C55
Perutnino
vsakovrstno, ž*ivo ali na francoski način klano in čiš'^no, nudi tvrdka
Kmet & lubS.na,
LJubljana VII, Slovenska c. 200.
Sveža jajca vedno v zalogi. Ugodno za letovišča in hotele.    4C98
QfC6 rtist-bluze ie obleke pere ia ^—mMmr,   svetlolika tovarna
Jos. Relch. ilubllana.
SprejemaliŠCc: Selenburgova ulica it. 4«
Podružnice:
■aribor,      Zarjreb,       Kočevje,
Rovomcsto.
Najbolji! ikrili jugoslovanskega proizvoda
Izdelan Is snanega eements snatnke   SALONA od   tvdke SPLIT, dion. drufttvo zrn eeaent portlsnd- — Najboljše In na]oene]io sredstvo za pokrivanje  streH.
Glavna zaloga: OBNOVA gradbena družba z o. z.
v Liublianl.
Jadranska banka
Beograd.
Delniška glavoica: Dio UM-    Rezerva: Dia 15.1.1/
Podruinic*:
Celie,  Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovj, Jelša, Kouv'«, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Saraievo,
Split, Šibenik, Zagreb.
naslov sa brsojave: JADRANSKA.
Affilirani   zavod:
Frank Sakser Staje bank
82 Cortland Street                New York Ciisf-
Stran 8.
»SLOVENSKI    NAROPi   dn«» 9. julija  1922.
Me*, n*
tolika zalog« klobukov ia slam- I nikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar w Štaba posla BaaUala Prevzemajo se tudi stan klobuki I* slamniki v popravilo pri Ko-fičevič i Trtan v Ljubljani, Prešernova ulica St. 5. Sprejemanje v sredo* fektga v Celju  Gosposka ml. 4 |
Jugoslovanska  banka d. ci«
Oeln. slavn. K 200,000.000*—             Centrala v Osijtku.             Rezerve K 50,000-000
Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26,
Kupnje in prodaja dnizs Iia lalute nailuilaatiiijše.
Obreataje »le*« H» »raelhao knffžfco ln na tekoći raEa no aistvTslJ  obrestni meri.
KOLSSA
avion*****!,  dali Iti  opreaia, pnev^.u&iLa
aavrnnin                         na drobno
ilXCli$                     rta   debelo
Ljubljana, Gosposwclska c. 14. Straža.                Eelavr'ca
UniJiS kapitalom
bi se   pridružil večjemu   trgovskemu ali   industrijskemu  podjetju Ponudbe na An »av. DRAGO BESELJAK, Ljubjana, Sodna ul 5
20 klavirjev K&?
Forster, Bosendorfer, Heifzman itd,
sa Iibero pri tvrdki
ALFONZ BREZNIK
Predaja tuđ aa obroke. — Največja tvreka tn izposojevalnicai v *£+"* T VeHanaska »loga violin,   vsega flasb. ofod>, strun fengros detarg   m tmiMk*
Ui SBi tal i aslallavai
prevzema  In   hate   vedno v zalegla   karbellnej,  katran,  lesni oeasent, strežno Uponko, rub ero I d (?ndurc\ stresni lak, asfalt,
aratproof, eereslt I. t« d.
Ljubljanska komercijalna družba,
Lf         Liublj^ltOf Blohretsova cesta štev. 13.
■aj fVvrasfHi iaaaaaaaaasami■■ ananas ananas aanaanananaani
PUCH- KOLESA*
pnevmatihe  in   vse   potrebSSfne **
kupite fiajcenefe pri tvrefki
aa**.va         t*-tata*     ipecHalne) trajovitia   alvalnik
ION.       VUK. strojev   ns   »ccc?               '    ,"$
iT      ni     iT          _        '   Ž.Ltuhi>il"' Sodna m?., at. 7.^
Radidoktlvno termalno kopališče
Toplice pri Novem mestu
amOTlTMl k«p*U**«l prmafrl m beda otvorili
laf   15. Julija L L   *WB
Stanovanja   v   kopališkem   domu   se  radi   temeljitih  renevacij ne
bodo oddajala.
Dr. E. ■mtsI ?*ka.
Železniška postaja: Straža - Toplice.    _____________________4^n?
Prvovrstni lokali
v sredini mesta,   posebno  pnlrJaden  za veletrgovino  manufakture
ali večjo pisarno se z   1. avgustom 1922 odda.  —  Poizve se pri
i iti*. F. LulioiMB-ai,  odvetnik v L|ttMlnl,   Gradišče it. 4
rjai*?14kio oi 3—5.                                                                1069
i«r Naj*e?ii davki ~?m
katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Še sitnomu.
