DELAVSKA
PRAVIC
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
=
lxha a vsak telrtrk pop.; v »lučaju prašnika dan loprei - UredniSI * o: Ljubljana. MikloSI-Ceva C - Nelr«nteiran a pisma se ne sprejemalo
Posamezna ttevllka Din l'5o — Cena: za 1 mesec Diji 5'~, za Celrt leta Din 15*-, za pol lela Din 3o--; za Inozemstvo Din 7 - (mcsi-Cno) — Oglas: po dogovoru
Ogluši, rekloniiicij« In naro£nlna nf» upravo Delavska zbornica, Miklošičeva ce^ta 22,1. nad. Telefon 2265. Siev. Čekovnega raCuna !4.900
Trinajsta obletnica.
8.	oktobra smo obhajali 13. obletnico smrti ustanovitelja krščansko socialističnega pokreta pri nas. Težko je, da ga ni več med nami, ko bi ga tako zelo potrebovali. Krutost usode je, da izgubi pokret svojega voditelja ravno v dobi, ki je polna vrvenja, blodenj in iskanja. Krutost usode je, da ni med nami dr. Kreka v času, ko pomeni močna in jasna gesta uspeh za cela leta ali desetletja.
Ko bi bili taki, kakoršni nismo, ne bi, smeli tožiti, da ni več dr. Kreka med nami. On sam je odšel sicer po svoje zasluženo plačilo k Očetu, vendar pa nam je zapustil svoja dela. Tudi spomin na njegovo življenje je še tako svež, da je skoraj pred nami. Vse to je dovolj globoko in močnol, da nam more služita za kažipot.
Ce premišljujemo dr. Kreka in če hočemo saj približno zajeti njegovo osebnost, ga moramo razmotrivati zlasti iz treh vidikov. Pr. Krek nam je lahko za zgled kot človek, kot duhovnik in kot pokretaš.
Vrednost človeka moremo najsigur-nejše presojati po njegovem značaju. Najpopolnejši značaj je značaj tistega človeka, ki ne pozna nikakega dvoživ-stva; ki uravnava svoje življenje in svoje delovanje tako, da je v popolnem skladu z njegovimi nauki. V tem pogledu nam je dr. Krek najpopolnejši vzor. Njegova dejanja niso bila le v skladu z njegovimi besedami, ampak so hodila takorekoč ,pred njimi. Predno je kaj učil, Je 'že izvrševal. Ravno v tem je toila njegova silna moč.
Ce pa hočemo dognati, odkod je zajemal dr. Krek to silno voljo, da je vladala v njem taka skladnost, moramo obstati
pred njim kot duhovnikom. Bil je duhovnik globoke vere in najintimnejše iskrenosti. Odtod njegova silna in neuklonljiva volja. Iz nje je pa odsevalo hrepenenje po čim večji bogu podobnosti ter globoka apostolska ljubezen. Te njegove lastnosti so ga usposobile, da je vedno nastopal tako, ka.vor mora dubov-nik-politik. Dr. Krek pobija dovolj nazorno tiste politike, ki trdijo, da mora biti politik, tudi katoliški, brezobziren in velikokrat neodkrit, da mora biti tak-tičar. Kreka so tudi kot politika vsi spoštovali. Ne toliko radi njegovega strokovnjaškega vpogleda v vsa državna vprašanja, ampak radi tega, ker so vedeli, da dela vse iz ljubezni in da je odkrit in iskren.
Katoliški pokretaš-delavec bi moral biti v gotovem oziru apostol. Če so morebitni neuspehi, so ravno radi tega, ker smo prešibki, da bi nas in našo okolico prepojili z apostolskim duhom in apostolsko gorečnostjo. Dr. Krek je užigal, kamor je prišel le radi te apostolske lastnosti. -Njegova nesebičnost, njegov trud, njegova pripadnost k zatiranim in njegova odvratnost napram mamonu je bila prišla že v pregovor.
Potrebno je, da poudarimo ob obletnici dr. Kreka vsaj nekatera njegove nadvse lepe lastnosti. Krekovi učenci hočejo skoraj vsi biti. Radi tega je veliko laži-učencev. Če hočemo 'hiti v resnici pravi pokreic^, pravi Krekovci, potem, moramo želeti in stremeti, da si privzgojimo saj deloma nekaj njegovih lastnosti.
S tem bomo postavili dr. Kreku najlepši spomenik.
Dr. Krek ie govoril
Pri novodobnih državah je silovitost vedno večja, dostojanstvo njihovo pa vedno manjše.
Ta resnica je ključ spoznanju vsega našega javnega življenja. Vedno več je krika — vedno manj dejanj; vedno več’ besedi in zunanjega sijaja — vedno manj resnice in notranjega jedra. Tako je! — Teoretično so dvignili liberalci države nad božji prestol, praktično so jim vzeli »vso njihovo čast, vrgli jih v dolgove in jih privedli blizu — pogina. Čuvstvo celokupnosti mineva in hladnokrvnost glede na obstanek posameznih držav se vkljub huronskemu vpi.tju o državini mogočnosti in veličastvu lotuje vedno bolj vseh slojev med podložniki. Danes še prekipevajo usta zvestobe in lojalnosti, za jutri se že pripravlja revolucija.
Kako se razlaga ta pojav? Ali je res vse naše javno življenje sama hinavščina? Marsikaj bi se dalo navesti v po-trjenje tega vprašanja, toda splošno ga po naših mislih vendar ni treba potrditi. Mi zaupamo zdravemu jedru človeške narave in sodimo, da se narava sama upira vsem bolestnim izrastkom na človeštva telesu. Razburjena, umetno razdražena, nervozno nenormalna narava se da premotiti za nekaj časa napačnemu vabilu, toda kmalu se zmodri in vse, za kar je prej gorela in se navduševala, ji postane v kratkem času — nespamet-
Naši češkoslovaški tovariši so praznovali 3. oktobra prvo obietni-co njihovega samostojnega političnega delovanja. Takrat so izstopili iz Šramekove ljudske stranke in ustanovili krščansko socialno stranko, ki je že mesec dni po ustanovitvi nastopila pri volitvah v parlament in dobila tudi svojega poslanca v osebi glavnega tajnina čsl. krščansko socialne
zbrali 20.000 pristašev strokovne in politične organizacije, obiskali 1200 poverjenikov, ustanovili 20 okrajnih in nad 400 krajevnih organizacij, izvršili 600 zborovanj, izvedn manifestacijske pohode po ulicah, imamo svojo tiskarno, prodiramo do zadnje občine počasi, a sigurno ... V enem letu smo izvršili veliko, (borili smo se v stalnem boju, brez vsake denarne pomoči in brez naklonjenosti. če ne bi imeli dobrih organizatorjev, požrtvovalnih in n e sebičnih, sploh ne bi vedeli, če bomo preživeli eno leto. Ustanovitelji samostojnega političnega pokreta so imeli težko leto, a verujemo, da postanemo v bodočnosti še
odločujoči faktor. To pa ne bomo mi, ampak naši potomci... Mi ne moremo nič izgubiti, ampak dobiti. Dobiti to, kar je bilo v 'protiljudski politiki izgubljeno zaradi katolicizma in iskati izgubljene duše v marksizmu in boljševizmu. Bojevali srno se za poštenost v stranki, bojujemo se zanjo tudi v državi. V drugo leto gremo še 'bolj samozavestno, brez ozira na zapreke in ovire s krepko močjo in živo vero v božjo pravičnost.«
Našim vrlim češkoslovaškim tovarišem k pivi obletnici njihovega samostojnega političnega delovanja isk ren o ča-stitamo z željo, da njihov pokret raste, se širi in zmaguje.
Politika meča.
no. Nenaravno in nespametno je isl> vetno; zato se ne bojimo, da bi nezmisli za stalno mogli zasesti prestol med
nami. (Jancz Evangelist Krek 1. 1895.)
