Ptitnin« plačana v gotovini. ŠTEV. 177. V LJUBLJANI, ponedeljek, 8. avgusta 1927. Posamezna številka Din 1 — LETO IV, m I*ha> rak dan opoldne, izvzeail nedelje in praznike. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80"—< Heodvlssn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. D^RAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif* Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Bačun pri poštnem ček. orada itev, 18.638. m Žerjavov program. V prvi gorenjski metropoli je podal svoj volilen program dr. Korošec, v drugi gorenjski metropoli, v ne več esde-esrskem Kamniku pa ga je podal v soboto dr. Žerjav.Vzgled dr. Korošca je torej vplival dobro. Dr. Žerjavov govor ima tri dele. V prvem delu govori o splošni politični situaciji v državi s primernimi »poklo-nk pred vlado Vukičeviča. V drugem delu podaja program SDS za bodoče zakonodajno delo, v tretjem pa se zlasti ozira na slovenske razmere ter končuje z željo, da bi se volilen boj vodil v Sloveniji na dostojni višini. Nas zanima seveda najbolj drugi in tretji del govora, ker njegov prvi del je itak dovolj znan iz »Jutra«. Predvsem treba zabeležiti, da je dr. Žerjav izjavil, da SDS ne bo več vršila vlogo državnega žandarja. Izjava bi bila nad vse razveseljiva, če bi prišla malo preje, n. pr. leta 1925, ne pa šele sedaj, ko SDS pri najboljši volji te vloge sploh vršiti več ne more in ko mora biti vesela, da jo nad njo |ne vršijo drugi. Pa tudi še sedaj bi bila izjava razveseljiva, če bi bila zvezana s priznanjem storjenega greha, da bi očitna izpoved dala jamstvo, da SDS te vloge ne bo več prevzela, pa tudi če bi jo mogla. Toda ne eno in ne drugo se ni zgodilo in olepševalna fraza, s katero je bila izrečena resignacija na vlogo državnega žandarja, ji jemlje vso vrednost. Po itej izjavi podaja dr. Žerjav na kratko program SDS za bodočo skupščino. Predvsem pravi, da mora Jugoslavija postati zopet pravna država. Nad vse lepo in zato pričakujemo, da se bo sam dr. Žerjav potrudil, da bo Fakinov umor čim preje pojasnjen. V svoje največje zadoščenje bi mogli zabeležiti tudi dr. Žerjavov nastop proti korupciji. Pogrešamo pa žal, da ni dr. Žerjav nili omenil strankarske korupcije in vendar je ta v. največji meri .povzročila vso ostalo korupcijo. In če dr. Žerjav zahteva, da se naj preišče, od kje imajo nekateri privatniki. svoja premoženja, potem bi bilo tej sicer hvale vredni zahtevi pridružiti še drugo, važnejšo, da je namreč treba tudi preiskati, od kje in kako so dobile nekatere stranke svoje fonde. In ravno voditelj SDS bi imel vzrok za tako zahtevo. Drugi del programa govori le o znanih stvareh, ki so pred volitvami na programih vseh strank in zato nezanimive. Nato je govoril dr. Žerjav o sestavi svoje liste. Javnost je pričakovala, da bo tu odgovoril dr. Žerjav na izjavo posl. Puclja v > Vremenu« in poskrbel /.a zadoščenje g. Ureku. Javnost je tudi pričakovala, da bo dr. žerjav povedal historiat pogajanj za skupen nastop SDS in kmetijskih disidentov. Ne enega in ne drugega ni povedal dr. Žerjav, temveč omejil se je na staro trditev, da je g- Pucelj onemogočil napredni blok. Končno je dr. Žerjav nastopil še proti dolgočasnemu« očitku, da SDS ni proti slovenstvu. Pa g. dr. Žerjav se silno moti, če misli, da je ta očitek dolgočasen. Nasprotno, očitek je zelo resen in izvira iz tega, ker je SDS in njen tisk priznaval slovenski narod le kot pleme in vsled tega propagiral zlitje slovenskega naroda s srbskim, in bil zato proti gojitvi slovenske individualnosti. Tako je leta dolgo SDS učila, tako je leta dolgo ves slovenski narod razumel politiko SDS in če danes SDS to stališče opustila, je treba to odkrito in povedati, ne pa se zateči k megleni izjavi. Naj nihče ne misli, da bo vsled volil- PaSičevti zopet napovedujejo akcijo proti vladi. Beograd, 8. avgusta. Včerajšnji dan je minil brez važnejših političnih dogodkov. Voditelji raznih političnih strank so se večinoma nahajali v pokrajinah, kjer so imeli agitacijska zborovanja. Dne 17. avgusta poteče zadnji dan za vlaganje kandidatnih list. Tedaj se bo po splošni sodbi političnih krogov šele razvila prava volilna borba, ker se lx> šele tedaj izvedelo za natančnejši položaj političnih strank z ozirom na njihove končno veljavno vložene kandidatne liste. Volilna borba je sedaj zlasti zanimiva z ozirom na notranji razvoj v radikalni stranki. V splošnem mislijo, da obstoja razdvojenost ne samo v stranki, temveč tudi med narodom. Tako je tudi težko prerokovati, kateri struji bo izrekel narod pri volitvah v narodno skupščino svoje zaupanje. G. Velja Vukičevič, predsednik vlade je bil včeraj dopoldne dalje časa v svojem kabinetu, kjer se je sestal z Vlajko Kosičem in se z njim dalj časa razgo-varjal o položaju v južni Srbiji in Ma-cedoniji. Za tem je g. predsednik vlade sprejel tudi justičnega ministra dr. Dušana Subotiča, s katerim je imel daljši razgovor. — Popoldne pa g. Vukičevič ni prišel v svoj kabinet. Marko Trifkovič, predsednik narodne skupščine se nahaja v Beogradu, kjer je imel včeraj več sestankov s svojimi političnimi prijatelji. Včerajšnje dopoldne so pašičevci konferirali o političnem položaju in o akciji, ki bi jo bilo treba izvesti z njihove strani. Razgovarjali so se tudi o vprašanju, ali naj izdajo proglas na narod, ali ne. V tem pogledu je prišlo med pašičevci do različnih mišljenj. Prevladuje pa mnenje, da je treba izdati tak proglas na narod. Marko Trifkovič se je včeraj razgc-varjal s pašičevci, kako bi mogli voditi volilno agitacijo med narodom po 17. avgustu čim bolj intenzivno. — Kakor se doznava, nameravajo pašičevci v najkrajšem času pričeti z najostrejšo borbo proti današnji vladi. Poleg Marka Trif-koviča bodo sodelovali v tej akciji tudi ostali ugledni pašičevci. Aca Stanojevič bo prišel v Beograd, kjer bo imel velik političen govor, ki bi pomenil definitiven prelom * vlado. Ni pa še gotovo, če bo to pašičevcem tudi uspelo, ker je Aca Stanojevič napram vladi g. Velje Vukičeviča zelo pomirljiv. RADIKALNE IN DEMOKRATSKE KANDIDATURE. Beograd, 8. avg. Po došlih poročilih je bilo dosedaj v vsej državi vloženih 96 radikalnih in 57 demokratskih list. V skoro vseh okrožjih imajo radikali po 2, ali pa po tri liste, a v Črni gori celo 4. Radikalnih kandidatov je 1150, demokratskih 520. Radikali imajo v črni gori 4 liste, do-čim imajo demokrati samo eno. V južni in srednji Dalmaciji, v doljnem in gornjem Banatu, v Novem Sadu, v som-borskem, subotiškem in osješkem okrožju imajo radikali po 2 listi, a demokrati 3 liste. V Sremu imajo demokrati eno, radikali 3. V Varaždinu, Zagrebu, v krajiškem, liško-vrbavskem in primorskem okrožju imajo radikali po 2 listi, demokrati po eno listo. V šestih bosanskih okrožjih imajo radikali 9, a demokrati 6 list. Ostale liste odpadejo na okrožja v Srbiji in Macedoniji. PRINC KOROL NE ODSTOPI OD SVOJIH PRAVIC. Bukarešta, 8. avgusta. Z ozirom na zadnje izjave princa Karla, da namerava za vsako ceno uveljaviti svoje pravice, ki jih ima do rumunskega prestola, je izdal Bratianu, ministrski predsednik stroge ukrepe in navodila, da se pod vsakim pogojem prepreči povratek princa Karla v Rumunijo. VSE AGITIRA. Beograd, 8. avgusta. V Beograd se je vrnil trgovinski minister dr. M. Spa-ho. Dr. Spaho se je sestal z zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem. nega boja možno skriti novo orientacijo glede slovenstva in jugoslovanstva! V karakteristiko stila Žerjavovega govora naj navedemo še en stavek: Tako je dejal dr. žerjav: (Celo druge stranke) priznavajo SDS, da je iskrena braniteljica demokracije in državljanskih svobodščin.« Mi si takega stavka ne bi upali napisati, ker se bojimo, da bi nas izžvižgali vsi oni, ki so leta 1925 na lastni koži občutili, kako je »ta iskrena braniteljica demokracije« preganjala svoje politične nasprotnike. Da si pa je dr. Žerjav upal povedati ta stavek, pove vse in s tem naj bo nas komentar zaključen. Vsi uglednejši politiki se nahajajo izven Beograda na strankarskih zborovanjih, ki se vrše v velikem številu po vsej državi. Vsi politiki hitijo z volilnimi predpripravami, ker je 17. avgust zadnji dan za vlaganje kandidatnih list. Predsednik vlade, g. Velja Vukičevič namerava oditi v Bosno in južno Srbijo. Istotako bosta odpotovala Ljuba Davi-dovič v Bosno, a dr. Voja Marinkovič v Srbijo. DNEVNI RED SEPTEMBERSKEGA ZASEDANJA ZVEZE NARODOV. Ženeva, 8. avgusta. Predvčerajšnjim je objavil sekretariat Zveze narodov začasni dnevni red 46. zasedanja Sveta Zveze narodov, ki se bo pričelo dne 1. septembra. Najvažnejša točka posvetovanj bo vprašanje o ureditvi današnje gospodarske organizacije Zveze narodov z ozirom na sklepe svetovne gospodarske konference. Poleg običajnih poročil o delu v posameznih komisijah in oddelkih se bo sklepalo tudi o uspehih III. splošne prometne in tranzitne konference in o pomoči državi, članici Zveze narodov, ki bi bila eventuelno napadena. Kot se doznava, pride na dnevni red tudi prošnja Rumunije in Madjarske, ki sta jo obe državi vložili rfidi sestave madjarsko -rumunskega razsodišča. Vendar pa to še ni definitivno, ker je Zveza narodov poslala pred dnevi rumunski in madjarski vladi predlog, da obe vladi še enkrat vprašanje madjarsko - rumunskega razsodišča skupno razmotrivata. ŠPORTNE VESTI. Zagreb, 8. avgusta. Včeraj se je odigrala nogometna tekma med Gradjan-skim in Črnogorcem, ki je končala z rezultatom 7 : o v korist Gradjanskega, Včeraj so se otvorile tudi prvenstvene nogometne tekme podsaveza za jesensko sezono. Prva sta se srečala SK Slavija in SK Zmaj. Igra je končala z 8 : 2 z zmago Slavije. Nastopili so še Maksimir in Gradje-vinarji. Tekma je končala z zmago Maksimira v razmerju 10 : 2. HAJDUK ZMAGAL NAD MADJARI. Split, 8. avgusta. Splitski Hajduk je včeraj v ravanš-tekmi porazil Madjare iz Budimpešte. — Kot se doznava bo Hajduk pozvan v Barcelono. Včerajinje občinske volitve. VRHNIKA: Oddanih glasov 1242 (71 odst.). Rezultat: Združene vasi 120 glasov (3 mandate), Napredna gospodarska lista 145 (4), Združena gosp. stranka 85 (2), SLS 622 (17) in združ. del.-kmet, lista 261 glasov ter 7 mandatov. VIČ. Oddanih 828 glasov (55%). Rezultat: Napr. gosp. stranka 201 glasov in 8 odb., SLS 276 (11), Nepolitična gosp. del. lista 97 (4) in Delavska lista (soc.) 254 glasov ter 10 mandatov. (V letu 1924: SLS 67 odbornikov, SRS in JDS 9, Socijalisti 12.) BREZOVICA. Oddanih glasov 220 (60 odst.) Rezultat: SLS 130 glasov in 10 odbornikov, Kmetsko delavska lista 42 (3), Gosp. lista Notranje Gorice in Plešivica 48 (4). (Leta 1924: SLS 7 odbornikov.) DOBROVA. Oddanih glasov 175 (31 odst.). Rezultat: Delavska zveza 66 glasov in 9 odbornikov, SLS 109 (16). (2 listi razveljavljeni.) DOL. Oddanih glasov 223 (82%). Rezultat: SLS 89 glasov in 7 odbornikov,. Del.-kmet.-obrt. lista 41 (3), SKS 69 (5),. Stranka kršč. soc. del. 34 (2). (Listi 1 in 4 vezani.) HORJUL. Oddanih glasov 260 (71 %),. SLS 26 glasov in 1 odbornika, Bastieevja lista SLS 174 (12), Kmetska stranka v^ Horjulu 60 (4). LIPLJENE. Oddanih glasov 100 (77 odst.). Rezultat: Gosp. lista 56 glasov ir« 4 odbornike, SLS 44 (3). (Isti izid kakor leta 1924.) ČERNUČE: Oddan, glasov 173 Kat. soc. del. obrt. zveza 38 glasov rn 2 odbornika, Združ. delavci in kmetje 8® (4), Kmetska zveza SLS 49 (3). JEŽICA. Oddanih glasov 424 (73% >. Rezultat: Napred. gosp. lista 51 glasov in 3 odbornike, SKS 31 (2), S>IJS I. Ah-linova 95 (5), SLS II. Severjeva 179 (tl). Kmet.-del. zveza 68 (4). PRESERJE. Oddanih glasov 278 (4Sf odst.). Rezultat: SLS 86 glasov in 8 odbornikov, Kmet.