Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sr.m po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilia do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
naročnino, inserale in reklamacije.
Za inserate se plačuje od cnostopne petitvrste za enkrat 13 vin, ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" si.ne beseda 5 vin. Parte in zahval, vsaka petitvn-ia 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
4. številka.
ki 7 % *,t „ t **
Beilagen	*
Lisi ljudstvu v pouk in zabavo.
Častitljiv, sivolas starček, cerkven dostojajist- 1 venik, že s trudno hojo, a še živim očesom in 721ei-niin delapolnim, Čednostnim in pobožnim življenjem je izginil izmed nas. Dne 20. t. m., ob 8. uri zvečer, je nehal mil. g. kanonik Jernej Voh živeti svoje lepo, Bogu dopapljivo življenje. Njegova duša si je šla po plačilo za svoja dela k Bogu, njegovo telo po mir k materi zemlji.
Dolgo ga je že razkrajajoča bolezen držala » svojo neusmiljeno, trdo roko. Toda boril se je ž njo za svoje življenje. Niazadnje ji je podlegel, smrt je zmagala. Čeprav nas izid tega boja ni presenetil, a vendar je postalo marsikatero oko rosno, ko se je zaznalo, da je blag in plemenit mož končal svojo zemeljsko pot. Kdor ga je poznal, ga. je ljubil, nihče pa ni imel povoda, da bi ga sovražil. In kdo bi ne zajokal, ko izve, da je lep in čist značaj izginil izmed nas, dandanes, ko je toliko.sovraštva, ošabnosti, sa-mopašnosti in neplemenitosti med svetom!
Z g. kanonikom Vohom je zopet uzorit, odličen in kreposten mož manj med nami. Katoliška cerkev žaluje ob njegovem svežem grobu za zvestim služabnikom, slovenski narod za udanim sinom, znanci za isrvojim plemenitem prijateljem, pobožne duše za svojim modrim voditeljem, ubožci za svojim usmiljenim dobrotnikom. Tecite, solze, kajti mož, ki je preminul izmed vas, vas je bil Vreden!
Življenjepis.
Rodil se je dne 24. avgusta 1844 v St. IIju pri Gradiču iz veleugledne Krulejeve hiše. Njegqv oče, stari Krulej, še je dolgo časa živel pri njem v Konjicah, kjer je ob ljubezni svojega sina Jerneja užival dobro zasluženi pokoj od svojega dela in trpljenja. Jernej je bil dober ,sin, njegova ljubezen do očeta je bila nenavadno nežna. Za to se mu je tudi dobro godilo na svetu in dočakal je visoko starost. Sestra pokojnikova je redovnica pri čČ, šolskih sestrah v Mariboru, s. Stanislava, ponovno prednica in sedaj voditeljica samostanskih šolskih zavodov v Mariboru, Brat Martin je nadkomijsar finančne straže v Mariboru. Gimnazijske študije je dovršil v Celju, koder je bil sošolec prelata dr. Scheicherja, kfa-teri se je rad spominjal živahnega sošolca. Kadar je kanonik Voh bival na Dunaju, ni zamudil, obiskati tudi dr. Scheicherj,a. Bogoslovje je študiral v Mariboru, kjer je bil že iz tretjega letnika leta 1867 posvečen v duhovnika. Kaplanoval je na Vranskem, v Slov. Bistrici, Konjicah in pri Novicerkvi. Leta 1882 je bil i-menovan za župnika v Smartnem v Rožni dolini, kjer še sedaj žm v dobrem spominu. Cez deset let„ leta 1892, pa je bil imenovan za nadžupnika in dekana v Konjicah, Tukaj so vse njegove dušnopastirske zmožnosti m sile kakor nanovo razcvetele. Njegov trud jo bil venČan z lepimi uspehi in tako so mu Konjice ostale nepozabljive.
Leta 1901 je bil imenovan za kanonika v Mariboru, kjer mu je bilo izročeno škofijsko knjigovodstvo in poverjena služba kn.-Šk, komornika.
Odlikovanj ni dobil nobenih,"'a odlikoval se je pred Bogom in pred ljudmi s svojo pošteno «jo, pobo-žnostjo in trudaJjublivnostjo.
Kot duhovnik.
Resno je bilo j ojmofvanje rajnega gospoda o duhovniškem zvanju. Vsega se je posvetil svojemu visokemu poklicu. V tem ozi.ru ni bil drugačen ne kot kaplan, ne kot župnik, ne kot dekan in kanonik. In Bo.a je njegovo delo blagoslavljal in mu že tukaj na zemlji deloma poplačeval njegov trud z ljubeznijo, ki so mu jo povsod izkazovali verniki. V spovednici jih
1 je z milobo vodil k Bogu, na prižnici učil z vnetost-; jo in gorečnostjo, z lastnim življenjem jim je dajal i lep vzgled, s prijaznim očetovskim občevanjem si je tudi izven cerkve pridobival njih srca.
Ko je bil pokojni gospod župnik v SmartiRU v Rožni dolini in na to nadžupnik in dekan v Konjicah je na obeh krajih skrbel za lepoto hiše božje. Se bolj pri srcu pa mu je seveda bilo globoko verno duhovno življenje župljanov. Kot najboljši pripomoček v to je razven pogostega sprejemanja sv. zakramentov smatral negovajnje cerkvenih družb in bratovščin. S takim delom je prišlo med vernike tudi vesei-je za duhovno življenje. 'Posebno krasno je znal v Konjicah izpopolniti organizacijo cerkvenih družb. Tukaj je pred vsem treba omeniti Križe vsko družbo za vse stanove. Konjiška Križevska družba je bila v teh krajih predhodnica, sedanjih Marijinih družb, ki so za versko življenje med Slovenci, postale neprecenljive vrednosti.
Ravno radi velikih uspehov) sivojega dušnega pastirstvo med dobrim ljudstvom konjiške nadžupni-je so mu Konjice prirastle tesno k-srcu -in v svojih s]:isih in pogovorih jih je rad imenoval „zlate" Konjice V Mariboru mu je v uri -i bridkosti in {veselja s ornin rad uhajal k predragim Konjičanom, za katere mu je nehalo biti srce šele s smrtjo. Vedno se mu je kakor mladeniču zažarilo oko, kadar so ga lahka krila njegove domišljije ponešfe v „zlate" Konjice.
Dušno pastirstvo se mu je tako priljubilo, da teli opravil tudi kot kanonik, v Mariboru ni mogel popolnoma opustiti. Vsak dan si gotovo gospoda kanonika Voha riažel v stolni cerkvi v spovednici, pri kateri so pobožni verniki radi iskaili (dušnega zdravja in duhovne tolažbe. Njegovo milo in ljubeznipolno srce do vsakega Človeka pa ga je tudi usposabljalo za spovednika, h kateremu so se verniki z zaupanjem zatekali.
Ganljivo ga je bilo poslušati, kako je vsakokrat z občudovanjem govoril o posebnih vrlinah vsakega papeža, kakor da bi ravnokar prišel iz Vatikana, neposredno in osebno navdušten in prevzet od veličastne prikazni sv. Očeta, Svojemu škofu je bil otroško u-dan in ga je ljubil z veliko, ljubeznijo. Cesar ni i-mel zvestejšega in udjaneji^ega državljana.1 Pokojni gospold je bil živ program slovenskega katoličana,-Vse za vero, dom, cesarja!
Kot časnikar in politik.
Samoumevno, da, se človek, ki je ostal zvest Neseni dobrim lastnostim svojega ljudstva, ki ga stan ni oddaljil, ampak le poblažil in »oplemenitil, ki je bil pobožen, ponižen, ljubeznjiv. dobrotljiv, kakor je njegov narod, ne more zapreti srca pred potrebam, in zahtevami, ki trkajo na okno sleherne slovenske koče. Za to tudi pokojni gospod ni mogel iti mimo, ne da bi se zanimal za Časnikarstvo in politiko svojega ljudstva. Kakor je bil globoko veren, tako je bil tudi odkritosrčno naroden. Sovraštva proti drugim narodnostim ni bilo v njem, ker njegova plemenita duša sploh ni bila dovzetna za sovraštvo, a tem svetlejše je v njem gorel plamen ljubezni do lastnega ljudstva. Vse je storil, kar je bilo v njegovih močeh, za izobrazbo in gospodarsko povzjdigo v njegovo ožjo oskrbo izročenega slovenskega ljudstva. Siril je dobro časopisje ter bil posebno marljiv sotrudniik pri „SI. Gospodarju", „Slovencu" in „Straži." Imel je spret-' n nero, jasno sodbo in dober spomin, vse te lastnosti je z ljubeznijo posvetil razvoju katoliškega slovenskega časopisja. Oko mu je žarelo od veselja in zadovoljnosti, kia,dar se mu je pripovedovalo, kako ie zadnja leta neverjetno naglo in krasno napredovalo naše časopisje. Tudi on je imel svoj delež pri teh u-spehih. In ko se mu je roka. že tresla, oslabljena od bolezni in starosti, še ni miroval, ampak od Satfa do časa prinašal v uredništvo osebno svoje spise, ki so se nanašali na razmere in osebe, katere so ravno bi-
le na dnevnem redu in v ospredju. Nemirna časnikarska kri, ki mora zapisati, kar se ji zdi trenotno za javnost' neobhodno potrebno, še je do zadnjih dni živo plula po njegovih žilah. Hvala in slava mu!
Smatral je za zelo koristno, ako tudi nemška javnost izve o vseh važnejših dogodkih v cerkvenem in političnem življenju štajerskih Slovencev. Za to je bil tudi vesten dopisnik dunajskega konservativnega dnevnika „Vaterland", dokler je izhajal.
Imel je velik krog prijateljev med duhovniki, politiki in časnikarji ne samo med Slovenci, ampak tudi med vsemi drugimi narodi širne Avstrije. Rad si je ž njimi dopisoval in iskal osebnega stika, ter jih seznanjal z našimi domačimi razmerami.
Kjerkoli je kaplanoval in župnikoval, se je zelo marljivo udeleževal političnega življenja svojega ljudstva ter skrbel, da je bila njegova župnija tudi v političnem oziru dobro katoliška, dobro slovenska in dobro avstrijska). Vedel je, da je njegovo mesto kot duhovnik med ljudstvom in za ljudstvo. Ni se postavljal nad njega ali kraj njega, ampak med njega kot učitelj, voditelj in prijatelj.
S pokojnim preblagim dekanom Rozmanom je ustanovil že kot kaplan v Konjicah prvo katoliško, slovensko in kmečko politično društvo za konjiški o-kraj, katero je tudi pozneje kot -dekan skrbno vodil in negoval, da je bilo izmed naših • najdelavuejših političnih društev. Velika in v dobrem duhu se gibajoča politična izobrazba prirOdiio tako krasnega konjiškega okraja ni v najzadnji vrsti njegova neprecenljiva zasluga. Ljubil je naše dobro ljudstvo, za to ni opustil nobene prilike, da bi mu kot prijatelj ne kazal pravo poti do sreče.
Na ustanovnem shodu Slovenske Kmečke Zveze je bil tudi blagi kanonik Voh navzoč ter Zvezi stal zvesto ob strani v vseh njenih težkih bojih in lepili zmagali.
Celo svoje življenje je molil in delal za boljše dni svojega preljubljenega slovenskega naroda.
Njegov značaj.
Pokojnikovo življenje je bilo polno ljubezni do Boga in do bližnjega. Večkrat, kadar v stolnici ni bilo žive duše, tedaj si Videl sivolasega starčka hoditi od postaje do postaje Križevega pota ter kleče in globoko zatopljenega v Skrivnosti Kristusovega trpljenji opravljati pobožnost Križevega pota. Kadar je kdo ležal v kapifelj&ki hiši na bolniški postelji i/i so mu nesli sv. obhajilo, vselej si videl za mašnikom korakati tudi pokojnega kanonika, ki je iskreno molil Najsvetejše ter opravljal molitve za bolnike.
Vsak teden ga je vsaj enkrat peljal njegov iz-prehod prelko dravskega mostu v predmestje Sv. Magdalene. Toda bil je le kratek sprehod, kajti že kmalu ti je izginil izpred oči v tamošnjo deželno bolnišnico. Obiskoval je bolnike, jih tolažil v trpljenju, jih obdaroval ter jim obljubil molitev in .spomin pri sv. maši. Ta poteza v njegovem značaju je tako pre-tresujoče lepa, ker je tako nenavadna dandanes!
Ce je prišel ubog človek k njemu, ni zarenčal na)d njim in se ga hitro odkrižal. Ljubeznjivo ga je izpraševal o njegovih razmerah, mu kazal sočutje, mu z nedolžno in milo šalo vlival poguma do življenja ter ga nazadnje obdaroval.
Vsakemu človeku je bil na uslugo in mu postregel z nasvetom in dejanjem, če je le mogel. Premoženja ni zapustil nobenega, pač pa pri neštevilnih ljudeh hvaležen spomin.
Za to smo prepričani, da bodo tudi njemu veljale besede božjega Sodnika: Priftite, blagodarjeni mojega Očeta! Posedite kraljestvo, ki Vam je pripravljeno od zatčetka sveta! Lačen sem bil namreč, in dali ste mi jesti; žejen sem bil, in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me pod streho; nag sem bil, in oblekli ste me; bolan sem bil, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni. Resnično
Stran 2.
povem vam, kar ste storili komu teli mojih najmanjših bratov, ste meni storili.
Pogreb.
V soboto, dne 22, t. m., popoldne ob 4. uri, je bil pogreb. Pokojnik je v Mariboru rad liodil k pogrebom, d'à je znance in tudi neznance z molitvijo spremljal k zadnjemu počitku. Na dan njegovega pogreba mu je bilo to vrnjeno. Veliko š|tevilo žalujočih se je razvrstilo za njegovo krsto ter ga spremljalo na pokopališke. Med žalujočimi je bilo 50 duhovnikov. Sekiovsko škofijo sta zastopala kanonika baron Oer in dr. Neubauer. Od kapiteljske hiše do stolne cerkve jo vodil pogreb prem. g. knezoškof sam, od stolno cerkve na staro mestno pokopališče kanonik dr. Matek, kateri je v kratkem fiasu pokopal že tretjega to v ari š a-k an o ni k a.
Na pokopališču bo spaval rajni kanonik Voh ob strani stolnega dekana Koserja in v bližini škoEa Slomšeka, Tako je bila njegova srčna zadnja želja. Njegova duša je bila v marsičem sorodna sedanjima soseidoma na pokoplališču.
iMarta je tedaj rekla Jezusu: Gospod, ako bi bil 'Ti tukaj, bi moj brat no bil umrl. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, akloravno umrje.
