UREDNIŠTVO IN UPRAVA.: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa u|1mi t> Kraljevin« ItaJBJt ■ U NI O VE PUBBL.ICITA ITAUANA 8. A-, MILANO RaJJANA 8. MILANO. S Hišzione invarrata sul Gebel Gli obbiettivi militarl di Malta La tenace resistenza a Bardia e Soltam FI Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in dat a di 23 di< »mbre il ?*eguon-te l>oilettino di guerra n. 539: Srrnazionp invari:tia sul Gebel eirenaico, dove si sono avute azioni di pattuglie. Intensifieata attrvita delle artiglierie nemi t-h e contro le posizioni di Bardia *» Sol- 5č Le sfavorevoli condizioni atmosferiche hanno limitato le operazioui aeree; »ono state efficacemeitte bom bur da te, da ivp&rti della aviazione tedesea, Tobruk e Dem a. Velivoli italiani e gernianici, portatisl a piu riprese sulllsola di Malta, ne hanno colpito gU obiettivi militarl nonostante la vlvaee reazione contraerea. Kesprercenteii poližai v Džebelu Vc|aške naprave na Malti znova bombardirane Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 23. decembra naslednje vojno poročilo št. 569: V eirenaišk^m Džcbeln. kjer so bile samo akcije patrol. položaj nespremenjen. Živahno delovanje sovražnega topništva proti posadkam v Bardi.ii in Solumu. Neu^sdnr vremcn.-ke razmere so omejile letalske opera^iie; oddelki nemškega letalstva so uspcfno bcmbard'rali Tobruk in Derno. Italijanska in nemška letala, ki so večkrat poletela nad otok Malto, so zadela vojaške cilje navzlic živahni protiletalski reakciji Junaška smrt Bim, 24. dec s. Ime nadaljnjega našega generala !*p pridružuje Šestim, ki so že izpričali hrabrost italijanskega vojaka na vseh frontah, to je ime generala Giulia Borsarellija cti Rifrr^lo. V Marmariki je bil, boreč se na čelu svojih Čet divizije -Trento*, pred nekaj ^nevi hudo ranjen tei je ranam včeraj pndlrgel v vojaški bolnišnici v Neaplju Vodil je v napadu naš? hrabre pešce z neustrašnim srcem, s karo-r^ri se je proslavil že v svetovni vojni in dosegel d^sefetja zmage na mednarodnih "konjskih tekmah. Junaška smrt generala BoTsrircjiiia je nov svetel primer hrabrosti in zaničevanja nevarnosti, ki je lastno našemu rodu. Hrabra obramba Budimpešta. 24. dec. s. Vojaški sodelavec »Pesty Hirlapa« opozarja na srdite borbe v Severni Afriki, kjer italijanske in nemške čete hrabro branijo vsako ped zemlje. Cexe osi. ki so trenutno prisiljene k umiku zaradi številične nadmoći sovražnika, zadajajo Angležem najtežje izgube na ljudeh in vojnem materijalu. Italijansko in nemško letalstvo zadajeta hude izgube angleškemu letalstvu. Pomorske zveze z Libijo so bile vzpostavljene s hrabrostjo in inicijativo l italijanske mornarice, ki se je junaško izkazala in se še izkazuje, da prepreči sovražne namere in da omogoči oskrbovanje čet, ki operirajo v Afriki. Melioracijska dela v Afriki Rim, 24. dec. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je v zasebni avdijenci sprejel grofa dr. j inž. Giuseppea de Michelia iz Firence z njegovim sinom dr. Danilom. Predložila sta suverenu fotografične dokumente o ! poljedelskem razvoju Azije in Tripolita-nije ter poklonila studijo o naravi in ljudeh na skrajnih širinah, ki jo je napisal sin Danilo. Suveren je s pohvalo sprejel poklon in se zelo zanimal za melioracijska dela v Afriki in za vsebino poklonje- ; ne mu studije. Egiptsfca demonstracija Ankara, 2jt dec. s. živahno zanimanje v političnih krogih Kaira je vzbulila vest, da se je skup na egiptakih poslancev odločila prebiti praznike bližnjega Bajrama v Sudanu, s čimer hočejo poudariti egiptski značaj te zemlje. Povratek romunskega kralja iz Italije Firence, 22. dec. sl Včeraj je rz Firence odpotoval v domovino rum unski kralj Mihael z materjo rumunsko kraljico. Na kolodvoru ju je pozdravila vojvodinja Spo-letska z zastopniki oblastL Jsponsko prodiranje na vsei črti KsKtško vojno poročilo Uspešno odbiti napadi sovjetskih čet v srednj vzhodne fronte odseku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. dec Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Hodi boji v srednjem odseku vzhodne fronte se nadaljujejo. Na več krajih so nase čete uspešno odbile močne napade sovražnika ter nničile pri tem 19 sovjetskih oklopnih voz. Oddelki bojnih in strmo -glavnih letal so podpirali boje na zemlji. Prizadeli so sovražniku hude krvave izgube, nničili mnogoštevilne oklopne volove in vozila vseh vrst ter onesposobili ■a boj več baterij. V vodah pri Sevaš to polju so poškodovala letala z bombnim zadetkom sovjetsko vojno ladjo. Vzhodno od RibaćJega polotoka so potopila bojna letala tovorno ladjo srednje velikosti. Nadaljnja trgovska ladja je bila poškodovana z bombo v zalive Kola. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, je napadla podmornica pod vodstvom kapitana fregate Biegalka na Atlantiku angleško nosilko letal, ki je ščitila konvoj. Podmornica je napravila nosilko letal s torpednim zadetkom v vijak nesposobno za manevriranje. Z dvema nadaljnjima torpednima zadetkoma v sprednjem in srednjem delu ladje se je nosilka letal potopila, nagnjena naprej. V severni Afriki so se včeraj razvili na področju Y7.ho(\no od BenfTazija boji. ki še trajajo. Bojna letala so razpršila v zapadni Cirenaiki zbirališča angleških čet in kolone tovornih vozil. Vojaške naprave na otoku Malti so bile bombardirane podnevi in ponoči. Nemški lovci so pri tem sestrelili dve angleški letali. Manjši oddelki angleških letal so odvrgli v pretekli noči manjše število rušilnih in 7ažiga!n;b bomb na stanovanjske okraje nekaterih krajev ob Nemškem zalivu. Mornariško tonmštvo je sestrelilo en sovražni bombnik Finsko voj?