Zdrava pamet pravi najprej, da na tem ni kar nič, 'koliko je v državi denarja, marveč kako je razdeljen. Četudi nimamo v deželi nobenega milijonarja, bodisi tudi nobenega, ki bi premogel 100.000 g!d., nič ne de, če le nikomur ni treba stradati, če le vsak, kdor hoče delati, pošteno lahko preživi sebe, svojo družino in se preskrbi za starost, tako sodimo mi stari Kranjci. Milijoni, katerim moramo z žulji svojih rok in z uporabo vseh svojih moči prislužiti vsako leto ogromne obresti, niso nač dobiček, marveč naši odiralci. Kaj me brigajo tisočaki, ki jih nimam in s katerimi me tisti, ki jih ima, le stiska in tlači? Kaj pomagajo vse Rortschildove in Hirscheve milijarde povrhu, če pa ljudstvo vedno bolj strada, če vedno bolj peša duševno in telesno, če se smrtonosne bolezni zaradi lakote vedno bolj širijo? Torej za blagostanje kake države ni tolike važnosti prvi del narodnega gospodarstva — o proizvajanju blaga, ni drugi del — o kroženju blaga, marveč tretji — o razdeljevanju blaga.
(Janez Ev. Krek 29. sept. 1895.)
Eno leto dela čsl. krščansko socialne stranke.
strokovne zveze tov. Antona Čurika.
Za prvo obletnico je izšla slavnostna številka njihovega političnega lista »Bu-doucnost«, ki izhaja že 40 let, v kateri piše tov. Čenek Landa v članku >Prvy rok...« meu -rugiin tudi sledeče:
»Dragi prijatelji! Danes, ko stojimo združeni, z malim kmetom, smo okrepili v enem letu organizacijo, zadružni tisk,
Današnji družabni in gospodarski položaj mora navdajati vsakega resnega človeka z veliko skrbjo. Setev sedanjega gospodarskega in družabnega ustroja gre v klasje. Pod vplivom kapitalizma je izgubilo človeštvo, ali še točnejše rečeno, oni del človeštva, ki vlada kot eksponent kapitalizma nad družbo, je izgubil vsak smisel za splošnost. Zato mora sproščen vsakih dolžnosti in so-cialnjh obveznosti do družbe, rušiti vsako solidno in trdno organizacijo. In danes se v resnici maje družba prav v svojih najglobljih temeljih.
Človeštva je brez orientacije, brez .zanesljivega kompasa. Zavrglo je nauk, ki ga je dalo 'krščanstvo in ga izročilo kot fundament, .na katerem naj sezida družba svojo stavbo — to je, tla mora biti gibalo vsega družabnega udejstvovanja ljubezen in pravičnost.
Ti dve božji cvetki pa morete priti do veljave le po družbi. Nimam v mislih celotne družbe. Ta ju ravno zametuje. V mislih imam le del družbe in sicer oni del, ki javno izpoveduje Kristusa in njegovo Cerkev. Mi katoličani bi morali pričeti z najenergičnejišo akcijo, da zmaga « privatnem in javnem življenju ljubezen in pravica. Človeštvo nas bo namreč sodili) le po naših delih.
Katoličan "pride do svojega izraza najbolj t Cerkvi. Toda Cerkev se ne bo mogla v celoti uveljaviti v družbi kljub svojemu božanskemu nauku in kljub svojemu božanskemu izvoru, če ne bo življenje in delovanje njenih članov v skladu z njenim naukom. Če je praksa katoličanov nasprotna teoriji, vlečejo tako rekoč zastor pred Cerkev, da je ne morejo videti množice, ker se pač ustavijo pri delih njenih otrok.
To bi moral imeti pre.l očmi vsak katoličan, tudi politik. Stokrat previdnejši bi pa moral biti politik-duhovnik. Izrodki v politiki: brezobzirnost, namen posvečuje sredstva, neodkritost, zavestno varanje, skratka zametavanje vsake morale in etike, so 'krivi, da sta prišla parlamentarizem in demokracija ob kredit. Katoliški politiki bi se morali v prvi vrsti boriti, da bi prišla do oblasti tudi v politiki mo-rala. Če niso tega sposobni, škodujejo katolicizmu in človeštvu. Stokrat hujše posledice so pa, če opazi masa in javnost, da ne hodi katoliški duhovnik politik po potih, ki mu jih predpisuje Cerkev kot človeku in še posebej kot duhovniku.
To bi moral upoštevati tudi prelat Seipel, preden se je odločil za politiko meča. Drugače ne moremo taksirati njegove politike. Močna roka duhovnika politika, če ne odseva iz nje v prvi vrsti ljubezen, mora odbijati in roditi zlo. Prelat Seipel nima nemalo zaslug, da je nudil svobodomislecem več kot dovolj gradiva za agitacijo za odpad od katoliške Cerkve. Njegov izrek: »Nobenega usmiljenja« plava še vedno med avstrijskim delavstvom. Pa se pridružuje zo-
pet drug dogodek. Zveza z avstrijskimi fašisti. Z avstrijskimi Hitlerjevci, ki ne poznajo nikakih moralnih ozirov, ki se poslužujejo takih načel, da je moral nastopiti proti njim škof in jih obsoditi. Avstrijski fašisti so popolnoma taki. Njihov voditelj naravnost zasmehuje ustavo, parlament in grozi kot notranji minister, da bo šel preko vsega, da doseže svoj cilj.-.Javnost sodi, da nastopajo htimwehrovci popolnoma v sporazumu z zunanjim ministrom. In že ta domneva je naravnost nekaj groznega.
1 aki pojavi morajo služiti delavstvu, zlasti pa delavstvu, ki priznava 'krščanska načela, kot gromovit opomin. Namreč, da mora biti zelo previdno. Glede na krščanska načela ni ustvarilo •do novejšega časa krščansko delavstvo v nobeni državi lastnih političnih formacij. Udejstvovalo se je le v zvezi z ostalimi kriščanskimi elementi. Toda bilo je premalo upoštevano. V krščanskih političnih strankah so dobili prt moč /kapitalistični elementi in tako je moralo delavstvo služiti kapitalističnim ciljem.
'Krščansko soc. delavstvo v Nemški Avstriji se nahaja v zelo težkem položaju. Princip delavstva mora biti demokracija. Krščansko socijalna stranka je pa usmerjena, vsaj sedaj, v smislu absolutizma. Položaj, ki zahteva kategorično odločitve. Odločijo se pa težko, ker niso bili na to pripravljeni. Nauk za na« je, da mora krščansko socialistično delavstvo ohraniti v vsakem slučaju svobodo.
Zakaj? Katoličani bomo koristili družbi le tedaj, če bomo znali čuvati resnično, pošteno demokracijo. Včasih je težko. N. pr. v Nemški Avstriji so uganjali socialisti nasilja, v obratih je vladal terorizem. S tega stališča vzeto, ni prav nič čudnega, če se hočejo posluževati prizadeti v svojem boju istih sredstev. Toda vprašanje je, če vodijo take metode do cilja. To je, če je upanje, da se bo omilila med masami desetletna antipatija napram krščanstvu, zlasti proti katoliški Cerkvi. Ali pa če ne grozi nevarnost, da bode smatrala masa katoličane za zaveznike kapitalistične družbe in za branilce takega družabnega reda, ki se more vzdrževati le tedaj, če vladajo take razmere, da tisoči in tisoči težko delajo, pa_kljub temu ne uživajo sadov svojega truda, dočim imajo pravice in dobrote njihovega dela drugi, ki ne delajo ali pa vsaj tako težko ne. Če pride med delavstvo to prepričanje, je zadnje zlo hujše od prvega.
Mnenja smo, da je za nas katoličane najvarnejša, obenem pa tudi najnaravnejša pot iskrena pot evangelija in Kristusovega nauka, pot ljubezni in pravice. Taka pot mora roditi uspehe in blagoslov. Kakšna je pa pot meča, je Gospod tudi jasno povedal, ko je ukazal Petru, da naj vtakne meč v nožnico. Zakaj, kdor hodi okoli z mečem, bo z mečem tudi končan. 1
Jugoslovanska strokovna zveza.
Kovinarji
Javornik. Članski sestanek Strokovne skupine kovinarjev na Javorniku se bo vršil v nedeljo 19. oktobra ob 3 popoldne v dvorani Kat. prosvetnega doma. Dnevni red: 1. Položaj delavstva pri nas in drugod. 2. Odobritev pravilnika -za brezposelne podpore. Pride tudi zastopnik iz Ljubljane. Člani! Dolžnost nas veže, da se udeležimo sestanka. Pokažimo, da smo res člani ne ramo na papirju, ampak tudi, kadar nas kliče dolžnost.