In memoria aeterna erit iustus. Pravični ostane v večnem spominu!
Naš ©esar.
Veselo zaupanje na končno zmago, ki napolnjuje državo, je še večje vsled veselih poročil, ki prihajajo iz šenbrunskih prostorov, t. j. poročila o dobrem razpoloženju, svežosti in prožni delavni sili našega cesarja.. 2e celih 18 mescev si cesar ni privoščil ne ene ure .odmora ali kako drugo udobnost. Od začetka vojske, po zimi in po leti, se je le težko odmaknil od svoje pisalne mize in je svojo Sdnevno razdelitev, ki sestoji itak samo iz dela in dolžnosti, tako uredil, da vstaja sedaj eno uro poprej iz postelje kot navadno, in gre zvečer eno uro pozneje k počitku kot pred vojsko; da, delo tiste četrt ure, ki so bile poprej določene med delom za odpočitek, si je sedaj pritrgal. Tudi ni v krogu njegove okolice nobena tajnost, da v zadnjem letu radi velilkih razburjenosti eeisar marsikatero noč ni mogel spati. In ravno osebe, ki se nahajajo v njegovi bližnji okolici, so le tem bolj začudene o veliki odporni sili in izredni svežosti našega vladarja. Poleg tega, se ne zgodi nobena tajnost v zunanjem velikem svetovnem pozoriš-6u, katera ne bi našla odmeva v delovni sobi cesarja Franca Jožefa.
Sedaj se nahajata v Šenbrunu nadvojvodinja Cita s svojimi otroci in Marija Valerija z družino. Odicar je izbruhnila vojska, so sprejemi v Šenbrunu skoro popolnoma ustavljeni. Med tem se tudi član: cesarjeve družine le malokedaj nahajajo v njegovi bližini. Celi dan od zore do večera posveti cesar — svojemu delu.
Varstvo kmetijskih pridelkov,
Alvstrijska osrednja družba za varstvo poljski'^ in gozdarskih teženj je imela dne 15. jan. na Dunaju dobro obiskano sejo, v kateri se je sprejelo med drugimi tudi sledeče resolucije:
Ugovarja se proti vsem kakoršnimkoli proti-ag-rarnim (proti-kmečtoim) hujskarijam. Nadalje se ugovarja proti odredbam deželnih oblasti, ki so glede prometa s poljskimi pridelki večinoma v| jiasprotstvu z odredbami osrednje vlade, ker je vsled takih odredb deželnih obi&sti v večini slučajev poljedelstvo kakor tudi kupujoče občinstvo težko prizadeto, in je enotno nastavljanje cen najvažnejšim življenjskim potrebščinam in promet z istimi na ta način bistveno zadržan. Stalni odbor gorej imenovane osrednje družbe zahteva, da se h kazenskim cbravnavam zaradi dozdevnega draženja od strani poljedelcev pritegnejo strokovnjaka, katere imenujejo osrednje kmečke in gozdarsko organizacije. Sodba teh strokovnjakov bi se naj pri sodnijah priznavala kot podlaga za razsodbe, Obžaluje se, da se draženje velekapit,alističnih kartolov, kateri so popolnoma po nepotrebnem zviša^ li cene za moko, krmila in vse pri kmetijstvu potrebne predmete — in znaša pri tem to zvišanje mnogo milijonov kron — ostane nekaznovano.
Z ozirom na vladno odredbo glede najvišjih cen za seno in slamo se je izrazila želja, da se naj pri prodaji manjših množin nestisnjejioga ali stisnjenega sena dovoli proizvajalcu-kmetii pravica, da sme prodajati tako kot določa nairedba glede prodaje sena v
S LOJ ENSKI GOSPODAR.
trgovini, to je, da sme priračunati k določeni najvišji ceni še one dodatke, kakor računajo trgovci s senom.
Osrednja družba je razpravljala tudi o temeljnih vprašanjih glede bodočega carinskega in trgo-vinsko-političnega avstro-ogrskega, pogodbenega'in trgovinskega ozemlja, kakor tudi glede drugih važnih vprašanj, ki so v zvezi z gospodarsko nagodbo z 0-grsko.
Vlado se je tudi pozvalo, naj zaradi varstva pristne strdi izda potrebne odredbe proti umetni str-di, katera našemu domačemu čebelarstvu prizadeva obilo škode.
Kmečke zahteve.
Nemška agrarna stranka nažtelga državnega z-bora je pod predsedstvom poslanpa> dr. Danima imela dne 10. jan. na Dunaju dobro obiskano sejo, o kateri se je izdalo naslednje poročilo: Z ozirom na dejstvo, da so se dosedaj vsi sovražni poizkusi, nas izstradati, odbili ob odporni sili domačega poljedelstva in da najboljša pplitika za preskrbo prebivalstva z živili obstoji v pospeševanju domačega poljedelstva, se je načelstvu kluba naročilo, da naj pri vseh o-srednjih vladnih mestih stori potrebne korake, da se omogoči nemoteno , nadaljevanje poljedelskega obrata. Posebno se je naglašalo, da se na letošnjo spomlad-no setev radi težav, ki so nastale pri sejanju ozimne,^ obrača posebna pozornost in se naj v to svrho glede kmečkega stanu potrebno ukrene, da ne bodo trpele ne državne koristi in ne dobrobit prebivalstva-Skrbeti se mora že sedaj, da bodo kmetje spomladi imeli dovolj konj na razpolago, ker se skoro v vseh pokrajinah naše države čuti obču-tno pomanjkanje vozne živine. Posebno se je v seji tožilo, da za razne kmečke potrebščine, krmila, umetna gnojila itd. ni nobenih najvišjih cen. Cene za te predmete so se sedaj neprimerno zvišale in sicer skoro za dve tretjini cen, ki so veljale v mirovnem času. Predsedstvu ise je naroČilo, da naj stori potrebne korake, da se u-metna gnojila, ki se izdelujejo v tujini ter k nam do-važajo, zasežej > in se po določitvi najvišjih cen po deželah razdelijo na kmetijske organizacije in sicer po primernem ključu. Nadalje se je še načelstvu naročilo. da na najvišjem osrednjem vladnem mestu posreduje, da. se krma, katero kmetjle neobhodno rabijo zat preskrbo živine čez zimo, istim pusti in da se stelja, ki je nakopičena v gozdovih, uporabi za živino. Stranka je še razpravljala o nekaterih drugih važnih gospodarskih zadevah.
Italijansko bojišče.
Pretekli teden so se italijanski napori omejevali na običajno topovsko streljanje, izvzemši male in-fanterijske napade na soški fronti in na Doberdobs-ki planoti; topovsko streljanje pa je dne 20. t. m. na-rastlo na Kol di Lana (na Tirolskem) v dve uri trajajoč bobneči ogenj. .Uspehov niso dosegli.
Prve dni tega tedna je bilo delovanje italijanske artilerije v več odsekih primorske fronte in fronte v Dolomitih na Tirolskem živahnejše, kakor zadnje dni preteklega tedna -Tuidi' mesto Rivo ob Gardskem jezeru so obstreljevali zopet s težkimi topovi. Kaj pomeni povečana živahnost, ne vemo. Dvojno je mogoče, ali da so že začeli artilerijsko pripravljati no\o ofenzivo, ali pa da hočejo italijansko javnost odvrniti od dogodkov v Crnigori in Albaniji, ki so za Italijane zelo malo razveseljivi. Zadnje je bolj verjetno.
Pozabiti ne smemo, da je bil dne 24. t. m., že k on član osmi mesec, odkar imamo vojsko z Italijani. Mi smo lahko ponosni na svoje osemmesečno vojeva^ nje z Italijani.za Italijane pa je spomin na to dobo trpek in grenek'. Naša dolžnost je, da ob tej priliki zopet obnovimo svojo dolžnost napram našemu krasnemu vojaštvu in modrini povteljnikpm ter jim zakli-čemo: hvala in slava!
Novi' dogodki ob Adriji gotovo ne bodo ostali na Italijane brez globokega utiša. V ljudstvu se bo polagoma naselila malodušnost in zlovoljnost nad vojsko. 2e padec Lovčena je razburil Italijane. Potem je prišel padec Cetinja in udaja Crnegore, Sedaj pa je razven krajev v notranjosti Crnegore zasedlo naše vojaštvo tudi Bar, Dulčinj in Škader. Mi smo že do Škadra neomejeni gospodarji ob morju. In sedaj Jiorajkajo naše čete proti Draču in Valoni. Italijanski' načrti in upi se potapljajo v globinjah sinje Adrije. Avstrijske zastave prodirfljo zmagovito proti jugu!
Doberdob — lirib italijanskih mrtvaških glav.
Z italijanskega bojišča nam piše dne 14 t. m. Alojzij Kocjan, doma iz Bizeljskega, sledeče:
.......... ...27. januarja 1916.
Sedaj je začel sovražnik zopet bolj srdito in po-, gosto napadati našo fronto; posebno pri Doberdobu i so vrši„o huldi boji. Parkrat je došel tako v bližino, j da je prišlo do ročnega meteža. Bil je zopet prema-] gan in pustil je na stotine mrtvih pred našimi posto-; jankami. Sovražnic je udri v naše postojanke, a v j njih ni mogel vstrajafi vsled ognja dobro izvežbane ; artilerije. Vse je pustil v postojanki, kar je prinesel j seboj', in jo urnih krač popihal nazaj. Prizadjali smo i mu silno velike izgube, a naše so pa, le malenkostne. ! Sedaj se pripravlja na zopetno ofenzivo. Se par tak-! šilih ofenziv, kakor je bila zadnja, pa bo Doberdob ] vsled nakopičenih italijanskih mrtvaških glav eden : največjih hribov, k)ar jih je v MIžini Gorice. Dober-; dob se sme po vsej pravici odslej imenovati' „(h rib i t a 1 i j a n s k i' h mrtvaških g 1 a v." Slovenski fantje smo dovolj korajžni in hočjemo polentarja še tudi sedaj pošteno naklestiti. Tudi s tem zahrbtne-žem bomo obračunali, kakor smo s Srbi in & Črnogorci.
V	bližini Nabrežine smo dne 12. t. m. popoldne ob štirih, sestrelili italijanski zrakoplov, ki je na to padel v morje. Druga dva sta se pa morala vrniti, sicer bi se jima isto zgodilo..
Boji v bovški kotlini.
V	prostoru pri Bovcu (avstrijska trdnjavica ob gornji Soči blizu italijansko-koroške meje) se vršijo od dlie 20. jan. boji med manjšimi italijanskimi in avstrijskimi oddelki. Najhujši boj se vrši za mejno goro Rombon (na korošjko-goriški-italijansfiu meji), ki je visoka 2210 metrov. Italijani več dni zaporedoma napadajo naše postojanke na tej gori, a so bili vselej odbiti,. Italijani bi radi čez Rombon prodirali proti Triglavskemu pogorju in proti Bohinju.
V Gorici . . .
Gospod, ki je bil pred par dnevi v Gorici, nam poroča: Z občutki, ki bolijo, se vozi človek proti Gorici. Tako lepo je bilo drugače tudi po zimi po lepi Vipavski dolini in nad Gorico je sijalo solnce, a v njej pa plalo živahno življenje. Sedaj je vse izpre-menjeno. Drugo lice je dobila dežela ob bojišču, mesto pa gleda v došleca z raztrganimi udi. Koliko prijateljev in znancev, ki sem jih srečal kot begunce, mi je naročilo, naj stopim ¡»gledat še k temu in onemu v stanovanje, ako bi šel ravno mimo! Seveda v-sakega skrbi, kaj je z opravo, kaj je s stanovanjem in redek je, ki je spravil vse s seboj. Ni tako i*aizbi-ta Gorica, da bi videl pred seboj same razvaline, še stojijo hiše, po ulicah in trgih se more vršiti promet neovirano, seveda kadar ne letijo granate in šrap-neli iz Brd in drugih Višin v mesto. Najhujše mi je bilo gledati poškodbe na slovenskih hišah, in podjetjih, srce pretrese pogled na Trgovski dom, kjer je pričalo toliko lepih raznovrstnih prireditev o kulturnem, gospodarskem in političnem udejstvovanju Slovencev v goriškem mestu! Trpimo pa vsi: Slovenci, Italijani in drugorodci, kdor je bil v Gorici ali lddor je ostal, trpi vsled vojne verolomnega soseda. Pred. močno zadetimi hišami obstane ogledova-ieu pogled — grozovit je moral biti tresk granate; luknje po trgih in il i c ah, zidov je opraskano, trotoar razbit, šipe razbite. Ljudi srečaš, „ako je italijansko vreme ugodno za to", ako pa ermi od tam, je mesto mrtvo, življenje se je skrilo pod zemljo. Toda kaj je vse to površr o pocestno pregledovanje? V hiše treba; stopiti, v vež i, na djvorišča, na stopnice, v stanovanja. Ni prijetno pri srcu človeku, ki bi rad spravil svoje reči iz nesrečnega mesfa na varno, pa hiti v svoje stanovanje — o jpj! Grušč in groblja! Zasut je dohod, s težavo si se preril do stanovanja, notri pa ne moreš: vse je zasuto, stene so padle skupaj in pokopale pod seboj tvojo opravo. In ko se človeku vriskajo v srce bridka čutila, začne grmeti tam z bojišča in ,v mesto pade težka granata . . . Občudovanja so vredni ljudje, ki še vsfrajajo v mestu; tržijo tukaj nekateri, da je veselje, drugi živijo svoje navadno življenje dalje, kakor v mirnem času, spijo v svojih sobahj hodijo o-koli, v kavarno, tako kakor pred vojno, prepričani, da se jim nič ne zgodi. Pozna pa se jim vojna — mnogo se jih je že postaralo, mnogo osivelo veliko prezgodaj . .
Kino na bojni črti ob Soči.
Na ,željo tržaške nbimiestni|kove soprogo F-ies-Skene so zgradili na treh vozeh kino, ki bo prirejal predstave na soški bojni črti službe prostim na&im vojakom.
Gospodarska beda v Italiji.
Socialistični poslanec Fabriola, sicer navdušen pristaš vojske proti Avstriji, razkriva v nekem nea-poljskem listu grozovito sliko italijanskih razmer. Žetev se je ponesrečila in položaj ljudstvi« je neznosen. V mestih je sicer več dela, ali mezda se ni zvišala, dočim so strahovito poskočile cene živil. Najhujše je v spodnji Italiji, Visoke cene žita in premoga posebno ozlovoljujejo prebivalstvo proti Angleški, katera ni izpolnila v tem oziru danili obljub.
