174. številka. Ljubljana, v torek 31. julija. XXI. leto, 1888. Izhaia vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t. r o - o p e r s k e d e ž e'l e za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jed«n mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta B gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meneč, po 30 kr za četrt. leta. — Zu tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristoptie pet it-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravnifitvo je v Gospodskih ulicah 3t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za L j u bij an ske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld — kr. „ pol leta........6 ,. 50 „ „ četrt leta........3 , 30 ,, „ jeden mesec.......I „ JO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... ... 15 gld. — ki. „ pol leta........8 ,, — „ n Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ 94F~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h krutu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UprnvnfJitvo t,Stov. Narodu**. \ Ljubljani 30. julija. Kdor si ponižno svojo slovensko dušo, ki bi časih vzlic dobrotam, podarjenim nam po Taarle-jevi vladi, rada skrivoma malo pojokala, pomiriti skuša, tolaži sebe in druge s tem, da naglasa, koliko smo dosegli na pravosodja polji in pri sodiščih, kjer se je še pred malo leti preganjala najskromnejša ulo-gica, če je bila pisana v slovenščini. Resnica je ! Na tem polji se je mnogo doseglo, in če bi gospod Julij Ledenik, ki je nekdaj strahoval okrajno sodišče v Ljubljani, sedaj pregledal akte samo pri Ljubljanskih sodiščih, bali bi se za njegovo zdravje, in za živce njegovega telesa! Smelo trdimo, da slovenski pisane uloge izpodrivajo nemške in da je posebno na Kranjskem obilo sodišč, kjer so nemški pisane uloge tako redke, kakor so bile v tistih časih, ko vitez Waser še ni sovražil slovenskih lingvistov, redke slovenske uloge. Gotovo je, da se pri slovenskih sodiščih od leta do leta z geometrično pro- gresijo množe slovenski pisane uloge, in ž njimi tudi slovenski odloki, slovenske razsodbe. Živ dokaz je to, da zahtevanje po slovenskem uiadovanji pri sodiščih ni izviralo iz prenapetosti nekaterih narodnih „kričačev", kakor se je v nemškem taboru tako rado trdilo, temveč iz gole in žive potrebe. Pri tem uradovanji pospešila se je hitrost in varnost pravosodja, in zaupanje v sodnikovo pravicoljubje se je mej priprostim narodom ojačilo in utrdilo! Pri vsem tem pa radi pri poznamo, tla je jezik, ki naj vlada pri sodiščih, več ali manj zunanjost; samo sredstvo je, če tudi ravno tako potrebno sred stvo, kakor je potrebno dleto kiparju, ki naj iz mrzlega kamna ustvari krasno podobo. Kakor mora kipar s slabim dletom obupati nad svojim izdelkom, isto tako smo Slovenci večkrat obupavai nad izdelki nemške justice. Sedaj napočili so v tem oziru boljši časi, ali nastala nam je glede pravosodja tudi dolžnost, da se ne obešamo saino na zunanjosti, le na formalnosti, temveč da pospešimo vse tisto, kar bi povišalo kvaliteto naše justice. Mi zahtevamo, da naj tam, kjer se deli kruh pravice, done glasi našeg:* domačega jezika, ali zahtevati pa moramo tudi, da so v slovenščini razglašene razsodbe in odloki dobri, in da se z njih odsvita pravi in čisti duh-zakona. Le tista razsodba v življenji kaj velja, ki ie pravična, ki ustreza predpisom zakona! Tajiti se ne da, da je s slovenskim urado-vanjem nastala nevarnost za kvaliteto našega pravosodja. Človeška narava podvržena je zmoti in za-tegadel je modri zakon določi i. da se pravica ne sme opreti na izrek jednega samega sodnika, in določil je tudi, da sme propadla stranka vsklicati se na višje sodišče, ki ima z isto vestnostjo, kakor je to storil prvi sodnik, predložene mu akte pretehtati in presoditi do zadnje pičice. Neobhodno je torej potrebno, da tudi višji sodnik ume jezik, v katerem so spisani akti, v presojo mu predloženi. Če se pa inora višji sodnik opirati samo na pritožbe, potem je jasno, da njegova sodba ne daje tistega poroštva, koje sme občinstvo, za svojo pravico se boreč, zahtevati. Na drugo stran, se pa pravda tudi zavleče, ker se morajo najprej napraviti za višjega sodnika prevodi, ki dostikrat ne zadostujejo, posebno tedHJ ne, če naj se prelome zapisniki o zaslišanji prič, kjer ima vsaka beseda časih svoj poseben pomen. Na tem mestu nam je poudarjati, kaki slabi nasledki morajo za pravosodje po Slovenskem nastati, če se bode tudi v prihodnje tako malo pazilo na to, ume li novo imenovani nadsodnijski Rvetnik jezik slovenski, ali ne. Oglejmo si vender razmere, ki vladajo pri nadsodiŠČih in pri najvišem kasacij-skem dvoru! Pri Graškem nadsodišči sta satno dva svetnika (Ledenik in Zupančič), ki sta našega jezika zmožna v govorici in pisavi. Dobila bi se morda še dva druga, ki slovenščino za silo lomita, potem pa je Število dopolnjeuo. Vitez Waser, ki ima celo nad-sodišče v rokah, ki ima vse voditi in pregledati, pa ne ume niti besedice slovenske. Pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaji so ravno iste razmere. Dvorni svetnik Napret piše in govori slovenski, ume še dvorni svetnik Schmttt nekaj be sed, potem pa je tudi dognano število. Mi nečemo trditi, da je nevarnost za naše pravosodje že sedaj velika, mi samo trdimo, da preti nevarnost, in da ta nevarnost od dneva do dneva večja postaja. To pa se drugače odstraniti ne bode dalo, kakor s tem, da se pri nadsodiŠČih v Trstu in Gradci strogo pazi na to, da je vsaj treljina (Če že ne polovica) vseh svetnikov v govorici in pisavi zmožna slovenskega jezika. Samo ponižno je, če dalje zahtevamo, da naj so pri najvišjem sodnem dvoru vsaj Štirje dvorni svetniki, ki slovenščine ne bodo samo za silo lomili. Na tem polji bodo morali n»ši državni poslanci zastaviti vse svoje moči, da se prej ko mogoče v zgorejšnjem zmislu prestrojijo nadso-dišča, pri kojih je znanje slovenščine vsaj tako potrebno kot pri okrajnih sodiščih. Zastavili pa bodo te moči toliko lažje, ker bodo pri ',em naše poslance obdajale simpatije slovenskega naroda in vsacega razumnika, ki hoče, da bi se v pravosodji odstranili vsi poskusi, ter na njihovo mesto z Železno roko postavili: gotovost in varnost! —r.