Elektrika.
Žirovnica. Ker naj bi se na željo nekaterih članov in nečlanov sklical izred-ea za dne 19. oktobra ob 3 popoldne v ni občni zbor, sklicuje skupina Žirovni-gostilni Čop v Žirovnici izredni sestanek vsega včlanjenega uslužbenstva elektrarne.
1. Razpravljalo se bode o službeni pragmatiki in pokojninskem fondu pri elektrarnah.
2. Poročilo celokupnega odbora o delovanju skupine.
Ker je sestanek velike važnosti za vsakogar, naj se v lastnem interesu gotovo udeleži. Čujemo, da je med članstvom odkar se snuje službena pragmatika, zanimanje zelo veliko. Ker smo pa raztreseni po službenih mestih in radi tega ne moremo natančno vsakemu posamezniku poročati o delu, katerega vrši odbor, smo sklicali sestanek. — Toda dejstvo je, da izrabljajo nekateri nezaved-neži to in uslužbenstvo vedama napačno informirajo o delovanju odbora. Tovariši, pridite gotovo vsi, da si pogledamo iz oči v oči, ne ipa zahrbtno. — Odbor.
Tekstilno delavstvo
Št. Vid nad Ljubljano. Sestanek strokovne skupine tekstilnega delavstva se bo vršil 19. oktobra oib 9 dopoldne v Društvenem domu. Vabimo vse člane in članice, da se tega sestanka gotovo udeležijo. Pride tudi zastopnik centrale.
Opekarsko delavstvo
Vrhnika. Kar tiho smo pričakali jesen in z njo je prišel tudi čas, ko se v opekarski industriji ustavijo stroji do spomladi. Če pogledamo nazaj na delo naše skupine od ustanovitve sem, smo pač lahko uvideli, da nam je strokovna organizacija potrebna. Takoj ob počet-ku smo tudi 'laihko videli, da nismo vsem ustregli, ko smo stopili v vrste organiziranega delavstva. Odpust tov. Uršiča, ki se je izvršil brez odpovedi, je pozneje dokazal, da velja 14 dnevni odpovedni rok tudi za opekarskega delavca. Ta slučaj nam je dal še novega poguma za
upravičeno borbo delavskega razreda in se nismo razkropili, kakor je bil namen. Prav vse pa naj vodi misel, da privedemo v svojo organizacijo zadnjega opekarskega delavca.
¥ ¥
Obrni zbor ljubljanske skupine JSZ.
Člani ljubljanske skupine so se zbrali na redni občni zbor v četrtekl, 18. Septembra. Občni zbor je otvoril in vodil tov. Valant. Iz poročil je bilo razvidno, da je skupina po strokah zelo pisana, največ pa je delavcev brez profesij. Na-glaševalo se je, da mora tvoriti ljubljanska skupina celico, ki 'ho delala na svojem povečanju in ustvarjala nove celice, nove skupine strak, ki jih v Ljubljani še ni. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči tovariši: Mrzlikar, Novinec, Jež, Spelič, Žumer, Švajger, Vidmar in v nadzorstvo: Hojam, Havranek in Bratina. Sklenilo se je, da se zviša članarina za potrebe skupine za 1 Din na 11 Din za moške in 10 Din za ženske. Zatem so tovariši razpravljali o delavskih razmerah v Ljubljani in pokazali vse polno stvari, s 'katerimi se bo moral pečati bodoči odbor. Z uspehom končani občni zbor je bil zaključen ob 9.
★
Vsak član strokovne organizacije imej »Delavski koledarček«. Nudi Ti veliko praktičnih nasvetov in tudi veliko drugih stvari, tki so zate neobhodno potrebne, izveš iz njega. AJco ga še nimaš, dobiš ga pri tajniku skupine, ali pa, ako pišeš dopisnico »Delavski založbi r. z. z o. z. v Ljutljani«, Delavska zbornica. Samo 10 Din Te stane. Priporoči ga Tvojim tovarišem v delavnici. Poskrbi, da bo vsak delavec imel naš koledarček. Agitiraj »anjl
Kongres kršč. kovinarske internacionale.
Kovinarji, ki so za nameščenci najmočneje organizirani, imajo iz sedmih držav priključenih čez 150.000 članov*' Njihov kongres 14., 15. in 16. julija v Salzburgu je pokazal njihovo moč. Predsednik Wieber predseduje internacionali že deseto leto. V svojem poročilu Je poročal o delu internacionale za delovni čas, za dobre mezdne pogoje in ostale delavske probleme v posameznih državah. Na kongresu je poročal o »nezgodah ter poklicnih boleznih v kovinarski industriji in nanje se nanašajočih zakonskih določbah« ministerialni svetnik dr. Koel9ch iz Miinchena, K. Schinitz pa o brezposelnosti. Kongres je konsta-tiral, da so potrebne za njeno omiljenje
Boj za petrolej
(Nadaljevanje.)
Medtem ko so Američani govorili in pisali, so Angleži — delali. Deterding je dobil od nizozemske vlade izključno koncesijo na ležišča v koloniji Djambi. Ko so za to zvedele ameriške družbe, ki so tudi na to koncesijo prežale, je šla iz Washingtona nova nota, govoreč o svetem načelu »odprtih vrat«, tokrat na naslov Nizozemske 'in je grozila z vsemi mogočimi represalijami, če bo Nizozemska pri tem vztrajala. Na nezadovoljiv odgovor nizozemske vlade so v Washingtonu namignili, da more slediti bojkot nizozemske industrije s strani ameriškega kapitala. A protesti so bili v Haagu prav tako brezuspešni kot prej v Londonu. Dutch-Shell je obdržala koncesijo, ne da bi Washington izvedel zagrožene represalije. To je bil za Rockefellerja težak udarec, kajti s tem je izginila zadnja nada, da dobi ameriški kapiital ležišča na Daljnjem vzhodu.
Deterding je znova napadel. Sedaj ameriške postojanke v Mehiki. To pa je bila taktična pogreška, kajti v tem delu sveta so Združene države najbolj občutljive. Tedaj je bil v Ameriki na vladi skoraj izključno petrolejski kapital s pre-zidentom Hardingom na čelu. Notranji minister je Albert B. Fali, ki je bil v najožji zvezi z velikim ameriškim petrolejskim magnatom Harry F. Sinclairjem. Ta gospod Fali je bil sicer pozneje zaradi prodaje petrolejskih zalog mornarice Sinclairju obsojen in zaprt, a tedaj je bil še mogočen gospod. Politika odprtih vrat, Monroejeva doktrina, Standard Oil in
skupina Sinclair-Fall v Hardingovem kabinetu: tedaj dovolj snovi za mednarodno eksplozijo. Kolumbijo so Američani z njenimi pravicami na ozemlje okoli panamskega prekopa takoj odpravili s 25 milijoni dolarjev, v Mehiko pa poslali vojne ladje. Ameriška nota na angleško vlado je bila tako ostra, da njeno besedilo ni bilo objavljeno. Nekateri krogi v Londonu, ki jim je bilo več za znosne odnošaje z Ameriko kot pa za mehiški petrolej, so silili h kompromisu. Angleška vlada je imenovala za svojega posredovalca sira Cadmena, ki je podpisal pogodbo s Francozi v Sen Remu. Šel je v Ameriko in se tam pogajal. Standard Oil še nadalje lahko vrta v Palestini, Američani dobe delež na 'koncesiji v severni Perziji, dalje udeležbo pri turški petrolejski družbi. Kot podlaga za nadaljne razgovore so bile te obljube za Standard in Washington sprejemljive. Grozeče vladne note so prenehale in vprašanja o največjih ugodnostih in odprtih vratih so za čas stopila v ozadje.
Na vse zadnje pa se je ta načrt ameri-ško-angleške petrolejske antante ponesrečil. Pozabili so na zaveznika notranjega ministra Falla, Sinclairja. Med temi pogajanji se je namreč Sinclair sam raz-govarjal s perzijskim šahom o koncesijah. Angleško-francosko nasprotje na Bližnjem vzhodu in zahteve Turčije po Mosulu so upravičili dvom, aLi bo Anglija sploh mogla razpolagati s temi pokrajinami. Pa razgledi v bodočnost v Rusiji, v Venezueli, v Kolumbiji in sedaj Mehika — vse to je dovedlo do prerivanja na nevarnih, kjer je veljala Monroejeva doktrina — v Mehiki.
