The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovens Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 162
CHICAGO, ILL., SREDA, 23. AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 23, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
NEMŠKI KANCLER SKUŠA PRIDOBITI KAPITALISTE K SODELOVANJU PRI POBIJANJU BREZPOSELNOSTI. — OBLJUBLJA RAZPUSTITI SVOJE ČETE. — UPOR V STRANKI NAZIJEV V SLED I Z P R EMENJENEGA PROGRAMA.	I--
RT. REV. ANTHONY OGULIN UMRL
KRIŽEM SVETA
—	Praga, Cehoslovaška. — Na 18. svetovnem judovskem kongresu, ki se je otvoril tukaj v ponedeljek zvečer, se je raz-motrivalo o tem, da se izseli kakih 250,000 Židov iz Nemčije. Od teh bi jih lahko šlo kakih stotisoč v Palestino., o-stali pa v druge evropske države.
_ Tokio, Japonska. — Na
vojno ministerstvo naravnost dežujejo prošnje, naj se oprosti enajst vojaških obtoženecv, ki so pod obravnavo, ker so se u-deležili zarote, v kateri je padel bivši premijer Inukai.
—	St. Louis, Mo. — V tukajšnjem mestu razsaja takozva-na "spalna bolezen", na kateri je zbolelo že število oseb. Podleglo jih je dvanajst. Nje zadnja žrtev je bila 501etna Mrs. M. C. Joachim, ki je umrla v nedeljo zvečer.
—	Munchen, Nemčija. — V bližnjem taborišču, kjer je bilo za vežbanje zbranih kakih 40,000 hitlerjevskih fantov, je silovit vihar preteklo nedeljo podrl večino šotorov. Pri tem je bilo več fantov ranjenih, eden od njih smrtno.
-o--
Iz Jugoslavi|e.
AKO GRE ZA ZAŠČITO "VIŠJIH" INTERESOV, NI KAZ-NJIVO, ČETUDI SE KATEREGA PO KRIVEM JAVNO OBDOLŽI. — NOVA ŽRTEV GORENJSKIH PLANIN. — SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE VESTI.
Po krivici obdolžen
Tržič, 2. avg. — Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je vršila včeraj zanimiva javna kazenska razprava proti ravnatelju tržiške šole, Albinu La-jovicu. — Ravnatelj Lajovic je namreč pred par meseci poslal okrajnemu načelniku v Kranju seznam tržiških državnih uradnikov in sicer tako, da so bili z ozirom na njihovo politično prepričanje razdeljeni v tri skupine. V tretji skupini je navedel več uradnikov, katere je označil z-besedami: "Imenovani kažejo, ob vsaki priliki ne-razpoloženje proti državi." — Med temi zadnjimi je še. posebno poudaril tukajšnjega kaplana Viktorja Zakrajška— Vsebina dopisa je prišla v javnost in se je o njej veliko, govorilo. Radi težke obdolžitve, ki jo je Laiovec brez vsakih dokazov poslal okrajnemu načelniku v Kranj, je bil g. kaplan Viktor
ha je bila tako močna, da so bile mestne ulice mahoma preplavljene in so izgledale kakor pravi potoki. Padala je tudi toča, ki je napravila škodo na sadju in polju. Vihar je zlasti v okolici izruval veliko dreves.
-o-
Smrtna kosa
V Zagrebu je umrl naduči-telj Lovro Tončič, rojen v vasici M^una pri Buzetu v Istri. Celih 33 let je služboval v Mu-nah pri Podgradu v Istri, dokler ga niso Italijani odgnali vklenjenega v verige v Sardinijo, odkoder so ga po dolgem času izpustili. Prišel je potem v Jugoslavijo, kjer je sedaj umrl.
S0C1J ALI STIČNI KONGRES
Socijalistična intern'acijonala bo imela težko borbo za nadaljnji obstoj.
Pariz, Francija. — V ponedeljek se je otyoril v tukajšnjem mestu letni svetovni kongres druge internacijonale, so-cijalizma. Važen je ta kongres, kajti na njem se ima odločiti ne samo delovni program za prihodnje leto, marveč odločilo se bo glede nadaljnjega obstanka socijalističnega gibanja v splošnem. Bodoči izgledi za 2. internacijonalo so namreč tako temna, da je skrajno negotovo, ali bo sploh prišla skozi svojo sedanjo krizo.
Že od leta 1914, od usodnega kongresa v Švici, na katerem se je skušalo brez uspeha j preprečiti svetovno vojno, se ni socijalizem nahajal v taki stiski, kakor je današnja. — Udarci se mu zadajajo v eni deželi za drugo. V Nemčiji sa mi, rojstni dežoli marksizma, je socijalistična stranka popolnoma uničena. Enako je potlačena v Italiji od Mussolinija. Komunistična Rusija je hujša nasprotnica socijalizma kakor ' i katerakoli druga dežela. Zatrt (je socijalizem tudi po večini ' i drugih evropskih držav, in sicer po diktatorskih odredbah. V Angliji je stranka laboritov * doživela strahovit poraz pri J ' zadnjih volitvah. V Franciji g vlada spor v socijalistični ■ stranki sami. Edini deželi, ki 1 še dajejo socijalistom nekoliko upanja, sta Španija in Zed. države.
-o-
ARMADA PODPIRA NRA. ,
Chicago, 111. — Poveljnik še-1 stega armadnega kora, ki ob-3 sega Illinois, Michigan in Wis-= consin, je poslal vsem svojim , ^ edinicam povelje, da morajo } ® vse svoje potrebščine kupovati ] samo pri takih podjetjih, ki so , se pridružila NRA.
-o-
DELO DRŽAVNEGA POMOŽNEGA RELIEFA Chicago, 111. — Illinoiška komisija za pomožni relief je iz dala svoje prvo letno poročilo, v katerem opisuje svoje delovanje od februarja 1932 do januarja 1933. Tekom omenjenega časa je komisija porabila okrog 49 milijonov dolarjev. Od tega je šlo 91.6 odst. za pomoč potrebnim, 6.7 odst. za plače uslužbencem in ostalih 1.7 odst. za upravne stroške. Pomoč se je delila v 65 okrajih države, ki obsegajo 91 odstotkov vsega prebivalstva države. Na pobudo komisije je chicaški Cook okraj pridobil od Rekon-strukcijske finančne korporaci; je posojilo v znesku 12 in en četrt milijona dolarjev. Skupno je dobivala podporo približno ena šestina vsega prebivalstva v državi. Glede bodočnosti trdi poročilo, da se bo moralo delo komisije nadaljevati
Ni še dolgo, ko smo prejeli poročilo, da je Rt. Rev. Mon-signor Anthony Ogulin težko obolel in da se priporoča v molitev svojim stanovskim sotovarišem. V noči med pondeljkom in torkom pa je uredništvo tega lista prejelo brzojavno poročilo: "MonSignor Ogulin danes popoldne umrl. . ." — Prese-nelila je nas ta vest, kakor bo presenetila vso slovensko javnost v Ameriki, ker z veleč. g. monsignorom Ogulinom je zopet padel eden izmed slovenskih pijonirjev hrastov med nami. Toliko na hitro, več pa objavimo o blagem pokojniku v jutrišnji številki tega lista.

Dva večja požara
V Braclovcih na viničariji posestnika Alojzija Raušla iz Slomov, katero je imela v najemu Terezija Kmetčeva z dve-
VERNI
AMERIKANCl
POHOD PROTI WASHINGTONU
Veliko število ameriških romarjev v Rimu.
Rim, Italija. — Ameriški o-biski v tukajšnjem mestu so naravnost presenetljivo številni. Ne hodijo pa posetniki semkaj toliko, da si ogledajo Italijo, kakor so prejšnja leta, marveč povod za njih obisk je v prvi vrsti ta, da prejmejo odpustke svetega leta. Pa tudi iz drugih dežel prihajajo velike skupine romarjev. Za Ameriko pride po številu Cehoslovaška, za njo Francija in nato Anglija.
-o-
APETIT CIVILNE ARMADE
Wasrington, D. C. — Delo na svežem zraku v gozdovih povzroča fantom pri vladni gozdni armadi velikanski ape-tit in tako gre množina živil, ki jih povžije ta armada, katera šteje 300,000 mladeničev, v o-gromne številke. Tako pojedo vsak mesec devet milijonov jajc, pet in pol milijonov funtov govedine, sedem milijonov funtov močnatih jedi, itd. V teku par mesecev so fantje pridobili na teži vsak povprečno 12 funtov.
še daljšo doho, tudi ako bi se vrnili boljši časi.
Skupina komunistov se odpra vila proti prestolici.
-0-
Washington, D. C. — Semkaj je prispela vest iz Baltimore, Md., da se je odpravila od tamkaj proti Washingtonu skupina komunističnih delavcev, ki bo zahtevala pripustitev pred vladne organe. Spričo teh vesti je bila policijska straža okrog poslopja trgovinskega departmenta izdatno ojače-nia in dano ji je povelje, da skupini ne dovoli dostopa v poslopje, dokler se ne ugotovi, ali ne nameravajo podvzeti kakih demonstracij.
