L v GLASILO KRAJANOV GIORNALINO DEI CITTADINI DI |IOrtOI4IŽSl liortorose Boj je končan, bitka se začenja П> ' • i Ö t ^ La lotta e* finita, comincia la bafctaglia Si sono spenti piü o meno i dibattiti su Chi sara il nostro delegato a li = vello di una o dell'altra assemblea . Abbiamo ecelto le persone per le quali la maggioranza ha pensato saranno i piü idonei ad assolvere ai compiti che ci stanno di fronte. Di questi, chi dovrä assolvere a tali compiti, il dibattito ora s'invertirž: come devono essere assolti, in qual maniera. Tutti concordiamo che nel futuro occo« rrerži fare di piü, sia nelle organi * zzazioni di lavoro, nelle comunita lo* cali, nel comune e fino alia federa = zione. Non soltanto di piü, ma quanto, per potersi piü rapidair.ente scostare dal periodo di crisi nel quale troppo tempo ci troviamo. Vi e molto lavoro e tutti dovrebbero accostarsi all'attivita, poiche l'ele« zione dei nuovi delegati non significa che ora si possono incrociare le braccia. I delegati saranno tanto for= ti ed efficaci, quanto sapremo stare vicino a loro noi tutti, affinche il loro operato divenga soltanto il ri« flesso del nostro operato. Tra noi non cfe nessuno che non desi« deri vivere meglio, piü liberamente e Potihnile so bolj ali manj vne= te razprave, kdo naj bi bil nas delegat na ravni te ali one skupščine.Izbrali smo ljudi,za katere je pač večina mislila,da bi bili najbolj kos nalogam, ki so pred nami. Od tega, kdo naj opravlja te naloge, pa se bo pdaj razprava obrnila v to,kako naj jih opravlja in kako jih o« pravlja. Vsi smo soglasni, da je treba v prihodnosti več narediti,ta« )co v delovni organizaciji,kra= jevni skupnosti, občini,pa vse do zveze. Ne le več,temveč to= liko,da se bomo hitreje začeli odmikati kriznemu obdobju,v ka= terem že predolgo tičimo. Pela je veliko in vsak bi mo = pal poprijeti zanj.Zato izvoli= tev novih delegatov še zdaleč де pomeni,da bi lahko in smeli prekrižati roke. Delegati bodo toliko močni in učinkoviti,ko= Jikor bomo za njimi mi vsi in fco njihovo delovanje samo od = mev našega delovanja. Nikogar med nami ni,ki si nebi želel bolje,svobodneje in sreč« nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrlnnnnnnn Veem krajanom TOPEL 1 RVCMAJSKI STISK ROKE, s čestitkami pa naše prisrč« ne želje za vse lepo in dobro ! A tutti i cittadini UNA CALORCSA STRfcTTA DI ГАМС con 1' augurio e nostri affettuosi desideri per il prime marprio. Innnnnnnnnnnnnnhnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnt neje živeti. To pa lahko teme = lji samo na delu. učinkovitem, nepretrganem; se eda tem napo» rom na poti ne r ejo biti bi « rokratske ovire. Zato res ve = lja: boj za izvolitev novih de* legatov, novih garnitur, uvod v delovanje v novo delegatsko obdobje - vse to je za nami . Začela pa se je bitka, da bi besede postale resničnost. In kdo so delegati, s katerimi z roko v roki stopamo v bitko novega delegatskega obdobja ? felicernente. Questo peri pui essere fondato soltanto sul lavoro efficace e costante; si capisce, senza che sul cammino si presentino gli intralci burocratici. Quindi vale a dire ve * ramente: la lotta per eleggere i nuovi delegati, il nuovo assetto, 1'intro = duzione nell'operato nel nuovo mandato delegatario, sta ormai dietro a noi. E' iniziata la battaglia affinche le parole diventino realta. E quali sono i delegati con i quali mano a mano iniziamo la battaglia del nuovo periodo delegatario ? -0-0-0-0-0-0-0-0-0-0-0-0-0- KDO JE KDO V NAŠIH DELEGATSKIH KLOPEH Kdo so naši delegati v skupščinah na različnih ravneh? Prav je,da vemo zanje. Saj se bomo obračali nanje, od njih pa pričakujemo, da bodo tka= li različne stike do nas. 1.) Delegacija za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine: V volilnem spisku naše krajevne skupnosti je 2375 volivcev, na zadnjih volitvah pa je glasoval 1801 krajan. 