Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za insera te; Saraievo štv. 7563, Zagreb štv 39.011, Praca-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992 Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziutraj, razen poudeljka in dneva po prazniku «i*'.--'- i \ Taktična poteza Vojna je Evropi zasekala v moralnem in gospodarskem pogledu tako globoke rane, da še danes po dvanajstih letih iz njih krvavi; saj je sedanja gospodarska kriza predvsem le posledica štiriletnega zapravljanja gospodarskih dobrin. Trudni smo, počitka si želimo in miru. Manjka nam tudi potrebnega ravnovesja, da bi mogli dogodke v mednarodnem političnem življenju, ki se poleg vsega tako naglo vrstijo, kritično presoditi. In tretjič tudi vpogleda zn kulise nimamo, ker se diplomacija še danes ni odpovedala tajnosti. Kaj čuda potem, ako s tega razburkanega morja, po katerem plava zrešetana Evropa, hlastno sežemo po vsaki oljkovi vejici, ne glede na to, al' je bil golobček, ki jo je prinesel, črn ali bel. S tem nikakor nočemo v nič devati brodov-nega sporazuma med Francijo ln Italijo, ki smo ga pozdravili, kakor pozdravljamo vsak tudi malenkosten prispevek h konsolidaciji ni.iru. Omeniti smo le hoteli, da bi prevelik optimizem glede fran-cosko-italijanskega sporazuma ne bil na mestu. Prvega pogodbenika poznamo, drugi pa je fašistična Italija, ki je še danes tudi spretnim diplomatom nerazrešljiva uganka, kakor fašizem sain in njegov oče. Mussolini ne govori več o puškah in topovih, ki da so lepši kakor besede. Že delj časa molči ali pa govori previdno in prozaično kakor navadni , državniki »te gnile Evrope«. In tudi poslanec Pol-verelli, tisti Polverelli, ki je še nedavno v Musso-linijevem listu »Popolo d'Italia« obkladal Balkance s svinjskimi pastirji, priznava v svojem poročilu k proračunu zunanjega ministrstva pravico do živ- 1 Jjenja vsemu v Evropi, >kar predstavlja element civilizacije; italijanski politiki stremijo za mirom, pravičnostjo in razorožitvijo in pri tem je povsem mogoče spraviti splošne evropske interese z narodnimi italijanskimi«. Svet si želi miru in državnik, ki išče oporo v svetovnem mnenju, mora govoriti o miru in le o miru. Mussoliniju je treba priznati, da je znal vse svoje imperialistične načrte zaviti v lepa, miroljubna gesla. Na bližnjem vzhodu je skušal izpodriniti Francijo in njene zaveznike z ustvaritvijo bloka med Turčijo, Grčijo in Bolgarijo, >ki bi spravil med seboj nekdanje najhujše sovražnike in pripomogel k utrditvi miru«; ; na vročem Balkanu je potrebna inočna roka rimskih civilizatorjev, da na-! pravi red« in do revizije mirovnih pogodb mora priti, »da se prepreči vojna . Grandi jo govoril fta londonski pomorski konferenci bolj miroljubno iu demokratično kakor najhujši demokrat in, da Italija poniža Francijo ter doseže enakost na morju, »je bil pripravljen znižati italijansKo tonažo tudi na najnižjo točko, ako bi je nobena druga evropska država ne presegla«. Po vsem tem lepem govoru se je londonska konferenca razbila, ker je Italija zahtevala pariteto s Francijo. Kdor hoče žeti uspehe v zunanji politiki, mora danes govoriti o miru. Kdor hoče denarja, seveda tudi. Splošno znano je, da je Mussolini pristal na brodovni sporazum radi hude finančne in gospodarske stiske. Na njegove grožnje v Livornu in Firenzi so Francozi odgovorili z odobritvijo novih kreditov za vojne ladje in v kratkem času po predpisih moderne vojne tehnike utrdili italijansko mejo. To je v Rimu učinkovalo toliko bolj, ker niso finance fašistom dopuščale, da bi mogli dolgo vzdržati francosko konkurenco. Samo za dograditev ladij, ki se nahajajo v ladjedelnicah, potrebuje država okoli tri milijarde lir, tekoči državni proračun izkazuje nad milijardo primanjkljaja, no-vemora meseca zapadejo državne obveznice v znesku 4 milijarde; radi splošne gospodarske krize državni dohodki stalno padajo. Mussouirijeve miroljubne poslanice z zlatom preobloženi Ameriki so imele določen namen. Henderson je izrabil Mussolinijevo finančno stisko, da prepreči predvsem prevelik narast francoske mornarice. Mussolini se je udal in podpisal brodovni sporazum. Toda s podpisom brodovnega sporazuma še niso rešena vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo in danes je položaj približno takšen, kakor bi bil nastal po londonski konferenci, ako bi Italija že takrat pristala na brodovni sporazum. »Ta sporazum seveda daje srečno perspektivo za možnost splošne ureditve vseh vprašanj med Parizom in Rimom,« piše neki ugledni pariški list, »ne da bi to bilo naperjeno v škodo katerekoli druge države ali skupine držav.« Znano je, da gre predvsem za položaj Italijanov v Tunisu, odstopitev čadskega ozemlja v Afriki Italiji, za vprašanje od-nošajev med Francijo in .Jugoslavijo glede na Italijo in za splošno razdelitev vplivnih sfer med državami v Evropi. Vsa ta vprašanja, ki že vso povojno dobo zastrupljajo dobre odnošaje med Italijo in Francijo, je treba rešiti, preden bo mogoče govoriti o popolnem sporazumu med obema državama. Mussolini morda popušča od svojih zahtev, saj bo kljub temu morda še kaj dobil, vprašanje pa je, kako daleč pojde Francija v koncesijah. Proti Briandovi popustljivosti napram Italiji se oglašajo vprav desničarske stranke, ki so sicer najbolj naklonjene latinski sestri. Kakor je fašizem sam ustvaril sporne točke med Francijo in Italijo, tako je danes gotovo velika ovira za sporazum. Prav gotovo bodo predvsem francoske levičarske parlamentarne skupine, katerim so bodo pridružili italijanski izseljenci in nia-soni sploh, napeli vse sile, da preprečijo sklenitev takšnega sporazuma s fašistično Italijo, ki bi končno konsolidiral Franciji In miru nevarni fašizem. V Parizu dobro |>oznajo Mussolinijevo taktično geslo: izrabi vselej ugodni trenutek. Potem pa gospodom lahko hrbet obrneš. Zato tudi v Berlinu smatrajo Mussolinijevo potezo le za strateški umik, ki mu ga je narekovala finančna stiska. Velike povodnji na Slovenskem in Hrvatskem Barje pod vodo - Sava spremenila strugo Nevarnost povodnji v ljubljanski okolici Ljubljana, 11. marca. Včeraj je bil dan 40 mučenikov in kmečka vremenska modrost ve, da je vreme takšno še 40 dni nepretrgano dalje, kakršno je na dan 40 mučenikov. To se pravi, da bomo imeli vseh 40 dni samo brozgo in blato. Včeraj je v presledkih deževalo ves dan, čeprav se je tupatam pokazalo mimogrede tudi solnce. Pravi naliv pa je bil ponoči. V jutranjih urah pa je začel pihati močan jug, ki se je spreminjnl čim dalje bolj skoraj v vihar. Za tem viharnim vetrom je sledil hud naliv, ki je spremenil zadnje ostanke snega v eno samo brozgo. Okoli poldne pa je pričelo zopet snežiti in v nekaj urah smo imeli zopet na tleh približno 2 dcni visoko snežno plast. Sneži pa že nepretrgoma dalje, sicer ne v kosmičih, pač pa v drobnih, a gostih snežinkah. Jutranji naliv in splošno talenje snega se Je moralo raztezati daleč okoli Ljubljane. Ljubljanica je na Barju narastla tako, da jo napolnila vse korito. Narasli so tudi vsi barjanski potoki in rečice. Tako lščica, Mah Graben, Gradaščica, Gadjevec, sploh vsi mali jarki. Nižje dele Barja je popoldne pričela zalivati voda-Nekatera poslopja, zlasti gospodarska, ki so v ogroženih krajih, so v precejšnji nevarnosti. Pa tudi hišam grozi nevarnost, da jih zalije voda. Prebivalstvo Barja je v silni vznemirjenosti. Posebno, ker popoldne voda neprestano narašča. Gruberjev pre- j kop je poln kakor le malokdaj, in sicer sega voda I do redkokdaj dosežene višine, namreč do vrha škarpe. Z naraščanjem Ljubljanice pa seveda narašča tudi Gruberjev prekop. V Ljubljani je ob času povodnji izpostavljen vodi, polog barjanskega dela mesta, najbolj del Tr žaško ceste ob stari mitnici. Pod tem dolom ceste teče navadno skromen jarek iz rožniškegn hriba. Ta jarek se je danes spremenil v pravi potok in žalil ta del ceste tako, da je promet bil zelo oviran in so zlasti pešci precej trpeli. Ob 3 popoldne nam javljajo iz Vevč, . da je Ljubljanica tam narastla 2.10 in nad normalo. Posamezne vasi sicer še niso v nevarnosti, vendar pa se prebivalstvo boji najhujšega, ker se spominja povodnji pred nekaj leti. Na tako zvani Gmajni je nekaj osamljenih hiš, do katerih je že prodrla voda, in ako Ljubljanica naraste le za malenkost, bo voda vdrla v te hiše. Zalog sam zaenkrat še ni v nevarnosti. Vendar tam v bližini, kjer se stekata Sava in Ljubljanica, so mlini zelo ogroženi od vode. Voda je prodrla prav do njih. Blizu teh mlinov so travniki, ki so ob jiovodnjih redno poplavljeni. Kadar so ti travniki poplavjjeni, tedaj so tudi posamezne skupine hiš v jej občini v precejšnji nevarnosti. Voda grozi, da bo vsak čas vdrla na to travnike, kar bo znamenje, da se bo moralo prebivalstvo bati najhujšega in varovati pred vodo. Prebivalstvo je v stalni pripravljenosti. Najbolj se pa boji noči. Enako kakor Ljubljanica in drugo vode Barja je narastla tudi Sava. Po naših poročilih jo Sava prestopila bregove od Kleških brodov pa do Jarš. Sava neprestano narašča ter je preplavila že ves široki prostor daleč od struge. Pri Tomačevem je glavni tok Save spremenil strugo in se premaknil približno 300 metrov bližje Tomačevemu. Savska okolica bo nn jioletje torej povsem spremenjena. Danes popoldne sta zaenkrat v veliki nevarnosti spodnji del Tomačevega in pa Jarše. Sava leče skoraj tik pod znano gostilno »Pri kovaču« v Tomačevem. Pri Sv. Jakobu jo Sava narastla že en meter nad reslo. Šentjakobski most je prav tako 1 meter pod vodo. Ves promet med Ljubljano in Sv. Jakobom jo onemogočen in je mogoč edinole iz Ljubljano čez Črnuče in Domžale ter Ihan. Pečnikarjev avtobus, ki bi moral biti ob 3 v Ljubljani, do sedaj še ni prišel. V nevarnosti so tudi tamka šnje vasi. Ogromne mase vode se valijo proti vzhodu in zelo verjetno je, da pride na Krškem polju in še bolj južno na Hrvatskem in v Zagrebu do velikih povodnji. Zaradi splošne nevarnosti povodnji so danes ljubljanski poklicni reševalci staino v pripravljenosti z reševalnim avtom in z reševalnim čolnom. V Vet'čah nevarnost mini Ia Vevče, 11. marca. Nocoj ob 0 smo dobili iz Vevč še naslednje te- 1 lefonsko poročilo: Ljubljanica je k sreči prenehala i naraščati. Vendar pa ni opazili, da bi pričela pa- i dati, temveč je še vedno tako visoka, kakor ob 3 popoldne, to je 2.10 m nad normalo. Upanje je, da Ljubljanica ne bo veš naraščala. S tem bi bili naši kraji tudi ob tem stanju vode iz.ven nevarnosti. Prebivalstvo je že nekoliko pomirjeno. Promet s Polhovim gradcem pretrgan Ljubljana, 11 marca. Velika voda je najhujše prizadela menda cesto iz Ljubljano do Polhovega gradca, ki je danes povsem odrezan od Ljubljano. Zjutraj je še šel avtobus s Polhovega gradca v Ljubljano, nazaj pa ni ! mogel več. Avtobus je popoldne prišel samo do Dobrove, to je do Pekienkovega mlina. Tam je cesta okoli 100 m daleč razdrta, da se nihče ne upa več po tej cesti, kaj šele avto. Visoki most je skoraj ves i v vodi in se voda komaj baše pod mostom. Kako je gori v Polhovem gradcu, nihče ne ve, zakaj popoldne je prišel samo neki pogumni mož po skrajno nevarni cesti do Dobrove in ta je povedal, da je voda okoli Polhovega gradca zelo opustošila polja. Znan je most v Kožar jati. Na njem je napis: >Bog jim odpusti, saj ne vedo kaj delajo!« Dr. Janez Ev. Krek je iz tega mosta rad norce bril, češ, kako velik most, pa tako mala voda! Danes pa ta most ni bil prav nič komičen. Zakaj voda je narastla toliko, da komaj tečo pod mostom in je nevarnost, da bo voda most zalila. Nova savska struga pri Jezici Ježica, 11. marca. (Ob G zv.) Sava je tukaj narastla za 3.80 m nad normalo. Tako visoko ni narastla Sava že od 1. 1921, od zadnje velike povodnji. Sava že toče v Pustovo kojjali-šče in samo ob .sebi umevno tudi v Štirnovo kopališče. Ponekod je voda do 200 m široka. Suva se je nad Jezico razcepila v dve strugi, od katerih ena, močnejša teče čez savski prod na južni strani. To bo najbrže tudi nova struga Save. Popoldne so ljudje opazili, da je Sava nesla polog polno lesa tudi dve manjši brvi, ki ju je odnesla najbrže kje na Gorenjskem. Obrežja so ponekod odtrgana v širini do 40 in. Sava jo zalila prostor med progo in državno cesto, kar se že dolgo vrsto let ni primerilo. V veliki nevarnosti jo vas Jarše, v katere spodnji del grozi voda. da bo vsak čas vdrla Voda je zalila ves prostor mod železniško progo in državno cesto, kar se že dolgo vrsto let ni primerilo. Ob (i zvečer pa je pričelo kazati, da bo Sava nekoliko upadla, vendar se ljudje bojijo, da je to samo trenuten pojav in da bo ponoči še naraščala. Starejši ljudje, izkušeni v vremenu, pravijo, da visoko v zraku že piha jug in da bo ponoči pihal tudi v nižjih legali. To bo imelo tudi zu posledico, da se bo sneg pričel taliti, na kar bi nastopila zopet nova nevarnost povodnji. Povodenj v kamniškem okraju Kamnik, 11. marca. (Ob ti zv.) Bistrica iu Nevljica sta narastli v prava vele-toka. Voda je zalila vse vrtova in travnike. Po vodi so najbolj prizadete Radomlje, Polovica te vasi je pod vodo. To se pravi: vsi vrtovi in polja, pa tudi v hiše vdira voda. Voda se je popoldne v mrazu strdila v led. Bonačeva električna centrala ob Bistrici je obkoljena od vode in je dostop do njo nemogoč. Od Trzina do Podboršta je ob železniški progi eno samo veliko jezero. Tudi polje od Trzina proti Mengšu je pod vodo. Promet je zelo oviran, zlasti na okrajnih in banovinskih cestah. Tudi na Koli-čevem in Viru pri Domžalah je Bistrica prestopila bregove in ogroža lia virski »gmajni« več malih hišic. Silno so narastle tudi Hovščicn. Radomlja in Rača. Vas Podrečje v virski občini je deloma pod vodo. Pri Liiiii Litija, 11. marca. (Ob 6 zv.) Suva tukaj poplavlja bregove. Vsa kalna in gosta nosi s seboj trame in hlode, Voda neprestano narašča. Pričakovati je, da bo do noči narastla še za pol metra. Voda je zalila vsa bližnja polja. K sreči pa voda ni povzročila dosti škode, razen kar je odnesla lesa ob vodi. Litijski most se precej trese. Pred dvema lotoma so ga namreč popravili, vendar pa tako, da je sedaj še slabši, kakor je bil poprej. Snega je padlo v tukajšnji okolici za četrt metra. Sedaj se sicer jasni. Vendar je bati, da se bo pričel sneg tajati, kar bo nevarnost še povečalo. Pretrgana železniška proga Zagreb, 11. marca. ž. V Zagrebu je danes vladalo nenavadno vreme. Zjutraj je bilo povsem poletno in toplo, pozneje pa je pričelo deževati in snežiti, tako, da so bile vse ulice visoko zasnežene in povzročale vr»ke prometne ovire. Zagreb, 11. marca. ž. Med postajama Novi Marof in Varaždinske toplice, se je utrgal na železniški progi odsek v višini 1 m in dolžini 20 m, Radi tega se tovorni promet ni mogel vršiti in se jc vršil le osebni promet s prestopanjem potnikov. Sava uničila tetino Sremska Mitrovica, 11. marca. ž. Stanje Save je danes pričelo prizadevati skrbi. Nivo vode Je b05 cm nad normalo. Strahovite vodne mase so se razlile na kilometre daleč v notranjost zemlje. Vsi pašniki in vsa letina je propadla za vse leto. Neko skladišče je izgubilo ves materijah Poplave v Bosni Eo!dnc na agrikulturni svoje fakulteti Francijo določena skupna tonaža linijskih ladij zviša od 135.000 na 181.000 ton. Tonaža za ladje-matice za letala se za obe državi omejuje na 34.000 ton. Za lahke visokomorske edinice veljajo do dne 31. decembra 1036 naslednji dogovori: Gradba kri-žark s topovi nad 155 mm kalibra se omejuje na enote, ki so predvidene v programih za leto 1C30. Lahke križarke s lopovi pod 155 mm kalibra se smejo staviti v službo samo toliko, kolikor služijo kol nadomestilo za zastarele enote, katere se morajo potem takoj demontirati. Francija, Italija in Anglija se obvezujejo, da bodo za časa traj-mja ..o-govora nadomestovale samo one rušilre, ki so stari najmanj 16 lel. Tudi konstrukcija podmornic je omejena na izvedbo progr.unov iz leta 1030 in na nadomestilo onih enot, ki zastarajo po 31.decembru 1931, z izrecnim pristavkom, da Francija ne sme prekoračiti sedanje tonaže 81.G89 ton. V slučaju. da bi se na mednarodni razorožitveni kon'e-renci leta 1932 ne posrečilo ustvariti ravnotežja med lonažama francoskih podmornic in angleških Rim. 11. marca. AA. Dopisnik llavasa izve, da Je jugoslovanski poslanik pri Vatikanu predal francoskemu opatu Vctterlu, tajniku francoskega poslaništva, red s r. Save I. stopnje, s katerim ga je odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander. Nastopno predavanje dr. Korošca Belgrad. II. пшгса. in. Bivši predsednik nastopno predavanje. Nemčija se cborožu'e Berlin. 