— Iz življenja kralja Milana. (Daljo in konec.) Naslednji dogodek vršil se je vpričo več sto ljudij. Dne G. marca 1882 bil je Milan jako svečano kraljem proglašen. Na dvoru bil je slavnostni LISTEK. Slike kazaške. Kozak Volod v „maduu. Češki napisal E. Jelinek; poslovenil Pod vi d OV B ki. i Konec.) Po nekoliko dneh so odvedli Voloda v guber-nijsko mesto, kjer ga je »sodil" poseben sod. Toda tudi tam ni zmenil svoje izjave, prisezaje, da ne more reči, kje je bil to noč. Ti, ki so ga poznali, so rekli, da so lasje Volodovi črni kakor oglje v jednem tednu osiveli. Akopram je bil Volod le na sumnji (ki je bila se ve zelo podpirana po nerazumljivem molčanji okolnosti, katera bi ga bila morda trenotkoma pred vsem svetom rešila), obsojen je bil na podlagi uporljivega molka in vsled izjave Fedora Koustan-tinoviča „katoržnym robotam na tipati Uralu" — na deset let. Volod pa ni ničesar učinil, da bi sumnje zvalil 8 Bebe. Vsakdo ga je sicer miloval, marsikdo je majal z glavo, ali nihče ni mogel njegove nedolž- nosti dokazati. In tako se je zgodilo, da so ga res odvedli na Ural. Minolo je nekoliko let in že o prvih praznikih se ni kdo ni več spomnil reveža. Na njegovo mesto je prišel ini Kazak in tudi sicer se je marsikaj spremenilo. Pomislite si, Fedor Konstantinovič je bil radi svoje osobite zmožnosti imenovan svetnikom in vrhu tega je bil kot izboren činovnik s posebuo plačo premeščen v poljsko kraljestvo blizu Varšave. Tamkaj so tedaj potrebovali „dobrih" činovnikov, a to veste, da je za dobre činovnike, tako ndobreu, kakeršen je bil Fed.Konstantinovič, povsod velika stiska. Ali temu Fedoru Konstantiuoviču sreča ni bila ptav mila. Pri „kroni" ni niti celi dve leti služil in že so poslali o njem poročila v Varšavo, da dela vsakovrstne nerodnosti« To se je dolgo vleklo, a konečno je vender počilo. Prišla je komisija, potrdila iznever-jenje veče vsote denarja in ker tedaj ni bilo Voloda pri roči, ostala je sumnja na Fedoiji Konstantino-viči. Glej! Tudi Fedor Konstantinovič se je pojavil pred zeleno mizo in tudi njega je „sodila poseben sod. Popisali so mnogo pol papirja, dokler ni konečno z žalostjo priznal svoje krivile, uvidevši, da ni rešitve. Ondaj se je spomnil nekakov dober člo- vek Kazaka medlečega ob podnožji Urala ter ie napotil sod, da bi to tajnovito stvar zopet vzeli v pretres. Umni sodnik, preiskavši dobro akte tikajoče se nedostatka osem tisoč rublje v pred nekoliko leti in primerjajo s tem nove okolnosti, udaril je duhapolno na Fedora Konstantinoviča. Malomiselno in breznadejno priznal je ta, da je onih 8000 rub-Ijev on izneveril in da je ondaj dal Volodu nekoliko rubljev le zategadel kot poboljšek, da bi to noč sprovel izven uradnega poslopja. Vedel je, da je Volod nekam rad hodil in da je to mesto skrbno tajil . . . Bila je to nekaka tajna ljubezen, o katerej nihče ni smel izvedeti. Ta dogodek prouzroči] je v sodu nemalo raz-nurjenost. Ruski sodnik v Varšavi, uzoren uradnik, potegnil se je za nesrečnega Kazaka zelo odločno. Brzojavne žice mej Varšavo , Kijevom in Uralom naznanile in razglasile so v neobično kratkem času nedolžnost Volodovo. Toda bilo je že pozno. Kozak potrt na telesu, obupan v svojih tožbah in nadejali, vrnil se je v prav slabem stanji v milo Kazačino. Kdor ga je poznal popreje in videl sedaj — ni ga poznal ! Kazak vesel, zgovoren, uren in dovtipen premeni! bauket. h kateremu so bili povabljeni ministri, generali, poslanci, mestni zastop BHigraiski in vnanje deputacije. Šampanjec tekel je kar curkoma iu poviševal gosrov veselje. Pozno v noč trajalo je popivanje. Zora se je že bližala, ko zgrabi GaraSanin polno Čašo, se proti kralju op -teče in s teškim jezikom jeclja besede, katerih bi trezen gotovo ne bil govoril, rekoč: „Gospodar! Ti znaš, jaz sem bil Tvoj sovrag na življenje in smrt. Gojil sem samo misel, kako Te uničiti. K sreči tega nesem dosegel. Ti, gospodar pa tudi znaš da od danes naprej nemaš zvestejšega prijatelja od mene. Ljubim Te sedaj bolj nego sem Te prej sovražil in s tem je veliko povedanega. „Prisezam na čast svojo!" Krali trčil je z Garašaninom in dejal: „ Jaz vse vem, piijatelj!" Nobeden izraej sedaj živečih vladarjev ni pre stal toliko atentatov, kakor Milan. Imel pa je čudovito srečo, da Be je na atentate takorekoč navadil in da navadno pravi: Revolverjev se ne bojim, ker je strel preveč negotov; z bombami je isto tako. Opasneji bi bil napad z bodalcera, a jaz imam dovolj poguma in moči, da bi sunek prestregel. Napada s čašo čaja varuje me usoda Blaznavčeva. Pozneje skušal je Milan, bolj tesno okleniti se Turčije, skušal je to [troti volji naroda srbskega. Dne 24. aprila 1874 potoval je v Carigrad, a sultan mu ni dovolil avdijence, za katero je bil prosil. L 1875. buknil je ustanek v Hercegovini. Ves narod srbski, skupščina in ministri, vsi so zahtevali, da se naj ustanek krepko podpira. Dne 4. oktobra imela je skleuiti skupščina, kako ima Srbija postopati v tem vprašanji. Pred otvoritvijo prišel je Milan nepričakovan v zbornico, spremljan samo po svojem adjutantu. Ministri, boječ se kacega uepre mišljenega koraka, zadrževali so ga, da ni mogel v zbornico in prišlo je do ostrih besed. Naposled stopil je v zbornico, ministri pa za njim. Poslanci ustali so s sedežev, vse je bilo tiho. Knez stopil je na preBtol in dejal: „Ministri so mi včeraj dali svojo ostavko in jaz sem jo vsprejel." Splošno presenečenje! Ministri so vsled tega korporativno ostavili dvorano. Milan pa je na to imel govor, v katerem je vprašal, hoče li skupščina vojno? Jednoglasno se mu je odgovorilo: „da!" Knez pa je izjavit, da je on proti vojni in ostavil je skupščino. Drugi dan poklical je vse v konak in dal glasovati vnovič. Za vojno bilo je samo 12 poslancev. Milan odpustil je poslance, potem pa se usedel in s svinčnikom na košček papirja zapisal: »Ljubi Kaljevi«'-! Imenujem Vas predsednikom ministerstva ! To je bil prvi korak k uničenju ustave, za tem jih je prišla cela vrsta drugih. Politični razgled. Vol iii u jo dežele. V Ljubljani 31. julija. Staročeški listi se sedaj bavijo z vprašanjem ali bi ne bilo umestno, da bi se sestavil skupen program za vno drJBai noKOorsko rteNiiico. Večino listov misli, da bi se dalo sporazumeti o takem programu. Čehi bi podpirali nemške konservativce v šolskem vprašanji, žuto bi pa nemški kon- se je v človeka mrkega videza, plahih očij, polnega trpkosti na posinelih ustnah iu uezaupuosti v očeh. Vesele iskre Žarnih očij, pevke in mile nasmeške — vse to je pokojial v srebrnih rudnikih Uralovih in žalil s toki tihih solz. Dobil pa je na priporočilo dobrih ljudij od carja ,batuškef 22 ko-pejk miloščine na dan — ali to niso več udi pravi žarki, ki človeško življenie ogrevajo iu ožarjajo. Vrnil se je Volod v svoje domače kraje, ogledal si jih, ali v njih ni našel ničesar razveu strohnele ostanke. Takoj prvo noč po svojem povratku šel je k uekemu poslopju, potrkal tam na okence, kakor ie delal, pred no so ga odvedli na Ural, ali ta pot so ga