-o--
MORILEC DEKLETA SE OBESIL
Chicago, 111. — Pretekli petek zvečer je 491etni Ch. Den-ges obvestil policijo, da je izginila 191etna Miss Mary Pet-shak, katera da je odšla tisti dan zjutraj na delo, a ni dospela tja in je tudi ni »d tedaj nihče videl. Dekle je stanovalo v njegovi hiši, 2549 W. Mon roe St. Živel je tam tudi njen brat Frank, ki je oženjen z Dengesovo hčerjo. Iskanje za dekletom se je nadaljevalo celo soboto in nedeljo. V nedeljo zvečer je imela družina po-
ANTON GAZDIČ UMORJEN
Chicago, 111. — Bivši predsednik Hrv. Bratske Zajednice, Jg. Anton Gazdič, ki je prišel pred par meseci nazaj iz Pitts-burgha, Pa., je otvoril na 31. cesti blizu svetovne razstave prostor za parkanje avto m mobilov na svojih treh lotih, katere je tam lastoval že več .j let. Na ta način si je mislil za-služiti malo denarja tekom / razstave. V noči med nedeljo in ponedeljkom sta ga napadla . dva črnca z namenom, da ga ~ oropata. Pri napadu sta ga u- ^ strelila in Gazdič je kmalu na v ^adobljenih ranah umrl. Mr- j vatski župnik, veleč. g. Blaž Jerkovič, mu je podelil zadnjo popotnico tik pred smrtjo. Vrlemu hrvatskemu rodoljubu R.I.P., njegovim sorodnikom n pa naše globoko sožalje! t(
-o--11
SLOVENSKI POSETNIKI d RAZSTAVE	k
V ponedeljek so nas obiska- s ili: Preč. g. Julij Slapšak, pom. e župnik od sv. Lovrenca v Cle- 8 velandu, O., ki se je mudil zad- 8 nji teden na duhovnih vajah v ^ Lemontu pri oo. frančiškanih. "V Iz Great Falls, Mont., pa nas v je obiskal g. Ignac Trunkel s * svojim sinom Jožefom in hčer- J jo Mary. Iz Montane so se pri- s peljali z avtomobilom preko r Minnesote in Wisconsina in o- 1 biskali so že tudi znance in pri- 1 jatelje v Michiganu in Ohio. * Zdaj si bodo ogledali še razsta- < vo, nakar jo mahnejo čez par < dni zopet nazaj proti Montani, £ ki je oddaljena nad 2200 milj 1 od Chicage. Vsem hvala za pri- : jateljske obiske.
svetovanje, od katerega pa se ' je stari Denges ločil in odšel v klet. Ko ga dolgo ni bilo nazaj, ; so šli gledat za njim. Našli pa so ga v kleti obešenega. Obve-; ščena policija je nato preiskala . klet in našla kakih deset čev-- Ijev daleč pod kupom drv mrtvo trjirplo dekleta, nago, z znia-■ ki brutalnih udarcev.
ma otrokoma, je neke noči na-Zakrajšek prisiljen Poiskati si jstal požar Ker je primanjko.
........... in Je valo vode in je bila hiša lese-
zadoščenja pri sodišču vložil po svojem zastopniku advokatu dr. M. Kreku v Ljubljani zoper Albina Lajovica tožbo radi klevete. — Lajovic je pri obravnavi priznal, da je napisal omenjeno, poročilo okrajnemu načelniku v Kranj, pa se je zagovarjal, da je sestavil poročilo po navodilu poslanca Lončarja, ki pa kot poslanec uživa imuniteto.
Sodnik Cernoš je nato raz- gc glasil sodbo, s katero se obdol-ženec A. Lajovic oprosti vsake 1: krivde in kazni, češ, da je iz- 0( vršil dejanje v zaščito "višjih" državnih interesov. r( -o- _ 0)
Smrtna nesreča v planinah
Ljubljana, 3. avg. — V po- jc nedeljek je ves zasopel prihi-tel v Kranjsko goro mlad turist in pri županu Lavtižarju povedal, da je opazil iz daljave, ka- z ko je nekdo treščil s severne u stene Škrlatice v globino. Ob- IS enem je pa videl tam stisnjene- F ga med skalami še nekoga dru- c gega, ki si ni vedel pomagati. Nemudoma so se podali reše- h valci iz Mojstrane na pot in po 1: večurnem plezanju dosegli glo- s bel pod vrhom Velikega oltar- n ja, kjer so našli mladega ponesrečenca med skalami. Mlade- ( nič je imel zlomljeno hrbtenico, obtolčen je bil po vsem te-leS|tr, na vratu je pa imel veli- ! ko zevajočo rano. Iz legitima- I cije, ki so jo našli pri ponesre-. r čencu, so spoznali, da je pone- z srečenec dijak osmošolec Fran i Lečnik iz Celja, sin celjskega c juvelirja. Kakor sodijo, je bila ? kriva nesreče teža nahrbtnika, t Pri plezanju je zgubil ravno- i težje in strmoglavil po skoraj £ navpični steni do 380 čevljev globoko na ostre skalnate čeri, kjer je obležal mrtev.
-o--<
'Har nad Ptujem in okolico ' V torek, 1. avg., je nad Ptu- i jem in okolico zadivjala straš- : na nevihta. Vihar je ruval drevje in razkrival strehe. Plo- :
na, je vse zgorelo. Le nekaj o-prave se je posrečilo, da je Kmetčeva rešila. — Kmetčeva pripoveduje, da so jo zbudili iz spanja močni udarci na okno, in ko je pogledala, je videla, da gori hlev. Iz tega sumi, da je bil ogenj podtaknjen.
Kmalu potem je gorelo pri kočarici Elizabeti Fiirbasovi v Strmcu. Fiirbasova je bila «-sodrai dan zaposlena v vinogradu; doma je bila samo njena 121etna hčerka, in še ona je odgnala popoldne kravo na pašo. Kmalu nato je začelo goreti v stanovanjskem poslopju, odkoder se je ogenj oprijel gospodarskega poslopja. Zgorelo je vse.
--
Za umno živinorejo
Gorenjska ima zaznamovati zopet nov korak za povzdig umne živinoreje in planšarstva. Na Poljški planini, blizu vasi Poljče pri Begunjah pri Lescah, so postavili nov planšarski tan za živino, katera je v poletju na planinah. Pred kratkim so stavbo slovesno blagoslovili in jo izročili svojemu namenu.
Čez leto dni najdeno ukradeno blago
Že lansko leto je bilo vlomljeno v krojaško delavnico Fr. Pertota v Ljubljani, odkoder so neznani vlomilci odnesli skoro za 10,000 Din blaga. Sedaj, po preteku enega leta, je Pertot opazil, da je Viktor Jakolin iz Štepanje vasi nosil obleko, katero je spoznal, da je narejena iz ukradenega blaga. Jakolina so prijeli in zaprli.
-o-
V vodnjak je skočila V Teharju pri Celju je skočila v vodnjak 381et,na žena tovarniškega delavca in posestnika, Urša Z. Domači so jo takoj potegnili ven in jo spravili k zavesti. Reva je že dalje časa živčno bolna.

Pariz, Francija. — Nemški ^ tiktator Hitler se je spravil na lelo za gospodarsko preobno-'o svoje dežele. Sprva je imel zasnovan načrt, po katerem bi ^ e to delo izvršilo na nekako ;omunistično - fašistični podlagi. Ker pa mu je izvajanje te-ra načrta strogo obsodil pred-
iednik Hindenb.urg, se je opri- , i ,	, .	a
el drugega programa, ki pa v ^
)istvu ni nič novega, marveč je e posnetek ameriškega "new . leal".	J.
O tej zadevi podrobno piše ^ tukajšnja finančna revija Le kapital, ki uživa sloves, da je ^ 3den najbolj informiranih H- ^ *tov v deželi. Kakor pravi članek, je dal Hitler nemškemu kapitalizmu zadnjo priliko, da ,
ohrani v svoji sedanji obliki. Tc> pa le pod tem pogojem, da ^ Pomaga pobijati krizo tako, Prostovoljno sodeluje z vla-Po ameriški metodi s tem, ^ "a 2viša plače in zniža delovne, ' ufe. Ako bodo kapitalisti to P prostovoljno storili, je Hitler " Pripravljen, doprinesti žrtve ^ tudi od svoje strani; njegova ^ glavna žrtev bi obstojala v tem, da razpusti svoje napa-dalne čete.	n
Razpustitev napadalnih čet bi » zelo omilila napetost v sedanji ^ krizi in bi trgovina veliko bolj svobodno dihala; industrijalci ^ se namreč teh napadalnih hit-j. ierjevskih čet naravnost boje,'1 kajti pogostokrat so izvajalo | £ Pasilja nad trgovci in industri- ^ ialci na svojo lastno roko. Do- £ ^nevale so namreč, da imajo ^ Pekako pravico do tega, in si- ^ cer glasom nazijskega progra- c 'Pa, ki je skozi 13 let propagi- t fal državno, kontrolo nad indu- ^ strijo, razpust velikih depart- , 'Pent trgovin in razdelitev zemlje.
Hitler je nameraval ta svoj ^evolucijonarni program tudi f lzVesti. Tu pa je v ospredje ^ stopil predsednik Hindenburg " s svojim svarilom, ki je bilo ta- ( *o prepričevalno, da se mu je i Hitler udal in izpremenil svoj ( j^ogram v toliko, da ne bo dr-! | 2ava, prevzela industrije v ' ^fat, marveč bo skušal prido-'ti kapitaliste, da bodo prostovoljno pomagali pri obnovi e^ele in sodelovali z vlado.
S to svojo izpremembo pa je Hitler skrajno presenetil svoje *""istaše in si jih tudi mnogo °dtujil. Mnoge višje osebnosti s° namreč že računale s tem, a bo,do dobile sijajna mesta v akem industrijskem podjetju, ,1 bodo podvržena državni, °Ptroli. To je privedlo do pra-upora v stranki, in Hitler ® moral poseči z železno roko t ed svoje lastne pristaše. Na PaČin se dajo razlagati šte-^ Pe aretacije, ki so se zadnje l^.j1 vršile po vsej Nemčiji in je 0 ^ed aretiranci tudi mnogo j^Pov hitlerjevskih napadal-srn	Štedilo se tudi ni s
^tnimi obsodbami. Zadnji so	Pogromi proti Judom
vWj	s*eP'10 0<* strani
i^j r6' da je pred svetom z nji-2£lkrila dejanski položaj,
0tnn B
AMERIKANSKI SLOVENEC
—ill i > i ■	11 m »Mil-.....
Sreda, 23. avgusta 1933
AMERIKANSKI SL'OVENEC
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .................................$5.00
For half a year __________________2.50
For three months __________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year_____3.00
For three months_____1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-•tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker S tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
poklic — "repeal", katerega pričakujejo še pred 1. januarjem.