*«* -oročilo Helsinki, 24. dec s r~evno poročilo o poteku operacij pravi: Na fronti Karel nske nžine in Svira medsebojni zapom: ogen; topništva in metalcev bomb Na fronti Svira je prišle tudi do znatnega delovanja patrol. Nespremenjen je po^žaj na fronti vzhodne Karelije in na nekaterih odsekih je prišlo do topovskega dvoboja in do akcij pehote. Vs5 napad! cdblti Berlin. 24. dec. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so bili zmagoslavno odbiti po nemških če^ah in oh šodelovaniu vseh posebnih čet obnrr>7en;h sH razni napadi, ki so jih izvedli Sovjeti v ocredniem odseku fronte. Uničenega je bilo mnogo vojnega materijala in sovražnik je utrpel hude izgube. V operativnem odseku neke nemške divizije so Sovjeti 20. in 21. decembra izgubili nad tisoč borcev. Skupine letalstva so bile neprestano v akciji in so bombardirale v sovražnikovem zaledju motorizirane kolone in zbirališča čet, V teku teh akcij je bilo 22. decembra uničenih mnogo vozov s konjsko vprego, 60 motornih voz in 4 oklopni avtomobili. Zbiranje zimskih oblačil v Nemčiji Berlin, 24. dec. s. Objavljen je bil Hitlerjev dekret za za;amčenje zbiranja volnenih oblačil, namenjenih na fronto. Dekret navaja: Zbiranje zimskih oblačil je dar, ki ga daje nemški narod svojim voja-kom Na smrt bo obsojen, kdor bi se skušal okoristiti z zbiranjem oblačil, ki so namen-ena za fronto. Dekret stopi v veljavo z razglašen jem po radiu ln sicer v vsej Nemčiji in tudi v generalnem guvernema-ju ter na ozemlju, ki so ga zasedle nemške čete. Nad Anglijo Berlin, 24. dec s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška bojna letala preletela 22. decembra angleške obale in pomorsko področje okrog otoka ter se vrnila nepoškodovana na svoja oporišča z dragocenim fotograf ičnim dokumentarič-nim gradivom. Povelje maršala Antonesca Bukarešta, 24. dec s. Maršal Antonescu je naslovil na tretjo armado, ki se bori na Krimu in v Doneski kotlini, dnevno povelje, v katerem pravi med drugim, da izpolnjuje rumunski narod z junaštvom in žrtvami svojih sinov, ki se bore in stoje na straži z orožjem v roki daleč od domovine, svojo zgodovinsko misijo v tem delu Evrope in si pridobiva s tem častno mesto med državami, ki se bore v sveti vojni proti boljševizmu. Slava, s katero so se odeli včerajšnji in današnji borci, zaključuje maršal Antonescu, jamči za to, da bodo današnji in jutrišnji borci visoko držali zastavo hvaležne domovine. Predstavnik Italije v Pariza Rim, 24. dec. s.V sporazumu z nemško vlado je tudi Italija kakor Nemčija poslala v Pariz svojegs političnega opolnomočen-ca. Določen 1e btl veleposlanik Otno Butti. O tem je bila te obveščena vlada v Vichv-Ju. Drevi bo govoril Petain Viohv. 24 dec. s. Na sveti večer bo maršal Petain ob 21. uri govoril Francozom po radiu. uspešno nadaljujejo na vseh bojni ost za Singapur zadaje Angležem in i Tokio, 24. dec. s. Agencija Dome j poudarja, da je »prepasvenje Angležev tem večje, čimbolj Japonci napredujejo na Malajskem polotoku, v džunglah in v smeri proti Ipohu, glavnem mestu pokrajine Pe-rak. Pohod japonskih sil proti Singipuru se nezadržno nadaljuje in bližnji padec I poha povzroča se večje skrbi Angležem, ki morajo priznati, da bi izguba I poha bila hujša od Izgube Pena n ga. Zveze po kopnem med Ipohom in Singapurjem so lažje. V obupnem poizkusu* da bi preprečili neizbežne dogodke, so začeli Angleži z novimi defenzivnimi deli v pokrajini Koale, se vezno zapad no od I po ha. Agencija Do mej opozarja, da obenem s napredovanjem na Malajskem polotoku japonske čete uničujejo ameriško obrambo na Filipinih in prodirajo naprej na otoku Luzonu. Glede popolne zasedbe Mindanaa, opozarja agencija na najslabši do jem o kitajskih silah in ugotavlja, s kako strašno hladnokrvnostjo so ameriški vojaki in civilisti pobili neo boro žene in nedolžne Japonce na otoku. Agencija opozarja nato na zasedbo Hongkonga in na operacije na Kitajskem ter na dejstvo, da so japonske podmornice v polnem razmahu na Pacifiku onkraj Havajskega otočja. Te podmornice so prodrle do obale Kalifornije, kjer so potopile dve petrolejski ladji. Churchill in Boosevelt sta se sestala v VVashingtonu v drugačnem ozračju kot je bilo ozračje zaupanja in zadovoljstva, v katerem sta se sestala ministrska predsednika Japonske in Tajske ob priliki zavezniškega pakta, ki sta ga sklenili obe prijateljski državi. Tokio, 24. dec. s. Agencija Domej doznava z nekega japonskega oporišča na Malajskem polotoku, da so japonske letalske sile napadle Ipoh. Telokanson. Oualalunpur in druga angleška letališča ▼ severnem delu Malajskega polotoka. Dne 21. t. m. so Japonci sestrelili ▼ letalskih borbah 4 lovce, tipa »Buffalo-Fighter«. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča. Prodiranje Japoncev na Mala ji Bangkok, 24. dec. s. Na Malajskem polotoku se angleške čete stalno umikajo in so zdaj 450 km od Singapurja. Japonci so že prodrli do Leggonga, kjer je pokrajina bolj odprta, kar bo omogočilo hitrejše prodiranje oklopnih oddelkov. Angleži skušajo zaman zaustaviti napredovanje Japoncev, ki so pričeli z gverilsko vojno. Tokio, 24. dec. s. V teku velike letalske borbe dne 21. t. m. nad Malajskim polotokom, so japonska letala sestrelila 15 sovražnih letal. Dve nadaljnji angleški letali sta bili uničeni na tleh. Japonska letala niso utrpela izgub v borbah tega dne. Neka druga skupina japonskih letal je napadla neko angleško letališče v severnozapadnem delu Malajskega polotoka ter je sestrelila 20 angleških letal. Podčrtava se, da je angleško letalstvo na Malajskem polotoku izgubilo vso svojo udarno silo. Borba v rtzimgli Stockholm, 24. dec. s. Neki japonski vojni dopisnik, ki se je vrnil z Malajskega polotoka, opisuje neki švedski agenciji japonsko taktiko, ki jim je prinesla zmage v spopadih. Japonci umejo čudovito izkoristiti džunglo v svoj prid, dočim se Angleži še ne morejo orijentirati. Angleške Čete so skušale večkrat uporabljati tanke, toda tako nerodno, da jim tanki niso koristili, dočim so dosegli Japonci s svojimi oklopnimi edinicami na najbolj neugodnem terenu velike zmage. Borba v džungli je precej huda. Vojaki se morajo boriti tudi z divjimi zvermi, strupenimi kačami in s tropskimi boleznimi. Napad na Rangoon Tokio, 24. dec. s. Japonska letala so včeraj napadla množestveno Rangoon ter bombardirala močno hangarje, letališke, železniško postajo, vladne zgradbe m vojašnice. V teku letalskih borb je bilo uničenih nad 15 angleških letal, druga letala pa so bila uničena na tleh. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča. Japonci na otokn Minnanao Tokio. 24. dec. s. Generalni š*ab poroča, da so japonske čete, ki so se 20. t. m. izkrcale na Mindanau. ob tesnem sodelovanju z mornarico zlomile srdit sovražni odpor. 2e istega dne ponoldne ob 5. uri so japonske čete zajedle glavno mesto otoka Davao. Sovražnik je izgubil do 21. t. m. nad 600 ujetnikov ?n je imel 200 mrtvih. Zajet je bil tudi obilni voini materijal. V Hoitjrjkongu Rim. 24. dec. s. Iz Ottawe poročajo, da je v Hongkongu padel tudi kanadski polkovnik Hennessi in nekateri člani generalnega štaba brigadnega generala Law-sona. Tokio. 24. dec. s. Korvetni kapitan Ken- go Tominara, zastopnik mornariškega odseka imperialnega generalnega štaba je v nekem govoru na narod izjavil- Japonska mornarica bo storila vse. da uniči so vraž- j ne sile. Predstavnik je nato orisal požrt- vovalnega duha. ki preveva japonsko mornarico ter je dodal: Ni mogoče soditi japonske mornarice na osnovi enostavnih aritmetičnih računov. Japonska mornarica je v 351etnih naporih razvila svojo silo, kakor dokazujejo odlični uspehi, ki jih je dosegla na Havajskih otokih. Seja japonske vlade Tokio, 24. dec s. Na domu ministrskega predsednika se je japonska vlada sestala k izredni seji, katere so se udeležili tudi šefi političnih sekcij ministrstva za vojsko in mornarico. Proučena so bila razna vojaška in politična vprašanja glede ra bližnji razvoj vojne na vseh južnih frontah. Tokio, 24. dec. s. Ministrski predsednik Tojo je naslovil radiofonsko poslanico kot odgovor na radijski govor tajskega ministrskega predsednika Songgrama. V tej poslanici je japonski ministrski predsednik poudaril, kako važno je sodelovanje med obema državama za obnovo Azije ter je Posvet v VVashingtonu Rim, 23. dec. s. Po poročilu uradne britanske agencije iz Washingtona je tja prispel predsednik angleške vlade, da bi se j predsednikom Zedinjenih držav razgovarjai o vseh vprašanjih, ki se tičejo vojnega položaja. Churchilla spremlja lord Beaver-broock in tehnično osebje. Rim, 24. dec. s. Iz Londona poročajo o zanimivem komentarju k sestanku med Churchillom in Rooseveltom, ki ga je napisal Lindslev Fraser. Ali gre za to, da se vse naše čete pošljejo na Dalnji vzhod, se vprašuje Fraser, tudi za ceno, da se oslabijo sredozemske evropske fronte in frnote na Srednjem vzhodu? Ali je boljše misliti na obrambo teh zadnjih iront, če tudi bi doživeli s tem neuspehe na Dal-njem vzhodu? Ne vem, kakšen odgovor je pravilen, toda gotovo je, da ima konferenca zaveznikov v Washingtonu namen zediniti posamezne fronte. Drugi komentator Olivar Stevvart poudarja, da je bilo mogoče vzdržati veliko učinkovitost angleškega letalstva v bitki za Sredozemlje s tem, da so se vdali v »skrajno oslabljeno zadržanje na Malajskem polotoku«. Ta priznanja potrjujejo, da razširjanje vojne, ki sta jo Roosevelt in Churchill slepo hotela, ne hodi prav vojnim hujskačem. Obe plutokraciji morata zdaj izbirati med Pacifikom, Atlantikom in Sredozemljem ter pomočjo Rusiji, kajti njih sile ne zadoščajo za vse glavne štiri fronte. Berlin, 24. dec. s. Po sodbi tukajšnjih pristojnih krogov je Churchillovo potovanje v Waschington ena izmed prvih posledic vojaškega položaja v vzhodni Aziji. Očitno je, da je pobudo dal Roosevelt. Gre za skupen načrt vodstva vojne in čim več je zaposlitve Anglije, ki je obsojena na izgubo vojne v vsakem primeru ter mora kar največ prispevati k ameriškemu imperializmu. Jasno je, da hoče Roosevelt ustvariti načrt, ki ga je naredil že pred časom in po katerem hoče praktično zasužnjiti Anglijo, Avstralijo, Novo Zelandijo, Kanado ter Nizozemsko