napadli le ljuti psi Le jeden pes ga je še poznal, motal se mu pod nogami, mahal z repom in mu lizal roko. Toda okence Be ni odprlo. Volod je šel torej za mesto na kraj, kjer zvezde padajo. Za nizkim zidom bilo je polno, prav polno kupov — mogilek, a v jeduem kotičku koča gro-barjeva. Potrkal je na okno grobarja. Tu se je okno odprlo. „Kaj hočeš V" uzove se Btarčev glas. „Imaš-li tu Pryso . . .u reče Volod. rImaiu . . . toda prah in pepel je že . . . dali servativei podpirali druge desničarje v druzih vprašanjih, pred vsem narodnostnih zadevah. Nasprotje mej Staro in »I Iml <►<•<■ li i se je zadnii čas zopet močno poostrilo. Sedaj |e izpraznjen državnozborski maudat kmetskih občin Mlado-boleslavskih. „Politik" pri tej priliki priporoča vo-lilcem, da se naj ne dajo zavesti, da bi volili kakega tacega državnika, kakor je dr. Gregr, volijo naj rajši tacega diplomata, kakor je dr. Rieger. Vse pa kaže, da bodo pri dopolnilni volitvi najbrž zmagali Mladočehi. Mnogo bode jim pomagalo, da bode v kratkem v Turnavu, torej v Mladoboleslavskem okraji zborovanje centralnega društva čeških učiteljev. Učitelji pa neso naklonjeni Staročenom, ker se občno misli, da bodo Rieger in tovariši podpirali kneza Liechtensteina v šolskem vprašanji. Zborovanje bode vsekako imelo tudi nekaj upliva na volitve. Vojno minister* 11 o pripravlja baje neko novo instrukcijo za pouk madjarščine na vojaških šolah na Ogerskem. V poslednjem zasedanji so se Madjari pritoževali, da ne v vojaških šolah premalo goji madjarščina. Sedaj pa hoče vojno ministerstvo ustreči jih željam in hoče posebno gledati, da se tudi Nemadjari v vojaških šolah na Ogerskem prisvoje korenito znanje madjarščine. Nam se pač ne zdi prav opravičeno, da bi vojaške šole služile ma-djarizaciji, vsaj tudi za to ni uobenega uzroka, ko vender madjarščina ui poveljstveni jezik. To bi bil le prvi korak, da Ogri dobe svojo vojsko, kar že dolgo žele, kar bi pa gotovo ne bilo v korist državi. V nasipe države. Ker se je izjavila Mrliška sinoda, da ni kompetentna, odločevati o ločitvi kraljevega zakona, je kralj sedaj uložil prošnjo za ločitev pri konsistoriji. Brzojav je že nam poročil smrt ruskega generala Drentelna. Pokojnika je jako čislal pokojni car Aleksander II. io ravno tako tudi Aleksander III. Opravljal je razne visoke službe. Nekaj časa bil je tudi načelnik znanega tretjega oddelka. Kmalu so pa spoznali, da je sicer jako sposoben general, a za policijskega načelnika ni sposoben. Poslali so ga za gubernatorja v Kijev. Drentelen si je pridobil velike zasluge za preorganizacijo vojske ruske. O njegovih delih na bojiščih pa ni toliko znano, ker v vojnah ni imel prilike odlikovati se. V poslednji vojni s Turčijo je pa večkrat mnogo koristi! s svetom svojim. Vodil je vse priprave za prehod Dunava. Njegovi bistroumnosti se je zahvaliti, da je ruska vojska razmerno z majhnimi zgubami prekoračila mogočni Dunav. Njegova smrt je pa tudi pomenljiva za Avstrijo zaradi tega, ker se je splošno mislilo, da bode Drentelen poveljeval vojski, ki bode ope-rovala proti Avstriji, dočini bode general Gurko imel glavno poveljstvo vojsk, ki bodo operovale proti Nemčiji, če bi prišlo do vojne. Njegov naslednik bode general Komarov. V Parizu je nastal štrajk prstnih delavcev, ki napravlja že veliko skrb francosko j vladi. Več delavcev je ustavilo delo zahtevajoč povišanje plače. Bili so že boji mej jtolieijo in štrajkovci. Jeden policist in več delavcev je bilo ranjenih. Več tujih, belgijskih in italijanskih delavcev so že iztirali. Angleška kraljica je bila kaj hladno vspte-jela geuerala VVinterfelda, ki je bil poslan v London, da kraljici oficijalno naznani nastop cesarja Viljema II. Nemški oticijozi sedaj stvar tako zasuka vajo, da je agleška kraljica že po navadi kaj malobesedna. Sploh se angleški dvorni in vladni krogi kaj hladno in zdrži j ivo obnašajo. Vsekako se kaže, da novi nemški cesar v Angliji ni priljubljen. Italijanska vlada naznanila je velevlastim, da si je definitivno prisvojila Masavo. To je storila zaradi tega, da se tuji trgovci, Francozi in Grki, ne bodo več mogli braniti plačevati davka. Mej konservativci in narodnimi li beralci na UVeniMkem nastal je razpor. Jako dvomljivo je, da bi podpirali drug druzega pri prihodnjih vo- so mi jo kmalu potem, ko so Voloda na Ural odvedli.u In okence se je zopet zaprlo. Videli pu so Kazaki in Kazačke o solčnem izhodu hiteč v mesto, da je na grobišči klečal ne-kov zamišljen mož. In tako torej živi in ne živi naš Volod". Griček je umolknil. Mej tem sta nama obema cigareti dogoreli. Prej, nego sva si zapalila novi, ogovoril sem Gricka še jedenkrat. n Ali povej, čemu ni Volod govoril pred sodom, kje je bil tisto noč ?" „Ej, seveda", odgovoril je s trpkim nasmehom Griček, nVolodu to očitajo, da ni govoril . . ., a bil je takov Kazak . . . Moj Bog . . . devojka je bila iz mesta in je imela hudega očeta, kateri je svoje j hčeri iskal ne prostega Kazaka iz urada, marveč Bog \e koga. To je tekla Volodu, a to je vedel, da bi hudi oče svojo hčer okrutno tepel in paoval, ako bi bil 'zvedel, da Volodu okence odpira in Ka zaka ljubi. Raje je torej molčal, žrtvoval sebe samega in šel na Ural. In kdo ve, če je boljše napravil V Sam Bog ve, kaj bi bil ta hudi otec izmislil na Voloda in svojo hčer, da bi za vselej raz- litvah v deželni zbor pruski. Orkijozai listi pa tudi napadajo konservativce, kar dokazuje, da Bismarck ni več zadovoljen ž njimi. Ko je nastopil cesar Viljem II., ki je znan po konservativnem mišljenji, začeli so konservativci glave nositi po konci, to pa ni prav Bismarcku, ki ne mara, da bi kaka stranka delala drugačno politiko, nego on želi. Po poročilih iz Teherana, ao se spuntali Tur-komani v perzijskoj provinciji Asterebad in prete mestu Asterebad. Več vasij so že oropali in mnogo ljudij pomorili. Prebivalei Asterebadski so se obrnili na šaha in Koransanskega guvernerja za pomoč, ker vojaki, ki so v Asterebadu ne morejo zatreti sami ustanka Dopisi. 'A Rakeka 29. julija. (Cesarska in šolska slavnost.) Dne 25. julija t. 1. bila je na Rakeku v proslavo štiridesetletnice slavnega vladanja presvetlega cesarja jako lepa slavnost združena s šolsko slavnostjo, sklepom šole in s Sol. veselico. Napravila se je v trajni spomin mladini primerno velika šolska zastava od belega daraasta s podobama Matere Božje čistega spočetja in sv. Alojzija. Na modrem traku je napis s zlatimi črkami : „V spomin 40 letne vlade Fran Josipa 1. 