Tako torej se poslavlja od nas naj žalostne j ši eksperiment v zgodovini ameriškega naroda.
BLAGOSLOVITEV LURŠKE VOTLINE NA LEMONTSKEM GRIČU
III.
U.:
Kritiziranje Nire
Prav nobene stvari ni na svetu, da bi se ne našlo vzrokov, s katerimi bi se jo kritiziralo. Prav tako se lahko kritizira vsako delo in vsakega človeka, ki dela. Tudi na sedanjo administracijo že lete očitki.
Iz radikalnih vrst pada kritika, da so pogoji pravilnikov, ki jih predpisuje "National Industrial Recovery Act" to je zakon za izboljšanje delavskih in gospodarskih razmer v deželi, ki ga v okrajšavi nazivamo "NRA", premehki in premalo učinkoviti. Premalo varstva je v njih za delavce, itd. Tako iz radikalnih vrst.
Iz vrst industrijskih kapitalistov pa pada kritika, češ, NRA bo nas uničila. Kompeticija je prevelika in neznosna že sedaj, kako se naj borimo proti njej sedaj z Niro? Nekaj vzrokov je morda na obeh straneh — kdo ve? Ampak vprašanje je: kdo ima boljše zdravilo proti obstoječim razmeram? Kdo?
Republikanec Hoover ves čas svoje administracije hi dvignil niti prsta, da bi poskusil zajeziti gospodarsko krizo v deželi. Sedanja administracija pa je dosedaj pokazala obilo dobre volje in se trudi na vso moč, da odpomore, kar se da odpomoči v teh danih razmerah.
Kritiku prihaja pa tudi od strani zveznih zaposlenecv. Poštni delavci ostro kritizirajo n. pr. gen. Johnsona in Niro. Pravijo, vlada priporoča drugim Niro, krajše ure, višje plače, več za-poslevanja itd. sama pa odslavlja svoje uslužbence na levo in desno, ji striže plače na desni in levi.
Neki William A. Graham, iz Brookfield, 111. je te dni naslovil na Niro ostro kritiko, v kateri pravi: "Nasprotno duhu Nire, so isti vodniki,ki priporočajo drugim Niro,porezali vladnim uslužbencem od 15 do 30% plače in dodatno k temu so jih na tisoče in tisoče odslovili iz služb in na tisoče jih je, ki so v teh službah tekom zadnjih dveh let zaslužili komaj okrog $10 na teden."
Tako je torej. Vlada resnično prakticira nekaj, kar drugim odsvetuje, namreč ekonomijo pri obratu. Sama se ekonomije poslužuje, ker vidi, da brez nje ne gre. Večni zakon je, ki določa, ako hočeš tehtnico bilancirati, ne smeš na enem kraju več vzeti, kot na drugem kraju dodaš, drugače je en konec težji od drugega.
Prohibicijski urad
Zvezni prohibicijski urad je bil ustanovljen, kot nekak privesek zakladniškega urada 16. januarja 1916. Njen prvi direktor je bil znani Roy Haynes, za njim je nastopil general Andrews in končno Dr. Doran, kateremu so obesili naslov "donoth-ing". Od leta 1930 naprej je bil prohibicijski urad priklopljen kot nekak oddelek zveznemu sodnemu departmentu.
Tekom 13 let svojega obstanka je ta urad potrošil preko 100 milijonov dolarjev državnega denarja. Koliko sto in sto življenj je padlo pri raznih zasledovanjih in preganjanjih kršilcev prohi-bicije? Nekako 1800 vladnih suhaških agentov je bilo stalno v službi, kateri so si imeli pravico najeti nadaljno pomoč v raznih slučajih.
Pohibicijski urad je faktično razpuščen. Izmed 1800 suhaških agentov, so zaposlili nazaj kakih 1000, za razne preiskovalne slučaje. So to službe drugega značaja. Dasi je prohibicijski urad faktično že ukinjen, bo uradno odpravljen še le, ko pride od-
Lemont
Ta lepa slovensnost se že dalje -časa napoveduje. Nekaj-krati je bilo že naznanjeno, da se bo vršila v nedeljo 27. avgusta. Toda iz raznih vzrokov smo jo> prenesli in preložil za en celi teden. Torej je sedaj tako, da bo ta slovesnost v nedeljo 3. sept., en dan pred "Labor day."
Program bomo že še oznanili. Za danes povemo, da bo slovesnost celodnevna. Začela se bo a blagoslovitvijo "Grote" dopoldne in končala zvečer v mraku z rimsko procesijo okoli popolnoma preurejenega jezera pred lurško votlino.
Dela pri Groti in ob jezercu se te dni nadaljujejo s polno paro. Zato je upati, da bo ves prostor pokazal na dan blagoslovitve prav čedno sliko, ki bo razveselila oko, in srce razpolo-žila k pravi pobožnosti.
S tem, kar boste videli novega na našem griču, pa celotna uredba našega romarskega griča še davno ni dovršena, Vzelo bo gotovo še več leit, preden bomo mogli reči: That's all. Vendar smo se odločili za slovesno blagoslovitev v letošnjem letu.
Trojni vzrok nas je nagnil do tega. Prvič je letos sveto leto. Ze to daje povod za kako posebno in izredno versko manifestacijo. Nekaj takega hočemo imeti v Lemontu v nedeljo 3. septembra.
Dalje se letos obhaja 75 letr niča lurške božje poti. Kakor nalašč bo, da ta jubilej proslavimo z otvoritvijo nekake majhne "podružnice" velikega in slavnega Lurda.
Končno ima ravno letos biti proglašena za svetnico blažena Bernardka, to je tista nedolžna deklica, ki se ji je pred 75 leti preblažena Devica v Lurdu tolikokrat prikazala.
Dovolj povoda da priredimo to slovesnost. Zato vabimo nanjo in kličemo vsem: Na svidenje !
Oo. frančiškani
--o--
S ZAPADA PIŠEJO
Cumberland, Wash.
Prosim malo prostora v priljubljenem listu Amerik^nski Slovenec. Nekaj prav veselega imam za poročati. — Hčerka ugledne diuržine, Mr. Josip Malnaritch iz Kraina — Enum-claw, se je odločila, da zapusti ta svet. Tako je tedaj Rose Malnaritch, .hčerka omenjene družine odšla za siestro. Ona je prav dobro izučena učiteljica za višjo šolo. — Srečni starši,
njih trud in skrb je že na tem svetu poplačan. Agnes Malne-ritch, sestra omenjene Rose, se je pa te dni poročila v domači cerkvi na Enumclaw. V enem tednu pa sti dve hčerki šli od doma. Bog ju blagoslovi v stanu, katerega sta si izvolili. — Njunim starišem pa častitamo in jim želimo še več veselih ur življenja na večer njihovega zemskega potovanja. Oni so pijonirji te naselbine. Bog jih naj ohrani, da bi bili še dolgo med nami. Kakor vidim tukajšnji list, se je poročil Josip Rih-tar, sin Mr. in Mrs. Joe Rihtar.
Razmere se počasi izboljšujejo. V več krajih majne že kar vsaki dan delajo in kateri je zdrav, si bo zopet opomogel. — Naj bo za danes dovolj. — Rada bi pa videla, da bi se še
ko smo se vračali zvečer domov, je marsikateri omenil: take lepe in zanimive slavnosti bi mogli večkrat napravit, s takimi prireditvami se narod spodbudi in poživi za tako važno zvišeno idejo. Upamo, da to naše prvo romanje skupnih slovenskih župnij na naše Ameriške Brezje, ne bo zadnje. Dne 3. sept. bo zopet lepa slovesnosti ko bo blagoslovljena krasna Lurška grota na hribu. Pohiti-mo če lfe mogoče zopet k Mariji Pomagaj, da jo počastimo kot Lurško Gospo. Grota je krasno delo o. o. Frančiškanov, ki bo še poznejšim rodovom pričala o njih požertovalnosti in ljubezni do nebeške Kraljice in, do slovenskega naroda v Ameriki.
Petnajst let so imeli tukajšnjo višjo katoliško šolo DeLa-salle v oskrbi Christian Bro. ki so postali po njih delovanju splošno spoštovani, priljubljeni v temu okraju. Zadnji teden je pa prišla nepričakovana odločba prezv. kardinala Munde-lain, da bodo imenovani bratje premeščeni v drugo mesto in na njih mesto pridejo O. O. Kar-meliti, ki bodo v bodoče imeli to znamenito šolo v oskrbi. Vzx-ok, da se je mogla ta pre-
kdo drugi od tukaj oglasil. — memba izveršiti, se navaja od
Pozdrave vsem čitateljem in naročnikom.
Mary Šinkovec
RAZNE VESTI IZ JOLIETA Joliet, 111.
Veličastna prireditev slavnosti Baragove zveze v nedeljo dne 30 jul. na naših Ameriških Brezjih, bo gotovo ostala vsem mnogoštevilnim vdeležencem v dolgotrajnem spominu. Ta dan so naše naselibine Joliet, Chicago, South Chicago, Waukee-gan, LaSalle in druge pokazale da se zanimajo za delovanje Baragove zveze in kaj se v slo-žnosti lahko napravi pod vodstvom naših dobrih dušnih pastirjev. Joljetski Slovenci so se udeležili mnogoštevilno z našo znamenito šolsko godbo. Poleg zasebnih številnih automobilov, se je rabilo tudi pet pouličnih
železničnih vozov za vožnjo , , v. . , „ , , udeležencev. Bilo je ginljivo ^mburaski zbor Svoboda, na
višjih cerkvenih oblast}, težko finančno stališče v katerega je šola prišla, vsled dolgotrajne depresije, je bilo nemogoče po sedanjem sistemu šolo nadaljevati. Da se ohrani ta edina višja katoliška šola v Will in Grundy County je bila potrebna prernemba vodstva. Naša šolska godba bo s tem zgubila svojega ustanovitelja. Brat Ba-sily je bil prvi, ki se je zavzel za ustanovitev slovenske šol-sek godbe, ko je videl naše nadarjene šolarje in je v začetku sam vodil vaje. Naša godba in vsi farani sv. Jožefa, se bodo vedno z hvaležnostjo spominjali blagega Brata Basilya.