Poskusita enkrat z 11u?trov».!m ka*s'ocom tvrdke ti  Sarttne«", ( mernik Hanrl M^lne«, Ljubljana
&t. 3. Ta Vam svetuje ssaafcfao dobfC me, apsrt|alat SSaaBac JKO* iz sstne tvo»n'»ce v Švici, kflkor t.»d. o^u^e dobre zapne ure. zaprtine, svetline In stenske me, verižice, prtttfie, aapcstntce, uhane, namirio oro-oV. k<s4(ia »a btrmska daitta ter vso drugo zlatnino in arrtfefaino. Pa ladi sorabne predmete kakor: BaSfja, nm;, britve, la«eM.*2ne in Utvske stroji, steklorez«v, doze za iobalc, svalelce ?n smotke, mži#3*e in den*'-nUe kup**e dobro in ceno pri Nafti:
w   ftyT?MHt   fimc*nik rlanr) Mafre), t!utol|ana aH, 3.
Jfifioslovensfel Lloađ A. D.
Beesrac5f    Sranttova   m3. 13!
Tefegr. utreta; PORTE9C                             TetefOB  16-32
ItTi   ijs I                     ELEKTRIČKE CENTRALE
postavka i                  CENTRALNA GREJANJA
sanitetska postrojenja kupatila (Kflrting, Hannover) MLINOVE (Kapler, Berlin)
VODOVODE   FABRIČKA gggg&JBŽŽ*
Ispcrcčujei                 PggLOVE MOT^ff^ na sesalni plin
postrojenja (fabrikat Karting), električne mašine fijđal Maffei«Schwarz-kopft i sve druge mašine, po originalnim fabriCkim cenama.   —  —
OopstMno sfo^irllfg Miii^si satBPi -sli
Sopstvena fabrikaciia u B*o?^3«J«
^redrsetmi, sva obave^tenja i ooscia naSi^ zastupnika vrši se besplatno.
fiuafi strojevi                          Duttonct
1  5V6 A^rai#|«i«)  tt>».     -o
S. AO.  EKCSL,  Subotlea, JeSačIćeva  ulica  broj  2.
Pref rodavaoc.  neka  beru\;stno tr.i.^e  L^jcnik.                  4S22
,. Mlilj OUSLL hI ^id*iR!l    K3*UB. W!litti; Irg 1*5. TEL ki. 22-13
dvoren je 5. juna ov. god. Hotel je moderno uredjen, snabdeven Si 120 soba, ele^ant.-.o meblirauih, u svakoj sobi uvedena je topla i hla-'na vr,aa. Hotel raspolaže sa h^atflJr**, salonima, separeima i sv;m konfortom ^a svojim pam:ni greJaB>eni i električnim osvetijenjem. Restoran i kafe su snabdereni izvrs. im jelom i pič ni, prvoklasni kujna irancuska i srpska. Cene solidne. Usluga brza i lačna.
Dur<&2L& ;a bosega.
Ivto pnevmatika
v  vseh velikostih nadi
Jngo -Avto, dr. z o. z.
Li«MI«a«t   PoIJantka e. 3.
liliT
mestni tesorsM mojster
v LJablfCBl
ajfssaaaai vsakovrstna tesarska dala, Wkor Strpne stole.ltupoie, stalpe. mostove, vrtne atice Hd. Parna laga z vsemi stroji sa obdelovanje lasa.   4796
Prava tasika claHtctfaa psaieaa in oOeta
kava
Zajamčeno popolnoma čisu m odifko-VVU s sla ta kolajno, se dobi vsak dan svata najceaeje samo pri tvnfki Jeve ItTJewaiteai6f Tuzla (Bosna). Rat-pošiljamo v postni ti zavitkih od 5 kg naprej po povzetju.                          3043
i                             .....■!■■.....i—ii i
fM      VRUĆA PARA/HEI55DAMPF/       H^
|-;^|      Z^5;ČcSAPAqa /^ATTDPJAPF-f        M;4
|S   B WLK^b I> WA *R   to
I ililllilll H
H    TVORNICA STROJEVA     |j*J
Zastooolb   ]e   rvriSka:    Stebl    In   Tujec, _______StJgfrlUna, Regijeva oeara ftt. 4-
Tehničko-projekciona i komercijalna kancelarija za fndastrifska poduzeća. TextH.  k^amn«.   gospodarsko od*eljerye»   elektro-tehnika,   diversna    j
industrija. Na čelu svakoga odje!<e.i|a sW{1 prvursxrron( irn»čntfik. profeaer visoke Škole tehnfćke ii; vfselu tkolc textilne.
Ižradjuje kompletne projekte (planovi, nacrti, troškovnici tehnički elaborati), ek>bavlja kom,*>ittni u -d;ej Nataka, pojcdfne strojeve, nove i debro sačuvane,
specijalne s rojeve, utensillja, te sav tehnički i grad>evni materi|a1. Zainteresuje sirani kapital za domaća poduzeća.