Okoli 1. 1900 je bil v Mehiki petro-
sledeče mere: »Pametna in velikopotezna trgovska politika naj po sporazumu držav odpravi meje, ki se umetno stavijo nasproti naravni in racionalni izmenjavi surovin in blaga. Svobodni trgovini naj sledi tudi svobodna selitev nosilca delovne sile, delavca. Po vseh državah naj se zato doseže zenačenje delovnih pogojev in plač. Vojna bremena naj se zmanjšujejo. To je neizbežno, če hočemo odvrniti grozečo krizo. Strokovne organizacije naj po vseh državah propagirajo za dosego teh ciljev evropski gospodarski solidarizem.« — Po poročilu blagajnika so se vršile nadomestne volitve dveh odbornikov internacionale in dveh novih, ki zastopata na novo včlanjeno kovinarsko krščansko strokovno organizacijo iz Poljske in Češkoslovaške.
Pismo iz Neubrucka v Avstriii.
V prijaznem gorskem zatišju, okoli 90 km od Dunaja se nahaja maila vasica Neubrack, ki slovi in je poiznana ipo vsej Avstriji kot počitniška kolonija dunajske krščanske strokovne centrale. Ze voditelj dunajskih krščanskih socialistov pok. dr. Lueger je hodil sem na oddih. Glavni tajnik dunajske kršč. strokovne centrale pok. Allinger pa je zgradil delavsko počitniško kolonijo, ki je opremljena z vsem modernim komfortom. Poleg tega pa služi za vzgajanje delavskih voditeljev, strokovnih tajnikov, za katere se vršijo vse leto najrazličnejši tečaji, ki trajajo včasih ves mesec. Tečaj, ki se vrši v dneh od 28. septembra do 11. oktobra- je namenjen predvsem za delavske voditelje. Udeležencev tečaja je tokrat 25, ki so iz najrazličnejših krajev Avstrije in dva tudi prvikrat od Jugoslovanske strokovne zveze in sicer Rozman Joško in Lombardo Peter. Vsi so iz poklicev in sicer je 12 nameiščencev, ostali so pa delavci.
Tečaj ima predvsem nalogo uvesti delavske voditefje med bjrbene sode-lavioe kršč. soc. strokovnega pokreta, kajti politična kaker strokovna borba vseh smeri je tukaj zelo radikalna. Poleg tega se polaga velika pažnja, da se udeleženci do dobra seznanijo s socialno zakonodajo, katera je precej komplicirana. V poljudnih predavanjih se razpravlja tudi o vseh drugih važnih gospodarskih problemih, kakor 'o racionalizaciji della, o vzrokih brezposelnosti itd. Kako so ti tečaji važni za delavsko gibanje se ne da preceniti. Tukaj se vzgajajo delavci in sifter se jim vcepi zavest, da so oni faktični nosrtelji in voditelji delavskega pokreta, kot tudi, da vse zlo in dolbro pride iz delavskih mas samih. Če one nimajo dobrih, sposobnih voditeljev, tedaj šepa ves pokret in se to čuti vsepovsod.
ilejski car Amerilkanec D»heny, prijatelj amer. notranjega ministra Falla. Ker pa je delal le prevelike dobičke, je mehiiki predsednik Diaz pripustil v deželo tudi angleški kapital, ki je imel kmalu v rokah okoli 60% celotne produkcije. Ameriški kapital se je boril proti angleškemu prav z vsemi sredstvi in se ni pomišljal pošiljati cele tolpe banditov, da so zažigale vrelce in razdirale cevi. Ker tako niso mogli nič opraviti, so aranžirali 1. 1911. revolucijo, Ikatere žrtev je bil Diaz. Vlada Združenih držav je takoj priznala novega predsednika Ma-dero in mu stala Ob strani, vendar ga je že po 2 letih pregnal general Huerta — odkrit pristaš Angležev. Wilson je postal ameriški prezident in s svojim alter ego oberstom Housom je šel točno po stopinjah svojih prednikov ter odklonil priznanje Huerte. Ko je angleška vlada poklala svojega delegata v Ameriko, da se napetosti zaradi Mehike odstranijo, mu je zastopnik ameriške vlade dejal: »Vaše zunanje ministrstvo si pusti diktirati politiko od petrolejskih baronov.« Anglež pa mu je odvrnil: »Gospod, vi govorite kakor kak mož od Standard Oil.« —
Tedaj pa je nastopila že nova okol-nost: Wasihington je s skrbjo opazoval posledice nacionalne revolucije v Mehiki in odpora Mehikancev proti ameriškemu vmešavanju v njih domače stvari na srednje-ameriške države. V tem so uvideli nevarnost za sila elastično tolmačeno Monroevo doktrino, posebej pa še nevarnost za panamski kanal. Tako je gledal na stvar prezident Wilson in dal 1912 ukaz, da se Huerta vseskozi bojkotira. Če to ne bi pomagalo, se bodo
Doma in po svetu.
Več sestankov so imeli te dni ministri sedanje vlade. Tako se je vršil sestanek v Skoplju, kjer je govoril Nikola Uzunoviifl, bivši radikalni poslanec, in dejal med drugim, da se nikakor ne nameravajo ustanavljati kake nove stranke. \ laaa rabi samo podporo vsega ljudstva, da more doseči svoje cilje, kar bo zopet v korist edinole ljudstvu samemu. Podobni sestanKi so se vršili tudi v Splitu in Šibeniku.
Razgovori o konkordatu z rimsko stolico se bližajo koncu. Zaključna pogajanja se bodo vršila v Rimu.
Balkanska konferenca, ki* se vrši te dni v Atenah ima namen, da se balkanske države med seboj zbližajo in se ustvari medsebojno sodelovanje v gospodarskem in političnem oziru. Zastopane so vse balkanske države z izjemo Bolgarije. Le-ta je zahtevala, da se na konferenci obravnava tudi vprašanje narodnih manjšin, kar pa so druge države odklonile. Bolgarije je nato izjavila, da se konrerence s protestom ne udeleži.
Bolgarski kralj Boris se bo zaročil z itaujansko princeso Giovanno, najmlajšo hčerko italijanskega kralja. Po tej zvezi si bosta v sorodu tudi jugoslovanska in bolgarska dinastija. Zatrjuje se, da je ta zveza samo zasebna z^.eva kralja Borisa, ki se je že pred več leti zai0-	v princeso. Vendar je gotovo, da
sta Italija in Bolgarija že sedaj v zelo ozkih odnošajih tako politično kot gospodarsko.
V nemški Avstriji sta v nastajanju dva tabora: fašistični in protifašistični. Za enkrat je v fašističnem taboru for-melno še vsa kršč. socijalna stranka. Vendar se že pojavljajo glasovi, da bo treba stopiti fašistom odločno na prste. Voditelji nemškega in avstrijskega fašizma se že dogovarjajo na enoten nastop. Poročajo, da se bo v Avstrijo vrnil znani major Pabst, ki ga je dr. Sehober izgnal. — Avstrijska socialna demokracija ima koncem oktobra kongres stranke in bo razvila silno agitacijo, da dobi
9.	novembra čim več glasov, če ne celo absolutne večine.