11. marca. kk. V proračunskem cdboru nemškega državnega zbora j« bil danes sprejet mornariški proračun in z njim tudi gradba oklepne križarke B z g'rsovi vseh meščanskih strank proti komunističnim glasovom, dočim so se socialni demokrati glasovanju odtegnili. Nato je še vojni minister G-rOner naviri.l, da v obrambi Nemčije igra jKJŠebno strategvn > vlogo Vzhodno morje, katerega pomen je še i,:rastel po vojni radi neugodnih mej na vzhodu. Jedro strategije je obramba vzhodne Prusije Končno je še izjavil Grô-ner i/rečno, da stoji in pade z mornariško politiko, tri jo je uvedel. o p'at'ileiUi Moskva. II. uviTi. /.. Na šestem kongresu je predsednik svel i ljudskih komisarjev Mo-lotov v svojem poročilu opozoril, da je dvig narodnega gospodarstva v mnogih |xxlročjih presegel načrte pjatiletke. Produkcija socialistične industrije znaša dve tretjini celotne produkcije narodnega gospodarstva. Produkcija kolektivnih in sovjetskih gospodarstev jc vse načrte petletnega načrta daleko presegla, število kolektivnih gospodarstev se je v zadnjih šestih mesecih povečalo zn 3 milijone kmetskih gospodurstev. I. marca 1931 je bilo 35 odstotkov vseh kmetskih gospodarstev kolektiviranih. Letos se mora doseči prehod večine kmetijskih gosjKMlarstev v kolektivo. V industriji se je v teku letošnjega leta vpostavil obrat v 518 novih podjetjih. Delavska mezda raste. Naloga zmanjšanja lastnih stroškov produkcije se izvaja z razširitvijo mehanizacije in racionalizacije, obratov. Na koncu je Molotov izjavil, d« bo to desetletje za sovjetsko Unijo večjega pomena, kakor preteklo. V tem desetletju je namreč treba doseči in priseči kapitalistične dežele. Nemci so v Rasiji dobro opravili Berlin, II. marca. kk. Delegacija nemških Industrijalcev se je danes vrnila iz Rusije. Voditelj. tajili svetnik Pldckner je izjavil listom, dn so udeleženci skrajno zadovoljni z razgovori v Moskvi I ii dn je utemeljeno upanje, dn bodo ruska naročila omogočila nemški industriji mnogo dela. Kmalu se liodo nadaljevala pogajanja deloma v Berlinu deloma v Moskvi. Glavni del ruskih naročil bo dobila težka in električna industrija. Vprašanje državne garancije šc ni razčiščeno. Francosko posojilo Romuniji podpisano Bukarešta, 11. marca. ž. Novoimenovani guverner Angelenescu je danes popoldne v predsedništvu vlade prisegel in prevzel posle guvernerja Narodne banke. Finančna politika »Nar. banke« se bo popolnoma preorientirala in tudi finančna politika romunske vlade. »Dimineazac je izdal posebno izdajo, v kateri poroča, da je sklenjena pogodba s Francijo o najelju posojila. Romunija dobi П25 milj. frankov po 7%. Opozicionalni listi pravijo, da bodo glasovali proli posojilu. Bukarešta, 11. marca. AA. Včeraj jiopoldne je bila podpisana pogodba o velikem francoskem posojilu Romuniji. Po pogodbi bodo francoski bančniki nadzorovali romunske finance. Francoskemu posojilu jc nasprotoval guverner romunske državne banke Burileanu, ki pa je bil odstavljen. Pravilnih zemljiških knjig Belgrad, 11. marca. AA. Na podlagi čl. 147 zakona o zemljiški knjigi z dno 18. marca 1930, čl. 17 zakona o notranji ureditvi, ustanavljanju itd. iz maja 1930 In čl. 36 zakona o zemljiškoknjižni razdelitvi Itd. z dne 1. decembra 1930 ter v sporazumu z ministroma za finance in kmetijstvo Je minister za pravosodje izdal pravilnik zu vodenje zemljiških knjig. rušilcev, bi bilo angleško mornariško vodstvo pri-uiorano jioslužiti se svojega j>rava, da zviša svoje brodovje rušilcev preko predvideni; tonaže 150.000 ton. Časovno omejeni značaj kompromisa se izreč-no podčrtava v posebnem odstavku, ki pravi: »Smatra se za dogovorjeno, da danes podpisanega dogovora ni smatrati za )>erniunentno določitev razmerja moči posameznih ladijskih razredov med Anglijo, Francijo in Italijo in da ni določen za to, da bi vnaprej posegal v ureditev vprašanja, na kak način se bo uredilo nadomeščanje ladij, ki bodo jx>-stalc zastarele jjo 31. decembru 1936.« Toliko navaja komunike, ki izreka načelo: ohranitev in stabilizacija sedanjega razmerja moči do leta 1038. tiha pogodbenika sla za sporazum doprinesla znatne materialne žrtve. Italija sicer ni opustila svoje zahteve po pari eti s francosko mornarico, odstavila pa jo je do prihodnje velike mornariške konference, ki je predvidena v letu 1035. Francija pa so zadovoljuje s trenutnim stanjem 153.000 ton. Proti propagandi brezhoštva Berlin, 11. marca. kk. Nctranji minister dr. WLrth je v zadnjem tednu napovedal odločen boj proti propagandi brrzbožnikov v Nemčiji iu obljubil tudi zakonite odredbe j>roli lej akciji, ki prihaja iz Sovjetske Rusije. Ker pripadata dr. Wirth in dr. Briining centriimu, je jxniciiibiio ludi lo, da se je danes tudi pruski notranji minister Severing, ki je e cer sccialni deinckrat, poslavil na tako stališče. Izjavil je v glavnem odboru pruskega dežel- nega zbora, da imajo sicer tudi svobodomiselci pravico do svobodnega izražanja mnenja, da pa vlada v bodoče ne bo več trj>ela zasrauiovanja cerkvenih krogov. Sam je pri državnem notranjem ministru sprožil konferenco vseh notranjih ministrov dežel, da se brezbožna propaganda prepreči, in če bi obstoječi zakoni ne zadostovali, da se ustvarijo tudi novi. Načrt novega rudarskega zakona Zakon ne bo zadeval pridobtienin pravic Belgrad, 11. mnren. 1. Posebna komisija za proučevanje nnčrla novega rudarskega zakona, ki je te dni delala v ministrstvu zu šume in rude, je dokončala svoje delo. Delovanje te komisije je bilo uspešno. Novi rudarski zakon je brez dvoma eden izmed najvažnejših zakonov. Rudarstvo se jfc jto vojni, posebno v zadnjih petih letih izredno razvilo, predvsem v jugovzhodnih kmjili. Okolnost, da rudarsko pravo še ni bilo izenačeno, jc razvoj te važne jm noge našega narodnega gospodarstva zelo oviralo. Še vedno imamo za razna pravna [>od-ročju posebno rudarsko zakonodajo. Posamezni rudarski zakoni se razločujejo v bistvu tako, da v nekaterih naših pokrajinah obstoji sistem svobodnega rudosledsiva, drugod pa je še vedno takozvani koncesijski sistem. Velike razlike so tudi glede oblike in veličine rudosled-nili prostorov. Vse te določbe je bilo treba izenačiti. Rudarstvo je namreč eno izmed naj-liolj riskantnih vrst jiodjctij. Zato je seveda potrebno, da mora rudarski poljetnik računati predvsem s sorodnimi pravnimi razmerami na tem področju. Po potresni hatas'roli • » * O i ••• v fazni brbiii London, 11. marca. AA. Povodom zadn'ega potresa v južni Srbiji prinaša »Times« članek, v katerem izraža svoje sožalje povodom katastrofe ter naglaša delavnost Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljevske vlade ob tej priliki. Dejanje Nj. Vel. kralja, ki ni gledal na nevarnost in ki je junaško krenil na mesto nesreče, ni delovalo ugodno samo na prebivalstvo po nesreči prizadetih krajev, temveč je izzvalo občudovanje tudi v inozemstvu. »Times« komentira sklep jugoslovanske vlade, da ne sprejema iz inozemstva podnor in naglaša, da to ne pomeni, da inozemstvu ni treba izraziti svojega iskrenega sožalja. Belgrad, 11. marca. AA. Jutri ob 6 zjutraj prispejo v Belgrad iz potresnih krajev minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Pre-ka, gen. direktor za higijeno dr. Stainpar in šef oddelka za socialno skrb Marko Tikovič. Belgrad, 11. marca. AA. Minister za gozdove in rudnike je dal odboru za podporo prizadetim od jjotresa na razpolago potrebni lesni gradbeni materijal za gradnjo hiš. Belgrad, 11. marca. Sožalje nad veliko nesrečo v južnih krajih so izrekli naši vladi češkoslovaški minister za zun. zadeve dr. Beneš pismeno. ustmetio na noslaniki francoski, britanski, polj-ski, avstrijski, bolgarski, grški, albanski in danski. Smrt fta nesreča v hamno omit Zagreb, II. marca. ž. V kamenolomu v Vla-rukušovcu sc je zgodila smrtna nesreča. Delavca Slavko Kobusié in Ivan Šimunjak sta minirala pečino, ki jo visela. Gl) devetih se je pečina razrušila in zasula oba delavca. Reševanje je bilo zaman. Velika grmado kamenja je oba delavca lako stisnila da niti ni bilo moči njunih teles izkopavati. Gro/.i namreč nevarnost, da bi se odtrgala še nova pečina. Velika nesreča preprečena Kreka, 11. marca. 1. Včeraj bi se biln v tukajšnjem rudniku kmalu pripetila velika nesreča, ki bi lahko imela težke posledice. Več rudnrjev, ki niso vedeli, da je električni tok prekinjen, se je hotelo spustili z dvigalom v rudnik. Ker pa je bil lok i>rckinjen, je dvigalo pričelo z veliko hitrostjo padati. V j>cslednjem trenutku so nekateri tovariši pravočasno opazili, da je lok prekinjen in rešili svoje tovariše sigurne smrti. Rndi naglega psdnnjn dvigala je bilo ob ustavitvi nula.riev bdiLo in težko ranjenih, Zakonski načrt je bil predložen komisiji. O njegovih glavnih načelih smo v »Slovencu« že svoječasno poročali. Komisija je vse te glavne momente upoštevala. Predvsem so važne določbe. ki bodo ščitile rudarske jiodjctnike. ki bodo čimliolj onemogočili špekulacije z rudarstvom in pravicami, ki so v zvezi s tem. Do sedaj so se j>onekod ravno s tem deluie velike najKikc, ki so zelo škodovale napredku rudarstva in narodnega gospodarstva sploh. Komisija se je v jiolni meri zavedala dalekosežnosti naloge, ki ji je bila jxivcrjena. Predvsem je jiola-gula važnost na ureditev prehodnega stanja. Razumljivo jc namreč, da se ne morejo preko noči Izvršiti načelne spremembe 7. ozirom nu razmere v j>osaineziiih delili naše države, temveč, da je potrebna primerna prehodna doba. Snmo ob sebi sc razume, da je komisija sprejela odredbe, da novi znkon niti najmanj nc bo tnngirnl pridobljenih pravic. S tem zakonskim načrtom jc tudi sodelovanje med podjetniki in pri njih zaposlenimi urejeno v smislu moderne zakonodaje. Prihodnje dni liodo v ministrstvu za šume in rude pričela posvetovanju o tem zakonu z zaslopiiiki delavstva. Sv2'ovna hrîza hmeii'stva Dunaj, 11. marca. AA. »Korbiro« poroča, da je znani strokovnjik na gospodar kem polju Dolil-fuss imel nn kongresu kmetovalcev Spodnje Av-slrije predavanje o svetovni gospodarski krizi. Dohlfuss je v predavanju izjavil, da je poljedelstvo sveta od leta 1921. radi padca cen kmetijskih proizvodov izgubilo 61 milijard šilingov. Če se v to računa še jiadec cen mlečnih izdelkov, znaša ta izguba 100 milijard šilingov (800 milijard Din). Na Evropo odpade 30 milijard šilingov. Dohlfuss smatra, da bi se ta težki položaj kmetijstva mogel jHipraviti, če bi se znižala obdelana jiovršina za 10%. Toda to bi bilo zelo težko izvesti, ker bi bila za to potrebna absolutna mednarodna solidarnost in bi se morale podvzeti za izvedbo takega ukrepa obsežne tehnične priprave. Dohlfuss prijioroča Avslriji, da obdrži sedanje carinske tarife, ki so bile uvedene za zaščito kmetijstva. Gandi se zopet nagiba na levo London, 11.marca. kk. V Ahmedubndu je bil Gandi navdušeno sprejet od ogromne množice ljudstva. Takoj nato je zastopnikom listov na vprašanje, kaj bo storil, če bi vseindijski kongres, ki se sestane 14. t. m. v Karačiju, odklonil dogovor med njim in lordom Irvvinoin, izjuvil, da bi se v tem slučaju ne mogel udeležiti nove konference ob okrogli mizi, ker je razpravljal s podkraljem samo kot zaslojmik kongresa. Indijska vluda je včeraj v parla-nientu v Novem Delhiju doživela jxiruz s tem, da je bila sprejeta formalna nezaupnica proti vladi. Vzrok |>oslubšunju dosedanje miroljubne atmosfere je deloma v agitaciji radikalnih elementov indskega kongresu pod vodstvom Ja-varhalil Nehruja proti sporazumu z Anglijo, deloma v okolnost i, da so unglerki konservativci odklonili odgovornost za sporazum z Gan-dijein. Znamenit Jubilant Pariz, 11. marca. A A. »Excelsior« opoznrjs na to, da bo Briand 14. marca praznoval 25 let-nico, odkar je zavzel visoke politične položaje. Od 14. marca 1606 je Briand bil član 25 kabinetov. 11 krat je bil predsednik ministrskega sveta. 2 krat minister proavete, 3 krat minister pravde, 16 krat minister za zunanje zadeve. Skupno je vodil v 25 kabinetih 36 jiortfeljev. Noben drug francoski ali inozemski državnik v preteklosti ni toliko sodeloval v vladi in upravi države. Krali Alfonz potuje v Anili o London, 11. marca. kk. Španski kralj Alfonz, ki je svoji bolni materi Beatrici obljubil, da bo prižel v Anglijo, čim mu bo to dovolil položaj v Španiji, se bo v soboto pripeljal v London. Višek nesociatnosti Miinchen, 11. marea. AA. V bavarski kovinski industriji je bilo odjiuščciiih 40.000 delavcev. Podjetja opravičujejo ta svoj sklep s tem, da 5 odstotno znižanje mezd ne zadošča! Kakor je znano, je o znižanju mezd odloČilo poeebno razsodišče Med odpuščenim delavstvom vlada hudo razburjenje. Za' on proti oderuštvu Bukarešta, II. marca. kk. Poslanska zborni» ca je sprejela danes zakon o pobijanju oderuštva. Po tem zakonu se smejo zahtevati obresti največ 6% nad vsakokratno diskontno mero romunske narodne banke, to je danes 15%. Zakon ima tudi veljavo za nazaj za vse dolgove, ki so bili naieti po 7. lebr. 192V, to je dnem, ko je bil objavljen zakon o stabilizaciji leja. Igraln.ce v dober nam?n Pariz, 11. marca. kk. Zadnje dni je bilo olvor-jenih v Parizu več oficielnih birojev za stave. Sedaj pa namerava tudi jiariška mestna občina ustanoviti igralno banko. V občinskem svetu je bil vložen predlog, da se najame novo milijonsko jhv sojilo za zgradbo igralne kazine, katere dolio-lid se bodo jiorabljali za odjilačevaiije lega najetega dolga, za jiodjiiranje pariških bolnišnic in .7*1 zgradbo mestnega laboratorija. Ker je zbornica ravno pred krutkim dpvolila, da se zojiel otvori igralna banka v Enghieu, 12 km pred Parizom, bo v bodoče tudi v Parizu zadosti prilike, j>o mili volji zgubljati svoj deniu. Hude ženske Brooklyn, 11. marcu. AA. Tu je vdrlo 50P0 žensk v neko prodajalno in prodajalo blago po nizkih cenah. Policija je potrebovala Iri ure, da je ženske pregnala. Pri tem so ranili deset oseb. Razne vesti Zagreb, 11. marca. ž. V petek in sobolo bo v Zagrebu gostovalo japon ko gledališče. Belgrad, 11. marca. AA. Na osnovi čl. 3 točka 5 zakonu o taksah jc minister za finance oprostil plačevanja taks vse vloge in prošnje na državne oblasti razen civilnih tožb, glavno zvezo vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije v Belgradu. London, 11. marca. kk. V Kalkuti divja zae'nje tedne epidemija črnih koz. Dosedaj je umrlo 59 oseb, med njimi cn Evropec. Mnan, 11. marca. AA. Dne 4. maja bo razprava proti Gialdiniju, ki je zapleten v znano llatrijeve afero, v kateri je poneveril milijon funtov šter-lingov. Izdajalske številke Nemški vo.ni izdatki dosegajo francoske l/jave frnne-oskega vojnega ministra Ma-ginota ob priliki Vojnega proračuna so zbudile v nemškem časopisju običajen vihar in ogorčenje. Muginot je namreč število nemškega vojaštva precej višje oceniI. kakor kažejo oficijelne nemške številke (100.000 mož). Dobil je zato tudi oster odgovor od nemškega vojnega ministru Griinerja kakor tudi od celokupnega nemškega časopisja, ki zopet na elol-go iu široko popisuje Francijo kot največjo vojno silo svetu, — Nemčija pa se prikazuje kot država s skoraj najmanjšo armado na svetu, razoroženo in nialodane brez brambe. Sedaj pa se je našel Nemec, in sicer znani publicist Cnrl Mettons, ki v Forsterjevi reviji 1 Die Zeit« (lil .št.) s številkami dokazuje, dn nemški oboroževalni stroški z« francoskimi s.koru j nič ne znoetnjajo! Francoska vojna sila v Franciji znaša 317.000 mož in sicer 277.000 čet in 40.000 orož-ništva ter policije. 205.000 mož je v kolonijah, m sicer 187ДКК) kolonijnlnih čet in 18.000 iregu-larnili. Skupna mirovna vojna sila Fruncije je torej 522.000. V resnici so to lc proračunske številke, efektivno stanje francoske armade ni višje kot 270.000 v Franciji in 180.000 v kolo-nijah, torej skujiiij okrog 450.000. Vsa tu ur-maelu s kolonijalnimi četami in policijo ter žanelarmerijo, inklusive vojno mornarico, s stroški za zračno brodovje — vojno in civilno — dalje /. izdatki za penzije', notranje in zdravstveno ministrstvo stane Francijo 19 milijard frnnkov, kakor je ugotovil socialist ChoiifTet proti protestom vojnega ministra Mnginota, ki je navajal mnogo manjše številke. Mcrtcns pa vzame, dn jc vsota 19 milijard frankov = 3 milijarde mark resnična iu jo primerja z nemškimi oboroževalnimi stroški in nemško vojne silo. Nemčija inio efektivno 100.000 vojaštva, dalje 50.000 knsernirane in vojaško vodene j>o-licijc, 32.000 železniške brambe in neznano število vojaško izvežhanili obmejnih stražnikov (70—80.000), — torej v Nemčiji stoji redno pori orožjem okrog 230.000 mož. Torej če tudi sc nc upošteva vojaško organiziranih organizacij, ki jih je vedno mogoče tak o j mobilizirati, zaostaja redna nemška vojna sila le za nekaj malega za francosko -minulo v Evropi. Tudi izdatki so skoraj docela isti. Mcrtcns je zračnimi, elu letno izda »neoboro/.ena« Nemčija za vojaške namene 18 milijard frankov — 2.88 milijard mark — torej približno isto vsoto, kakor Francija »najbolj militaristična država no svetu« vključeno vzdrževanje vseh kolonijnlnih čet! Kolonijnlni» čet, civilno zrakoplovstvo, jiri-vatna vojaška stanovanja, penzije, subvencija industriji, (ki v nemšketn vojnem proračunu ni všteta) stnneje» Francijo letno nekaj nad 8 milijard. Torej znašajo strei.ški za francosko armado in mornarico, vštevši utrdbena dela v Franciji okr. 10 milijard r= 1.7 milijarde mark. Te številke, ki jih navaja nemški publicist, povedo zelo jasno, zakaj Francozi .Nemcem ne zaupajo in jim res tudi ne morejo zaupati. Dunajska vremenska napoved. Začasno se bo zjasnilo. Potem pa bo v največjem delu Avstrije zonet snežilo ob živahnih «evernozapadnih vetrovih iu temperaturo blizu ničle. Ljubljanska duhovščina svojemu škofu za god Ljubljana. 