PROLETAREC STEV —NO. 822 Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 14. JUNIJA (June 14th), 1923 LETO—VOL. XVIII. Upra-raMWo (MIh) 1(39 WEST 16th ST.. CHICAGO. ILL.—T«lepta nil, izgubivši iz političnih razlogov vladno štk: pendijo, v domovino eden največjih duhov srbskega realizma — Svetozar Markovič in kmalu nato zbral okrog sebe ves mlajši naraščaj izo-braženstva ter osnoval list "Radenik" (1871-1872). V Srbiji je sedel na prestolu že tretje leto mladoletni Milan Obrenovič, a namesto njega so vladali trije regenti, ki so sklicali na pritisk javnosti 1. 1869. v Kragujevac narodno skupščinoiu uredili novo srbsko ustavo, s katero je bila prenesena zakonodajna oblast od državnega sveta na skupščino. Mlada inteligenca, ki je tudi številno bolj naraščala, se pa s to ustavo ni zadovoljila, temveč je stopila v ostro opozicijo, hoteč priboriti narodni skupščini suvereno oblast. Leta 1872. je postal Milan polnoleten in prevzel sam vlado. Notranji in zunanji položaj Srbije se med tem še vedno ni izboljš§tl, nasprotno, dežela je živela v napetem razmerju z Rusiji in z vsemi sosedi, s Turčijo se je pa 1. 1876. zapletla celo v vojno, ki se je izšla zanjo neugodno. Šele v senštefanskem miru (1. 1878.) je izbojevala Rusija tudi Srbom popolno državno neod-visnost ter razširila njene meje proti ju<;u, do-čim je berlinski kongres preprečil vse srbska aspiracije na Bosno in Hercegovino. Prav tako burno se je razvilo tedanje notra-i nje politično življenje Srbije. L. 1882. se je pro-j glasil Milan za kralja in sklenil tesno zvezo zj Avstrijo, ki naj bi mu jamčila za prestol. KljuM svarilnim vzgledom na svojih prednikih tudi oni ni kazal mnogo volje za ustavno vladanje . To je vzbujalo oster odpor med mladim izobraženstvom, ki se je leta 1881. organiziralo v radikalno stranko in dobilo vsled žilave agitacije kma- Bi med ljudstvom odločujočo moč in trdno za-■ombo. Milan je skušal streti to opozicijo s silo, Hpa je rodilo med narodom celo oborožen od-Ifor (zaječarska buna). Upor je bil pa zadušen lip voditelji vrženi v ječe, le nekaterim se je po-I sre do pobegniti v inozemstvo (med temi tudi ■ Nikoli Pašiču). Odslej je postal Milanov režim lie ostrejši in samovolj ne j ši, a nasrečna vojna z [Bolgarijo (1. 1885.) mu je končno omajala pre-I stol. L. 1888. je moral pristati na novo moderno IIsvobodomiselno ustavo. Ko je spoznal popolni [neuspeh vse svoje politike, se je že naslednjega |leta odrekel prestolu, na korist svojemu sinu Msandru. Ti viharni zunanji in notranji politični do-{oiiki seveda niso mogli ugodno vplivati na kul-| fnrni in gospodarski napredek dežele. Dolgotrajne vojne so uničile še ono malo blagostanje, ki je vladalo vsaj po nekaterih krajih dotlej, in vsepovsod je bilo opažati rapidno pavperizacijo. Smet, ki je bil edini gospodarski faktor v držati, je propadel popolnoma, obrt in trgovina sta kila pa komaj v povojih in se vsled notranjih političnih zmed nista mogla dvigniti nikamor. O industriji seveda še ni bilo niti sledu razen nekaterih večjih vojaških delavnic. Tudi v tej dobi jato še ni bilo mogoče govoriti o kakem izrazitem delavskem razredu, kvečjemu o popolnoma obubožanih in nepismenih kmetiških masah, ki seveda še dolgo niso mogle postati nositelj nobenega sistematičnega gibanja in nobene višje ideje. 1'redstavitelj vsega modernega političnega in kulturnega življenja je bil zato v tej dobi le del mladega izobraženstva, ki se je izšolal in vzgojil po večini v inozemstvu in se ni hotel udinjati nasilnemu in korumpiranemu režimu. In glasnika tega mladega izobraženstva sta bila v kulturnem oziru mladi bolgarski emigrant Lju-ben Kavanelov, v političnem in organizatorič-nem oziru pa — Svetozar Markovič. Svetozar Markovič je bil rojen 1. 1846. v Za-ječaru kot sin policijskega uradnika. Ljudsko šolo je obiskoval v Rakovcu in Jagodini, nižjo gimnazijo v Kragujevcu višjo pa v Belgradu. Odl.1863. do 1866. je poslušal na belgrajski "veliki šoli" tehniko, nato je pa odšel kot državni štipendist na tehniko v Petrograd in 1. 1869. še v Curih. Ker je izgubil 1. 1870. iz političnih razlo-»ov državno podporo, se je vrnil v domovino, kjer se je začela z njegovim nastopom popolnoma nova doba srbskega političnega in kulturne-paživljenja. Najprej je ustanovil list "Radenik" (1870—1871), prvi socialistični list na Balkanu, a kmalu je moral pobegniti pred zasledovanji vladajoče reakcije v Novi Sad. L. 1873. se zopet vrne v Srbijo in se vrže z vsem ognjem v politično borbo. V Kragujevcu je izdajal liste "Javnost'', "Glas Javnosti" in "Osvobojenje" ter presedel 1.1874. devet mesecev v ječi. Tu je hudo zbolel in na potu na jug ga je zasačila 26. februarja 1875. 