Indijo. Načrt je skušal prvotno uresničiti na miren način s poudarjanjem nevarnosti, ki grozi Anglosasom od strani Japonske. Prezident igra s peklensko rafiniranost jo karte ameriške pomoči Angliji in boljševizmu Brez teh pomoči so bolj-ševiki in Angleži obsojeni na nove ponze s strani Nemčije in njenih zaveznikov. Pomoč pa bo nujno izredno skromna, kar pa Roosevelta ne ovira, da si je ne bi v naprej plačal zelo drago. Prezident nadaljuje tako svojo imperialistično politiko do držav, k-* «o nie?ove zaveznice. Budimpešta, 24. dec s. Sestanek šefov Racioniranje Svil Budimpešta, 24. dec. s. Minister za oskrbo je obvestil tisk, da se proučujejo ukrepi za ureditev potrošnje in za blokiranje cen najnujnejših življenjskih potrebščin. Nakaznice za nekatere potrebščine bodo uvedene po vsej državi. S temi ukrepi, ki bodo stopili v veljavo v prihodnjih dneh, se hoče onemogčiti sleherno zlorabo pri prodajanju življenjskih potrebščin. med Balgarijo in Turčijo Sofija, 24. dec. s. Blizu bolgarsko-turške meje so bila pogajanja med zastopniki obeh držav. V prijateljskem ozračju, so bili proučeni razni problemi glede obnove železniškega prometa med Bolgarijo in Turčijo. Doznava se, da bo sredi januarja obnovljen most čez reko Ardo, s čimer bo omogočena obnovitev železniške zveze med Bolgarijo in nekaterimi kraji v Egejskem morju. Do februarja bo obnovljen tudi most čez Marico ter bo nato mogoč železniški promet med Sofijo, Adrianopolom in Carigradom. S tem bodo normalne železniške zvene med Turčijo in Evropo obnovijo izrazil svoje prepričanje v skupno proti Anglosasom. Prehrana Japonske zagotovljena Tokio, 24. dec. s. »Japan Times and Ad-vertiser« poudarja, da je Japonska na najboljšem med vsemi narodi v vojni glede vprašanja prehrane. List poudarja, da se uvaža od pričetka vojne v Japonsko komaj 8 odstotkov živeža. Japonski narod se hrani v glavnem z ribami, ki jih je v japonskih vodah obilo. Glede riža, ki Je tudi glavna hrana Japoncev, opozarja list na velike količine, ki se proizvajajo v državi in na sporazume s Francosko Indo-kino in s Tajsko, ki sta največji izvoznici riza na svetu. List omenia tudi izjavo angleškega ministra za vojno gospodarstvo, ki je dva dni po napovedi vojne opozoril angleški narod, naj ne čaka na gospodarski polom Japonske. anglosaške plutokracije v Washingtonu, o katerem pravita londonska in ameriška propaganda, da je zgodovinske važnosti, odkriva, piše »Budapesti Ertesitor«, skrbi obeh velesil spričo najtežjih porazov na Pacifiku. Japonska pomorska in vojaška moč. ki sta jo angleški in ameriški generalni štab podcenjevala, se je izkazala z deistvi. Težke lekcije letalskih in pomorskih japonskih sil Ameriki in Angliji kakor tudi zmagoslavne operacije Japoncev, ki so v teku. lahko samo zbujajo strah in skrbi pri požigalcih v Washingtortu in Londonu. Nasproti tem sfoji trdna in neomajna enotna fronta evropskih sil, ki se je združila za borbo proti boljševizmu in proti silam, ki otežkočajo prihod no\'ega protiboliševiškega in protiplutokratskega reda v Evropi. Rcoseveltove molitve Rim, 24. dec. s. Ameriški listi objavljajo, da je Roosevelt proglasil novoletni dan 1942 za dan molitev, s katerimi naj se prosi za odpust vseh storjenih grehov in za blagoslovitev bodočega dela. Morda se je oglasila vest demoolutokratičnemu av-tokratu, ki brani židovsko-masomske interese, v imenu katerih je narod pognal v vojno. Grešnik se kesa ali pa gre za novo komedijo hinavstva, s katero skuša zakriti svojo lastno odgovornost. Pričakujemo, da se bo tovariš Stalin pridružil v imenu brezbožnikov Rooseveltovim molitvam. Ameriške tvornice straži vojaštvo Stockholm. 23. dec. d. Ameriški radio javlja iz San Francisca, da so pustila obla-stva z ameriškimi četami in oklopnimi avtomobili zasesti vhode 114 tovarn in ladjedelnic na zapadni ameriški obali, ker se boje, da utegne v teh delavnicah, nujno potrebnih za ameriško vojno proizvodnjo, izbruhniti stavka varilcev. S to stavko bi se vsa dela za potrebe ameriške vojne mornarice znatno zakasnila. Mornariško poveljništvo v San Franciscu je po kalifornijskih ladjedelnicah razglasilo, da takoj potrebuje 1000 delavcev-prostovoljcev, ki bi Dili pripravljeni oditi na Havajsko otočje. Požar na francoski ladji V Bnenos Airesu Huenos Aires. 23. dec. d. V Buenos Airesu je na še povsem nepojasnjen način izbruhnil požar na 10.000 tonskem francoskem parniku »Orignyju« Požar se je naglo razširil in je malo verjetno, da bo ladjo mogoče rešiti. »Orignv« spada med one štiri francoske pamike. ki jih je nameravala Argentina odkupiti od Francije, pogajanja pa še niso bila končana. Alres. 24. dec s. Nenaden požar je uničil francoski parnik »Aurignv« z 10.000 tonami, ki se je zatekel v Buenos Aires v juliju leta 1940. Velik požar v Kodanjn Kodanj, 24. dec. s. Velik požar je izbruhnil v neki veliki trgovini v Kodanui. Kljub naporom gasilcev je požar uničil skoraj celo zgradbo in je zahteval eno smrtno žrtev. Drugi so se rešili s skokom iz oken. škodo cenijo na skoraj en milijon kron. Fitei o francoskih ujetnikih Vichv, 24. dec. s. Maršal Petain je včeraj gledal predvajanje dokumentaričnega filma o francoskih ujetnikih, ki je bil posnet v nemških koncentracijskih taboriščih. Kazenski zakonik za Poljake in žHe v Nemčiji Berlin. 