11. marra. Danes sp je zbral ob 10 dopoldne v škofijskem dvorcu stolni kapilelj z ljubljansko duhovščino in zastopniki redovnikov, da častita svojemu pastirju, vladiki dr. Oregoriju R o ž ni a n u za god. V imenu vseh je nagovoril prevzvišenega generalni vikar in dekan stolnega kapitlja, preč g. Ignaciji Nadrnh iu mu voščil za god s sledečimi besedami: »Prevzvišeni I Dandanes se verniki kaj radi ozirajo nazaj v prve čase krščanstva. V teh časih namreč opažumo. da so bili duhovniki in verniki zvesto vdani svojim škofom. Tako tudi sv. Ignacij v svojih listih opominja duhovnike in vernike, naj bodo s škofom edini, in pravi: V škofu morate gledati samega Gospoda. Duhovščina ljubljanske škofije se je vedno držala tega vzora prvih krščanskih stoletij iu je vdanost do škofa pri nas že trr.dicio- nelna. Edinost s škofom nas bo najbolj obvarovala pred nevarnostmi sedanjega časa in bo hkrati tudi najboljši porok za pravo krščansko življenje. Ce bomo škofi in duhovščina eno, bomo podobni trd-njuvi, ki je ne bo mogel uničiti in razrušiti nihče. Da izrazimo to vdanost do vas, prevzvišeui, se je danes zbrala duhovščina ljubljanska in vnin prinaša svoja najtoplejša voščila k vašemu godu. Jutri pa se bomo pri najsvetejši daritvi spominjali vas v molitvah in prosili lloga, da bi vam na priprošnjo vašega patrona sv. Gregorija, ki prinaša v naravo pomlad, dal lepih pomladanskih dni v prvih letih vašega škofovunja. Želimo, da bi bila ta leta vsa polna cvetja brez trnjev, če bi bilo pa trnje poleg, naj bi bilo cvetje tem lepše.« Prevzvišeni se je ganjen zahvalil za voščila in odgovoril: j Danes se mora boriti katoliška Cerkev Dr. Gregor Pečiak - častni kanonik zorcvnjoči študent v svojem duševnem in moral-:iem razvoju potrebuje. Srednješolska mladina ve n znu ceniti svojega učitelja. In ve, da njen vzgojitelj dela iz ljubezni do nje. Prav ta ljubezen ga 'ako zbližuje z mladino. Realni uspeh dr. 1'ečjakove ljubezni do mln-line vidimo \ ljudski kuhinji. Je že dolga leta predsednik zadruge »Ljudska kuhinja«, ki je pra^ pred kratkim prevzela vse poslopje Ljudskega domu, tako da bo siromašna slovenska mladina v Ljudskem domu poleg hrane imela tudi stanovanje. Poleg tega je g. dr. Pečjak predsednik Katoliškega tiskovnega društva, predsednik Katehet-skega društva. In povsod deluje z nezmanjšano žilavostjo. Redkokdo bi bil vsemu temu ogromnemu delu kos. G. dr. Pc èjak obvlada to delo, trud in napor, ki je s tem združen. Toda za ceno premnogih pre-čutih noči. ln pri vsem tem je g. dr. Pečjak ostal mož izredne tenkočutnoeti in nežne obzirnosti ilo vsakogar. Tudi tedaj, ko se prepriča, da je treba izreči več ali manj ostro kritiko nad delom kogn drugega, natančno premisli in izbira besede, kako jih je treba zastaviti, da bo pograjal hibo, ne du bi razžalil človeka. In ko se |>ojavi ugovor, zna 'udovito sprejeti, razbrati in uvaževati nasprotne irgumente ter jih tudi odobriti. Nikdar kratko-inalo ne odbije in ne zavrne. G. dr. Pečjak dela in izvršuje, kakor smo rekli, vse |e iz ljubezni do ideje, ki ga vodi v vsem njegovem življenju, in iz ljubi /.ni do ljudi. Zuto on nikjer ne |>oziia nobene časti. Njegova skromnost je naravnost čudovita. Se odo te vrstice pišemo, ne da bi on kaj slutil o tem, ker bi sicer gotovo prejiovedal. In njegova slika, ki jo priobčujemo, je slika iz njegove mlad ■ moške dobe, kajti pozneje se nikdar ni več dal slikati. Dandanes — se nam zdi — trpimo v človeški družbi največ radi tega. ker manjka povsod nesebičnosti. Malo je zgledov resnične in prave nesebičnosti. Dr. Pečjak je tak zgled. Za vsa svoja dela. za vse službe, ki jih opravlja, za vse spise, ki jih je spisal v prečutih neičeh, nikdar ni prejel niti vinarja honorarja. In še, ko se določajo cene njegovim knjigam, računa in računa, kako bi naredil, da bi bila knjiga cenejša. In od njegove plače. ki jo prejema kakor srednješolski profesor? Vemo. da njemu ostane najmanjši del, vse drugo gre v druge namene, katerim služi ves in z vso dušo dr. Gregor Pečjak. Želimo mu na današnji njegov godovni praznik in na dan njegovega cerkvenega odlikovanja i od Hoga zdravja, da bo mogel svoje delo nadalje-1 vati ter v svoji nesebičnosti izvršili naloge, ki si i jih je postavil za svojo dolžnost. Ljubljanski knezoškof g. dr. Oregorij Kožnian, ki danes prvič goduje kot vladika ljubljanske škofije, je odlikoval svojega sogodovnjaka, profesorja g. dr. Gregorja IVčjaka in ga imenoval /u častnega kanonika ljubljanskega s olnega kapitlja. To odlikovanje bo po vsej ljubljanski škofiji x veseljem pozdravljeno; kajti odlikovan je mož, ki v vsakem oziru zasluži odlično priznanje po svojem dolgoletnem, nad vsi1 v/ vm duhovniškem, pedagoškem, kulturnem pisateljskem delovanju. Komu ni znano, kako velik |»reobrat je povzročilo ravno prizadevanje g. dr. Gregorja Pečjaka na polju cerkvenih, šolskih in drugih molitveni-kov. Vse novejše šolske knjige za vero nauk so z malimi izjemami delo njegovega temeljitega in globokega teološkega znanja, tenkega čuta in jezikovne točnosti. Knjige teh strok, kolikor jih ni sam spisal, so pa vsaj gotovo šle skozi njegovo strogo in natančno cenzuro. Dr. Gregor Pečjak je vzoren vzgojitelj srednješolske mladine, ki je imela to srečo, da je dobila njega za svojega kuteheta. V tem pogledu je dr. Pečjak napravil pravi preobrat v katehezi na srednjih šolah. On je znal, kakor redko kdo. dati verouku značaj tiste sodobnosti, katere mladi, do- Naš dom je v kanalu" Obisk pri ljubljanskih brezdomcih — Pretresljiva socialna slika 99 Ljubljana, 10. marra. Seznanili smo se na borzi dela in razgovarjali o pomanjkanju dela in zaslužka. Beseda je dala besedo in pogovor je linnesel na prenočišče. Povedali so mi. da jih spi deseterica v kanalu. Nihče, ki pride zvečer spat na mehko posteljo, ne bi verjel, da je kaj takega mogoče pri nas, v beli Ljubljani. Saj poznamo take dogodivščine le iz pusto-lovnih romanov, kjer služijo kloake Pariza. Londona in Newyorka temnim elementom zu skrivališču. Pri nas smo pa. hvala Bogu, toliko na boljšem, da spe ponoči v kanalu le brezposelni. Vsakega bo zanimalo to brezplačno prenočišče in zato smo se zmenili, da se dobimo zvečer ob 7 v Ljudski kuhinji. od koder se bomo odpravili na ogled po novo zgrajenih ljubljanskih katakombah. Desetoriea, ki spi v kanalu, bi bila lahko vsem krasen zgled solidarnosti in tovarištva. Kljub temu, da so vsi brezposelni, ujame vendar sem pa tja kdo od njih kako delo. ln tako je bilo tudi danes. Tovariš iz deseterice je šel danes zjutraj že ob 2 kidat sneg. Drugi je dobil tudi nekaj dela. In tnko sta ta dva zvečer plačala vsem tovarišem večerjo. Tretji pa dela že ves teden. Plačo pa bo dobil seveda šele v soboto. Ce mu med tem tovariši ne bi pomagali, bi pri delu lahko kaj kmalu omagal. Ko so bili želodci za silo potolaženi, smo jo zavili po ljubljanskih ulicah. Najprej smo dobili pod noge mulo asfalta, potem s kockami tlakovano cesto, vendar je to našo promenado kaj kmalu zamenjala blatna cesta, ki je postajala vedno bolj mehka in spolzka. Cez čas je prišla na pomoč še snežena brozga z lužami. Nekateri sino si zavihali hlače in prebrodili na periferiji Fkozi zadnje luže in blato, ki so tvorili krasne kulise k veličastnemu vhodu v »palačo«, v kateri doinujc desetoriea. »Naš dom je v tem kanalu.« Iz mrke, od snega nekoliko svetleče se teme je zrastla iz tal črna luknja: bil je vhod v veliki zbiralni kanal, ki so ga zgradili lansko leto, ko so regulirali najbolj zanemarjeni del Ljubljane. Drug za drugim se je pripognil in zlezel za par korakov v globino, v kateri je še ležal sneg, ki ga je nanesla burja. Par korakov naprej nos je objela betonska stena v svojo jajčaslo zaokroženo obliko, v kateri gospodari noč in dan le gluha tema. Da si osvetlimo pot. čeprav ni bilo nevarnosti, dn bi zašli, smo si prižgali par sveč. Kanal je zgrajen iz lepo uglajenega betona, je tako velik, da greš lahko pokonci, ne da bi pri tem zadeval v zaokrožen strop. Vsak naš korak je pod nizkim obokom vzbujnl kratek, a glasen odmev. Šli smo drug za drugim po kanalu, ki še ni dogotovljen, zaradi česar po njem tudi se ne odteka voda. Zato je bila pot razmeroma lepa, vendar ne vedno. Skozi špranje je tu in tam curljala in kapljala vodu, ki se je zbirala na dnu kanala na krajih, kjer je bilo dno kanala nižje ko podaljšek kanala na obeh straneh. Do danes sem mislil da so proti močnim nasprotnikom. Od teh so nekateri na-, čelni nasprotniki, drugi pa taki, da se tega niti no I zavedajo, s svojim življenjem in delom pa kljub j temu ovirajo delo katoliške Cerkve. Ce bomo pa vsi skupaj edini, nam ne bodo mogli prav nič škodovati. Katoliškemu ljudstvu pri nas je v zadnjem času vstal nov sovražnik, starokatoličanstvo, ki razvija veliko agitacijo za prestop v to veroizpoved. Nas duhovnikov seveda nihče ne bo mogel razdvojiti, ker smo že pri mašniškein posvečenju tako navezani drug na drugega, da bo vsak, ki bo le količkaj oslai zvest svojemu duhovniškemu poklicu, preganjal vsako neslogo. V molitvah se stalno spominjam duhovščine in prosim zu dober duhovniški naraščaj. Za voščila pa vam se kar najtopleje zahvaljujem.« S tem je bila prisrčna slavnost končana. kanali zidani vedno tako, da visijo ves čas enakomerno in da mora voda odtekati v najnižji del. Prvi moj sprehod po kanalu pa me je prepričal, da stvar ni vedno tako natančna. In tako je stala včasih na dnu kanala podolgovata luža, dolga 0, 10 ali šo več metrov, globoka pičlo ped ali pa tudi toliko, da bi z največjo lahkoto zajemal vodo vrli čevlja, če bi korakal po dnu kanala naprej. Že sem mislil, da I bom brodil po vodi, ko mi je prednik pokazal praktično rešitev. Nekaj časa smo šli po lužah v raz-koračeni hoji in se upirali 7. nogami ob poševni steni kanala. Ce pa podplat ni več hotel prijeti, smo pa gvozdili, uprti s hrbtom v eno, z nogami pa v drugo steno. Takih sprehodov nisem bil vajen. Zato mi je kljub pazljivosti ušla parkrat noga in se namočila v luži. Prekoračili smo par takih luž in prehodili že dobrih 150 metrov. Zrak je postajal vedno toplejši, vedno pogosteje smo srečavali s plamenom sveče napisane sajaste podpise in druge ilustracije na stenah kanala. Kmalu nato se je začel kanal nekoliko močneje dvigati, postal je popolnoma suh in naše podzemeljsko romanje se je bližalo koncu. Prvi, ki je stopal naprej, je stopil na kos rjave pločevine, ki je zazvenela z močnim odmevom. Tov.iriš za menoj me je opozoril: »To je pa nai signali Vsnk nepoklicani, ki bi hotel priti skozi kuna) do nus mora hočeš ali nočeš stopiti nn pločevino, ki s svojim rožljanjem zbudi nas vse skupaj in tako opozori, da se nuni bliža obisk.« Preromali smo že dobrih 200 metrov, /.rak je bil že naravnost gnrak, ko se naša četa ustavi. Kanal pred nami je bil na dnu obložen s slamo. Tu so stale imaginarne postelje deseterice druga za drugo. Ne eden poleg drugega, ani|>nk drug zn drugim spe naši brezdomci, tako da je glava prvega ob nogah drugega. Vsi pa tvorijo dolgo verigo desetih členov, ki se vleče skozi kanal in leži v betonirnni zibelki. Vprašal sem: -.Kaj ni nezdravo spanje ua betonu?« — »Kdo se meni za to, hvala Bogu, du imamo mir in da smo vsaj na suhem in gorkem in du je zastonj.« — Zn n;i" se oglasi drugi : »Le poglejte, kako spimo tu v našem kraljestvu. Nobenih rjuh nimamo in »federmodro-cov«. Za vse to nam odleže malo slniue. Odejo pa imamo, čeprav ni najlepša, saj razcefrana vreča tudi greje, samo pravilno se je treba odeti.« Zlezli so naprej po kanalu in si začeli pripravljati svoja ležišča: »Blazin tudi nimamo. Sicer je pa zvit suknjič prav dober nadomestek. Ali ne bi bilo sijajno, če bi nam mestna občina brezplačno napeljala električno razsvetljavo v naš salon? ' "daj si moramo pomagati s svečami, in celo svečnikov nimamo. Kat ob steno jih lepimo, kjer nam ti naši lestenci gore, dokler ne ostane na steni kapnik iz voska, nad njim pa sajasta ma roga.' Prižgali smo si cigarete in začeli otepavati kruh, ki smo ga prinesli s seboj iz Liudske kuhinje. "•Kako pa je to. da imate tako gorko?« — >Veste, kanal je svojih 6 do 7 metrov pod zemljo, izkop so pa zasuli lansko leto z vsemi mogočimi lesenimi odpadki, s smetmi in podobnim. To pa sedaj počasi trohni in ygori« ter greje prav dobro. Saj je tnm-le naprej celo luknja, iz katere se lahko vidi v nebo. ampak ven zlesti pa ne moremo. Za ventilacijo pa nam kljub temu služi i/borno.« — »Ali imate mogoče tu notri kaj spravljenega? Mogoče perilo ali kak kos obleke?« — ; Prav nič. vse, kar imamo, imamo na sebi, in še to je za zimo presnelo malo. Sicer bi se nam že prilegla kaka bolj nobel oprava, ampak kanal bi tisto nobteso kaj hitro pokvaril r Potem smo še fotografirali, stisnili roke in odrinil sem jo zopet nazaj. Spremljal me je tovar:š ter mi svetil, da nisem preveč mešal po blatnih lužah. Pieden sem odšel, so se mi priporočili za obiske, češ. »naj pridejo pogledat Ljubljančani, kako se imamo, da bodo verjeli, če bomo trkali na njih vrata in prosili za kos kruha, saj nam ne ostane drugega kot beračenje, čeprav nas vsi grdo gledajo, ker mislijo, da smo barabe Kmalu se je zopet pokazala motna svetloba ob izhodu kanala. Poslovil sem se še od zadnjega in Lepi PixavoH'Usje je jedno raskošje, katero si vsaki može privoščiti ФљкаАнт^Аатиот^ podeluje vašim lasjema mehko polnost in novi sijaj. Jedan iveianj zadostuj« za 2 pranja In stan« um« Din. 3-50 Pixavon-Shampoon ne vsebuje sode. Odol kompanija d. d., Beograd odšel nazaj. Kmalu sem zopet srečava! avtomobile, slišal godbo iz gostiln in bil v srcu Ljubljane, ki je utripalo pruv tako mimo kakor vedno. Jaz pa sem bit v mislih pri njih tum zunaj, ki so legali k spuuju liu betonsko posteljo in lahko saino sanjali o sreči, veselju in bogastvu, ki jih srečava vsak dan na ljubljanskih ulicah ter jih pri tem trdosrčno in brez razumevanja meri od nog do glave. In vendar so to prav tnko ljudjel X vaseh, hi jih je porušil potres belgrad, 11. marra. Današnja »Politika« prinašu obširno poročilo o posledicah strašnega potresa v južni Srbiji. Na dela so komisije zdravnikov, ki imajo skrbeti za ranjence, onemogle iu glndne. Clan komisije dr. Jožo P u 1 j i z e v i č je dopisniku belgrajske »Politike« dul obširno poročilo o reševalnih delih ter o kraljevem obisku v nesrečnih krajih. V najhu.šein neurju smo ob 8 zvečer zapustili Udovo, du obiščemo še druge vasi, predvsem pa Pi-rnvo, ki je najbolj trpela. Treba je bilo predvsem ljudi pomiriti. Med prestrašenim ljudstvom se je raznesla grozna vest, da se pogreznila dolina, v kateri leži porušeni! vas Pirava. Zato so ljudje mislili, da bo bolje, rešiti se na hribe. In res smo videli okrog in okrog po hribih goreli ognje, okrog katerih so prebili noč nesrečni prebivalci porušene Pirave. »Opustošenje je vludalo na vseh straneh, a razvaline, ki so še stale, so na|imvljale nu človeka strašen vtis Poskušali smo, da bi se približali ljudem. Prvo pomoč smo dali v baraki higienskega zavoda, kj<-r smo našli 11 ranjencev. Nnto smo Še isto noč odšli v Valandovo, kjer smo pomagali otrokom treh težko ranjenih ter jih odvedli v Udovo in od tod v Skoplje. Nato smo se takoj vrnili v Pi-ravo, kjer je bila zdravniška pomoč najbolj potrebna. V Piravi smo izkazovali pomoč bolnikom in ranjencem. Ko «mo to uspešno opravili, nas je čakala druga dolžnost, da prebivalstvo duševno in moralno opogumimo. Tega so bili ljudje najbolj potrebni. Pričeli smo jih prepričavati. naj ne nočujejo zunaj na prostem in v dežju, ampak naj pridejo bližje svoji porušeni vasi ter poskrbe, da si napravijo vsaj za silo kako streho nad seboj. Med tem je namreč silno lilo, grmelo in treskalo. Nekateri so si res kmalu napravili zasilne šotore iz pohištva in rjuh. V teku noči se nam je posrečilo, da so ljudje vsaj za silo bili pod streho. Medtem je oh 3 zjutraj dospel prvi transport hrane, ki so ga bili ljudje silno veseli. Nekateri namreč že dva dni niso imeli grižljaja v ustih. Zelo značilno je, zakaj je bilo v Piravi število mrtvih in ranjenih tako veliko, medtem ko jih je bilo drugod razmeroma zelo malo. Znnimal sem se za to, da bi od kmetov izvedel Kmetje so mi povedali. da so pred katastrofo čutili precejšen sunek. Ker pa se je zemlja že prejšnje dni več ali manj tresla, ne da bi bila nastala kakn škoda, se tudi za ta potres niso dosti brigali. V nesrečni noči pa ob 1.50 po polnoči so v Piravi začutili zelo hud potres, ki je vse kmete pognal iz njihovih hiš. Vaščani so ostali ponoči pod milim nebom več ko eno uro. Nastala pa je na nesrečo medtem velika nevihta, utrgal se je oblak, zaradi česar so morali ljudje bežati nazaj v hiše. Komaj pa so polegli, je prišel katastrofalni potresni sunek, ki je v hipu porušil do tal vso vas. Ko bi ne bilo dežja, bi število žrte-v Piravi ne bilo tako veliko.