134- glasovnic je bilo neveljavnih. V delegacijo so bili izvoljeni: Boris BEKEŠ (1358 glasov), Gregorio BE? NUSSI (1396), Jože BRAČKO (1408), Božidar CTVIDINI (1400), Livij JAKO = MIN (1415), Stojan JEŠELNIK (1394), Bojan KENDA (1411), Ivan KNEZ (13992 Tatjana KOSOVEL (1387), Tomaž ing. KUNŠT (1424), Alojz KEHLE (1351), Irena MIKOLJ (1376), Janez PEČAR (1395), Franc PIRC (1414), Alojz POŽAR (1405), Miloška RAKTELJ (1373), Vladimir SOTO EK (1370), Anton SPINELLI (1405), Drago UKMAR (1352), Alojz UMEK (1369), Viktor ZERJAL (1329). -Izvoljen ni bil Dimitrij Živec, ki je dobil 1068 glasov. 2.) Delegacija za SIS socialno-skrbstvenega varstva, otroškega varstva in invalid.pokojnin.zavarovanja: Flory BANOVAC (1408), Edvard COLJA (1412), Slavica FOJAN (1410), Edvard GRMEK (1414), Irena KANDARE (1403), Sonja KRIŽMAN (1414), Darja KUMAR (1428), Vida KUMP (1410), Aldo PETRONIO (1416), Ana PIRJEVEC (1405), Cesarina SMREKAR (1416). 3.) Delegacija za SIS za vzgojo»izobraževanje,raziskovanje in kulturo: Dario BARTOLE (1371), Anton GOJKOVIČ (1350), Bojana GOMBAČ (136°), Sonja HORJAK (1362), Neva KENDA (1366), Duška KRNEL-UMEK (1365), Vida MEDVEŠČEK (1387), Vili PETRONIO (1373), Paolo SOBAN (1378), Irena PRE = ŽELV/.C1384), Ivan ZABUKOVEO (1371). 4.) Delegacija SIS za zdravstvo in telesno kulturo: Boris BEKE^ (1254), Egidio CAMPANER (1257), Miroslava FIRM (1260). Mi = ran MARUŠIC (1260), Gianna ROŽKAR (1260), Fabio SALVESTRINI (1267), Ivan ZABUKOVEO (1254). 50 Delegacija SIS za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti:_ Dario BARTOLE (1099), Maria-Grazia BENUSSI (1119), Liliana DUGAN (1117). Elio Musizza (1120), Cesarina SMREK AR (1138), Paolo SOBAN (11*3), Nadia ZlgASfTE (1133) . = 3 = Delegatska štafetna palica v novih rokah Palico predaja Dragica Kekiš, prevzema jo Boris Bekeš V delegacije smo izbrali pretežno nove ljudi. Izkušnje delegacije,ki je stopila „z zgodovinske pozornice"^ bodo prišle prav novim dsLega = torn. Dragica Mekiš, vodja dosedanje 'delegacije za zbor krajevnih skupnosti, pravi o izkušnjah, Boris Bekeš, vodna delegacije za zbor krajevnih skupnosti v novi mandatni dobi, pa predstavlja naloge de = legacije takole: D. Mekiš: "Prejšnja delegacija je štela 21 članov, do konca je vztra= jala le slaba polovica. Poduk: delegate, ki so se pustili le izvoli= ti, a ne delajo, je treba takoj razrešiti." B. Bekeš: "Vse priznanje dosedanji delegaciji, zlasti njeni vodite = ljici. Prizadevali si bomo, da bo delegacija tako dobro delala kot dosedanja in po možnosti še bolje." D. Mekiš: "i-.ed težavami in slabostmi na prvem mestu: delegacija je bila prešibko povezana s krajani. Na seje, ki so trajale v poprečju dve in pol uri, smo krajane vabili po radiu. Žal brez odmeva. Javne razprave so bile uspešne, kadar so bile povezane z življenjskimi in= teresi krajanov. Skromna je bila povezava z družbeno-političnimi organizacijami KS, dobra