24. dec. s. Ministrski svet za narodno obrambo Nemč;je je odobril dekret, s katerim se ureia dokončno pravni položaj Poljakov in Z;dov. Gre za kazenski zakonik, ki med dcisim določa smrtno kazen za Poljake in 2ide, ki store nasilna dejanja nad Nemci, ki so člani velike nemške skupnosti. Navi ansrlefki lordi Rim, 24. dec. s. Angleški kralj je imenoval štiri nove lorde, ki jih je izbral med člani laburistov. Med temi je tudi poslanec Wegwood. Na ta način upa pomiriti opozicionalno zadržanje tega po-slanca, ki je bilo dostikrat nadležno. Inseriraj v „Slov, Narodu" Stran S >StiOVENSKI NAROD*,Sreda, **. decembra T*41-XX. ■t*T. 290 Kresija sedež naših najstarejših sodal ▼ IfriMjasri — 1 h Kako to skrbeli včasih s Okrajne bolniške blagajne ustanov Od ipltala44 do LJubljana, 24. decembra Pojasnili smo, kaj je bil »me^ičanski spn-tal«, socialna ustanove, ki je imela velik blok poslopii; na kraju današnje »»kresi je«, ter da ni bk bolnica po svojem značaju, pa rudi ne po izvoru svojega imena. Meščanskega Upitala kot socialne ustanove v prvob'tni ohTLk: ni že delijo, vendar pa IhH še vedno kot »meščanski imovina* in služi socialnim namenom. * .Meščanska 'movina« je os»tal:na naAe najstarejše socialne ustanove. V njo štejemo poslopje tako zvane kresi je. ki so jo preišnje čase imenovali tud.; »Maverjeva hiša« Ime kresi ia izhaja od imena urada, ki c bil podrejen notranie-avsitnjskemu f?ubern:iu za štajersko. Koroško in Kranjsko: Kreiscmt. Po slovensko bi rekli Okro*m urad, ki pa nima seveda nič skupnega z Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev. Ljudstvo je ime Kreisamt spačilo v kresija. Okrožni urad jc imel nekaj časa svoje prostore v starem poslopju sseščangkr^a 5p;ta!a. zato so ljudie zaceli rmenovari tudi poslopje kresija. Po .^otresu leta 1^5. so s»taro pt^lopje podrl' in sezidali s»edanje. ki mu je rudi ostalo ime kresija, čeprav so ljudje že pozabili, kaj ie kresija m četudi ni bilo več noben epa drugega razloga, da ga imenujejo tako kakr*r le imenovanje starega poslopja. Revščina v 18. stoletju Iz zgodovine meščanskega oprtala zvemo tudi marsikaj zanimivega o splošnih socialnih razmerah v starih časrh v Ljubljani. Ne smemo se čud'ti, da je bflo prejšnje stoletje še več beračev kakor dandanes. Socialno skrbstvo je bilo mnogo bolj pomanjkljivo kakor dandanes, ljudje so pa tudi bolj obubožali. Tudi v starih časih so bedo skušaj i odpravljati s tem. da so krarkomalo preganjali berače. Za nje so skrbeli (v vsakem kraju le za »svoje« berače), nekoliko bolj le v mestih in trgfih. Berače iz drugih krajev so z vnemo cdcanja'i in v ta namen sc imeli tudi »posebne beračke strahove, .Bettelrichter', kakor pite zgodovinar Ivan Vrbovec. Vratarjem pri mestnih vratih je bilo posebej naročeno, da so morali neusmiljeno odganjati berače, ki so se skušali vtihotapi jati v mesto. To pa ni bila lahka dolžnost, saj ni biilo tako lahko prepoznati berača od re\nega rokodelca ali kmeta tla-čana. S:cer je pa bilo dovoljeno beračenje domačim beračem po mestu. Deliti miloščino je veljalo v tistih čas h za dobro delo. ki se je obrestovalo na o>nem svotu. Berači so bii;i torej neke vT.>te pi^sredniki med grelnimi zornija n.: in nebesi. Vendar so delali tudi dorrkaoi berači ma-gsrratu precej skrbi in že v 17. stoletju so razmišljali o predlogu, naj bi uvedli nadzorstvo nad berači in bi jih začeli označevati s pločevinastimi tablicami. Beda revežev. ki so bili predvsem navezani na dobre ljudi, *e p-a bi-la na deželi se posebno huda. Razmere so se veže« (na podlagi cesarske naredbe z dne 19 VH 1787). Kako so se stekali dohodki Komisija za reveže Komisija je nameravala zidati po deželi ubožnice In zdelo se je, da je v prvi vnemi hotela odpraviti vso bedo s sveta. Po pred-losrih komisije bi naj za revne ljudi. Id žive vedno v revščini in ne le ob slabih letinah skrbele Župnije. Reveži, ki so bili še sposobni za delo, bi naj dobili zaposlitev. Razumljivo je, da »Komisija za reveže« ali »Ubožna komisija« kakor so jo nekateri imenovali, potrebovala mnogo denarja. Dohodke je skušala zbirati na razne načine Denar so zbirali od hiše do hiše. kakor delajo dandanes nabiralci pomožnih akcij župniki so imeli nalogo sprejemati denai od nabiralcev ter ga pošiljati glavni ubož-ni blagajni v Ljubljano. Po cerkvah so iz-obešali železne puščice z napisom rZa reveže«. V ubožne blagajne nai bi se stekal pc predlogu Ubožne komisije tudi denar zapuščin, določen za razdelitev med reveže ot sedminah. Sleherni bi se naj spomnil re-vežev v oporoki ter bi naj namenil za ubož-no blagajno majhen dar. Vsak, kdor bi jedel meso ob postu, bi naj prispeval krajca t za vsak funt mesa. Obdavčili bi naj tudi rokodelce in obrtnike, in sicer uporaba kočij in luksuzno obleko. Obrtniki so namreč tedaj začeli potratno živeti. Dobrodelne ustanove v starih časih Razen meščanskeera in cesarskega »špitala« je bilo v starili časih še nekaj drugih socialnih ustanov. Valvasor pripoveduje, da je že 1. 1041 v Ljubljani bogat trgovec sezidal prvo sirotišnico. Zgodovina tega zavoda pa ni znana. Že 1. 