V Vipavi je bil ubit iz zasede fašistični učitelj Sottosanti. Fašisti so zato v maščevanje razbili tiskarno in uredništvo »Novega lista« v Gorici, edinega slovenskega lista v Italiji. Hoteli so pomorili tudi ureaniive lista, a . je oblast vsaj toliko t^.nia, da jim niso mogli blizu. ,
Angleški zrakoplov R 101 je na poti v Indijo nad Francijo ponesrečil. V zrakoplovu, ki je eksploairal, je bil 5* potnikov. Življenje jih je ohranilo samo 7. Vsi drugi so našli v katastrofi svojo smrt. Vzroka nezgode še niso dognali.
morala pač uporabiti manj mirna sredstva, da se napravi konec njegovi vladi. Angleži, ki so šele sedaj uvideli, da so Američani pripravljeni rabiti tudi orožje, so hoteli vso zadevo rešiti z mirnim dogovorom, kar pa je Wilson odklonil, ker bi s tem nastopil precedenčni slučaj, da izvenameriška država odloča o ameriških zadevah in bi bila tako kršena Monroeva doktrina. Nato so nastopile v deželi z ameriškim denarjem plačane roparske tolpe in šle proti Huerti. Huerta je razglasil, da ne brani le suve-renitete Mehike, ampak vseh latinskoameriških držav. Posredovanje južnoameriških držav je Wilson gladko odklonil. Nasprotno je zahteval, da se mu odkloni vsaka podpora od strani angleške vlade, sam je dal denar in orožje voditelju vstašev Carranzi. Huerta je hotel spor predložiti stalnemu mednarodnemu razsodišču v Haagu, če Amerika ustavi sovražnosti proti njemu. — Tudi o tem niso hoteli Američani nič slišati. Ameriške družbe so nehale plačevati davke, nasprotno so vse podpirale revolucionarje, medtem ko se je Huerta skušal vzdržati s fondi angleških magnatov. — Ko je nazadnje Carranza vendar prišel na vlado, ni izpolnil ame-, riških nad, ampak je 1. 1917 proglasil ustavo, ki pravi v čl. 27., da so vsa naravna bogastva last mehiškega ljudstva. Le Mehikanci morejo biti lastniki zemljišč in imeti rudarske pravice, inozem-ci pa le, če se docela podvržejo mehiškim zakonom. Ob meji in obali pa ino-zemci sploh ne morejo imeti zemljišč.
Tako je prišlo do začasne bojne zveze med Angleži in Američani proti
Davno delovanje in iskrenost.
O »Kmetskem listu« nismo imeli nikoli mnenja, da je bog v e kako globok. Je prav za prav glasno kmetov, ki bi bili radi gospodje. Kmečki gospodje pa hočejo veljati za inteligentne. Kot taki morajo pa biti doma na vsakem polju. V zgodovini, v državoznanstvu, v kmetijstvu itd. Moderni meščan ugane semintja
tudi kako modro v socialnih zadevah. Socialno vprašanje se namreč vedno pogosteje javlja v javnosti. Beseda proletarec in drugi taki izrazi se slišijo ze vsepovsod. Kmečki intengent zasleduje torej vse pojave, celo Katoliško akcijo.
In ni čudne, da se je spravil celo nad krščanske socialiste. Na nje se huduje in jih obdolžuje, da se bore proti kapitalu! včasih tudi proti kapitalizmu. Takole od strani pripoveduje, da smo protinarodni, ker se borimo proti narodnemu kapitalu! Končno nam očita še neiskrenost, ker se ne borimo proti veleposestvu, zlasti pa proti ljubljanskemu škofu, ki da je največji veleposestnik pri nas.
Mnenja smo, da ni člankar pisal tega iz zlobe. Nasprotno. On sam je gotovo prepričan, da je napisal nekaj zelo učenega in zanimivega.
Pa se je zelo vrezal. V socialnih vprašanjih ni možakar prišel niti do abecede. To, kar ve pri nas že vsak Kre-kovec, je njemu deveta vas.
Proti kapitalu kot menjalnemu sredstvu se nihče ne bori in se tudi ne more. Kajti kapital — največkrat razumemo pod to besedo denar, — je samo menjalno sredstvo, nima pridobitne moči; kot tak tudi ne more imeti kakih obveznosti. Zato je naravnost smešna trditev, da se borimo proti kapitalu.
Mi se boriimo proti kapitalizmu. To je gospodarskemu ustroju, čigar namen je, da vporablja kapital le v ta namen, da ga s pomočjo najete delovne sile pomnoži: Ker nima kapital sam na sebi pridobitne sposobnosti, se more množiti le na ta način, če kdo zanj dela. Za njegovo pomuožitev pa dela delavec, ker ne dobi plačanega celotnega efekta svojega dela, ampak gre dobršen del za po-množitev kapitala podjetnika.' Vidite, gospodje kmetijcl, to je pa vse kaj drugega. Če je tako delovanje narodno, potem smo z vsem srcem protinarod' t.
Še nekaj o narodnem kapitalu. Resnično je, da je zbralo naše ljudstvo precej denarja. Toda, to je le del narod-
nega 'kapitala. Glavna sila kapitala je v veleobratih. Ta kapital, to mogočno silo bi bilo treba ponaroditi. In to so hoteli razni narodnjaki. Pa so vse tako izvršili, da je obdržal glavno besedo pri vseh večjih podjetjih tuji kapital s sodelovanjem Ln pristankom slovenskih narodnjakov. Zato je čudno, če se upajo trditi gospodje, da se ustvarja narodni kapital tudi v velikih podjetjin.
Še k veleposestvom. Mi nimamo prav nič proti temu, če se izvede dosledna agrarna reforma in če se da odvišna zemlja nemaničem. Le to je sumljivo, da se iz krogov raznih naprednjakov obregnejo ob škofa, kakor da ne bi bilo tudi drugih veleposestnikov. Največ v vrstah kmetijcev.
Sicer pa ne tvori kapitalizma, tudi v veleposestvu, kapital, ampak način uporabe tega kapitala. Privatni veleposestniki uporabljajo ta kapital za množitev svojega bogastva. Kako je uporabljal ta kapital nadškof Jeglič, vemo vsi. Pred uporabo tega kapitala klone vsak poštenjak glavo z največjim spoštovanjem. Nadškof Jeglič je ustvarjal s tem kapitalom dobrine, katerih sadove bomo vživali Slovenci, dokler bo živel naš rod. Nadškof Jeglič je uporabljal ta kapital taka, da je zapustil svoje mesto brez vsakega premoženja in da je v precejšnji zadregi, ker še ni rešila država vprašanja njegove pokojnine.
Proti takemu »kapitalizmu« se ne bomo nikoli borili, ampak zahtevali še več takega »kapitalizma«.
Kar se pa tiče ostalih trditev, moramo z žalostjo v srcu priznati, da je tudi v katoliških vrstah veliko ljudi, ki so po svojem mišljenju in udejstvovanju veliko, veliko bliže »Kmetskemu listu«, kakor pa nam.
Ali si proletarec?! Nisi, ker nisi naročen na Krekovo knjižico, ki jo moral imeti vsak zaveden proletarec. Ker či-._ taš knjige, ki celo proti proletarstvu govore. Knjige pa, ki so pisane o tebi in zate, pa odklanjaš. Ker čitaš knjige, ki nimajo z umetnostjo nič skupnega ‘in < tako podpiraš ljudi, 'ki delajo samo dobiček. Krekovo Knjižico pa odklanjaš, ki edina izdaja res po primerna ceni (4 Din mesečno; 3 do 4 knjige letno)! knjige in to — umetniško neoporečna dela. Ce se nisi član, pristopi čimprej!'
A* Ivi &
H
'Daje boga/c blago peno
Brezposelnost.
Si čital že knjige Krekove knjižice? Ce še nisi, prečitaj in potem naroči! Dobre knjige lahko čitaš dvakrat, celo večkrat. Dobre in lepe knjige moraš imeti doma v svoji knjižnici. Predvsem
Krekova knjižnica
pa, ker knjige niso drage, a po kakovosti prav izbrane. Naroči se, razočaran ne boš! Cena mesečno 4 Din, izidejo letno 3—4 knjige.
čl. 27. mehiške ustave, pa tudi zaradi vojne Angležem ni kazalo boriti se z Američani za mehiški petrolej. Takoj po sklenjenem premirju v Parizu, pa se je boj znova začeli. Dutch Schell je koncentrirala na Mehiko ves svoj razpoložljivi kapital in pokupila od manjših družb mnoga polja.