z njeno skupščino. Ena najbolj bridkih iz= kušenj: odnosi z združenim delom oz. predvsem s TOZD Palace." B.Bekeš: "Delegati moramo svojo nalogo jemati resneje; to velja tudi glede navezovanja stikov med delegati različnih delegacij." D. Kekiš: "Izkušnje glede gradiva: ta so preobsežna, njihova vsebina pa celo žaljiva za delegate, ki vnaprej vedo, da bo obravnava lahko samo formalna. Zahtevali smo krajša in jasna gradiva, - a je bilo le malo uspeha. Posebne poglavje so bili odgovori na delegatska vpra= šanja. Delegati smo bili večkrat ogorčeni nad odnosom upravnih orga = nov. Delegacija je svoja stališča vedno naslonila na pripombe in pred= loge krajanov. K.pr. glede zazidalnega načrta Portoroža. Ob tem je bilo grenko spoznanje, da je bila javna razprava le formalna, vsebin= sko pa so stvari upravni organi hoteli speljati po svoji volji. Naše pripombe so bile nadležne in v upravnih in strokovnih službah niso niti prikrivali, da bi bili bolj veseli, če pripomb ne bi bilo. Na delegacijo so večkrat skušali pritiskati. Vztrajali pa smo lahko do= sledno pri svojem, ker smo imeli običajno za stališča jasno izražene zahteve krajanov, skupščine in sveta KS ter družbeno-političnih orga= nizacij." B. Bekeš: "Delegacija bo dosledna v boju za zakonitost poslovanja zbo= ra KS, za večjo demokratizacijo pri odločanju, v odnosih KS - ob= čina in za varstvo okolja. Skušali bomo vplivati, da bi gospodarstvo čim manj obremenjevali z dajatvami in stroški. Vsakemu občanu mora biti omogočeno, da bo lahko izrazil svoje mnenje, iskali bomo nove oblike ob že dosedanjih uspešnih za povezanost s krajani, da bi ta= ko delegacija lahko zastopala stališče, ki bo 6imbolj odraz enotno = sti politike in prostora Portoroža. Ne nazadnje pa se bomo odločno zoperstavljali vsem še vedno ne tako redkim poskusom odločanja v ozkih skupinah, še zlasti pa bomo delovali, da bi bilo kadrovanje res = nično demokratično." mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmjnmmmmmmmimDmmr.mmmmrrimmmmmmmmmmmmmmmmmmDmmmmmmmm ft Volilna - a vedno aktualna zgodba I "Jože, si res bil zadnjič na volitvah proti Kariu?" I "Seveda. Kako naj ga volim, ko ga sploh ne poznam." I "Zakaj pa si bil proti Francu?" ffi 'Troti njemu "e bolj utemeljeno, s aj ga predobro poznam." Rmmrr mmmmmmmmmmmrarammmmmmrTimmmmmmmmmmmmmmmmrirr-miTimmmmmmmmmmminmmmmmmrrmmmm Naš ~rajan - doktor znanosti na Japonskem V časopisih srr lahko prebrali zanimivo vest, da je v Tokiu kot prvi tujec doktoriral iz japonskega jezika, ANDREJ BEKEŠ, doma iz Portoroža. Kdo je ta naš krajan, ki je s svo= jim presenetljivim znanjem po= nesel v svet tudi ime kraj a,od koder je doma? Andreja Bekeša pozna le malo Portorožanov, mnogi pa vedo,da je iz znane družine Bekeševih. Ze v srednji, še bolj pa na vi= soki šoli je vzbujal zanimanje kot izreden talent za matemati= ko. Ko je pred več kot petnaj = stimi leti potoval po Daljnem Vzhodu, so mu na naši ambasadi v Tokiu ponudili možnost, da bi študiral na Japonskem. Tam je nekaj let pripravljal magistra= turo iz matematike. Pri tem ga je navdušila za nas vse prej ko lahka japonščina. Rezultat je,da je nedavno tega kot prvi tujec in seveda tudi kot prvi Jugo = slovan položil zelo zahteven doktorski izpit iz japonskega jezika. Za temi skopimi podatki, ki so prispeli do nas, je seveda nič koliko truda in trdega dela ter seveda tudi