« Vas Pirava, katero i« potres popolnoma poruiQ. Oiai pravitel Tale rel s kinematografskim monopolom Zrrze kulturnih limiter v Ljubljani, je pričela ie marsikomu presedali. Gotovo je, da filma prezreti no moremo, saj je lahko talen vzgojni činitelj. .4li pa filmski program Zveze kulturnih dru-itev odgovarja vzgoji, narodnemu iutu ild.f Narodno čuvstvo in zavednost sta bili včasih pravici nekaterih, ki so imeli monopol počenjati, kar so hoteli, vse, kar ni bilo i njimi, je bilo prolinarodno, odpadniško. Gospodje okrog Zveze kulturnih društev se tndi smatrajo za nacionaliste najčistejšega kova! Sedaj pa poglejmo njihov narodni in kulturni program, kakor ga izvaja '/.veza kulturnih druilev! Se zarili ne nihče, ie nastopa v tvoinem filmu, ki porodim hrvatsko narodno pesem, nihfe ne protestira, ako v zvočnem filmu - Оичајсапи zasmehujejo leski jezik, ieiki naglas in češko petem! Da je r tak nemiki zvočni film obenem ludi proslavljanje nemške kulture, nemškega okusa, nemškega duha, lo se kar samo ob srbi razume, na lo smo ir navajeni! Nekaj posebnega so tudi listi imenitni kulturni filmi s predavanji! Ti filmi so menda predvsem namenjeni mladini. Blagor li slovenska mladimi! Včasih so nas nemški profesorji mučili z naštevanjem Goethejevih ljubic, sedai, v (asu moderne tehnike se to lažje naučiš pri filmskih kulturnih predavanjih Zveze kulnarodne in kulturne vzgoje* r filmu, ko bi ga seveda iinrla. Saj jo hočejo deiali ob glavo radi radijskega programa. In rendar Ia program ianie pritnanje od povsod. Ko bi Zveza kul'urmh društev dala vsaj drl lake vzgojne snovi r filmu kakor jo daje Prosvetna zveza po radiju, pa bi ne črhnil nili besedice! 'I ako pa —. ,-Ui «c bodo gospodje poboljšali* Volkovi strašijo Pripodili t kofev»ko «as srnjaka Nova mesto, 10. marca. Prejšnji četrtek neknko okrog pol 5 zjutraj sta pripodila iz gozda v vas Smuko nn kočevski strani dva volka velikega srnjaka, ki so jp hotel v vasi skriti. Podila sta ga, kakor je razvidno iz. sledi v snegu, dalj ča-a okrog neke kafie in sta hotela mimogrede raztrgati tudi neko |»iro. ki jima je pa k sreči ušla in so skrila v odprt hlev. kamor se volka nista upala. Po daljši gonji sta srnjaka vendarle ujela in mu zadala en ugriz v goltaiiee, enega pa v hrbet. Ko sta pa hotela svoj plen raztrgati in požreti, sta imela smolo, in sicer tako smolo, da sta morala popustiti mastno pečenko iu pobegniti. Tisto jutro ji» slo namreč nad 25 otrok k šol-«kemu sv. ohhajilu in hrup teh otrok je ohn volka tako prestrašil, da sta plen pustila in zbežala. Srnjaka so dobili še gorkega in drugače nepoškodovan'"- Ljudje nn Smuki in tmn okoli so pred dlv'lmi tvermi. ki jim delajo veliko škodo, v vodnem strahu. Kakor pripovedujejo, so jim jeseni divii prašiči, ki jih je v tamkajšnjih gozdovih dovolj, razlili vso zemljo po polju in jim pokončali krompir in drugo prslenino. medvedje, ki se tudi nahajajo tam, so jim poleti pomandrali žito. a zajci so iim ohgrizli drevje. Kar je ostalo, jo pa toča potolkla. Vsled tega so ljudjp že či«to obupani. Na vsak način bi hilo v tem oziru treba nekaj ukrenili! Brezsrčni vlom'M M. Sobota, 10. marra. Kua najbolj revnih hiš v sosednih liakovrih je tločkaijeva. Ninogobrojna družina se preživlja z veliko težavo. Sedaj je zadela družino nesreča, ki zbuja tako v vusi kakor v okolici splošno sočutje. Letos so si Bočkaijevi zu domačo uporabo zredili nekoliko večjega prašiča kakor navadno. Ko so ga zaklali, so bili veseli, ker je bilo več masti in mesa ko preišnjn letu. Veselja je sedaj konec. Eno prejšnjih noči sta s« prikradla v hišo dva lopova in sta odnesla vse meso in vso mast. tako da je ostala družina sedaj brez vsega. Lopovu pa nista odnesla samo tega plena, marveč sta tudi druga5« povzročila veliko škodo. li.izbila sta vrata in druge predmete. ki so jima bili v napotjp. Domači niso slišali ničesar. Pač pa Je zbudilo močno pusje lajanje soseda. Ta se je lakoj oblekel in je 5el ven. Krog hiše jo bilo vse mirno. Ko pn se je ozrl proli sosedovim, jp zagledal dve moški postavi, ki sta hiteli iz hiše. Ena je bila precej visoka. druga pa nizka. Takoj jp slutil, da ui vse v redu. zaradi tega je hitel za odhajajočima. Ko je bil že precej blizu, se ie eden izmed lopovov obrnil in je naperil nanj puško. Sosed se je ustrašil in je skočil za zid. Z zasledovanjem je prenehal. Lopova je prej dobro videl, toda spoznati ju ni mogel, ker sta bila maskirnim. Ko so se domači in druai sosedje zbudili, sta vlomilca že zdavnaj izginila In je Vse zasledovanje ostalo brezuspešno. Litija Premeinba posesti. Nu javni dražbi, ki se. je vršil« na litijskem okrajnem sodišču 5. t. m., je i združil polovico hiše klj-učavTiičarje Franca I! upa rja ljubljanski trgovec r zeWnino g. B. Žilič za 51.000 Din. Druga polovica te hiše Mansko in večerno hrano Sklenil je z akademskim kolegijem v Uubbani dogovor. po katerem dobiva v kuhinji akadems'-ega kolegija počenši s tekočim šolskim 'rtom 50 dijakov hrano za dnevno 12.50 Din. ki iih plača Oraž-nova ustanova Nekateri slušatelji, ki dobivajo hrano, imaio hkrati ludi stanovanie v Ora/novem domu. Letni izdatek za hrano bo znašal za dobo enega šolskega leta okroglo 140.000 Din. Dr. Oražen je v svoiem načrtu izrazil ludi lepo misel, da naj bi naselbina na Zelenem hribu v Ljtibl'ani služila po potrebi in možnosti boleh-nim gojrncem-dijakoin Ce se bo ustanova dalje uspešno in srečno razvijala, bo mogoče tekom časa tudi ta načrt v primerni obliki uresničiti. Tako se izliva iz Oražnovega velikodušia iz leta v leto vedno iznova neizmerno boeat blagoslov na naše dijašlvo in na njihove rodbine, blagoslov, ki se vsako leto obnavlja in stopnjuje in bo blagodejno vplival na dolge generacije našega naroda. Pristna Istočamo za dan in roč je NIVEA- CREME ker nejvriiejša ses'avina EUCERIT, ki pos e'd vodo in tudi na šentjakobskem mostu je bila že pol metra visoko voda. Le z največjo težavo je reševalni avto prebredel vodo in se vrnil v Ljubljano. © Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krneni izbiri in najceneje pri Sterk nnsl. Karnlfnik. Stari trg 18. ©Domsko perilo, moderne bluze, torbice flor nogavice in rokavice, naj«olidnejše cenr pri Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Dev. Marija v Po'ju Roditeljski sestanek v Zalogu. Preteki» *<>l>oto se je zbralo v zalo-ki šoli okrog sto očetov in mater. Roditeljski seManok je otvoril * primernim nagovorom g. šolski upravitelj, o vzgoji pa je predaval g. okr. šolski nadzornik Janko Grad. Sledil je rnztrovor, t>ri katerem se je tned drugim poudarila potreba otro^kep" vrtca, oz. zavetišča. Železničarji, ki «o bili |»>-sebno častno zastorvini. «o ugotavljali, eki je dobra nravna v/goja «koraj nemogoča, ako ne liodo imele družine primernih »tnnovnni. katerih zlasti v Zalogu zelo primanjkuje. Roditeljski sestanek je prav lepo uwnol in starši so ir-rnžali željo, da čimorej sledi prvemu roditeljskemu večeru — drugi. Rakek V proslavo 60-lelnice F. S. Flnžgnrja so v nedeljo igrali v prosvetnem društvu njegovega prvenca »Divjega lovca«. Dvoran« je bila zasedena do zadnjega kotička. Pred igro je predsednik društva g. dekan Juvanec prebral pismo. ki ga je pisal društvu jubilant, in nato |>odal besedo slavnostnemu govorniku g. šolskemu upravitelju Šuštoršič*i, ki je v kratkem govoru orisaî Kinžgarjevo plodonosno in kulturno delo. Nato se je vršila igra. ki je bila zelo dobro izvedena in je glr*bilce popolnoma zadovoljila. Igro bodo v ne« lel jo ponovili in sicer ob treh popoldne. Drevje ie zopet prosto lesnega ledenega objema. Pritisnilo je j u ž.no vreme in v [xir urah je ves led pona«lal z vej na tla. Toda drevje je mor no poškodovano — nekatera drevesa ч> kot obsekana, jxw»;od je miogo voj po tleh. Tudi žice pri brzojavnih napravah м> na mnogfli mestih pretrgane. rtovo mesto Kinetski tečaj se vrsi v Prečini. Trajal Iki do 29. marca. Tečaj vo«li okrajni kmetijski re-feront g. Malasek. Finžgarjev večer je priredilo Prosvetno društvo v nedeljo, 8. marca. Večera se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo vseh slojev. Iz Finigurjevih del »ta recitirala gdč. Vodnikova in g. Polko mL: Govori, nlon. Ecce homo. Bolnikov notturno, 2. in 4. majnik. ter pismi Janeza in Ančke ie 13. (togi. romana »Dekla Ančka«, odlomek iz črtice »Naiš vsakdanji kruh« in 10. |)ogl. II. del Lz romana »Pod svobodnim solncem«. Posvet Slovenov in Antov. O Finžgarjev i h zaslugah zn našo kuHuro, o njepovib idejah ter literarnem, uredniškem in socialnem delovanju je govoril odvetnik dr. Cesnik. Ob pričetiku in koncu večera je zapel mešani zlx>r pevskega društva »Gorjanci«: Pu-ševo Na Gorenjskem je fletno, Ivrbarnarjevo Kadar mlado ilcto in Snt+ncrjevo Pozimi iz šole. Radeče V celjski bolnišnici je 10. t. m., kakor ste že na kratko poročali, umrl tukajšnji šolski upravitelj g. Vlado Požar. V Radeča.h je slu/-l»ova.l od 1. 1926. Do zadnjega бава je kljub« val za vratni bolezni, ki ga je prod enim mesecem položila na bolniško posteljo. Kot šolnik je bil f>okojni vedno vesten in dola vem, vzoren v u rado vanju in v disciplini pri otroch, katero ie znal s svojo železno voljo povsod uvrsti. Natančen in strog sam do sebe ni mogel nikjer trpeti površnežev. Od mladih nog vnet pcvec je že kot dijak sodelovali pri frančiškanskem pevskem z.lx>ru v Ljubljani. Veselje do cerkvenega petja je ohranil do zadnje««; kajti kot učitelj je na več mestih oskrlioval cerkveno petje. Tudi v Radečah je ves čas svojega bivanja rad pomagal pri cerkvenem |*»vskem zboru in ob nedeljah pri drugem ooravilu tud! orgljal, zadnji čas celo sam vodil cerkveni zbor. Naj se tudi v večnosti rodu je nad nebeško inelodijol Za bližnjo spomlad smo izdelali veliko zalogo modernih plaSčev I aa gospode in dame. - Vabimo na teMro т to nafeenef?« nMnpflnleo. DRAGO GORUP & CO., konfekcijska industrija Ljubljana, Miklošičeva ceata št, 1^1, Dnevna kronika Koledar četrtek, 12. marca: Oregorij Veliki, papež; Bernard. Novi grobovi •f Sr. Iiovrenc na Dravskem polju. V Župeči vesi je umrl kmet Janez Korošec, vrl kmet in zadnja leta voditelj zaobljubljene procesije na Svete gore. — Isti dan je v Pleterjah nenadno umrl Jakob ZafoŠnik, oče g. kaplana v Cankovi in brat znanega zavarovalnega uradnika a. Blaža ZafoSnika. Prvemu je neizprosni rak končal življenje v 44. letu, drugi je dosegel 73 let. Naj v miru počivata! dosežete, če Vam izvrši načrie, proračune in nadzorstvo Teh ični biro • Tehna« Ljubljana, Mestni trg št. 25 1. Znatne stavbne prihranke Ostale vesti — Oprostitev carine za cestni valjar okrajnega cestnega ocbora v Maiiboru. Listi »Volksstim-me« in »Jugoslovan« z dne jI. oktobra 1930 ter mariborski večernik »Jutra« z dne 27. oktobra 1930, so objavili vest, katere vsebina ie bila, da okrajni cestni odbor v Mariboru navzlic posredovanju banske uprave pri finančnem ministrstvu ni mogel doseči carine pros.e;!a uvoza cestnega valjarja, ki ga jc nabavil iz Nemčije, da pa je carinsko oprostitev hitro izposloval neki carinski posrednik proti razmeroma visoieemu honorar,u i\ato je ministrstvo (inanc pojasnilo, da je na prošnjo okrajnega cestnega odbora z dne 12. septembra 1930 oddelek za carine izdalo rešitev, da se cestni valjar oprosti carine. Prošnja je dospela na oddelek za carine 15. septembra, rešitev pa je bila izdana že 16. septembra 1930 ter še istega dne odposlana glavni carinarnici v Mariboru. Za to rešitev je bil potieben samo originalni račun in ev. slika valjarja in nič drugega. Oddelek za carine je najpravilneje in brez vsake intervencije hitro rešil prošnjo na osnovi zakona in zakonitih predpisov. Omen eni članki so torej netočnL Okrajni cestni odbor v Maiiboru ni poznal postopka ter je najprej prosil za neko potrdilo pri ministrstvu trgovine in industrie. kar je bilo nepotrebno. Ko tega potrdila ni dobil, se ie v neznanju predpisov poslužil posrednikov. Takoj potem, ko se je pravilno obrnil na oddelek za carine, pa je bila stvar rešena in brez vsake intervencije, ker za njo ni bilo mesta. V resnici je posrednik tudi resigniral na prvotno zahtevani honorar. V oddelku za carine ministrstva financ se i»v šujijo vsi posli po veljavnih zakonih in zakonitih predpisih za vsakega brez razlike ter se niti v enem slučaju ne mote preùbacivati, da se stvari rešujejo na intervencije posiednikov. Vse m, her sc tiče vseh! Tovarna »IVkatete< ie začela izdelovati novo vrsto testenin z obilno jaiči» primesjo. Tem testeni am je dala ime ». ajnin«'. »Jajiilne« so izbornega okusa in bodo teknilo vsakemu, reio razvajemu. Pr dajnjo se sapn v pro/ornlh vrečicah po kg. УекаШе nvcv«L — Železniški upokojenci in provizijonistl, ki epadajo pod okoliš postaje LjubPana gor. kol. naj nujno predložijo ustrezajoče slike v formatu 6X9 na mehkem papitju. Predložiti je tudi zadnji odrezek pokojnine in rešenje o odmeri pokojnine, provizije ali rente. Za otroke je prinesti ista potrdila kakor ob priliki prolongacije Isto velja seveda tudi za vse ostale železniške upoko ence in provizioniste v Dravski banovini, ki naj se zgla-■ijo na bližnji postaji. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo iu razširjati v njej mesečno poročilo »Kreacija«, ki izhaja v našem jeziku v Buenos Airesu. in knjigo »Dalmnzin Italiana«, ki jo je napisal Štefan Lalič in je izšla v Nizzi. — Kmetijsko filmsko predavanje ▼ Kranju v Ljudskem domu dne 9. marca 1.1. je uspelo zelo dobro. Obiskalo ga je nad 300 kmetovalcev iz vse Gorenjske, ki so z živahnim zanimanjem zasledovali poučne filmske slike in pojasnila km. ref. g. Suetiča. Taka filmska predavanja silno vlečejo, »aj res nudijo nazoren pouk v živih slikah in besedah. Želeti je, da bi se slične prireditve vršilo čim bolj pogosto. — Samomor. Nek H. J. iz St. Rumperta se je 9. marca dopoldne mudil v uradu vojnega referenta v Krškem. Nato — pravijo — da je popival po tukajš. gostilnah, baje pil tudi lizol, tako da so je nezavesten zgrudil popoldne na trotoarju pred orožniško postajo, nakar so ga odpeljali v bolnišnico; kjer j>a je kmalu umrl. Eni vedo povedati, da je zaigral večjo vsoto denarja, drugi pa, da mu zdravnik ugotovil neozdravljivost njegove jetlčne bolezni, kar ga je gnalo v smrt. Nebroj ljudi se po lastni brezbrižnosti prezgodaj postara In umre. Slaba prebava je naivečja nevarnost za vse notran e človeške organe. Neredno delovanje teh povzroča huda obolenja in s tem prezgodnje postaranie in smrt. — Temu se izognete, ako redno pi|ete t tifUmko zd avilno vodo ki dela v pog edu zdravljenja čudeže. — Otrok padci h peči. V vasi Lukovici pri Brezovici se je pripetila včeraj hujša otroška nesreča. Triletni delavčev sinček Ivan Armič v Lukov fci 33 je padel s peči in si zlomil levo nogo. Bil Je pripeljan v bolnišnico. — Povodcnj na Hrvatskem. Iz Sremske Mi-trovice poročajo: Sava Se vedno narašča. Danes (10. marca) ob 1 popoldne Je znašalo vodno stanje 5.81 m na normale. To je najvišje stanje, katero je Sava dosegla tekom zadnjih dveh let. V Mačvi so veliki kompleksi zemlje pod vedo, tako da je škoda že zelo velika. — Z Broda javljajo: Sava je dane« (10 marca) pri Brodu narastla na 7 m nad normalo. Ker je Sava zaradi poplave nad 700 m široka, je to novo naraščanje zelo veliko. Bosanski Brod je skoro ves pod vodo in je promet mogoč samo s čolni. Tudi drugi kraji kakor Bes. Samac in Bos. Dubica so pod vodo. Preti 5 popoldne je paroplovna agencija sporočila, da Sava narašča dalje. Okrog 0 zvečer so iz Jasenovca javili, da je povodenj zavzela ogromen obs"g, ceste kakor tudi železniški tiri so poplavljeni. Ker prihajajo iz Slovenije vesti, da so Sava in vse druge reke močno narastle, se ljudje boje najhujšega. — Železniška nesreča Motorni vlak, ki vozi med Novim Sadom in Velikim Bečkerekom. je v torek v bližini Vel. Bcčkereka skočil s tira. En potnik je bil težko ranjen Uvedena je preiskava. — Otrok utonil. V Novem Sadu so se na nekem dvorišču v bližini kanala icrrali otroci. Pri tem je 14 letni-Franc Varnia padel v kanal. Na kričanje ostalih otrok so prihiteli ljudje in potegnili dečka iz vode. ki na ie bil že mrtev. — Otrok pil octOT rkstrakt. V Revnem dolu. v občini Struge pri Kočevju, se je včeraj pripetila malemu otroku huiša nesreča. 4 letni s;nček Žagarja, Danilo Tomšič. ie stikal po kuhinji, kje bi se dalo dobiti kaj sbulkrga zu želedček. Otrok je n»šel malo steklenico, iz katere je perkusil par po-Žirkov, a bkrat' presunljivo zakričal. V steklenici Je bila namreč oeterva esenca. Ksenca je zažgala otroku dober d°l golta-nea in mu povzročila htrše notranje pevš'.r-dbe. Otroka eo pripeljali v ljubljansko belil Milico. — Nevaren tat pod ključem. Šele 22 letni Anton Varga je zigrebški policiji prav dobro znan kot nevaren tat. Varga je ulelovaU pri svojih tatvinah vedno lako. da je v spremstvu še drugega lopova obiskal ruzne lokale. Medtem kc se je njegov tovariš >ziibaval< z uslužbenci, ki so stregli, je Varga po predalih iskal denar. Na ta način je pred kratkim v neki gostilni ukradel 8(1)0 Din. Nato jo izginil iz Zagreba in prestavil svoje delovanje v Osjek. Tam so ga pri eni njegovih »operacij« zalotili in aretirali. Sedaj so ga prepeljali v Zagreb in izročili tamkajšnjemu sodišču — Poizkušen umor lastne žene. V Varaždinu je 54 letni Kratijo Peharda radi ljubosumnosti skušal umoriti svojo ženo, ki je bila za kuharico v garniaijski bolnišnici. Z ostrim nožem jo je dvakrat sunil v hrbet. Misleč, da je ženo usmrtil, se je snm javil pri policiji. Ženine rane »o pa k sreči lahke in so jo izročili v domačo oskrbo. — »Novo!« Podpisana prodajilna obvešča ča- 1 stite gospode katehete, da je preiela veliko izbiro novih ljubkih slik za prvo sv. obhaiilo. Cene zelo nizke po 2, 3 in 4 Din. Blagovolite si jih ogledati v ProdaH-i KTD (H. Ničman) v L'ubPanL — Za velikonočno dobo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Liubljani cerkvenim zborom: Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za mešani i zbor. Part. Din 16.