Američani so nenehoma protestirali proti mehiški ustavi, a brez uspeha. Tudi general Okregan, ki je prišel na vlado po padcu Carranize s pomočjo Amerike, ni izkazal hvaležnosti, ampak je naložil še 60% izvozno carino. Deter-ding se je medtem na tihem pogajal z Obregonom. Vendar je ta rajši inozemske družbe .med seboj izigravali, nego da bi sklenil kako separatno pogodbo z Angleži. A vendar je pod pritiskom
amerikanskeg,a( kapitala 1. 1923. prišlo do dogovora med Obregonom in Ameriko v tem smislu, da se vse sporne stvari zadnjih let predlože mešani komisiji v rešitev, Amerika prizna Obre-gona, čl. 27. pa za nazaj ne velja. Od tedaj naprej je Washington vseskozi podpiral Obregona, mu pomagal udušiti upor pod generalom Huerto, ki so ga nekatere ameriške družbe podpirale, a vendar so bili pozneje Američani sila razočarani nad Obregonom, »ki je ugriznil v roko, ki ga je krmila«. Kajti Mehikanci so začeli pod zaščito zakona neizprosno uveljavljati svoje »pravice«. Obregonu je sledil njegov prijatelj Cal-les, ki je bil izvoljen z odločno podporo strokovnih organizacij, ki so zahtevale izvajanje člena 27. ustave. Zunanji minister ameriški je bil tedaj Kelogg, znan po mirovnem paktu, ki nosi njegovo ime. Poslal je Mehiki protestno noto, v
kateri pravi, »naj se Mehika čuva pred svetom«. S to noto je ustvaril Kelogg v Mehiki in vseh južnoameriških državah silno sovraštvo proti Združenim državam. V olbeh državah je vse sililo, da se prekinejo diplomatski ednošaji, a newyorške banke so 'bale za svoje investicije in vojna z notami se je nadaljevala. Ker je zadnja mehiška nota obljubila, da petrolejski zakon, ki ga je sklenila Mehika 1. 1925. ne bo veljal za nazaj, se je ogenj nekoliko polegel.
Tedaj sta si prišli Amerika in Mehika močno navzkriž zaradi revolucije v Nicaragui, kjer sta imela vsaka svojo stranko. Svojo voljo so uveljavile Združene države in dejansko spravile deželo podse. Saj so za »vzdržavanje varnosti in reda« poslali tja svojo policijo. Zato so Združene države leta 1927. tudi deloma podpirale vstajo proti Callesu. Kajti uporni general Gomez je obljubljal Američanom zakone po njihovi volji. Vendar je Calles vojaško zmagal. Gospodarski položaj države pa je bil sila prekere.n, kajti sabotaža Amerike je bila popolna. In zato je v Mehiki zapihal drug veter. Mehikanci so uvidelb da nima smisla, voditi borbo z močnejšo silo na severu. Tudi v Ameriki so se razmere obrnile. Sicer so nekatere skupine še vedno hotele hoditi svoja politična pota napram Mehiki, a najjačja grupa je od vlade odločno zahtevala politiko, ki prinaša rezultate.
(Dalje prihodnjič.)
Vsak zaveden naš tovariš in naša tovarišica mora biti član »Krekove knjižnice«
Brezposelnost je otrok kapitalističnega gospodarskega sistema. Naj se države še tako bore proti nji in iščejo sredstva, kako bi jo odpravili, ne bodo dosegle svojega cilja. Brezposelnost je mogoče omejiti, ne pa odpraviti. To dokazujejo vse današnje modeme države od Amerike, Anglije, Nemčije pa do Rusije. Moderno gospodarstvo, čigar gonilna sila je racionalizacija, samo pospešuje brezposenost. Z njo morajo računati države kot s stalnim gospodarskim pojavom!, zlasti pa pri svojih proračunih. Stalna in sicer precej velika proračunska postavka bo morala biti namenjena brezposelnim. Ta problem je povzročil marsikaterim državam in vladam — v Nemčiji je n. pr. celo razbil blok med meščanskimi strankami in socialdemokracijo — velike preglavice.
Prav je, da upoštevajo države brezposelnost pri svojih proračunih. Brezposelnosti ne zakrivi delavec sam. Je le žrtev kapitalistične produkcije sedanjega časa. Radi tega je izvedeno brezposelno zavarovanje že v vseh modernih državah. Celo v Ameriki pridobiva ideja prisilnega zavarovanja vedno bolj tal. V Ameriki je bil eksistenčni pogoj delavstva tako dober, da so menili, da ni tam potrebno prisilno zavarovanje za brezposelnost. Toda tudi Amerika ima že milijonske mase brezposelnih. Radi tega se sprijaznujejo tudi oficijelni krogi z mislijo za izvedbo prislnega zavarovanja.
Sicer pa poda najbolj nazorno sliko o stanju zavarovanja in prispevkov od sifani države tozadevna statistika.
V Nemčiji prispeva za zavarovanje po 1.75% mezde delavec in delodajalec. Država pa nudi v slučaju deficita brezobrestno posojilo.
V Avstraliji prispevajo država, delavci in delodajalci tedensko vsak po eno tretjino izdatkov.
V Angliji so sledeči tedenski prispevki: v pencih (pans):
za	država delodaj. del.
moške	6	8	7
ženske	4.50	7	6
moške, mladoletne	3	4	3.50
ženske,	mladoletne	2.50	3.50	3
Irska isto.
izdatki
občine
Avstrija	12%	42%	42%	4%
Poljska	2/«	*/«	’/«	—
Italija	—	lj-i	l/»	—
V Rusiji gredo vsi izdatki v breme drž. proačuna.
V Belgiji prispeva država s 75% prispevkov od delavcev in delodajalcev.
V Danski daje država od 10—40%; občine 5—30% vplačanih prispevkov.
Finska država doplačuje eno tretjino do polovice izplačanih podpor.
V Franciji priskoči država na pomoč s 20—30% izplačanih podpor.
Nizozemska prispeva 100, izjemoma tudi 150% od vplačanih prispevkov. Polovico morajo povrniti občine.
• Norveška pomaga s 50—75% izplačanih podpor. Od teh pa morajo občine povrniti dve tretjini.
Švica doplačuje 40% podpor, ki so jih izplačle občinske ali kantonalne blagajne, ter 30% sicer izplačanih podpor,. Ta procent se pa more na sklep Zvezne skupščine zvišati za 10%.
Češkoslovaška: Doklada države: 100 do 150% izplačanih podpor. Najvišjii znesek na osebo in dam sme znašati 12 čeških kron.
Brezposelno zavarovanje je zelo težko postaviti na določena, natanko 'izračunano bazo. Brezposelnost je namreč zelo valujoč pojav. Radi tega morajo skrbeti države, da ustvarjajo fonde, v katere se stekajo v normalnih časih sredstva za pobijanje in olajšanje brezposelnosti, če nastopi v protiobičajni ostrosti.
Praksa je dokazala, da je prisilno zavarovanje za slučaj brezposelnosti bolj na mestu, kakor pa prostovoljno. Zato prodira v večini držav misel prisilnega zavarovanja. Pri nas imamo tudi prisilno zavarovanje. Toda izvedeno je v takg nezadostni meri, da je njegovo izboljšanje nujno potrebno.
Zakaj še nisi član »Krekove knjižnice«? Piši takoj na: »Krekovo knjižnico«, Delavska zbornica, Ljubljana.
Še kvalificirano ali nekvalificirano nameščenstvo v delavskem zavarovanju.
Na članek v »Delavski Pravici« od 18. septembra 1930 pod zgornjim naslovom je odgovoril že v predzadnji »Del. Pravici« neimenovani tovariš zelo točno. Ne bo pa odveč, če se pomudimo še nekoliko pri tem vprašanju, ki je za nas načelne važnosti.
Po mojem mnenju je popolnoma napačno, če se postavimo v vprašanju nameščencev sploh, še bolj pa nameščencev v institucijah del. zavarovanja, na stališče absolutne šolske kvalifikacije. Prvič radi tega, ker tudi šolska kvalifikacija ne daje absolutne garancije, da je dotični sposoben za dobrega uraumka. Še manj pa daje garancijo, da je sposoben za uradnika v socialnih zavodih.
Priznam, da moramo imeti neko merila, kadar naj se nastavi uraonik v zavodu. Toda krivično bi bilo, da bi zabra-njevali bo^o-, eksistenco in napredovanje osebi, ki je po svoji naravni inteligenci in po svoji osebni pridnosti sposobna za mesto uradnika.
Življenje in razvoj v takih zavodih govori bolj za »nekvalificirane« uradnike. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je klasičen zgled, Kako znajo socialne zavode organizirati takozvani kva-lificiranči. Nebroj formalnosti, ki ima za posledico obilico neplodnega dela, obilico uradnikov z visokimi položaji in precejšnjimi plačami, v praksi pa v škodo socialnemu zavarovanju, ker ovira njegov zdrav razvoj.