Črnagora zasedena

Nikita v Lyonu.
Na Črnogorskem moramo strogo razločevati dogodke v vojaškem in političnem oziru.
V	vojaškem oziru so so dogodki tako-le razvijali: Dne 10. Jan. smo zavzeli Lotvčen. Za Črnogorce in Italijane neizmeren udarec. Dne 13. jan. so vkorakale naše čete v Cetinje. Na to .sta se isti dan oglasila dva črnogorska ministra in en artilerijski major s poverilnim pismom od kralja in vlade, da. zaprosita za mirovna pogajanja. To se je dovolilo nocl pogojem, da poprej odloži črnogorska armada svoje orožje. Ker pa ponekod črnogorske čete niso izvedelo za pogo", ali niso hotele nič izvedeti, in ker Črnogorcem nismo veliko zaupali, se je določilo, da naša armada zasede vso Crnogoro in zahteva, kamor pride, od Črnogorcev orožje. Kdor jih odrila ra-devolje, se sme vrniti na dom, komur se morajo s silo vzeti, se proglasi ujetnikom. Dosedaj so Črnogorci povsod, kamor so prišle naše čete, raidevolje izročili orožje, nikjer se niso uistavljaJi. Tako smo zasedli Virpaizar. Nikšič, Danilovgrad, Podgorico, in ob morju Bar. Dulčinj in Škader. Zavzetje Skadra bode napravilo v Italiji novo vznemirjenje. Mi lahko rečemo: c e 1 a C r n a g o r a j e s e d a j v ,o j a š k o zasedena in odrezana od morja, tuja pomoč torej nemogoča. Kolikor armade smo še našli na Crnigori, se ni ustavljala, žrtve nismo torej imeli nobene. Ako se ocl četverosporazuma razglaša, da hoče del črnogorske armade pod princem Mirkom in generaloma Vukotič in Martinovič nadaljevati boj do zadnjega, potem je ta vest ali zlagana, ali pa so se princ in generali in ž njim držeče vojaštvo umaknili v albanske gore. Ne bo več dolgo, da bomo izvedeli resnico.
V	političnem oziru so se stvari razvijale v drugi smeri. Kralj Nikita je v soglasju ,s svojo vlado dne 13. jan. zaprosil za mirovna pogajanja. Te prošnje do danes ni preklical, niti sam naznajnil, da hoče vojsko nadaljevati. Naenkrat se izve^ da je dne . 18. jan, Črnogorskla kraljida .Milena s hčerko Vero in Ksenijo odpotovala preko Rima v Lyon na Francosko. V Rimu je begunke prijazno sprejela h-čerka, oziroma sestra, italijanska kraljica Jelena. — Da je črnogorska kraljica bežala na Francosko, torej k našim sovražniklom, nam je že kazalo, da za mirovna pogajanja vsaj ni vsia kraljeva družina. — Dne 24, jan. pa se izve, da je tudi k r a 1 j N i k i t a o d p o t o v a 1 v Lyon, torej tudi pod varstvo naših Sovražnikov. Med tem še vedno nihče ni preklical prošnje za mirovna pogajanja. Zasedenje Crnegore se nadaljuje brez žrtev in oddaja orožja, se vrši brez ustavljanja.
En teden prositi za mir, drug teden pa bežati k sovražnikom, je dokaz, da je Nikito zapustila nekdanja premetenost in da je brez glave. Zelo čudno so vede tudi nova vlada pod Mijuškovičem. Z Nikito v soglasju je prosila za mlirovn'a pjogajänja ter sprejela tudi predpogoj, ki se mora izvršiti, predno se začnejo pogajanja. Med tem zbeži kralj k našim .sovražnikom. Vsaka vlada bi v takem slučaju dala svojemu vetern jiaškemu in brezglavemu kralju — ostavko. Mijuškovič tega ni storil. Vlada potemtakem soglaša s kraljem in ga krije, ko obr'ača svoj plašč po vetru. To je nepošteno zadržanje, kakoršnega, se ne sme nobena vlada posluževati. Vesti, da so se pogajanja z nami razbila, so zlagana, kajti pogajanja se še niso žaičela, ker še predpogoj ni izpolnjen.
Toda jasno je, četudi ni besednega preklica, da si je kralj Nikita premislil in da noče mirovnih pogajanj. Zakaj neki? Bržkone je uplivalo nanj razburjenje italijanske javnosti proti kraljici Jeleni. Krivili so jo, ali po pravici ali krivici, ne vemo, da je ona nagoviorila ' ¡ ta k pogajanjem. Tudi ministri so bili proti Jeleni in tako se je bilo bati za kraljevo rodbino najhujšega. V Italiji ni kaj, da takoj izbruhne revolucija» Da bi rešil svojo hčerko, je Nikita fjostal nezvest svoji prvi odločitvi. Nekateri pravijo, da je Četverosporazum tuidi z denarjem uplival na Nikito. Naj bo, kakor hoče, toliko je gotovo:
Nikita se je izneveril svojemu prvotnemu stališču, kljub temu zasedjenje Crnegfore brez ovire, napreduje. Naše čete stojijo ob mejali Albanije in vzbujajo pri Italijanih, ki imajo zasedeno Valono (v Albaniji), nov strah. Vojni ples z Italijani se lahko začne tudi na albanskih tleh — ako nam poprej ne zbežijo-
Kralj Nikita beži
Črnogorski kralj Nikita in princ Peter sta se podala na konjih iz Skadra v Medno, kjjer sta se v-krcala. V Brindisi sta priplula dne 23. jan., odkoder sta se pteljala v Rim. Njun prihod je bil naznanjen za 11. uro predpoldan. Malo poprej ¡se je pripeljal na kolodvor italijanski kralj. Ljudstvo pred kolodvorom ga je pozdravljalo: ,,'Zlivel kralj!" Ob 11. uri se je pripeljal dvorni vlak. 1 Nikita j« izstopil, opirajoč se na princa Petra, Tast in zet stil se srčno pozdravila, V vlaku je bila eskorta 45 črnogorskih vojakov. Oba kralja sfa šla v dvorno čakf.jlinico, kjer so se še predstavili neki dostojanstveniki, potem sta stopila na prostor pred kolodvorom, kjer ju.je množica pozdravila, Peljala sta se v vilo Savoja, kjer ju je pričakovala. kraljica Jelena s sjvojimi otroci. Oče in hči sta se prav ginljivo pozdravila, Nikita se je posvetoval s poslaniki četverosporazuma, in se ob 6. uri zvečer odpeljal. Na kolodvoru ga je množica pozdravljala. Nikita se je odpeljal s svojim sinom Petrom in dvema italijanskima kavalirjema v Lyon.
Avstrijska vlada o Nildtinem begu.
Poluradni list „Frenulenblatt" poroča:
S sovražne strani napovedano odpotovanje črnogorskega kralja Nikolaja in njegove vlade iz Cr-negore v Rim in v Lyon, ne izpremeni za nas prav ničesar na stvarnem položaju, ker dozdaj ni ne kralj in ne njegova vla,da umaknila prošnje za irfir in taka prošnja ostane. Ne ve se, če misli kralj po svojem begu še skleniti mir z Avstrijo. Nam je to lahko vse eno, ne pa kralju Nikolaju. Udaja, črnogorske vojske se pa ne< more na noben način več preprečiti.
Tudi črnogorska vlada v Lyonu.
Tudi črnogorska vlada je odpotovala v Lyon, ter bo* dne 1. febr. začela poslovati v poslopju okrajnega načeJnišfva.
Črnogorska kraljica v Lyonu.
V	Franciji se čudijo, zakaj si je črnogorska krajjeva rodbina in vlada izbrala ravno Lyon ž» se-
i dež in ne kakega solnčnega kraja južne Francije. Kraj je določila kraljica Milena in sicer nekako iz hvaležnosti do Lyona, kjer se je zdravila pred leti v težki bolezni in ozdravela. Potovanje Milene in prin-cezinj iz Medue preko morja v Brinctizi je bilo baje izredno težko, ker so jih zasledovali naši podmorski čolni in letalci. O dohodu črnogorske kraljice prinašajo lyonski listi dolga poročila. Kraljica Milena in princezinji Ksenija in Vera so došle popolnoma nepričakovano v dvornem vlaku italijanskega kralja. Lyonski župain ni bil obvešjčen in se je nahajal ra-vno v Parizu. Došle sta pozdravila mestni načelnik in general d'Amade. Niti hotela niso preskrbeli. In kraljica je morala s höertfapa Čakati v dvornem vlaku, dokler niso našli primernega hotela. Prtljage ni bilo veliko in je bila v največjem neredu.
Pristanišči Bar in Dulčinj zavzeti.
Avstrijske čete so dne 22, jan. zasedle črnogorski jadranski pristanišči Bar in Dulčinj. Z zavzetjem teh dveh postojank je Črnagora od morja popolnoma odreža.na. Nemogoče je sefdaj, da bi mogli naši sovražniki pošiljati Črnogorcem živila in strelivo.
'Mestece Bar šteje kakih 1500 prebivalcev in leži blizu južnega konca Dalmacije. Iz Bara vodi ozkotirna železnica v Virpazar v Crnigori. — Mesto Du'fcinj pa leži južnozahodno od Skadra. in šteje 5(700 prebivalcev.
Avstrijci zasedli Skader
V	nedeljo, dne 23. jan., so naše čete zasedle severnoalbansko mesto Skader, za katero se je v zadnji balkanski vojski vršila dolgotrajna borba med Črnogorci in Turki. Več tisoč Srbov, ki so taborili v Ska,dru, se je umaknilo proti jugu in se niso Avstrijcem nič zoperstavljali. Avstrijske čete so v nedeljo, dne 23. jan„, zasedle tudi še črnogorska mesta Nikšič, Danilovgrad in Podgorico.
Najvišji vrh Lovčena zavzeli Hrvati,
List „Hrvatska" poroča iz Cetinja, da so najvišji vrh Lovčena zavzeli Hrvati in sicer 26. karlovški bataljon in 37. črnovojniški dalmatinski bataljon, katere so podpirali tudi hrvaški bosansko-hercegovski lovci.
Slovenski topničarjl ob črnogorski meji.
Piše se nam:
Sprejmi, dragi mi „¡Slovenski Gospodar", mnogo iskrenih pozdravov z avstrijsko-črnogorske meje* Ti si mi res največji prijatelj sedaj, ko sem daleč proč od svojih dragih. Vsaki teden Te že prav željno pričakujem, pa ne samo jaz, ampak tudi moji tovariši. Vsak Te hoče prvi prebrati, ker nam prineseš zares mnogo zanimivih novic z raznih bojišič, pa tudi iz domovine. Tukaj že ni nobenega Črnogorca več; Kakor hitro smo jih začeli pozdravljati z našimi težkimi topovi, so jo takoj pobrisali čez hribe in doline. Spoznali so namreč takoj, da se z našimi granatami ni šaliti. Nekaj jih še pa ¡aramo" za izdajalskega polentarja. Me že prav mika, da bi šel gledat, če z-naio Lahi kaj dobro bežati, Ce nimajo več korajže, kakor Črnogorci, potem mislim, da bodo kmalu iskali j ot proti Rimu. Bog nam daj premagati brž vse sovražnike naše liube Avstrije, potem se pa povrniti v mili slovenski kraj, kjer je še vse najboljše. Čeravno se mi tukaj še ne godi ravno preslabo, vendar mislim, da prava sreča je le doma. — Mnogobrojne pozdrave! - Mihael Volasko, trdnjmvski topničar.
Albanila,
Mi smo zavzeli Skader, najvažnejše mesto Albanije. Mi in Bolgari smo zasedli mesto Berat proti Valoni. Valona je zasedena od Italijanov. Južna Albanija je poslala poslance v grško zbornico, se torej priznava za grško. Esad-paša, itadijanski plačanec, ima toliko pristašev, kolikor jih more z denarjem kupiti. Prebivalstvo je tako razdeljeno: Mohamedanci in katoliki držijo z naiml in Bolgari. Pravoslavni in podkupljenci z Esad-pašo, z Italijo, Srbijo in Crnogoro. Južna Albanija pa se nagiba h Grški.
Pr ti Draču.
Iz Soluna se dne 23. jan. uradno poroča,, da so avstrijske in bolgarske čete zavzele albansko mesto Berat (severoizhodno od Valone). Bolgarske čete korakajo proti Valoni, avstrijske pa proti Draču, koder znani albanski pustolovec Esiad-paša. ki je stopil na stran Italijanov, pripravlja odpor proti naši armadi.
Italijani v Valoni.
Italijanska vlada se neprestano posvetuje, ali bi umaknila svoje čete iz Valone, ali pa bi jih še pomnožila in se spustila z nami in Bolgari v boj. Dosedaj še ni prišla do končnega sklepa.
Naša Adrija.
Ko smo zavzeli Lovčen, smo postali- neomejeni gospodarji južne Adrije. Naše stališče se je še bolj utrdilo, ko smo zavzeli tudi celo črnogorsklo obal ter zasedli obmorska mesta Bar, Dulčinj in Skader. Sedaj še sedijo Italijani samo ob vhodu iz Sredozemskega morja v Adrijo, v Valoni, v Otrantski morski o-žini. Ako pa Bog da, da zavzamemo prej ali slej tudi Vjalono, potem je cela Adrija naša, če Še je kaj i-talijanskih ladij v Jiadranskem morju, pridejo kakor miške v našo past, izhodna obal Italije je izpostavljena našim izpadom in naše čete se lahko v Italiji izkrcajo, kjjer hočejo. Ob Adriji se vršijo torej veliki dogodki in ni brez povoda, da Italija s trepetom gleda na dogodke v Adriji in da vznemirjenj^ po celi državi narašča,
Italijani ustavili plovbo v Aclriji.
Iz Milana se poroča švicarskim listom, da je italijanska vlaida ustavila ves promet italijanskih trgovskih ladij v Adriji, V pristanišči Bari in Brindi-zi ne pripluje več noben parnik iz Crnjegore in iz Albanije.
Pred Solunom.
Časnikarji imajo seidaj toliko opravila z "dogodki na Crnigori, da niti besedice ne črhnejo o razmerah pri Solunu. V istihi se tudi rta tem torišču ni nič posebnega dogodilo. Vse pri starem. Francoski in angleški listi zelo odločno vabijo Italijane, naj se umaknejo iz Valone in pridejo v Solun, da lahko začne četverosporazum z ofenzivo.