-del. lista Preserje 01 (8), Rakiška gosp. stranka 62 (6), Kmel,-del. lista 29 (3). ŽELIMLJE. Oddanih glasov 208 (65 odst.). Rezultat: SKS 37 glasov in 3 odbornike, Združena lista 59 (5), Kmetski dom 112 (9). STUDENEC-IGi Oddanih glasov 197 (69%). Rezultat: Neodvisna gosp. lista 73 glasov in 7 odbornikov, SKS 62 (5). SLS 62 (5). RAČNA. Oddanih glasov 136 (76%). Rezultat: SLS 29 glasov in 2 odbornika-Gosp. stranka SLS 54 (4), Kmetska zveza SLS 53 (3). BOROVNICA. Oddanih glasov 377 (67 odst.). Rezultat: SDS 30 glasov in 2 odbornika, Združ. gosp. lista 188 (13), SLS 108 (7), Del. kmetska lista 51 (3). NAŠ SAH0VSK1 TURNIR V KAR LOVCU. Zagreb, 8. avgusta. Strokovni svet šahovskega saveza kraljevine SHS je na svoji seji dne 6. avgusta določil, da bodo nastopili na V. nacionalnem amaterskem šahovskem turnirju, ki se bo vršil 15. avgusta v Karlovcu naslednji gg.: Ciril Vidmar in Z. Rupnik iz Ljubljane. M. Filipič, V. Agopejev, M. Grenčarski in dr. L. Singer iz Zagreba, B. Tot iz Vršaca, G. Kurdjukov iz Siska, J. Mešiček in V. Pirc iz Maribora, S. Acinovič, ing. 0. Nedeljkovič iz Beograda, dr. F. Steiu iz Sombora, Vlado Židovec, B. Abraham in R. Bernadič iz Karlovca in J. Bošan iz Subotice. ________________________ COSULIOH - UMRL. Trst, 8. avgusta. Včeraj je umri Alberto Cosulich, lastnik velikega paro-brodnega društva v Trstu. Dr. Koroščeva izjava o reviziji ustave. Na povratku s slioda v Slov. Bistrici je sprejel dr. Korošec ljubljanskega dopisnika >Politike« ter se z njim več časa razgovarjal. Na pripombo dopisnika »Politike«, kako je bil njegov viški govor, zlasti pa pasus o reviziji ustave, spretej v vladnih krogih z mnogimi komentarji, je najprej p reči tal tozadevno poročilo iz beograjskih listov in ko je videl, da je poročilo v glavnem točno, je dejal: >Na Viču nisem govoril o reviziji ustave a tout prix, temveč sem govoril le pogojno, da bi bila potrebna revizija ustave ako bi se sprejel predlog o drugi zbornici, ali da se bistveno izpremeni volilni zakon za skupščino. Na vprašanje dopisnika »Politike«, kaj da misli o oblastnih samoupravah in njih reformi, kakor je govoril na Vidu, da je namreč delokrog samouprav preozek in da jim primanjkuje finančnih sredstev, je dr. Korošec dejal: »Mislim, da so nekatere oblasti premajhne, da bi s svojimi finančnimi sredstvi mogle kaj večjega ustvariti. Zato treba z voljo naroda združiti oblasti, ki imajo za to izdelan program in jim dati sredstva za izvedbo tega programa. Oblastnim samoupravam treba odstopiti n. pr. vso skrb za kmetijstvo, narodno zdravje, soc. politiko, gozdno upravo državnih gozdov, a na račun države. Nadalje treba odpraviti pretirano kontrolo finančne uprave in da se da v tem oziru samoupravam večja svoboda. Končno morajo dobiti samouprave pravico, da pod državno kontrolo sklepajo ne le o naredbah, ki so samo eksplikacija sedanjih zakonov. S tem je dr. Korošec zaključil svoj pogovor. [Radičevske organizacije v Dolnji Lendavi prestopile k socialistom. Mariborska »Volksstimme« objavlja, da je 17 radičevskih krajevnih organizacij na čelu z 'okrožno orgaaizacij-o v \Dolnji Lendavi prešlo v socialistično stranko Jugoslavije. Vsled tega bo vložena tudi socialistična lista pod geslom »Enotna lista socialističnih delavcev in kmetov.« Nosilec liste bo Josip Pete jan. Že več časa se je govorilo, da vlada med dolnjelendavskimi radičevci veliko nezadovoljstvo z vodstvom HSS. Osobito je povzro-Sil to nezadovoljstvo dr. Pernar, ki je s svojimi odredbami glede agrarne reforme razburil kmetsko ljudstvo. Zato ni vest mariborskega socialističnega lista za poučeno javnost senzacija, temveč iznenaditi bi moglo kvečjem to, da so se odločili nezadovoljni radičevci za socialiste. Kajti socialističen program je primeren predvsem za fabrič-nega delavca, ne pa za kmeta in če bi socialisti reševali agrarna vprašanja v Prekmurju, potem bi bili kmetje s teni reševanjem najbrže tako nezadovoljni ko s Pernar-jevim. Če so kljub temu šli nezadovoljni radičevci k socialistom, potem temu ni bila vzrok samo njih neinformiranost, temveč tudi drug globlji vzrok. In mislimo, da treba tudi tega -enkrat povedati, pa čeprav ni za naš narod ■razveseljiv in ne v čast naši državni upravi. Vse volitve so dokazale, da je zlasti v Prekmurju mnogo ljudi, ki so vedno za stranko, ki velja kot najbolj opozicionalna. Tako so včasih pobrali socialisti z agitacijo sa republiko maso glasov v krajih, kjer se jim niti sanjalo ni, da imajo tam kakega •pristaša. In tako je pozneje dobival Radič -glasove, ker je pač bila njegova opozieio-ualna agitacija najmočnejša. Ko pa je Radič prišel na vlado in ko naravno ni mogel svoje agitacije stopnjevati, temveč je moral celo odnehati, so odnehali tudi njegovi pristaši in tako so vse dolnjelendavske organizacije prestopile k socialistom, ki so danes v mariborski oblasti gotovo najbolj glaena opozicionalna skupina. In zato treba podčrtati: Niso dobili socialisti nezadovoljne radi-čovce vsled privlačnosti socialističnega programa, temveč vsled tega, ker je ljudstvo v Prekmurju tako nezadovoljno, da gre z onim, ki je najnižji v licitaciji. In zato bodo socialisti te nezadovoljne radičevce ravno tako izgubili, kakor so jih izgrbili drugi, kakor hitro bodo radičevci spoznali, da jim tudi ta nizka licitacija ne more pomagati. In če bi nezadovoljni radičevci vedeli, da so mariborski socialisti tisti, ki jih je zastopal v vladi minister Anton Kristan, bi že danes pustili aranžerje najnovejšega prestopa na cedilu in nato se od volitev sploh absentirali. Ko to dejstvo konstatiramo, pa se moramo tudi vprašati, kako je mogoče, da je prekmursko ljudstvo tako malo pridobljeno za nove razmere. In to vprašanje treba razgrniti do vseh podrobnosti, da ga moremo potem pozitivno rešiti. Vprašanje pa je tudi rešljivo, ker je vprašanje naše uprave v Prekmurju. Ne sme biti Prekmurje več slovenska Sibirija, temveč postati nam mora ona pokrajina, za katero se je treba najbolj zanimati, ker je bila najdalje odtrgana od nas. In v Prekmurje ne smemo pošiljati uradnike za kazen, temveč tja spadajo najboljši uradniki, ki morajo tudi biti dobro plačani. Skratka: prestop vseh radičevskih organizacij v najbolj glasen opozicionalen tabor ni le vprašanje Radičeve stranke, temveč je postalo vprašanje vseh, ki hočejo, da bo tudi prekmursko vprašanje enkrat rešeno. Obramba ob zid pritisnjenih. Dr. Koroščeva dzjava o Pribičevičevem nastopu v finančnem odboru je šefa vesoljne SDS spravila v težko zadrego. Dr. Korošec je namreč dejal, da bi bil vsak komunist pod ključem, če bi govoril tako, kakor je govoril na seji finančnega odbora Pribičevič. In še bolj pa je bil zadet Sef stranke z integralnim jugoslovanstvom, ker je dr. Korošec pripomnil, kako da stoka po Avstriji.Hud poper je bila tudi konstatacija, da se pritožuje nad nasilji tisti, ki je zakrivil največ političnega nasilja. Ta izjava je spravila šefa SDS v.liudo zadrego in v svoji stiski si ni znal pomagati drugače, ko da je pogrel one najbolj obrabljene fraze. Pravi, da ne more sprejemati lekcij glede zakonitosti v državi in pravnega reda od človeka, ki je »nazval našega kralja za srbskega kralja«. Recimo, da je vse res, kar trdi g. Pribi-iSevid, vendar je njegov argument le prazna fraza. Kajti naj je dejal nekoč dr. Korošec to ali ono, vsled tega vendar nima g. Pribi-ževič pravic groziti z organiziranim odporom proti oblastvom. Tu ga je šef edine državo-ftvorne stranke grdo polomil in nobeno zabijanje ne pomaga. Nadalje se je iznebil g. Pribičevič tega globokoumnega stavka: »Sicer sem mnenja, da je znana Koroščeva izjava samo reklama pri vseh naprednih in svoboumnih Slovencih, če me napada šef klerikalcev...« Mnenja smo, da je šef sranke, ki se tolaži s tako reklamo, goden za penzion. Sijajno izpričevalo reakcionarnosti si je izstavil tudi Sv. Pribičevič, ko pogreva svojo staro trditev, da je Radič lomil kraljevo žezlo. Pa magari, da bi to bilo res, ali ima morda zaradi tega g. Pribičevič pravico, da nastopa tako, ko svoje dni Radič? Najboljše pa si je prihranil g. Pribičevič za na konec, ko vzklika ko Jeremija na razvalinah Jeruzalema: »Samo težko državi, ako se naslanja na bivšega ščitenca avstrijskega cesarja Karla!« Naj bi povedal g. Pribičevič te besede leta 1917, pa bi bil morda jugoslovanski Gambetta, o katerem toliko anja. Tako pa se je g. Pribičevič samo osmešil, ker je g. Korošec bil na čelu boju ta majsko deklaracijo in sicer v času, ko so še mnogi esdeesarji niso upali podpisati majniške deklaracije. Je vse zastonj, g. Pribičevič! V finančnem odboru ste ga elementarno polomili in zato je tudi vaš odgovor le odgovor ob zid pritisnjenega politika. Volivna borba. Proti dr. Ninčiču, ki kandidira v Vel. Beč-kereku, postavijo pašičevci protikandidaturo. ^Nosilec paiičevske liste bo dr. Slavko Miletič. Dre radikalni listi sta tudi v modruško-riješki županiji. Proti oficielni radikalni listi postavlja svojo listo radikal dr. Grba. Dr. Laxi Markoviču se godi v Hercegovini -slabo. Srbi so ga večinoma zapustili. Sedaj «fcuša dr. Markovič pridobiti za sebe Hrvate in muslimane. Upanje, da mu to uspe, pa je zelo majhno. Med zemljoradniki v Bosni se je pojavilo silno nezadovoljstvo proti skupnemu nastopu a SDS. Voditelj nezadovoljnežev je sarajevski odvetnik dr. Sava Besarovič, ki namerava vložiti svojo listo. Nezadovoljni zemljo-radniki zahtevajo skupen nastop z davidovi-Čevci. Nosilec liste Hrvatskega bloka v Mostaru ie odvetnik dr. Bjelovučič iz Dubrovnika. Med radičevci severne Dalmacije še vedno mi,prišlo do soglasja glede okrajnih kandi-4}atov. Krivo je vodstvo stranke, ki se ni poskrbelo niti za en okrajni sestanek svojih ■ pristašev. Demokrati in zemljoradniki nastopijo v Dalmaciji skupno. Tajništvo oblastnega odbora demokratske (dav.) stranke in tajništvo Saveza zemljoradnikov naznanjata, da nastopijo zemljoradniki in davidovičevci pri volitvah skupno in siter tako v severni ko v južni Dalmaciji. V virovitičkem okraju tri radikalne liste. Poleg vladne liste je vložil svojo listo tudi Gjuro Jankovič, pa čeprav je pašičevski glavni odbor odklonil to listo. Sedaj ne preostane pašičevcem nič drugega, ko da vlože še svojo listo, katere nosilec bo dr. Mom-ičlo Ivanovič. Za nosilca radičevske liste v Splitu je postavljen St. Radič. Deset list v Subotici. Sodišču v Subotici je do danes izročenih 6 list. Prva je sam. demokratska (nosilec Pajo Dobandročki, bivši vel. župan v Subotici. Nosilec druge je St. Radič. Tretja je lista vladnih radikalov in Madjarov. Nosilec je justični minister Dušan Subotič. Centrumaši in pašičevci so vložili svojo listo kot 4. Nosilec je predsednik fin. odbora Radonjič. Neodvisna delavska lista z Miodragom Manojlovičem je peta in zetnljoradniška, katere nosilec je univ. prof. dr. Nikič, je šesta že vložena lista. — Svoje kandidatne liste pa bodo še vložile: Hrv. pučka stranka (nosilec dr. Brkič, odvetnik iz Subotice), disident HSS tomo Matkovič, kmet iz Subotice, demokrati (Grol) in demokratski disidenti (dr. Pleskovič). Tako bo imela Subotica 10 kandidatnih list. Demokratska stranka ne sprejema vež republikancev. Poročali smo že, da je velik del ^republikancev z Milivojem Lazarevičem na čelu prestopil iz republikanske stranke v demokratsko. Pričakovalo se je vsled tega, da bodo republikanci zelo okrepili demokratsko stranko, zlasti v Srbiji, kjer je bila demokratska stranka najmočnejša. Te nade demokratov pa so se čisto izjalovile, kajti republikanci so začeli v demokratski stranki rovariti in povzročili so cepitev med demokrati. Izvršilni odbor demokratske stranke je vsled tega sklenil, da ne sprejme bivših republikancev z Lazarovičem na čelu v stranko. Prve javno razglašene kandidatne liste. V »Službenih Novinah« so bile objavljene prve od sodišča potrjene kandidatne liste. Med drugimi navajajo »Sl. N.« te kandidature: Laza Markovič za mostarski okraj, druga radikalna lista Pere Ivaniševiča za mostarski okraj, demokratska dr. Mioviča za ti-močki okraj, radikalna Jankovičeva lista za valjevski okraj, demokratska dr. Voje Velj-koviča za podrinski okraj in demokratske zajednice Saliha Baljiča za mostarski okraj. Pogajanja za skupno listo pašičevcev in sam. demokratov za somborski okraj so se razbila in so zato sam. demokrati vložili svojo listo, ki je tudi že potrjena in sicer kot prva. Socialistična lista v Skopi ju. Socialistična lista za Skoplje je že sestavljena. Nosilec je Kosta Stefanovič, poverjenik delavske zbornice. Tudi neodvisni delavci v Subotici so že vložili svojo listo. Nosilec je Miodrag Manoj-lovič, ključavničar iz Beograda. Tretja radikalna lista v Prištini. Poleg vladne in pašič. liste bo v Prištini vložena-še^ tretja radikalna lista, ki sta jo sestavila inženir Jovičič in bivši poslanec Popovič. Nosilec te nove liste je inž. Jovičič. V tikveškem okraju le ena radikalna lista. V pogledu kandidature dr. Basarabiča v tihveškem okraju je dosežen sporazum. Nosilec radikalne liste bo finančni minister Markovič, Besarabič pa kandidira v dveh najmočnejših okrajih. 