Ljubljanski okrožni urad pa nasprot-
no dokazuje, da se je sorazmerno hitro vživil v novo organizacijo in se lotil nove izgraditve s potrebno energijo pod vodstvom, z ozirom na šolsko izobrazbo nekvalificiranih uradnikov. > Kolikor niso uspeli, so bile povod v večini slučajev intrige kvaluiciranih moči.
Kar se pa tiče notranjega poslovanja samega, mora objeAuven poznavatelj dati naravnost odlično priznanje nekva-lificirancem. Nekvalificirane moči so točne, zanesljive, vestne in tiste, ki so na vodilnih mestih, naravnost vzorne. So pa celo slučaji, da so bili načelniki oddelkov uradniki s kvalificirano šolsko izobrazbo. Pa se je zgodilo, da so bili oddelki naravnost zafurani. Na odredbo uprave je prevzel vodstvo nekvalificiran uradnik. Ta je prevzel za svojega pomočnika zopet nekvalificiranega tovariša ter sta z združenimi močmi sijajno ureuiia zafurani oddelek. Takih slučajev poznam več, ne samo enega.
Z ozirom na te razmere je naravnost krivično, da se ustvarjajo položaji na podlagi takozvane šolske izobrazbe, mesto na podlagi dela. Menim namreč tako: Če so se izkazale takozvane nekvalificirane moči za dobre in če so postavile svojega moža, potem zahteva pravica, da pridejo v enak položaj z uradništvom, ki vrši enaka ali ista dela. Socialno pravična podlaga je in mora biti le delo. Sedanji način razvrščavanja uradnikov pa sloni na kapitalistični miselnosti, proti kateri se ravno borimo.
Ali Vam je znano, da dobite v gostilni
ZADRUZNA KLET v Ljubljani,
Kongresni trg štev. 2
dobro, ceno postrežbo in izborno kuhinjo
Skrr pflrr^trarjajo ttajveč dobrega za
delavstvo in celotno družbo nekvalificirane moči. Macdonald, Stegerwaldl, strokovni tajnik z mednarodnim slovesom, Ebert, Kunschak, Gostinčar, MoSkerc. Peter Rozman in nebroj drugih dokazujejo, kolika krivica bi se godila ne samo njim osebno, ampak celotni družbi, če bi obveljalo načelo tovariša, ki ga je razvijal v uvodu omenjenega članka.
Kar se pa tiče rekriminacij radi postopanja socialdemokratov napram rajnkemu Moškerču, je sicer žalostno, da se je to dogajalo. Vendar pa moramo pomisliti«, da je bilo to postopanje sad tedanjih političnih razmer in da niso tudi v naših vrstah drugače postopali tain, kjer so imeli glavno 'besedo. Toda pri razihotrivanju načelnih problemov ne smejo takšni dogodki igrati niti naj-Inanjše vloge.
Cez hribe in doline...
Tržič. Letošnje leto je začela tu na novo obratovati tovarna čevljev I. Raz-boršek v nekdanjem skladišču usnjarske tovarne K. B. Mali, katerega je sedanji lastnik preuredil v tovarno za čevlje, kjer je zaposlenih okoli 60 delavcev,
ki 'so povečini tukajšnji okoličani in tudi tujci, razen nekaj pravih domačinov. Tako imamo danes tri 'čevljarske tovarne in sicer še tovarna »Peko«, ki je ena -AajinodfeTnejteh in Malli et Demberger. Poleg teh tovarn je še mnogo samostojnih čevljarskih mojstrov, ki delajo s par pomožnimi močmi, delno imajo nekateri tudi stroje v svojih delavnicah. Zadnje čase se zelo boje konkurence s strani »Bate«, ki misli menda zidati veliko tovarno v Zagrebu in je čevljarska zadruga sklicala v nedeljo, dne 5. oktobra, protestni shod v hotelu Lončar za zaščito naših tovarn in obrtnikov, ker je prav ta obrt pri nas zelo razvita in pošiljajo tukajšnje izdelke tako tovarne kakor obrtniki po vsej državi in so naši izdelki povsod dobro znani. Za izpopolnitev so imeli čevljarji zadnji čas tečaj v meščanski šoli, ki se je zaključil 4. oktobra ter so bila izvršena dela v nedeljo istotam razstavljena.
Zadnjo nedeljo je otvorilo tukajšnje Prosvetno društvo z igro »Radikalna kura« letošnjo sezono. Igra je bila dobro obiskana in igrana v splošno zadovoljnost igralcev. Zelja mnogih je, da bi se igra ponovila. Prihodnjo nedeljo se nam obeta film »Kristus Kralj«.
Mizarji in graditelji!
Naročajte vezane plošče (Sperpilatten) le pri tvrdki »Posavina« d. d. za trgovino in industrijo v Zagrebu, Petrinjska ulica 28, katera ima kot glavni zastopnik za Jugoslavijo naj več jih tvorni c na Poljskem in v Rumuniji najbogatejše skladišče vesanib plošč in prvovrstne rusko - poljske jelševine in rumunske bukovine v vseh dimenzijah in debelinah.
Odpošilja s pošto in po železnici v vse kraje. — Zahtevajte cenike! — Iščemo zastopnike v vseh večjih krajih.
Borza dela.
Ljubljana. Delo je na razpolago: 3 Čevljarjem, 2 hlapcema, 1 krojaču, 3 mizarjem, 4 navadnim delavcem, 2 kamnosekoma, 3 pleskarjem, 1 vrtnarju, 3 tesarjem1, 1 eleiktroinštalaterju, 3 elektro-inonterjem, 1 žičarju, 1 tkalcu, 1 leso-strugarju, 1 kovaču, 8 kmečkim deklam, 4 služkinjam za izven, 5 služkinjam zmožnim kuhe, 1 kuharici za bolnico, 1 sobarici in varuhinji otrok, 1 vzgojiteljici zmožni nemščine, 1 bolniški-strež-nici, 1 pletilji-vajenki.
Celje. Delo je na razpolago: 3 konjskim hlapcem, 1 hlapcu za govejo živino, 3 poljskim delavcem, 2 kamnose-
koma, kamnofarusaču, 1 pečarju, 1 lončarju, 1 kovaču, 2 mizarjema, 2 kolarjema, 2 sodarjema, 1 žagarju, 8 čevljarjem, 1 krojaču, 1 prodajalcu slaščic, 2 razna-šalcema kruha, 1 strojniku, 12 vajencem, 50 rudarjem za Francijo, 3 kmečkim gospodinjam, 26 kmečkim deklam, 1 pletilki, 2 Šiviljama perila, 1 natakarici, 1 gostiln, kuharici, 2 navadnima delavkama, 3 kuharicam, 19 služkinjam, 2 sobaricama, 1 postrežnici, 3 varuškam, 4 vajenkam.
Umni sadjar. Učitelj: »Kdaj je naj-pripravnejši čas za trganje jabolk?«
Franček: »Takrat, kadar ni gospodarja doma.«
Radio.
Prosvetno delo našega radia.
Bolj kot katerokoli drago sredstvo mora radio vršiti najuspešnejše in najsodobnejše prosvetno delo. Zato je možno uresničenje prave Ljudske univerze baš po radiu. Radio more prodreti do najširših ljudskih plasti, lahko torej oblikuje kulturno stanje vsega naroda. Vaano pa je pri tem seveda, da je način njegovega prosvetnega dela čimbolj preprost in res najširšim slojem dostopen. Načrt za prosvetno delo v našem radiu v novi seziji), ki smo jo pravkar začeli, kaže pravilno pojmovanje in nalog načina. Nova številka našega tednika Ra-dio-Ljubljana prinaša na uvodnem mestu podrobne navedbe o tem načrtu.
Detektorji v Češkoslovaški.
Dasi trdijo, da postajajo detektorji že zelo nemoderni, je vendar dejstvo, da je v Češkoslovaški od 282.000 prijavljenih sprejemnih aparatov 60% kristalnih detektorjev in le 40% aparatov na elektronke. Desetina teh aparatov ima priključek na omrežju. 30% vseh aparatov si gradijo amaterji sami. Visoko število detektorjev se da pač razlagati s tem. da so češke postaje zelo jake in imajo vse veliko detektorsko območje. T. R. L.