1888." Na rudečem pa: ,Bog obrani rod Habsburški". Križ na zastavi je pozlačen v ognji. Stane z vsem skup okolu 100 gld. Malo pred 9 uro poda se iz šole vsa mladež s svojim učiteljstvom z zavito zastavo k blagoBlovljeoju. Topiči so pokali, cesarske in narodne zastave so vihrale — lep dan je bil. G. dekan Cerkniški blagoslovi najprvo zastavo, potem bilo je zabijanje žrebljev in nato govoril je preč. goap. tako ganljivo, da so se marsikateremu solze utrinjale. Kumica zastavi bila je blagorodna gospa Engel-hilda Lavrič, katerej je napredek in blagor šolstva vedno na srci, ona je vedno, posebno pa v tacih prilikah zelo radodarna; kajti darovala je za napravo zastave 25 gld., kupila 150 knjižic : „Naš cesar 1848—1888." v spomin cesarske slavnosti, potem je dala šolskemu voditelju za nakup šolskega blaga revnim šolarjem 20 gld. in veselici šolski je poslala še nekaj v denarjih, nekaj „potice" in vina. Bog jej povrni stotero. Po blago8lovlienji bila je sv. maša, katero je služil gosp. Fr. Kunstelj z asistenco. Po sv. maši odpeli so otroci še zahvalno in naposled cesarsko pesen. Po tem blagoslovil je g. dekan pred cerkvijo orodje tukajšnje prostovoljne požarne hrambe. Ognjegasci stali so v paradi za brizgalnico, spredaj pa stotnik g. E. Hi en g in namestnik njegov g. Mod ic. Po blagoslovu stopi g dekan na vzvišen prostor, ter govori jako dobro o krščanski ljubezni, lepi nalogi in dolžnosti požarnih branih. Napotimo se dalje proti šoli in dospevši do drevoreda]spomladi po šol. mladeži zasajenega v spomin cesarske slavnosti, obstojimo tu, predsednik krajuega šolskega sveta gospod L. Sebenikar ustopi se malo više in jako zanimivo razklada pomen tega drevoreda ter gu imenuje: »Franc Jožefov drevo- tftf" Dalje v prilogi. trgal njuno vez ... No . . . dobro je učinil ..." — Griček je povesil glavo globoko na prsi. Tudi jaz sem se zamislil. Kar začutim na svoji roci roko Grickovo. Vzdramil sem se iz mislij. Volod se je baš vračal po tej poti, po katerej je bil pred jedno uro odtod odšel. Zopet mu je gledal izpod čapke čop sivih vlas, glavo je imel po-vešano, telo shuljeno, obličje neveselo. Nesem spustil očesa s Kazaka. In zopet se je ustavil pred Gričkom, ki je naglo zvil cigareto in, mirno pokimavši z glavo, prejel od njega ta mali dar. Nehote sem segel v žep. Vzevši iz njega ne-dotaknen zložek Burinovih cigaret, podal sem ga Volodu. Moj Bog! Pač strahota je bila pogledati ga. Zdelo se mi je, kakor bi me hotel probosti s svojim pogledom. Zdrhtnil se je, stisnil s nekakim mrkim posmehom usta, zašepetal nekako tožno besedo, ter se vedno umikal dalje, dokler ni izginil mojim očem. Vprašaje sem pogledal na Gricka. Mislil je, da ste činov ui k — od činovnika nikdar ničesar ne vzame. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 174 BI. julija 1888. red", malo nižje pa Elizabetni drevored, kateri bode še le prihodnjo pomlad dovršen. Vsi navzoči zakliČejo živijo! in nato zapoje cesarsko himno mej pokanjem topičev. Ko dospemo do šole, s cesarskimi, slovenskimi zastavami okrašene, podamo se v sobo II r. Gospoda se usede in naš gospod katebet začne izpraševati verouk. Po končanem izpraševanji nastopi p. Idna dek':ca Planincev a ter nagovori prisotne s primernimi besed?mi in konča s trikratnim „živio! presvetlemu cesarju, na kar so zapoje cesarska pesen. Potem se druga deklina zahvali posebno še šolskim dobrotnikom, kakor velečastitim rodbinam: Lavričevej, Sebe nikarj e vej in Planinče-vej; preČ. g. dekanu in našemu g. katehetu, slavnemu krajnemu šolskemu svetu, g. okr. šolskemu nadzorniku, gosp. nadučitelju in gospici učiteljici, g. načelniku tukajšne že'eznične postaje, gg. podžupanu H i en g u in Gaspari tu iu vsem prijateljem šolskim izre'-o se trikratno „slavo l" Nato razdeli blaga gospa kumica otrokom knjižico „Naš cesar Franc Jožef I. Potem bil je slavnostni obed na lepo ozalša-nem vrtu g. Sebenikarjeve restavracije. Vsa jedila bila so tako okusno in izvrstno na pravljena, da moramo g. Sebenikarjevej očitno pohvalo in čast izreči. Slava jej! Mej slavnostnim obedom bila je prva napitnica nu našega presvetlega cesarja Fr. Josipa L, nato se zapoje cesarska pesen in topiči pokajo. Potem na blag. gospo kumico šolske zastave, dalje gosp. deželnemu predsedniku, g. okr. glavarju dr. Russu, g. dekanu, navzočima gg. duhovnikoma. Gosp. okr. šolskemu nadzorniku in kr. šolskemu svetu. Okrajni glavar g. dr. K. Russ je brzojavno čestital. Potem bila je šolska veselica na „Loški", v gozdku poleg Cerknico. Tukaj bila je že zbrana šolska mladež ter se z navzočim občinstvom zabavala. Gospice Lavričeve, Daneševa in Zemetove delile so otrokom žemlje, meso, potice, sir ter jim točile vino in pivo. Gosp. Lavrič je pa mej mladino cvetice trosil. Otroci so potem nekatere igre igrali, peli in deklamovali. Naposled se gospod Z al o k ar zahvali vsem zbranim gospem in gospodom, gg učiteljem ter vsem zbranim šolskim prijateljem. Šolarji z občinstvom vred zapojo cesarsko pesen in zakličejo trikrat živio presvetlemu cesarju, ter so 8 svojo krasno zastavo vrnejo veselih src na svoj dom. Iz Zlate Proge 27. julija. (Potovanje z ovirami.) Vsak pisatelj — in od danes naprej hočem tudi jaz biti štet mej pisatelje slovenske, ker danes pišem celo za „Slovenski Narod"; to se bode vse tiskalo (ako ne vržete, g. urednik, po naključji v koš mojega dopisa) in pozni unuki, brskajoči po „Slovenskem Narodu", čitali bodo moj dopis, — vsak pisatelj slovenski, rečem, ako potuje iz Ljubljane v Šiško ali pa celo na Črnuče, popiše svoje potovanje, zakaj pa bi jaz ne popisal svojega potovanja iz Ljubljane na Štajersko in sicer na Mali Štajer. Vi, g. urednik, skimavate z glavo pri tem, ker govorim o Malem Štajeru, a mislite samo na pretekli torek (24. t. m.), ko sem se poslavljal od Vas, rekel sem Vam, da se vidiva dne Za kratka ogovoril me je Griček z nova: „Hoteli ste mu dati zložek cigaret?" „ Hotel.H „Dobro, dajte mi ga, podam mu vsak dan jedno cigareto, ko pojde mimo; iz mojih rok jo vsprejmo . . . neso mu činovniške ..." Soglasil sem se prav rad. Saj sem si v svesti, da izinej tega zložka cigaret nobena ne pride v ina usta — — — Tako sva z Gričkom dočakala večerne zarje. Nebo se je zaoblačilo iu solnce je že davno zapadlo za stepe. Vetrec pihljajo po Ukrajini Šepetal je pesen kazaške slobode. „Čemu vzdihaš, Griček V ,E . . reče tožuo moj Kazak, „pač ni veselje služiti gospodom v uradu !" „Se ve", pritrdil sem v popolnem soglasji. „In pa . . „In pa?. . ." „Kdo ve, v kaj me kdaj upleto . . ." Drugega dne dobil sem srečno svoj pasport. Sam Griček je bil tega vesel. Bog ga varuj mej njimi! 