V zadnem času imamo v našem mestu priliko slišati, po tukajšnji radio postaji zanimivo tambjuraško godbo, ki jo igra vsako sredo zvečer ob pol deveti uri tukajšnji hrvatski
rojak Math Grahek. Pokojni je bil brat tudi že pokojnega nam nepozabnega John Graheka, dolgoletniga gl. blagajnika KSKJ. Bival je v Jolietu blizu 50 let in je bil svoječasno jako čislan trgovec z mesom. Naj počiva v miru božjem, preostalim pa izrekamo naše sožalje.
Dne 15. aug. zvečer je utonil 11 letni sinček, znane hrvatske diiužine na Ohio st. Nesreča se je pripetila, ko je z več drugimi dečki tekal po steni pri kanalu, s katere je padel v reko Desplains blizu Jackson st. mostu in tako našel prezgodnjo smrt. Ta žalosten dogodek, naj bo v svarilo vsem onim, tudi našim slovenskim dečkom, ki se radi sprehajajo po teh nevarnih stenah. Varnostne oblasti vedno svare in poskušajo zabra-niti take žalostne dogodke. Upamo, da bo ta prvi slučaj, tudi zadnji te vrste.
V nedeljo 3. septembra vas pa povabimo g. urednik v Joliet na veliki piknik, ki ga pri-rede vsa društva (14), ki spadajo k Zvezi Slovenskih Društev v Jolietu. Ta prireditev bo nekaj izvanrednega in z jako zanimivim programom, kjer bo sodelovala tudi naša šolska godba in cerkveni pevski zbor ter dva naša baseball kluba, poleg drugih zanimivosti. Prireditev je namenjena v korist in pomoč naši slovenski šoli sv. Jožefa.
Ker je moj dopis že precej obširen in bo gotovo še kdo drugi podrobneje poročal o tem našem pikniku, naj tem potom le toplo priporočam rojakom, da se vsi brez izjeme udeleže te prireditve, ker je namenjena za koristno stvar ki bo v dobro vseh faranov. Pokažimo joliet-ski Slovenci kaj zmoremo skupno napraviti. Naj drugi narodi vidijo, da imamo tudi Slovenci sredstva in zmožnosti skupno prirejati velike in zanimive prireditve. Zato pridite vsi v nedeljo 3. septembra na naš veliki piknik v Rivals park. Vsakdo se bo gotovo kesal, kateri bo to priliki zamudil.
Mihael Hočevar
opazovati, kako so rojaki prihajali stari in mladi iz raznih naselbin in slovenskih župnij, k mali romarski cerkvici, k Mariji Pomagaj, vsi enih misli in želja, da prosijo svojo nebeško Mater, da bi sprosila pri Bogu, slovenskemu narodu veliko milost, da bi poveličal svetniškega škofa Baraga, za prvega slovenskega svetnika s častjo oltarja. Slovenci ljubijo in časte svojega velikega Baraga. To je pokazala lepa slavnost dne 30 jul. in je gotovo, da bo ta veličastna prireditev še bolj poživila delo Baragove Zveze in naudušila katoliške Slovence v Ameriki, da bodo po navodilih voditeljev pomagali, da Slovenci čim preje našega tako svetniškega Baraga dobimo na zasluženi oltar. O celotnem programu in lepih cerkvenih slovesnostih ki so se vršile ta dan, je bilo že v Am. S. poročano. Omenim naj le, da
željo Slovencev igrajo tudi slovenske komade. Prav veseli smo teh programov in moramo časti-tati vrlemu Bratskem tambura-škem zboru, ki se trudi da v tako krasni godbi po zraku proizvaja naše mile slovanske melodije. Taki programi na radio delajo čast slovanskem narodu, zato zaslužijo ti igralci vse naše priznanje. Želeli bi večkrat slišati kako našo slovensko,v to bi pa največ pripomogli naši trgovci,če bi se poslužili včasih oglašanja potom tega programa.
Naše najstarejše društvo sv. Jožefa štev. 2. KSKJ. priredi svoj piknik v nedeljo 27 aug. na Fitzpatrick prostoru, ker je to društvo jako naklonjeno in delavno na vseh naših prireditvah, je naša dolžnost, da se po možnosti vdeležimo njih piknika in pomagamo do boljšega Uspeha. Dne 14. aug. je umrl zopet pijonir naše naselbine,
JUGOSLOVANSKEMU OBr ČINSTVU V DRŽAVI MINNESOTA
Eveleth, Minn.
Tem potom se vljudno vabi vse Jugoslovane v Minnesoti da se udeleže, PRVEGA LETNEGA PIKNIKA, ki ga priredi Eveleth, Amerikanski Jugoslovanski Klub št. 1. A. J. Z. v nedeljo dne 27. avgusta pri Ely, Laku v bližini mesta Eveleth. Pričetek točno ob 2. uri popoldan.
Govorniki na pikniku bodo kot sledi:
Profesor, Rev. Francis Ja-ger, iz St. Paula, Minn. On bo glavni govornik v slovenskem jeziku.
Sodnik. Wm. J. Archer Du-luth.
John C. Arko, predsednik Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti. .
Na pikniku bodo tudi razne zabave in tekme. Najbolj za-
nimiva in glavna tekma pa bo tekma v plavanju med gdč. Ainne Govednik iz Chisholma lahko že v naprej vemo. Brez in par izvrstnih plavalcev. — Kdo bo zmagal v tekmi dvoma bo zmagala naša slovenska plavalka, Anne Govednik iz Chisholma.
Zatorej je upati, da se navedenega piknika vdeleži vsak Jugoslovan v Minnesoti. Imeli bomo fino zabavo, objednem bomo pa tudi pokazali tujerod-cem, da se tudi mi zavedamo naše narodnosti, kot to store vsi ostali narodi v Minnesoti.
Torej na svidenje na pikniku pri Ely Laku v nedeljo popoldan dne 27. avgusta 1933.
Pripravljalni Odbor.
-o--
SMRTNA KOSA
Pueblo, Colo.
Smrt maha s svojo strašno koso, naj bo staro ali mlado, vse se ji mora ukloniti in tako so vsaki dan odprta groba vrata. Tudi pri nas se groba vrata odpirajo in vedno novi grobovi sprejemajo vase naše drage, ki nas drug za drugim zapuščajo. — Žalostno nas je izne-nadila vest, da Miss Mary Pe-troš ni več med živimi. Stara komaj 25 let, je po kratki a mučni bolezni izdihnila svojo mlado dušo in se preselila k Bogu. — Kako resničen je pregovor: kakoršno življenje, takšna smrt ki se je na njej izpolnil. Kakor je v življenju pogosto sprejemala svojega Boga v svoje srce, zlasti prve petke, jo je Bog tudi poklical k sebi ravni prvi petek v mesecu, potem ko je prejela še enkrat — zadnjikrat — sv. obhajilo. U-mrla je med 9. in 10. uro in dokler se ni njena duša ločila iz tega sveta, je bil pri njej naš č. g. župnik, Rev. Father Ciril. Njen pogreb je bil tolik, da ga pri nas skoro ni bilo takega, bilo je pet gg. duhovnikov in pevsko društvo Prešeren je,
po pelo žalostinke. _ Pokojna je bila visoko šolana in je bila za učiteljico. Prav posebno pa je bila priljubljena med nami, kar je najbolj pokazal njen pogreb, da je bila cerkev natlačeno polna, kakor ob največjih praznikih. Sv. maš, katere so ljudje darovali, je tudi silno veliko, menda jih bo do 300. Rož je bilo toliko, da jih je neslo okoli 70 belo oblečenih deklic. V resnici lahko rečemo, da takega pogreba še nismo imeli. — Hud je ta udarec za starše, posebno ker jih ob njeni smrti ni bilo doma. Nič hudega sluteča sta šla od doma nekoliko na oddih. Saj jim je še pokojna sama rekla, da bo že ona za vse poskrbela, sedaj ko ni šole. Zbolela je pa v nedeljo in v petek potem je bila že mrtva. Ne more se popisati žalost staršev, ko so izvedeli po brzojavu, da je zbolela, in ko so prišli domov, je bila že mrtva. — Naj ji sveti večna luč, osatlim sestram, bratom in staršem pa naše sožalje.
S tega sveta se je tudi poslovil Joe Krall, ki je že dalje ča-(Dalje na 3 str.)
'TARZAN IN ZLATI LEV'
(78)
(Mettopolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Na visokem drevesu v vejah so sedeli dotični trije, ki jih jc privedla seboj Flora Hawks v džunglo. Bili so osamljeni. Zbudili so se ob jutranji zarji, vsi lačni in utrujeni. Eden izmed njih je rekel: "Nič več ne bom prenašal tega trpljenja, raje se prepustim levu, da me raztrga in požre. Šli so na lov, toda neizvežbani za lov v džungli niso ničesar ujeli. Mučila jih je lakota in pomanjkanje. . .
In tako so tisti dan tavali naprej. Ko 60 ravno prišli preko neke trate, je zabrenčala mimo Peeblesove glave pšica. Za las je manjkalo, da ga ni zadela: Strme so se ustavili in ko se obrnejo vidijo, da iz tratnega grebena merijo na nje neki zamorci. Kraški in ostala dva sta se hitro obrnila. Kraški je začel meriti s puško. Kmalu so se na grebenu pojavili pigmejci; ki so bili na lovu v tisti krajini.
Začele so brenčati in žvižgati pušice preko treh belih vandrovcev, ki so tavali širom džungle, kakor omenjeno. Trije belci so legli v travo in začeli odgovarjati s streli na svoje zasledovalce. Pigmejci so se, ko je bilo par med njimi obstreljenih, umaknili v goščavo. Nastala je prava, tihota. Med tem pa se oglasi nekdo na drevesu nad njimi v angleščini: "Ne streljajte, dokler vam jaz tako ne ukažem, in rešil vas bom."