odrekanja, domotož= ja,- čeprav se je v več kot de= setih letih dodobra vživel v razmere na Japonskem. Andrej Bekeš, 37-letni magister matematike, doktor znanosti ja= ponskega jezika, ima zdaj odpr= ta prenekatera vrata v strokov= no življenje. Ljubljanska ISKRA DELTA bi ga nadvse rada dobila v svoj kolektiv, saj bi jim po= menil neprecenljivo zvezo z japon* skimi poslovnimi partnerji za pod= ročje elektronike, kibernetike in robotike. Na stolici za japonščino beograjske univerze bi bili zado = voljni, če bi dobili v svoje vrste strokovnjaka takega formata.Kakor* koli že, naš znameniti krajan se bo bržkone tudi večkrat ustavljal v Portorožu, kjer so njegovi starši pognali globoke korenine. Za izjemen življenjski uspeh česti= tako našemu krajanu,veselimc pa se tudi z njegovimi starši, ki jim je uspeh in sloves sina nad vse ротпет= ben. схххххххххххххххххххххххххллхххххх) E iniziato il DIBATTITG PUBBLICO sul piano a lungo termine del Comune 1986 - 20C0 Ali1 entrata deli' Assemblea comu= nale e nella sala delle riunioni della Comunitä locale e esposta la j documentazione sul piano a lungo termine. Cittadini collaborate al dibattito pubblico! Le Vostre osservazioni ainteranno affinche le direttrici siano conformi alle nostre necessi=, tä, desideri e possibilitä ?J Ујсххххххххххххххххххххххххххххх? Slovensko - svetovljansko V Portorožu sta se srečali dve Kitaj5 ki. Ena žena Fitje Sajeta, druga v A= meriki rojena, žena japonskega kipar= ja, ki živi v Marušičih. Kiparjeva žena zna le angleško, Kitajka, Sajeto= da žena le kitajsko, - obe pa sloven* sko. Sporazumevali sta se - v sloven= ščini! TUDI V PORTOROŽU KINOLOŠKO DRULTVO Vneti prijatelji najbolj zvestih človekovih spremljevalcev so ustanovili kinološko društvo Portorož. Sedež ima v prostorih krajevne skupnosti, v kratkem pa se je vanj včlanilo 80 krajanov. Korda je nekoliko presenetljivo, da so program društvenega dela sestavi5 li tako, da bo pravzaprav pomenil turistično popestritev Portoroža. skrbeli bodo za revije in nastope šolanih psov, za razstave. *Te nazadnje pa^tudi nameravajo poskrbeti, da bi gosti, ki imajo s seboj svoje štiri* nožne prijatelje, lahko našli zanje primerno varstvo, - "rekreacijo"» = p = Zanimivi sklepi sveta KS 31.seja, 24.2.1986: Svet KS daje privoljenje: •Mariji Juričič,Belokriška 74, za odkup stanovanjske hiše, -Lučani Cerovac in Oliviji Ražman za gradnjo prizidka k hiši Sončna pot 21, -Brunu Jeličiču za nadzidavo hiše Ladjedelniška reber 9* -Dragu Kosgraberju za nadzi = davo hiše Senčna pot 43 , -Zdenku Trohi za nadzidavo garaže "°elokriska 28, -Majdi _n Goranu Mrdženovič za dozidavo hiše Fizine 3* Ar.uonu Вакфи svet ne izda soglasja za podaljšanje obra= tovalnega dovoljenja za za = bavni park,ker ga je trebe preseliti iz središča Porto= roža. 32. seja, 13.3-1986: Prometna signalizacija na Sončni poti še vedno ni u= strežno posta* ljena. Svet je zadolžil Lovra Vrgolina,da z ustreznimi upravnimi delavci pripravijo rešitev zadeve.K sodelovanju naj pritegnejo stanovalce. Kar naprej se vrstijo pri = pombe, da je Portorož zane= marjen. Svet je sprejel Releji: л11е .31- le' 1 vr= src 3ia II Gonsiglio da r~re ff re^ole: -a Marija Jurič_ . ]uce i-^enc? 74, per l'acquisto de.