1767 je bila v Ljubljani ubožnica za ženske. Pomembna socialna ustanova je bila tudi »Ustanova grofa Lamberga«. Imela je okrog 27 50C goldinarjev glavnice. Iz obresti glavnice so delili podpore revežem. Med dobrodelne ustanove so šteli včasih tudi predilnico in prisilno delavnico na žabjaku, čeprav je bila v pravem pomenu besede kaznilnica Ustanovil jo ie magistrat 1. 1754 in jo vzdrževal z rajnimi posebnimi pristojbinami na gledališke predstave in druge prireditve, prav za prev z neke vrste veseličnim davkom. Razen tega so celo pobirali po hišah miloščino in vsak dan sta po dva kaznen-ca prinnšala hrnno v kaznilnico iz samostanov. V začetku vsi ti dohodki niso bili dovolj, zato so zavodu pridružili predilnico. V predilnici pa niso zaposlovali le kaz-nencev temveč tudi berače in revne ljub-lianske otroke in jih tudi skromno plačevali. Socialni zavodi, nasledniki meščanskega špitala * Omenili smo že. da so se bili po cesarskem ukazu združeni vsi socialni zavodi v »glavni ubožnl zaklad« ter da je ta odredba pomenila tudi konec meščanskega špita- izboijciale z ustanovitvijo »Komisije za re- • la kot socialne ustanove prvotne oblike. Go- Nekoč je živela Ljubezen.. • Bazična legenda Ljubljana. 24. decembra Ne&oč je živela Ljubezen. Toda ne kakor pravljična kralj "ena v marmornat:h pa-lfičah s*rsdi oblakov. Ni bila oblečena v svilo. Živela je le v srefo preprostih 'jud: živela je v navadnem, nepravljičnem, vsakdanjem svetu. Nihče tv govoril o nji. ker n živela v besedah. Živela je v dejanjih, živela je Ljubezen, ki jo dandanes le opevajo nekateri pesniki ki ;o blatijo pokvarjenci bolnih src, ki jo zlorabljajo dema^o-g'.. Bila je 2iva in čista kakor o£enj, iskrena kakor otrok. tor»ia kakor sonce, dobra kakor mati, lepa kakor cvet. Tedaj je bil ^:ik dan praznik ljubezni. Ljudem je bilo pri srcu, kakor da se vsak dan razliva po svetu me!ol;ja pesmi božične noči, kakor da ne vedo. kaj je zlo. ne kaj je bolečina. Bili so srečm kakor otroci. Bili so dobri, a sami niso vedeli, da so bi Ti dobri. N;!so mo^ii biti drueačni Niso znali sovražiti iin v srcu ni bilo prostora še za strasti. Ljudje so orli tedaj — družina: čWck }e bil človeku brat. Nihče ni zapiral srca pred nikomur m nrhče ni mislil le nase Vsi so mislili nase. Potrebna je biTa edina zapoved: Ljubi samega sebe !e kukiwr svojega bližnjega. Nekoć je živel« Ljube*« ... Toda to jc božična legenda Morda je Lrubezcn kdaj živela. Če je pa že živoia je nekoč tudi umrla. Le o boži-ču se nam zd: jo prebudi sladka skrivnostna, blažena noč... Mir ljudem na zemlji — drhti neslišna pesem in se dotakne src. Morda ie za trenutek. Toda trsti trenutek ie svete*, kakor da :e v njem zajet ves žar življenja, kakor da se nam v njem razodene smisel življenja in srnisol bolečine po radosti. Ta pesem je tako stara, a večno 'epa in rudi ■vselej v božiču nova. To je pesem pes>m;. ker lahko ogreje vsaj za trenutek tudi nai-bolj zakrknjeno srce. ker je najbolj človeška m ker izraža večno hrepenenje ljudi po dobrem in morda rud^ po — nedosegljivem Pesem hrepenen-a človeštva, ki je tem lep^a. čim večkrat ie bila oblatena Pe*em o Ljubezni, ki jo je treba pisati z veliko začetnico kakor ime praviiienetja bitja. Vendar človek podvomi vsaj o božiču, di je ljubezen do blržniesa le pravljica Vsaj trenutek rad; pozab5mps da je sovraštvo prav tako človeško kakor ljubezen, da ;e zlo vkoreninjeno v človeku vsaj tako močno kakor dobro. Ali n: že te dokaz da ie požene v zlo, toda giibailo ostane, nagib večnega stremljenja ostane živ vn od rli nas bo pot prej ali slej poved la k dobromu. Glavno je — živeti. Ali ni v tom wnisel Življenja? Sicer je pa vseeno, v čem vidimo smisel življenja — glavno «e, da smo pripravljeni na vse žrtve, ki jih bo življenje zahtevalo od nas. To se pravi, da moramo biti pripravljeni živeti. Kdor pa ho^e živeti, mora znati tudi ljubiti in ne le sovražiti, mora znati ludi trpeti in ne le uživati in mora tudi ustvarjati m ne le podirati. Neovrgljiv življenjski zakon je. da izumira, kar je slabega, da sn pravico do življenja izvoju;e močnejši m bolj«. Sicer podlegajo tudi dobri, tudi plemenitost se mora po2 »sto umakniti zlu, toda dobro je močnejše od zla. Čeprav se nam zdi legeo- jenci meščanskega ipltala so se izselili in nastalo je vprašanje, kaj naj počno s po-slppjem. Magistrat je predlagal po okrožnem uradu guberniju ustanovitev prostovoljne delavnice, porodnišnice, najdenisni-ce in hiralnice. Predlog ni bil sprejet, pač pa je gubernij naročil, naj bi ustanovili najdenišnico in porodnišnico kje blizu civilne bolnice, ki je bila na Dunajski cesti. L 1789 je pa gubernij vendar dovolil ustanovitev najdenisnice in porodnišnice v meščanskem Spitalu. Porodnišnica Je bila kmalu opuščena in otroke so zopet dajali v rejo na kmete kakor že prej meščanski špi-tal. 6e vedno je bilo vprašanje, kaj na; počno s poslopjem. Gubernij je predlaga ustanovitev blaznice v poslopju in bil je žt izdelan načrt za prezidavo, vendar se j* končne dal prepričati, da pos!op;'e za to namen ni primerno L. 1792 se je spremenila uprava meščanskega špitala iz »administracije« v »ravnateljstvo« in ravnatelj j< postal ' kresijski glavar. Okrožni urad al »kresija* se je preselil v poslopje meščanskega špitala in odtlej so ljudje hišo začel imenovati kresija. V poznejših letih so Sf zavzemali na magistratu za obnovitev me-I ščanskega špitala v