1. v Ttstu smrt. Markovičev nastop pomeni novo dobo v notranjem razvoju mlade Srbije. Prejšnji, v plehki romantiki vzgojeni rod ni imel mnogo smisla za politična in seveda še vse manj za gospodarska in socialna vprašanja, temveč se je udejstvoval pred vsem v lepi književnosti ter se izgubljal v omladinskih liberalnih in nacionalističnih geslih, dočim se je ogromna večina izobraženstva ponižno uklonila reakcionarnemu despotizmu in terorizmu, ki so ga naprtili srbskemu ljudstvu takoj po odhodu Turkov domači mogotci. Sicer je že Ž. Žujovič bridko občutil težki politični jarem, ki je tiščal tedaj ves srbski narod, a on je bil preveč kabinetni teoretik in premalo ekspanzivna narava, da bi mogel zbrati neko-rumpirani del tedanjega mladega izobraženstva ter pričeti z njim organiziran boj. Tak mož akcije, propagator, organizator, agi'ator in bojevnik je bil šele v šoli velikega ruskega realizma vzgojeni Svetozar Markovič. (Dalje prihodnjič. ) TEMA. Poslovenil Jos. Vidmar. (Nadaljevanje.) V velikem ogledalu, ki je segalo do tal, se je rezko in razločno odzrcalil par, ona v črni obleki, bleda in od daleč zelo lepa, on pa visok, ši-rokopleč, pravtako v črni obleki in pravtako bled. Posejano bledo se je zdelo v luči, ki je padala od zgoraj z električnega lestenca, njegovo trmoglavo čelo in trde izbočenosti lic; namesto oči pa sta imela on in dekle črne, nekoliko tajin-stvene, toda lepe jame. In njuna črna, stroga dvojica je bila tako nenavadna med belimi stenami, v širokem, pozlačenem okvirju zrcala, d; se je strme ustavil in pomislil: kakor ženin ii nevesta. Sicer pa je od bedenja, najbrž pa tu od utrujenosti slabo razsojal in misli so bile nepričakovane, grde; kajti v nastopnem trenutku je pogledal črno, strogo, žalobno dvojico in pomislil: kakor pri pogrebu. Toda oboje je bilo enako neprijetno. Očividno je prešlo njegovo čustvo tudi na dekle: pravtako molče je tudi ona začudeno ogledovala njega in sebe, sebe in njega; poskusila je stisniti oči, toda zrcalo ni odgovorilo na to lahno spremembo in je še nadalje pravtako leško in uporno risalo črno nepremično dvojico. Ali se je zdelo dekletu lepo, ali pa jo je spomnilo nečesa svojega, nekoliko turobnega, — tiho se je nasmehnila in mu rahlo stisnila njegovo trdo upognjeno roko. — Kakšen parček! — je dejala zamišljeno in njene črnožarke trepalnice z lahno upognjenimi končki so postale bogve zakaj bolj opazne. LEONID ANDREJEV: On ji ni odgovoril; stopil je odločno naprej in jo potegnil za seboj. Dekle je razločno trkalo po parketu z visokimi francoskimi petami. Bil je hodnik, fcot povsod, temne negloboke sobice z odprtimi vratmi, in v sobo, kjer je bilo na vratih z neenakomerno pisavo napisano: "Ljuba", — sta vstopila. — No, torej, Ljuba, — je dejal, se ogledoval in iz navade tri roki drugo ob drugo, kot da jih skrbno umiva v hladni vodi: — hočeš vina, morda še kaj drugega? Mogoče sadje? — Sadje je pri nas drago. — Nič ne de. A vino pijete? Spozabil se je in ji dejal "vi", in čeprav je opazil, se le ni popravljal: v nedavnem njenem stiskanju roke je bilo nekaj takega, da se mu ni več dalo biti ljubezniv in se pritvarjati. In tudi to čustvo je nekako prešlo nanjo: pazljivo ga je pogledala, obstala in odgovorila z neodločnostjo v glasu, toda ne v smislu besed, ki jih je povedala : — Da, pijem! Potrpite, takoj pridem. Sadja naročim samo dve hruški in dvoje jabolk. Vam bo dosti? Tudi ona je sedaj govorila "vi" in v tonu, s katerim je izgovarjala to besedo, je zvenela še vedna ista neodločnost, lahno kolebanje, vprašanje. On tega ni opazil in, ko je ostal sam, je hitro izvršil vsestranski pregled sobe. Poskusil je, kako se zapirajo vrata — zapirala so se dobro, z zapahom in s ključem; stopil je k oknu, odprl obojna — bilo je visoko, v tretjem nadstropju, na dvorišče. Zavihal je nos in zmajal z glavo. Nato je preskusil luč: dve žarnici, in ko ugasne ona zgoraj, se prižge druga pri postelji, z rdečim senčnikom — kot v boljših hotelih. Toda postelja! . . . Visoko je dvignil rame — in spačil obraz, kot da se smeje, ne da bi se v resnici smejal; to je bila ona potreba pregibati in pačiti obraz ,ki jo čuti prikrit in pritvarjajoč se človek, ko končno ostane sam. Toda postelja! Obšel jo je in ^.otipal vatno, prešito odgr-njeno odejo.; nenadoma je pri veseli misli na spanje občutil željo spakovati se, upognil je po pobalinsko glavo, napel ustnice v šobo in izbulil oči v izraz višje stopnje začudenja. Toda takoj nato je postal resen, vsedel se je in jel utrujeno čakati Ljubo. Hotel je misliti na četrtek, na to, da je sedaj v bordelu, že v bordelu, toda misli niso ubogale, temveč so se ježile in bodle druga drugo. Tako se je začel vznemirjati ogoljufani spanec. Na ulicije bil tako mehak, sedaj pa e ni več laskavo božal po obrazu s poraščeno dla-kasto dlanjo, temveč mu je zvijal noge, roke in nategoval telo, kot da bi ie hotel raztrgati. Naenkrat je začel široko, široko zevati, do solz. Potegnil je iz žepa browning, tri rezervne naboje s patroni in je jezno pihnil v cev kakor v ključ — vse je bilo v redu in spati se mu je hotelou znosno. Ko so prinesli vino in sadje in je nekampj zno prišla Ljuba, je zaprl vrata — najprej sam na zapah — in dejal: — Veste kaj ... vi pijte, Ljuba! Prosil — A vi? — se je začudilo dekle in se postrv ni hitro ozrlo nanj. — Jaz bom potem. Jaz, veste, dve nočisa prekrokal in sploh nisem spal, in sedaj ... strašno je zazehal, da mu je skoraj izskočilažt-ljust. — No? — Takoj bom. Samo eno urico . . . Tataj bom. Pijte, prosim, ne ženirajte se. In sadje jej te. Zakaj ste ga vzeli tako malo? — A v salon lahko grem? Tam bokmalj muzika. To je bilo neudobno. O čudnem gostu, ki m je vlegel spat, začno govoriti, domislijo se-li) je neudobno. Lahno je zadržal zevanje, kinu je že razmikalo čeljusti, in poprosil zdržanoi| resno: — Ne, Ljuba, prosil bi vas, da ostanete Vidite, zelo nerad spim sam v sobi. Seveda jet| muha, toda vi mi oprostite . . . — Ne, zakaj ne. Saj ste plačali ... — Da, da — je tretjič zardel. — Seveda. 