V istem hipu. so začuli zamolkli žvižg in z drevesa se na lahko spusti velik beli mož, iz gošče pa prilomasti velik lev. Ko so pigmejci videli iz zasede, da je z drevesa skočil veliki orjak in da se je iz gošče prikazal veliki lev, so se od strahu porazgubili na vse kraje. Trijs belci pa os s strahom zrli na ta pojav, ki se je pojavil za njihovem hrbtom. Na eni strani zamorci, zadaj orjak in lev. Kaj se zgodi zdaj?...
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve clinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
Za $ 3.0(1............Din	130
Za $ 5.00............Din	220
Za $10.00............Din	470
Za $10.80 ............Din	500
Za $20.00............Din	960
Za $21.00............Din	1000
Za $50.00............Din	2440
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 po.šljitc....$l6.00 Za $20.00 pošljite....$21.00 Za $25.00 pošljitc....$26.00 Za $40.00 pošljite....$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John JericH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO,

Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon»-ktljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.r Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za. celo leto ________________________$5.00
U pol leta_________________2.50
£a četrt leta_____,_____________1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto____.$6.00
'U pol leta_____3.00
In četrt leta_______1.75

Sreda, 23. avgusta 1983
AMER1KANSKI SLOVENEC
Stran 8
O-OOOOOO-OOOOO OOOOOO O OOOOOOOOOOOOOOOOO OOCKKKKWOOOOOOO >
SAMOMORILEC RAZDEJAL HOTEL
mmmmk^f^Sf^^
. a
Dopisi lokalnih 1 društev

Osem 1 jjudi je bilo ubitih in n ad 80 ranjenih v hotelu, ki ga vidimo na sliki, ko si je neki mo ški v njem s pomočjo bombe končal življenje. Hotel, ki je b il od eksplozije deloma razdejan, leži v mestu Brno na Če hoslovaškem.
bave. — Na svidenje, na delavski dan.
Anton Dremel in odbor
-o-
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
Smrt radi razburjenja
I Posestnik Anton Klemene z Dola, o katerem je bilo poroča-■no da se je poškodoval na tre« .,|buhu, je rad> te poškodbe izdihnil. Poškodba je pa prišla, ko je nedavno radi hudega razburjenja padel.
-o-
Star cigan
V	Cirkovcih je umrl nedavno cigan, ki je dosegel 96 let. Za človeka, ki nima v življenju nikakih udobnosti, je starost 96
Težke vode. ob- vsekako lepa. Če bi ne bil cigan bi jih r.&jbrže težko dosegel.
---o——
Utopijenefc v vodnjaku
V	vaškem vodnjaku v Vilemi pri Št. Janžu so našli utopljenega nekega moškega sturep"*. okoli 40 let. Kakor ljudje pripovedujejo, so možaka večkrat videli po okoliških vaseh, ko je tam prosjačil. | -o—
Malo je manjkalo...
Blaž Jeglič, mesar v Tržiču bi kmalu postal žrtev pobesnelega'bika. Na poti v klavnico 'se je bik iztrgal z vrvi in jo ubral proti Ljr.tbljaui. Za njim so jo ubrali mesarski psi in ljudje. Iluda bitka..se je pričela in pobesnela žival je pometala v prah pet >oseb, med njimi tudi mesarji. Kljub temu, se je pa posrečilo ljudem in psom, da so žival obvladali.
-o—•—
seja našega društva namesto drugo sredo v mesecu, vsaki drugi torek v mesecu. Prosim, da članstvo društva sv. Martina št. 1 ZSZ. v Denverju to upošteva.
Na zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da se razpošlje vsaki družini ozir. članu za .$1.00 tiketov za piknik, ki bo v nedeljo, 27. avgusta. Iz glavnega urada bo namreč razpisan izredni asesment za pokritje stroškov konvencije; zato je naše društvo sklenilo, da v ta namen priredi piknik in se boj ta izredni asesment izplačal iz društvene blagajne. Zato se priporoča, da se vsi člani in članice dr. sv. Martina udele-ižte piknika.
John Marolt, tajnik.
-o-
OD DR. NAPREDNI SLOVENCI ŠTEV. 9, ZSZ.
Canon City, Colo.
Naša ZSZ. je bila ustanovljena leta 1903. Petindvajset let poslovanja je že lepa doba, in to poslovanje se je vršilo v zado-voljnost in dobrobit članstva skozi vsa dobra in slaba leta. Lepo je torej, da se tega jubileja spominja tudi naše društvo, Napredni Slovenci štev. 9, ZSZ., zato smo sklenili da priredimo j v ta namen piknik in sicer na i delavski praznik v ponedeljek j dne 4. septembra. Tako je bilo I sklenjeno na redni seji dne 13. , avgusta. Tem potom se vabijo prav uljudno vsi Slovenci in Slo-[ venke, kakor tudi vsi člani in članice naše ZSZ v tej okolici, da se udeležite našega piknika. Posebno vabimo Rockvilčane, Florenčane, Puebelčane in sploh vsak bo dobrodošel. Na programu bodo vsakovrstne zabave in druge reči. Poleg vsega bo še ve-1 j lik sod ječmenovca in še drugih ' (dobrot, kakor tudi za prigrizni-; ti in pa seveda, dobra godba.— Začetek piknika bo ob 2. uri popoldne. Vse to se bo vršilo pri lepi cesti, pri društveni dvorani na Corner Elm in 58th Street v Prospect Heightsu. — Pridite vsi: moški in ženske, stari in mladi, za vse bo veselja in za-
sa bolehal. Zapušča več sinov in hčera ter žalostno soprogo. — Zopet je stegnila smrt svojo roko in pobrala iz naše srede mlado mater, Ano Muc, staro komaj 39 let, ki je jumrla za operacijo. Ona zapušča žalostnega moža in pet otrok ter še živečo mater. Štiri dni zaporedoma smo vsaki dan kropili in pokopavali. — Huda avtomobilska nesreča je bila vzrok smrti komaj 201etnega mladeniča Sam Rodina, ki je bil na mestu mrtev. Večna luč naj sveti pokojnim, njihovim sorodnikom in domačim, ki za njimi žalujejo, pa naše odkritosrčno sožalje.
Še en žalosten slučaj smrti bom omenila, zlasti, ker ni za ta slučaj cele tri dni nihče vedel. Ta je Mr. John Mišmaš. Slučajno so prišli k njemu nekaj pogledat, kako in kaj, pa so takoj opazili, da ni vse v redu. Na mizi je stalo pripravljene nekaj jedi, živina pa naravnost sestradana, njega pa nikjer. Šli so pogledat za njim po polju in na veliko začudenje so ga našli mrtvega. Zadela ga je strela, ker je ravno takrat ob silni nevihti močno grmelo in treskalo. Morda bi ga bili še rešili, če bi ga bili dobili o pravem času, pa ni nihče vedel za to. Tudi njemu želimo večnega mirjii in pokoja. Doma je bil iz Kala na Dolenjskem. Bil je samski, star 37 let, in zapušča dva brata tu v Puebli.
Tako se pri nas odpirajo groba vrata dan za dnem in nič ne vemo, kedaj pride naša poslednja ura. Kako lepa in pomenljiva je v resniic pesem, ki! jo večkrat slišimo: Ko bo zadnja ura bila, Marija prid' po nas. — Nič veselega nisem poročala ; žalostne' so te novice, a resnične. — Pozdrav čitate-ljem. Josephine Meglen.
PIKNIK V DENVERJU
Denver, Colo. ,
Slovenci in Hrvatje v Denver- r ju in okolici, so vabljeni da se udeleže velikega piknika, ki ga priredi Dom Slovenskih Društev v Denverju na delavski praznik dne 4. septembra. Piknik se bo vršil popoldne in zvečer na vrtu Doma. V slučaju slabega vremena se pa umaknemo v dvorano. — Ker Dom še ni imel letos nobene prireditve, zato vas di-rektorij vabi, da se v velikem številu udeležite tega piknika. Na slabe čase tako vsaj upamo, bo treba polagoma pozabiti. Bolj ko se bomo veselili, prej bomo pozabili na to. Ker je to tudi zadnji letošnji piknik, vas vabim, da se ga vsi udeležite in se poveselite v veseli družbi. — Na veselo svidenje, dne 4. septembra v Domu Slovenskih Društev.
Steve Mauser, tajnik
TO IN ONO
ŠIRITE AMF.R. Sl.OVF.NrA:
S PIŠČALKO SO ODGANJALI ČASNIKARJE
V zadnjem času časnikarji ali je kd*0 podvržen alko vedno nadlegujejo MacDonalda hoIu> ali pa> fie je kadilec> z vprašanjem kako je z njegovim zdravjem. Ministrski predsednik se je tega večnega povpraševanja že naveličal in je sklenil prav pošteno potegniti novinarje in vse radovedneže. Ti so v zadnjem času opazili, da je angleški minstrski predsednik na vseh javnih sejah nekako izmučen, da se vedno ! utrujeno sesede na svoj stol in včasih tudi nekam čudno vzdih-ne, tako da mu iz grla kar zapiska. Toda njegovi prijatelji mu kar niso dali miru in so na vsak način hoteli vedeti, kakšna bolezen se ga je lotila. Tedaj je MacDonald povlekel izpod telovnika majhno piščalko, ki je zapiskala, ako si nanjo pritisnil. MacDonald je torej vsa-krat, ko se je čutil bolnega, j pritisnil na piščalko, ki jo je nosil pod telovnikom in ki je tedaj globoko vzdhnila.
11 LET BREZ ŽELODCA
V Bambergu na Bavarskem je te dni umrl 51 letni vrtnar Neubauer. Mož je bil zadnjih 11 let bress želodca, ki so mu ga morali 1. 1921 odstraniti z operacijo. Ves čas do svoje smrti je bil Neubauer zdrav in Jse je veselil življenja.