-£ časa a'at?ita= zione, -a Luciano Cerovac e Glivij a Pažman per la costruzicne iessa alia casa in Via del sole 21, - a Bruno Jeličič per alzare la casa Salita del cantiere 9, - a Drago Kosgraber per alzare la casa - Via ömbrata 4-3* - a Zdenko Troha per alzare il gara= ge, Croce Bianca 26, a Majda e Goran Mrdjenović per com = pletare la costruzione della casa, Fisine 3* Ad Anton Bakijac, non viene dato pa= rere favorevole per ia gestione del parco divertimenti. 32a seduta, 1?.3.1986: - Poiche'la segnaletica del traffico in Via del sole ancora non corri = sponde,il Consiglion incarica Lovro Vergolin,assieme agli inquilini ed il corrispondente servizio ammini = strativo di preparare la soluzione del problema. - A causa delle continue osservazioni che la localitä e trascurata,si sono dovute accogliere numerose proposte sul da farsi. E' stata nominata una ! Začela se je JAVNA RAZPRAVA o dolgoročnem razvoju občine od leta 1986 do 2000 V avli občinske skupžčine in v seji sobi krajevne skupnosti je razgrnjeno gradivo dolgoročnega načrta. Krajani, sode = lujte v javni razpravi! Tako bomo pripomogli, da bodo smer= nice čim bolj skladne z našimi potrebami, hotenji in možnostmi ! i sto predlogov in sklepov, kaj je narediti, da se bodo razmere popravile. Komisija (Vergolin,Zerjal,Kunst) bo nadzirale akcijo za bolj snaž= no okolje. comrrissione : Lovro V ergo lin, Vik t or 2erjal, Tomaž Kunst,per il controllo della nettezza pubblica. -Ker ni aktiven,svet predlaga,da se razreši predsednik komisije za gospodarstvo,Bogdan Kozina, name = sto njega naj bi izbrali Lovra Vergolina. -Na pristojne upravne organe je vplivati, da bodo dali v najem vsa v Portorožu zapuščena in ne= urejena zemljišča. -Cestno podjetje Koper slabo vzdr= žuje regionalne ceste v Portorožu. Predlaga,naj bi pogodbo z njim pre= kinili,dala pa oddali organizacij jamski dajo največ jamstva,da se bo spremenilo na bolje. - Svet ponovno podpira zahtevo , naj gre turistična taksa predvsem za komunalno urejanje kraja. -Svet daje pozitivno mnenje: -Francu Moletu iz Radeč za posta= vitev stojnice ob zgradbi KS,kjer bo prodajal krofe, -£>ROGI za stojnici ob zgradbi KS in v Fižinah. Na njih naj bi Dro = ga poskrbela za dobro oskrbo in prodajo svežega sadja. ŽE LANI NEDOSEGLJIV SEN - LETCS RESNIČNOST Vrsto let smo se v Portorožu bali, da bo treba šolsko poslopje zapreti, ker ga je neusmiljeno načel zob časa. Po neuspelem re= ferendumu o samoprispevku za šolstvo decembra 1984 je vse kazalo, da so načrti o novi šoli padli v vodo in da je zamisel postala za nekaj časa neuresničljiv sen. In vendar se je vse obrnilo drugače. Ze v 9. številki Portorožana smo lani občane informirali, kako teče postopek o odkupu starega šolskega poslopja in o perspek= tivah za zgraditev nove portoroške šole. Takrat smo zapisali , da bo nova šola sprejela prve učence jeseni 1986. Zdaj pa lah= ko z gotovostjo rečemo, da se bo to tudi zgodilo. Novo šolsko poslopje v bližini lani zgrajenega novega otroškega vrtca je že tako nared, da bodo za Dan mladosti slovesno odprli nova šolska vrata. Za učence, za učitelje in za ves Portorož bo nova šola zgodo = vinska pridobitev. Učitelji, ki poučujejo v starem poslopju,pra= vijo, da se bo portoroško osnovno šolstvo z novo šolo premaknilo iz srednjega veka v XX. stoletje. -A causa dell*inettivitž si do= vrebbe eeonerare il presidente della commissione per l'economia Bogdan Koz ina, nominando al suo pošto Lovro Vergolin. -Poiche l'Azienda per le strade di Capodistria mantiene male le strade regionali