Otvoritev grške zbornice.
Iz Aten se dne 24. jan, poroča: Danes, dne 24. jan., je bila otvorjena grška zbornica. Otvoritev se je izvršila z običajno slovesnostjo.
Ministrski predsednik Skuludis je prečital kra-ljevo odredbo, s katero se določa otvoritev zbornice. Klici „Živel naš kralj!" so zadoneli po zbornici. Temu je sledila prisega poslancev, nakar je bilo zasedanje prekinjeno. Dan prihodnje seje še ni natanko določen.
Otvoritve grSke zbornice so se udeležili tudi poslanci iz gornjega Epira,, torej iz Albanije, ki so istotako prisegli.
Rusko bojišče.
Komaj je bila novoletna bitkla z velikimi izgubami za Ruse končana, že so z!a<6eli na pravoslavni praznik sv. Treli Kraljev Rusi z novo olenzivo ob besarabski- meji v smeri proti Ceniovicam., Začela se je kanonada, ki je trajala 30 ur neprenehoma. Potem je prišla infanfcerija. Zaman! Vse postojanke so ostale v naših rokah, kakor so bile pred bojem. V nedeljo, dne 23, t. m., je napadel Rus po močni topovski pripravi tudi naše postojanke na volinijski črti med Dubnim in Kremieniecem ter nam hotel predreti fronto. Bil je odbit z velikimi izgubami.
Vsi dosedanji poskusi Rusov, da bi prodrli naše črte, so se torej izjalovili. Predori se morajo izvršiti nenadno, nepričakovano. Ce se ne napravi že v prvih dneh bitke po mogočni artilerijski pripravi široka'vrzel v sovražnih vrstah hi če se ne pribori možnost, to vrzel razširiti in potem sovražne postojanke na široki fronti razbiti, potem so vsa nadalnja podvzetja brezuspešna. V doldajZ te trditve navajamo karpatsko bitko in pa bitko pri Gorlicali. V karpaf-ski bitki Rusi niso mogli prodreti kljub najsilnejšim in dolgotrajnim bojem in kljub temu, da so žrtvovali nad pol milijona mož, dočim so naše čete v bitki pri Gorlicah prodrle takoj v začetnih bojih» V najboljšem slučaju nadaljnji napadi končno lahko vtisnejo fronto, ne morejo je pa popolnoma predreti.
Že danes lahko rečemo, da so se nade Rusov, da bi prodrli naše čete med Cernovicami in Burka-novom izjalovile. Rusi se morajo tedaj, Če bodo nadaljevali napade, zadovoljiti s tem, da vežejo na se avstrijske sile. Upliva v strategičnem oziru pa ti napadi nimajo več. Velike ruske izgube — blizu 100000 mož — pomenjajo na drugi strani odločilno oslabhb-nje, kajti tudi carska armada ne more več prenesti izgube skoraj 100.000 mož na komaj 130 kilometrov dolgi fronti, posebno pa ne velikih Častniških izgub.
Predočimo si v tej zveri posledice ogromnih ru' skih izgub v karpatski bitki: Takrat je pustil .sovražnik na bojišču pol milijona vojakov. Takrat pa je bil še na višku-svoje sile in je lahko črpal iz svojih bogatih rezerv, vendar pa, ko smo prodrli pri Gorlicah in Tarnovu, ni mogel več pravočasno izpopolniti velikih vrzeli, katere mu je zadala karpatska bitka. Ka** je spomladi leta 1915 pomenjala izguba pol milijona vojakov, lahko rečemo, da dane,9 pomeni izguba 100 000 mož.
Ujeti Avstrijci odpeljani ns Francosko.
Srbska vlada je dala 1500 avstrijskih vojnih u-jetnikov prepeljati iz Albanije na Francosko. Te dni so francoske prevozne ladje izkrcale v Marzajlu na južnem Francoskem čez 1500 ujetih Avstrijcev. Srbska vlada baje noče popolnoma izrabiti gostoljubnosti Italijanov, kateri morajo itak preživljati mnogo tisoč srbskih družin in večje število ujetnikov.
Vojaška dolžnost na
Angleškem,
Iz Londona se dne 24. jan. uradno poroča, da je bila predloga o splošni vojaški dolžnosti v angleški spodnji zbornici končnoveljaivno sprejeta s 338 proti 30 glasovom.
Slovenske žrtve za domovine,
— Alojz, Franc in Jakob Bratuša. Prijateljica našega lista nam poroča iz Svetinj pri Ormožu: Tudi od nas je svetovna vojska zahtevala že več žr-
tov. med drugim tudi kar tri sinove 'Matije Bratuša iz Cerovca. Sin Frainc, ki je služil pri 87. pešpolku, je že dne G. nov. 1914 padel na srbskem bojišču; A-lojz pri 20. lovskem bataljonu je padel že mesca avgusta 1914 v Galiciji; Jakob, ki je odšel v službovanje mesca oktobra 1914, je pa padel dne 18. avgusta 1915 na italijanskem bojišču: služil je pri poljskiii topničarjili. Franc zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Vsi trije so bili pridni sinovi, krepka pomoč starišem, ter splošno znani kot vzor delavnosti. Bridko je zadela njih izguba domače, ter sploh vse, ki so jih poznali. Žalujoče domače pa naj ob nena-domestni izgubi tolaži edinole zavestt, da so vsi trije prelili mučeni^ito kri za obstoj naše lepe domovine, ter upanje srečnega svidenja liajd zvjezllami. Trem junakom pa bodi lahka tuja žemljica!
—	Anton in Karol Drajzibner. Marko Harb, doma od Sv. Petra niže Maribora, nam poroča dne 20. jan. z južnega bojišča : Iz naše župnije nam je pobrala nemila smrt dva mladeniča, bmta Karola in Antona Drajzibner. Služila sta oba pri pešpolku štev. 47. Težko sta zapustila dom in se poslovila od svojih ljubih domačih pri odhoidu na bojno polje. A bila sta še tudi v najlepši mladosti, Anton v 23. in Karol v 21. letu. Lepo je bilo njuno življenje, zato je pa bila gotovo tudi srečna smrt obeh slovenskih junakov. Borila sta se že dolge mesce v Galiciji in sedaj sta na italijanskem bojišču žrtvovala svoje mlado življenje za domovino in cesarja. Karol počiva pri Tržiču na obrežju Jadranskega morja, Anton pa pri Sv. Martinu blizu Gorice. Naj jima bo kraška žemljica lahka!
—	Ciril Grnšek. Došla je žalostna novica, da je bil na ruskem bojišču obče priljubljen Ciril Grn-šek zadei od sovražne granate. Bil je vpoklican dne 10, ajvgusta 1914 in sicer kot črnovojnik, SrČftio si je šo želel videti svoj dragi dom, predno je šel na bojišče, pa božja volja ni bila tako. Udan je bil v voljo Najvišjega. Prestal je liude boje na severnem bojišču. Vojskoval se je junaško. Vzet je bil iz bojne vrste in presajen v drugo, nebeško domačijo, kjer ne pokajo puške in ne grmijo topovi. Bil je edini sin-in mladenič, vreden spoštovanja, dobrih in poštenih sta-rišev, ki so ga že zgodaj v mladosti navajali na lepo, krščansko življenje. Sladko spavaj, dragi Ciril! Padli je bil doma iz Pečice pri Podsredi.
—	Franc Karničnik. Naš somišljenik nam poroča iz R a z b o r a pri Slovenjgradcu: Izvedeli smo žalostno novico, ki je presunitai zopet rahločutno in ljubeznipolno materno tsrce. Padel je na južnem bojišču Franc Karničnik, blag in povsod spoštovali mladenič. Pred letom je daroval tudi brat Anton življenje za domovino in tako je ostala stara mamica sama, žalujoča. Vse nade, vsi upi, so ji splavali po vodi. Uničene so vse obljube, ki sta jih dajala blaga sinova svoji materi pred odhodom in počiti bi moralo materno srce, predstavljajoč si: Ne vidimo se nikdar več! A navdaja naj jo tola,žilno upainje: Se vidimo se enkrat tam nad zvezdami! Tam, draga mamica, boš našla zopet svoja sinova, tam te bodeta sprejela junaka in stotero odškodovana boš za sedanje gorje. Živjenje damo že in kri, a ped ne rodne zemlje* Bolj srči nas junaška kri, in bolj pogum vam jemlje.
—	Tomaž Lorbek. Iz Bačkove, župnija S v. Benedikt v Slov. gor. se poroča: Ob soški bojni fronti je padel dne 21. nov. 1910, od laške granate zadet, 21 let star mladenič Tomaž Lorbek. Bil je prvi pol leta na srbski meji, a mesca julija je bil premeščen na italijansko bojišče k strojnim puškam. A njegovi trije bratje se nahajajo že od začetka vojske na bojiščih.Pokoini mladenič je za svojo hrabrost še ob smrti bil odlikovan s srebrno svetinjo druge vrste, katere pa žalibog ne more nositi. Ko je vzel slovo od domačih, si je želel rožni venec in svetinjico Marije Brezmadežne, katero pa je lahko nesel seboj v večnost, da mu je pred .božjim Sodnikom krasila njegove prsi. Bodi mu soška žemljica lahka!
—	Jurij Novak. Od Sv. Križa tik Slatine se poroča: Dolgotrajna vojska zahteva mnogo žrtev. Nedavno smo dobili poročilo, da blagega, nad vse delavnega mladeniča Jurija Novak ni več med živimi. Padel je ju-naške isimrti za domovino že dne 3. nov. 1915 na južnem bojišču pri Gorici. V vojake je bil poklican dne 26. oktobra 1914 in sicer k domobranskemu pešpolku Štev. 26; potem je pa bil premeščen k dalmatinskemu pešpolku štev. 37. Tam se je skozi in skozi junaško bojeval. Bil je v najlepši mladosti, šele 22 let star. Vsi ismo rajnega ljubili in spoštovali zaradi njegovega milega in miroljubnega značaja, za to mu pa tudi ohranimo trajen spomin. Pokojnik je bil član raznih društev in tudi ud mladeniške 'Marijine družbe. Lepo je bilo njegovo življenje, zato je bila gotovo tudi srečna njegova smrt. Dragi domači, naj Vas tolaži zavest, 'da se enkrat snidete ž njim tam nad zvezdami, kjer ni več vojske in trpljenja. Svetila mu nebeška luč!
—	Franc S rami. Iz Gorice pri RaČah nam pišejo: Franc Sraml, ki je služil pri 22. diviziji, «e je nahajal devet mescev na bojnem polju v Galiciji, in se je pogumno vojskoval. Vsled hude zime je oze-bel v desno nogo. Zapustil je bojno polje dne 29. a-prila 1915 in se je pripeljal v bolnišnico. V bolnišnici je bil devet mescev ^ V nežni mladosti, v 24. letu, ie moral zapustiti ta sjvet in se preseliti v večnost. Bil je spreviden s sv. zakramenti. Umrl je dne 20. jan., popoldne ob 4, uri, v Mariboru. Trajen mu spomin!
— Ferdinand Verblač. Z italijanskega bojišča nam piše dne 17. jan. vojak 47. pešipolka M. Gumse: Tukaj nam je pobrala nemila smrt dne 16. jan. našega preljubega mladenič^) in prijatelja narednika Ferd, Verblač, doma iz J are to ine, ki se je junaško boril za cesarja in domovino že prej v Galicii pet mescev, petem pa je prišel mesca avgusta sem na južno bojišče in je padel častne smrti, zadet od krogle italijanskega izdajalca. Zelo Te pogrešamo, dragi nam Ferdinand, najbolj pa TVoji stariši, ki so gotovo stavili edine upe v Tebe. Vse Te je rado imelo in spoštovalo, zato Ti ]\a, tudi ohranimo trajen s-pomin. Dragi Ferdinand! Počivaj mirno in sladko v slovenski žemljici! — Pozdrave pošiljajo: Dominik Kotnik, četovodja, iz Guštanja na Koroškem; san. vojak Franc Soko, doma od Sv. Botfenka v SI. gor.; Jurij Stambulič, četovodja iz Primorskega; Iv. Ber-glez, doma iz Poljčan; 'Martin Guirjse, doma iz Laporja; Anton Rozman, od Sv. Ožbalta ob Dravi; F. Peklar, od Sv. Jakoba v Slov. gor.; Karol Pliberšek iz Hoč; Lenard Lesjak iz Ribnice; Franc Zolly, doma iz Sirke; desetnik Ivan Pratter; Ernest Kleinha-pel, iz Kamnice.
Bazne novice
Duhovniške vesti. Župnijo Ljutomer je dobil vč. g. Jožef Ozmec, deželni poslanec in župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, župnijo Sv. Flo rijana pod Bočem pa tamošnji provizor č. g. Ant. Bukovšek.
Knezonadškof olorauški. Kapitel v Olomucu je izvolil za olomuškega knezonadškofa, dosedanjega praškega knezonadškofa, kardinala barona Skrben-skega. Praškim nadškofom bo baje imenovan brn-ski škof grof Huyn.
Odlikovana slovenska vojaška duhovnika. Cesar jevo pohvalno priznanje za zvesto in požrtvovalno delo kot vodja vojaškega dušeskrbja je sprejel preč. g. Anton Jaklič, vojaški župnik v Gradcu. Tudi č. g. vojnemu kuratu v Ptuju, Francu Nastran, se je izreklo cesarsko pohvalno priznanje.
*	Katoliški duhovniki v vojni. Padel je dose-daj zadet od sovražne k\rogle, samo en avstrijski vojni kurat, Slovenec Valentin Rozman, in sicer dne 30. avgusta 1914 v bitki pri mestu GolOgoru v Galiciji. 11 vojnih kuratov je umrlo vsled bolezni, ki so si jih nakopali na bojišču, 10 je bilo ranjenih, 41 pa jih je prišlo v vojno ujetnišitvo. Odlikovanih je Izredno veliko katoliških duhovnikov, ki so bili vpoklicani v vojaško službovanje. Vojaški škof Bjelik je dobil duhovniški zaslužni križec I. razreda na belo-rude-čem traku; vieč kot 460 vojaških kurajtov je dobilo duhovniški zaslužni križec II. razreda rfa belo-rude-čem traku. Skoro enako število katoliških duhovnikov je bilo odlikovanih za zasluge pri Rudečem križu. Veliko je tudi število takih, ki so dobili odlikovanje „Signum Llaudis" ali vitežki križec Franc Jože-fovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca. Poleg tega sta bila dva duhovnika odlikovana z duhovniškim zaslužnim križcem I. razreda.