10 list v podrinskem okraju. V podrin-skem okrožju bo deset kanidatnih list in sicer 3 radikalne, 2 demokratski, republikanska, delavska, zemljoradniška, kmetska in esdeesarska. Seja okrožnega odbora NRS v Ljubljani. Na vJerajSnji seji okrožnega odbora NRS v Ljubljani je bilo izvoljeno novo predsedstvo v sledeči sestavi: Predsednik: Ivan Kratnar, župan v Kamniku; I. podpredsednik: dr. Niko Zupanič, direktor muzeja v Ljubljani; II. podpredsednik: Anton Veber, žel. nadrevident, Jesenice; tajnik: Jože Kovač, zaseb. uradnik, Kudnik; blagajnik: Fran Savnik, lekarnar, Kranj; delegat: dr. Ivan Sajovic, župan, Kočevje. Izvolitev novih funkcionarjev Okrož. odb. NRS v Ljubljani se je izvršila vsled ostavke na predsedniško mesto s strani dogolet-nega voditelja Narodne radikalne stranke dr. Nikota Zupaniča, ki je podal demisijo vsled nove politične konstelacije. s Po odstopu je imel dr. Ivan Sajovic kratek govor, v katerem je podčrtal nevenljive zasluge bivšega predsednika za napredek radikalne stranke v Sloveniji in povdaril, da smo mu Slovenci za to njegovo veliko delo iz srca hvaležni. Nato je dr. Viktor Gregorič, kot predsednik srezke organizacije NRS v Novem mestu slavil nesebično in požrtovalno delo za presaditev radikalizma na slovenska tla, ki ga je mogel v tako kratkem času opraviti dr. Zupanič, kot mož in zaupnik velikega političnega genija pokojnega^ Pašiča. Obžaluje, da ni našel tudi Zupanič več sodelavcev, ker bi sicer bila danes imela prvo besedo v vsakem oziru baš Narodna radikalna stranka. Izreka mu najiskrenejšo zahvalo imenom svojega sreza in vseh organizacij okrožja. Prosi ga, naj , ostane tudi v bodoče skrbni oče organiza-I cijam, ki jih je s tolikim trudom sam usta-j novil, in poudaril, da ne sme kloniti ravno v hipu najtežjega političnega boja. Na vse to je dr. Zupanič izjavil, da mu je v zadoščenje, da se mu priznava uspeh in delo, da pa stopa vsled razmer v ozadje. Ker je dr. Zupanič tudi odločno odklonil sprejeti izvolitev nosilca liste NRS za okrožje Ljubljana—Novo mesto, se je okrožni odbor zedininil v tem, da mora biti nosilec liste dr. Ivan Sajovic. Dr. Sajovic se je šele na pritisk z vseh strani pokoril želji celega odbora in je končno izjavil, da sprejme no-silstvo liste, ker mu vsi srezi obljubljajo izdatno podporo. Nato je bila določena prihodnja seja Okr. odbora na četrtek, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v tajništvu NRS v Ljubljani. VOLITVE V JUGOSLAVIJI vzbujajo letos več pozornosti po svetu nego se je to zgodilo doslej. Posebno Nemci zasledujejo vse podrobne faze volilnega boja m ugibajo o končnih rezultatih in vplivih na bodoč političen položaj. Opazujem, da P° čila nemških listov prehajajo v fran snrs s»ni”S malo stikov z nemškim novinarstvom! Nekaj časa so imeli v Beogradu nemiki dnevnik ki je bil dobra informativna služba za inozemstvo, ali pustili so ga propasti, na- mesto da bi ga bili še poboljšali. Zdi se mi, da strankarstvo v Beogradu uničuje vsak podoben načrt, kajti kateri stranki naj tak svetoven list služi? Letošnje volitve zasledujejo v inozemstvu s posebno vnemo zlasti radi tega, ker pričakujejo od njih pričetek konsolidacije te mlade države, v kateri je doslej vse preveč vrelo in ni moglo priti do pomirjenja. Nekje sem čital, da svet mora računati z mlado državo, v kateri je balkanski del pobalkanil vse nove dežele z evropsko mentaliteto. Zato da je bilo v Jugoslaviji mogoče doslej celih — 26 vlad. Ker imajo vlade po 18 ministrov, pripominjali so hudomušno: eto, koliko je bilo prilik za divne — zarade. sorodnikov bližjega in daljšega kolena, koliko politiških prijateljev in osebnih znancev je prišlo do sinekur, za kar ne potrebujejo prav nikake sposobnosti, ne dela. In kolik je bilo prilik za divne — zarade. Ali vse to te zdrave države še ni ubilo, vse take izmečke hrabro izločuje, in dovolj je upanja, da take bolezni začenja zdraviti. Dokaz je temu ravno sedanja vlada, ki je bila vzeta iz najmanjše radikalne skupine Ljube Jovanoviča, ki je poštenje samo in čistost duše tudi v politiki. Da so imeli na merodajnem mestu toliko uvidevnosti in pa odločnosti, da so tej struji dali vajeti v roke, to je prvi znak lepše bodočnosti. Bilo je skoro treba imeti poguma na merodajnem mestu, in da je ta pogum tu bil -in deloval, to je dokaz, o nujnosti čiste politike v Jugoslaviji. Zato pa tudi ni nikako čudo, da so poštenjaki okoli Jovanoviča pritegnili tudi dr. Korošca, ki je politik čistih rok. Bavbav klerikalizma spada med staro šaro. Nismo več v stari Avstriji! Pamet zmaguje! A. G. OBČINSKE VOLITVE V RUDNIKU PRI LJUBLJANI. Vrlo lep napredek je pokazala NRS v občini Rudnik pri Ljubljani, kjer je pri včerajšnjih občinskih volitvah dobila prvega svojega predstavnika v novem občinskem svetu v osebi g. I. Benkota iz Lavrce. Kajti dočim je bilo pri oblastnih volitvah oddano za NRS devet glasov, je dobila včeraj že dvajset glasov. Benko je kot delavec na glasu med občinami in tudi sicer sila sposoben, tako, da bo imela občina v njem požrtvovalnega odbornika. Beležke. (Iz »Jutrove« zdravniške ]/osvetovalnice). Gospod D. P. iz Ljubljane. Vi tožite, da v vročini ne morete spati. Začnite brati program dr. Žerjava ki je objavljen v nedeljski številki »Jutra«. Učinek neizogiben, ze po treh prebranih vrsticah. Svarimo pa pred celo dozo, sicer smrt. GREHI SE MAŠČUJEJO. Tako kliče sobotno esdeesarsko glasilo in pri najboljši volji mu moramo enkrat pritrditi. Res je, grehi se maščujejo. In zato kriči danes tista slavna SDS, ki je toliko svoje dni preganjala druge stranke, o nasilju, ki je zadelo zdaj njo. Grehi se maščujejo... In ker se grehi maščujejo, vse zapušča SDS, zato so se poslovili od nje učitelji in uradniki in zato se mora SDS vedno skrivati pod drugo firmo. Kajti preznani so grehi SDS, da bi smela ta žalostna stranka nastopiti pod lastnim imenom. PROSLAVA 25-LETNICE ŠIŠENSKEGA SOKOLA. V soboto in včeraj, v nedeljo, je doživel šišenski Sokol lep praznik, slavil je 25-let-nico svojega obstoja, obenem pa tudi otvoritev svojega novega letnega telovadišča. Proslava se je pričela v soboto ob G. uri zvečer s skušnjami vsega članstva, ob 8. uri zvečer pa je članstvo priredilo po z zastavami okrašeni šiški lepo bakljado stojemu starosti, bratu Zakotniku, ki je bil vseh 25 let društveni starosta. Posebna deputacija je izročila dr. Zakotniku krasen pokal. Članstvo je priredilo obenem podoknico tudi ge. Perkovi, kumici naraščajskega prapora. V nedeljo dopoldne se je vršil v okrašeni šolski telovadnici v Sp. šiški ob mnogoštevilni udeležbi občinstva in članstva slavnostni občni zbor Sokola. Občni zbor je otvoril starosta br. Zakotnik, ki je pozdravil navzoče zastopnike bratskih društev, nato pa na kratko očrtal delo in borbe, ki jih je izvojeval šišenski Sokol v vsej dobi svojega obstoja. Obširen historijat društva je podal tajnik br. Roman Boltavzar. Sledili so nato pozdravi in častitke posameznih zastopnikov. V imenu JSS je pozdravil občni zbor ‘j izrekel svoje čestitke podstarosta b^Tttpei zelj, v imenu župe Ljubljana, br. dQ’ v imenu društva za zgradbo soko . .. ma v Sp. šiški br J^&etko, y im(i_ Š6nS^ ^ n0run v lp siSki br' Adlesič nu podružnice OMD v «P predava, dry_ m sestra IfctfeHeTa^ o ,emj. >>Soko,st štvem načelnik br-ar se oWnj —„ Pnnoldne se je razvila po glavnih šišen-«kih cestah lepa povorka članstva šišenskega i" ljubljanskega Sokola. popoldne ob 4. uri se je vršila slavnostna otvoritev letnega telovadišča, ki ga je članstvo večinoma samo zgradilo in splaniralo. Sledila je javna telovadba članstva. Vse točke po prav lepo uspele, najbolj pa je ugajal strumni nastop Banov pri prostih vajah. Po končani telovadbi se je razvila živahna ljudska veselica, s katero se je proslava šišenskega Sokola zaključila. Poravnajte naročnino! Tržaška prometna vprašanja in promet z Jugoslavijo. Tržaški promet je v povojnem času dosegel višek v lelu 1924. Odtlej pa je začel padati in je padal od meseca do meseca. Šele letošnji mesec junij je bil zopet boljši od istega meseca lanskega leta, toda letošnje prvo polletje v celoti pa vendar zaostaja za kakih 3000 vagonov za lanskim prvim polletjem. Ker sta promet in splošno gospodarsko življenje v Trstu neločljivo zvezana drug z drugim, je lahko razumeti, kako ves Trst z največjim zanimanjem, ali bolje rečeno, z največjo bojaznijo za svoj obstanek, zasleduje statistične podatke o prometu, ki jih vsak mesec izdaja tržaška trgovska zbornica, in kako se po teh številkah sodi in presoja, kdaj bo treba pobrati šila in kopita ter iti s trebuhom za kruhom v tuji svet. Priznati se pa mora, da se je zlasti v zadnjih časih s strani raznih tržaških službenih in vobče interesiranih krogov ter posebej v ta namen sestavljenih odborov storilo vse mogoče, da bi se tržaške prometne razmere zboljšale. Seveda pa se tudi v teh krogih računa v prvi in glavni vrsti s činiteljem, ki stoji izven dosege načrtov in sklepov ne samo vseh tržaških odborov, temveč tudi same italijanske vlade, katera naj bi izvedla tržaške načrte in sklepe, namreč z — zaledjem, ki ni italijansko in je popolnoma neodvisno, samostojno, suvereno glede ureditve svojega prometa. Kaj pomagajo vsi tržaški načrti in sklepi, če pa jugoslo-yansko, avstrijsko, češkoslovaško, nemško •n madžarsko zaledje svoj promet usmerja tjakaj, kjer je njemu ugodneje, udobneje in bolj poceni! ’ V zadnjih časih se je v Trstu veliko delalo na to, da bi se v smislu znanega vladnega odloka o ustanovitvi svobodnih luk v vseh večjih italijanskih pristaniških mestih, tržaška svobodna luka razširila in železniške zveze preuredile tako, da bi ves ta pre- sv(>bod noluško-železniški sistem tvo-nmmM "-ajvečjo privlačnost za inozemski devne na^a komisija je izdelala toza-rninistrski v lnj* Predložila pristojni ined-“ kih J Ta medministrska ko- in tri položaj na licu mesta sluzhtnn Jt Proužila> a danes se javlja uzbeno s strani tržaške provincialne faši-stovske federacije, da je medministrska komisija v polnem obsegu odobrila načrte tržaškega odbora in izjavila, da bo v tem smislu tudi stavila svoje predloge vladi. . Eden glavnih predlogov tržaškega odbora Je bil, da se sedanji dve železniški postaji na Opčinah pretvorita v enotno ranžirno in carinsko postajo, ki bi obavljala razrejanje vseh vlakov, ki so namenjeni za Trst in ki odhajajo iz Trsta, a obenem pa tudi vse carinske posle, ki so se doslej obavljali v Postojni, Prestranku, Podbrdu in Gorici, kolikor se tiče prometa s Trstom in preko Trsta. Medministrska komisija si je ogledala pcinski postaji, Prestranek in Postojno in ,.■}£ končno izrekla za načrt tržaškega odeli,'; .1° odobreni tudi predlogi glede - ari nih olajšav, ki naj bi omogočate ai stu koiikuienco s severnonemškimi luka-mi, zlasti pa s Hamburgom. V glavnem pa gre seveda za to, da se predvsem promet neposrednega zaledja, Avstrije in Jugoslavije, zopet usmeri v Trst in preko Trsta, ju v tem pogledu prihaja v prvi vrsti v poštev osredotočenje železniškega prometa in carinskih poslov na Opčinah. V Trstu si od te preureditve obetajo zelo venlii' J 'epnžani so> da bo zlasti vsa Slo-Trsfi Prometom zopet krenila v n i ’ j ?