—, pl. & Din 6.— ; Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 12.— ; Foerster A.: Cantica sacra III. del za moški ali ženski zbor, Din 30.— ; G rum A.: Odpevanje pri lavret. litaniiah za mešani zbor,-Part. Din 30.—, glasovi A Din 10.—; Kimovec dr. Fr.: Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Partitura Din 24.—, glasovi d Din 8.— ; Premrl St.: Cerkveni mešani zbori Din 40.— ; Sicherl Jos. + Premrl St.: 15 velikonočnih pesmi za mešani zbor. Pesmi raznih naših skladateljev. Partitura Din 30.—, glasovi Din 4.—. — Želodčni in črevesni kitar preprečite odnosno oHravite najlažje s pitjem RaJerske zd.a-vilre vo^e. L'ud e so uđvbnfi kaj neki pomeni beseda «Jajnine«, ki je bila brez drugega pristavka priobčena pred nekaj dnevi v našem listu. Večina naših čitateljev je že v duhu videla nov film, a se je motila, ker naslednje dni je že čitala, da so •Jainine. nov izdelek tovarne »Pekatetc. Kakor pravijo oni. ki so jih že poku- sili, so .Jajnine« res nekaj nedoseženega. — Pri haemeroidih, zaprtju, ranitvi črevesu, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z vporabo naravne »Frnnz-Josef« gren-čice vselej prijetno olajšanje, večkrat |xi relo jx>|>olno ozdravljenje. Strokovni zxlriivniiki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih г«нк ekin zjutraj in zve-čer |н>1 kozarca »Frnnz-Josef« vole. »Frnnz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, elrogcrijah m spcccrijskih trgovinah. Maribor Zameti 40 mučencev nam je prineslo prijazno vreme; 4(1 dni bi naj v smislu znanih vrtinenoeiovuih izkušenj imelo ostati takšno. Včeraj zjutraj pa je ne-iiademia zače lo deže vati in se je vlila pravcata ple>ha, Ici je prehajala v babje |šeno. sidro ali babjo jezo, dokler se ni je| vsipati sneg. Snežni kosmi in kosmiči ho naletavali v toliki množini, dn je zunaj v okolici promet že v ranili |K>pold:in-skili urah mnloeliuie čisto zastal. Na okoliildh hribih Je zapadlo snega za preko pol metra Na pe>-sameznth planinskih postojankah pa celo več. Posumilo se je vzdržati avtobusni promet mi me-stnili in okoliških progah, dočim se je na progi Maribor —Celje morala vršiti poizkusila vožnja. Občina je morala za odstranjevanje sneženih plasti najeti večje število delavcev. Ponekod je celo oeipovrdal električni tok ter je bilo osobje mestnega električnega poeijetja pri vpostavljalnih delih prav prielno na peislu. Maribe-rski vremenski slrtkov-njaki zatrjujejo, da bo letošnja zima še precej dolga. Tekom popoldneva se je moral avtobusni promet radi previsokega snega na pexlcieiskib progah ukinitL • □ Knjižničarski tefaj mariborske Prosvetne iveie. V torek se je vršil v dvorani Prosvetne zveze knjižničarski tečaj, ki ga je organizirala mariborska Prosvetna zveza, tečaj je izreelno lepo uspel. Udeleževalo se ga je do 90 zastopnikov posameznih izobraževalnih in prosvetnih društev. — Tečaj je otvoril s programaličnim uvodnim gove>-re>m o pemieiiu knjižničarstva za vzgojo, eluševno oblikovanje iu izobrazbo širokih ljudskih plasti zvezin predseelnik prof. dr. J. Ilohnjec. Svoja izvajanja je pe(d|*l s poučnimi zgodovinskimi primeri. Sledilo je nato 12 predavanj, ki sej jih imeli odlični mariborski kulturni delavci o važnih literarnih in tehniško urejevalnih vprašanjih, ki so v nujni zvezi z vzgojo elobrih in vsestransko izvež-banih knjižničurjev nn deželi. Udeleženci so si ludi ogledali ob tej priliki Cirilovo tiskarno in knjigoveznico. Q Mariborska javnost in mariborski peki. Z zadoščenjem so sprejeli Mariborčani obsodbo tri-najstorice mariborskih pevkov, ki so sedeli v torek na zatožni klopi. Težke so današnje živi je irske razmere, ln ni jih razlogov, ki bi mogli prepričati, da morajo bili krušne ce-ne ravno tako visoke, ko so cene moki razmeroma lako nizke. Mariborska javneist je bila radi tega zelo razburjena in je z veseljem sprejela nedavno nareelbo banske uprave rada znižanja krušnih cen, s čimer pa se maribeir-ski peki niso mogli sprijazniti. Tako je moralo priti, da je bilo obtoženih od strani mariborskega državnega tožiteljstva 18 pekov, med njimi tudi Delavska pekarna, ki jih je zagovarjal odvetnik dr. Reisman. Mariborska javne>st je posebno pe>-zdravila oelločtio stališče, ki ga je bil v predmetnem vprašanju zavzel naš list ter e>dklonila nejasnost stališča nekaterih drugih listov, kar je imelo za pctsledico že nekatere odpovedi od strani naročnikov. Kaj je storil v tem pogledu občinski tržni odsek, da se olajšajo razmere, v katerih živi mariborsko prebivalstvo? Sodišče je moralo postati tista instanca, da izreče obsodbo — v vzgled vsem drugim oblnstvom. Kako naj si ljudje oskrbujejo druge življenjske potrebščine, če so cene kruhu takšne kakršne so bile doslej v veljavi pri mariborskih pekih? □ V znamenju slovanstva se predvsem vršijo letošnji prosvetni večeri, ki jih prireja mariborska Prosvetna zveza. Nocojšnji večer je posvečen bratski Poljski, ki je v dobi samostojnega državnega življenja od prevrata sem mogla izkazati tolike nesporne dokaze razmaha in napredka na vseh toriščih javnega življenja. Prof. Sedivy, ki je delj časa študiral na Poljskem, bo drevi uvajal občinstvo v preteklost in sedanjost bratskega poljskega naroda. Njegova izvajanja bodo imela ob skiop-tičnih slikah značaj nazorne konkretnosti. П Pri Zamorcu je drevi ob 20 redni občni zbor SSK Maribora. Q Za vzgojo zelenjave in cvetlic. Mariborski sadjarji in vrtnarji priredijo v dneh 23. iti 24. t. m. in sicer v okvirju tukajšnje sadjbrske in vrtnarske podružnice dvodnevni praktični tečaj za vzgojo zelenjave in cvetlic. Tečaj sc bo vršil v vrtnarskem podjetju I. Jemcc v Prešernovi ulici 16. v slučaju slabega vremena se bo vršil tečaj dne 30. in 31. marca. □ Smrtna kosa. V 26 letu svoje dobe je umrl v splošni bolnišnici čevljarski mojster Friderik Kra ;nc. Pogreb bo danes ob 17 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v l'obre.:ju. — V starosti 70 let je umrla v Židovski ulici 14 zascbnica Ana Stancer. Pogreb bo danes ob 16 iz inestne mrtvašnice na Pobrc/ju. Rajnk ma časten spomin, te/ko prizadetim najgloblje sožalje! □ Parcelacija zem jiiia. Oos|4>d Glaser Julij, stavbenik v Mariboru je svoje zemljišče, katero le/i med predmestjem Melje in vilo Alvvies na Ko-šakih, ra/delil v 50 gradbenih parcel. Posamezne parcele spadajo deloma pod mesto Maribor, deloma pod občino Košaki in sc bo lam kmalu razvila nov ačetrt. Prednost teh parcel je, da intaio šolnino lego in lep razgled na meslo in na Pohorje. Zazidava vseh parcel je visokopritlična v odprtem sistemu s nredvrtovi in je za stavbni piostor in vrtove preuvideno ca. 500 m' za posamezno parcelo. n D mariborskega zdravniškega društva. V nedeljo ob 18 pri Orlu redni letni občni zbor. □ Proračun okoliških občin. Banska uprava je odobrila predlagani proračun šentpeterske občine, ravnotako tudi radvanjske občine. П SSK Maraton. Drevi s"ja upravnega odbora. Točno ob 20! n Mariborskega trga včeraj radi ponovnih snežnih žametov malodanc sploh ni bilo. Na stojnicah je bilo bore malo blaga, vsega obteženega s snegom. Iz Ptujskega in Dravskega polja so pre-kunčevalke sicer navzlic neugodnemu vrem nu pripeljale na trg nekaj perutnine, vendar so si morale poiskati topot prostora poel magistralnimi oboki na Rotovškcin trgu. Kmeiskih vozov s poljskimi pridelki sploh ni bilo; ravno tako je zeval tudi sicer vedno dobro založeni seneni trg. [71 Vrtnarska mladina je hvaležna. Te dni je priredila mariborska vrtnarska zadruga svoj vajeniški in pomočniški naraščaj enotedenski tečaj s poučnimi predavanji o razvoju rastlin in njih kulturi. Vrtnarska mladina se tem potom iavno zahvaljuje gg. predavateljem prof. elr. Hericu in Va-lesu ter vrtnarjema Jemecu in Urbaneku. П Mariborska »Naša krila« imajo v nedeljo ob 11 dop. pri Orlu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. П Prišel je po sinčka v šolo in ga odpeljal. Značilen dogodek. Bilo je 18. oktobra v Dubrav-niku. Franček P. bi imel oelsedeti kazen. Razgrajal je bojda in se pretepaval. V razred stopi nj°gov oče in mu ukaže, naj mti sledi. Proti učiteljici pa je dejal: »Ce ste mu dali obed, potem pa lahko imate po šoli, drugače ne.« Včeraj se je moral posestnik Franc P. radi tega zagovarjati pred mariborskim sodiščem. Obsojen je bil na 14 dni zapora, pogojno na eno leto. П Komisijski prcgeld motornih vozil, ki bi se imel vršiti včeraj, se je radi slabega vremena moral odpovedati. Vršil se bo prihodnjo sredo ob isti uri v mestni plinarni. □ Brezposeini brivski pomočniki naj se prijavijo jutri ob 8 zvečer v pisarni pomočniškega zbora Brivske zadruge na Slomškovem trgu 6. MARIBORSKO Gl.EDALlfcčE Četrtek, 12. marca: Ob 20: CARDAŠKA KNEQI- NJA. Ab A Kuponi. Petek, 13. marca: Zaprto. Sobota, 14. marca: Ob 20: VERIGA. Proslava šest-dosetletnice Fr. S. Finžgarja. Mnirsha Sobota Novi preelsednîk učiteljskega društva. Učiteljsko društvo za tukajšnji okrai si je izvolilo novega predsednika. Izvoljen jc bil zelo delavni tukajšnji šol. upravitelj g. Gabrijclčič Franjo. Z lestve |e padel. V bolnišnico so pripeljali iz Puconec Kološa Štefana, ki je padci z visoke lestve in se ie močno pobil. Otroški dvoboj. Radi neke zadeve sta se sprla dva šolaria. Ker se nista moi1еч1пј1 skladi snega. Je sicer radi teigu nekam skrbljivo narasla voela v naši Savinji, a vendar ujMiijc na zgoelnji in tope-l pričetek |>oiuladi je živelo. Pa se je proti večeru nebo črnino skisalo, jiote-giul je veter, ki je pre-ko noči zaelivjaj v vihar in prine-sol s solioj dežek, nato elež, še elalje pravcati ledeni elež in včeraj preko vsega elne gost snežni mete/, ki je preikril inesto in elolino z blizu 20ciu elcbe-lo snežile) plastjo. Bati se je le, ela potegnejo Južni vetreivi in v kralje*n. & Sneg in avtobusi. Celjski mestni avtrv-Inis sporoôa, da je prinioran do neielaljnjepa \-«1еч1 novo padlega s noga ukiniti %e>/mje nn vseli proga li. S tem so nekateri kraji zopet kot exhrezani e>:l Celja, zliisti, ker se je prebi'va,l-stvo že take) |>ri'vaelilo avtobusom, ela sc brev njih le tež.ko e»elleVi za pe>t v mesto. Meinla bi bilo na mestu razpravljati o tem, čc ne bi bilo me>goče v |K>štev prihajajočih cest čimpreje očistiti s snežnim plugom... 0 Preisvetne prireditve. V ne^leljo, 15. t. m. po|>ol pe>novila c1f4lališka družin« KPD Molierovo kewiieelijo > Namigi j e*>i bolnik«. V ponedeljek, 16. niare-a rve^čer ob osmih bo preplaval v I.jiiebkem domu nrsteir slov«Miskepri uiiirtiiKkcifts «ve-ta akael. slikar Ribaril Jak<»pič o pre-dnu-iu »Jaz in meiji tovari,-i«. V »vezi s tem preplavanjr-m se l*> vrnila v Ljudskem elo-mu nwtla ra/Mava umetniških del mojstra Ja-kopie'a in nje»go»ih sodobnikov. — l>ne- 14. t. m. nu Jožefeivo prewluvinio Celj^ini 80-letnie4> skladatelja p. II. Sattnerja s koncertom glasbenemu društva »MariJ>or«. — Najbrž še ta шечнч' bomo pa proslavili tudi 60-letnico pisatelja F S. Fin/e.'rja. ki jo t>rioravlja gletlnliška družina KPD / uprizoritvijo nje^rooe elranie »Razvalina življenja«. Pllf» V bolnišnici je v torek rano /hitraj umrl preii/itkar (Miričeui Matija iz šikol. Bil je mnogo let tnjink pri občini, «ldnin le-ta je za-slo|Mil zavarovalnic« Slavijo. Učakal je starost 77 Irt. Pregled motornih vozil, ki je bil raeli viso-ke'gn «педо enkrat že pre-ložen. se vrši s*-žcfe>vim. Kraj in ura ostaneta prejšnja. Vprašanje kuluka ni popolnoma jasno. Občina Breg je »reškemu ccstnetmi odlioni v Pruju |M«slnla seznam obvezancev гд predpisano elelo. Na občinski veji. ki se je vrnila pozneje, 4> se pa občinski možje pritožili proti kulukti. Nekateri pravijo, el-a wxlnj ne ve-de», kaj Ik> elržalo. Kmečka hranilnica in nosojilnicn v Ptuju je / občnim /1н>гот v poneleljek. 2. marca, stopila v 22 upravno leto. Kot je pokazal račun-' ski zaključek k 31. decembru 19Ж leta. zadružni prennent izkaeuje lep napredek v vseli postavkah. Vsega elenarne-ca prometa je bilo v preteklem letu II\K«2.813 Din 18 par. Vloge elajo čez 12 milje>nov dinarjev. Stanje naloženega elenarja seže ргеч-еј preko 5 milijonov. Posojila so se samo v prete'.klem letu zvišala za I milijon. K revervnemn zakladu se je čistega dobička pripisalo чкого 100.000 elinarjev. Zadružniki z deleži »o trije тетј kot P500. Hranilnica je članica ljubljanske Zadružne zveze. Uraduje v delavnikih exl e»siiie elo po kine va. Magnlelii ne plačujejo od obresti rentnega davka. Načelnik /.aelnige je Kuhar Jurij, ki je prekoračil že У0. leto. Na novo sta v naelizor-stvo izvoljena načelnikov sin Kuhar Simon in profi-^or Stiplovšek Franc. Načelstvo je dobilo nova člana gg. trgovca Vrabl Martina in Ferdo Frrnsn. ki je istočasno hranilnični tajnik. Kmečka hranilnica napreehije e»d le-ta elo leta. Tako je že ukoreninjena, ela hočejo postaviti svojo lastno hišo. To je namreč želja vseh oelbevrni-kevv. Prostevr za «I vonaelst rop no poslopje inuijo že zagotovljen. Prav seelaj se Študirajo predloženi načrti. Prst si je odrezala pri rezainju Špelin Пе>-eloîek Otilija, elekla pri penseslniei Žebotovi v Sovjeku pri Trlwgovcih. Iz strah« je priiSla po pomoč v ptujsko liolnišnieo, odkoder so jo j*> enem teelnu odpustili domov. PTUJSKO GLEDALIŠČE Poneelelje^k, 16. marca ob 20: »ĆARDASKA KNKGNJA«. Gostovanje mariborskega gledališča. Mozirje Novo pokopališče. Že novembra lancke^rn leta se je vršil komisijonelni ogled prostorov za novo pokopališče, ker je staro že v skrajno slabem stanju vsled pla./erv. Določena sta bila dva prostora, eelen v Litiji, drugi pa v bližini trg*a. Vsi merodajni faktorji so se izjavili za elrugi prostor. Tenta tozadevne nnaelne геДИте ui od nikexler. Kje leži krivda? Novn občinska zgradba. Županstvo pričme koj, ke> nastopi pomlad, graditi novo občinsko hišo. Načrt,i in proračun so gotovi. Poslopje l>o prostorno. V prizemlju bo moderna telovadnica, v nadstropjih pa boelo odtčiniski nrad, stanovanja za zelrnvniika, 7-a vse učiteljstvo in drugi potrebni prostori. Naiprceltiјечпо! Tudi napredek. Gospe*! Franc Celinšek. ge>«stilničar in posestnik, je zijrraelil moelerno kopalnico, katere se Ivvlo poslnžrvnli tudi tr-J /ani. Tudi za zdravje je Lrelm ne-kai žrtvovati. Le tako naprcjl Tekme v hockevu med Nemčijo in Holandijo su se vršile v Leipzigu in so se končale z rezultatom 2 : 2. Se lani je bilo holandsko moštvo premagano od nemškega z 0 : 7. Slika nam kaže prizor s tekme. V Londonu časte satana »Morning post« prinaša zanimiv pa tudi žalosten odlomek iz predavanja Harry-a Pricea o blaznem in demonskem praznoverju v Londonu. Danes cvete v Londonu tako praznoverje in čarovništvo kakoršnega v srednjem veku niti v sanjah videli niso. Na stotine boljših in bogatih mož in žena pripada k satanovemu kultu, ki ga vodijo večinoma inozemci. Poslužujejo se istih formul in zagovarjanj kakor nekromanti v srednjem veku. S pomočjo alkimije, astrologije in drugih oblik magije živi nekaj ljudi prav dobro na stroške lah-kovernežev. Svojo »črno mašo« in molitve h hudiču opravljajo brez skrbi, ker ni zakona, ki bi bil proti njim. Stvar ni tako čudna kakor izgleda na prvi pogled, zakaj kdor zavrže Boga, sprejme satana; drugače biti ne more. Kajti človek mora enemu služiti, obema pa ne more. „Katoliški" protestante Mlad protestantovski pater na otoku Ootland je sestavil za švedsko državno cerkev mašni obrazec, ki je skoraj prestava katoliškega obrazca. Maša mu je resnična daritev, hostijo je treba moliti itd. Pastor sam priznava, da je luteranstvo zmota, veruje v papeževo nezmotnost in v to, da se bodo morali protestanti vrniti v pravo cerkev, od katere so odpadli. Neki drugi pastor poroča, da že okoli sto švedskih protestantovskih pastorjev »mašuje« in dostavlja, da je že «skrajni čas, da razkrinkajo racionalistične škofe in duhovnike, ki so framaso-ni.« Do katoliškega pojmovanja maše so prišli po proučevanju spisov cerkvenih očetov. Pozno sicer, toda počasi vendar prihaja resnica na dan! let tujske legije Nemška propaganda proti tujski legiji je po-udurjala, da francoski agenti hodijo po tujih državah nabirat lahkomiselne mlade ljudi, ki jih z obljubami bogatih zaslužkov in nagrad potem izročajo v tujsko legijo, od koder ni potem več rešitve. Herman Wendel jiravi, da to propagando vrše nemški nacionalistični listi, da pa je vse to stoodstotna sle-parija. Že v |>redvojni Nemčiji je neki nemški |>o-slanec zaradi lega interpeliraj v parlamentu cesarsko nemško vlado, od katere je dobil naslednji odgovor: »Trditev, da se na nemških tleh vrši nabiranje in rekrutovanje za tujo državo, doslej niti v enem slučaju ni dokazana, pač pa je ugotovljeno, da je mnogo navedenih primerov popolnoma izmišljenih.« Ravno tako trdi v svoji knjigi »Tujski le-gionar v vojni in miru« Nemec Kristijan Wolf, ki je bil sam francoski tujski legionar, sledeče: »Nikakega rekrutovanja in propagande za tujsko legijo ni ne v Nemčiji ne v Franciji. Francoski državi za nabiranje legionarjev ni treba plačati niti enega centima, ker se legionarji prostovoljno jnvljajo.« Tudi Maks Kirsch, ki je istotako bil francoski tujski legionar, je v svojem članku v »Grenzbote': meseca februarja 1. 