DVA NASP KOTNIKA
DOŽIVLJAJI POD VLAKOM
Štirje mladeniči iz okolice Curiha so šli domov z neke veselice. Da bj si skrajšali pot, so jo udarili kar skozi železniški predor. V predoru pa jih je presenetil vlak, ki je pridrvel po progi. Niso si vedeli drugače pomagati, kakor da so se brž vrgli pod vlak med tračnice. Pri tem pa je eclen izmed če-
POZOR!
ddSSfefe. Na itsočc Slovencev JfiK&S&Wpm i" Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so ra (jJ^H^pSw, Dili z najboljšim uspe--ffiWmW&'M) hom, kakor za lase. itIkWHf reumatizem, rane, to iipp1 za vse druge kožne in notranjr.e bolezni. Mnogi mi pišejo, da je moj brezplačni ;en i k vreden za bolnega človeka nad *500. — Zaradi tega je potrebno, da vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA to GARANTIRANA ZDRAVILA.
JAKOB WAHClC, M36 E. 95th St., Cleveland. Ohio
PARNIKI
ŠiROM JUGOSLAVIJE |
Obsojena
Pred novemeškim sodiščem' je bil obsojen Anton Cizelj na 13 let robije in Bernard Gonja-i vec na 5 let robije. Oba sta bila obsojena radi neštetih tatvini in vlomov, ki sta jih izvrševala i po Dolenjskem.
--o—:—
Nesreča
Desetletni šolar Martin Udo-vič iz Gornje Težke vode, občina Šmihel-Stopiče se je z drugimi otroci igral. Pri tem je tako nesrečno padel, da si je razbil bučico v kolenu in je moral ] v kandijsko bolnico.
—.—o--
Radi gamsove brade
Na Dobah pri Kostanjevici se je zabavala pri gostilničarju Kuhai'ju večja družba fantov, med katerimi sta bila tudi 20-letni Jože Cimerman in 21-! letni mlinar Feliks J are iz Dobrave. Cimerman je vzel Jarcu klobuk in ga kmalu nato vrnil s pripombo, da mu ne prbstoja, obdržal si je pa gamsovo brado. Po daljšem prerekanju m>< je Cimerman vrnil brado, a rta poti iz gostilne domov je vnovič silil v J area, kateri se ga je branil, ko ga je Cimerman ta napadal s kolom in prizadejal Cimermanu rano z nožem, da je izkrvavel. — Pred novomeškim sodiščem je bil Jarcoproš-čen, ker se je izgovarjal s silo> branom.
-o--
Najstarejši Celjan
Najstarejši Celjan je bil bivši slikarski mojster Jakob Ba-tič, ki je bil rojen augusta, leta 1840. Udeležil se je ta d i pomorske bitke pri Visu pod admiralom Tegethoffjom, leta 1866. Ne davno je umrl v visoki starosti 93 let.
Velika rszpr ČEVLJEV
POZOR, ROJAKI!
Se je čas, da si prss&rbite DOBRO OBUVALO PO NIZKI CENI. To pirliko boste imeli na moji razprodaji
celi zadnji teden avgusta.
Zaradi selitve bom razprodal celo svojo zalogo.
Žal bo vsakomur, ki se ne bo oglasil v pravi čas in si nabavil najboljše xa mali denar.
Oglasite se pri
ANT. ZUPANCICH,
razprodttjalec. 1902 W.CERMAK RD, CHICAGO
SLOVENCEM IN HRVATOM
za popravo elektrike in vodovodnih cevi po zelo nizki ceni se priporoča Martin Vuksinič, izvežban elektrik in pkimebr. —Naslov: 9758 Ave. J. Telef. Regent 0209,
So. Chicago, ill.
NOVI ZEMLJEVID JUGOSLAVIJE
Ij kaže novo politično raz-prcdelbo Jugoslavije v ba-lovine je na razpolago v naši knjigarni. Zemljevid kaže banovinske meje, kar jo važno za vsakega, da vidi, kako je njegova rojstna domovina razdeljena v nove politične uprave. Mnogi med na mi v Ameriki nimajo'niti pojma o novih banovinskih upravah. Ta zemljevid jim bo vse pokazal in pojasnil v ■ tem oziru. Stane s poštnino vred samo 30c. Naroča so pri Knjigarna Amerikanski Slovenec,. 1849-West Ccrmak Rd. Chicago, 111.
Rojakom, ki so namenjeni v stan kraj, se nudi izredno lepa vožnja na sledečih parnikih: 31. avg,—Bremen na Cherbourg 1. sept.—C. di Savoia na Genovo
5.	sept.—He de France na Havre G. sept.—Aquitania na Cherbourg 9. sept.—Paris na Havre
9. sept.—Vulcania na Trst' 9. sept.—Europa na Cherbourg,
13.	sept—Berengaria na Cherbourg. IS. sept.—Majestic na Cherbourg
20.	sept.—Champlain na Havre.
21.	sept.—Aquitania na Cherbourg 23. sept.—He de France na Havre 23. sept.—Saturnia na Trst
27. sept.—Washington na Havre 29. sept.—Paris na Havre. 4. okt.—Berengaria na Cherbourg
6.	okt.—Majestic na Cherbourg
7.	okt.—La Fayette na Havre 12. okt.—Europa na Cherbourg
14.	okt.—lie de France na Havre
20.	okt.—Paris na Havre s
21.	okt.-r-Vulcania na Trst
25. okt.—Washington na- Havre 20. okt,—Bremen na Cherbourg 1. nov.—Aquitania lia Cherbourg -lie de France na Havre Saturnia na Trst Champlain na Havre, po naš Vozni red z cenami
v JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in ncnrckoetjlvH postrežb« v mk raar«lih... Tntanskn odphitja iz New Vorka... I'ripra-vne in hitre železni/tke art anil: Ilamburaa
$ 2¥e R'N'E"C E¥E g§
Pojasnila vam da vsak lokalni aiient ali
HAMBURG-AMERICAN LINE
177 N. MICHIGAN AVE.. CHICAGO. ILL.,
4. nov.-
4. nov.-
11. 110V,-
Pisitc kart.
Pošiljanje denarja
Mi pošiljamo denar v stari kraj v dinarjih,, lirah, dolarjih in drugih valutah in sicer po pošti kakor tudi brzojavno.
Vse pošiljke naslovite lfa:
LEO ZAKRAJSEK
General Travel Service
1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y.

ČEMU
bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki cen«. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefoni
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRAN GRILL, predsednik
1729 W. 21st Street.
Tel. Canal 7172-7173
Chicago, III
V
C I S T O MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO,
iz
WencelsDairy Products
2380-82 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois
Telefon Roosevelt 3673
1
I
J! M
Na razpolago vam za vaše zdravje v svoiih novih n-svetlih mlekarskih prostorih,
-Vernih
Zapadna	7„A„
Slovanska^VeZa
DENVER, COLORADO.
Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UftftAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Aye., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tainik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4585 Logan St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR. Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block. Pueb.lo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4'>49 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec., 1840 W. 22nd Place, Chicago, III.
2.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo.
3.	porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio.
4.	porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo.
5.	porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Mid vale, Utah.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi poststi član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
IZ URADA DR. SV. MARTINA ŠTEV. 1, ZSZ.	s
Den'ver, Colo. ]
Člani in članice ZSZ. in sploh 1 vsi rojaki v Denverju in okolici ( «o prijazno vabljeni, da se ude- ' ležijo piknika, ki ga prired dr. ' sv. Martina štev. 1, ZSZ. v ne- f deljo dne 27. avgusta, takoj po- 1 Poldne na vrtu Doma Sloven- ' škili Društev na 4464 Washing- 1 ton Street. Prijazno so vabljena ' tudi vsa bratska društva, da se Po možnosti udeleže našega pik- 1 ob sličnih prireditvah dru- 1 društev, bo naše društvo po možnosti skušalo naklonjenost povrniti. — Tudi slovenski far- 1 marji v okolici Denverja in v naselbinah Friderick, Eaton, Lougmont in Lafajette, so vabljeni, da posetijo naš piknik in . se z nami zabavajo. Poleg pe- . čenega janca bodo na razpolago : tudi razne druge dobrote, da ne bo treba nikomur trpeti ne lakote ne žeje. Torej, kdor le mo-naj pride na naš piknik. Vsakega, kdor se bo našega piknika Udeležil, že naprej zagotavljamo, j da mu nikdar ne bo žal. Dru- i Štvo bo preskrbelo da bo vsega J dovolj za vse udeležence in da 1 bo vsak šel s piknika zadovoljen 1 domov. Za našo mladino bomo i inieli na razpolago društveno' dvorano, kjer bo igrala izvrstna i Sodba popoldne in zvečer. Pri-1 Pravi j ena sta za to dva izvežba-1 fta muzikanta Joe Papish in John Zgajnar. Igrala bosta tako da bo v resnici prava domača Nabava.
Ker se bo vršila v Pueblo, Kolorado konvencija ZSZ in bo t^m 20. avgusta tudi proslava j 25-letnice obstanka ZSZ., to je 1 ^ večer pred konvencijo, je tu-prav, da bo naše društvo prisilo piknik eno nedeljo pozne-Ker bo cenjena delegacija naroča pri proslavi 25-letnice so tudi cenjeni delegatje delegatinje vabljeni da pose-tlio naš piknik in da obiščejo na-društvo, zakaj ravno iz dr. Martina štev. 1, je izrastia Jaša mati ZSZ. Zatorej še en-tat. Naše društvo vabi vse sku-da se bomo enkrat vsi sku-^aj sestali in se skupaj razve-^ili jn tako tll(jj mj pr0slavili letnico obstanka ZSZ.
John Maiolt, tajnik
--o-
URADA DR. SV. MARTINA ŠT. 1 Z.S.Z.
Denver, Colo, ^lanstvu našega društva se ^aanja, da bo naša prihod-tor vrec*na mesečna seja drugi s ek v meseca in sicer na 12. embra, in ne več drugo sre-niesecu- To Pa iz vzroka, Sir®0 direktorji Doma oddali ° dl*u£emu društvu, ki želi vsako sredo. Zato bo
Na levi je pobegli kubanski predsednik-dJktator Machado, na desni pa eden njegovih naj hujših nasprotniv, Mendieia, o katerem se je domnevalo, da ho Machadovem padcu postal predsednik.