• em6 tarifne olajšave da priteg-k: precejšen del ostale Jugoslavije, k se Je v zadnjih časih čim dalje bolj začela v .f0,va. Ile sam? Trstu, temveč tudi vob- e Italiji ter zlasti za svojo uvozno in iz- iH^finnsHhV1tn0 v ve(ino V('čji meri išče ue- mc V v«lTmOV’s- za sv°j inozemski promet v vedno večji nleri uporablja svoie lastne luke in svoje lastno bVodovje V tem pogledu so Italijani v resnici nerazumljivi v svoji »sveti sebičnosti«. Vživeli s° se namreč po onih prvih povojnih letih, ko so vsled splošnega pomanjkanja industrijskih izdelkov v Jugoslaviji vso našo državo dobesedno preplavila z italijanskimi izdelki in je zlasti Trst kupčeval z neposrednim zaledjem, kakor še nikdar prej, v prepričanju, da je Jugoslavija nekako obvezno razpečevališče za italijansko blago in da sploh ne sme svojih potrebščin iskati drugje, ko izključno le v Italiji. Danes, ko se je naša država toliko osamosvojila, da more svobodno razpolagati s svojimi kupnimi Z. Ž. — V Trstu, 4. avgusta. sredstvi, in je industrijska proizvodnja ne samo v vsem zunanjem svetu dosegla že in celo že prekoračila predvojno stanje, temveč se tudi že prilično razvila doma, so se razmere temeljito izpremnile, česar pa Italija in Trst nikakor ne moreta razumeti. V Italiji in Trstu se namreč smatra, da je Jugoslavija dolžna svoje uvozne potrebščine nabavljati predvsem, če že ne izključno, v Italiji, in tako je tržaški »Piccolo della Sera« pred nekaterimi dnevi zaključil neki članek, v katerm se je pritoževal, da se Jugoslavija čim bolj izogiba italijanskega trga, z značilnimi besedami: »Po sreči zna nacijonalna vlada, ki ji predseduje ekscelenca Mussolini, s potrebno odločnostjo varovati najsvetejše pravice Italije!« Torej če ne z lepo, pa z grdo! Jugoslavija mora kupovati v Italiji, in seveda predvsem v Trstu! In so v resnici zanimive številke, ki jih v tem pogledu objavljajo italijanski listi. Promet med Italijo in Jugoslavijo, ki je v letu 1924 znašal 927.1 milijona papirnatih lir, je v letu 1925 zrastel na 1277.5, v letu 1920 pa na 1353 milijonov in ta porast ni morda posledica devalorizacije lire, temveč je popolnoma resničen, ker se ne izpremi-nja, četudi se preračuna v zlate lire. Računom v zlatu je namreč znašal 218.7 milijona v letu 1924, v naslednjem letu 262.7, a v lanskem 70.3 milijona zlatih lir. Seveda gre tu za skupni, obojestranski promet. Toda stvar se pa temeljito izpre-meni, če se vzame italijanski promet zase in ravno tako jugoslovanski. Italija je v letu 1924 izvozila iz Jugoslavije za 556.9 milijona papirnatih lir, v naslednjem letu za 580.9 in v lanskem za 973.4 milijona, kar znaša v zlatu 125.4, 160.6 in 194.5 milijona -zlatih lir. Italijanski uvoz iz Jugoslavije je torej v zadnjih letih stalno rastel. Vse drugače pa jugoslovenski uvoz iz Italije, ki je v letu 1924 znašal 370.2 milijona papirnatih lir, v naslednjem letu 486.4, a v lanskem letu samo 379.6 milijona. Stvar pa postaja za Italijo še neugodnejša, če se ti zneski izrazijo v zlatu ter znaša jugoslo-eenski uvoz iz Italije v 1924. letu 83.3 milijona zlatih lir, v 1925. letu 102.1, v letu lJ-o pa samo še 75.8 milijona zlatih lir Ju-goslovenski uvoz iz ItaJije je potemtakem v letu 1926 celo manjši, za 7.5 milijona zlatih lir, kot pa v letu 1924. Ugotovitev tega nazadovanja jugosloven-skega uvoza iz Italije je daila tržaškim laškim listom povod ne samo za bridke tožbe — seveda gre večji del tega uvoza preko Trsta — temveč tudi, kakor je že zgoraj omenjeno, naravnost za bolj ali manj prikrite grožnje. Naravnost smešna pa je trditev tržaškega >>Piccola«, da se znaten del onega blaga, ki ga nočejo kupovati Jugo-sloveni, more prodati v države z mnogo boljšo valuto, kot pa je dinar. Za božjo voljo, naj ga vendar prodajo, saj jim nihče ne brani, in naj se potem ne hudujejo na Jugo-slovene, ki za svojo »manj vredno« valuto cenah! pujejo bolJže bla8° PO ugodnejših Tako se torej Trst bori za svoj promet z zaledjem in seveda v prvi vrsti z Jugoslavijo. Na eni strani se delajo velikanski načrti za pritegnitev jugoslovenskega prometa, na drugi strani pa prihajajo z omalovaževanjem, prezirom in celo z grožnjami! In Jugoslavija je dolžna, mora kupovati v Italiji! Naša osamosvojitev se smatra naravnost za nekak atentat na italijanske pravice! In žalibog se najdejo celo med nami ljudje, ki podpirajo Italijo v tem njenem prizadevanju, da bi nas gospodarsko zasužnjili. Saj se je te dni vršilo v Zagrebu neko zborovanje, na katerem je govoril in protestiral neki dr. Jed-lovski, zastopnik neke italijanske paroplov-ne družbe (»Navigazioue Generale Italiana«) proti načrtu naše vtade, čigar izvedba bi stvaH^f™ ,■ O!amosvojitev naše države v šlo "a "Xot:gki PnraTli Jle7{a,6e bl italijanska držba, bi bilo vse dobro ^dalmatinski Hrvat« dr. Jedlovski bi bil molčal kot grob! Hvala Bogu, da se je v našem narodu začela utrjevati zavest ogromnega pomena gospodarske osamosvojitve, in če to ni prav italijanskemu Trstu, Italiji in fašizmu, naj si pač pomagajo, kakor vedo in znajo. Kar smejo oni, smemo tudi mi: proti italijanskemu naš jugoslovenski »sacro egoizmo«! notiral 9.10, torej slabše kakor pa celo v času italijansko-albansko-jugoslovanskega spora, ki je bil zelo opasen. Samo intervencija Narodne banke in hvalevredna solidnost bank sta vplivali, da je dinar zopet dosegel svojo prejšnjo višino. Učinek alarmantnih vesti o neki katastrofalni žetvi je bil na široko javnost zelo težak. Konzumenti so videli pred seboj zgolj pošast novih podraže-vanj, uvozniki padec dinarja in drago kritje s tujimi devizami in s tem pospešeno padanje konzuma, uvozniki, ki se s slabimi špekulacijami ne bavijo, so videli v vsem znamenje gotove nesolidne špekulacije. Tudi naše uradništvo se je celo iz province povpraševalo, če je »vendar tako strašno« z našo žetvijo. Po informacijah iz strokovnjaških krogov smo mi demantirali vesti o kaki katastrofi in z zadovoljstvom priobčili pravilnost stališča Udruženja izvoznikov v Zagrebu, ki je stvarno in zelo odločno nastopilo proti objavljenemu referatu, kakor je bil n. pr. referat Trgovske Zbornice in brez vsakih stvarnih statističnih podatkov, ker se s tem ustvarja možnost nesolidne špekulacije, odnosno se vznemirjajo široke mase konzumen tov, ki zelo hitro reagirajo na take tendenciozne vesti. Mi smo daleč tudi od misli, da bi nespretno sestavljeni referat beograjske Trgovske Zbornice o letožnji žetvi nazvali za špekulativen posel, vendar pa jo moramo, kakor tudi druge kompetentne uradne in neuradne institucije opozoriti, da bi bilo treba biti mnogo bolj opreznim pri presoji raznih poročil iz notranjosti države in koder se govori o žetvi in izvozu, bi morale imeti vse bolj pred očmi vso državo, ne pa samo posameznih krajev. Pri taki opreznosti referati ne bodo enostranski in ne bodo vzbujali suma, da so gotov — špekulativen posel...« Ko je beogiajska Trgovska zbornica objavila svojo napoved glede slabe letošnje letine, smo zahtevali, da mora poljedelsko ministrstvo objaviti uradne podatke o stanju žetve, ker ni izključeno, da so bile vesti pretirane in da bi vse (jeremijade o slabi letim imele špekulativni cilj. Da smo imeli prav, dokazuje jasno članek "Ug. Lloyda« »Spekulativni posel« in zato objavljamo članek v celoti. »Jugoslovenski Lloyd« piše: »Naši takozvani prečanslu javnosti je manj znano, da je v Srbiji vsaka trgovina, pa tudi manjša, protokolirana poleg ostalega tudi kot »spekulativen posel«. To tudi ni nikak čudež, ker je tam špekulacija talko popularna, da vsakdo špekulira in da mnogo tega, kar od tam pride, »diši« po spekulaciji ali pa ima vse njene značilnosti .spekulaciji v vulgarnem smislu besede, ta je pa na žalost tako pogost, je ise dovoljeno. Glavno je, da špekulacija za nekoga uspe, če pa je ta stvar za drugega in za javnost dobra, — ito je postranska zadeva. Kadi dobro pojmovanih interesov našega gospodarstva se mora naša javnost boriti proti tej in taki špekulaciji in radi tega, iz- Spekalativni posel. hajajoč iz tega stališča, ne moremo, ne da bi ožigosali zadnje preveč alarmantne glasove iz Beograda o stanju naše žetve. Na žalost je znana stvar, da je naša urad->a statistika in poročevalna služba zelo sla-' vann* ,P°®asna, neuradna pa mora biti osno-nretimn^na PriP°vedovanjih, ki ije navadno moreio niti" tendenci“=no. Radi tega se ne poročil delati daSseV ^tatifik in interesentov kaki taki instituciji, kakor je to beograjska Trgovska zbornica ki je e dni dvignila alarm o katastrofalnem stanju žetve Ta Zbornica je na podlagi privatnih ]>oročil iz notranjosti Srbije sestavila celo v odstotkih nekako statistiko o nazadovanju letošnje letine in je vse to objavila z alarmantnimi komentarji, ne vodeč računov o drugih krajih in niti o tem ne, kako bo tak alarm učinkoval na splošne gospodarske razmere in na našo valuto. Efekt alarmantnih poročil beograjske Trgovske Zbornice se je takoj pokazal. V Zii-richu je dinar, ki je zelo odvisen od naše ?™Ve- izvoza’ Pričel padati in je od petka (-9. julija 1927) do srede (3. avgusta 1927) Politične vesti. = Esdeesarska lista za mesto Ljubljana vložena. — Esdeesarski popoldnevnik poroča zmagonosmo, da je bila v soboto dopoldne vložena esdeesarska lista za Ljubljano. Notica esdeesarskega glasila dokazuje, da je bilo treba premagati mnogo težav, pred-no je mogla SDS vložiti svojo nesrečno listo. In da je bila lista nesrečna, o tem ni dvoma. Edino popularen mož, ki ga ima v Ljubljani še SDS, je dr. Dinko Puc in njegova kandidatura bi bila za SDS najboljša. Tudi dr. Joža Bohinjec bi mnogo boljše odrezal, kakor pa bo dr. Kramer. Pa kaj bi točili krokodilove solze, ko nas v resnici niti najmanje ne žalosti, če je SDS naredila napako. — Za namestnika dr. Kramerja je postavljen železniški uradnik Ernest Vargazon. Ce bi imela SDS srečno roko, bi postavila g. Vargazona za kandidata, ne pa za namestnika in bi tako vsaj lahko potolažila uradnike. Z neodkritosrčno žalostjo v srcu pa moramo konstatirati, da ga je tudi v tej stvari SDS polomila. Mislimo namreč, da so tisti naivni in jxmižni uradniki, ki so veseli, da dobi uradnik brezpomembno namestništvo, že izumrli. — Značilno je tudi to, da je SDS tudi v Ljubljani zatajila svojo, firmo in da je bila vložena njena lista pod imenom naprednega bloka. Z gospodarsko listo si v Ljubljani niso upali na dan in bilo bi tudi malo prenerodno, ker Ljubljana vendarle pozna zasluge SDS na gospodarskem 0U- bai s.° ravno te dni kupovali Ljubljančani inventar Slavenske banke. ,P r a - stoJSDSdknnd.-niK-ee b°*j 2adov°ijen nad listo SDb ko di. Korošec, ki obžaluje samo to, da m njegov protikandidat sam dr. Žerjav in potem bi doživel naravnost briljantno zmago. Pa tudi tako je dr. Korošec zadovoljen. = Vukičevicev odgovor Radonjiču. Ministrski predsednik je poslal predsedniku li-nančnega odbora Radonjiču pismo, v katerem mu sporoča, da je vlada naročila poljedelskemu ministrstvu, da zbere vse podatke o letošnji suši in o zalogah živil, da bo mogla vlada ukreniti vse potrebno za preprečenje škodljivih posledic suše. — Pravilna naredim finančnega ministra. Fin. minister dr. Bogdan Markovič je izdal na red bo, s katero se prepoveduje nameščencem (finančnega ministrstva vsako vmeša-agiticiTaV ^1Va° ,boi'bo' Prepovedana je vsaka ^fTaloMdeW5“enf.tranke. kandidatom Strogo bobova/“aiM”’ bi svoj službeni položaj izkoristil v voUvne svrhe Tud. dopusti se ne smejo uporabljal v agitacijske namene. Predstojniki uradov so obvezani, da pazijo na izvedbo te nared-be. — Fin. minister Markovič, ki se je v sedanji vladi izkazal kot eden najboljših ministrov, je tudi kot pristaš volivne svobode upravičil svoj dober sloves in dokazal tudi v tej stvari, da mora biti minister v prvi innL '0vlljak 111 dtt je mn°g° t>olje, Če ,za ministra dobrega strokovnjaka, koj>a slabega parlamentarca, v m<>d pašičerci in vlado poostren. radikalno I? b,ila se-ia izvršilnega odbora i ..stranke. Odbor je skoraj čisto v komunike 7°k^h- 0 sei‘ 111 bii izdan noben komunike Zvedelo pa se je, da se je na »eji obravnavalo tudi o kandidaturah Vuki-čevic.i 111 njegovih pristašev. Sklenjeno je bll°’ . ravršm odbor vse te kandidature proglasi kot neradikalne. Ta proglasitev pa se bo izvršila šele po 17. avgustu, ki je zadnji dan za vlaganje kandidatnih list. — Na drugi strani pa Se poroča, da bo Velja Vu-kieevic odtegnil glasilu radikalne stranke »Samoupravi« vsako podporo, .ki bo morala potem reducirati svoj obseg, ali pa sploh prenehati če ne bodo poskrbeli pašičevci za denar. p Japonski ultimat Kitajski. Po ameriških vesteh iz šangaja je Japonska potem svojih diplom,atičnih zastopnikov istočasno predložila vladi severne in južne Kitajske celo vrsto ultimativnih zahtev, ki pomenijo obnovitev japonskih zahtev iz 1. 