29. t. m. na Ptuji, kamor pridete Vi k zborovanju družbe sv. Cirila in Metoda — Ali kaj se mi pripeti Ura se mi ustavi in nesem vedel, kako teče čas. Doma hitro poberem svoje stvari in se opravim za odhod ter hitim na kolodvor; naglost ni nikdar prida; v svoji naglosti pridem tri in pol ure prerano na kolodvor. Tri in pol ure čakati v Ljubljani na kolodvoru in morebiti uživati kraljevsko gostoljubnost, to je nekoliko preveč, zato rešim vozni list do Beljaka, kjer pa se vender ne ustavim, marveč rešim v Beljaku nov vozni list do Budejevie. Vožnje po lepem Gorenjskem popolnoma slovenskem, kjer ne čuješ niti besedice kulturnega jezika, ne bodem popisoval, ker sami poznate one prelepe kraje; — a jedno Vam vender hočem omeniti, namreč da pri vožnji po Slovenskem nesem spal, kakor nam to popisuje v „Ljubljanskem Tagblattu" (po priliki pred 12 leti) veleučeni g. dr. prof. A. S prav ginljivo: On pripoveduje, da se je vozil iz Ljubljane v Gleichenberg ter je ves čas spal, ah pa vsaj žmeril, dokler se je vozil „im Konigreich Slovenien", in še Ie v Spielfeldu je spregledal. — Dakle tako jaz nesem delal, ampak občudoval sem lepa slovenska tla, ko sem se vozil po njih. Na Korotanskem sem se zamislil vozeč .se zdaj po tujih, nekdaj domačih tleh; pokazali so se mi v duhu minuli časi, časi ko je Korotan imel svoje vojvode, časi, ko je bil Korotun še slovanski. Jednake misli so me obhajale vozečega se j>o Štajerskem. Zanimivih ali celo pikantnih epizod nesem doživel: tujci na železnici prisedajo in odhajajo; jedni se drže modro in molče, drugi pa mnogo in premnogo Črvljajo. Omeniti pa hočem, da so v Stevru ustopili v tisti kupe, v kojem sem se jaz vozil, jeden kmet in dve kmetici, ki so se marljivo razgovarjali in dana mi je bila zopet lepa prilika poslušati pogovor ne-kranjskih Nemcev (pristnih ne smem reči, ker so tudi kranjski Nemci pristni, le prašajte različne -igge, - itsche in • tschitsche td.), ali reči moram, da sem postal mahoma iz Savla Pavel; do včeraj sem menil, da je nemški „Schulverein" nepotreben, od včeraj pa trdim in bodem trdil še tri dni po svoji smrti, da jo potreben. Jaz vender razumem nekoliko nemški, saj sem že čital nekdaj „Laibaeber Tagblatt", pozneje „Laib. "VVochenblatt" in „Laib. Zeitung" ter sem vse liste razumel, pogovora omenjenih kmetic in kmeta pa nesem razumel, le tu in tam kako besedico. Ergo „Schulverein" je potreben, prepotreben! (Konec prih.) Iz Škofje JLoke dne 30. julija. [Izv. dop.J — Naša deška ljudska šola je 24. julija jako slovesno praznovala sklep šolskega leta. Učiteljski zbor je priredil svečauost v proslavljenje štirideset-letnice vladanja presvetlega cesarja, ob jednem pa je mestni g. župnik blagoslovil novo šolsko zastavo. Po cerkvenem opravilu zbralo se je mnogo prija teljev naše mladine v ozaljšanih šolskih prostorih, kjer so so se vrstili primerni nagovori s patrijotič nitn petjem. G. nadučitelj Papa je pozdravil ua-vzočne goste, v prvi vrsti g. okrajnega glavarja Mer k a in kumico nove zastave, gospo E Kren-nerjevo, ki je pri tej priliki s svojim soprogom vred zopet pokazala, kako ljuba in drage jej je šolska mladina. Nadučitelj je v kratkem razložil učencem pomen štiriilosetletnice presvetlega vladarja, gospod okrajni glavar pa je v jedrnatem, v srce se-gajočera govoru spominjal mlade slušatelje, da naj zvesto v spominu obdrže denašnji dan. Ko so učenci odpeli cesarsko pesen, je bila lepa slovesnost končana ; popoludne se je pa šolska mladina vnovič zbrala v šolskih prostorih, kjer je g. tovarnar Kron-ner vsem pripravil okusno južino — Če ravno smo torej imeli že lepo cesarsko slavnost, hočemo vender še drugo priliko porabiti vnovič v ta namem: ozki in nevarni kapucinski most je dobil letos nov in širši tir; to prepotrebno delo je izvršil naš neumorni mestni zastoj). Dne 12. avgusta bode most slovesno blagoslovljen, ob jednem pa priredi mesto v družbi s požarno hrambo, Loškimi strelci in našo čitalnico veliko slovesnost v spomin štiridesetle tnice presv, cesarja. Že delamo velike priprave — a o teh nič podrobnega ne izjiovem, ker upam, da pride dokaj Vaših čitateljev naš cesarski dan pogledat ; tedaj jim hočemo pokazati, da nismo zaostali za drugimi deželami! Iz Radovljiškega okraja 30. julija. [Izv. dop.] Danes delil je knezoškof Ljubijauski v Lescah zakrament sv. birme. Veliko število birmau-cev iz bližnjih in daljnih vasij zbralo se je ta dan v lepej imenovanej vasici. Prihod milosti, knezo- škofa naznanjen bil je že na predvečer ob 7. uri. Mnogobrojno, radovedno ljudstvo pričakovalo je višjega duhovnega pastirja ob določenem času pred narodno gostilno „Triglav". Tu napravljen bil je krasen slavolok, na katerem vihrale so mnogobrojne trobojnice, z napisom : Leačani Ti voščimo srečo in mir, rozdrrtvljamo udano Te višji p;istlr! Drugi dan ob 8. uri daroval je knezoškof v cerkvi sv. mašo. Asistovalo mu je več gospodov duhovnikov iz bližnjih župnij, tudi g. K. Klun, kanonik in državni poslanec, bil je mej njimi. Po sv. maši bilo je izpraševanje verouka na splošno za-dovoljnost knezoškofovo. Potem sledil je izborni govor višjega duhovnega pastirja in k sklepu delitev zakramenta sv. birme. Vse to bilo je res lepo in ganljivo. A kaj pa so storili LešČani na slovenskih tleh v zahvalo na ta sloveBni dan? S čim izkazali so se, da so Slovenci? Žalostni odgovor: z ničemer! Po vsej vasi ni bilo videti niti jednega slavoloka, niti primernega napisanega pozdrava , še manj pa kake — trobojnice! Gostilna „Triglav", kakor že omenjeno, razobesila je res mnogo narodnih zastavic, a to neso stonli Leščaui, ampak zavedni narodni tujci, koji se nahajajo v omenjenej gostilni na počitnicah. Okolu farne cerkve in na zvoniku bilo je razobe-šenih res mnogo zastav! A kake no bile? Največ belo-rudečih in belo-žoltih , jedna sama črno-žolta; a narodne trobojnice — nobene! Žalostno 1 Dragi Leščanje! Ali so to lastnosti, katere odlikujejo narod slovenski? Posnemajte druge za vedne „Slovence lu Spoštujte in delujte za narod svoj; ne pustite iz zgolj materijalnega ozira Bi po svojej glavi teptati. Vaše gaslo bodi vsekdar: Vse za vero, „domu, cesarja 1 Jednako naj velja tudi „Radmannsdorfer Feuer-wehra. V prvo naj skrbi, da odpravi neprijetno nemško poveljevanje. Zagotavljam jo, da bodemo to poboljšanje in prenaredbo z veseljem opažali. Na noge torej „gorenjski Slovenci", Bebi in domovini v Čast! S .... a. Iz Slovenske Blfttriee 28. julija. (Raznoterosti.) Kakor je čitateljem Vašega lista že znano, bode Njega velečastvo naš svetli cesar sto-loval meseca septembra t. 1. dva ali tri dni v našem mesteci. Mesto in okraj začne se že olepša vati; okrajne ceste se pregledujejo, mostovi popravljajo, Bistriški