1» je postranska stvar. In ... če želite ... Lahko« vležete tudi vi. Pustim vam prostor. Samo prosim, da ležete k steni. Dobro? — Ne, meni se ne ljubi spati. Tako bom posedela. — Berite kaj. — Tukaj ni knjig. — Hočete današnji časopis? Imam ga pn sebi, nate. Marsikaj zanimivega je v njem. — Ne, nočem. — No, kakor hočete, vi že veste ... Jaz pa, če dovolite . . . Dvakrat je obrnil ključ v vratih in ga vtaknil v žep. Čudnega pogleda, s katerim ga je spremljalo dekle, ni zapazil. In sploh se mu je zdel ves ta vljudni, dostojni pogovor, ki je bil tako čuden na tem nesrečnem mestu, kjer je bil že sam zrak motno gost od vinskega izhlapevanja in kvant — popolnoma naraven in preprost in popolnoma prepričevalen. In kot da se vorii gospodičnami v čolnu, je odpel zopet z isto vljudnostjo kraje svoje suknje in vprašal: — Dovolite, da slečem suknjo? Dekle se je nekoliko namrdnilo. — Prosim. Saj ste . . . — toda, kaj, ni dogovorila. — Telovnik tudi? Zelo ozek je. Dekle ni odgovorilo in je neopazno skomignilo z rameni. —Tu-le je listnica, denar. Bodite tako dobri, spravite vse to k sebi. (Dalje prihodnjič. ) GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Socialistična stranka napreduje! CHICAGO, ILL. — Zadnje dneve maja sem se vr-1 nil s konvencije socialistične stranke v New Yorku, ki je bila ena največ obetajočih strankinih zborov. Ve-' seli me izjaviti, da so izgledi za porast stranke sijajni in da je razpoloženje za našo stranko danes boljše kakor kedaj poprej. Popolno poročilo o newyorški konvenciji izide v strankinem #asilu "Socialist World". " Sodrug Eugene V. Debs je bil izvoljen za načelnika strankine eksekutive in s tem je dobil eno najvažnejših pozicij v stranki. To dokazuje, da je Debs sto-. odstotno za socialistično stranko. Z njim je narejen dogovor, da bo prirejal za stranko shode vse prihodnje leto. Na njegov shod v Madison Square Gardnu v New Torku je prišlo nad 15,000 ljudi. Ko se je prikazal v dvorano, mu je delavstvo priredilo ovacijo, ki je traja-ladeset minut. Poleg vstopnine se je na tem shodu na-kolektalo nad $3,300. Razun Debsa so izvoljeni v strankino eksekutivo še Morris Hilllquit, N. Y., E. T. Helms, Wis., Birch, Wilson, Pa., Mm. Brandt, Mo., Leo Harkins, N. J., in W. R. Snow, 111. Izdelan je načrt za zbiranje propagandističnega fonda in istotako je narejen načrt za ustanovitev splošnega socialističnega tednika, katerega bo urejeval Debs, Stranka bo vposlila toliko organizatorjev, kolikor ji bodo dopuščala sredstva. George Kirkpatrick, Esther Freidman in August Claessens gredo na agitacijo takoj. V juniju in do polovice julija bodo prirejali shode v vzhodnih in centralnih državah. Debs bo govoril dne 4. julija v Davenportu, Iowa, ob 2. popoldne. Sodrugi, ki žive v bližini omenjenega mesta, naj se gotovo udeleže tega shoda. Tudi v Illlnoisu moramo pojačati našo organizacijo in njene aktivnosti. Treba je širiti socialistično literaturo in skrbeti, da se zbira stare sodruge skupaj in se jih pridobi za povratek v stranko. Istotako je treba voditi agitacijo za organiziranje tistih delavcev, ki so našemu gibanju naklonjeni, pa še niso bili člani stranke. Klubi narodnostnih federacij, kakor je J. S. Z., stranki pri njenem agitatoričnem delu lahko veliko pomagajo. Sodrugi, ne odtašajmo z delom. — VV. k fl. S,V0W, tajnik socialistične stranke v Illinoisu. II. Lawrenska konferenca. Prva lawrenska konferenca se je vršila z name-I nom ohraniti klube J. S. Z. v Pa. socialistični stranki, i Draga konferenca, ki se bo vršila v nedeljo 24. junija, [ ima namen utrditi socialistično gibanje med sloven-[ skim in ostalim jugoslovanskim delavstvom v zapadni S Penn.svlvaniji, zato ima v svojem programu položiti j temelj za centralizirano delo. Kakor je bilo sporočeno že v Kadnji izdaji Pro-• Marca, je namen prihodnje konference: !• 1.) Razpravljati o potih in načinih, kako reorganizirati klube JSZ. v naselbinah izapadne Pennsyl-| vaniie, kjer so že enkrat obstojali, in kako ustanoviti I nove v naselbinah, kjer klubov še ni bilo. 2.) Razpravljati o agitaciji za razširjenje našega glasila "Proletarca". 3.) Razpravljati, kako bo najložje razširiti "Izobraževalno akcijo JSZ." med podpornimi društvi naprednih jednot in zvez. Na konferenco so povabljeni zastopniki klubov J. S. Z., posamezni sodrugi, somišljeniki, kateri imajo volijo pomagati pri delu za socialistično organizacijo, in zastopniki društev, katera so v "Izobraževalni akciji JSZ." iin tista, katera se mislijo pridružiti. Program, ki ga ima konferenca, je konstruktiven. Ako je med sodrugi dovolj volje za centralizirano delo, bo konferenca uspešna. Stvar sodrugov pa je, da jo napravijo uspešno. — T. Naznanilo članstvu kluba št. 1. CHICAGO, ILL. — V petek 15. junija se vrši redna seja kluba št. 1. Udeležite se je polnoštevilno. Kdor še nima vstopnice za piknik socialistične organizacije čikaškega okraja, naj si jo dobi na tej seji. — Zadnja seja je zaključila, da člani našega kluba prevzamejo delo pobiranja vstopnic pri vhodu na pikniški prostor v parku Riverview. Istotako smo zaključili, da bomo prodajali vstopnice; 5c od vsake vstopnice, prodane