1915, navedenih v 21 točkah. Japonske zahteve pomenijo, da bi imele postati Mandžurija in Mon- golska dejansko japonski koloniji. Nadalje zahteva Japonska, da ne smejo nacionalisti prodreti severneje od Šantunga ali pa bo japonska svoje posadke v Šantungu še okrepila in se kot klin zagojzdila med severno in južno Kitajsko. Kitajska mora nadalje dovoliti Japoncem, da si smejo neomejeno pridobivati zemljo v Mandžuriji in Mongoliji ter zapadno od nje graditi železnice v poljubili meri. Kitajska pa ne sme zgraditi paralelno s temi železnicami nobene proge. Japonska zahteva nadalje nekak političen protektorat čez vse od Čangcolina zasedene pokrajine ter Peking. Japonski poslanik v Pekingu je odšel v glavni stan generala Čang-kajšeka, da se dogovori s kitajskim generalom o izvedbi janponskih zahtev. — Ameriški korespondenti iz Šangaja trde, da je stavila Japonska svoje zahteve s pristankom velikobritanske vlade, ki da Japonski naravnost varuštvo nad Kitajsko. — Če so vse te vesti resnične, potem je sigurno, da bo zaradi 'Daljnega vzhoda nastala prihodnja svetovna vojna. = Framasoni so krivi Mussolinijevih neuspehov. Fašistovski tisk je pričel zopet napadati framasone, ki da so krivi vseh incidentov, ki so nastali na alpskih in jugo-slovenskih mejah. Framasoni da so bili tudi tisti, ki so hoteli zaplesti Italijo v vojno z Jugoslavijo. Te napade fašistovskega tiska na framasone tolmačijo francoski listi kot obupen poizkus Mussolinija, da opraviči svoje neuspehe. Predvsem pa svoj londonski neuspeh, ko mu v Londonu nihče ni hotel verjeti njegovih tatarskih vesti, da priprav-} lja Jugoslavija napad na Italijo. — Ti fašistovski napadi na framasone so zelo značilni, ker dokazujejo, da se je pozicija fašistov v 'Italiji tako poslabšala, da se morajo danes že opravičevati pred italijansko javnostjo, ki ni nobeni stvari tako nasprotna, ko vojni. — Ni treba še posebej poudarjati, kako silno neresni so fašistovski očitki, ker je znano, da je cilj prostozidarjev zbliianje narodov, ne pa hnjskanje na vojno. Seveda pa je samoposebi razumljivo, da so prostozidarji proti fašistom, kot najbolj izrazitim vojnim hujskačem. = Anarhisti odgovorili na potrditev smrtne obsodbe Sacea in Vaniettija « atentati. Policija je aretirala neko služkinjo, ker je v hiši guvernerja Fullerja polila stopnišče s petrolejem in ga hotela zažgati. — V New-yorku so vrgli anarhisti tri bombe, ki so z veliko silo eksplodirale. Vež oseb je bilo ranjenih, nekatere smrtno. Atentat je bil izvršen tudi na presbiteriansko cerkev v Filadelfiji. Eksplozija je bila tako silna, da je bil poškodovan blok 15 hiš. Mnogo oseb je bilo ubitih in ranjenih. — Policija jje izdala obsežne varnostne odredhe, kjer se najbolj boje anarhističnih atentatov. Značilno je, da noben atentator še ni toil prijet. — Ameriški delavci pripravljajo velikanske protestne štrajke. Nevarnost obstoji, da bo ustavljen ves promet v njujorški luki. Tudi po vseli drugih državah pripravljajo delavci velikanske štrajke, da z njimi izsilijo pomilostitev obeh italijanskih anarhistov. — Po nekaterih vesteh jim je to tudi uspelo, ker se je guverner Foller baje že odložil, da pomilosti Saca in Vanzettija, čeprav je o njihovi krivdi prepričan. — čičerin o rusko-augleških odnošajih. »Wolf< javlja, da je ljudski komisar za zunanje zadeve, čičerin, objasnil zastopnikom časopisja glasove o angleških korakih glede zopetne upostavitve diplomatskih odnoša-jev med sovjetsko Rusijo in Anglijo in je naznačil, da je kaj takega v danih rainie-rah nemogoče. Zadnja iscvajanja zunanjega ministra Chamberlaina v spodnji zbornici so bila v prvi vrsti napad na sovjetsko vlado. Je velika zmota, ako misli Chamberlain, da bo sovjetska vlada dopustila in da hi brez garancij angleške vlade o varnosti sovjetske lastnine na Angleškem sedaj pristala na obnovitev diplomatskih stikov. Je popolnoma razumljivo, da je sovjetska vlada vsak eas pripravljena, da bi se pogajaj« s Anglijo, ali da pa bo zahtevala garancije, da bi se nedopustna dejanja, kot na primer slučaj Arcosa v Londonu nič več ne ponovila. = Komunističen kurir ustreljen. V Četrtek zvečer je estonska policaja zalotila komunističnega agenta v razgovoru z nekim sovjetskim kurirjem. Agent se je podiciji zoperstavil in je streljal na policijskega uradnika ter ga ranil. Nato so streljali policisti in je bil kurir dvakrat zadet v glavo, da je na mestu umrl. Pri kurirju so našli zelo velike denarne vsote. Kurir je bil odposlan v Estonijo, da bi vodil tu tajno komunistično organizacijo. (Policija Ije |n»to izvedla obširne aretacije. Ime kurirja je policiji znano, a ga policija ni objavila. = Volitve na Islandu. Pri volitvah v islandski Althing (državni zbor) so dobili konservativci 18, naprednjaki 17, socialni demokrati 5, liberalci 1 in nestrankarji en mandat. Ker so izgubili konservativci 3 in liberalci 2 mandata, je 'izgubila konservativna v kida tudi svojo večino. Novo vlado bodo sestavili naprednjaki, ki jih bodo podpirali soc. demokrati. 'Naprednjaki in soc. demokrati so se tudi pri volitvah že {»odpirali, ker eni ko drugi zagovarjajo nov zadružni zakon, da tako podpro male ribiče in kmete proti veletrgovcem. Zunanje politično pa se ne strinjajo naprednjaki s soc. demokrati, ki zagovarjajo ohranitev sedanje personalne unije z iDansko, dočim so naprednjaki ®a popolno samostojnost otoka Island. == Napad na rusko garnicijo. Po poročilih iz Moskve je bil te dnii izvršen napad na malo garnizijo Koidanov v sovjetski Ukrajini, lo garnizijo Koidanov v sovjetski Ukrajini blizu poljske meje. Napadalce je vodil het--'ian Klima. En bataljon sovjetskega 39. pehotnega regimenta je bil v temi in med nevihto popolnoma razorožen. Deset ruskih vojakov in uradnikov in nekaj nepriljubljenih okrajnih sovjetskih funkcionarjev je bilo ubitih. Krajevni vodja politične policije se je rešil s tem, da se je — skril. Neki drug ruski bataljon zasleduje napadalce, toda do sedaj še brez uspeha. Dnevne ZA PONEDELJEK. V soboto dopoldne sem sedel v Zvezdi na klopici in gledal, kako delajo drugi. Okoli desetih se ustavijo tik klopi tri služkinje s košarami, da se oddahnejo v senci. Prva: Ne vem, kaj je z našim gospodom, tako so slabi, pa vseeno hodijo na jago, pa še tako' daleč, kar tja nekam za Krim.« Druga: Pa so kaj vjeli? Prva: Enega kušarja so rekli, da so dobili. Tretja: To pa verjamem, saj so nam otrokom že ranjka mati pripovedovali, da imajo žerjavi piko na kuščarje... — Glavna skupščina TJJU v Skopljii. Vsem delegatom in udeležencem javljamo, da je dovoljena četrtinska vožnja. »Uverenja« razpošljeino takoj, ko jih prejmemo. Zakas-njenci jih dobe pri tajniku na vlaku. Pri odhodu kupite polovično vozovnico! — Poverjeništvo Ljubljana. — Letošnje zasedanje arhierejskega sabora srbske pravoslavne cerkve bo koncem meseca septembra v Sremskih Karlovcih. Zborovanja se udeleži tudi poglavar čeho-slovaške pravoslavne cerkve episkop Gorazd. Ob tej priliki bosta tudi izvoljena nova episkopa za Tuzlo in Senj. — Za pogozdovanje Jadranske obale je odobrilo ministrstvo za šume in rudnike kredit 350.000 Din. Kredit se razdeli med občine. ' — Otvoritev brzojava in telefona v Tržišču. Dne 1. avgusta t. 1. je bila pri pošti Tržišče (pri Št. Janžu na Dolenjskem) otvor-jena brzojavna in telefonska služba. — Popusti na parnikih »Jadranske plovid-be*. »Jadranska plovidba« je dovolila dijakom in državnim uradnikom za vožnje na njenih parnikih s 15. avgustom 1927 popust. — J. A. D. Triglav v Zagrebu jfoziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži proslave od priliki otvoritve Sokolskega doma v Ljutomeru dne 13. in 14. avgusta. Podrobne informacije pri B. Kuhariču, Ljutomer. Dan skupnega odhoda bo objavljen. S triglavskim j pozdravi!' — Kronski vpokojenci! Delegacija ministrstva financ nam javlja uradno, da je izšla v »Uradnem listu od dne 30. julija t. 1., štev. 358/81 naredba ministrstva za finance z dne 4. julija 1927, D. R. br. 88.808 glede prevedbe kronskih pokojnin na dinarske z veljavnostjo od 1. avgusta t. 1. dalje. Po nalogu manistrstva tinanc od dne 14. julija D. B. br. 88.808 bo delegacija -osebno pozvala vse .kronske vpokojence, da vlože prošnje za prevedbo pri biv&ih svojih resornih oblastvih, priklopivši dosedanji pokojninski dekret in pozivnioo delegacije, vrhtega pa tudi vse listine, na osnovi katerih je bila svojčas dosežena osebna ali rodbinska po-kojniena v kronah. Z ozirom na veliko število takih vpokojencev je naravno, da se pozivi ne morejo naenkrat dostaviti, toda pričelo se je že s tem delom, ki se bo tako pospeševalo, da bo v čim najkrajšem roku dovršeno; zatorej naj se zaenkrat opuščajo vsake ustne ali pismene reklamacije. — Vojni tovariši! V nedeljo 21. avgusta t. 1, se vrši na Brezjah (Otoče) naš občni zbor in vsakoleten od Vas zahtevan skupen v sestanek vojnih tovarišev iz cele Slovenije. Dnevni red: 1. Otvoritev ,govor, sv. maša za padle tovariše na prostoru pred cerkvijo. Sodeluje železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. 2. Sestanek iu občni zbor Z. S. V. na prostem: a) poročila odbora, b) volitev odbora in dveh revizorjev za prihodnje poslovno leto, c) eventuelna sprememba pravil, d) pozdravi in govori, e) slučajnosti. Polovična vožnja dovoljena in sicer od četrtkove polnoči dne 19. avgusta do torkove polnoči 23. avgusta. Na odhodni postaji kupite celo karto do Otoč ter zahtevajte, da jo mokro žigosajo. Karte nikjer ne oddajte, ker se z njo nazaj zastonj pelje. Izkaznice dobite na Brezjah za 3 dinarje in preplačila se hvaležno sprejemajo za razne stroške prireditve in dobrodelni fond Zveze. Pevci prinesite seboj note pesmi: 1. Ti o iMarija, 2. Oj ta soldaški boben, (Marolt), 3. Spomladi vse se veseli (Pavčič) in 4. Oj Doberdob^ (Prelovec). Poskušnja v samostanski dvorani v nedeljo 21. avgusta točno ob 9. uri. Tovariši apeliramo na Vas! Ne izdamo ni-kakih letakov, nikake bučne reklame, sami agitirajte, mož do moža za številno udeležbo. 2. avgusta vsi na Brezje. — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. — 11 sodne sluibe. Imenovani so: za de-želnosodna svetnika pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Davorin Senjor in dr. Alojzij Lešnik, okrajna sodnika pri istem sodišču; za predstojnika okrajnega sodišča v Ljutomeru Ivan Trinkavs, okrajni sodnik pri okrožnem sodišču v (Mariboru; za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Mokfronpgu Ivan -Groznik, sodnik v Višnji gori — vsi v dosedanji skupini in kategoriji. Nadalje so imenovani: za okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani Vinko iStnisser, svetniški tajnik v oddelku B stola sedmorice v Zagrebu; za okrajnega sodnika pri. deželnem sodišču v Ljubljani Ferdo Merala ,sodnik pri istem sodišču; za sodnika‘v Ormožu Stanko Svetek, sodni tajnik pri okrajnem sodišču v Tešnju; za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Sevnici Rudolf Ročnik, sodnik pri okrajnem sodišču v Šoštanju; za okrajne sodnike pri okrožnem sodišču v Mariboru dr Boris Mihalič, Ivan Mi-kluš m dr. Rudolf Adamič - vsi sodniki pri istem sodišču Premeščena sta sodnika Anton Radej od okrajnega sodišča na Vranskem k okiajne-mu sodišču v Šoštanj in rvi ipoizkus ;radio-telefonskega razgovora z Buenos Aires-om. Iz Buenos Aires-a v Berlin sicer še ni mogoče govoriti, vendar pa so tam govor iz Berlina izborno čuli. Mesto Buenos Aires je oddaljeno od Berlina 12.500 km. Z omenjenim poizkusom je dosežen na polju brezžične telefonije glede daljave rekord. — Ženska policija v Budimpešti. S prvim septembrom se uvede v Budimpešti ženska policija. Za enkrat bo nastavljenih 600 zenskih policajev. . .. — Pred startom nemških transoceanskin letalcev. Kot poročajo iz Dessau-a, se je poizkusni polet Edzarda iu Rističa, ki sta le- . tala te dni brez pristanka med Dakau-om in Leipzigom, posrečil. Letalca sta Chamberli- . nov rekord za 1 uro, 11 minut in 8 sekund potolkla ter preletela 6300 km. Zadnje pri- j prave za njiju polet preko oceana so končane. Letali »Evropa« in »Bremen« bosta danes startali. Seboj vzameta tudi pošto. Taksa za dopisnice je znašala 12, za pismo pa 25 mark. — Senzacionalna oprostilna sodba v Zagrebu. Odgovorni urednik »Narodnega Dje-la« V-jekoslav Visočevič« v Zagrebu je objavil ob priliki afere z golim človekom