^tvorice zavzel tako nesrečno'f pozicijo, da mu je kolo odre-j zalo roko. Izkrvavel je predfin so ga utegnili rešiti. Trije njegovi tovariši so ostali živi in zdravi, doživeli pa so takšen , strah, kakršnega si ne želijo '' nikoli več v življenju.	^
-o------J
STAROST IN DELOVNA !
SPOSOBNOST
1
Na zadnji seji ameriške psihološke družbe je navajal neki profesor z univerze Nale, da smo proučevanje druge polovice človeškega življenja zelo , zanemarjali. Pozval je prisotne ( psihologe, naj pobijajo znano * prakso industrije, ki noče več! nameščati oseb preko 40. leta, in naj zbirajo podatke o delo- 1 vni sposobnosti ljjudi v starejših letih.
Jasno je, da noge 60 letnega človega ne morejo več oprav- f ljati istih čudežev kakor noge ] 20-letnega nogometnjka, toda i z možgani je baš narobe. On 1 sam je preiskal 836 oseb v staro- 1 sti 60 do 95 let, več nego 450 1 jih je bilo med njemi preko 50 ! ' leta; 35 odstotkov oseb preko i 80. leta je v duševnem pogle- > |du zmagalo še vedno toliko ka-- ,kor povprečje vse skupine.
i	-o-
t KAKO BOMO ŠTELI LETA
' Na zadnjem zborovanja po-c licfijskih kriminalistov v- New 5 Orleansu je E. C. Ilood, član 1 Scientific Crime Detection La-" boratory na vseučilišču v Chi-" cagu, poročal o svojem nena-3 .vadnem odkritju. Po njegovem " 'mnenju je mogoče ugotoviti 1 starost človeka po laseh. Do-
•	ločeno število let odgovarja do-ločenemu številu obročkov oko-
' li vsakega lasu, ki jih je mogoče "J ugotoviti z mikroskopom. Ta-1 ko na pr. ima 20 leten mladenič na vsaki stotinki milimetra e | šest takih obročkov, medtem iliko jih ima 40 leten mož dva-1 krat toliko. Ce bodo raziskovanja drugih učenjakov potrdila odkritje tega kriminalista, bo to velike važnosti za policijo; pri identifeiranju zločinca bo namreč v veliko korist, Hood nadaljuje svoja razisko-
*	vanja in je prepričan, da se bo dalo tudi na podlagi las ugoto-
1 (viti, ali je kdo podvržen alko a holu, ali pa, če je kadilec.
/Stran 1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 23. avgusta 1933
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK
Povest z gorenjskih planin
Ko je drugi dan financar Ivan prišel zopet mimo in je mater Hribarjevo dobil ravno doli v rebri na njivi ter vprašal kako in kaj Cilka, so mu kar naravnost dejali, da z njegovo modrostjo ne bo nič prida. Vprašal jih je, zakaj ; pa so mu povedali, kar so bili čez dan poskusili.
"Ja, mati, to ne bo šlo čez noč! Saj sem vam že naprej povedal; počasi bo šlo, počasi; le odnehati ne smete!"
"Ne vem, če bo kaj ? Poskusila pa bom še."
"Pa mene ji malo spomnite, mati."
"To pa le sami opravite!" se je glasil odgovor.
Pa je že moral nekje Janez ujeti konec tega pogovora. Kajti ko je Ivan še tisti dan jel v hiši tiščati v Cilko in ji sladko govoriti, je naenkrat zrastel med vrati hlapec Janez. Cilka mu je hvaležno vrgla oči in srce se ji je olajšalo, ko je videla, da je Janez s čudnim pogledom oplazil financar i a in kar naravnost butil vanj:
"Dajte no že enkrat mir Cilki s takimi neumnostmi! Ali vas ni nič sram!"
"Česa bi naj me bilo sram, saj sem vendar pošten. In ničesar ne delam na skrivaj!"
"Pa ni lepo, tiščati v dekleta, če ne mara za vas in ji delate nadlego in žalosti!"
"Kaj ti veš, hlapec, kaj te briga!"
"Toliko me briga, da vas bom, če mi še enkrat pridete s takimi in podobnimi neumnostmi, s puško vred vrgel doli po rebri, da ne boste vedeli več, kje drži pot do Hribarja!"
V financarju je zavrelo, da bi najraje s puško planil nad hlapca. Ali v tem trenutku so prišli oče Hribar v hišo in so brž vedeli, da je zopet nekaj napak med Janezom in financar-jem. Koj so segli vmes:
"Kaj pa imata spet, Janez?"
"Hlapec mi grozi, da me vrže iz hiše. Ali je on gospodar?"
"Prav gotovo ga vržem, če ne bo pustil Cilke na miru!" pritrdi Janez.
"Vidim, da je pri Hribarju hlapec gospodar!" zbode financar Hribarja in vstane.
"Prej bo 011 kot vi, zapomnite si to!" odločno reče Hribar. Cilki je pa pri tem tako toplo pri srcu, da bi se najraje vrgla očetu okrog vratu.
In so odšli v vežo, financar pa brez pozdrava mimo njih k Lipovšku. Janezu se je srce smejalo, ko je videl financarjevo jezo in tiste dni delal na polju, da so oče menili, pretega se. Ko so ga posvarili, naj se ne žene preveč, jim je odvrnil: "Vi meni dobro, jaz vam! Oba pa za grunt in za Cilko!
Cilka je prav kmalu spoznala, kam merijo vse materine besede o Matevževi smrti. Opazila je, da Ivan zadnje čase hodi okrog matere, kakor bi se pri njih ženil in bi mu nje ne bilo mari. Zato je v nji pričela vedno bolj pogajati trdna vera, da je Matevž vendarle živ, pa se je umaknil in se skril financarjem v kak skriven kot, kjer bo najprej izlečil rano. Pošte o sebi najbrže poslati ne more, ker se boji, da se ne bi izdal in financarjem svojega skrivališča ne dal spoznati. Drugače bi ji bilo nerazumljivo, kako da ni glasu o njem. Menila je, da je fi-nancarja sram, ker sam nima nobenih vesti, da pa misli isto kot ona sama in hoče priliko Matevževega molka izkoristiti zase in speljati vodo v svoj mlin. Predobro je poznala mater in vedela, da so kaj dostopni lepim in prikup-ljivim besedam. Zato se jim pa ni udala niti za las in ni hotela poslušati njihovih namiga-
vanj in ugibanj, ker je vedela, da se bodo brž ugnali, ko bodo videli njeno trdno voljo in živo upanje v Matevževo srečo.
Zvest tolažnik je bil Cilki stari hlapec Janez. Vedno znova je poudarjal, da je Matevž najbrže kje skrit in da se bo oglasil, kakor hitro se mu ne bo več zdelo prenevarno.
, Tako je Cilka vse tiste dni živela dvojno življenje, eno zase in za Janeza, ki mu j-e zaupala vse svoje srce, drugo pa za očeta in mater in ljudi. Mati so počasi uvidevali brezmiselno in brezplodno prigovarjanje ter nehali siliti v Cilko. Saj so ji želeli samo vse dobro. Njihovo prigovarjanje je največ povzročila skrb, da bi Cilka vsled skrbi res nazadnje ne zbolela. Zato so ji hoteli misli obrniti v drugo smer. Ko so pa videli, kako je za to nedostopna in posebno, ko so zdaj večkrat videli njeno navidezno dobro voljo, so se tem laže dali preveriti in so odnehali. Tudi očetove odločne besede so storile svoje. Tako je financar našel vsako pot bolj gluha ušesa in vedno krajše odgovore. Sumljivo se mu je videlo vse to in pričel je pogosteje oprezovati po Dobravi ter je s tovarišem Stankom prebil marsikatero noč na dobravskem, posebno po stezah na Golico. A zaman je bilo vse. O tihotapcih ni bilo ne duha ne sluha.
Minilo je že štirinajst dni po onem nesrečnem streljanju na Golici, ko je Cilko nenadoma obšla čudna slutnja, ki ji ni vedela vzroka. Posebno v nedeljo zvečer je bila čudovito nemirna in je venomer pričakovala, da se bo nekaj zgodilo. Govorila je popoldne z Lovra-čevo Lono, ki ji je dejala, da se njej zdaj že pre-neumno vidi, ker ne dasta tihotapca nikake vesti od sebe. Trdno veruje, je dejala, da sta Tilen in Matevž srečno ušla. Če bi bil Matevž mrtev, bi bil Tilen gotovo že prinesel sporočilo. Da bi bila mrtva oba, si Lona ne more misliti, ker je Tilen hujši od vraga in se ga krogla ne prime. Mora biti tedaj kak drug vzrok.
"Veš, Cilka," je še dodala Lona, "meni se prav močno dozdeva, da Matevž prav tako težko čaka novic o tebi, kakor ti o njem."
Te besede Cilki vse popoldne niso šle iz glave. Misel, da Matevž leži kje bolan, in ne more do nje, ali pa si misli, da ga je morda ona pozabila, ji ni dala miru. Ko je v mraku šla v cerkev, da pred Avemarijo malo pomoli za Matevževo srečo, je srečala gospoda župnika. Slučajno jima je nanesel pogovor na financarje in tihotapce, pa so jo gospod župnik naenkrat vprašali, če se res ženi.
"S kom neki?" jih začudeno vpraša Cilka.
"Menda z nekim financarjem, ka-li?" ji o-menijo gospod.
"Ne da bi vedela. Morda bi se res financar rad ženil pri nas, ali zato je treba dveh; tudi neveste!"
"Tedaj ga ti ne maraš, Cilka?"