di Fortorose,il Consiglio della CL propone d1interrompere il contratto per affidare la manutenzi= one ad un'altra organizzazione. -II Consiglio nuovamente sostiene la richiesta affinche la tassa turisti= ca venga adoperata principalmente per le manutenzione degli impianti comunali del luogo. -II Consiglio da parere favorevole: -a Franc Kolet da Radeče,per la sistemazione del banco di vendita dei craffen viciono all'edificio della CL, -alla "Droga" per la sistemazione del banco di vendita di frutta fresca vicino all'edificio della CL e a Fisine. Herostratska slava ali modrost poslovan.ia Herostrat je bil Grk, ki je iz slavohlepja zažgal Artemidin tem= pelj v Efezu in prešel v zgodovino kot uničevalec kulturnih vred= not. Nekateri pojavi v Portorožu zbujajo domneve, da gre tudi pri nas včasih za herostratski odnos do prostora, do narave, do lepega, do poslovnosti. V programski zasnovi zazidalnega načrta Portoroža je mnogo vihar= jev povzročila zamisel o rušenju vrste hiš. Zarad? splošne umaza= nosti in nezadostne kanalizacije se kaže tudi pri morju rušilna komponenta. Hoteli z rušenjem "popravljajo" domnevno nefunkcional= nost. V načrtu je dograditev in preureditev portoroškega simbola - hotela Palace. (Upamo, da se s tem ne bo porušila tudi njegova zgodovinska in arhitektonska vrednota.) V načrtu je nadzidava in doLiaava avditorija, kar gotovo pomeni, da bo porušen njegov se = danji videz. Čas izpodkopava in ruši hotele Orion, Helios, Vojkov dom, Virginio, ki bi ob primernem vzdrževanju še "živeli" v turi= stično bogatejši deželi, denimo v Ivici ali Avstriji. Težko je razumeti rušilen odnos do ustvarjenega, dc dela drugih , še posebej, če ni za to tehtnih razlogov. V javnosti velika veči= na nasprotuje takšni "rušilni politiki", .e zlasti zato, ker pri tem niso upoštevani kulturno-estetski, racionalno-ekonomski in ekološki naravni kriteriji. Bitke za lepo ne terjajo samo kulturni in umetniški razlogi, tem= več tudi poslovna modrost. Bitka za kvaliteto je v bistvu boj za boljše in lepše. Kdor tc dvoje ločuje, ne dela po pravilih do = brega gospodarjenja. Z dohodkovno logiko ni mogoče opravičevati poslovanja, ki ne upošteva kulturno-estetskih in ekološko-naravnih razlogov. Današnji aksiom življenja pa tudi poslovanja zahtevata, da so ko= ristnost, kultura in ekologija sestavni del dobrega poslovanja v prid dohodka. 0 arhitekturi - kot o vsaki ljudski dejavnosti - so lahko mnenja deljena. Nihče pa nima pravice v imenu „svoje teorije" o lepem in funkcionalnem rušiti ali popravljati našo kulturno umetniško pre= teklost in sedanjost. Zal pa ni malo ljudi, ki irenijo, da so v imenu nekakšne kratkovidne poslovnosti - poklicani, spreminjati, popravljati kulturne stvaritve, arhitektonske znamenitosti čas^ in če bi bilo mogoče, bi „popravljali Prešerna, Plečnika,pa še koga. V Portorožu je nastala v polpretekli dobi samosvoja, v okolje vgrajena arhitektura. Ta je skupaj z gradbeno zasnovo preteklo = sti, sestavni del naše kulturne dediščine. Dožni smo jo vredno = titi s spoštovanjem, pa tudi kritično. Herostrat je prišel v zgodovino kot svarilen primer uničevalca kulturnih vrednot. Naši Herostrati ne bodo prešli v zgodovino.Mo= goče le v kulturno kroniko. Pa še tja le kot svarilen primer in kvečjemu še kot opozorilo, kako nevarne sta ozkost in primitivizem. Dileme: sramotna slava ali pametna poslovnost ne more biti. Vsaj ne bi Je smelo biti! Jovan Nikolič дтттг^тттгшттттттттљп.