v Narodni skupščini v svojem listu članek, v katerem je ozmerjal poslance z »ničvredneži« iu .»izmeček« ter jim očital, da so pokradli 50 milijonov, ki jih je prejela država na račun reparacij. Vsled tega je vložil zoper Visočeviča predsednik Narodne skupščine tožbo po tiskovnem zakonu. -Prvoin-stančno sodišče je obsodilo Visočeviča na dva meseca zapora. Na njegov priziv pa je Stol sedmorice obsodbo razveljavil ter odredil novo obravnavo. Predvčerajšnjim je bila -razglašena oprostilna razsodba. Sodišče se je postavilo namreč na stališče, da pred-sedništvo Narodne skupščine v tem slučaju ni imelo aktivne legitimacije za tožbo, ker predsedništvo ni za narodne poslance nobena predpostavljena ohlast ter da bi bil moral tožiti vsak poslanec zase. Na drugi strani v članku ni nikjer govor o parlamentu kot ustanovi, vsled česar ugled Narodne skupščine ne more biti okrnjen. V utemeljevanju, ki obsega 25 s strojem pisanih strani, se nahaja še več zanimivih pasusov, tako da je zbudila sodba v pravniških krogih pravo senzacijo. — Rodbiuska drama v Zagrebu. Oficijal Peter Vugorek in njegova soproga Katica sta živela 20 let v srečnem zakonu. V zadnjem času pa so 'bili prepiri med njima na dnevnem redu, tako da sta živela končno v istem stanovanju popolnoma ločena drug od drugega, vsak v svoji sobi. Te dni pa je prišlo do katastrofe. Vugorek je vstopil "V kuhinjo ter oddal na svojo ženo revolverski strel. Pogodil jo je v levo stran grudi. Dasi težko poškodovana, je zbežala Katica na stopnišče ,ter jela klicati na pomoč. Njen mož je skočil za njo ter oddal nanjo še dva strela, ki sta jo oba pogodila in da niso priskočili na pomoč sosedje, bi jo bil pobesneli Vugorek sigurno na mestu ubil. Tako pa je pograbil klobuk, se podal na policijo in se prostovoljno prijavil. Objektivno stvar še ni pojasnjena. Vogurek trdi, da je izvršil dejanje zato, da napravi konec peklenskemu življenju s Katico. Katica baje 48 letnega moža baje ni marala. Dejala je, da je prestar in da hoče imeti ona mladega in krepkega možakarja in izbrala si je nekega mladeniča za ljubimca. Sosedje pravijo, da Vugorek ni tako nedolžno jagnje kot se dela, temveč nasilen človek, ki je sam kriv, če ga žena ni marala. Katice Vugorekove pa še niso mogli zaslišati. Njene poškodbe so smrtnonevarne. — Rajši v smrt kot na policijo. V neki beograjski kavarni se je pripetil te dni zelo zanimiv slučaj. V kavarni je že dalje časa zaposlena pridna in solidna natakarica Agneza Čamor. Dekle se je — mogoče nehote — pregrešilo zoper enega od številnih novih policijskih predpisov. Zato bi se bila morala zagovarjati na policijskem ko-misarijatu. Ko je izvedela, da bo pozvana na odgovor, se je takoj javno izrazila, da se rajši zastrupi kot da bi pa šla na policijo. Te dni je stopil v kavarno orožnik ter zaklical: »Kdo je tu Agneza Čamor?« Dekle je prebledelo kot zid ter odgovorilo: »Jaz.« Ko je dejal na to orožnik »pozvani ste na komisarijat«, je vzela Nežika iz žepa steklenico raztopljene sode ter jo izpila do dna, nakar se je zgrudila na tla. Orožnik je telefoniral na rešilno postajo. Prepeljali so je v -bolnico kjer so ji izprali želodec in je danes izven nevarnosti. Oblast je uvedla pre- , iskavo, da se ugotovi, zakaj je hotela iti ' deklica rajši v smrt kot na policijo. j — Kmetje, ki bi radi na lahek in hiter način mnogo zaslužili. V Bosni, posebno v okolici Sarajeva so prišle oblasti na sled, da se je razpasla med kmeti, ki bi radi hitro in na lahek način obogateli, nova praksa. Kmetje naženejo enostavno ponoči na ceste, ki jih pasira mnogo avtomobilov, živino. Ko pridrvi avtomobil, je vsled intenzivne svetlobe reflektorja živina tako zmešana, da se ne gane z mesta ter jo avtomobil povozi, ubije ali pa vsaj poškoduje. Tedaj planejo izza grmov kmetje, ki zahtevajo od šoferja visoko odškodnino. Da se izogne procesu, se lastnik avtomobila navadno uda in poravna. — Moč uniforme. Kljub vsemu demokratizmu sedanjosti imajo nekateri ljudje pred uniformo še vedno velik rešpekt. Te dni je prišel k bogatemu posestniku in veletržcu z vinom Kleniu v Apatinu mlad človek v uniformi poručnika. Mladenič se je predstavil trgovcu kot adjutant brigadnega generala iz Sombora ter izjavil, da se bodo vršili letos v okolici Apatina veliki kraljevski manevri, ob priliki katerih bo koncentriranih v okolici Apatina okoli 20.000 mož, _ vsled cesar je prišel, da se pogodi z vinskim tr- j govcem glede dobave večje količine vina za J potrebe vojske. Ker gospod poručnik ni bil j stiskač, je bila pogodba hitro sklenjena, na- j kar je povabil gospod poručnik trgovca se- j boj v Sombor, -češ da mora pogodbo potrditi { general. V Somboru je peljal poročnik tr- 5 govca v neko kavarno, kjer se je nahajala večja družba oficirjev. Poročnik je pristopil k oficirjem, jih pozdravil ter izpregovoril z njimi par besed — kot se je pozneje izkazalo, par brezpomembnih fraz — nakar se je vrnil k trgovčevi mizi, rekoč, da je general pogodbe odobril, da pa mora položiti trgovec 35.000 Din kavcije. Trgovec je v veselem pričakovanju inasUicga dobička zahte- vanih .f3^ ®in‘^„\k darabi tudi trgovčev krstm list in njegov obrtni Ust. Trgovec se je vrnil s prvim vlakom v Apat.in. Ko pa se je vrnil, pravtako s prvim vlakom v Sombor, je poročnika zaman iskal ter na svojo bridko žalost kmalu zvedel, da je nasedel prebrisanemu lopovu laži-oficirju. Oblasti iščejo goljufa doslej zaman. I — »Liga za zaščito telesa pred vročino.« -Spričo neznosne vročine je bila te dni ustanovljena v Beogradu »Liga za zaščito telesa pred vročino«. Člani lige odlože po ame-rikanskem vzgledu ob vročem vremenu suknjo, telovnik, klobuk in težke čevlje (mesto težkih čevljev bodo nosili seveda lahke). — Ruski emigranti budisti radi roparskega umora pred sodiščem. Na zatožni klopi novosadskega sodišča je sedela te dni čudna triperesna deteljica: trije ruski emigranti - budisti, Lidij Čerlinov, Šara Manha-šova in Aleksander Čukarinov, obtoženi, da so napadli moža Šare Sirijo Manhašova, ko je spal v postelji, ga zaklali in oropali. Pri obravnavi se je izkazalo, da je Manhašova umoril Lidij Čulinov, Šarin -brat in torej njegov svak. Lidji se je izgovarjal, da ga je svak ob vsaki priliki tako pretepal, da si končno ni vedel drugače pomagati, kot da ga je umoril. Ker je bil pa Manhašov mnogo močnejši od njega, ga je napadel spečega. Manhašov denar si je prilastila njegova zena, ki se je zagovarjala s tem, da je denai deloma itak njen, ker je tudi ona služila. Lidji čuhinov je bil obsojen na 10 let ječe, Šara in njen ljubimec Čukarinov pa sta bila oproščena. — Samomor 84-lctne starke. V svojem stanovanju v Novem Sadu se je obesila te dni 84-lelna gospa Marija Rigo. Vzrok samomora: Marija Rigo se je naveličala živeti. — Elementarno katastrofe v Avstriji in Ameriki. Predvčerajšnjim so besnele po vs j Tirolski in po Voralberškem silne Vsled velikih nalivov so nastale na v jih poplave, ki so povzroMe ven ^ ^ Železniška zveza med Insbr g^ch je burgom je prekinjena. ‘“J1, ,ovala Gastein-prestopila bregove t®r ‘ železniški promet sko cesto, tudi tu j .. vemi0 škodo dalje 6a“.,pp™ \‘ave v področju reke Inna. ffSTSi v Wg« j, p.,«. šen, cesta sama močno poškodovana. Železniška postaja Zeli am See je bila dalje časa pod vodo. Vlaki so se ustavljali pred postajo. — Kot poroča »Times« iz Newyorka, je divjalo te dni tudi tam silno nevreme. Nekatere ulice v mestu so bile poplavljene. Voda je udrla tudi v podzemsko železnico, tako da je počival nekoliko časa ves promet. Nekoliko ljudi je bilo ob priliki nevre-mena ranjenih. Ko se je zopet zjasnilo, je neznosna vročina, ki je vladala zadnje dni v Newyorku, nekoliko popustila. — Goreča ulica v Budimpešti. Eno od najprometnejših budimpeštanskih ulic, Andras-syjevo cesto, ki je tlakovana z lesenimi kockami, te dni popravljajo. Pri tem se jim je prevrnil kotel, v katerem kuhajo smolo. Vrela sntola se je razlila po lesenem tlaku, ki je bil v hipu v plamenih. Ogenj se je hitro širil na vse strani. Trajalo je celo uro, pred-110 se je posrečilo delavcem, da so ga s peskom in gromozom udušili. Ves ta -čas je bil na cesti ustavljen ves promet. — Otvoritev trgovske šole na Sušaku. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo, da se otvori s prihodnjim šolskim letom na -Sušaku trgovska šola. Pouk se prične meseca septembra. ,, — Volčji pes rešil svojemu gospodarju življenje. V letovišču Gotu pri Budimpešti je priredila te dni neka družba izlet po Donavi z motorno ladjo, na katero so bili privezani trije čolni. Pri povratku se je eden od čolnov nedaleč od brega prevrnil. Izletniki, ki so sedeli v čolnu, namreč soproga bančnega ravnatelja Erdosa, neka druga gospa in bančni ravnatelj Bergman so padli v vodo. Plavati ni znal nobeden od njih. Za Bergmanom sta skočila njegova dva sina, ki so ju pa odnesli valovi in sta utonila. V zadnjem hipu je priskoči-l Bergmanu na pomoč njegov volčji pes, ki je vlekel svojega gospodarja do ibrega, kjer je -izlezel Bergman na suho. Njegovi dve spremljevalki sta utonili. . — .Strela udarila v voz električne ces “ železnice. Te dni je udarila med siJB° . vihto na Dunaju v enega od vozov eleKlr _ cestne železnice strela. S strehe voza, l' je na mestu ustavil, je šinil visok Pla® ' Med pasažirji je izbruhnila divja paniki• Vse je hotelo proti izhodom, vendar pa s , ker je lilo kot iz škafa, ni upal n v, ' stopiti. Končno se je sprevodniku P°sre®! ’ da je ljudi pomiril. Voz je bil tak0. P°slv?" dovan, da sam ni mogel nadaljevati vožnje ter ga je moral vleči drugo voz, docnn o potnikov ni bil nihče poškodovan. — Kar je iskal, to je našel. Danski mehanik Hansen, ki je hotel že preje enkrat splezati na Eifflov stolp, a je policija to pi -prečila, je te dni svoj poizkus ponovil, ime je pa smolo. Iz precejšnje višne je telebnil na zemljo in obležal pri priči mrtev. Han-sen je hotel postati s tem, da bi bil splezal na Eifflov stolp, popularen ter doseči s tem, da bi ga bila angažirala kaka filmska d ruiba. — Dramatičen konec Ulmskega igralca. V Los Angelesu je končal te dni na dramatičen način filmski igralec Hamilton Manon. Med vožnjo z avtomobilom ga je njegova IGletna ličerka ustrelila. Po izvršenem umoru je obrnila deklica orožje proti sebi ter si pognala kroglo v prsi. Njeno stanje je opasno. — Žalostna poročna noč. Iz Saarbriickena poročajo: V soboto je bil izvršen pri Kla-rentalu roparski napad na nekega denarnega pismonošo. Ropar mu je odvzel 3000 frankov in 600 mark. Kot storilca sta osumljena brata Josef in Jakob Becker. Aretirana sta bila baš, ko je praznoval eden od njiju poroko. Novoporočenca sta se vrnila iz cerkve ter sta hotela baš sesti k mizi, kjer so -bili zbrani številni svati, 1*> je stopila v sobo policija ter napovedala bratoma aretacijo in ju odvedla. Dvema gostoma, ki sta bila pravtako udeležena pri roparskem napadu, se je posrečilo pravočasno pobegniti. — Natakar kot kaplan. Iz Berlina poročajo: Katoliška cerkvena občina v Storkowu je razpisala konkurz za mesto kaplana. Mesto je dobil Paul Hartwig, ki je predložil vse potrebne dokumente. Ko je brat te dni v nabito polni cerkvi prvo mašo, se je obnašal tako nerodno, da so verniki uvideli, da možakar ne more biti duhovnik, zato so ga ovadili. Zaslišan je priznal, da je identičen s 25-letnim natakarjem Paulom Hart-\vigom, ki ni nikoli študiral bogoslovja. — 200 za kugo obolelih oseb pobegnilo iz bolnice. Te dni je pobegnilo iz kužne bolnice v državi San Paolo v Braziliji 200 bolnikov. Nesrečniki so zbežali v bližnje goz-gove. Oblast je poslala za njimi vojake in orožnike, ki jih iščejo s pomočjo policijskih psov, vendar pa doslej niso niti enega izsledili. Po vsej državi je izbruhnila velika panika. Vasi so organizirale posebne straže, ki ne puste nobenega nepoznanega vj£Vt vStraže imajo na razpolago cela krdela ki jih naščujejo na vsakogar, kdor s‘ pgi že prepovedi v vas. Doslej so raztrg sedem okužencev. LJublj*®*’ t 4 n »Triglav Prlre?i V, dneh 13‘ • Ti . Ji oofitniški sestanek v Ljulo-1,1 h'"„rS Otvoritve tamkajšnjega So-"le,r“ 'oma. Vabljeni gg. starešine. Pri- 2 v Ljutomer v soboto 13. zvečer. 