A    Testilno   odjeljenje
pod upravom profesora visoke textilne Škole, izraajup kompletne projekte, kalkulacije, proračune inves«*ici*a rentabilnosti, za. predlortice, tkaonice za lan, kon^tju, vunu, pa-nuk i jutu. — 2a a^reture i hoisdisaor«. dobavi^ cijeli urrdjij za tvorničke cijene. Svakovrsne utensilije: cijevi (Spulen), čun-fcovi, brda,   niti,   kukice za provlačenje. č»5 <evi   za   tkalce,  i škare za Uatce,  kiije3«a za no^^vanfe i viljaese,   remenje za metenje čunaka ea pokretanje i
razboje, žabice (Pickers) svake v?ste, rap--vi tim, ufioe svake vrsti. Svijcćcdza osnovu ite.
S.   eiQktro*tehnl«ko   odjellenle,
na čelu stoji du^ogodršnji direktor elektro tehničke tvornice.   —   lzrad;ujo,   potpune   projekte   za  električne centrale   sa vodnim ili   parnim pogenom, prekozemske vodove. — Dodaje elektromotore, generatore i tranrfonoatore, biio koje vtlič?nc. Elekui^ca dirala (K/ahnl, elektro pumpe itd.
C,   KeramUko   odjeljenja
pod upravom profesora visoke Kkole. tehničko iTrt.rfTJJe potpune projekte cg$Una, tvornica 6amoia, cementa 1 vanna. prema najrrode-nijim stečevinama, S najvećom u^ednjom rada i finan« ja. Modem.zuje već posUijaće t ornice. Dodaje sve artikle i mašine pcUebnc u tvornicama, kvaHte< pr.o^iasni, djene jeftine. Isp'ttvanjc aalasflHa gttae vrtaajaa^ rx»«i stručnim vrHfttvom, isrraživfi^jc nalaaiSta pijuka, kamsfto'oaia z* v&pno. .^aoru itd. KcmiCko i kerarcIŽko tehoologifs^0 ispitivanje surovina ci^jtreVih, vatrostalnih, vannenra, rad ovca. iivca, pijeska i si. u svrhu oUradjenja nj;rwve upotrebivosli i i?kor davanja. KemiČko, mehaničko-tchr.ičko ispitivjaje svih c g'jarsklh nrr.ddkats (cicije. rr^e?K>/*i, av©^^), vaUseJslaft (iarnoi4 dy.iiisa, krotki;«, asalatia, graiita itd), zračnog i hidrauličkog vapna,   sadre, porlaudskog  sesssets i aaaoflli  sysi ijetatTS cem «u,   serfe ssstsssjals  potreonoga  u keramičkoj ladastriji kao, ugljeiu
ulja, 1 si. po prvorazrednim s<U(fia.
O.   Gospodarsko   odjeljenje
stoji pod upravom praktičnoga stručnjaka in/inira, izrpd .;;e kompletne projekte modar« i h mlinova, za pšenicu, rsž i sve vrsti žita. na vsilke i kamenje, sa automatiekim pogonom. — Uredjuje te mlinove, doiaj* sve Vfsii ^vspodarskli strojeva. — Projektira silose, modema stovari^ta i sve gospodai«kc agraee. — Projektira parne peka:e, n«ve, te ssseara«aa|8 već po<u»j<će. — Provadja njihovo strojno uredjenje.   —   Frojektira suSioniee iA šljive, pecate za    jjj
rakijN. žeatu I. t. d. f. t 0. Uc-daje u tu industriju naimodsrnije aparate.
E.   Oiversno   tehniiko   odjeljenje
projektira svakovrsna industrijska pod zeca, hora' :e papira, olovaka, lepenke, žarim velike moderne pi.ane, h'oraica octa, celuloze itd.
Poasvlpl strojeve i materijal iz prvmasrednih tvornica
C. S« R.   Njemačke  Austrije   i   Njemačke.
Prema   Isaf   staviji   na  razpoloženje  stručnog:  inžinira. BRNO, Francouzska 16 C   S. R. Brzojav „VULETIĆ". Telefon 3740 Vili.
Svinjsko mast
v sodčkih po 200 k? po 110 K in
(lino^ioinlillfsr
po   17-   K   prodaja   B3£NSPAK(f*;R d. đ. Bjelovar.                               '"10
Piva slovenska tvornica
lesenih žaluzij
liisi
leuicioiiuitililis oml!)3
z o. z,
Ljubljana,
Dunajska cesta 66,
izdeluje vsakovrstne
žaiuzije in sprejema
vsa v to spadajoča
popravila.
Ta z'w 114.    Brzojavi: Vfaisafcafe. L:;:M'nr,
LJUBLJANSHa% EREĐitMA HimUIUI
Podružnice:
Splitf Trst, Saraj«wof Oorioa, Celje, Maribor, Ptuj, Breiice, Kranj   In   Novi   Sad.
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodala srečke razredne loterije.
Telet. štev. 261 in 4l3*
Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana.
Delniška glavnica K 50,000.000.
Rezervni    zakladi K 45,000.000.
[ Ust** '»  ftfc   **»»*»  «BP*«?
Za ioseratoi del odgovoren Valentin Kopitar.