Kolodvor se bode, kakor čujemo, povečal; v mestu bode stanovalo mnogo dostojanstvenikov. Meščani, posebno imovitejši, kakor g. Stieger, bo, kar se tiče priprave za vsprejem, posebno marljivi in imajo posla dovolj. Saj pa je tudi potreba, da se Slovenski Bistrici izbriše madež, s katerim se je v prejšnjih časih omadeževala sama. Tukaj na čisto slovenskih tleh, ob vznožji vinorodnega Pohorja, vladala je prej taka nestrpnost proti vsakemu, ki ni spadal v neko „cehou, ki si je upal izraziti drugo mnenje, da si dotičnik ni bil varen dejanskih napadov. Nečemo prorešetovati starih dogodkov, ne-čemo so spominjati „ran, ki so se komaj zacelile". Ako sta dva življa tako spojena drug z drugim, kakor ravno v Slovenski Bistrici, ako okraj ne more naspredovati brez mesta, in mesto ne brez okraja, tedaj pač ni nobenega povoda, se boriti in hujskati; vladalo naj bi povsod načelo in necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas. To gaslo, upamo, bode ostalo na našem praporu zapisano ne samo za časa cesarjevega bivanja, nego tudi za poznejše čase, — Okrajni zastop je predlanskim odstavil tajnika znanega g. Rasvvoschegga; zameril se je ta gospod ne samo nekaterim veljavnim za-sobuikom s svojim nepristojnim obnašanjem, nego bil je tudi strasten agitator proti vsemu, kar je slovenskega. Odbor nastavil je druzega tajnika, ki pa sam ne more opravljati svoje službe, nego mora imeti še drugo moč. Gospod Raswoschegg račil je okrajni zastoj) tožiti, a kakor čujemo praviti, tožba ni imela ugodnega uspeha za tožnika. Sposobaosti seveda g. R. ne more nobeden odrekati. Sedaj zopet prosi, da ga okrajni zastop vzame za svojega uradnika, ponujajoč mu ugodnejše pogoje od ouih, katere mora okrajni zastop sedaj svojima dvema uradnikoma izpolnjevati ; on namreč obeta, da bo cenejše opravljal službo, kakor jo opravljata sedaj dva uradnika. Mi sicer tacih minuendo dražeb in ponudeb pri uradnih službah nikakor ne odobrujemo; a stvar je za okrajni zastop precej kočljiva; štediti se mora v vsakem oziru, a pri vsem tem pa tudi Blužbo točno oprav- Ijati in če je le mogoče samo jeden uradnik nasta viti. Naj se ta stvar reši, kakor si hodi. Mislimo, da je g. Rasvvoschegg do dobrega overjen, da ni dobro se preveč ^engažovati. Allzu seharf maeht schartig; naj si blagovoli globoko i svoje srce utisniti zlati i/rek našega pesnika Gregorčiča: „Prijatelj" senci tv.»ji je enak, Ki zvesto za teboj se vije, Dokler ti sreče solne« sije; A ko se pripin.li oblnkj Ko solnce ti zagrne »rak, Se tudi sencu tvoja skrije. Vinogradi lepo stoje; naše rujno vince bod" se lepo obneslo, da ne pride niti toča, uiti zloglasna Phyloxera vastatriv ki 80 nam že strašno približuje. Največe pozornosti bo treba, da se odvali ta nevarnost, ki bode uničila najlepši del plodonosnoga Pohorja Bojimo se, da se v tem oziru preveč roki na križem drže.doeim nevarnost že tako rekoč na vrata trka. Ce se prohibitivne ali profilaktične odredbe ne obnesejo, ne bo druzega preostajalo, uego zasajenje — ameriške trte. I/ JToljčiui 29. julija. [Izv. dop.J Včeraj je zadela silna nesreča velik del Konjiškega, Bistriškega in Ptujskega okraja. Popoludne ob 2. uri so se zbirali črni oblaki nad Pohorjem, vlekli se do Konjic in odtod po vsej dravinjski dolini ter sipali debelo točo, katera je uničila polje in vinograde. Malone jedno uro na široko je segala toča od Konjic čez Prihovo, Poličane, Makole in čez rodovitne Haloze do hrvatske meje. Žlahtne vinske gorice so potolčene, kar je tem žalostneje, ker so letos obečale obilno slavnoznane črnine. Škoda, katera je zadela že itak ubogo ljudstvo, ne da se še gotovo ceniti, gotovo pa znaša več sto tisoč goldinarjev, ker je le vinogradov poškodovanih 3 do 4000 oral, koliko paj polja. Od koruzo samo še štorklji kvišku mole. Žito je pomaudrano in iz-mlačeno, in povsod, kamor pogledaš, vidiš žalosten prizor po toči uničenega človeškega dela. Domače stvari. I Gašper Sušnik f. | mmammmamam ■■mm imun mi mi i niii nin «u i n Iz Predoselj nad Kranjem javlja se nam, da je preteklo nedeljo dne 29. t. m. ob 11. uri do-poludne umrl g. Gašper Sušnik, c. kr. umirovljeni stotnik avditor, ustanovuik „Matice Slovenske" in izvrsten domoljub. Pokojni Sušnik ni bil znan v širših krogih, a kdor je imel srečo občevati ž njim, spoznal je v njem veleblago dušo, kremenit značaj in izrednega moža, kateremu je bilo njegovo pravno prepričanje „suprema lex". Takih poštenjakov, ka kor je bil ranjki Gašper, je le malo ha širnem svetu, zato mu kličemo: Večen mu bodi spomin! — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi jednega odstavka (,Vsem atentatom ... do . . , prodala srbski vladi) v članku „Iz življenja kralja Milana" (Konec). Rečeni odstavek bil je posnet po nekoufi8kovanih „Narodnih Listih", tudi drugi listi priobčili so jednake izvadke, na pr. „Agramer Tagblatt", ue da bi bili k oni iskovan i. P. n. naročniki in čitatelji po tem lahko pre sojajo, kako težavno je naše stališče. Današnja številka ima dve strani priloge. — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v torek 31. dan julija 1888. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Poročilo o prenarejenih izvrševalnib določbah k pravilom mestne hranilnice. lil. Stav-binskega odseka poročilo; a) o določitvi stavbinske črte na vožarsktm potu; b) o nakupu Igrišča; c) o napravi trottoirja pred hišama Seuuigovib dedičev v Igriških ulicah. IV. Poročili odseka za olepšavo mesta; a) o predlogu zaradi gradnje tržnih lop; b) o popravi Kolezijskega kopališča. V. Občinskega svetovalca Ivana Hribarja samostalni predlog o premembi imen nekaterih ulic. VI. Podžupana V. Petričića predlog o podelitvi brezplatnega meščanstva. — (Po umrlem deželnem glavarji grofu T h urnu) so deželnemu odboru kranjskemu dalje došli izrazi sožalovanja od c. kr. ministra barona Pražaka, od grajščaka dr. viteza Savinschegga, od deželnega odbora v Celovci in od presbiterijfl evangeliške cerkve v Ljubljani. — (Sokol Ljubljanski) položil je tutli na krsto Thurnovo krasen venec z napisom „Sokol Ljubljanski". Mej naštetimi pa je ime njegovo po pomoti i-ostalo. — (V sade vi poštnih peča t o v) j)>še nam |)o. prvem mestu pod naslovom „Na razvalinah Mengeškega g r a d rt'' prav dobro sestavljen spis z mnogimi zgodovinskimi podatki. Gosp. Kobler prav prijetno ojrisuje, nabral je vso tvarino, kar je mogel dobiti in prav dobro bi bilo, ko bi po njegovem načinu ravnali se i drugi, vsak v Bvojem kraji. Šolska kronika nam kaže, da je za šolo godnih 322, izmej teb je domačo šolo obiskavalo 140 dečkov, 119 deklic, drugod v šolo hodilo 24, oproščenih bilo 37. Poučevali so na Mengeški šoli gg : Anton Koblar, katehet; Emilija (i r k man, Henrik P a te rn os t in Anton Javoršek (nadučitelj in vodja.) — (Vabilo k slavnosti), katera se bodo vršila v proslavljenje 40letnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa 1. v nedeljo 5. avgusta 1888. v Boštanji. Vspored: 1 Ob 10. uri zjutraj slovesna sv. maša. 2. Odhod v šolo, katera bode slovesnosti primerno okinčana. Slavnostni govor, deklamovanje šolaijev in slednjič petje cesarske himne. 