1922. jasno povedal: »Franciji ni potreha z ničemer obremenjevati svojega vojnega proračuna za nabiranje tujskih legionarjev, ker se jih preveč javlja prostovoljno. Vsak nemški policijski strokovnjak, ki se s tem peča, ve, da so poročila o nabiralcih, ki delajo z zapeljivimi obljubami ali celo z omamljivimi strupi, vse skupaj gola pravljica.« Herman Wendel pravi o tem poglavju še: »Nekdo pač skrivnostno propagira tujsko legijo: ime mu je glad! Že od nekdaj so gospodarske krize in brezposelnost priganjale mlade ljudi v tujsko Z bombami na prvoobhajance V stolnici mesta Jalapa, stari prestolnici države Verakruz, sta med mašo eksplodirali dve bombi v razdobju petnajstih minut. Najbrž sta ju nastavili dve komunistični agentinji. Položeni sta bili pri oltarju ob vhodu. Sreča je bila, da je bilo vseh 200 prvoobhajancev, ki so bili tedaj prvič pri sv. obhajilu, zunaj cerkve in da je bila maša bolj v notranjščini. Ranjenih je več, večinoma ženske; zdravniki, ki so bili v cerkvi, so jim nudili prvo pomoč, duhovnik je nadaljeval govor in skušal pomiriti paniko: toda kljub temu je bilo mnogo oseb pri vratih pohojenih. Latinica na Bolgarskem fzmed pravoslavnih Slovanov, ki pišejo v cirilici, že rabijo deloma Srbi in Ukrajinci latinico. Tudi v Sovjetski Rusiji razpravljajo o latinski abecedi. Zadnji so se pričeli znnimnti za latinico Bolgari. Sofijski tednik »Blgarska knjiga« je sprožil to vprašanje vodilnim kulturnim delavcem. Zdaj [iriobčuje odgovore. Zastopniki praktičnih poklicev, pred vsem inženerji, tiskarji in deloma tudi politiki so vsi za takojšnjo uvedbo latinice. Poudarjajo pred vsem. da ni nn Bolgarskem nobene črkoli-varne. To blago prihaja od inozemskih dobavite- legijo, kjer so dobili vsaj streho nad glavo, srajco na telo in juho v želodec.« V »Preussische Jahr-biicher« je dr. v. Papen o tem dejstvu takole zapisal: »Vedel bi še za eno sredstvo, ki bi naenkrat zmanjšalo število nemških legionarjev: ko bi mogli doseči, da bi vsak Nemec dobil delo in se mogel do silegn najesti. Tako pa jih je 99% lakota privedla v tujsko legijo. Dokler bo v Nemčiji kaj ljudi, ki bodo stradali, toliko časa bodo Nemci služili v francoski tujski legiji.« Po vojni je rezervoar za francosko tujsko legijo zaradi trajne brezposelnosti postal zvrhan. Čeprav je francoska komisija morala odkloniti najmanj dve petini kandidatov za tujsko legijo, vendar znaša danes tujska legija 30.000 mož: 5 pehotnih polkov po 0 bataljonov in 1 konjeniški polk z vsemi drugimi formacijami. Med temi 30.000 možmi je okrog 20.000 Nemcev! Razumljivo, saj 5 milijonov Nemcev je brez kruha. Toda tujska legija ima kljub vsemu svoje senčne, zelo temne strani. Bivši nemški legionar v francoski tujski legiji Erwin Rosen sicer piše: »Vojaško, v službi je tujski legionar čislan in dobro z njim ravnajo. Med svojim službovanjem sem komaj kdaj slišal kako psovko.« Kljub temu pa napori in trpljenje legionarjev, posebno na pohodih skozi |)iiščavo v strašni vročini, presega vsako mejo. Kazni so za najmanjše pregreške proti disciplini naravnost krute. Poleg vsega tega pa razsaja med legionarji strašna kuga alkoholizma in nečistovanja. Kdor prenese pet let takega življenja in je potem odpuščen, stoji po petih letih na cesti dostikrat bolan. brez sredstev, berač med berači. In to je najstrašnejše pri tujski legijil ljev, ki delujejo predvsem za Srbe in Ruse. Ce pa bosta slednja naroda upeljala latinico, se nedvomno tudi Nemcem ne bi spiačalo izdelovati cirilskih črk za (i milijonov bolgarskih čitateljev. Vsekakor bi potem postale knjige in tiskovine mnogo dražje. Slabo plačano bolgarsko razumništvo itak kupuje malo knjig. Če bi se ohranila cirilica samo na Bolgarskem, hi hudo otežkočila tiskarsko obrt. Mnogo odgovorov se sklicuje na zgled Turčije, ki je neustrašeno nadomestila z latinico dosedanje arabske črke. Nasprotno pa branijo cirilico znnnstveniki s prof. St. Mladenovim, vodilnim jezikoslovcem na čelu kot dragoceno zgodovinsko posebnost velikega nacionalnega pomena. Ugovarjajo pristašem latinice, češ, da ne bi pridobila Bolgarska nobenih ugodnosti z novo abecedo. Izobraženci tli ne prihajajo v poštev, ker itak čitajo z latinico tiskane francoske, nemške in druge knjige. Pri reformi bi se morale oblasti pred vsem ozirati na potrebe širokih ljudskih množic. Latinica je manj nego cirilica primerna za slovansko glasoslovje in bi otežkočila pouk abecede. Kje bi vzela obubožana Bolgarska one stotine milijonov, ki bi j ih potrebovala za ljudske tečaje, ponatis neštevila šolskih knjig in zakonov ter predvsem za popolno prenovitev črk po vseh tiskarnah? Z ozirom na te ugovore je res težko pričakovati, da bi se odločila Bolgarska za latinico iz lastnih nagibov. Sledila bo najbrž samo zgledu drugih, zdaj na cirilico vezanih slovanskih narodov. 100 Dne 9. marca je francoska tujska legija praznovala svojo stoletnico. Dne 9. marca 1831 je namreč francoska zbornica skteuila, naj se osnuje vojaška četa iz tujcev izvon mej Francije. O tem dogodku je priobčil Herman Wendel obširen članek, v katerem pravi: Vzroka za ustanovitev tujske legije sta bila dva. Ravno prejšnje leto so začeli Francozi osvojevati Alžir, vsled česar so potrebovali v teh bojih novih čet. Istočasno [>a so preplavljali Francijo politični begunci, ki so pobeg-nili iz svoje domovine. Nova vojaška formacija je štela sedem bataljonov jio osem stotnij. V prvih treh bataljonih so služili Nemci in Švicarji, v četrtem Šjninci, v petem J'alijani, v šestem Belgijci in Holandci, v sedmem Poljaki. Uniforma je bila takale: čuka, modra suknja, rdeče hlače. Pozneje so legionarji dobili zelene resice na rdečih epoletah, okrog pasu pa moder volnen pas. Pozneje bataljoni niso bili več ločeni po narodnosti. Tujska legija se je udeleževala številnih vojn: 1. 1854. krimske vojne, 1. 1859. italijanske vojne, l. 1802. se je bojevala v Mehiki, 1. 1870.-71. z Nemci in od 1. 1914 do 1918. v svetovni vojni. Medtem pa se je bojevala in pomagala večati francoske kolonije v krvavih bojih v Alžiru, v Kini, v Tonkini, l)ahomeji, nu Madagaskarju in v Maroku. Po pravici danes francoski listi pišejo o slavnem jubileju tujske legije. Disciplina v tujski legiji je izredno Irda. Pri sprejemu v tujsko legijo gledajo predvsem na telesno sposobnost tistega, ki prosi za sprejem, šele v drugi vrsti ga vprašajo, katere narodnosti je, koliko je star in kak poklic ima. Seveda ti podatki, ki jih dajo kandidati za tujsko legijo o svojem življenju, niso vedno točni. Statistika o poklicih tujskih legionarjev je redko objavljena. Na razpolago so statistike iz 1. 1885. in 1. 1898. Tedaj so bili v tujski legiji naslednji poklici: 149 dninarjev, 103 trgovski pomočniki, 58 čevljarjev, 50 tovarniških delavcev, 51 pekov, 49 ključavničarjev, 41 kmetov, 37 dijakov, 36 zidarjev, 32 hlajicev, 32 knjigovodij, 28 mizarjev in krojačev, 20 rudarjev, 25 mesarjev, 24 slikarjev, 22 natakarjev, 21 tkalcev ter po 20 vrtnarjev, kovačev, mehanikov itd. Starost legionarjev je bila od 18 do 45 let. Večina ni bila stara nad 30 let. Velik del legionarjev se je rekrutiral iz nlza-ško-lorenske mladine, ki je od 1 1871. do 1914. v velikem številu iz Nemčije uhajala v Francijo iz sovraštva do nemške »piklhavbe« in iz strahu pred prusko kasarno. Poleg tega pa so Alzačani in Lo-renci imeli upanje, da bodo v tujski legiji dosegli častniško čast, ki jim je v nemški armadi bila zaprta. L. 1896. in 1897. je bilo v legiji 2635 Alzača-nov in Lorencev. Poleg njih pa še 2511 drugih Nemcev ter le 1805 Francozov. Dalje 1712 Belgijcev, 975 Švicarjev, 353 Avstrijcev, 81 Špancev, 56 Angležev in 46 Turkov ter Levantincev. Zanimivo je, zakaj je toliko Nemcev šlo služit v francosko tujsko legijo Resnično je, da je marsikdo ušel v tujsko legijo zaradi kakega prestopka, ki ga je zagrešil v domovini, ter je v tujski legiji hotel izginiti izpred oči sveta. Vendar taki slučaji niso v večini. Veliko večino mladine je gnala v tujsko ločijo želja po romantičnih prigodah v orientalskih deželah. V času hudih gospodarskih kriz so ljudje iskali kruha tudi v tujski legiji, če ga nikjer drugje niso dobili. Ogromen požar v Londona. Te dni je v Londonu zgorelo šestnadstropno skladišče ob Temzi. V skladišču so bile ogromne zaloge tera in gumija. Škoda znaša okrog 120 milijonov dinarjev. Požar je divjal več dni, čeprav je gasilo 1100 gasilcev. Start nemških motociklistov na ckspedicijo Kairo— Kapstadt. V Berlinu je startala skupina moto-ciklistov, ki bodo vozili iz Kaira v Kapstadt. Pri tem hočejo preizkusiti motorna kolesa za dolgotrajna in težavna potovanja. Kulturni obzornik V kraljestvu zdravja in židane volje Prireditev Krščanske ženske zveze v so-lioto zvečer v veliki dvorani Uniona je dosegla povsem zadovoljiv moralni uspeli. Uspeli je bil nad vse pričakovanje dober, dasi vsekakor ni jKTsrečena misel, prirejati takele izrazito otroške igrice — v jioznih večernih urah. Da je Krščanska ženska zveza preložila to prireditev lia |K>lk>ldne ene naslednjih nedelj, bi bila un ionska dvorana najbrž nabito poln« |>red-vsem naše najmlajše publike. Večerne ure so zu otroke čas počitku in na j neprimerne jši čas posečanja takihle — čeprav še tako dobrih in vzgojnih prireditev. Vprizoritev igre »V kraljestvu zdravju in židane volje« v režiji gdčne. Veneaj/ove je bila mestoma knr vzgledna. Le redko kdo ve. kako malo plodonoecn je trmi. ki gn položijo režiserji v takele svojstveno z«mišljene iu pestro razgibane otroške igrice. Zmirom se kuj ponesreči, »mirom se pok«že hotenje režiserja v povsem drugačni luči, kot je bilo prvotno zasnovano. Tako je tudi tojiot čisto tiho in neopa-ženo šl« mimo veselo nasmejanih obrazov občinstvu vso požrtvovalnost in dobra volja režiserke. Biti vzoren mladinski režiser, obenem dober poznavalec otroške duše in vrlin tega še pedagog in dobrohoten krotitelj mladih ne-ugnancev — to je pnč en« najtežjih nalog, k«r jih more biti človeku v življenju danih. Če upoštevam vse to, moram priznati režiji gdč. Vencajzove mnogo vrlin in sposobnosti. .Nekateri prizori so bili naravnost neprekosljivo lopo podani, lako predvsem prizor, v katerem prikoraka na oder skupin« dečkov, držeč se prijateljsko okoli vratu in oduševljeno pro|>e-vajoč ljubko |)escin. ki jo je uglushil St. Premrl in ki so jo morali dečki na splošno željo ponoviti; dalje prizora, v katerima najmlajša jnin-čka in najmlajši |x>bič nad vse prisrčno in zanosilo deklamirata vsak svojo peeom: »Kaj vse Majdica zna« in »Pesem o zlatu«. Značilno je to: največ priznnnja je v |irvem delil igrice žel« »princeska Zidati« volj««, dasi je bila baš ona tista, ki ie povzročila v drugem delu igre največ zmešnjave in nereda, mestoma celo jki-jiolti zastoj. C)troei so pod vplivom njene »raz-tresenosti« predli nekaj prizorov knr tako... Toda tega menda nihče niti oj>az.il ni in je bila princeska Zidana volja kljub temu vseskoz središče zanimanja in ji publika ni štodila z navdušenim ploskanjem ... Pri otrocih se človek zmirom ušteje. Da je imela vprizoritev na nekaterih mestih videz |4nn«njkljive režije, je predvsem bržkone krivo dejstvo, da so morali otroci igrati brez suflerju. Režiserka je položila v igro vso svojo ljubezen, ves svoj trud — in če sc ni vse izteklo lako. kot bi se moralo, ni njena krivda. Uiti režiser takihle otroških prireditev ni samo ena najtežjih nalog, marveč tudi eiiin najnehvaležnejših. Kakor rečeno: prireditev Krščanske ženske /veze v prid počitniško kolonije je dosegla popoln moralni in — Bog daj, tudi jx>poln u'iuotni uspeh. Nuj bi organizntorkn počitniških kolonij razmišljali! že /daj. če se ne bi dal prosvetni večer v doglednetn času ponoviti — iu sicer / obsežnejšim programom. _i_ 4 ndri Gid» : Oedipe Največji pesniki in dramatiki vseli stoletij so sku<:ili prilagoditi grško dramo svojemu času. dndoč ji svojo posebno potezo iu ujemajoč v prlz-matično izbrušenost svoje izrazne oblike kakor od vekomaj stoječe forme starogrške drame. A kakor j tudi obračamo in obračamo stvar, nazadnje mo- i ramo le priznati, da se jim je pri tem poslu go- , dilo tako nekako knkor različnim verskim refor- j malorjem, ki so izvirni nauk po svoje povedali in knr je hijiomn bušnilo kakor plamen ogromnega uspeha, se je izkazalo polom kot mnogo šibkejše nego |iodob:i. ki bi kaj bila potrebovala radi svoje zastarelosti in neužitnosti, predrugačenja in poprave. To pa naj nas ne ovira, da bi si ne gledali dela Andréa Gidea: »Ojdlpusc, ki je menda najmlajši |ioskus modernizacije predobro znane Sofoklejeve snovi. Tridejankn je izšla najprej v reviji »Commerce«, zdaj jo objavlja še »Nouvelle Revue Française«, in vse kaže. da bo dala jiovoda premnogim razpravam, tolmačbam in ugotovitvam. Dva razloga sta očividna, ki sta Giden zamikala in navezala na snov: jiroblem »Ojdijiovega kompleksa«, ki ga je jiostavil že Sigmund Freud, a še bolj neka nova in neizrabljena možnost variacije Ojdipovega tragičnega doživetja. Ker pa je umel Gide vrhu lega dati svojemu delu ne le sodobno obliko, marveč zares sodobnega duha toliko, da je ne gledé nn ožji problem starogrškega junaka, zadeva izredno aktualna, se je Gideu posrečil v Ojdfpu mnogo večji lučdj, nego n. pr. Shawu v »modernizaciji« Shakespearjevega Cezarja. Kljub temu. dn je Gide vse prej kol sim-bolik, se mi nekam motno vidi, da je hotel položili v Ojdfpn nekaj simboličnega za historično bodočnost iz Ojdfpove perspektive: človek (glej Ojdipovo rešitev sfingine uganke) je od Boga odvrnjeno bilje, ki hodi zjutraj po Štirih, opoldne po dveh. zvečer po treh nogah. Odvrnjeno od Boga, pravim, ker v tem tolmačenju stoji Človek od jutra do večera na svojih nogah. Ali sem se dobro izrazil? 1'riljubljenn antiteza človeka, ki hoče s svojim razumom naprej od spoznanja d ospoznanja (le |irogress), in Boga, ki mu usodno stoji na poti (izražen v Taireziju), nam v Gide- ovem najnovejšem delu stopa v novi In stari podobi hkrati pred oči. Postavitev te antiteze je 1. Gideova varianta Ojdipovega problema. Ker pa sloni ta varianta na |)sihoanalitično kolikor toliko dognanem (in od Gidea sprejetem) »Ojdlpovem komjileksu«, je simbol fiostnl po eni strani še izrazitejši, dočim je šibka stran tega poskusa v Gideovem delu ta, da je obdržal dogodke iz Sofokleja neizpremenjene baš tam, kjer bi bil moral najti primernejše rešitve (Jokasta se tudi pri Gideu obesi, ko ne vidi zhoda iz zapletljaja). Ojdfpus na koncu klone. A ne v podložnosti Bogu, marveč v groznem spoznanju svoje slabosti spričo Roga; ko se je sam udaril s slepoto, govori Taireziju: »To si torej hotel, Tairezius? Ljubosumen si bil na mojo svetlobo, pa si me stiral v svojo noč? Zdaj gledam božansko temo kakor ti. Kaznoval sem svoje oči. ki me niso umele razsvetliti. Odsorej me ne boš mogel več nadvlado-vali s svojo premočjo slepca.« A ko odhaja iz Tebanskega mestn, si izvoli za spremljevalko edino Antigono, ki jo Gide postavlja kol v Boga verno in vse dobrote poino deklo; »Pridi hčerka moja. Ti edini izmed mojih otrok, v katerem hočem spoznati samega sebe in kateremu se zaupam, prečista Antigona, le ti me boš vodila.« S temi bežnimi podatki seveda ni izčrpana vsebina Gideovega dela, zakaj slehenihi stavek te tragedije je nasičen z originalnimi mislimi in domnevami; ob vsakem bi bilo treba komentarja. s. š. Avtotaksi I. UDOVC Novo meslo 62 Kličite telefon št. 8. Naša zunanja trgovina Zmanjšanje radi krize Pravkar objavljeni podatki o našem uvozu v mesecu januarju t. 1. kažejo, da se tudi v naši zunanji trgovini vedno bolj opaža svetovna gospodarska kriza. Uvoz v januarju je znašal 80.153 ton za 410.3 milij. Din in je v primeri z januarjem lani padel po količini za 25.25%, po vrednosti pu za 20.85%. V primeri z decembrom lani je ravnotako znatno padel. Največ smo uvažali sledečih predmetov (vse v milijonih Din; v oklepajih podatki za december 1930): bombaž sirov 10.0 (14.5), predivo 88 (13 9). tkanine 39.9 (30.5), volna 12.7 (8.3), predivo 4.4 ((3.7), tkanine 14.2 (13.9), svil .tkanine 6 0 (6.4), železo nepredelano 5.5 (8 5). pločevina 5.4 (15.5), tračnice, žel. material 1.2 (3.8), razni nepopolni iz- Kriza v ind. panogah Včeraj smo priobčili samo nekaj splošnih podatkov o obsegu krize v raznih industrijskih panogah v dravski banovini (iz statistike OUZD). Danes navajamo podatke o posameznih industrijskih panogah. 1. Industrijske skupine; 2. število obratov; 3. 28. februarja 1930 ; 4. 28. februarja 1931; 5. padec v %. ! Moderno men/afno gospodarstvo Iz predavanja g. prof. dr. A. Gosarja i. les in kosti kamenje, zemljine gradbena usnje kovine oblačilna hrana, pijača papir tekstili je poligrafija kemična 46 »3 55 8 18 14 в 13 27 в 11 3. 5.025 3.114 1.749 1.580 4.424 1.790 1.684 2266 7.765 570 1.333 4. 3.358 2.473 1.391 1.271 3.718 1.539 1.497 2.148 7.370 518 1.305 33.2 20 6 20.5 19.6 16.0 14.0 8.4 5.2 5.1 3.9 2.1 BHANCE ÏN POS1 OVNA POROČILA Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. v Kočevju je denarni zavod kočevskih Nemcev. Bilanca za 1. 1930. izkazuje povečanje vlog od 15 25 na 16.2 milj., ost. tuja sredstva pa so znašala 1.8 (1.9) milj. Med aktivi so dolžniki v tek. računu 1.7 (1.4), hip. in menična posojila pa s 7.4 (6.1) milj. Cisti dobiček znaša 82 529 (71.053) Din. Tovarna čevljev Boston v Belgradu ima pri glavnici 8 milij. 