*	Odlikovani slovenski častnik. Polkovnik in poveljnik okrajnega dopolnilnega okraja v Mariboru Alojzij Lebar je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca.
*	Odlikovani polkovnik 87. pešpolka. Polkovnik 87. pešpolka, Franc Hossner, je odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda z vojnim okraskom.
*	Odlikovani junaki 87. pešpolka. Četovodja J. Prah je bil odlikovafn s srebrno hrabrostno kolajno I. in II. razreda; istotako četovodja Alojzij Scho-ber. Njegov brat Anton je pa bil odlikovan z veliko srebrno in bronasto kolajno.
*	Odlikovanje. Josip Lipšia, malonedeljski rojak, trgovec s srebrnino, zlatnino in sličnimi proizvodi v letovišču Slatina pri Rogatcu, je kot navdušen domoljub kar v začetku izbruha svetovne vojne prostovoljno vstopil v službo RudeČega kri#a pri usmiljenih bratih v Gradcu. Tukaj je požrtvovalno deloval in še vedno deluje, kar svedoči njegovo odlikovanje z bronasto častno kolajno z okraskom.
*	Osebna vest. Za poročnika je bil imenovani u-čitelj iz Slovenskih goric Anton Stefanciosa, ki se nahaja pri slovenskoštajerskem domobranskem pešpolku na italijanskem bojišču.
*	Z zlato hrabrostno svetinjo je bil odlikovan Franc Barbej,, četovodja 87. pešpolka, 12. «Cotnije. A dobil je tudi 200 K nagrade.
*	Prestolonaslednik čestita slovenskemu junaku. Prijatelj nam poroča z italijanskega bojišča: Prestolonaslednik Kari Franc Jožef je pred kratkim obiskal nas vojake na fronti» Z1 našfim nadlovcem Strmškom se je precej dolgo pogovarjal, podal mu ob koncu roko ter mu iskreno Čestital k njegovim junaškim činom.
*	18 mescev na fronti. Sledeči slovenski pionirji, ki že 18 mescev stojijo na fronti, pozdravljajo vse bralce ..Slovenskega Gospodarja": četovodja A. Gomboc od Radgone, poddesetnik Janez Majžir od Sv. Trojice v Slov. gor., poddesetnik Jakob Zorko od Sv. Andraža v, Slov. gor., Martin GomilŠak od Sv.

27. januarja 1916.
SLOVENSKI GOSPODAR'.
Wfprnn
Stran 5u
Urbana pri Ptuju, M. Kašman od Sv. Petra pri Mariboru, poddesetnik Franc Miklošič od Ormoža, poddesetnik Janez Stanet iz Ptuja, J. Kavčič od Sv.Ur-bana i ri Ptuju, V. Fabijan od Sv. Pavla pri Celju, in Jurij Družovee od Sv. Urbana pri Ptuju.
11 V Gradcu umrla slovenska vojaka. V Gradcu sla umrla: dne 24. jan. topničar Franc Burdjan, in dne 25. ian. infanterist Jožef Elsbaher, oba doma iz Slovenskega Stajerja.
Vojaško-dajatvena dolžnost sega do 55. leta. Dne 21. januarja t. 1. se je uradno razglasilo postavna določila, s katerimi se vojaška dajatvena dolžnost, ki je segala dosedaj samo do 50. leta, podaljša za obe državni polovici do 55. leta. Razlog za to podaljšanje je v tem, ker se je vsled tra jajoče vojske vedno več za osebne vojne dajatve zavezanih oseb pritegnilo pod orožje ter je treba skrbeti za njihov nadomestek. Kar se do staje uporabe teh oseb, starih več kot 50 let, se bodo uporabile le v avstrijskih pokrajinah za bojnim ozemljem armade, in sicer neprenehoma k večjemu 6 tednov. Potem se jim mora dati vsaj eden do dva mesca trajajoči dopust, predno se jih zopet vpokliče v službo. Vpoklic je po zakonitih določbah pridržan deželnobrainbnemu ministrstvu, katero bo skrbelo za enakomerno razdelitev. Uporabile pa se bodo te osebe samo v tistih krajih avstrijskegi državnega ozemlja, ki ležijo izven ožjega ali širjega vojnega ozemlja. Ta odredba, ki je izdana za Avstrijo, kakor tudi isto določujoči ogrski zakon, velja za dobo sedanje vojske.
50- do 551etni ne bodo klicani k prebiranju.
O razširjenju dolžnosti vojnih dajatev do 55. leta izvaja „Zeit" s poučene strani: Prebirali in prezenti-rali seveda dolžnosti vojnih dajatev podvrženih oseb ne bodo, pozvani bodo kratkim potom v službo. Za-čef kom vojske so bili splošno upeljani znaki za osebe, ki so pritegnjene v vojno-dajafvene svrhe, a sedaj so jih polagoma opustili.
*	Upoklic letnikov 1868 in 1869. Crnovojniški zavezanci, rojeni v letih 1868 in 1869, ki so bili svoj čaig pri prebiranju spoznani za sposobne za vojaš|ko službo, so vpoklicani v vojake na dne 21, febr, 1916„ Vojaška uprava namerava uporabiti tudi ta dva letnika zasedaj za vojaško službo v zaledju ter v etapnih prostorih, da tamkaj nadomesti s četami teh letnikov mlajše moštvo, katero bo odposlano na fronto. Crnovojniški zavezanci, rojeni v letih 1865 do vštev-Šega leta 1869, ne bodo poslani na fronto.
*	Prebiranja županov preložena. Za dne 24. t. m. napovedano prebiranje županov in občinskih svetovalcev je bilo na brzojavno povelje vojaškega poveljstva zadnji hip odpovedano. Določilo se je, da se bodo prebiranja vršila dne 1., 2. in 3. februarja in sicer na Štajerskem samo v Celju, Mariboru, Gradcu in Ljubnu na Gornjem Štajerskem. — Ljubljanski „Slovenec" poroča, da so se n|a Kranjskem prebiranja županov vršila dne 24. in 25. jan.. kakor je to bilo določeno. Onim, ki so bili spoznani za sposobne, se je pri preibiralnih komisijah reklo, da bodo dne 21. februarja 1916 z letniki 1868 in 1869 vred v-poklicani.
*	Večkratne prošnje za oproščen je. Ponavljajo se slučaji, da se dvakrat, trikrat in tudi večktrat razsodi o vloženih predlogah za oprošSenje od črnovojne službe za eno in. isto osebo. Tega krivi so po večini za to proseča rnesik, katera za eno in isto osebo za oprostitev od vojaške, oziroma črnovojne službe, ob enem ali pa v kratkih presledkih od časa do časa pri vojnem ministrstvu ali pri ministrstvu za domo-brambo neposredno ali tudi potom glavarstva, trgovskih zbornic itd., zaprosijo. Večinoma se vlagajo take prošnje prepozno in se nadlegujejo potem ministrstva s pogoni in brzojavkami. Ker ne postopajo tako le podjetja in tvrdke, ampak tudi zasebniki, se vsem županstvom naroča, da. prizadetim strankam v danem slučaju naročijo, da tako postopanje sploh opustijo.
*	Preskrbninska podpora za rejence. Deželno-brambo-. sko ministrstvo je dne 24. dec. 1915 odredilo, da so preskrbninske podpore za vpoklicane deležni tuldi rejenci in stariši, ki imajo svojega rejencai kot črno^ojnika v armadi. Nadalje imajo praviico do le podpore tudi pastorki, kojih očim je vpoklican pod orožje, in očimi ali mačehe vpoklicanih,
*	Vojaški testamenti. Ker se često ne more poskrbeti za varno hrambo (vojašjkih testamentov, je vojno ministrstvo odredilo, da se lahko vsakdo pos-luži osrednjega katastra za testamente (Dunaj, VI., :MariahiJferstrasse) na dvojen način: 1. Vsakdo, pa naj bo vojak ali civilist, lahko 'z navadnim pismom naznani, kje se nahaja posleldnja volja vojaka, nakar to zaznamujejo v osrednjem katastru. To naznanilo lahko napravi testator ali tisti, ki hrani testament. Naznanilo vojaških oseb je pristojbin prt)s-to, druge osebe morajo plačati 1 K. — 2. Vse vojaši-ke osebe (tudi črnovojniki) in vojaški zavodi morejo
med vojno sestavljene ali sprejete testamente poslati temu katastru v brezplačno hrambo. V življenju so vse zaznambe strogo tajne in zato se naznanila potrjuje le na izrecno željo V slučaju Smrti pa se zapuščinskim sodiščem in dednim osebam dajejo primerna pojasnila.
*	Kdo kaj ve? i Iščem gospodarja Josipa Ferna-zarič, po poklicu kovač, sina. Vinkota, 19 let starega (vojak), in 241etno poročeno hčerko Kolenuti Ivanka, koji so se kot begunci ločili v Gorici zadetkom mesca junija 1915, a od istega časa jih nisem več videla. Nahajam se sedaj: Frančiška Fernazarič, goriška begunkai, v baraki štev. 59, pri Rebensteinu, Sp. Avstrijsko, Steinklamm. — Franc Topovšek, od 26. domobranskega pešpolka, 3. stotnifa, 1. vod, vojna pošta štev. 323. Zadnje poročilo smo dobili od njega dne 19. julija 1915, in od tistega časa ni nobenega glasu več o njem. Obvestila se naj pošljejo materi Heleni Topovšek, pošta Gomilsko pri Celin. —
Število živine. — Gospodarski položai na kmetih. Vojni položaj je povzročil, da je velik del o-bra Enega kapitala malih in velikih gospodarstev s prisilnimi prodajami spremenjen v denar. Tako se je n. pr. na ¡Štajerskem število konj s prisilno prodajo zmanjišalo za 17.000 glav, kar znaša denarno vrednost v najmanjšem znesku 17 mil. K. Nadalje so se razlastili vozovi, žito in stročnice so se prisilnim potom pokupile, seno in slama se je zaplenila za vojne svrlie. Nadalje je vojska povzročila, da se je zaradi pomanjkanja močnih krmil zmanjšalo število svinj.. In če se število goveje živine v mnogih Wronovinali glede števila glav ni zmanjšalo, to glede žive teže ne pride v poštev* Na Štajerskem se n. pr. smatra lahko, da je radi prepovedi klanja telet število glav živine višje, a imamo pa manjšo živo težo živine. Nadalje se naj pomisli: radi vpoklica rokodelcev, radi omejitve in opustitve delavnic, radi pomanjkanja vodstva v posameznih gospodarstvih se mnogo orodja, ki se je pogubilo, ne bo znova nadomestilo in mnogo orodja, ki bi se moralo popraviti, se ni in se ne bo popravilo. Tako smemo v bodoče računati s pomanjkanjem inventarne vrednosti in navideznim prihran-jenjem denarja.
*	Nakup merjascev in ovnov. Osrednji odbor štajerske Kmetijske družbe naznanja, da se mora letos za subvencionirane merjašlčke, ki jib oddaja o-srednji odbor k prvotno določenim 30 K, nemudoma vposlšati še drugih 30 K za merjalščlka. Komur pa je cena 60 K za enega merjaščka previsoka, naj to naznani osrednjemu odboru, da se mu denar vrne. — Za plemenske ovne pa se mora vplačati 35 K za komad. Kdor je torej poslal 20 K, kiakor je bila prvotno določena prevzemna cena, mora dodjati še 15 K, ali pa zahtevati poslanih 20 K nazaj.
Nakup plemenskih kobil v Ameriki. C. kr. kmetijsko ministrstvo namerava nakupiti — če se izkaže to kot umestno — v Severni in Južni Ameriki večjo množino plemenskih kobil in jih porazdeliti po naših deželah. Po večini bodo to triinpolletne kobile raznih plemen od 145 pa preko 170 cm visoke. Se preden pridejo kobile na ladje, preišče jih zastopnik našega kmetijskega ministrstva, če so za pleme, ali ne. Konjerejcem in kmetovalcem se prodajo kobile dražbenim potom. Vzklicna cena bo enaka svoti kupnine, prevoznine, zavarovalnine in drugih stroškov; zna,Šala bo, kakoršnega plemena bo pač kobila, 1000 do 2000 K. Kar ministrstvo izkupi za kobile več nego znašajo gori našteti stroški, to s» izroči deželi — deželnemu odboru ali kmetijski družbi — da razdeli sorazmerno med one, ki so kobile pokupili, ali pa da se porabi za pospeševanje konjereje. Za začetek namerava kmetijsko ministrstvo vpeljati 10.000 do 15000 takih kobil, ako bo dobiti kjupcev. Ce .bi bila pa potreba po takem mater,ijalu velika, kar bi' se dalo lahko dognati po obilni prodaji, tedaj bi jih bilo mogoče dobiti tudi 50.000 ali več.
*	Najvišje cene za svinjsko mast in za Špeli. Štajersko namestništvo je določilo za dobo od 21. jan. do 20. februarja 1916 sledeče najvišje cene za svinjsko mast in za špeh pri prodaji na debelo in drobno. Pri prodaji na debelo za meterski stot svinjske masti in špeha so določene sledeče cene. Za namizni š-peh (takozvani dunajski špeh) 100 kilogramov 617 K, za hrbtni špeh 669 K, za polvojeni sirov špeh (takozvani ogrski špeh) 657 K, za povojeni namizni -špeh 666 K, za povojeni hrbtni špeh 723 K, za nepovojeni krušni špeh ali špeh v kosih 638 K, za povojeni ali papricirani išpeh v kosih (paprikia-Špeh) 689 K, za špeh za zajutrek, tirolski, h a mb urški, sedmograški špeh itd. 758 K. Pri projflaji na drobno: za spuščeno mast kilogram K 7.4(7, za nespušičeno sirovo mast K 7.12, za sirov Špeh K 6.72, za takozvani dunajski š-peh K 6.82, za nahrbtni špeh K 7.38. za povojeni sirov špeh (takozvani ogrski Špeh) K 7.24, za povojeni namizni špeh K 7.34, za povojeni nahrbtni špeh K 7,96, za nepovojeni Špeh v kosih K 7.04, za povojeni ali papricirani špeh v kosih (paprikaršpeh) K 7.64, za zvarjeni špeh K 7.60. za desertni, tirolski, ham-burški, sedmograški špeh K 8.40. Za posoljeni špeh
veljajo iste cene, kakor za neposoljeni. Izrecno se po-vdarja, da veljajo te cene samo za svinjsko mast in za špeh, ki se uvaža iz drugih dežel na Štajersko, za domačo, to je za svinjsko mast in za speh, pridelan v deželi sami, veljajo primerno nižje cene, ki jih določajo tržne, oziroma politične oblasti. Te cene morajo biti nabite v prostorih in prodajalnah, kjer se prodaja svinjska mast in špeh, na viden način. Pripomni se, da. so te določene najvišje cene za mast in za špeh, ki veljajo za dobo ocl 21. jan. do 20. febr., nižje, kakor so bile one, ki so bile veljavne za dobo od 2,0. dec. 1915 do 21. jan. 1916. Cene, ki bodo določene za dobo od 21 febr. do 20. sušica, bodo še nižje. Prestopki zoper to naredbo se kaznujejo po kazenskih določilih zaradi navijanja cen.