3. Ob l. uri skupni obed 4 Ob 4 uri ljudska veselica na vrtu gostilničarja g. Papeža s sledečim vsporedom : a) „Cesarska pesen", svira godba, b) „Naprej", poje moški zbor. Tombola, katere čisti dohodek je namenjen v nakup vrtnarskega orodja za šolski vrt in v opravo šolske knjižnice, d) „Mili krajtt, poje moški zbor, e) zvečer umetelni ogenj, f) prosta zabava. Skupni obed za osobo stane 70 kr. in se mora udeležitev do dne avgusta t. I pri gdč. učiteljici Šmitik oglasiti. K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor. Opomba: Ako bi bilo vreme neugodno, preloži se slavnost na prihodnjo nedeljo. — (Ce c i 1 i j an sk o društvo za Goriško nad škofij o) izdalo je III. zvezek „Cerkvenih pesnij, nabranih mej slovenskim tiaro dom*. V zvezku je 20 pesnij, nabranih v Cerknem, na Štajerskem, v Tolminu, v Črnicah, Srpenici, v Loži, v Reziji, Idriji; dve sta s Koroškega. Večina teh jiesnij, mej katerimi je jedna iz prešlega stoletja, sploh pa mnogo lepega blaga, harmonizoval je g. D. Fajgelj, čvetero pa g. J. Kokosa r. Vnanja oblika jje vsebini prikladna, glasbeni ta proizvod pa dobro došel vsem prijateljem lepe cerkvene glasbe. — („Dogodki iz župnije Vranske. Ob 201etnici uvrstitve Vranskega med cesarske trge.") Pod tem naslovom spisal in založil je gosp. Ivan Gaberšek, okrajni tajnik na Vranskem, lično knjižico, katero je poklonil knezu in škofu Lavantinskemu dr. Jakobu Maksimilijanu. Razen uvoda, v katerem gosp. pisatelj pripoveduje, kako je Vransko postalo trg in navaja po tedanjem ministru Giskri podpisano diplomo z dne 1. novembra 1868, ima knjižica še nastopne odstavke: Popis in napredek Vranske fare in trga. — Zgo-dovinn župne cerkve, in župnije in podružnic. — Gosp. Gabršek nabral je z veliko marljivostjo potrebne podatke iz raznih arhivov, tem dodal mnogo lastnih poizvedeb in tako zvršil knjižico, ki je ob 20letnici Vranskega trga jako umestna in katerej želimo, da se obilo razširi, kakor zaslužuje po svoji vsebini — (Rb z pisana) je služba učitelja in vodje na jednorazrednici v Preloki. Plača 450 gld., do-klada 30 gld. in stanovanje. — Dalje služba tretjega učitelja na trorazrednici v Dragatuši. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. avgusta t. 1. Slavno uredništvo! „Slovenski Narod" objavil je v 166. št. od dne 21. t. m. v oddelku „Domaće stvari" sledeči posnetek necega dopisa iz Vipave: „Iz Vipave došel nam je daljši dopis, kateremu povzamemo prečuduo novost, da je tamošnji g. dekan dijakom zabranil obiskovati čitalnico, katerej je on predsednik, ker so nekda preveč liberalni ....." Sklicevaje se na §. 19 tiskovnega zakona zahteva podpisani odbor, da vsprejme slavno uredništvo v svoj list nemudoma nastopni popravek: Ni res, da bi bil predsednik čitalnični ali sploh kedo drugi kedaj dijakom prepovedal čitalnico obiskovati. Res pa je, da dijaki čitalnico vedno obiskujejo, razen onih, katere je moral odbor o velikonočnih počitnicah zaradi njih neolikanega vedenja in razposajenosti v čitalničnih prostorih grajati. — O tem, so )i dijaki liberalni ali ne, si v Vipavski čitalnici do sedaj še nihče ni glave belil.*) Odbor Narodne čitalnice v Vipavi, dne 27. julija 1888. R. Knific, podpredsednik. Alojzij Lavrenčič, tajnik. Ivan Pogačnik, blagajnik. Fran Win-discher, odbornik. R.Silvester, odbornik. ) Dotičnega g. dopisnika pozivljemo, da se nemudoma opraviči, sicer mu ne bodeoio prizanašali. Uredn. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 29. julija. Glavna skupščina Ciril-Metodove družbe izvršila se sijajno in v najlepšem redu. Podružnični zastopniki prišli iz Trsta, Goriške, Štajerske, Kranjske in — posebno mnogoštevilno — iz Koroške. Mesto, kljubu hujskanju „Tagespošte", čisto mirno; naroda iz okolice nahrumelo jako veliko. Pri službi božjej velika minoritska cerkev premajhna; mej propovedjo silna gneča. Propoved gvardijana očeta Benka Hrtiša prekrasna v cerkvenem in narodnem duhu. — Zborovanje trajalo poldrugo uro. Ogovor predsednika vsprejet glasnim odobravanjem. Isto tako poročili tajnika in blagajnika. Volitve izvršene z vsklikom. Posebne nasvete stavila profesor Maiidic iz Trsta in dr. Ivan Dečko iz Celja. — Po zborovanji skupen obed. Prvo napitnini cesarju govoril predsednik Toma Zupan; drugo udeležencem zborovanja in druž-binemu odboru dr. Jurtela. Govorili so še: Svetec, dr. Mlakar, dr. Geršak, Strelec, doktor Vošnjak, koroški kmet Reš, Hribar, dr. Cucek, Gregor Einspieler, Žlogar, Oroslav Dolenec, Mate Mandić, dr. Triler in Dular. S posebnim odobravanjem vsprejeta napitnica koroškim Slovencem. Vladiki Strosmajerju na Slatino odposlan brzojaven pozdrav. Se isti večer dospeli odgovor izval nepopisno naudušenje. Brzojaven pozdrav došel mej drugimi tudi od Jana Lega z Žižkova. — Po obedu bil prekrasen koncert mešanega zbora čitalničnega. — Vsi udeleženci zapustć zadovoljnega srca starodavni Ptuj. Kodanj 29. julija. Cesar Viljem pride v ponedeljek dopoludne ob 11. uri semkaj in se ukrca zvečer zopet na ladijo Ilohenzollern. Nemško brodovje odpluje v torek ob 3. uri zjutraj. Sofija 29. julija. Grški agent Iliopulos poslal je Belovskim roparjem odkupnino in obleke. Cetinje 30. julija. „Glas Črnogorca" objavlja Pobjedonoševa telegram, pozdravljajoč kneza in narod črnogorski v imenu ruske cerkve. — Knežja obitelj odpeljala jse danes zjutraj v Bar knezu Nikolaju nasproti, vrača-jočemu se iz inozemstva. Peterburg 30. jnbja. Naučni minister Deljanov je po ukazu carjevem odredil, da se sibirsko vseučilišče v Tomsku otvoti dne 22. julija (3. avgusta st. st.) Dvor in ministerstva zastopali bodo visoki dostojanstveniki. Pariz 30. julija Štrajk delavcev se širi. Danes so vsi vojaki pripravljeni, več mostov so vojaki zastavili. Za danes zvečer so Blan-quisti in odbor delavcev sklicali velik shod. Kijev 31. julija. Povodom devetstolet-nice prestopile tri Češke naselbine : Guča, Za-liesje in Urveni k pravoslavju. Kodćinj 31. julija. Prebivalstvo pozdravljalo cesarja, vozečega se v razstavo in nazaj, simpatično. Pri gala-dinerji napi vala sta vladarja na obestransko zdravje. Po čaji odšel je cesar v spremstvu kralja in vseh prinčev na „Hohenzollernov" krov in se poslovil najsrč-neje. Jutri odpotuje. Kralj odlikoval princa Henrika in grofa Bismarcka z redi. Niguren zdravilen unim*1i. Vsem, kateri tr,o vsled zapretja ali slabega prebavljcnja, napenjanju, tišeanja v prsib, glavobolja, pomanjkanja slaštij do jedij in drugih slabosti j, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Soi dli ta -prašek" Skatljica l gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in e. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuclilauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13 — 10) i. ..LJUBLJANSKI tW ■j -*t«»jt (331—174) j, za vse leto gld. 4.60; za pol leta U gld. 2.30; za Setrt leta gid. 1.15. Sija .Meteorologieiio mi učilo. IfiM T iij ei: 29. .julija. Pri Slonu: Menz iz Gradca. — Buzzi IzMalboreta. — Sigmund iz Trsta. — Kniellv z Dunaja. — Disclier iz Ulrd;t. — Pučko in Krškega. Pri Mulini : Pfeiter iz Trsta. — Kolm, Pollitzor z z Dunaja. — Pincherle iz Gorice. — Muth iz Glogove. — Kolatachek iz Zagreba. — Macolo Trsta. — Lazarfi iz Trsta. Pri južnem kolodvoru: VVahrheit z Dunaja. — Decken iz Pulja. — Breitner iz Trsta. — Krerschez z Reke. — Santon1 iz t'e!uge. — JaaovOO il Litije. — Bailiz z Vrhnike. Umrli so v Ljubljani: 28. julija: Janez Polajnar4 usnjarski pomočirk, 32 let, Poljanski nasip št. 48, za jctiko. 29. julija : Franca Kolar, zidarjeva lici, 4 mes., Kurja vas St. 6, za katarom v čro\ih. 30. julija: Franca Pust, teearjova hči, 5 mes. Hra-deckoga vas št. 12, za katarom v Crevih. v d e f. 6 1 n ej bolnici: 30. julija: Marija Klančni-, delavka, 24 let, z:i Mletjem možganov. «3 ■ Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. OO 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 731'8 mm. 729 1 umi. 732 1 mn. 16*6* C 171«» C brozv. si. jz. jI /ah. m--1.-1.1 obl. obl. 91*8 mm. dežja. •29. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer ■~33 tj mm. 6 mm. 789-9 mm. 16 7° C 17-8° C 17-4° C si. jvz. ■L \zb. il. szb. oni. obl. obl. 0 00 mm. dežja 2-3" Srednja temperatura 19'7U ni 17 3°, pod normalom. za 0T" nad in XDi3.ra.aos3sa, borza dne 81 julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta ... gld. 8130 — gld. 81-25 Srebrna renta.....,. 82'10 — „ 89*15 Zlata renta...... , 111-90 — „ 11175 5 . marčna renta .... „ 9B-70 — „ 96-80 Akcije narodne banke . . „ 871*— — „ 870*— Kreditne akcije..... , 309 20 — „ 30990 London........ „ 124'lfi - 12375 Srebro....... . „ —'— — „ —'— Napol......... n 9-82 — „ 976 C kr. cekini .... „ 5*86 — „ 5-83 NemSke marke......60-70 — „ 80 50 4»/■ državne srečke iz 1. 1854 350 gld. 133 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1*64 100 a 168 „ 50 Ogerska zlata renta 4°/0 . ... 102 „ 15 „ Ogerska papirna renta 5°/, . ... 90 „ H.r> ,. b■•/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 ,, 50 ,, Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 120 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4V»°/0 zlati zast. listi . 126 „ 7f> ,, Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice ICO 20 „ Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ 75 Rudolfove srečke..... 10 ., 21 „ — „ \kcije anglo-avstr. banke . 120 ,, 109 — Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. 125 „ 75 ,. Zahvala. Globoko ganjeni in potolttSetil vsled obilih dokazov sočutja v dolgi bolezni od vseh strani, kakor tudi O priliki /gube preljubo soprogi-, oziroma matere, gospe ALOJZIJE BUDNAR, izražamo s tem najtoplejšo zahvalo vsem, kateri so splošno skazali našt'j predragi ran j kej kakor koli svojo prijaznost. Presrčno se zahvaljujemo tudi za obilo udeležitev njenega sprevoda na mi-rodvor in za mnoge lepe jej darovane vence. (523) Žalujoči ostali. 110—281 GLAVNO SKLADIŠTE^ najčistije lužn« KISELINE , poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat izkusao Mek proti trajnom kašlju plučevina i feludoa bolesti grkljana 1 proti mčh. rnl« kataro, niNKE MATT0N1JA L* Karlovi vari i VVidn._ Dunajska trgovina na debelo z drobninami in Norimberškim blagom is«-«- Npretueca potovalca za ŠttkjerHko, Koroško in KrnnJNko. — Želi se znanje slovanšnne. — Ponudbe naj se pošiljajo pod „A. W. lOttO" na upiavništvo „Slovenskoga Naroda". (516—2) 4 Debelost, medlost «e po novej metodi gotovo odpravita. Vsu kožne bolezni, kot grinte, žolt'na, ogrei, pege, mileče nosove in roke, liolezni las se radikalno ozdravijo. Pike od osepnir in kocine |io obrazu si-za zmiraj odstranijo. V vsakem kosmetienem vprašanji dajo se svet. Navodi, kako se zdraviti, dajč-se pismeno, če se vse obširno poroči in se priloži marka za odpis v pismu z naslovom: (346 — 12; „E3:37-griea--OfficIr3." Breslav\ II. Si I*ee «e 1*J do tfl let starega, v računstvu ilobm izurjenega za trgovino z mešanim Matroni in A. i HMt^rilinlr \ \ *4*illi. kr. tobaka (r»2i- n Poezij© SIMONA GREGORČIČA. I j II. zvezek. Založil Josip fiorup f, Dobivajo ho samo pri meni, Um orane pO 1 «1«*.. j- 9- s pošto B kr. več; elegantno vc/mic po 1 tfl«l. Ur., i L s pnđto 5 kr. ve- 489—19) J C Naročila Me najlažje izvršujejo po postnih nakaznicah FRAN DEZMAN, knjigovez v Ljubljani, Sv. Fetrc cesta st. C 5 Ustanove. Na vino-, —djerejakl o poljedelski šoli na Grmu pri Novem mestu rasr»i*Mi>ifc o mesni izvadak odmah mote prirediti jaka i izvrstna juha, nadalje da se njim poboljšaju i začine svo juhe, utnake, variva i jela od mesa, te pruža, ako se valjano upotrebi, kraj izvanredne udobnosti i sredstvo za veliku Erištednjn u kučanstvu. — svrstno okriepljujuče sredstvo za slabe i bolestne. samo onda. ako etiketa svakoga lončića nosi pridodani podpiB u modroj boji, Centralno skladište Liebijrove družbe za Austrn-Ugnrsku* Dragutin Berck, c. kr. aust. dvorski dobavljač, Beč, I., VVolIzeile 9. Dobiva se u svih većih trgovina mirodija, delikatesa drougerijnh, i IJekarnah. Najviša odlikovanja na prvih svjetskih izložbah od g. 1867. (181-5) || \v zamenltl % it«i »W* *Wt* 'mi* «W* •■T* \SiSS*\S7S S*S /T\ fbt' > po9ovatrti. „tKmctox>atcc" izhaja dvafizai' na na celi poli. ,,di\Yictox>vcte. dimctovafec"^toji na leto 2 atc1., &a ga. učitetje in -ftn\iz,n ice vyUd$fo\4l oo( pa ie 1 cjfd. €)ta-^očni-fti, fti col'opijo med fetovn, do&ć 03c iz>iš(c steviilic tolecja letnika. (108-12) M ETO VALE C. jjtv llKtnmi {»iiodmti liri s pnloj« .Vrau". ■nt w. r 5«! ie -fi^t 0 poSovami, -fti pvinaSa sadjaz&c in ^pfo-A vvlnavs&c čfan-fte „^ttnaV izvaja dva-faat na mesec, „^ttvurtja" do&e naročniki „ćlimetcvafca"z-a>\'on\. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o t i n Hrib a r. Lastnimi in tisk „Narodne Tiskarne".