1 Naborniki- Te dni so razgrajali po mestu naborniki. Policija naj bi pazila ma- lo bolje na red in mir ter barbarsko vriskanje pijanih mladeničev zatrla. Če kak pijan Ljubljančan po cesti vriska, je stražnik navadno hitro na mestu in pijanec mora plačati globo, če ga celo ne zapro, če bi pa Ljubljančan vriskal na kmetih, 'bi -bil tepen ... širite »Narodni Dnevnik«. TEKMA NARODNIH NOS. Slovensko ženstvo priredi ob času jesenske razstave 15. do 16. septembra 1927 na Ljubljanskem (velesejmu razstavo oziroma tekmovanje narodnih noš. Pokroviteljstvo je prevzela dvorna dama Nj. Vel. kraljice Marije gospa Franja dr. Tavčarjeva. Da bo ta prireditev, ki mora biti ponos naših žena širom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš čim lepše uspela, pozivamo vse slovenske žene in dekleta vseh slojev, da pridejo na ta dan tekmovanja, t. j. 16. septembra v narodnih nošah same ali pa pošljejo v njih svoje znanke. Skrbite pa za to, da tudi moška narodna noša ne izostane. Zastopana naj bodo tudi vsa društva po možnosti v skupinah. Ker je ta ta dan namenjen manifestaciji narodnih noš je dolžnost vsake Slovenke in vsakega Slovenca, da se osebno udeleži te prireditve in bi bil narodni greh, če bi kdo pustil le posamezni komad te dragocenosti zaprt doma v skrinji ali omari, ker bi s tem zmanjšal sloves in veličasnost .manifestacije. 'Narodne noše: Štajerska, Koroška, Prekmurska. Tržaška okoličanska, Beneška. Ta dan je Vaš, zastopajte ga častno. Na programu prireditve je tudi kmečka soba. v kateri bo razstava vsakovrstnih narodnih vezenin, slikanih, vloženih in rezanih skrinj, kolovratov, preslic, čelnic, sklepank, peč, zavijač, svilenih rut, kožuhov itd. Kdor bi bil v posesti kateregakoli teh predmetov naj javi to Velesejmskemu uradu, ki prevzame za vse vposlane predmete polno jamstvo in povrne pošiljatvene stroške. Našemu klicu naj se odzovejo vsi, ki z narodno našo ali 'katerimkoli predmetom morejo obogateti in spopolniti razstavo in tudi oni, ki morejo dati informacije ali naslove, da se odbor obrne na dotične pismenim potom. Vse prijave in dopise sprejema prireditveni odbor pod naslovom: Ljubljanski Velesejmski urad, Ljubljana. SOKOLSTVO. 40-letnica sokolskega društva v Novem mastu dne 13. in 14. avgusta 1927. Zletni od- bor novomeškega sokolskega društva se obrača s tem apelom na bratska društva vseh slovenskih žup ter jih vabi na mnogo-brojno udeležbo našega velikega jubileja, ki naj bo obenem skupno slavje vseh slovenskih in hrvatskih žup. Kakor pred 35 leti ljubljansko, tako je pred 40 leti novomeško sokolsko društvo — eno izmed prvih bojevnikov za narodno svobodo — sledilo nesmrtnim vzgledom velikih voditeljev Tyrsa in Fugnerja ter delovalo za nacijonalno pre-rojenje svojih rojakov. Prepričani smo, da se bodo zlasti slovenske sokolske župe zavedale velikega kulturnega pomena našega podeželskega sokolskega društva za narodno stvar, kar moremo podpreti z dokazi vztrajnega dela in jeklene volje naših telovadcev in požrtvovalnega članstva, zlasti pa z imenom rojaka br. Štuklja, ki je na mednarodni olimpijadi odnesel svetovni sloves. Zlasti pa smemo pričakovati bratske pomoči od ljubljanske sokolske župe, ki bo kot zvezda vodnica slovenskega sokolstva pohitela v gostih vrstah v gostoljubno dolenjsko metropolo pod ponosno in častitljivo zastavo Ljubljanskega Sokola — simbolom bret-ske sloge in skupnega dela za dosego vzvišenih ciljev večne sokolske ideje, da pokaže iskreno bratsko ljubav in zanimanje za vsak napredek svojih sestra ter moralno podpre naše sokolsko slavje. Naj ne bo Slovenca-So-kola, ki bi se iz ljubezni do visoke sokolske ideje ne odzval našemu vabilu in bil deležen proslave našega velikega jubileja. Vsem bratom Slovencem in Hrvatom, kličemo torej: Na bratsko svidenje ob 40-letnici. Zdravo! Kratke vesti. Na kralja iz Hedžasa je bil izvršen atentat, ki ni uspel. Deset oseb je bilo vsl^d atentata usmrčenih. Sovjetska vlada je sklenila, da zgradi v Rusiji 16 tovarn za kanone. Josip Agon, član Čeke in morilec carske rodbine, je izvršil samomor. Ruinunski dopisni urad demantira vest, ko da je prišlo med regentskim svetom in Bra-tianom do kakega nesoglasja. Vodeči tajnik amsterdamske internacionale Oudegeest je odstopil, ker se je večina delegatov na strokovni konferenci izjavila prod njegovi politiki. Nemška zračna Hansa otvori še ta mesec reden zračni promet na progi Miinchen— Salzburg—Celovec—(Benetke. Ne bo vladne krize na Grškem, ker so bila nesoglasja med Kafandarisom in Tsan lo-. risom poravnana. Šport. Lahka atletika na Nemškem izkazuje v vseh panogah velik napredek, tako da je pričakovati na amsterdanski olimpijadi hude konkurence. To se je zopet pokazalo pri lahkoatletskem mitingu v Kollnu, kjer so pokazali Nemci odlične uspehe, med temi nov rekord na 4 X 400 m od iDSS Berlina, kojega doseženi čas 3:20.2 odgovarja poprečnim skoraj 50 sek. Uspehi: 100 m: 1. Houben 10.5 sek. — 400 m: Panlen (Holandec) 48.9 — 800 m: Boelier (Berlin) 1:57.3 min. — 5000 m: Kilp (Siegburg 15:20 — štafeta 4 X 100 m: Preusen i(Krefeld) 42.2 — 4 X 400 m: DSS 3:20.2 — olimpska štafeta: DSC, Berlin 3:34.9 — disk: Paulus (Giessen) 43.27 m — kopje: Meirner (Estonec) 59.87 m — krogla: Brechenmacher (Frankfurt ob/M) 14.13 m — skok v dalj: Dobermann 7.22 — skok v vis: Migault (Francija) 1.82 m. V amerikanski coni teniške tekme za Davisov pokal se je kvalificirala Kanada z lahko zmago nad Kubo za končno rundo, v kateri bo predvidoma nastopila proti Japonski. Japonci so nastopili v St. Louisu proti Mehiki in so vodili drugi dan 2:1. Za Mehiko je igral Amerikanec Robert Kinsey, Ilovvardov brat, čeravno je japonski kapitan Shimidzu proti temu protestiral; vendar pa je podlegel prvi dan proti Yoshito Otha 2:6, 1:6, 6:4, 6:1, 6:2. Japonski prvak Tokaishi Harada je porazil brez truda Mehikanca Unda 6:2, 6:3, 6:3. Drugi dan MODERNO PERILO. Z velikim prevratom v modi obleke se ]■! tudi perilo popolnoma izpremenilo. Velik; skladi po tucatih skupaj zvezanih srajc m hlačk) so iz naših omar jzginili. Kar je bilo za časa naših starih mater ponos vsake ženske, to nima dandanes nobenega pomena več. Nobenega pomena nima, da bi imeli po par tucatov vsakega komada perila, tako da bi bili preskrbljeni za več let. Za opremo neveste zadostuje, če ima pol tucata dobro sestavljenih garnitur. Perilo se je popolnoma prilagodilo obleki. Ker je odvisno od kroja obleke, odvisi od modnih izprememb. Že iz tega vzroka moramo biti pri nabavi perila previdni. Za časa stare matere, ko se je uporabljala za perilo še flanela, barhent in platno, ko se je porabilo za vsak komad za današnje čase naravnost neverjetno količino metrov, so cenili, predvsem trpežnost. Perilo naj bi bilo vzdržalo do smrti. To se nam zdi dandanes groteskno. Lahka moderna obleka zahteva tudi lahko perilo. Skoraj se nam zdi, da je izraz perilo za tanko lahko, s čipkami obrobljeno moderno perilo pretežak. Srajco, hlačice, telovnik in spodnje krilo, vse te štiri stvari so dandanes reducirane v eno, v moderni kombine. Samo pod prav temnimi, prozornimi oblekami se nosi dandanes še spodnje krilo. Za kombine se vporablja različen materijal. Svila, ki se da prati in crgpe de Chine dandanes nista več luksusno blago, ker ju pere-mo lahko doma in sta, če kupimo dobro kvaliteto, tudi prav trpežna. Tudi svileni tri- kot se je udomačil. V Ameriki nosijo skoraj izključeno svileni trikot. Zadnja prodajalka nosi v Ameriki perilo iz svilenega trikot-a. Tako perilo je že zategadel zelo praktično, ker ga lahko operemo kar v la-voarju. Ni ga treba niti likati. Pri preprostih krojih perilo lahko sami izdelamo. Izmislimo si lahko najlepše kombinacije raznega vezenja in čipk, da okrasimo ž njimi kombine. \ Opal, batis-t v lepih pastelnih barvah se uporablja za kombine. Tudi čipke niso več vedno le bele, temveč creme, oker ali brige-barve. Okraski z ažur in madeira-vezenina-mi so zelo priljubljeni. Itd. Iz naših slik je razvidno, kako pestra je moda perila. Fantazije, še bolj pa mošnjičku je tu odprto široko polje. J tj 0 • Ufe* ;....... •r5' \W?rrV--V j -V*. * k m iiH/n sta pa zmagala v doublu nepričakovano Ken-sey-Bullin proti Ilarada-Shimidzu 7:5, 6:2, 2:6, 6:3. — Postaiva amerikanskega moštva za Davisov pokal še vedno ni definitivno odločena. Kot novega kandidata imenujejo Hennessey poleg že določenih igračev: Tilden, Johnston, Williams, White, Chapin, King, Himter, Lott, Lang in Doeg. Izborni plavalni uspehi. Dne 2. avgusta je plaval avstrijski vojak Eduard Bernat telegrafske kompanije št. 2, spremljan od čolna z dvema pionirjema ob 6.45 zjutraj od Melka na Dunaj in je dospel na Dunaj ob 16.55. Preplaval je torej neprenehoma 110 kilometrov dolgo progo v 10 urah in 5 min. — Bodensko jezero je preplaval 181etni Josip Vetter. Brez spremljevalca in brez krepčilnih sredstev je plaval od Friedrichshave-na v Romanshorn in je dospel čil na švicarsko stran jezera. Preplaval je 11 km dolgo progo v 6 urah 40 min. Drakonske obsodbe nogometašev na Nemškem. Dočim v pri nas igrači radi kakega prestopka zelo milo ali pa sploh ne kaznujejo, ne razumejo Nemci v takih zadevah nobene šale ,kakor dokazujeta naslednja dva slučaja. Igrač Pfeiffer od Frankfurtske »Ein-braoht« je pri tekmi s frankfurtskim »Sport-vereinom« dvakrat od zadaj brcnil znanega švicarskega internacijonalca Pacheja ter sodnika, ki ga je radi te surovosti spodil z igrišča, Bledeče apostrofiral: »Ne grem, storite, kar hočete, prej se morate odstraniti Vi.« Radi surove igre je bil Pfeiffer kaznovan z enoletno diskvalifikacijo in radi žalitve sodnika še z nadaljnima dvema mesecema. Razun tega je zvezno sodišče predlagalo predsedniku zveze, da se Pfeifferja za vedno diskvalificira. — Radi žalitve nekega gledalca je bil igrač SK Bayehi suspendiran za dobo dveh mesecev. Boj za Davisov pokal. Odkar je postal tenis svetovni šport, še ni razpolagala nobena dežela istočasno s štirimi tehnično tako popolnimi in taktično tako nadarjenimi igrači, kakor jih poseduje Francija v tej najodličnejši perijodi svojega teniškega športa. Pred vsem je Cochet svojo formo v tem letu tako zboljšal, da so francoske šance, da iztrgajo Davisov pokal Amerikancem, letos veliko boljše, ko lansko leto. Legenda o nepremagljivosti Tildena je končnoveljavno razbita, prvič radi njegovega poraza v Parizu po Lacosteju in pa vsled obeh zmag Cocheta, lansko leto v Ameriki, letos pa v \Vimble-donu. »Veliki Bilk, kakor imenujejo Ameri-kanci Tildena, bo torej letos brezdvomno z velikim moraličnim handicapom nastopil v singlu proti Lyo,ncu. Na vsak način je izid singlov tudi letos odprt ,in izid doublov »Cha-llenge Roundov\ ki se bodo vršili 8. septembra t. 1. v Forest Hillu, odločilnega pomena. Kako so presojali v Ameriki šanse Denvp-seya v boju proti Sharkeyu. Kakor znano, je vladalo v celi Ameriki za ta boksmatch velikansko zanimanje med publiko in strokovnjaki. V pretežni večini so prisojali več šans 25-letnemu Sharkevu kakor 32 letnemu Dempseyu. Celo njegov prejšnji manager Kearns je stavil na Sharkeya. Izmed znanih boksarjev so bili na strani iDempseya: Argentinec Firpo, Jack Delaney, Jack Renault, Sammy Mandeli, Tiger Flowers in Goldstein, dočim so stavili na 9harkeya: Benny Leo-nard, Jim Jeffries, Španec iPaolino, Jess Mc Mahon, Sid Terris in Bud Tazlor. Milijonsko darilo ali blufl? Lastnik pariškega »Figaro«, fabrikant parfumov Coty, naznanja z veliko reklamo v svojem listu, da daje olimpskemu komiteju francoskih športnih savezov 1 milijon frankov na razpolago, da se na ta način omogočijo predpriprave za amsterdamsko olimpijado kljub temu, da vlada zavlačuje nakazilo kreditov. Seveda si pridržuje Coty pravico, da zahteva ito vsoto nazaj, čim odobri senat kredite. V nasprotnem slučaju jih da >& fondes perduc. — Ta nenavadna radodarnost Cotyja napram olim-skemu komiteju nas pa nehote spominja na veliko ponudbo, ki jo je napravil svoječasno za rešitev franka o priliki velike devaluta-cije. Takrat je hotel »položiti na oltar domovine vse svoje premakljivo imetje v znesku 100 milijonov frankov«, vplačal pa ni dose-daj ni enega centima. To In ono, ANEKDOTE 0 SLAVNIH MEDICINCIH. Inskripcija v začetku in testacija indeksov na koncu semestra je bila pri BrUckeju zelo slovesna. Brucke je sedel na vzvišenem katedru, ob straneh pa sta mu sedela njegova asistla profesor Flechl in profesor Exner. Fleischl je prečital vsako posamezno ime ter dal nato indeks Brucknerju. Briick-ner je dijako ostro pogledal, podpisal indeks ter ga dal nato Exnerju, ki ga je vrnil dijaku. »Gospod Gedalje B.c, je vzkliknil Fleischl ter pripomnil smehljaje: »Čudno ime.