0.88 (0.9) milij. čistega dobička. — Klavnično društvo, Belgrad; glavnica 1.25 milij., upniki 14.2 (10.5), čisti dobiček 0.3 (0.3) milij. — Pančevska pučka banka, Pančevo; glavnica 10 milijonov, vloge 121.8 (113.4), upniki in reeskont 7.3 (14.0), čisti dobiček 2.4 (2.4) milij. Občni zbor Hmeljarskega društva *a Slovenijo bo po sklepu glavnega odbora na praznik dne 25. t. m. ob pol 9, oziroma ob 9 dopoldne v Ro-blekovi dvorani v Žalcu s sledečim redom: 1. Pozdrav in otvoritev. 2. Letno poročilo. 3. Letni račun. 4. Volitev 18 članskega glavnega odbora za dobo dveh let. (Glavni odbor se takoj po glavnem občnem zboru konstituira.) 5. Volitev dveh pre-I gledovalcev računov za dobo enega leta. 6. Volitev 5 članov in dveh namestnikov v razsodišče za dobo dveh let. 7. Določitev članariue za 1932 in deleža za podružnice. 8. Sklepanje v smislu § 10. dr. pr. o društvu predloženih nasvetih in predlo- Ï;ih. 9. Določitev imena v svrho znainkovanja h meja, pridelanega izven okrajev Celje, Vransko in Gornjigrad. 10. Razpravljanje o načinu razpošiljanja raznih poročil. 11. Slučajnosti. — Vsi člani Hmelj, društva imajo pravico prisostvovati glavnemu občnemu zboru. Glasovalno in posvetovalno pravico pa ininjo le gg. delegati. Nemško-jugoslovanska zunanja trgovina. Po prakar objavljenih podatkih je lani nemški izvoz narastel le v Francijo, Rusijo, Jugoslavijo in Švedsko. Nemški izvoz v našo državo je narastel od 153 milij. mark ua 172 milij. od 1929 na 1930. Kožni sejem, zadnji v tekočem letu, se vrši dne dne 23. t. m. v prostorih ljubljanskega velesejma. Lovci, ki še razpolagajo s kožami, naj iste nemudoma odpošljejo na »Divjo kožo«, Ljubljana, vele-sejem. — Istega dne priredi »Klub ljubiteljev jamarjev« ob pol 8 družabni večer v salonu restavracije pri »Levu«, Gosposvetska cesta, pri pogrnjenih mizah, strokovno predavanje »O lovu s psom jamarjem«. Vstopnina prosta. Po predavanju so razvije zabavni del s petjem in šaljivimi točkami. Vabijo se vsi člani klubu in ostalih kinoloških organizacij ter prijatelji psov. Dobave. Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave spiralnih svedrov, 1200 kg žobljev, 20.000 kg bukovega oglja in 100 komadov jeklene pločevine. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave barve, firiieža, terpentina in temeljne krede. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave električnega materijala in kolesnih delov. — Dne 24. t. m. bo pri ravn. drž. žel. v Zagrebu ofert. licitacija glede dobave 15.000 m* peska. — Dne 25 t. m. bo pri tele-grafsko-teleIonskem oddelku prometnega ministrstva (odsek za nabave) v Belgradu ofert. licitacija za dobavo železnih prečnic in drugega železnega materijala. — Strojni oddelek ljublj žel. ravn. sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo 1000 komadov ročajev za orodje in 1100 komadov toporišč za kladiva in lopate; do 16. t. m. za dobavo 700 kg bakra, 100 kg krvolužne soli in materijala za kemični laboratorij; do 17. t. m. za dobavo 20.000kg kalcinirane sode, 560 komadov prašnie, raznih barv, grafita, gorske krede, sikativa, mavca, kita, copičev in šelaka; do 18. t. m. pa glede dobave 100 kg stenja, 600 kg pisanih cunj, 8000 kg pisane bombaževine za čiščenje, 800 kg bele bombaže-vine za ležišča, 700 kg orodnega jekla, 2100 kg peresnega jekla in 800 kg azbestnih grafitnih vrvic. — Gradbeni oddelek sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 40 kg stenja za petrolej, 1500 komadov nalučnikov in 20 omel za pečine cevi, — Ravn. drž. rudnika Zenica sprejema do 26. t. m. ponudlie za dobavo jeklenih vrvi, jeklenih osovin, lopat, bakra ter za dobavo tovotne masti. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejemu do 20. t. ni. ponudbe glede dobave električnega generatorja. — Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 26. t. m. [Kinudbe za dobavo zobatih koks. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 2G. t. m. pri ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu Za dobavo 7 električnih motorjev; pri komandi bregalniške div. obl. v Stipu za dobavo pisarniškega materijala; pri ravn. drž. železnic v Subotici zn dobavo telegrafsko-lelefonskegn materijala; pri ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobavo 200.000 kg co-inenta, 5000 kg bencina In 5000 kg petroleja. Oddaja zakupa buffetn na postaji Brežice se Ihi vršila nn licitaciji dne 20. t. m. pri ravn. drž. železnic v Ljubljani delki 20.2 (29.6), petrolej 29 (1.8), nafta 4.6 (17.8), kože domačih živali predelane 15.5 (11.5), kava 9.2 (10.6), riž 3.6 (6.4), premog 15.9 (11.8), olj. plodovi in semena 11.2 (2.1), stroji in aparati 23.2 (35.2), elektrotehnični predmeti 16.3 (25.1), pre- j vozna sredstva 11.6 (8.2). Slika naše zunanjo sledeča (v milij. Din): januar 1930 . . . december 1930 . . januar 1931 . . . trgovine v januarju jo Uvoz 560.9 522.5 410.3 Izvoz 616.2 493.5 384.1 Bilanca naše zunanje trgovine je bila v januarju pasivna za 26.3 milij. (decembru 28.5, januar ja 1930 aktivna zu 55.2 milij. Din). Borra Dne 11. marca 1931. Denar Devizni tečaji so bili zopet čvrsti, promet pa je bil samo v dveh devizah: Berlin in London, kateri je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaii.) Amsterdam 2284 lil., Berlin 1355—1358 (1356.50), Bruselj 793.78 bl„ Budimpešta 992.88 bl„ Curih 1095.9 i bi., Dunaj 800 55 bi., London 276 28—277.08 (276 68), Newyork 56.84 bl„ Pariz 222.94 bi., Praga 168.72 bi., Trst 298.16-298.33. Zagreb. Amsterdam 2284 bi.. Dunaj 799 05— 802.05, Berlin 1355-1358, Bruselj 793.78 bi.. Budimpešta 991.38—994.38, London 276.28—277.08, Milan 297.25—299.25, Newyork ček 56.74—56 94 Pariz 222.94 bi., Praga 168.32-109.12, Curih 1094.40 —1097.40. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.5 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2281—2287. Berlin 1355 —1358, Budimpešta 991.38—994.38, Curih 1091.10 —1097.40, Dunaj 799.05—802.05, London 276 28— i 277.08, Newyork 56.74-56.94, Pariz 221.94-223.94, ! Praga 168.32-169.12. ; Curih. Belgrad 91250. Pariz 20.345, London 25 2475, Newvork 519.675, Bruselj 72.425, Milan 27.2225, Madrid 57, Amsterdam 208.40, Berlin 123.77, Dunaj 73.05, Stockholm 139.10 Oslo 138.97, Kopenhagen 138.975, Sofija 3.7625. Praga 15.395, Varšava 58.20, Budimpešta 90.00. Atene 6.75, Carigrad 2.465, Bukarešt 3.09, Helsingfors 13.05. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca za državne papirje čvrsta in so tečaji ponovno narasli. Promet je bil znaten, posebno v škodi in v dolarskih papirjih. Med bančnimi papirji je bila zaključena Po Ijobanka po 56, Unionbnnka pa je popustila na 190. Jugobanka je bila zaključena po 78 in 78.50, Praštediona pa brez kupona po 900. Zemaljska je čvr-stejša in je bila zaključena po 139. industrijski papirji so slejkoprej brez interesa in beležijo zaključek le Vevče po 133. Med parop ovnimi družbami je bila zaključena Oceania po 209. Ljubljana. 8% Bler pos. 93.50 bl„ 7% Hier, pos. 83 bi., Celjska 150 den. (brez kup.), Ljublj. kred. 127 den., Praštediona 900 den. (brez kup.). Kred. zavod 170—180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.50 -88.50, agrarji 51 den., vojna škoda ar. 420.40—421 (420). kasa 420—421 (420.50), 3. 420 50—421. 4., 5., 6 420 —42150, 12. 422 25—422.50 (422.25, 423), srečke Rdeč. križa 48 bi., Tobačne srečke 25 bi., 8% Bler. pos. 92.75—93.25 (93), 7% Bler,-pos. 82.75—83 (82.50, 83), 7% pos. Drž. hip. banke 83—83.50 (83.75,83 25), 6% begi obv. 69.50—71. Bančne del-niee: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Kalo-lička 37 d., Poljo 56—57 (56), Kreditna 126—129, Union 190—191 (190), Jugo 78—79 (78. 78.50), Lj. kred. 127 den., Medjunarodna 69.50 den.. Narodna 7800—8000, Obrtna 36 den., Praštediona 900—920 (900). Etno 130 den., Srbska 194 den., Zemaljska i 189.50—145 (139) Industrijske delnice: Nar šum. I 25 den.. Guttmann 140—142. Slaveks 40 den, Sla- I vonija 200 den., Našice 1000 den., Danica 95—96, Pivara Sar. 210 den., Drava 252—262, Šeč"rana Osjek 280—285, Nar. ml 20 den., Osj. ljev. 210— 225, Brod. vag. 00—80, Union 60—SO, Vevče 133— 134 (133), Isis 41—45, Ragusea 360—380. Oceani 209-210 (209), Jadr. plov. 460—520, Trboveljska 332-335. Belgrad. Narodna banka 7750—7850, 7% Inv. pos. 88—89, agrarji 52.50—54, vojna škoda prompt. 420.50—421.50 6% begi. obv. 70.25—70.50, 8% Bler. pos. 93.50, 7% Bler. pos. 83—83.50, 7% pos. Drž. hip. banke 84.50; Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler pos. 82.25—83 Newyork: 8% Bler. pos. 92.50- 93. 7% Bler. pos. 83—83.50, 7% pos. Drž. hip. banke 83—83.50. Dunaj. Podon.-savskn-iadrnn. 88.50. Wiener Bankverein 16 35, Creditansialt 46.60, Escompteg. 259.25, Union 24, Mundus 141, Alpine 20,35, Trboveljska 41.80 Kranj. ind. 43.75, Leykam 3.50, Rima Murany 64.35. Žilni trs Budimpešta je dnnes zopet šla gor in so tečaji za najbližji termin že dosegli 16.50. Pri nas pa je ostal položaj neizpremenjen, ravnotako tudi cene. I V Liubliani so notacre neizpremcnirne Novi Sad. Koruza bič, sr. gar 85—87.50, bač. ladja Donava, Sava, predčasno suha 90—91. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. I Promet: 5 vagonov pšenice, 46 vagonov koruze, 8 vagonov moke. Budimpešta. Tendenca trdna. Promet živahen. Pšenica marec 16.20—16.18, zaklj. 16.26— j 16.29. maj 16.86—16.75, zaklj. 16.63—16.65, rž marec 11-11.01, zaklj. 11—11.01, maj 11.38—11.40, 1 zaklj. 11.36—11.38, koruza maj 12.95—13.05, zaklj. 12.95—12.97, jul. 13.30—13.33, zaklj. 13.26—13.27, tranz. maj 10.30-10.37, zaklj. 10.30—10.32. društvenega zivtieni» Občni zbor pogrebnega društva sv. Jožefa se vrši v četrtek, dne 19. marca ob 17 fx>-poklne na Kongresnem trgu št. 2, veža, desna vrata. — Odlior. Sadjarska podružnica na Viču sporoča, da se vrši tudi danes ob 19 zvečer v šoli sadjarsko predavanje, ki je zlasti važno, ker je n« sporedu: Uničenje sadnih in zelenjadnih škodljivcev. Ljubljana, 11. marca 1931. Danes je v zbornični dvorani ljubljanske univerze nadaljeval g. prol. dr. A. Gosar svoj ciklus o osnovah moderne družabne reforme in predaval o modernem socialnem gospodarstvu. Nekdanje naturalno gospodarstvo, ki je pro-duciralo le na zahtevo in osebno potrebo, se je z razvojem tehnike in industrije nioino spremenilo. /Moderni produkcijski proces je ustvaril mogočne industrije, ki so nujno dovedle do akumulacije kapitala m tako rodile gospodarski kapitalizem. Hkrati s tein razvojem so napredovala prometna sredstva, ki so začela občutno rušiti gospodarsko samostojnost de/el in celo .kontinentov. Promet je življenje socializiral in poleg narodnih gospodarskih problemov se ze javljajo mednarodni. Z vsem tem napredkom pa se je spremenil način življenja. Produkcija ne odgovarja več določenim potrebam, ampak je v glavnem za neznan trg in neznane odjemalce. To dejstvo pa je privedlo do tega, da se je gospodarjenje ločilo od produkcije, ki je postala le še sredstvo za pridobivanje, dočim je zadovoljevanje resničnih potreb postalo posredni smoter produkcije. — Zasebno gospodarstvo je zgubilo svojo samostoinost. Današnja pridobitna gospodarstva so v medsebojni odvisnosti in odtod izvirajo ponudba, povpraševanje, mezda, obresti itd. Vsporedno s tem so se pojavili narodno gospodarski in družabni problemi. Prehod od nabiralnega k menjalnemu gospodarstvu se ni izvršil povsod v isti meri in ponekod še danes, zlasti na kmetih, vladajo čisti principi nabiralnega gospodarstva. Isto srečavamo pri mali obrti in poklicih, ki so že po naravi vezani na osebna naročila. Vendar vse to ne spremeni razmer, kajti še obstoječe naturalno gospodarstvo ni- ma na moderno socialno gospodarstvo nobenega vpliva. Menjalno gospodarstvo pa moremo presojati z različnih vidikov. Najprej ločimo med zasebnim gospodarstvom in njegovimi cilji ter med narodnim gospodarstvom in njegovimi cilji. Vendar pravega narodnega gospodarstva nikjer ni, zakaj poleg zasebnega gospodarstva poznamo le še komunalno, ki se pa vrsi v glavnem po istih vidikih kot zasebno. Pač pa opazaino narodno gosjiodarsko politiko, ki skusa vplivati na tok gospodarskega življenja (carine, tarife itd.). Ta politika pa je brez pomena, ce se njenih odredb zasebno gospodarstvo ne drzi. Odredbe gosp. politike torej se niso gospodarjenje. Seveda se moramo zavedati, da se nam vsak gospodarski pojav pokaže v različni luči, če ga gleuamo enkrat z zasebnega in drugič z narodno gospodarskega vidika. Jedro menjalnega gosjiodarstva je torej v zasebnem gospodarjenju. Iz tega ravnanja pa izhajajo pojavi, ki niso več zasebnega značaja, kot vprašanje cen, mezd in obresti. Tako bi pri cenah vsak rad čimveč profitiral, vendar pripada končna določitev povpraševanju in ponudbi. Isto je pri delovnih močeh in obrestih, /lo, ki izvira na eni strani od sodobnega gospodarstva, je nekaj po-i srednega, česar nihče noče, a vsak s svojim ravna-; njem (profit!) povzroča. Skušnja uči, da se vsi ti jjojavi ravnajo po gotovem redu: ta red pa je mehanizem, ki drži v menjalnem gosjiodarstvu ravnovesje, kdor je proti, ga tok uniči! Sedanje menjalno gospodarjenje je torej naraven in nujen plod zasebnega gospodarjenja. Sicer J posamezniki to lahko izrabljajo, a brez sodelovanja ljudskih množic (konzument) se ta red ne bi , mogel uveljaviti. Sistem je možen torej le s prostovoljnim sodelovanjem ljudi. Sport Junijorske tekme v smuških skokih. V svrho propagande smuskega športa med našo mladino razpisuje smučarski klub Ljubljana junijorske skakalne tekme za prehodni pokal smučarskega kluba Ljubljana. Pokal pride v stalno last dotičnega tekmovalca, ki zmaga dvakrat zaporedoma odnosno trikrat v presledkih. Prva lekma se vrši dne 15. t. m. na skakalnici v Kranjski gori. Pričetek ob 13.30. Startai smejo vsi juniorij od 14. do 18. leta brez ozira na to, če so verificirani ali ne. Pnjavnine ni. Prijave na naslov: Franc Kopriva, i rboveljska preinogokopna družba, Ljubljana, do 14. t. m., odnosno pri vodstvu tekme jiol ure pred startom. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Ob tej priliki se bo vršila tudi skakalna tekma za klubsko prvenstvo, na kar opozarjamo vse klubove člane. Mladinske tekme. Smučarski klub Ljubljana priredi za rateško mladino dne 16. t. m. smučarske tekme na dva odnosno štiri kilometre. Start jc ob 11. Tečaj za smuške učitelje, ki bi se moral vršiti v novembru, a je bil zaradi slabih vremenskih razmer odpovedan, razpisujemo ponovno, in sicer nn Kočo pri sedmerih jezerih, kier prične 19. t. m., in trnja do 4. aprila. Dnevna oskrba znaša 60 Din. V tečaj morç'o prijaviti udeležence vsi klubi, ki so včlanjeni v Zvezi, prijavnine ni. Zaključek prijav je do" 16. t. ni. V slučaju nezadostnih prijav se naravno tečaj ne bo mogel višiti ter bo 17. t ni. v dnevnikih ev. odpovedan. Prijave je nasloviti na Zvezo. Sodniški izpiti za sodnike v skokih se vrše v ponedeljek, dne 16. t. m. ob pol 20 1er morajo klubi kandidate prijaviti Zvozi vsaj do 13. t. m. Neprijavljenim pristop ne bo dovoljen. Sodirškl izpit morejo polagati saaio oni, ki že imajo izpit kot sodniki na daljavo in ki so vsaj 30 let stari. Po izpilili se vrši sein tehničnega odbora JZSZ. Izpiti za zvezne sodnike v skokih se bodo vi šili v Ljubljani dne 16. t. m. ob 20 zvečer v daniski sobi kavarne Emona. Vsi klubi ki bodo podali svoje delegate, morajo to prijaviti zvezi najkasneje do 13 t. m. - .'ZSZ. Maril orska ziniskosporlna podzveza priredi v nedeljo dne 15., III. smuški izlet preko Pohorja v Ribnico na Pohorju, kjer se vrši ogled za postavitev smuške skakalnice. Sestanpk vseh udeležencev v soboto dne 14. III. v koči na Klopnem vrhu, od koder se odide v nedeljo zjutraj pr ko Peska, Plauinke, Jezerskega vrha v Ribnico, kjer bode družaben sestanek vseh ud ležoncev. Povra-tek proti Mariboru, Prevaljam oz. Celju г zadnjim vlakom. Za Veliko noč jo do'oč^n izlet na Peco, odhod iz Maribora do Prevnlj Mežice v soboto popoldne ozir. velikonočno nedibo zjutraj, povrakk na velikonočni ponedeljek zvečer. Ker se s temi izi ti zaključi letošnje zimsko-sporlno aktivno udejstvo-vanje, pričakujemo obilm ga odzival Poizvedovanjm Izgubila so je v nedeljo 8. t. m. zlata zn-pestnn ura na (Kiti med Beethovnovo ul. in Pred Škofijo, ker je izgubljeni predmet drag spomin, so najditelj najlepše naproša, da ga odda proti dobri nagradi v hiši »Pred Škofijo 1, III. nadstropje levo.