prvotni obliki, pa tudi i reveži so si želeli priti zopet pod gostoljub no streho ^špitala«. a gubernij tega ni dovoli!. Vendar se meščanski špital ni nikdar povsem izpraznil ker so se vanj zatekal: bolehni, hirajoči nesrečniki, ki so prejemali skromno denarno podporo iz »ubožne ola-gajnec. V »špitalu« je bila torej neke vrste hiralnica Potem so priSli v Ljubljano Fran cozJ. L. 1811 so preselili porodnišnico, najdenišnico ln hiralnico iz »kresiie« v bolnice na Dunajsko cesto ln francoske oblasti sc začele oddajati prostore meščanskega špitala v najem. Po odhodu Francozov je avstrijska vlada dala poslopje prezidati tei ga preuredila v stanovanja in prodajalne Pozneje so poslopje še nekajkrat prezida-vali. — L. 1849 je gospodarstvo meščanskega špitala prešlo zopet pod neposrednr upravo magistrata in od tedaj deli iz dohodkov najemnin podpore revnim meščanom. O »meščanski imovini« se pa borne pomenili o drugi priliki. Soci?.!na ustanova v novem poslopju Zanimivo je naključje, da je imela 3.Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska« v starem poslopju meščanskega špitala prve svoje prostore. Ustanovljena je bila 1 avgusta 1889. Po vojni 1. 1919. so se v novo poslonje nasHile naslrdnje ustanove: Začasni pokojninski zavod za nameščence, Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode. Začasna železničarska zavarovalnica zoper nezgode in Pokrajinsko pokojninski sklad. Tako je usoda izbrala poslopje me-ščstoskega špitala. odnosno kresije za sede2 številnih socialnih ustanov, kakor vldimc tudi nekaterih, ki nimajo nič skupnega 7 meščanskim špitalom kot socialnim zavodom. da. da živi ljubezen, torla pravljica ni. da bo žnveia. Četudi bi zlo zrnagosiLavno dvigalo glaivo vsak daru nam vendar ostane se prazTirk ljubezni, praznik tistih, ki so bla-Oega srca. Čeprav zlo prodira povsod in četudi prodre kdaj v srce, na dno sroa vendar ne seže. če je kdaj živela ljubezen v src h bo ostala živa večno. Toda, četudi ni bila dovolj živa in čista, dovolj močna m zmagovita, biila je vendar ustvarite 1 jica vsega dobrega, kar je kdaj človek ustvaril. Prazn'k ljubezni nam je ostal in tudi 'e-tos poji arca večno lepa poezija pesmi »Mir 'judem na zemlji«. Srca so še vedno živa in zato je nedvomno živo tudi vse. kar živi dobrega, lepega ter plemenitega v njih. Praznovaili bomo praznik ljubezni — v srcih, pa saj ga je tudi samo take mogoče praznovati. In v srcu lahko živi tudi božič- I na legenda. e /:\ela Lv.ibezen ... 2lwtiu ie in ' živela bo, dokler bo utripalo človeško srce I in vedno bo živa, čista, dobra in lepa kakor je lahko samo o»aa. Ljubezen je same ena, I čeprav ima njeno ime še toliko prizvokov. VESELE BOŽIĆNE PRAZNIKE - - TRGOVINA tELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM))2IMA(<5 V. PETKA CESTA 17 MEHANIČNA PREDILNICA — FTJ2INE TELEFON 20-45 Predpraznično vrven]« v trgovinah in na trgu Danes so prodajali mesarji lepo perutnino, zlasti pitane purane „VESELI TEATER4' - Božični spored NA BOŽIČ SS* IN ŠTEFANOVO 26. DECEMBRA TRI PREDSTAVE: OB 14.30, 16.30 IN 18.30 URI Pred p r odaja vstopnic oba dni od 10. ure dalje neprekinjeno do večera NABAVITE SI VSTOPNICE 2E V PREDPRODAJI! — Dve nesreči. V Studencih pri Mariboru je padel delavec v tekstilni tovarni Jakob Jerovšek s kolesa in si močno poškodoval desno nogo. 87 letnega vpokoje- nega železničarja Franca Kerneša iz Maribora je zadel tovorni avto. Kerneš je padel in si zlomil desno nogo. — Samo najnujnejše vožnje s poštnimi avtobusi, iz vojno-gofpodarskih ozirov nemška poštna uprava ne more za božične praznike razširiti prometa s poštnimi avtobusi. Zato opozarja potujoče občinstvo, naj ne potuje :->rez nujne potrebe. Poštni avtobusi bodo prevažali samo tiste potnike, ki potujejo poslovno. Kar bi pa bilo še sedežev na razpolago, bodo imeli prvenstveno pravico dc njih na dopust potujoči vojaki. Od 22. decembra 1941 do 5. januarja 194: je treba opustiti vsako vožnlo s postnim avtobi'-^m če ni neobhodno ootrebna — Novi grobovi. V graški bolnici je umrl te dni bivši avtoprevoznik Maks Cer-ček iz Maribora. V Mariboru je umrla vdova nadsprevodnika Marija Lorbek rojena Petek. V Celju jp umrla po kratkem trpljenju Marija Pleteršek rojena Goldmann. Lutkovno gledališče GILL V zadnj-h dneh je lutkovno gledališče GILL priredilo že drugo in tretjo prelsta-vo za otroke na ljudskih šolah, ki so vpisani v organizacijo. Pri predstavah, ki sta doživeli nad vse lep uspeh in sta izzvali navdušenje med povabljen mi otroki, je bila tudi zvezna nadzornic?. GILL gdč. Capietti. ki se je ljubeznivo razgovarjala z »otroki volkulje« in se podrobno zanimala tudi za opremo gledališča. Lepa, sentimentalna Grimmova pravljica >Janko in Metka« ( ki so jo predvedli otrokom mali umetn.ki iz lesa, je Se enkrat segla otrokom do srca in vzbuiila njihovo fantazijo, tako da so izrazili ob vsakem dejanju svoje nezadržno veselje s toplimi aplavzi. Fašistična Inspekcija v Ribnici in Velikih Laščah Po nalogu zveznega tajnika je podtajnik v ponedeljek inspiciral pri fašistični organizaciji v Ribnici. Ogledal si je fašistični dom in sedež Dopolavora, se zanimal za poslovanje uradov, pregledal kartoteke in se tako podrobno poučil o vsem delovanju. V imenu zvezneja tajnika je dal krajevnemu političnemu tajniku natančna navodila za nadaljnje še intenz vnejše delovanje Stranke in priključenih organizacij. Sprejel je tudi ljuli, ki so bli prav ta čas v prostorih Stranke in so pi išli na razgovore s službujočim strankinim funkcionarjem. Zvezni podtajnik je bil ta dan tudi v Velikih Lažčah., kjer je pregledal podporno središče Stranke in se podrobno zanimal za njtgovo delovanje ter tudi za delovanje ostalih organizacij, ki so središču podrejene. Nase gledališče DRAMA Sreda, 24 dec.: zaprto. Četrtek. 