PAPIR IZ NOVE RASTLINE
Tvornica papirja v Leningradu je naročila svojim strokovnjakom, naj proučijo neke vrste rastlino, ki je ob reki Amu-Darju zelo razširjena. Strokovnjaki so ugotovili, da je ta rastlina iz srednje Azije dobra za izdelavo papirja. Okoli 250.000 ha na obrežju Amu-Darju je poraščenih s to rastlino. V kratkem bodo pričeli izdelovati papir iz njene celuloze. V mestu Čarčuj bodo zgradili tvornico papirja, ki bo izdelala letno 24.000 ton papirja. Zveza tvornica papirja je poslala v srednjo Azijo posebno ekspedicijo strokovnjakov, ki preiskujejo še druge podobne rastline, ali bi se ne dale porabiti v iste namene.
ščinah. Zaradi slabih časov je zašel v dolgove in denarne težave. Da se reši nadlegovanja s strani upnikov, je moral prodati svoje krasne vrtnarije in cvetličnjake. Nato se je oblekel v najlepšo obleko ter se obesil na češnjevo drevo. Zraven njega so našli listek z napisom: "Izvršil sem samomor, ker nisem mogel živeti brez mojih cvetlic."
-o-
PREPOVEDANE VŽIGALICE
"Sunday Chronicle" poroča, da je odredilo britsko ministrstvo za trgovino zaplembo sovjetskih vžigalic, ki so se pojavile na angleškem trgu. Vtihotapljene škatlice imajo napis "Vžigalice Jezus Kristus." Pod napisom Kristusova slika, ki jo ližejo plameni prižgane vžigalice.
-o-
PRVA PROFESORICA V TURČIJI
V	Turčiji so dobili prvo pro-ifesorico. Gre za mlado *Hanu-mo Tezerjevo, ki je diplomirala na univerzi v Carigradu. Po dovršenih študijah je dobila na-meščenje kot nastavnica na deški gimnaziji. To je prvi primer v Turčiji, da stopa ženska na takšno javno mesto. Pravijo, da so v ta namen posredovale turške organizacije za emancipacijo žensk.
-o-
KAKOR V KAPITALISTIČNIH DRŽAVAH
V	Moskvi je največja v sovjetski Rusiji za zgradbo električnih prevoznih strojev, to je električnih lokomotiv, motorjev za tramlvaj itd. Pred vojno je bila to še majhna tovarna, v kateri je bilo zaposlenih 1500 delavcev. Med zadJTU0
, petletko so tovarno razširili, tako da zaposluje danes že 7000 delavcev. Tovarno sedaj zopet povečujejo. V načrtu je trikratno povečuje. Ko bodo dela končana, bo tovarna lahko zaposlila 9000 delavcev in vrednost njenih proizvodov v enim letu bo znašala 130 milijonov rubljev.
-o-
Z VINOM SO GASILI OGENJ
V	neki občini blizu Gradca je izbruhnil ogenj pri posestniku Francu Rumplu-. Prišli so gasilci, ki pa niso imeli pri ro* ki dovolj vode. Zategadelj so začeli gasiti z vinom, ki ga je imel posestnik v kleti. Porabili so za gašenje 1000 (11. okoli 1 kvart) vina in so popolnoma uspeli, kajti ogenj je bil z njegovo pomočjo' kmalu zadušen.
"Ali meniš ostati vedno kar sama? Čas je že, da se rrjalo ogledaš in misliš nase. Oče in mati ne bodo vedno ■!"
Skoro si je mislila Cilka, da je financar tudi gospoda župnika pripravil, naj ji tako govore. Zato jim mirno, a odločno pove:
"Sem si že ogledala."
"Si? Koga pa?"
"Ni od tu."
"Tedaj še vedno misliš na onega tihotapca, ki so ga na Golici ustrelili, kot so mi oni dan pripovedovali Lovračeva mati?"
Širite amer. slovencai
RODEO V CHICAGI
Na tukajšnjem Soldier Fiel-du se že celi teden vršijo priprave za velike Rodeo predstave, ki se bodo pričele v petek, 25. avgusta, in se bodo vršile po dvakrat na dan skozi 17 dni. To bo največji Rodeo, kar se jih je še kdaj kje vršilo, in bo na njem nastopilo do 1000 glav živali z zapada. Število najboljših jezdecev bo kazalo občinstvu svoje umetnosti.
ALI VEŠ...
• ... da Arabci skoraj ne poznajo vnetja slepiča;
... da vsebuje deževna kaplja prilično 8 milijonov najmanjših delcev megle;
... da je rjava lupina kokošjih jajc kemično sicer malo drugačna nego bela lupina, da pa ni v jajcih samih pri enaki kokošji "dieti" nobene razlike;
... da pripisujejo nizko umrljivost Londona desinfeeirajo-čemu učinku katrana v londonski megli;
... da uporabljajo v ameriškem poljedelstvu z uspehom nov tip traktorjev, ki niso večjo od otroških vozičkov.
... da vzdrži odrasel, in sicer zdrav človek lahko 65 dni brez hrane, 5 dni brez vode, a komaj 72 ur brez spanja ?
... da pademo pri omedlevici vedno naprej?
TISKARNA
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
BREZ CVETLIC NI ŽIVLJENJA
Klosterneuburški vrtnar A dolf Nihlik je lani izvršil samomor v zelo tragičinih okoli-
^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
igre za naše odre
KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC.
(Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge).
ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c
AFRIČANKA, opera v S. dejanjih............................................... 35c
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c
AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. SOc
BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ SOc
BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v 5. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Carodejna brivnica.— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Zid
(m). _ Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c
ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c
ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju.................................................... 35c
DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila
igralcem ..........................................................................................
DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v
4. dejanjih .....................................-.............................................. 35c
DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c
DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih............................... 75c
EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c
GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge ......................................................................................
GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............ 75c
JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c
KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega
življenja v enem dejanju ........................................................ 35c
KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra
v 3. dejanjih ............................................................................... 35c
K MAMICI. Slavko Savinšck. Slika otroške ljubezni v 3.
dejanjih ....................-...................................................................... 5c
i KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju........................................ 30c
KRALJ LEAR. W. Shakespeare. Žaloigra v 5. dejanjih........$1.00
KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in ^
plesom v 5. slikah ...............................................................-......
KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem
v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ 75c
LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije lički. Burka v 2. dejanjih ............................................................-............... c
LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5.
dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c
LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 45c
LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c
MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v S. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost
vstajenja v 5. dramatiskih slikah ........................................ 50c
f1 MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c
MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c
MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 60c
MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v S dejanjih 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6.
dejanjih (12 slikah) .........................—....................... ™
f NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... ^uc
NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sar-, ,	...................... 50c
denko .........................................................................................
1.	Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž)._
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c
NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c
OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v
1 dejanju ...................................................................................
ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... Sc
OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c
PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................
PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c
PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh dejanjih...................... 60c
POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c
POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v S. dejanjih........ 75c
PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih............................................ 15c
N PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost.
(m). Prizor iz Cirilove mladosti--Smrt sv. Cirila, bla-
govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v
enem dejanju ..........................................................................-..... 50c
PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c
RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c
REVČEK ANDRE.TČEK. Ljudska igra v 5. dejanjih............ 45c
J RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c
VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c
ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c
ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c
ZA NOVI ROD. Stanko Majceni. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). —
?	Zamorka .........................................-.............................................. 4Sc
J ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
2.	snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Zupan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c
3.	snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). — Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Než-, ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh -->ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .......................................................................... SOc
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c
10.	snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči 3" nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna
skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c
12.	snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci
in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c
13.	snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)..................................................................30c
j	14. snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž).
_ Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ...................................................................................-■• 30c
16.	snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž) ............................................................ 30c
R	17. snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh,
ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)............. 30c
Naročilom je priložiti denar, Dodisi v gotovini, I Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knji-I ge pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošlji-£ te na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD., CHICAGO; ILL.
Amerikanski Slovenec
O TEM IN ONEM
NAVAL JUDOV V FRANCIJO
Pariz, Francija. — Obmejni francoski provinci Alzacija in Lotringija stojite pred nepričakovanim problem, glede katerega ste se obrnili za rešitev na vlado v Parizu. Ta problem tvorijo Judj;e, ki so se v velikih množinah priselili semkaj iz Nemčije, od koder so se morali umakniti pod pritiskom Hitlerjeve vlade. Najbolj nenavadno pri tem je, da ta naval ne po-vizročuje porasta brezposelnosti, marveč povzroča nasprotno pomanjkanje delavstva; in to je glavni vzrok, da so obrtne zbornice iz večjih mest obeh provinc napravile pritožbo v Pariz. Došli Judje namreč ustanavljajo' nove delavnice, in sicer predvsem za oblačilno industrijo. Ta industrija pa je že prej imela težave za izurjeno delavstvo.
-o-
PRAVILA ZOPER PROTIN
Oibisti je treba pri pravem protinu čuvati; zlasti se je ogibati močnih začimb in alkoholnih pijač. Kava in čaj v tem primeru ne škodujeta — ne smemo pa ju zauživati v prevelikih količinah.
Dfhalna gimnastika dovaja kisik v kri in pospešuje izločanje škodljivih snovi.
Iztrebljanje se mora vršiti redno vsaj vsak dan enkrat.
Skrbi z rednim umivanjem zračnimi in vodnimi kopelmi za nego kože, ki postane tako bolj sposobna za izločevalno delo in se utrdi zoper vremenske vplive, zlasti prehade, ki postanejo revmatikom lahko usodni. Zaradi prehlada je paziti na pravo izbero spodnjega perila.
Glede hrane bi bilo pripomniti, da je priporočljivo zlasti sadje in zelenjava, ki bi ju morali jesti vsak dan dvakrat v izdatnih količinah Meso ni baš škodljivo — a ga ne smemo jesti preveč.
WORLD'S FAIR
SOLDIER FIELD
STARTS Friday Afternoon and Twice Daily to Sept. 10
55,000 ECc
SEATS
Jezdeci-prvaki iz vseh delov Zed. držav in Kanade bodo nastopili pri vsaki predstavi, da postanejo deležni nagrad, znašajočih $50,000. Vsa pota vodijo do Soldiers Fielda. 25. avgusta do 10. sept.