Vsak naš naročnik naj pridobi vsaj še enega novega naročnika !
RADIO
JOŽE MHRKE2, JESENICE
Solidno postrežba. Dobi se tud! no obrobe.
Oglejte si stalno radio razstavo!
Pterfe 1’ Ermite:	42
Kako sem ubila svojega otroka
Vaše besede me silno plašijo. Kar v glavi se mi zaftie vrtati, ko čujfcm, kaj naper jate proti takemu slabiču, Icakršen sem jaz. In prav sem vas hotel prositi, da bi me priporočili ravnatelju semenišča«
»O, nič se ne bojite, toi s© še zmerom Laihko zgodi. V Issyju je mnogo takih, ki nikdar ne postanejo duhovniki ;in gredo« tja edino zategadelj, da bi premislili svoj poklic in se najprej prepričali, če ga sploh imajo. "
»Jaz pa kljub vsemu mislimi, da ga imam, ker prav dobro čutim, kako me neka višja, skrivnostna sila nagiblje k dobremu,. Tudi to mi je jasno, četudi nisem dosti premišljeval, da mora biti razlika med ljubeznijo, kakor ste pravkar povedali; zlasti pa vidim kako neizmerno! odličnejša je ljubezen do Bogal od ljubezni ničvredne, minljive stvari... Ljubezen do te prekrasne deklice je bila zelo huda skušnjava za moj poklic, saj veste kako> sem čuv-stven ... Pa sem navzlic temu, kakor vidite, odšel in se rešil! Prinašam vami svoje krvaveče srce, a prinašam vam ga» vendarle ... Vi sicer pravite, da se enkrat kaj takega že prigodi, toda pred Bogom vam zagotavljam, da čutim moči tudi za druga podobna dejanja.«
»Tem bolje! Počasi se boste moraili zopet privaditi svojemu prejšnjemu življenju in kar največkrat prihajati v patronaž... Glede vašega poklica bova še govorila, zlasti pa bova prosila Boga, ki nikdar ne odreče svoje milosti onemu, kdor ga goreče prosi, da bi mu dal spoznati pravo pot v življenje... Sedaj pa si lahko ogledate naše dvorane; boste videli, kolikoi se je že spremenilo.«
Po teh besedah je župnik prijel Dominika za roko in ga vodil po raznih oddelkih patronaža. Vse sobe so bile prebeljene^ po stenah pa so otroci na-vesili različnih spominkov z zadnjih počitnic.
Oddelek mladcev j|e bil po številu tak, kakor ga je bil zapustil Dominik, le da je bil videti zelo zanemarjen.
»Takoj jih bom. zopet vzel v roke, pravi Dominik.
»Saj vidite, da je že zadnji čas. Tako je, dragi
moj Dominik, kad ar manjka glava, manjka vse!«
Kaj menite, da sem jaz — glava?«
Da, da, vi ste glava!« poudari župnik in mu stisne roko. »Samo gledati bogte morali, da boste še nadalje vztrajno urili in utrjevali svojo voljo-Človeško življenje je večen boj. Hudobni duh neprenehoma lazi okoli človeka in preži, kje bi ga najlaže ujel. Zato čujte in molite, ker tudi vas ne boi pustil pri miru. Kdo ve, če odločilni trenutek ni prav blizu?!«
Dominik je obhodil šie delavsko predmestje, kjer so ga takoj spoznali. Matere so ga hvaležno pozdravljale, trgovci, ki so stali na vratih svojih trgovin, so mu prijateljsko mahali, otroci pa, ki so se vrnili s počitnic, so mu vsi veseli hiteli naproti. Dominik ni riiSfogar prezrl, odzdravijal je na vse strani in vsakemu je vedel povedati kako lepo besedo.
Teda navzlic vsemu je stala med njim in temi ljudmi vedno neka prozorna slikal, na kateri je Dominik proti svoji volji zrl deklico^ z zlatimo lasmi, ki jih je imela pristrižene kakor Ivana Arška. Videl jjo je, kako sloni ob oknu, polnem cvetočih krvomočnic, in se ozira na morje; videl je njena prijazna usteča in bele zobke in njene globoke, žalostne oči, v katerih so se svetile solze ...
XXI. poglavje.
Drugo jutro prinese vratar z Elizejskih poljan Dominiku naslednji brzojav:
»Mati nevarno zbolela. Na vsak način se takoj vrni!« Anastazij Yholdy.
Dominik je precej spoznal, da ta brzojav ni drugega kakor nerodna zvijačai, s katero ga hoče ujec zvabiti nazaj. Brzojavil jie nekemu znancu, s katerim sta večkrat igrala tenis, in še isti večer prejel popolnoma pomirljiv odgovor.
Tovariš mu je sporočil, da je videl njegovo^ mater pri slaščičarju. Res, da je bila videti nekam žalostna, kljub temu pa so ji šili zelo v slast kolački, ki si j|ih je privoščila vsak dan ob petih popoldne.
Da bi čim hitreje pozabil vse te neprijetnosti, si je Dominik še bolj prizadeval, da bi se zopet privadil svojemu prejšnjemu življenju* Vsak večer je prihajal k svojim mladcem in se redno udeleževal sestankolv družbe svetega Vincenca Pavelskega.
Župnik je že zdavnaj želel in preudarjal, kako bi osnoval kakšen »Patronaški glasnik?. Obrnil se
je na Dominikai, ki je bil za to dovolj izobražen in zmožen, in ga zaprosil, da bi prevzel uredništvo lista, ki naj bi bil ogledalo vsega društvenega življenja in zakladnica načrtov za bodočnost. Na ta način bi storil zelo veliko dobro delo, ker bi lepo ufe&t in z-bi*al ^rizadfivamja in delo vseh članov in pritegnil še marsikatero bogato in revno družino, ki jim je bil patronaž doslej le prazno ime.
Ker je bil v Parizu čisto sam, je lahko porabil čas kakor je hotel. Čez nekaj tednov se j|e njegova slikarska delavnicai spremenila v majhno uredni-štvio, kamor je prihajalo nešteta pisem in dopisov. Poleg tega ga je župnik prosil, da bi prevzel tudi dopisovanje z odraslimi, ki soi bili pri vojakih. Župnik mu ni naprtil tolikega dela iz kakšnega tajnega naimena, marveč edino radi tega, ker Je potreboval pomočnika, kakršen je bil Dominik, ki ga pa do tedaj nikakor ni mogel najti.
Dominik se j!e z Vnemo lotil dela in snoval načrte, kako bi se dalo pomagati revnemu in zapuščenemu delavstvu, ki komaij čaka gorečih apostolov.
Najprej je treba preurediti Prosvetni krožek«, kjer so delali po nekem že prav zastarelem načinu. Dominik, ki je končal visoko šoloi za nravne in politične vede, jje bil kakor nalašč primeren za tako delo. Sam j,e obljubil, da bo predaval o Spekulativnih in splošnih vprašanjih, odraslim članom pa je prepustil tehnična in druga vprašanja, ki so jim bila najbolj znana iz njihovega vsakdanjega življenja.
Župnik je mislil tudi na zabavne večere, ki naj bi se priredili tu pa tam med letoim. Tudi tukaj mu je Dominik priskočil na pomoč, preskrbel mu je zanimivih prizorov in jih, če je bilo treba, primerno predelal in prikrojil.
Delavnica na Auteilu je bilai vsak dan bolj podobna glavnemu stanu, kjer so se ob večerih zbirali odrasli člani patronaža, zlasti požrtvovalni Bretagne, ki je delal polnoči in podnevi, a se nikdar nad nikomer ni pritoževal. Med obiskovalci je bila tudi neka starejša gospodična Nicolas, ki je imela brata duhovnika, kateri je umrl sredi svojega težkega dela; bila je docela podobna svojemu bratu in zelo vneta prosvetnal delavka, ki je živela samo za organizacijo. Piolleg nje sta prihajali še dve drugi dekleti, neka Ivanka Fort in Marija Berceon; četudi sta bili obe zelo odličnega rodu, vendar sta venomer mislili samo na to, kako bi povzdignili društvo in pomagali župniku Firminu.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cef.
Izdaja za konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko 2umer.