od našega kluba, gre v okrajno blagajno, drugo gre v klubovo blagajno. Sodrugi in sodruginje, potrudite se, da bomo prodali čim več vstopnic. — Organizator. Velik piknik soc. stranke v Chicagi. V nedeljo dne 17. junija priredi socialistična stranka v Chicagi svoj običajni piknik v Riverview parku na Western Ave. v bližini Belmont Ave. Na sporedu bodo številne pevske ter godbene točke, igre itd. Izmed govornikov, ki nastopijo na tem pikniku, omenjamo sledeče: August Claessens; William A. Cun-nea; Samuel P. Kramer. Vsi trije so že leta aktivni v socialističnem gibanju, vsi trije so bili že izvoljeni v razne javne urade in vsem trem so kapitalistični u-radniki pri štetju glasov ukradli mandate. Ako ste katerega izmed njih čuli govoriti, boste prišli gotovo v Riverview v nedeljo 17. junija popoldne, da jih ponovno čujete; ako jih še niste čuli, boste prišli, da jih spoznate in se iz njihovih govorov še bolj poučite o socializmu in o borbah, skozi katere je že šlo naše gibanje. Predsedoval bo Irwin St. John Tucker. Vstopnice se dobe v uradu Proletarca, v uradih drugih socialističnih listov in pri sodrugih kluba št. 1. Vstopnina je 30c za osebo. Otroci pod 12 let starosti so vstopnine prosti. Petnajstletnica društva "Nada", št. 102, S. N. P. J. CHICAGO, ILL. — Cenjenim slovenskim organizacijam v Chicagi in okolici sporočamo, da bo praznovalo žensko društvo "Nada", št. 102, SNPJ., slavnost petnajstletnice v nedeljo 27. aprila 1924 v Narodni dvorani. Društva naj to vpoštevajo in ne prirejajo veselic na ta dan. Naklonjenost bomo vračaile z naklonjenostjo. — Tajnica. Piknik soc. kluba v Clintonu, Ind. CLINTON, IND. — Socialistični kl-ub šit. 41, JSZ., priredi v nedeljo popoldne dne 17. junija piknik pri Andreju Krapešu. Rojaki in somišljeniki, udeležite se ga v obilnem številu. Članstvo kluba bo skrbelo za čim najboljšo postrežbo, odbor pa bo gledal, da se boste v resnici za-/bavali v našem krogu. Na svidenje v nedeljo 17. junija. — Odbor. KONVENČNI FOND J. S. Z. Zapisnik IV. rednega zbora J* S* Z* IV. konvencija J. S. Z., ki se je vršila zadnje dneve meseca maja v Chicagi, je zaključila, da se izda ves zapisnik v eni izdaji Proletarca, ki bo obsegala preko 48 strani. Povečana izdaja Proletarca, kateri bo zapisnik objavljen, nas bo stalo okoli $500 več kakor izdaje navadne velikosti. Zato je zbor sklenil, da se apelira na klube in društva, da zberejo to vsoto, prvič da se tako izdajo omogoči, in drugič, da se tiska večje število izvodov Proletarca, ki se ga bo razposlalo po naselbinah, v kolikor bodo dopuščala sredstva. Ker je ta zapisnik izredno važen, ker vsebuje dobre referate, resolucije, poročila itd., bi bilo potrebno, da pride po en iztis v roke vsakemu delavcu, ki je zmožen čitati naš jezik. Zapisniilk bo gotov za objavo v pa.r tednih in kakor hitro bo urejen, bo priobčen in razposlan. Sodrugi in somišljeniki, tudi vi lahko nekaj pripomorete za razširjenje tiste izdaje Proletarca, v kateri bo zapisnik objavljen. Naročite po nekaj številk, in jih razdelite med tovariše delavce. Posamezen iztis stane loc. Pošljite naročilo takoj. Skupaj v maju......$42.21 Za pokritje kon venčnih stroškov J. S. Z. so 7|fl čali klubi JSZ. v mesecu maju kakor sledi: št. kluba in kraj. SM 233—Renton, Pa.............................I ■ 213—Carlinville, 111........................1 21 220—Bon-Air, Pa..................................................U 217—Madrid Iowa.........................-li 114—Detroit, Mich........................J 3,11 182—Meadowlands, Pa..........................................31 47—Springfield, lil........................ jll 224—Chicago, 111...........................Bfl 232—Barberton, Ohio ...................... ■ 234—Harwick, Pa............................ ■ 69—Herminie, Pa......................... M 128—Nokomis, Iti..........................H Jack Kotar, at large, Warren, Ohio ...... .ft 50—Virden, 111............................ 9 "1—Chicago, 111......................v',. J 235—Sheboygan, Wis....................... 1» Frank Knafels, Edrnond, Oklahoma ____ 11 225—Avella, Pa............TV..............U 27—Cleveland, Ohio ....................J 49 198—Horner City, Pa.....................1. M 230—Library, Pa........................... 1.9 13—Sygan, Pa............................. 2.» 4—iLa Salle, 111............................. 181—Lloydell, Pa........................... 21 2—Glencoe, Ohio ......................... LI 10—Forest City, Pa....................■ 41—Clinton, Indiana ..................9 236—Terre Haute, Ind...................... ffl 32—West Newton, Pa....................... »1 \ Slovenska sekcija JSZ. posodila ........ 300.01 Skupaj v maju ......................■5363.2| IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. Za izobraževalno akcijo J. S. Z. so vplačala društva in socialistični klubi v mesecu maju kakor sledi: Tek. št. in društvo. Kraj Vsota. 12— 74 SNPJ, Virden, 111................$ 2.00 14—209 SNPJ, Nokomis, lil............... 2.00 15—329 SNPJ, Large, Pa................. 1.00 22— 72 SNPJ, Radley, Kansas . . ...........2.00 29—115 SSPZ, Kenilworth, Utah.......... 1.00 36—156 SNPJ, Muddy, 111................. 1.00 41—206 SNPJ, Gross, Kansas............. 