ттт Izdajo te številke ,ie omogočil TOZD GH METROPOL. - Pri pripravi gradive so sodelovali: Boris B^keš,Guetev Guzej, Tomaž ing. Kunst, Dragice ^екiš, Elio ^usizzfi f ; Jovan Nikolič * шптпшл m mm m m m m m m m тжтникштггпмттш m m тлшл* m t^TTUEmmjrminmmminmmmm^mm - PREDSTAVLJAMO VAM - PREDSTAVLJAMO VAM -PREDSTAVLJAMO VAM Hotelski lepotec - letos še privlačnejši Temeljna organizacija GH METROPOL v sestavi DO TOP PORTOROŽ premore 1160 ležišč v hotelih in bungalovih. Od tega več kot 380 le« žišč v sobah in apartmajih z najmodernejšim konfortom v hotelu Metropol in Roža.Preostale prenočitvene zmogljivosti so razpore« jene v hotelu Lucija in dependansah Vesna, Marita, Barbara, Villas in Suisse. Kakovost prenočitvenih zmogljivosti je v zadnjih dveh letih še obogatena z obnovo in preureditvijo bungalovov in hotela Lucija, z dopolnjeno opremo v sobah Metropola . Gostom je na voljo več restavracij, aperitiv bar, american bar, club 21, nočni bar, konferenčne dvorane, zaprt bazen, savna, ma« saže, kozmetični salon, brivsko-frizerski salon, trgovina s spo« minčki, družabni prostori, lastna plaža z vso potrebno opremo.Av« tokamp Lucija dopolnjuje prenočitvene zmogljivosti s 1500 ležišči, kakor tudi ponudbo. TOZD GH METROPOL je vraščen v ponudbo TOZD Igralnica Casino,pred« vsem i Igralnico, Marino in športno rekreacijskim centrom. GH ME« TROPOL zaposluje redno nekaj več kot triäto delavcev, v sezoni pa še prek sto sezonskih delavcev. Celotni prihodek TOZD je znašal lani 1,8 milijarde din, z okoli 420 milijon din ostanka čistega dohodka. Doseženi rezultati ga postavljajo v vrh uspešnih temelj« ђ nih organizacij tako v delovni organizaciji kot tudi v panogi.Po* vejmo še, da smo pri poslovanju predvsem izvozno naravnani in do«, segamo v tem pogledu dobre rezultate. Tako smo lani gostili kar g 77,3 & tujih in 22,7 % domačih gostov. J Pozormost krajanov je v tem trenutku usmerjena predvsem k novemu v našem poslovanju. Takozvani „plažni objekt" pod Metropolom, ki zdaj že kaže svojo bodočo podobo, je posegel v okolje z namenom, da po svojem videzu in ponudbi zaokroži kompleks Metropola, pri= bliža gostinske in trgovske usluge plaži in cesti in smotrno za« polni oziroma poveže prostor med Lucijo in Portorožem. Tu bo ko« palcem na voljo samopostrežna restavracija z 200 sedeži v pokri= tem delu in prav tolikimi na terasi. V podaljšku restavracije bo tudi manjši bistro. Ves na plažo obrnjen del objekta bo sezonske« ga značaja. V drugem delu zgradbe, obrnjenem na cesto, bomo mimo« idočim ponujali vse jedi v restavraciji ä la cart, ki bo imela 60 sedežev in bo odprta vse leto. V tem delu bodo tudi tri manjša tr= govine z izbrano ponudbo. Gostinska ponudba v novem objektu se bo še bolj približala gostu, predvsem kopalcem, z uvedbo hladilnih vozičkov za izvenpenzionsko ponudbo na plaži. V posebnih hladilnih omarah bodo na izbiro sladoledi, ribe, solate in druge jedi. Na vol jo bodo «.tudi avtomati za osvežilne pijače. V restavracijskem delu načrtujemo tudi hladno-topli bife v večer« nih urah. Pomembna obogatitev ponudbe bo letos še h la cart restavracija ob vhodu v nočni bar, ki bo poslovala v nočnem času. A Glasilo krajanov Portoroža V/ Giornale dei cittadini V/ di Portorose Izdaja informativna skupina pri^ svetu krajevne skupnosti '/, Portorož,