*	Oddaja lanenega semena. Osrednji odbor štajerske Kmetijske družbe razglaša : Z ozirom na iz-vanredno važnost, ki jo ima lan ravno v sedanjem času v očigled pomanjkanju prediva, namerava osrednji odbor tudi letos oddati večje množine izvirnega perniaivskega lanenega semena po znižani ceni 56 v za 1 kg onim kmečkim posestnikom, kateri se bavijo s pridelovanjem lanenega semena, oziroma lanu. Ti kmetovalci morajo o priliki naro^itve vposlati potrdilo žehenega komisarja o površju sveta, ki se naj obseja z lanenim semenom. Naročila sprejema samo le proti istočasnemu vplačilu zneska družbina pisarna (Gradec, Landhausgasse 12). Ako se seme odpošlje po pošti' ali po železnici, mora prejemnik naročenega isemena plačati tudi poštnino, oziroma tovor-nino. Prosimo za natančni naslov z navedbo pošte, oziroma železniške postaje. Ako potrebuje posamezni posestnik manj nego 5 kg semena, priporočamo v tem primeru, da lanenega semenja naročite tudi obenem za svojega soseda.
*	Živinski in svinjski sejmi v Mariboru začasno ustavljeni. Ker se je pojavilo v mariborskem mestnem okolišu, kakor tudi v več okoliških občinah nekaj slučajev živinske bolezni na gobcu in parkljih, je oblast začasno ustavila živinske in tedenske svinjske sejme v Mariboru.
Nakupovanje živine v slovenjgraškem političnem okraju prepovedauo. Štajersko namestništvo je prepovedalo nakupovati živino od hiše do hiše v slovenjgraškem političnem okraju.
Cene za petrolej v občinah celjskega okrajnega glavarstva. Celjsko okrajno glavarstvo je določilo za občine, ki spadajo v področje celjskega okrajnega glavarstva sledeče cene za liter petroleja: 51 vinarjev za občine: Celjska okolica, Sv. Jurij trg in okolica, Teharje, Šmarje trg, Laško in Ponikva.
52	vinarjev za občine Goto vije, Sv. Lovrenc, Sv. Peter, Žalec, Braslovče, Polzela, Sv. Vid, Loka, Marija Gradec in Trbovlje. 53 vinarjev za občine Škofjavas, Griže, Sv. Pavel, Petrovče, Dramlje, Graj skavas, Zibika, Vojnik, Kalobje, Sv. Martin, Gomilsko, Sv. Ema, Lemberg, Sv. Peter na Med. selu, Slivnica, Tinsko, Dol in Sv. Krištof. 54 vinarjev za občine Velika Pirešica, Novacerkev, Frankolovo, Sv. Štefan, Žusem in Sv. Rupert. 55 vinarjev za liter za cbčine Vransko, Jeronim, Sladkagora in Jurklošter in končno 56 vinarjev za liter za občini Dobrna in Marija Reka.
Petrolej v političnem okraju Brežice. Okrajno glajvjarstvo v Brežicah je določilo najvišje cene za nadroblno prodajo petroleja za luč, to je pri prodaji množin, ki so manjše, kakor sod ajli zaboj. Za 1 kg je plačati 62 v, za 1 liter 51 vin. v sledečih občinah: Artiče, Brežice, Bojsno, Globoko, Gaberje, Kapele, Loče, Mihalovec, Mostec, Pleterje, Oršeee, Rajhen-burg, Rigonce, Sela, Sromlje, Sevnica, Videm, Vel-ki Obrež in Zakot'; za 1 kg 62 v, in za en liter 52 v je plačati v občinah: Anže, Armeško, Brezje, Blan-ca, Gorica, Gorjane, Koprivnica, Križe, Mrčnasela, Podsreda, Ralztez, Senovo, Stolovnik, Veliki Kamen in Zabukovje; za 1 kg je plačati 64 v in Za 1 liter
53	vin. v občinah: Buče, Bizeljsko, Golobinjek, Ime-no, Lastnič, Planinska vas, Podčetrtek, Sopote, St. Vid, Sedlarjevo, Virštajn; za 1 kg 65 v in za 1 lite/
54	vin. je plačati v občinah: Dobje, Drensko rebro. Loka. Kozje, Planina, St. Pcucr pod Sv. gorami, Pil-štajn, Prevorje, Presečno, Veternik, Verače. Zagorje, Zdole. — Prestopke te odredbe bo, ako ne spadajo pod sodnijsko kaznovanje, kaznovala politična obla.,t prve stopnje z globami do 5000 K, ali z zaporom do šestih mescev.
Pošiljanje zasebnih poštnih zavojev vojakom na bojišče je ustavljeno na sledeče vojne pošte: 16,84, 45, 46, 49, 95, 170, 190, 211, 283, 308 in 317.
Sadje in pepel. »Slov. Sadjar« piše: Večkrat mi je že kak sosed tožil, da mu sadje — posebno jabolka — gnijo že na drevju. Svetoval sem mu, da naj natrosi pozno v zimi okoli drevja pepela. Pri hodnje leto ni bilo na tistem drevju nobenega gnilega jabolka. Nekatere vrste jabolk (Cellini, car Alexander, landesberška reneta in dr.) prav rade gnijo na drevju. Pepel pa še drugače koristi drevju. Kalij, ki je v njem, namreč pospešuje zorite v in okrepitev lesa. Zato ima s pepelom pognojeno drevj > čvrst, zdrav les, ki nikoli ne pozebe, zato rodi tudi obilnejši in zdravejši sad in se lažje upira raz-

fftzxH i,
SLOVENSKI GOSPODAR.
nim boleznim ia škodljivcem. Tudi po tleh in v zemlji zamori pepel mncgo drevju škodljivega mrčesa. Ilovica, ki ji premešamo pepela, je izvrstna maža za drevesne rane. ki se potem rade celiti Posebno hvaležni za pepel so paradižnik', k^ jo rabijo posebno veliko kalija. V tem slučaju pa je boljše, da se pepel primeša med kompost ah gnoj. — Važno je, da trobimo pepei po^no v jeseni ali pozimi na sneg. V drugih letnih časih bi lahko škodoval.
*	Napadalec na rajnega prestolonaslednika — umrl. V Terezinu na Češkem je v tamošnji kaznilnici umrl na jetiid Nedjelkp Cabrinovič, kateri je bil radi napada na rajnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda obsojen na 20 let težke ječe.
*	Kača inesca januarja. Od Sv. Trojice v Halozah se nam piše: Po opravku pridem dne 19. jan. v vinograd mil. g. prošta v Podlehniku. Viničar mi začne pripovedovati, kaj da bo iz tega, da je njegov pes na solnčni strani v grmovju našel rujavo kačo, katera je sikala iz svoje Suknje, ko'jo je pes oblajal. H koncu jo pa je viničar, ko je šel gledat, kaj da pes ima, ubil ter odrezal kači glavo.
*	Otroci izdajatelji časopisa. V neki vasi na Nemškem jo prišel učitelj na lepo misel. Dal je od svojih učencev izgotoviti neko vrsto časopisa, to se pravi, otroci so morali tedensko poročilo o vseh dogodkih v vasi tolikokrat prepisati, kolikor mož je iz te vasi odšlo na bojišče. Poroča se o vsem in vsakem vojaku. Svojci napišejo k temu še pozdrav in člasopis se odpošlje. Tako izvedo vsi enako, kar bi radi vedeli. To se razume, da ga vsi sprejemajo s hvaležnostjo in priznanjem. V mnogih vaseh Turinga posnemajo ta zgled.
*	Svinjo so mu ukradli, a je plačal za to še kazen. V Zmajski okolici so nekemu kmetu ukradli po noči veliko, debelo svinjo. Kmet je tatvino hitro naznanil orožnikom. Ko so iskali sled, so našli v jarku poleg ceste, ne daleč od kmetovega doma, ostanke zaklane svinje, drobovino itd. Ker so pri preiskovanju našli v svinjskem želodcu oves in iečmen, se je izkazalo, da je bila svinja pitana z žitom, kar pa je sedaj, kakor znano, prepovedano. Kmeta so obsodili na 200 K globe, a mesa svoje svinje ni nikdar več videl. Tako poroča list „Danzers Armee-Zei-tung."
Dopisi.
*	Maribor. Mestni magistrat naznanja, da se bo vršila prihodnja izdaja krušnih kart za mariborsko mestno prebivalstvo v soboto, dne 29. jan., med
in 11. uro predpoldne.
*	Maribor. Mestni odbor za preskrbo prebivalstva z živili je nakupil tri vagone prosenega pšena, katero se sedaj na drobno prodaja v trgovinah liter po K 1.26 in 1 kg po K 1.40. Za nakup pšena ni potreba krušne izkaznice.
St. Ilj v Slov. gor. General Boroevič se je oo-čini Ceršak v laskavem, v slovenščini pisanem pismu zahvalil za imenovanje častnim občanom.
Št. Ilj v Slov. goricah. V sredo dne 19. jan. /večer je umrl 74 le; ni Frar c Lik k, oče našega somišljenika m tajnika posoj lniee Franca Lilek. N. p v m!
Št. Ilj v Slov. goricah. Trgovino 7 hiši ti kajšnje Posojilnu-e je prevze g. Ivan P!evn>k iz PiSec.
*	Sv. Jakob v Slov. gor. Posestnik Knuplež na Ročici je prodal mesarju Peklarju bika za 900 kron. Med potjo k mesarju pa si bik ni bil svest svojega življenja in je utekel. Nemogoče je bilo ga živega u-jeti. Zdivjal je fako, da so ga morali ustreliti1.
*	St. Jurij v Slov. gor. K. Wella, ki se je čez j>et mescev boril na italijn/nskem bojišču, je bil, kakor piše Jožefu Rebernik v Partinju, na Štefan« o ranjen in leži sedaj v bolnišnici. Rana ni nevav
Gornja Radgona. V 38. letu svoje starost: j u-mrl Alojzij Košar, učitelj na tukajšnji ljudski šoli.
*	Vučjavas. Kmetijska podružnica Vučjavas priredi na SveČnico svoj občni zbor z običajnimi poročili in posvetovanji. Občni zbor se vrši o dveh časih: za Banovce, Bunčane in Veržej zjufraj po rani sv. maši v gostilni gospe Seršen v Veržeju; za ostale pri podružnici včlanjene občine pa popoldne ob 1 2. uri v šoli v Vučjivasi. K' obilni udeležbi vabi na-čelstvo cenjene ude podružničine in druge, ki se — bodisi moški ali ženske —■ zanimajo za kmetijsko organizacijo.
*	Ormož. Dne 12. jan. se je vršil občni zbor Kletarskega društva, kateri je bil z ozirom na sedanje razmere dobro obiskan. Iz poročila, katero se je podalo na občnem zboru, smo posneli, dat je zadruga v zadnjih dveh letih zelo napredovala in pokrila vse izgube, katere so v prejšnjih letih vsled slabega gospodarstva nastale. Denarnega prometa je bilo krog 150.000 K, prodalo se je okrog 500 hI vina, približno trikrat toliko, kot v prejšnjih letih. Prvikrat tekom bSletnega obstoja zadruge izkazuje ista že nekaj tisočakov čistega premoženja, Na občnem zboru je govoril nadrevizor VI, Pušenjak, ki je podal sliko položaja zadruge in dajal navddila za bodoče delo. Cilj zadruge naj bo: dobiti zanesljive, stalne odjemalce, kateri bodo večjo množino vina vsako leto kupili in s tem zasigurafi Članom ugodno prodajo vina tudi v letih, v katerih so razmere v vinski Mupčiji slabe. Na,-
j men društvene gostilne pa naj bo: nuditi obiskovalcem dobro, domačo kapljico in s tem povzdigniti sloves vina. Da bo mogla zadruga sedaj, ko je prišla na trdna tla,. uspešno v korist vinogradnikov delovati, se priporoča, da kmetje v obilnem številu k isti pristopijo. Dober vzgled so dali razni ugledni možje v okraju, ki so zadnji čas pristopili k zadrugi. Bolj kot kedaj prej, bo po vojski v interesu kmečkega stanu, da zadružnim potom prodaja svoje pridelke, za to se je treba vseh zdravih zadružnih organizacij o-kleniti.
*	Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 9. jan. smo v grob položili pridnega gospodarja in skrbnega očeta Alojzija Herg. Težka želodčnla bolezen je strla njegovo delavno življenje. Vedno je zvesto skrbel za časne potrebe svojih otrok ter jih vestno vzgojeval za čednostno življenje. Njegova potrpežljivost v bolezni je bila velika. Večkrat je rekel: „R.ad bi Se bil nekaj časa pri svojih otrokih, a kakor je božja volja, ta.ko se naj zgodi.." Moral se je ločiti dobri oče od svojih ljubih otrok. Toda njegov vzgled, njegovi nauki in njegov blagoslov, ki jim ga je podelil na bolniški postelji, je ostal pri njih ter jih bo spremljal povsod v življenju. Trije duhovniki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, ker je vedno visoko spoštoval duhovniški stain. Kot goreč tretjerednik si je marljivo nabiral odpustke in dobra dela, ki so mu ostala zvesti spremljevalci na potu v večnost. Blagi oče! V
i imenu Tvojih dobrih otrok Ti želimo: Počivaj v miru in uživaj pri Bogu zasluženo sladkih plačilo, do-. kler se zopet ne snidejo vsi s Teboj nad zvezdami v raju!