3.00 44—362 SNPJ, Carlinvi'lle, III............... 2.00 48— 87 SNPJ, Herminie, Pa.............. 8.00 80—121 SNPJ, Detroit, Mich............. 6.00 84—114 SNPJ, Roundup, Mont. ............ 2.11 88—242 .SNPJ, Staunton, 111............... 4.00 106—361 SNPJ, Mclntyre, Pa................ 1.00 Klubi J. S. Z.: 182, Meadowlnds, Pa......................................1.60 69, Herminie, Pa............................................1.00 181, Lloyd ell, Pa............................................2.00 1, Chieago, 111..............................................2.50 DETROlTSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba ŠL 114, JSZ., 11 vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem doni, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Nt dnemn redu so vedno važne stvari, ki se morajo reiiti. Uda žujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj m prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, di pridobivamo novih članov. — Organizator. Pripomba: Svote poslane za maj, a so bila potrdila zanje izpolnjena za junij, bodo objavljene v junijskem izkazu. Jugoslovanskemu delavstvu po zapadnih državah. Sodruginja Frances A. Tauchar je odpotomi-la na agitacijo po zapadnih državah za širjenje "Proletarca" in ustanovljanje socialističnih klubov. Obiskala bo naselbine po Wyomingu, .1ton-tani, Utah, Coloradi in potem odpotuje na cijo v Kansas. Sodrugi in somišljeniki, sodelujte | z njo pri njeni težki nalogi. Kjerkoli moyole, skličite shod, sejo ali sestanek, kjer boste dobili', vse potrebne informacije in navodila za usta1 vitev kluba, o našem gibanju, o delovanju J. S. in o socialističnem gibanju vobče. Glede shodov kakor glede sestankov se dogovorite s sodrugm Tauchar, kadar pride v vašo naselbino. Važen dan za minnesotsko ljudstvo je 16. julij. F. A. V. I S smrtjo senatorja Knute Nelsona, starega republikanskega politika, je minnesotsko ljudstvo zopet stopilo v areno politične borbe, tki se konča dne 16. julija. Volilna kampanja za izpraznjeni senatorski se-dež je vroča in v tej agitacijski furiji naj se delavci in farmarji te države pripravijo, da bodo poverili senat-sko mesto človeku, ki bo zastopal njihove interese. ' Po smrti senatorja Nelsona so pričeli političarji republikanske stranke takoj špekulirati, kako bi se dalo to važno mesto ohraniti njihovi stranki. V svojih listih so priporočali governerju J. A. O. Preussu, naj odstopi od svoje službe ter jo poveri podgovernerju Collinsu, kateri ga bo potem imenoval zia senatorja, kakor dovoljuje postava te države. Drugi so mu priporočali, naj imenuje kakega prominentnega republikanca. da bo imel tudi za naprej "čenč" biti izvoljen. Toda v kapitolju so bili tiho in pazno študirali, po kateri poti bi bilo najvarnejše hoditi. Senatorsko pozicijo bi najbrž dopolnili, če bi se jo smelo obdržati vsaj štiri ali pet let. Za eno leto pa se jim zdi stvar preveč riskirana in končno je governer naznanil dopolnilne volitve, ki se vrše 16. julija, dne 18. junija pa primarne volitve. Kdor bo izvoljen, bo imel mandat za vso nepretečeno dobo pokojnega senatorja Nelsona, ti poteče leta 1925. Kdo bo bodoči senator na Nelsonovem sedežu? Od delavcev in farmarjev je odvisno, komu bodo po-verili mandat. Če ne bodo šli v volilno borbo složno, se lahko naprej prerokuje, dia bo izvoljen republikanec. Kandidatov se ne manjka. Za primarne volitve je vpisanih devet republikancev, trije pristaši farmarske-delavske stranke in dva demokrata. Na glasovnico dne 16. julija pridejo le trije kandidatje, od vsake prej označene skupine po eden, ki bo dobil na glasovnici vsake, stranke pri primarnih volitvah največ glasov. Kolikor mi je znano, socialisti pri primarnih volitvah ne bodo postavili svojega kandidata in je sploh dvomljivo, da koga postavijo. Tudi governer se je proglasil za kandidata in stara republikanska garda ga poveličuje v deveta nebesa kot edinega moža, ki je zmožen osrečiti prebivalstvo Minnesote. Mož res ni neumen. Governerske službe st misli pustiti prej, da bo siguren izvolitve v senat. Ce se mu to posreči, se bo tepel za svojo sedanjo policijo. Takim ljudem je služba vse. Nič nimamo zoper to, da kandidira, toda nepošteno je, da hoče ostati na governerskem stolcu in se ob enem udeležiti volilni' tekme za drugo pozicijo. Republikanci streme edino zatem, kako bi si ohranili čim več odgovornih mest, seveda v korist prizadetih oseb in v prid privatnih interesov. Kmečka-delavska stranka (Farmer-Labor Party) ima na primarni glasovnici sledeče kandidate: Magnus Johnson, ki je bil leta 1922 kandidat za governerja in poražen z malo večino glasov, Chas. A. Lindbergh in L. A. Fritsche. Dasiiravno so vsi trije priznani bo-ritelji ljudskih interesov, pošteni in zmožni za tako pozicijo, vendar se bodo morali pristaši te stranke izreči pri primarnih volitvah samo za enega. Za katerega? Sicer ni nobene razlike, kdo izmed njih dobi pri primarnih volitvah nominacijo za senatorskega kandidata na listi kmečke-delavske stranke. Vprašanje je le, kdo izmed njih je med ljudstvom bolj poznan, kdo izmed njih ima več upanja na zmago dne 16. julija? Brezdvomno bo Magnus Johnson delavstvu še najbolj v spominu, ker ni dolgo od časa, ko je bil kandidat za governerja. Kakor se čuje, je on od strankinih krogov posebno priporočen in ako se mu hoče za-sigurati