« »Gedalje«, je odvrnil v sv. pismu dobro podkovani Brucke, »je bil eden od dvanajstih malih prerokov«. Albert, znani kirurg je bil pri rigorozih včasih zelo ironičen. Tako je dejal nekemu kandidatu, ki je prižel k rigorozu v vojaški uniformi ter kazal prav malo znanja: »Doslej ste služili Veneri in Bahu, sedaj služite Marsu, za Palado Ateno seveda niste imeli časa.« Tudi v privatni praksi je nastopal Albert tuintam popolnoma neženirano. Tako ga je dal nekoč poklicati k sebi bogat pacient ra-Kot rumenjak.« — i»tNe.« — »Kot limona.« — »Ne.« — »Lepo rmene barve, je dejal Vogl nejevoljno. Profesor živčnih in duševnih bolezni Mey-nerl, urarjev in zdravnikov pač pri njihovih »Ura ne gre«, je dejal nekoč, ko je vstopil v posvetovalnico. — »Pošljite jo k urarju.« — '»Tam je že bila.< — >Hm«, je menil Mey-ner.t urarjev in zdravnikov pač pri njihovih terapevtičnih akcijah ni mogoče kontrolirati. Tudi očesni zdravnik Stelhvag je bil vsik-dar duhovit in originalen. »Vi imate mreno na očesu«, je dejal nekoč neki stari ženici. — »To je pač posledica dejstva, da sem toliko prejokala, ko mi je umrl mož«, je odgovorila žena. »Potem bi morale biti vse ženske slepe«, je repliciral Stehvag; »kajti vse ženske jokajo. Saj so vendar solze njihovo najboljše orožje zoper moške«. KAKO JE PRODAL ZID TRAMVAJ. Lwovsko »Slovo Polsko« poroča o sledeči veseli dogodivščini: INedavno je prišel v Varšavo židovski trgovec iz Vlodave. Židov je prodal v Varšavi za 4000 zlotih raznega blaga ter hotel kupiti za ta denar konje in voz. Jel je povpraševati, kje bi te stvari lahko kupil. Pri tem je naletel na mladega gospoda, ki mu je pojasnil, da bi bilo najbolje, če bi kupil tramvaj. Ta gospod se mu je predstavil tudi kot lastnik tramvajskega voza št. 18. Povabil je Žida, da naj sede žjim v voz. Peljala sta se do končne postaje, takoj nato pa zopet nazaj. Med vožnjo je vprašal gospod sprevodnika, koliko zasluži na dan. Sprevodnik je odgo-odgovoril, da zasluži po 500 zlotih na dan. Gospod mu je k temu čestital. Ko sta pozneje »lastnik tramvaja« in Židov izstopila, sta se podala v bližnjo gostilno, kjer sta sklenila kupčijo. Žid je kupil tramvajski voz za 5000 zlotih. 4000 zlotih je odštel '»lastniku tramvaja« takoj v gotovini, za 1000 zlotih pa mu je podpisal menico. »Lastnik tramvaja«, je našel »notarja«, ki je pogodbo koncipiral, podpisal in potrdil. Židov, nič hudega sluteč, je vtaknil pogodbo in potrdilo o plačani kupnini v žep in zadovoljen odšel. Ko se je zglasil naslednje jutro, kakor je bilo dogovorjeno, v remizi, da bi tramvajski voz prevzel, so mu pojasnili, da je nasedel zvitemu sleparju. Ves obupan, je tekel žid na policijo, ki je prodajalca tramvajskega voza čez par dni izsledila in aretirala. Bil je, pravtako kot kupec, Židov. MARION DAVIES O ŽENSKI LEPOTI. Pet zapovedi o temi: »Kako bi ohranila svojo lepoto«. Prva: Katera hoče biti lepa, ne sme kopirati, naj nikdar ne verjame, da bi ono, kar se dobro prilega drugi ženi, kar dela lepo, prav tako veljalo za njo. Mnogo lažje je biti lep v preprostih, enostavnih oblekah kot v kompliciranih večernih toaletah. To je resnica, ki je velik del žen ne verjame, toda zaradi tega vseeno ne neha biti resnica. Druga: Varovati se je treba prevelikega lepotičja in nakita. Sicer napravi šele lepo-tičje obleko res dražestno, vendar je pa v njem nevarnost, ki je povzročila, da se je že mnogo dam v družbi osmešilo. Tretja: Barva je odločilne važnosti. Vsaki ženi se ne prilega vsaka barva ali bolje povedano vsaka niansa. So ženske, ki se jirli modra barva zelo ]o[k> poda, med tem ko bo lila že precej nepovoljno vplivala na lepoto- Četrta: Dokler ne stopi žena pred zrcalo in iskreno ne preštudira svojega tipa in po~ stave, se ji ne bo nikdar posrečilo izbrati pravo toaleto. Dobro poznavanje lastne lepote več prispeva k okusnemu oblačenju kot najboljša krojačica. Dobro poznavanje lastne postave omogočuje ženam nizke rasti, da so videti višje, in prav tako omogoča vse korekture linije ramen, nog itd. Peta: Individualnost je prvi, glavni in zadiiji pogoj za moderno lepoto in eleganco. Individualna je žena lahko tudi, če noai vedno samo kupljene obleke, samo mora vedno pred zrcalom v pravem pomenu besede odpreti oči. lija Ereutourg: 4 Ljubav Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Potem se je pa zgodilo nekaj čudnega, kar je vsak različno imenoval. Jeanne je to dojmila po svoje; njej se je zdelo, da se je Rusija naenkrat nekako razrastla in pogoltnila rožnato sobico, Journal des Debats in vse te mlade elegane, ki so ji pošiljali rože od Nojeva. Jeanne ni ničesar razumela. Reklo se je: »revolucija«, ampak Jeanne se je v šoli učila francoske zgodovine in revolucija se ji je takrat zdela skoraj privlačna: enavdušeni govori, ki so navdahnili celo samega Hugo-ja, pesem marseille-cev, slavnosti, junaška smrt kakega hrabrega zastavonoše, ki je šel proti koaliciji. Ali so ljudje v barbarskih popahah,12 ki so prišli v stanovanje >Neyevih, da bi jih na čem ujeli, da bi napolnili sobico Jeanne z dimom mahorke13, da bi prebrskali njeno omaro, ali pa pregledali njen otročji dnevnik, ali so nekakšne dnevne službe dam iz hišnega komiteta, ki so drhtele od mraza pri dvoriščnih vratih, ali so karte, s katerim je bilo treba prezebati v vrstah, da bi se dobilo nekaj koščkov sladkorja, ali je bilo vse to sploh kaj podobno stihom Hugo-ja, ali pa stihom v Ho- 12 Zimska visoka kučma iz krzna. (Op. prev.). 13 Najslabši ruski tobak, pripravljen iz sekljanih stebel tobakovih grmičev. — (Op. prev.). mere-u, ki so opevale revolucijo? Prijateljsko nasmihajoč se solncu, je Jeanne odganjala spomine zadnjega leta, ki je bilo še posebno težko: beg, noč v kmečki telegi pod slamo, tepluška14 — šest dni v tep-luški, neki Osetinci, ki so hoteli ubiti papana edino radi obeska na verižici, gneča v Rostovu, povaljeni tifuzni bolniki na peronu, ponovni beg, barža,15 toneči ljudje, vihar in navsezadnje, ti puščobni, mračni tedni v Feodosiji ob rjovenju pijanih kozakov in severnega vetra. Vse to je bilo. Boljše pa je misliti, da vsega tega ni bilo. Boljše je misliti, da je ona že v Franciji, da je to ne čudežno nastopivši topli dan, ampak prava, najzakonitejša- pomlad. Ah, kmalu spet v Pariz! Jeanne se je na glas zasmejala. Jako prijetno mi je ob takem, dovolite, da rečem, — pasjem času, srečati veselo daniico! Vštric sebe je Jeanne zagledala rdečelasega, zastavnega častnika v koštrunji kapi. Prestrašeno je vzkliknila »oprostite« in hitro šla naprej. Težka, kosmata šapa je pa v hipu upognila njeno ramo. Zaduhala je ogaben duh po špiritu. — Pustite me! Kako se drznete! Jaz sem inozemka! Francozinja! — Glejte, kakor nala&č! To je še posebno prijetno! Vi si niti predstaviti ne morete, 14 Tovorni vagon za ljudski promet. (Op. prev.). 15 Rečena priklopna ladja za tovornik parnik. (Op. prev.). kako sem že sit ruskih bab! Ampak Francozinja — to je vendar šik, kokote, splošen šato - de - fler. Jeanne je odrinila veseljaka, pri tem je pa spodrsnila in padla na opolzka tla. Isti trenutek je zaslišala tuj glas nekoga. — Dovolite, da vprašam, zakaj gre, gospod poročnik? Nekdo ji je ravno pomagal, da je vstala. Pred njo je smehljaje stal častnik. To pa ni bil njen žaljivec. Vse se je zgodilo s tako kinematografi&no hitrostjo, da je Jeanne začela brez misli čistiti pomazano od gline obleko, namesto, da bi se zahvalila rešitelju, ki je kakor izrastel pred njo izpod zemlje. Neznanec ji je pomagal prosto in delo-vito, ko da sta že zdavnaj prijatelja in sta skupaj rastla. 'Nazadnje ga le ni strpelo, da bi se ne nasmehnil. — Me niste spoznali, Jeanne? — Andrej? Če se je Andrej že pred to minuto tako vidno veselil nepričakovanega srečanja, se je moralo zdaj njegovo veselje še povečati: na obrazu Jeanne je on razven priznanja in zadrege brez truda lahko prečital še nekaj drugega — mogoče nežnost napram njem?... To pomeni v resnici, da ona še ni popolnoma pozabila nanj? Pred petimi leti, zadnje leto pred to zoprno revolucjio, kakor nalašč napravljeno, da bi Jeanne-i vzela najlepša njena leta, se je ona seznanila na dači18 pod Moskvo z !fi Ruska letoviščna vila. (Op. prev.) mladim študentom. Tudi on je ljubil eolčni pri pek, zvočni »rrr« v Hugojevih stihih in slaščavo rdeče vrtnice. Mogoče je pa on samo govoril, da ima vse to rad, ker je v resnici malo, megleno, najbrže vsled mladosti in vzvalovanja poletne, dotlej še nepoznane nežnosti, ljubil to temnopolto, plašno deklico, inozemko, šaljivko po naravi svoji junakinjo, pripravljeno, da s svojinn petnajstimi leti razigra racine-ovsko Fedro, divjakinjo, ki je tiho plakala vsled neposrečenega poklona. Vse to je bilo že zdavnaj. Če hi se zamislilo — je bilo to sploh v drugem življenju, še pred velikim preseljevanjem duš, ki se je začelo sledeče leto p°' leti, ko so se preseljevale ne samo d«še> ampak tudi telesa, ko je začela Rusija koče vati, grožeč se in plakajoč na strehah škripajočih od napora vagonov. Takrat jo ,|e pa on vozil v čolnu po caricinskem ribniku. Zdi se ji celo, da jo je on enkrat poljubil na lice, ko sta šla v mraku nvimo dačnih vrtičkov, kjer so se v luninem svitu svetlikale srebmkaste steklene kroglje in dehtele lev-koje. Mogoče je pa tudi, da tega sploh ni bilo. Mogoče, da je on samo hotel to napraviti, pa ji je, ko se je nagnil, samo povedal nekaj praznega in nepomembnega o kroketu. iNe eden, ne drugi nista vedela, če je bilo to res. Splošno sta pa kaj malo mislila na ljubezen. Ta je zašla v njuno življenje istočasno z ljubljenimi knjižicami, s krolie-tom Ln z levkojami. Oba sta bila še otročja. (Dalje prih.) Razpis. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI razpisuje | oddajo težaških in zidarskih del za zgradbo 106 stanovanjske hiše ob Poljanski cesti in nasipu. Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/II. med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 12. avgusta 1927 do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 5. avgusta 1927. VINOCET tovarna vinskega Kisa, d. z o. z., Ljubljana n < nudi naifinem in naiokusneiii namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevali« ponudbo. i—« Talafoa Itav. 2389. TehnICno In tilglJenlCno najmoderneje erelena kitama v Jugoslaviji. Msaraai Ljubljana, Dunajska caata it- la, II. nadatr. Na veliko 1 Nizke cene) GALANTERIJA D. M. C. prejico, dišeča mila. žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, škarje xa prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri I0SIP PETELINC-U, Ljubljana Blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Postrežbi tolna! Nizke cene I Na veliko I W E C K (VVECK) čaše in aparati za ukuhovanje 80 najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10 pri tvrdki Frnktns, Ljubljana. padat« araversivo, aUKale SITAR & SVETEK LJUBLJANA .3 . O«; Drva - Čebin Woltova 1/n. - Telet W carinilco posredniški In IpedlcIJikl bureau »GROM« 's&- UUBUANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brsajavkami „OROMM. Telefon 34S4. PodruZnlce: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vsa v to stroko spadaJoCa posla najhitreje la pod kulantnlari pogoji. Širite »Narodni Dnevnik** MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaf* 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—. Dipl. pravnik želi nastopiti primerno lsužbo. — Cenj. ponudbe pod šifro »Pravnik« na upravo lista. Prodajalk« dobra moi v mešanem blagu, teli premenitl m»-sto. Cenj. dopise na vpr»-vo tega lista pod *i,r0 >Z a n e «1 j iT Proda se fen0 P S la Peg£ava 'lista. KUPIMO sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23 m TRG.- IND. O. D. tAsmfiulaaovumak. ute Itdajatfllj : Aleksander želeanikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.