*	Sv. Marko niže Ptuja. Dne 13. jan. se je poslovila od nas naša ljubljena hčerka, oziroma sestri-
! ca, Micka Vršič za vedno. Neusmiljena, zahrbtna bolezen ji je grizla sicer polagoma, a vstrajno, nit njenega, šele komaj začetega življenja, dokler je ni pretrgala. Veliko je bilo njeno trpljenje, a. prenašala ga je udano, čeravno je bila komaj v 15. letu. V pogostem prejemanju sv. zakramentov je zajemala takšno moč. Le eno željo še je gojila, da vidi še enkrat o-četa, ki ga veže vojaška služba, Pa to se ni izpolni-do. V nedeljo, dne 16. jan., po pozni službi tfožji, smo jo spremili k večnemu- počitku.. Pogreb je bil nad vse pričakovanje krasen. Draga Micka., ki si cenila v življenju hvaležnost nad vse, spomni se vseh, ki so ti skazali zaidnjo uslugo, v novi domovini pri večnem Plačniku!
*	Sv. Marjeta na Dravskem polju. Zvonovi so zapeli pogrebno pesem 131etni učenki Uršuli Pesek. Bila je vzgledrta učenka, izredno blagega značaja, veldno nekam zamišljena, kakor bi neprestano mislila na ljubo mafer, ki jo je. dasi je ni nikdar poznar la, ljubil;', vedno z najvda ejšo otroško ljubeznijo, — Vsem je še v spominu oni pretresljiv diogodek, ko je ta deklica,, Šele par dni stara, jokala ob grobu svoje matere, kakor bi jo prosila, naj .¡o vzame s seboj v nebesa. A česar ji tedaj, otroku, ni izpolnilo materino srce, to ji je sedaj po 13 letih. Vedno in vedno je hotela vedeti, kakšna je bila njena mati« Zdaj jo je spoznala, ko sta se sešli z materjo, nad zvezdami. Težko prizadetemu očetu, ki je pred kratkim izgubil na južnem bojišču tudi jednegA sina, pa izrekamo naše sožalje!
*	Teharje pri Celju. Posestnici Peternel v Lipi je bilo ukradenih 35 kokoši in 10 meter ski h stotov sena. Tatvine je osumljen Franc Koštomaj, doma iz tukajšnje župnije.
*	Dobrna. Naš kraj je splošno znan kot ubog. Velika posestva so v rokah dežele in grajščakov, a navadni kmetje so pa večinoma le m'ali posestniki. Zdaj si morate misliti, kako pomanjkanje je posebno glede krmil. Prosili smo potom občine za otrobe, pa brez uspeha, V tej sili nam je prišla naša Kmetijska podružnica na pomoč. Njen načelnik, g. župnik, je v petek prosil namestnijo vsaj za 300 kg otrobov, in glej, že v nedeljo je biio 800 kg na,kaza.nih. Lepa hvala podružnici! Kmetje, pristopite k podružnici! V svečanu bo občni zbor.
*	Dobrna. Pretečem teden je jtodjetnik plem. Steinbeiss iz Vitanjskih fužin začel staviti droge za napeljavo električne luči na Dobrni. Ce tfo vse šlo po sreči, bo delo do Velikenoči gotovo. Posebno se veselimo, da bo tudi naša lična cjerkev dobite, električno razsvetljavo. Seveda bo treba. Se globoko v žepič seči, pa za to, da našim vrlim vojakom veselje naredimo, kakor je g. župnik dejal, bomo še to žrtev doprinesli.
*	Dobrna. Dne 15. jan. je g. župnik in načelnikov namestnik krajnega šolskega sveta otvoril šolsko kuhinjo z primernim nagovorom. Vsaki dan dobi 100 otrok dobro toplo kosilce. Letos smo že mislili, da ne bo šlo. Pa prijatelji otrok so vse storili, da se o-hrani šolska kuhinja. Občina da 1 (TO K, župnijski u-rad 100 K, potem v neki vesieli družbi se je tudi 100 K nabralo, dobri farani darujejo razna živila. Kakor vsako leto, se tudi letos posebno gdč. Jelica Levstik in Neža Božnik trudite.
*	Celje. V zadnjih dneh so umrle v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe: poddesetnik Aleksander Fakacs, črnovojnik Anton Kneže-vič, pešec Janez Lehner, pešec Luka Lolič, poddesetnik Janez Borsky in pešec Jožef Fa.
Braslovče. Županstvo v Braslovčah se najt opij eje zahvaljuje za svoto 200 K, ki sta jo poslala bra-slovška rojaka Anton Balant iz G. Gorč, in Anton Žovnir iz Pariželj, sedaj oba v AmerMd. Njun blagi namen je, da se ta svota razdeli med uboge otroke
hraslovške občine,- kar bo županstvo radevolje in hvaležno storilo. Se več posnemovalcev!
*	Rajhenburg. Občni zbor izobraževalnega dru-» štva se vrši- na Svečnioo, dne 2. febr., v društveni dvorani. Pridite, člani, v obilnem številu!
*	Šoštanj. V nedeljo, 'dne 30. jan., priredijo škalski di leten t je gledališko predstavo ..Tri sestre" v prid bolnim in ranjenim «vojakom na. bojnem polju, ob 3. uri popoldne v gledališki dvorani hotela „Avstrija." Med dejanjem igra glasovir in petje mešanega zbora iz Soštanjla, Po predstavi se vrši v gostilniških prostorih hotela „¡A^trija" zabaVni večer s petjem mešanega zbora, šaljivo pošto in prosto zabavo. Ker je ves čisti dobiček namenjen za blagodelne namene, se prosi obilne udeležbe!
i adula paraiila daš četrtek* 27. januarja.
Najnovejše avstrijsko uradno
Naša zmaga pri Gorici. 1200 Italijanov ujetih.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 26. januarja.
Rusko bojišče.
Nič novega.
Italijansko bojišče.
Ob goriškem o b m o s t j u so se n a, Š © čete v boju d r i O .Sil a v ju polastile dela ta-nošnjih sovražnikovih postojank. Pri tem je prišlo i!97 Italijanov, med temi 4 5 č a s t nji k o v, v naše ujetništvo; uplenili smo dve strojni pušk i. Tudi na (1 r u g i h delih soške fronte so postali boji živahnejši. Nap a-d i in poizkusi Italijanov, se približati P o d g o r i, gori S v. M i h a e 1 a in našim posfojankatm izhodno od Tržiča, so bili odbiti.
Naši zrakoplove! so sovražnikova taborišča in skladišča v krajih Borgo ¡in Ala obmetavali z bombami.
Črnogorsko bojišče.
Sporaziuiiljenja o odložitvi orožja črnogorske armade so se včeraj (dne 25. jan.), ob (!. uri zvečer od pooblaščencev črnogorske vlade podpisala. R a 'z o r o ž e , n j e se brez težave n a d a 1 j u j e in se je razširilo tudi na okraje K o~ j a š i n in A n (d r i j e v i c a.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HoIart podmaršal.
Avstrijci .korakajo proti Sv. Ivanu.
Berolinski li-st „Vossische Zeitung" poroča dne 26. t. m. iz Berna: Izpraznjenje mesta Sv. Ivan Me-duanski se je že pričelo. Močne avstrijske čete korakajo proti mestu. Ostanki bežeče srbske armade skušajo doseči DraČ. (Sv. Ivan Meduanski leži južno od Skadra ob Adriji.)
Listnica uredništva.
Ver te če pri Laškem trgn: Glede moke »e naj občine braejo s poBebne vlogo na celjsko okrajno glavarstvo. Pozdrave I — Celje: Zakaj bp ne podrete, saj veste, da dopisov brez podpisa n« prejemamo. — Pionir J. Z.: Spis je sicer dober, a je žal prestar. iSajti, odkar smo stali ob Dunajca je ie preteklo s oro eno loto. Med 9m ¿asom pa so se zgodile vainejše novice. Pišite o novejših dogodkih. Pesmi pa radi pomanjkanja prostora ne moremo objavljati. Pozdrav-jenil — Pošiljateljem inBeratov: Inaer&ti tli o i lasi se morajo plačati naprej in se sprejemajo za številko, ki izide prihodnji četrtek, samo do torka opoldne.
*	Obnovite naročuino! Večje število naročnikov Še ni poravnalo dolžne naročnine za leto 1915, oziro-> ma ni obnovilo nove za leto 1916. Prosimo vse naše naročnike, ki Še niso zadostili svoji dolžnosti, da to kmalu store,, Vsak naš rojak ali rojakinja naj bi bila ponosna, da se sme prištevati med naročnike lista, ki se tiska že v 25.000 izvodih. Posebno pa skrbimo letos, ko stopa „Slovenski Gospodar" v 50. leto svo-iega plodonosnega življenja, da list povzdignemo in mu pridobimo klot naročnike še vse tiste Slovence in Slovenke, ki še dosedaj niso bili naročeni nanj — „Slovenski Gospodar" stane na leto samo 4 K, za ->ol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništ-vo „Slovenskega Gospodarja", Maribor.
*	P. n. gg. dušnim pastirjem se uljudno naznanja, da tiskarna sv. Cirila žal nima več nobenih svetinjic na razpolago. Kovina je zasežena, in se sve-tinjice več ne izdelujejo.
27. januarja 1916.
Oče in sin (Ribničana): »Uoča, zekaj se pa konji ustrašijo, če srečajo motavi?« — Oče: »Kr»o-ta neumna, kaj bi se ti ne, če bi vidu ne cejsti, de gredo hlače same ne špancir?«__
SLOVENSKI BOSPODA it.
Stran 7.
Vojno zavarovanje. Cenjene bralce opozarjamo na današnjo objavo zavarovalne družbe »Avstrijski Phpnix«, ktera nam je znana kot varna in poštena in ktero zaraditega priporočamo.
*	Ljsoform. Opozarjamo čltatslje na današnji mserai V-Lyaoform je najboljšo ln najcenejša razkuževalno sredstvo.
*	Govori se, da je za nakup varnih ta priporočljivih sreik z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj t» radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 tram kov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji tozadevni »■ glas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
* Starih številk „Slovenskega Gospodarja" al več. List se od tedna do tedna razproda. Zato je popolnoma brezuspešno, pisati po prejšhje številke, ker jih upravništvo nikomur ne more priposlati.
Vojakom
na bojišču primanjkuje berila. Matere, sestre naroČite svojim možem> sinovom in bratom „Stražo" in „Slovenski Gospodar".
„Straža,"
stane za 3 mesce 2 K 50 v.
„Slovenski Gospodar"
stane za 3 mesce 1 K.
Loterijske Številk«.
Gndec, dne 19. januarja 1916: 35 51 16 64 80 Line, dne 22. januarja 1916: 69 45 89 10 43
Vpoäljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov.

Mala naznanila
Vabilo
k občnemu zboru Osrednje zaduge za živinorejo invnov-čevanje živine r. z. z o. z v Maribora, kateri se vrši v četrtek dne 3. febr. 1916 v prostorih Zadružne Zveze v Mariboru. Začetek ob ,10. uri predp. Dnevni red: l. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Odobrnnje rač. zaključka za 1. 1915. 3. Slučajnosti. K obilni udiležbi vabi načelstvo.	28
Njiva je na prodaj na Lembaški ceiti, sa stavbeni prostor aH pa za v najt m Bidgasse 6. Kolonija Maribor.	37
iontirlsttaja (začetnica) zmožna stenografije, stri jeptsja, obeh de-selnih jezikov, želi primerne slnž-be. Naslov pri upravniitvu pod
št 88._____
8000 Izredno "točnih dralstnlb trt
cepl:enib na R panja Portalis in Gothe, silvanec, bdi burgondec, rizling, iipon, trunt», lipoSina. Proda, ker potrebuje prostora, prvo vrsto po G vin., drago pa po 4 v. k mad. Kdor želi močen trs, Daj takoj naroči; izkopale se bode kdaj kdo želi. Jakob Pignar, posestnik v Gaberoikn, p. Juršinci. 39
MoSnl kovaški ofiaoeo ae sprejme pri EmerikfLaminger, kovaški mojster, Burggasse v Maribora. 40
Pri zgradbi nove okrajne ceate Leiično-Preverj«-8v. Urban sprejme stavbeno vodstvo še nekaj pred-delavoev in izveibanih cestnih delavcev. Ponudbe naj ee pošljejo okrajnemu odbora v Kozjem..- 43
Kapiti želim hiia (z malim zemljiščem) za trgtvlno v sposobnem kraja. Ponudbe sppjaenilom, cena, itd. blagovolijo se poslati na upravništvo Slov. Gospodarja pod „Hiša ta trgovca, št. 48."
Naj se javi
kdor bi rad kupil na Koroškem manjše posestvo, poldrugo uro od Celovca, v slovenski vasi. Posestvo obstoji iz goapodarskefa poslopja ia 14 orflov gozda, njiv, travnikov, vse v dobrem Btanu in na lepem solsčnem kraju. Redi se lahko 5 do 8 krav in do 10 svinj. Vse posestvo se drži skup aj. Natančnejša rojasnila daje Josip Mar, Colovec, Vetrinjsko obmostje ste?. 26.	45
Trgovino ali gostilno v spodnji a krajih, nsj-ajSi za hrvaško mejo želi kupiti Ivan Krošelj. trgovec Lilijeaberg pri Velenja. Štaj. 44
Kupim posestvo cd 8 do E0 oralov, ns predaleč od farne cerkve. Ponudbe naj se poSljejo na Zapu-šek Jožef, 8v. Lovrenc nad Mariborom	60
Merjaseo najžlahtnejše pasme se proda. Studenci. Uferstrasse št. 3.	47
Kdo, kaj ve?