nominacijo, naj se pristaši kmečke-delavske stranke odločijo zanj pri primarnih volitvah. Z njegovo izvolitvijo v senat bi dobilo ljudstvo v zvezni zbornici novega zagovornika in kapitalistični interesi novega sovražnika. Ako izvolimo v tej državi še enega senatorja iz ljudskih vrst, bo prišla resnična volja ljudstva bolj do veljave. Raznih imenovanj ne bodo deležni lakaji privatnih interesov, ampak osebe na odgovorne pozicije se bodo imenovale iz ljudskih vrst. Politično življenje v tej državi bi se temeljito izpremenilo. Stanje delavstva po železnem okrožju bi se obrnilo na bolje, ker bi imeli na visokih mestih ljudi, ki bi branili njegove pravice in mu pomagali v boljše delovne in živ-ljenske razmere. Priroda ni položila bogastev v zemljo zato, da bi jih izkoriščali samo nekateri. Zdrava pamet pravi človeku, da bi jih mogli biti deležni vsi ljudje, ne samo "steel trust". Današnja korupcija dovoljuje legalne tatvine na debelo, delavec pa je strogo kaznovan, ako odnese kak predmet, ki je lastnina velikih tatov. Pojdimo na volišče in glasujmo za kandidate farmarske-delavske stranke, da priborimo vsiaj nekaj tega kar so nam vzeli kapitalistični grabeži, nazaj. (F. A. V. je napisal ta članek, v katerem priporoča kandidata farmarske-delavske stranke, ker je uver-jen, da socialistična stranka ne bo postavila svojega kandidata. Toda ako za končne volitve naša stranka postavi svojega kandidata, naj zavedni delavci glasujejo zanj in nikogar drugega, Ako pa bo stranka ikdorsi-rala kandidata farmarske-delavske stranke, naj oddajo njemu svoj glas. Mi imamo o minnesotski farmarski-delavski stranki svoje mnenje, ki ga je deloma objasnil sodrug Emil Herman, organizator soc. stranke v Min-nesoti, katerega članek o politični situaciji v Minneso-ti je bil priobčen v izdaji Proletarca z dne 31. maja to leto. — Vred.) O priseljevanju. Od kar je priseljevanje v Zed. države omejeno s takozvano kvoto, ki določa za Jugoslavijo 6,428 priseljencev na leto, se v raznih krajih oglašajo agenti, ki obetajo tukajšnjim priseljencem, da jim bodo — naravno za posebno nagrado — , storili "posebne usluge" in pospešili prihod njihovih sorodnikov iz domovine. Na žalost verjamo mnogo naših izseljencev takim obljubam, ki se ne morejo izpolniti. V Jugoslaviji obstoji zakon o izseljevanju. V Združenih državah obstoji zakon o priseljevanju. Prvi kot drugi zakon se s časom lahko izpremeni, ali dokler obstoja, ne more nihče nikomur storiti "uslug", ki nasprotujejo tem zakonom. Urad jugoslovanskega izseljeniškega poslanca, ki se nahaja v generalnem konzulatu v New Yorku (Consulate General of Jugo-Slavia, 443 W. 22nd Street, New York, N. Y.), bo dajal našim ljudem drage volje potrebne informacije o izseljeniških predpisih, ljudstvo pa bo ravnalo v svojem interesu, če ne bo verjelo neutemeljenim obljubam. — Presbiro države SHS, Washington, D. C. "Proletarec". Pravljica o živem mrliču. Na zadnjem zboru JSZ. se je veliko razpravljalo o Proletarcu. O vprašanju forme so izrekli svoje ali pa mnenija klubov katera so zastopali, vsi delegatje, kar bo razvidno iz zapisnika. Vse je vodila ena sama želja, da se slovensko socialistično glasilo razširi in v ta namen so podajali razne sugestije. Kakšne so bile, pove zapisnik. Ampak eno je glavno: Proletarec se bo razširil v prvi vrsti s pomočjo agitatorjev. Brez teh se ne more razširiti noben socialistični list. Glede forme je bilo po dolgi razpravi zaključeno, da ostane taka kot je do prihodnjega zbora ali vsaj do novega leta. Argumenti za in proti so bili številni, ampak končno je odločil gmotni ozir in radi tega ostane pri starem. Toda ako bodo sredstva količkaj dopuščala, se bo list za nekaj strani povečal. Vprašali smo v tiskarni, koliko bi stalo na leto, ako bi se rabilo boljši papir, kajti sedanji, na katerem se tiska Proletarec, ne odgovarja reviji. Boljši pa-. pir nas bi stal nad $200 več na leto. Ker je v teku kampanja, da se Proletarca v tem letu čim najbolj mogoče razširi, bi bilo priporočljivo, da ga tiskamo na boljši papir. Upravni odbor je o tem razpravljal in zaključil, da ne more dovoliti povečanja izdatkov v tem sluičaju. Sodrug F .Z. je upravništvu svetoval, naj poda čitateljem in sodrugom sledečo sugestijo: Prične naj se zbirati fond $400, iz katerega se bodo v tem letu pokrili stroški za boljši papir in pa za klišeje (slike), ki bi se jih priobčevalo v kolikor bi dopuščala sredstva in prostor. Ako bi se 400 sodrugov zavezalo prispevati po 10 centov na mesee, bi nam bilo torej mogoče v omenjenih ozirih izboljšati list. Kaj je vaše mnenje? — Upravništvo. LAWRENCE, PA. Seje socialističnega kluba 5t. 184, JSiZ., se vrSe vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne na Lawrence, Pa. — J. Terčelj, tajnik. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v naše vrste 1 — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. Ko se je vršila leta 1919 konvencija socialistične stranke v Chicagi, so "ekstremisti" aj vršali s hura klici, da je bila to konvencija mrliča. Ko se je vršila detroitska konvencija, so zopet proglasili mrtvo socialistično stranko za mrtvo in tako se je to proglašanje ponavljalo od leta do leta. Enako pesem so zapeli po zadnji newyorški konvenciji stranke. Napadali so jo prvi dan ko so se ločili od stranke in še nekaj mesecev poprej, napadajo jo danes. Človek se čudi in se vprašuje: Čemu je treba toliko boja proti mrtvecu? Po detroitski konvenciji so napadali stranko, ker je podvzela akcijo za organiziranje federativne delavske stranke in ji očitali oporto nizem in kompromisno taktiko. Danes so sami vneti za tako stranko, toda taktika, kakršne se poslužujejo pri propagandi za federativno delavsko stranko, stvari veliko več škoduje kakor koristi. Zavrgli so politično akcijo, zavrgli minimalni program, zavrgli načelo masne stranke in napadali socialistično stranko, ker propagira te stvari, danes pa so se sami izrekli za_politično akcijo, za masno stranko in minimalni program ter vse to nazvali "nova taktika", kakor da je še nikdar ni imela nobena druga stranka. Tako slepomišenje je največja ovira združenju delavskih struj, ker nebrzdani voditelji begajo delavske mase in jih poganjajo v brezbrižnost. DELAVSTVU V WAU1KEGANU, North Chicagi ia okolici nazinanijamo, da se vriše seje socialističnega kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S, N. Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliramo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik. Ako v vaši naselbini še ni socialističnega kluba, ga ustanovite. Ako ni v naselbini zastopnika Proletarca, se priglasite vi. PIKNIK PIKNIK JUGOSLOVANSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO 66 99 najuljudneje vabi rojake in rojakinje v Chicagi in okolici na POMLADANSKI PIKNIK ki ga priredi V NEDELJO 17. JUNIJA 1923 V SUMMIT GROVE Vstopnina 35c. Vrt odprt ob 1. uri pop. Vzemite eno ali drugo karo do Archer Ave. in po Archer Ave. do City Limits; tam se peljite z Joliet karo ali pa Argo karo do Summita, 111. V T FT TET} Društva S N JSjtL JtL? p. J , kakor posameznike prosimo, nam javijo, ako zvedo, kje se nahaja Matt Jurca. Od tu je odpotoval meseca aprila in se ni več vrnil. Nekajkrati se je nahajal v gl. uradu S. N. P. J., kjer se je pritoževal, da ima glavobol, Ker se je bati, da se mu je pripetilo kaj hudega, bi dr. "Slov, Rožmarin", št. 388,S.N.P.J„ Star City, W. Va., rado izvedelo, kje se nahaja. Kdor kaj ve o njemu, naj sporoči na naslov: JOS. MASLO, L. Box 48, Pursglove, W. Va. SODRUGOM IN SIMP A TIČARJEM socialističnega Mast. 233, J5Z., v RENTONU, PA., naznanjamo, da K me redne klubove seje vsako četrto soboto v me-*cu ob 6. zvečer v prostorih klubovega tajnika. Prihodnja seja bo v soboto 28. aprila. — LOUIS J, organizator. Izlet društva Danica v Chicagi. CHICAGO, ILL. — Slovensko mlad. samostojno poj, dr. "Danica" priredi dne 4. julija piknik na Ma-botemvrtn na 22. cesti in 61. ulici v Ciceru. Vabimo vsa bratska društva in rojake, da se ga udeleže, Igrala bo Začkova godba. Na sporedu bodo igre, tako da bo za zabavo v vseh ozirih pre-eno. Na pikniški prostor lahko pridete s poulično železnico. — Fr. Novak, tajnik. zdravilno grenko vino tako popularno, da je težko najti inozemca v Združenih državah ali Kanadi, ki ne bi poznal Trinerjevega zdravilno grenkega vina. — Joseph Triner Co., Chicago, 111., izdeluje poleg tega zdravila še druge izvrstne preparacije. Omenimo saimo Triner's Dental Cream, prijetno antiseptično pasto za zobe. Gospa Fannie Raj chart soproga mestnega bla-gajničiarja v Breznicah na Češkem, nam je pisala pred par dnevi, da ji pošljemo to preparacijo, ker "je v resnici izvrstna". Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili za pojasnila o Triinerjevih zdravilih m pre-paracijah! KAJ BOSTE V LETU 1956? Nima takega pomena kaj ste v letu 1923, ampak leta 1956. Triintrideset let je dovolj za velite spremembe. Ne pozabite, da pred 33 leti, to je bilo I, je danes najmogočnejši izdelovalec avtomo-liloT na svetu delal v tovarni za bieikle, predsednik Ur. držav je stavil črke, governer velike države je juiil čevlje in prodajal časopise, najvplivnejši bankir na zapadu je oral in pokojni Josip Triner, st. je po-"Trinerjevo zdravilno grenko vino" na ameriški trg, brez vsakega kapitala, ampak v trdni veri o do-toiah tega slavnega zdravila. Danes je Trinerjevo VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. Prečita jte naš cenik knjig, priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije. Največja zaloga boljših književnih del. Slovenska Brivnica Anton Košmerlj, lastnik 1948 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Se priporoča rojakom. STEDLJIVI LJUDJE Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. vlagajo redno in investirajo razumno v KASPAR STATE BANKI največji jugoslovanski banki v Zed. državah 1900 Blue Island Avenue in vogal 19. ceste. CHICAGO, ILLINOIS. Kapital in prebitek $1 ,250 ; 000.00 Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje. CENIK KeJIG ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................29 ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. P. Kera).. 6.00 DEMOKRATIZEM IN 2EN- STVO, (Alojzija štebi) .......10 DRŽAVA PRIHODNJOSTI . .. .20 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. Sarabon), vezana . 1.25 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM .................30 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik Ea- gels)........................ .20 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej) .... 2& KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fr. Dr- tina), broš.................1.2S O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana... .40 POGLED V NOVI SVET........10 POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), vezana............90 POT K SOCIALIZMU, (Dr. Ot* Baner)......................26 PROLETARUAT.............15 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............1.15 RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En- gels, prevel M. Žagar)........35 REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana ................. .45 SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in založila. Književna matica 8NPJ., 864 strani, vezana v platno ...... 2.00 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA (Dr. K. Ozvald), broširana ....................... .50 SOCIALIZEM IN VERA, spiaal Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana ..........................65 SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča) . . ....................10 SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO. (Prof. dr. Z. Zahor), . trda vezba..................40 SRBSKA POČETNTCA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........1.25 SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA. (Et- bin Kristan)................50 USTAVA, ruake socialistične fed. sovjetske republike...........10 VARČNA KUHARICA (Marija Remec), vezana............1.00 VOLJA IN DEJANJE, (psiho-logična analiza) ............ .25 Nadaljevanje z 2. strani. PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... .10 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec) ...................50 ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez- laj).........................30 ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana...............1.50 ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922, vsaka po....................10 ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec)......25 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) I. del.................85 II. del....................75 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, veoan v platno, letnik 1919, 50« j letnik 1920 ........50 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko vezan 50c, vezan v platno.....75 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1923, trdo vezan.. .75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 8 za 5c.......... (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA (Cankarjeva številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923 št. 2-3.................25 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trsteniski) .. .10 PROLETAREC, vezan, letnik 1919, $5.00; vezan, letnik 1920 ................7..... 5.00 PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno ............... 5.00 PROLETAREC, letnik 1922 v platno vezan.................5.00 RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . .......................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313. strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETY, (Lewis H. Morgan), vezana............ 1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1 20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana....'.. .60 EVOLUTION OF MAN, (WO helm Bdlsche), vezana . . . EVOLUTION OF PR0PEBTY, (Paul Lafargue), vezana . ... JOD AND MY NEIGHBOR, (M ert Blatohford), vezana . ., GOOSE-STEP, (Upton Sinclair: študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . . IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 atrt ni, trda vezba .... JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavni« .... KARL MARK, biographical memoirs, (Wilhelm LiebdmeeM), vezana .................. KING COAL, (Upton Sineta!, povest iz iiadnjsga itrijh (1913) coloradskih premojarjit, trda vezba ............ LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Moore), vezana ..... LIFE AND DEATH (Dr. E. Teichmann), vezana ...... OUTLINE OF HISTORY, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani PHYSICIAN IN THE H05SS, (J. H. Greer, D. D.) Bomaii zdravnik, vezana ........... REPUBLIC OF PLATO, veiau RIGHT TO BE LAZY, (P«i Lafargue), vezana .......... ROBERTS RULES OF 0BDES, vezana . . . . ................ SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana ........ SOCIAL REVOLUTION, (Jjul Kautsky), vezana ......... STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPEBSYJ. TION, (A. M. Lewis), u»u THEY CALL ME CAfiPENKl (Upton Sinclair), trda v< THE DREAM OF DEBS, (Jati London)...........,,33 THE PROFITS OF BELIOIOH. Razprava o izrabljanja tm a privatne interese .....,„,„.; THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Ehva Williams), s slikami, 311 itn- ni, vezana v platno . .......J 100%. (Upton Sinclair). Pove« patrijota .................. 1 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewu), vezana.............. THOUGHTS OF A FOOL, (Evf lyn Gladys), vezana . . .,.,„] Naročilom priložite poštni ali presni money order, ček ali Za manjša naročila lahko poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine sto. Klubom in čitalnicam, pri večjih naročilih liberalen popaat Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Stre Chicago, 111.