« INOZEMSKI SPORT. Pričakovanje se ni izpolnilo. V Leipzigu se je vr;ila osma reprezentančna hokej tekma med Netnci in Holandci. Nemci so računali s sigurno zmago. Holandci pa so se uprli z izredno odločnostjo in dosegli na tujih tleli vsega priznanja vreden neodločen izid 2 :2. Nemško časopisje predvsem poudarja slabo ionno svojih igralcev, ki naj bi bila edina vzrok za Ncmce ponižujočega izida. Razumljivo nam postane vse bolj to jadikovanje, če primerjamo lansko z letošnjo reprezentam.no tekmo. L. 1930 namreč so Nenwi v Amsterdamu odpravili Holandce s 7 : 01 Pomladno prvenstveno tekmovanje dunajskih klubov se je že pričelo. ONsk je seveda zelo trpel radi mraza in snega, čeprav tekme niso bile napačne. Strokovnjaki pravijo, da sneg vendar ni prava ovira tekmovania. Prvo kolo poin'adnega prvenstva pa je prineslo seboj tudi nenavadne rezultate. Ranid je z 8:0 dosegel praw rekordno zmago nad F. A. C. Presenetil pa je na vsak način poraz jesenskega prvaka Admire, ki je bila s 5:4 premagana po Vienni. Sele proti koncu tekme je prihajala Admira v silovito premoč, toda bilo je že prepozno. Pomembna je tudi zmaga Avstrije, ki je s 4 : 1 odpravila Wiener Sportklub. Po krivdi avstrijskega reprezentančnega golmana llidena je izgubil \V. A. C. dragoceni 2 točki v borbi z Wackerom. Enakovredna pa je bita bitka Nicholsona s Slovanom, ki je nudil vsekakor upoštevanja vreden odpor. Vendar je z 2 : 1 zmagal Nicholson. Stanje dunajskega prvenstva: 1. Rarud (16 točk); 2. Admira (6); 3. Vienna (14); 4. Au-stria (12); 5. Wacker (II); 6 Nicholson (8): 7. W. A. C. (6); 8. Slovan (6); 9. Wiener Sportklub (6); 10. F. A. C. (5). Na Ogrskem pa |e prvenstveni boj v polnem teku. Vodeča Hungaria je prebolela poraz prejšnie nedelje in dosegla s 3:2 zmaço nad letos zelo usp°šno Sabario. Lanski ogrski prvak Ujpest, ki je letošnio sezono nekako medlo pričel, pnhaia zopet v formo. S 5:3 je odpravil nevarni klub Neinzeti. V Ljubljani poznarho še od gostovanja sem III. okraj, ki je baš v nedeljo dosegel krasen uspeh. Premagal je s 4:0! izvrstno moštvo Bocs-kay, ki odhaja te dni na turnejo v Egipet. Na prvem mestu stoji Hungaria (24 točk). Tej sledijo Ujpest (23), Bocskay (20, III. okraj (19), Ferencvaros (18), Sabaria in Neinzeti (po 14), Ofner (12), Vasas (11), Bastya (10), Pecsbaranya (7), Kisjiest (4). Radio Programi Hadio-UubTianat Četrtek, 12. marca: 12.15 Plošče. (Slovenski dueti — operetna glasba.) — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, poročila, borza. — 17.30 Otroška ura, Manca Komanova. — 18 Silvester Škerl: Rahin-dranat 1 agore v slovenskem prevodu. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Valter liohi-nec: Kako pieobrazuje led zemeljsko površino. — 20 Prenos ljubljanske opere. — 22.30 Cas, poročila, plošče. Petek, 13. marca: 12.15 Plošče (Arije svetov, pevcev — /borovo petje) — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester — 18.30 P. dr. Roman Tominec: Samostani in mistično življenje — 19.00 Dr. Sušnik: Francoščina — 19.30 Najvažnejša čistilna sredstva v gospodinjstvu — Krekova gospodinjska šola — 20.00 Ljubljanski šramel kvartet (dr. Karlin Ivan, dr. Karlin Alirko, Prinčič VI. in Dežela Viktor) igra in Mirko Jelačin poje šlagerje — 21.00 Koncert Radio orkestra — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi program« i Petek, 13. marca: Belgrad: 12.43 Koncert Radio orkestra — 16.00 Plošče — 17.30 Plošče — 20.30 Violina — 21.10 Vokalni koncert — 21.40 Večerni koncert — Zagreb: 12.30 Ploste — 17.00 Prenos glasbe iz kavarne — 20.30 Belgrad (koncert — 22.40 Plesna šola — Budapest: 12 05 Radio kvintet — 17.25 Koncert ciganske glasbe — 19.20 Plošče — 20.30 Koncert o.iernega orkestra nato jazz-orkester Dunaj: 15.25 Popoldanski koncert — 17.30 Mladinska ura — 19.30 Prenos opere — 22.15 Večerni koncert — Milan: 12.15 Pestra glasba — 21.30 Pester koncert: soli in orkester — Praga: ll>05 Balalajke orkester — 20.00 Španska glasba — 20.5!) Beethownov koncert (Brno) — Langenberg: 13 05 Opoldanski koncert — 19.45 Koncert orkestra — Rim: 17.00 Instrumentalni koncert — 20.40 Komedija — 21.35 Simionični koncert — Berlin: 09.00 Zabavna glasba — 21.00 Rumena jopica knieška igra — Katovice: 12.10 Plošče — 17.45 Lahka glasba — 20.15 Simionični koncert Filharmonije — Toulouse: 17.00 Simfonični koncert — 17.45 Kitare — 20.15 Koncert opernega orkestra — 21.00 Koncert — Miihlacker: 11.45 Koncert — 16.30 Zabavni koncert — 20.30 Operni večer — 21.45 »Na ogled , veseloigra — Moravska Ostrava: 16.30 Koncert 13.25 Plošče — 20 50 Beethownov koncert — Leirzisr: 21.10 »Collegium musicum« — 22.20 Plesna glasba — Naše dsjaštvo Akademiki! Vsi akademiki, zlasti novinci so prisrčno vabljeni, da se udeležujejo vsako sredo ob K21 Marijinih kongregacijskih sestankov |iri oo. frančiškanih v samostanski kapelici II. nadstropje. — Drž. razredna foteira Poročilo iz kolektnre Ant. Gole/. Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. XXI. kolo, III. razred. Dne 10. t. m. so bile žrebane sledeče srečko (za ev. tiskarske pomote no odgovarjamo) : 250 000: 74 851 80.000: 20.980 60 000: 77.718 40.000: 46.882 30 0011: 26.617 20.(100 : 30 584 10 000 : 58 828. 18.795 7.0(111: 61.155, 73.814, 97.145 .3090: 2.751, 27.338, 44.316, 87.876. 42.140 1.000 : 8 861, 12.959, 13.271, 20.686, 21.011, 22.194, 24.388, 27.769, 28.100, 80.5!,5, 32.497, 84.301, 34.527, 36. 706, 42.014, 56.273, 56.758, 57.675, 58 053, 58.776, 65 577, 65.979, 67.5(38, 73.952, 78.717, 74.849, 74.994, 92.916, 95.855, 99.026, 23.001, 40.917, 43.028. 59.561, 61.027. Prihodnje žrebanje 4. aprila 1931. Za prve pomladne dneve Za vsako barvo čevljev imamo odgovarjajočo barvo nogavic. Za šport. Vrsta 4625-76 Model, brez katerega v današnjih časih ni mogoče iti na športne prireditve. Okusna perforacija in nizka peta daje temu čeviju poseben športni tip. Za izprehod. Vrsta 2625-10 Zadnji model izrezanega čevlja s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno zapono. - Priljubljen čevelj radi izredno lepe oblike. potrebuje vsaka dama elegantne čevlje z usnjeno peto. Za zimskimi in snežnimi čevlji je prijetno iti na izprehod v čevljih, ki s svojo kombinacijo barv hurmo-nirajo s prirodo. Naši modeli bodo popolnoma zadovoljili Vaš okus. Vrsta 2345-77 Svetli nubuk s temno rjavim boksom je v skladu s prirodnimi barvami pomladi. To je čevelj za dnevne iz-prehode, brez katerega ni mogoče biti. Vrsta 2645-80 Kombiniran čevelj iz temno rjavega boksa ali semiša. Model za dame finega okusa, ki je ponos naše pomladne kolekcije. 124-J MALI OGLASI Vsaka drobna vrclfca 1-SO Din ali vsaka beiedu SO por Na|man|SI op'as t- • S Din. Oglasi nad davct vrstic se računn|o vik, Za odgovor жкатко! Na vpraian|a brez znamke ne odgovar|ainnl II Г I v(.-.■• v.V. s . « Službe Hcejo Iščem službo sluge, skladiščnika ali kaj sličega. Grem tudi k večjemu podjetju ali graščini kot kolar, sem zmožen vseh in boljših del. Naslov ▼ upravi pod št. 2605. Organist, ceciljanec in izvežban občinski tajnik, z mnogoletno prakso, neomadeže-vane preteklosti išče primerno službo. Naslov v upravi lista pod št. 2618. iluzbodobe Šteparico sprejme takoj čevljar Andrej Noč, Slovenski Javornik 3 Pekov, pomočnika mlajšega, kateri bi hotel v bližino nositi kruh -— sprejmem. — Istotam se sprejme pekovski vajenec. Valentin Brežan, Dovje-Mojstrana. Dekle ubožnih staršev, pridno in pošteno, ki ima veselje do gostilne in zna pripro-sto kuhati, se sprejme v gostilno na deželi. - Ponudbe s sliko in zahtevo plače na upravo pod zn. »Poštena« št. 2604. Egal Krojači, šivilje, nešivilje! Pričetek tečaja za zamudnike 16. marca. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. - Kroji po Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastonj. Pišite ponjl Zaslužek Na kaj čakate? Vi ste še vedno nezaposleni! Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk je brezplačen. Vam je li težko napisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložite znamko za odgo- i vor. Zadruga jugoslov. pletača, Osijek. Agilne zastopnice v vseh večjih krajih za prodajo idealno praktičnih, finih — elegantnih in elastičnih damskih nogavic spreimem. Prijetno delo. Stalni zaslužki. Pismene ponudbe na: Triumphalis-Kranj. Stanovanja Stanovanje dvo- ali trisobno, s pritiklinami, v mestu za takoj ali kasneje išče mirna in dobra stranka. Ponudbe z višino najemnine pod »Dvosobno stanovanje« št. 2326 upravi lista. Sobico prijazno in snažno išče akademičarka. Ponudbe pod »Študij« na upravo. Odda se trgovina s špecerijo in železnino na dooro idočem kraju, pripravna ludi za manu-fakturo. Obstoječa nad 60 let. Najemnim» majhna. Naslov v inseratnem oddelku Slovenca p. št. 2625. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr. II Namočena polenovka priznano najboljša — se dobi pri I Buzzolini, Lin-garjeva ulica. Agilne zastopnike za obisk privatnih strank za angleške štofe in razne idoče gospodinjske novi- [ tete se sprejme takoj. — 1 Visoka proviz'ja. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv zaslužek« št. 2645. IE 31 Dediča po v Ameriki umrlem Juriju Blazina, Tomaž in Janez Blazina, stanujoča v Križišču se iščeta. Interesenti naj se oglasijo v pisarni g. dr. Ivo Ben-koviča, odvetnika v Ljubljani, Aleksandrova c. 2. Posestva Hiša z gostilno in mesarijo, pripravna tudi za vsako drugo podjetje, ugodna lega v mestu na Gorenj-slcem, se pod ugodnimi plačil, pogoji takoj ceno proda. Ponudbe na upravo pod »Dober promet«. Hiša z gostilno z vsem hišnim in gostiln inventarjem, vrtovi i. t. d. se da takoj v najem, zelo pripravno še poleg za mesarijo. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2593. ISïïMSI Pianine, orgle harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, Radovljica. Puhasto per|e čisto čobano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria. Pozor, mizarji! Vsakovrsten smrekov, javorjev, bukov, hrastov in drug rezan les imam po ugodnih cenah vedno v zalogi. Drva! Lepa suha bukova drva (polena). Suha hrastova drva (krajniki in odpadki , od parketa). Suha smre-I kova drva (krajniki in : žamanje) nudim po nizki ceni v meterski dolžini j ali na kratko razžagano. Dostavljeno na dom. PAVEL BOZNAR, lesna trgovina, Polhov gradeč. Semenski oves češki, in vsa druga poljska in vrtna semena nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5 Kolodv. restavracija s tujskimi sobami in vsemi pritiklinami, v večjem industrij, kraju, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2583. Begonije Gloksinije Montbrecije Iris Amaryllis Cana indica Anemone Tuberoze Dalije dobite pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetslta cesta 5. Gomolji so nam i pravkar dospeli. Pridite, dokler imamo popolno zalogo. Cenik brezplačno na zahtevo. Obrt »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. j^enitno motu) nafbolîSih mlinov nudi najceneje veletrgovina lita in mlevskib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA ResHeve eeeta 24. » Izpadanje las bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljai in srbež izgineta, če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. Tovorni avto dobro ohranjen, najmanje 2 tonski, dolžina platoja 4 m. Ponudbe z natančnim opisom in najnižio ceno i poslati pod »Tovorni auto , 91« na podruž. Slovenca ' v Mariboru. Vsakovrstno Hnwpre po naivišiih cenah ĆERNE. luvelir Liubhana. Wolfove ulica št 3 Sprememba posestva! Hišo nn Mestnem trgu št 11, last trgovca g. Urana, je kupil trgovec g. Ciçlit. Naznanjava cenj. občinstvu, da sva prevzela staro gostilno „Pod Ska/co" It/er bova točila samo oristnn štaierska doltm-ska i n dalmatinska vina. Vabiva cen/, občinstvo na dobro kapljico. Sprejemava stalne abonente na dobro hrano. Za obilen obisk se priporočata Milka in Anton Pernat, gostilničarja. MEDNARODNI VÏIESEJEM » PM0S 22.-29. marca 1931 Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25%, Cehoslovaška 33%, Avstrija 25% Pojasnila in legitimacije daje: Cehoslovaški konzulat, Ljubljana Aloma Сотрапц, Lfllbliana, Aleksandrova 2 ,4 Uprava trsnice tvrdke Clotar Bouvier, _vinogradniško veleposestvo, Gornja Radgona ima za letošnjo saditev samo omejeno število prvovrstnih cepljenk Beli Burgundec, Muškatni Silvanec, Biser iz Csabe, Muš-katni Otonel, Laški rizling in Frohlich Silvanec na najboljših podlagah, za oddati. Seznam cepljenk kakor tudi plačilni in dobavni pogoji so na zahtevo brezplačno na razpolago. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod Edmund Krivic gozdar v Ptuju v sredo, dne 11. t. m. po kratki, mučni bolezni za vedno zatisnil oči. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Ljutomerska 18. Maša zadušnica se bode brala v ponedeljek, dne 16. t. m. v minoritski cerkvi v Ptuju. Ptuj, dne 11. marca 1931. Franja Krivic, soproga; Edmund in Vladimir, sinova v imenu vseh sorodnikov. i ca-r * — 2 'Sv o n o to o. c. js —' d «C o ■ ©co e ^Oo Г" =a c/jon 2; O- & Sv . : sï'/j S*- i i< a ^c W 3 > (/> ' 4 * -S N — si г » > л. a ~ — il3' 1 À ■i s -S ^ S— a a 14 — 5 I Š8.S 5г - — «05 5 i s a« » _ - »a a 12 S Earl Derr Biggers: • to X — ar.çî = — © -j ~ 7? л d"?! — N * г to « > « ^ N > . to a I = £3 C3 « • — sk in ÏÏN > to g 7n 0 i OS I KUaičeva papiga Mlad mož, na oči najbrž prodajalec, jc prisede I h Kitajcu ter slastno použivai svoj skromni prigrizel . Chan je poskusil pogovor z vljudnim začetkom o sir.ti • kornici, ki je stala na mizi. Oprostite, prosim, naglici tujca, je nadaljeval. »Tri ure imam časa sprehajati se po vlažnih, a zanimivih ulicah vašega mesta. Povejte mi ljubeznivo, kaj si naj ogledam.« Hm. sam ne vem prav*« je odgovoril t>ni zamišljeno. Veliko se ne bo dalo početi. Kriško danes 111 več to kar je bilo včasih. Nekdanja plesišča so danes garaže ali prodajalne. Pa, čakajte — nocoj praznuje kitajska četrt Silvestrov večer. Ampak,« se je zasmejal, vam tega skoraj ni treba razlagati." Chan je pokimal. Da., tla, dvanajsti februar! Silvester! Kmalu nato je stal v nestrpnem pričakovanju in žareči h oči na cesti. Mislil je na zaspane ulice v Ho-noluluju, kjer se vsakomur že ob šestih mudi domov. Kako drugače je tukaj! Približal se mu je šofer avtobusa ter mu ponujal svoje nasvete tudi glede kitajske četrti. .»Pokažem vam stare bežni ce opija in druge znamenitosti,« je kvasil, pa se je naglo izgubil in pozabil svoje izmišljene krasote, ko si je natančneje ogledal Ćhana. Kmalu po osmih je zapustil detektiv s Hawaj-skega otočja razsvetljeno Union Square, stopal po temnejšem koncu Post Streeta in prišel na veliko Avenijo. Nekdo mu je povedal, naj se drži na levo; tako je korakal dalje. Skoraj je bil med trgovinami s ceneno orijentalsko robo, na prodaj običajnemu 10 j tujskemu okusu. 1'oepešil je korak. Šel je mimo cer-: k ve vrh griča ter stopil v kitajsko mesto. Ozračje je dihalo predpust. Pročelje vsake kitajske hiše, okrašeno s stotinami žarečih lučk. je v rumenem sijaju migotalo v megleni mrak. Po ozkih ulicah se je prerivala množica — radovednih belcev, čednih, mladih kitajskih fantov v dijaški noši zraven mižavih deklet v najlepših prazniških oblekah, starejših Kitajcev, drsajočih v klobučevinastili copatah, — vsakdo se radujoč pomirjujoče zavesti, da so plačani njegovi dolgovi, njegov dom očiščen in osnažen ter tla se sedaj pričenja upanja polno novo leto. Na Washington Streetu je Chan zavil navkreber. Od daleč se je svetilo mogočno poslopje, štiri sijajna, bleščeča razsvetljena nadstropja. Zlate črke nad vrati so naznanjale, da je ta hiša last Chanove družine. Prišlec je za hip obstal, poln rodovinskega ponosa. Potem je prekoračil skoraj prazni Irg Waverly. Od svetlookega dečka svojega plemena je kupil kitajski časopis ter stopal, venomer prebirajoč slabo razsvetljene hišne številke nad temnimi vežnimi vrati. Končno je našel iskano številko ter se povzpel po temnih stopnicah. Obstal je v nadstropju, kjer so bili privezani rdeči papirnati trakovi in na njih natiskana zlata znamenja, da bi odganjali zle duhove. Krepko je potrkal na vrata. Nekdo jih je odprl in iz sija vežne luči se je prikazala postava slokega Kitajca z redko sivo brado v ohlapnem, iz čme svile vezenem jopiču. Molče sta se ogledovala. Potem se je Charlie nasmehnil. »Dober večer, dični Chan Kee Limk je pozdravil v čisti kantonščini. »Ne poznaš li svojega nevrednega bratranca z otočja?« Ozke oči nagovorjenega so se zasvetile. »Na prvi pogled ne.« je priznal. »Kajti bližaš se v tuji obleki in s pestjo si potrkal na moja vrata, kakor delajo sirovi beli vragi. Sedaj pa si mi tisočkrat dobrodošel. Raci stopiti v mojo ničvredno hišo!« S smehljajem na licu je vstopil obiskovalec. Soba je bila vse prej kakor nič vredna. Krasili so jo čudoviti svileni zaslori; bogato izrezljano pohištvo je bilo izdelano iz dragocenega lesa. Prelepe cvetlice so cvele preti skrinjo prednikov in povsod so se belile bele kitajske lilije kakor dehteči simboli prebu-jajocega se leta. Na kaminu je glasno tiktakala ameriška budilka poleg micnega Buddhovega kipca iz nigpovega lesa. »Prosim, sedi v ta siromašni stol!« je povabil Kee Lim. »Prihajaš nepričakovano kakor avgustov dež. Ampak srečen sem, da te vidim.« Plosknil je z rokama in vstopila je ženska. »Moja žena Chan Sou,« jo je predstavil. «Prinesi našemu presvetlemu gostu riževih kolačev in vina iz rose rož!« Sam je sedel Charliju nasproti in zrl vanj čez mizo, katero je krasilo sveže mandeljnovo cvetje. »Nihče ni vedel, da si tu,« je obžalovaje ugotovil. Chan je skomignil. »Ne. Je bolje tako. Prišel sem po svojih opravkih.« Keeju Limu so se obrvi namrščile. »Da, cul sem o tvojih opravkih.« Kriminalist je bil neprijetno zadet. »Jih ne odobravaš?« »To bi bilo preveč rečeno. Toda tvojih nakan ne razumem prav dobro. Ta tuja, vražja policija — kaj ima Kitajec z njo opraviti?« Charlie se je zarežal. »Včasih, spoštovani bratranec, tudi jaz sam sebe ne razumem prav dobro.« Za Jugoslovansko tiskarno « Llubljanl: Karel Cet. Izdaiatelj: Ivan Kakovee. Urednik: Prane Rremžar,