Frančiška Kovačič, posestnica v Pohanci pošta Artiče pri Brežicah, Štajersko, prosi, če ve kdo kaj o njenem možu Martinu Ko-vačič, ki je služil pri Lir. 28. VI. poljska stotnija, vojna pošta 48. Pogreša se že od 18. decembra 1914. Ako ve kameri njegovih tovarišev o njem kaj gotovega, se prosi, da to naznani njegovi ženi pod gernjim naslovom. Stroške rada povrne.	49
lihe gobe, flžal, vinski fcsssaa t«« jplok vse ¡¡ežeiac pridelkt, kakar tudi vrst» vreče kupi veleirgovtaa Anton Kolenc, Celje Graika cesta it. 22	450
40 do 50 letna ženska vajena kmečkega dela, naj se oglasi pri Karolini Švaršnik, Majšjerg pri Ptuju, p. Ptujska gora.	3$
Okrogel orehov les kapuje po najvišji ceni od 1 vagona naprej in tudi v manjši množini, kjer je mogoče, da se ga v enem kraju več napravi. P. Angel, Ljubljana Hra-deckega vas 46. Pismene ponudbe z navedbo maožine delel. 752
V*nogradar ali šafar se sprejme na velepose-tru vinog.-adov bliiu Maribora. Rizuiseti mora dobro vi-aogradno delo. Tudi vojni invalid, č* more hoditi, ni izključen. Kje? 89 povpraša na uredništvo. 25
7000 izredno močnih dveletnih trt cepljenih na Riparia-Portalis in Gčihe. Bilvanec, beli burgundec, rizling, šipon in truota, prodaja ker potrebuje prostora, prvo vrsto po 8 v. drego pa po 6 vin. komad. Kdor želi močen trs, naj takoj naroči, izkopale se bodo trte kadar ae odpošljejo. Janez Pignar, posestnik v Zagoncih pošta Juršinei.	4
i	Išče ae snažno, nelidno ter dobre
i	vpeljano gostilno, in Bictr primer-
:	na za dve ženski. — Najljubše v
i	mesta Celje ali pa kje v bližini.
«	Ponudbe na uprava Slov. Gosp.
f	pod „ugodno".	15
[ Lepa ie sknro nova h<ša ob držav-ni cesti Trst-Dunaj, zidana, z opeke i krita, studenec in lep vrt, rodovit-■ na in solčna njiva in travnik ■
i sadnim drevjem (več oralov), pripravno za rokodelca, obrtnika ali penzionista, se proda. Cena 13.000 kron. Rabi se le do 6000 K, ostalo lahko ostane. Hiša je v prometnem krajn, pet minut od farne cerkve; do ene železniške postaje 20 minut do druge pol ure. Pismena vprašanja pod „Državna cesta" pod št. 689. na upravništvo.
Zidarji
za stalno in zimsko delo ae sprejmejo za vojaške Btavbe v Ljubljani. Sprejmejo se tudi
tesarji
za stalno delo. Za potovanje so potrebni uradno izdani potni listi. Stavbenik Julij Gl&ser, Maribor, Meliinghof. — Kupi se tudi vsaka množina stavbenega la rezaasga lesa po najboljših cenah. 680
!KAVA!
50% cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna 5 kg poskusna vreča 12 K frmko po povzetju. Pol kilogram vele-prima najfinejši čaj K 2*40. 50 komadov različnih lepih pohlwinie 1 K oddaja A. Sapira, ekuport kave in čaja Tiszabogdan 436, Ogrsko.	M78
Vam plačam, ako Vaša kna-js o3efi&, bradavloe, obtlldanoS v treh dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred BI« b&l-somom. Lonček s garancijskim pismom 1 K, 3 lončki 2'60, 6 1 mikov 4 50. Kemeay, KoSloa (K&is&) I Poatf&oh 14, ©srako.	492
Organlst In cerkovnik dobi službo pri veliki romarski cerkvi M. B. na Črnigori pri Ptuju, Štajersko, ker je dosedanji pri vojakih. Dohodki (denar, ibirce, lastno ges podaratvo itd.) so prav dobri, stanovanje krasno, orgije ametno prenovljene. Oglasijo se naj le v vsakem osiru prvovrstni prošnjiki. Nastop 15. «ušca 1.1. Pisma z znamko na- Zapni urad črnagora pri Ptuju, Štajersko.	31
Kupim aiajhno hišo z dvema sobama blizu železniške postaje ali trga. Pri hiši mora biti majhno gospodarako poslopje, klet, vrt, vodnjak in majhna njiva, če mogoče tudi majhen tadonosmk. Cena ne čez 480o kron. Pitmene ponudbe pod naslovom: Josip Bezjak v Poberžu pri Mariboru. 27
„Solzna Avstrija.**
Izdal sem zopet dve novi krasni bojni pesmi: I. »Avstriji v pozdrav,« in II. »Plakajoča mati.» Kdor mi pošlje za 25 vin. novih neporabljenih
i znamk in pa svoj natančen naslov, pošljem mu | takoj te dve pesmi. Tudi prejšnjih 10 pesmi je še | na razpolago. Toraj vseh 12 pesmi stane samo eno \ krono in 10 vin Na brezplačna naročila se nemo-" rera ozirati! Naročuje se pri Matiju Belec pri Sv. i Bolienku v Slov. goricah pri Ptuju. Štajersko. 2»
Sprejme se nSeneo v trgovino mešanega blaga pri tvrdki J. Traun, Ptujska gora pri Ptuju. Tudi od poštenih begunskih starišev kateri razume slov. jezik se sprejme.' 80
RUDOLF PEVEC trgovec v Mozirju kupi več vagonov k r o m p i r j a ter jabolk, vsako množino masla, suhih gob. Cene po dogpvoru. 748
1001 domače piiafe
onveSujoSe, slastne in ESejo gasei« i* lahko vsakdo sam napravi b majhni ml strofikl. V zalogi so: ananas, 1« bol&aik, grenadineo, mallnovec, mul-
____katni hrufiovec, poprovi metovse,
»arančaveo, prvenieveo, vi&njeveo. Neuspeh izkljc&an. B3a domača pijaia s« lahko pij a poleti hladna, pozimi tudi vrv Sa namesto ruma in Bganja. Sestavine b natančnim navr» dilom stanejo K 4.60 tranko po povzetja. Na pet takih pc i» cij dam eno zadlonj. Za ekonomije, tvornlce, večja goepe^ darstva, delavnice fid., neprecenljive vrednosti, ker to d«» lavca sveži ta ne opijani ta njegova delasmoZnost nl4 na trpi.	»1
J&n. Orolioh, Engel-Drogerie Brno 637, Moravsko
■saa
udska
ilriica in posojilnici
ireelstfovana ledruas i »som. iivizs
NrsnSSn® vl@gi gm

dneva vloga d* dneva vzdiga. Bentiii davek plača posojilnic* g&M».
Dil® poiotSla
na vknjižbo, na »sebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne mm
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
I y lastni hiši (Hotel .Pri bulam roty'} ¥ Culiu, graika cute i« ^
»SP
Kmečka hrani
in
pos®
regisírovana zadruga z neomejeno zavezo.
Uradne ure
b®: vsako gredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. dr 12. ture in vsuko nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačaje in izplačajo se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuja.


Mrariilne vloge
obrestnje po 41/J%, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižico drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5 na vknjižbo in poroštvo po 5 7»%) na menice po 6°/»t na ustavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in ssaeba&fll, prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe ¿afo posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. ee
Strau 8.
«i illiil
SLOVENSKI GOSPODA B.
27. januarja 1916.

anufakturno trgovino J. FÀULAND v Ptuju se najbolj pripo
Vojno zavarovanje!
Tisoč in tisoč hrabrih junakov pustilo je že do sedaj drago življenje na bojišču in žali Bog če ni piičakovati, da bo tega neusmiljenega klanja kmalu konec.
Nikdar v življenju ni imelo za posameznika zavarovanje življenja večjega pomena, nego v sedanjem žalostnem vojnem času. Dolžnost vsakega je, da zabrani doma vsaj z zavarovanjem življenja gmotno obškodovanje ostalih sorodnika, ki daleč od nas brani milo našo domovino.
Zavarovati se more vojak sam, ki odide v vojsko, lahko pa zavaruje življenje že odsotnega vojaka v svoj ali v korist otrok ali diugih oseb tudi žena, oče, mati brat, sestra, pa tudi vsak drug človek, ki z njim ni v s sorodstvu, n. pr. vojake v upnik, ki se hoče zavarovati proti izgubi svoje terjatve.
Zavarovalnica se izplača vsaki osebi, za ktero je izgovorjena, ali takoj po smrti vojaka (tudi, če je umrl pozneje na bolezni) ali po preteku vtč let n. pr. ml. otrokom za njih vzgojo, nevesti za opravo. Tudi se da zavarovati na letno dosmrtno rento, ako postane vojak invalid t. j. za dalnji prislužek nezmožen.
Prva zaupna c. kr. priv. zavarovalna družba v tem oziru — ki teria najnižje premije, je
„AVSTRIJSKI P H ON IX"
s sedežem na Dunaju, ki izkazuje
zavarovane vsote . . K 210,000.000 — poroštvenega zaklada K 60,000.000 — letnih perjemkov . . K 12,500.000 — Ta družba seveda ne sprejema zavarovanje samo vojakov, ampak vsake o ebe, torej tudi žensk, otrok na razne ugodne načine, prejema tudi gotovine proti izplačevanju dosmrtne letne (1/2, 1U letne) rente i. s. kar se dozdeva skoraj neverjetno, z ozirom na starost zavarovanca 6 do 25% od kapitala na leto. Ni mogoče, dena'. ugodnejše naložiti, vrh tega je izguba denarja vnaprej nemogoča.
Sedanji čas je resen in dragocen, vsak dan nam donaša neusir rjena smrt preobilne žrtve in z njimi neizmerne gmotne izgube za vse iste zaostale svojce umrlih, ki se niso pravočasno poprijeli zavarovanja na življenje.
Sezite torej po pomoči, dokler še ni prepozno. Omenjene družbe »Avstrijski PhO-lllX* glavno zastopništvo za Spod. Štajersko je v Mariboru, Ferdinand ulica št. 9. ki daje na ustmena in pismena prašanja pojasnila.
Pisarniške ure tudi po nedeljah dopoldan. Ako se oglasijo iz oddaljene župnije ali občine vsaj 3 osebe naenkrat, pride zastopnik brezplačno na dom.
I DENARJA il
draginja je vedno večja, saslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 K d» dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Zaslužek je pripraven za moške in ženske.
SATiC, Ilirska Bfetrica
Kranjsko.	ess
Msiiiem
vsled razmer, zlasti vsled pomanjkanja maščobnih snovi, smo primorani, da zvišamo detajlne cene znanemu izvrstnemu
Lysoforin-milu
ter določimo od 1. januarja 1916 naprej ceno za kos K 1-60.
Po tej ceni je Lysoform-milo vsled svoje velikosti in kakovosti še vedno poceni v primeri z drugim finim toaletnim milom.
Cena desinfecijskega sredstva „LTSOFOBM" ostane začasno še nespremenjena. 2m
Lysoform tvornice y Ujpest
Dr. Keleti & Muranyi, kemične tovarne.
in to nemudoma storite, «račko svstrijt-ksga Redtlega križa ■■¿redko ogrskega Redečega križa ¿redko bndimpoStanske bazilike
dobitni list 3% zemij. srečk k 1. 1880 dobitni iist 4% ogTske hip, srečk hI. 1884
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do
4930 frertkev p@pegs*oma xss?enf.
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezpla&a	484
= Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljana, ssa»
„AOOL"
alpski zeliščni liniment. Najboljše, bolečino utehujoče sredstv© za vr.
banje
Mestna lekarna „pri c. k. orle"
Friderik PruIL

Mesečni obrok in vseh pet srefik oiir. ^nbitnih listov SSE9 5 kron
lekarnar v Maribor», Glavni trg, zraven rot*v->
Pozor kmetovalci!
Ne zamudite takojšni nakup zanesljivih in kaljivih semen, na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična ' od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdki
, Celje.
PozorÎ
JPozor!
Sariljeva moka
Samo približno še 50.000 zavitkov imam v zalogi. Približno za tri tedne. Kakor gotovo že znano, samo 1 zavitek rabite za 1 šarteljne, da porabite kaj sladkorja, kvasa itd. Cena še zmirom samo K 1'30 za zavitek. Pojasnila na razpolago. Na naročilo izpod 3 zavitkov se ne ozira. Toraj kdor hoče, da ne zamudi naj naroči takoj pri razpošiljalnici šartljeve moke pri tvrdki sjajfeffiftfo
Ivan Ure k, f 726	Borovlje Koroško.
Oljnate In petrolejne sode
kupuje po najvišjih cenah
tovarna za olje M Eif r
Dunaj XI., Simmeringerlande 86, (Siebente Haide-querstrasse) Telefon 99.368.
Zatikala.
Moj mož Marko Merzelje odrinil sredi meseca maja 1915 v črnovojniško službo, kjer je bil zaposlen kot kovač daleč za fronto. Vendar pa ga je zadela sovražna granata preko sprednjih vrst in podati se je moral v bolnišeo v Ioomost, kjer je dne 28. nov. 1915 na operaciji umrl.
Že prej sem slišala o vojnem zavarovanju Po nasvetu domačega župana g. Kocuvana podala sem se k c. kr. davčnemu kontrolorju g. I Vodlak pri Sv. Lenartu ki je storil drage volje to uslugo, da je bil moj mož zavarovan za 1000 K. Od druge strani se mi je reklo, da so to le prazne fraze. Čudila sem s?, da se mi je v tako kratkem času cela zavarovalnina nakazala, če prav sem malenkostni znesek premije plačala v obrokih mesečne podpore.
Tem potom izrekam mojo odkritosrčno za-h\a'o zgoraj imenovanim gospedom, kakor tudi slavnemu c. kr. avstrijskemu voj. vdov. sirot zakladu v Gradcu za blagohotno posredovanje.
Priporočam najtopleje vsem ženam vojno za varovanje, kojih možje se nahajajo pri vojakih. Z odličnim spoštovan em
Marija MerzeL
Trotkova, okraj Sv Lenart v Slovenskih goricah, 4i	dne 15. januarja 1916.
ZAHVALA.
Za izredno številne dokaze sočutja ob smrti našega ljubega brata, preč. g. kanonika
Jerneja Voh
izražava v svojem in v imenu sorodnikov najsrčnejšo zahvalo in priporočava rajnega v blag spomin in pobožno molitev.
Marijbor, 24. prosinca 1916. Martin Voh; Ses. Mar. Stanislava Voh. 51
Vsem, ki so našo drago hčerko oz. sestrico
Nežo Kostanjevec
v kratki bolezni tolažili ia jo 16. dec. spremljali k zadnjemu počitku, se iskreno zahvaljujemo in jo priporočamo v molitev in blagi spomin.
Jarenina, dne 16 jan. 1916. Jakob Kostanjevec Elizabeta Kostanjevec
oče,	mati.
Marjeta, Marija, Treza, Elizabeta,
Bestre
Janez in Jožef,
btata.
Izdajatelj In založnik: Katoliško tiskovno drngtvo.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
,TIsk tiskarn« «v, Dlrll» v Maribor»,