25. dec: ob 10.30 :Princeska ln pastirček. Mladinska predstava. Zelc znižane cene. Ob 15.: Rokovnjači. Izven. Petek, 26. dec.: ob 14.: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Zelc znižane cene. Ob 17 30: Boter Andraž Izven. Znižane cene. OPERA Sreda, 24. dec.: zaprto. Četrtek, 25. dec: ob 17.: Madame Butter-fly. Izven. Petek, 26. dec: ob 10.30: Desetnica. Mladinska predstava. Zelo znižane cene Ob 15.: Prodana nevesta. Izven. Pucelnijevo opero »Madame BtitterfK« bodo peli v četrtek ob 17. izven abonmaja Opozarjamo na to predstavo, ki je dosegla na letošnji premieri vsestranski uspeh. Od- lično podane, v muzikalnem in igralskem pogledu lepo izdelane partije ter slikovita Inscenacija so ustvarile predstavo, ki jo je vredno videti. V glavnih partijah: Heyba-lova. Franci, Kogejeva. Janko, nadalje: Sladoljev, Španova, Lupša in M Gregorin Dirigent N. Stritcf. režiser C. Debevec Se/csM / ca KOLEDAR Danes: Sreda, 24. decembra: Adam Ln Eva; Hermina Jutri: Četrtek, 25. derrmbra: Božič Pojutrišnjem: Petek. 26 decembra: Štefan DANAftNJE PRIREDITVE Kinematografi: zaprti PRIREDITVE !STA BOŽIČNI DAN Kino Matica: Kraljičino srce Kino SIoe:a: Vojvodin ja se zabava Kino Ininn: Zaročenca Kino Moste: Alcazar Veseli teater: ob 14.30, 16.30 in 18 30 PRIREDITVE NA ŠTEFANOVO Kinematografi: nespremenjeno Veseli teater: ob 14.30. 16.30 in 1830 DEŽURNE LEKARNE Sreda: Mr. Sušni]- .Marijin trg 5 Kuratt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Četrtek: Leustek, Resi jeva cesta 1: Bnho-vec. Kongresni trg 12; Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Petek: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartua, Moste, Zaloška cesta 47. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od srede od 20. do petka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar. Cesta 29. oktobra št. 7, telefon št. 41-52 ZALOZ3A „HRAM" sporoča vsem naročnikom in ljubiteljem slovenske izvirne knjige, da Je pravkar Izšlo kot izredno izdanje najnovejše Izvirno delo pisatelja RuđolSa Kresala Nlk^dsmova žena (zapiski neverjetnega advokata) Iz ocen. ki so i;i dali kritiki po rokopisu, je to Kresalovo delo dragocen dar v tem letu. Dr. Pavel Karlin navaja: Novo pripovedno delo avtorja >Studenta Štefana« in >Vejice španskega bezga« roman »Nikodemova žena«, sem prečita! v rokopisu in sem ga bil vesel. Pisatelj, ki zna tako budno m tanko prisluhniti utripom človeškega srca, je tudi to pot z lepo besedo razerroil pred zavzetega čitatelja snov tz meščanskega socialnega okolja. Pridobil pa je še na površinski izgradnji dogajanj in na plastiki podajanja. Želim, da bi to novo delo nadarjenega oblikovalca, ki bo obogatilo slovensko izvirno leposlovje, doseglo resnično zaslužen uspeh. Dr. Anton Slodnjak pa: Kresalovo najnovejše leposlovno delo je zanimiva dušeslovia študija, s katero ie pisec posvetil v temoto našega sodobnega zakonskega in družbenega življenja sploh. Povest se odlikuje po jasni besedi in živi misli. Tudi oblikovno Je delo posrečeno: pripovedovanje v prvi osebi daje prikazovanju težkega, usodnega konflikta notranjo odkritost, Intimnost ln psihološko verjetnost. Knjigo dobite v založbi »HRAM«, LJubljana, Florijanska ulica 14-1 in v vseh knjigarnah. Originalno vezana v celo platno z ovitkom in v kartonu, tiskana na antičnem perolahkem papirju velja 28.— Lir. LJubljana. 24. decembra. Pravimo, da bomo skromno praznovali božič, toda včeraj so bili ljudje marsikje neskromni kakor v mirni dobi. 2i vi j en je v trgovinah ln zlasti pri mesarjih je budilo iluzijo starih časov, božičnega praznovanja v pristnem slogu. Nekateri mesarji so bili včeraj dobro založeni s svinjino, klobasami, krvavicami, pa tudi perutnino in divjačino. Vsak mesar je pa seveda prodajal le predvsem svojim stalnim odjemalcem Nekateri zaslužijo priznanje, saj so se potrudili, da je bilo mesto tako dobro založeno s perutnino kakor ni bilo že dolge mesece. Divjačine je bilo naprodaj tu ln tam tudi prejšnje mesece nekaj, vendar mesarji in delikatesne trgovine najbrž niso bili tako založeni z njo niti o veliki noči. Sorazmerno slaba kupčija Je bila na Kongresnem trgu. Včeraj je bilo neprodanih še veČina v mesto pripeljanih drevesc. Prodajalci niso bili večkrat tako optimistično razpoloženi kakor prve dni, ko so pričakovali, da bo letos boljša kupčija, ker - je manj bla^a. Ostalo Jim je le upanje, da človek vendar dober? kdor venre v do- | ^ boljša kupčija danes. Imamo tri božič- bro vsaj od časa do časa ne more bh; slab ln ie ie v ljudeh živa vsaj še iskrica dobrega, smemo še vedno upati, da se bo kdaj razgorel plamen, ki bo ogrel človeška srca s toploto s kakršna ie nekoč £re. t Umrla je naSa nad vse ljuba soproga, bd, sestra, snaha, svakinja ln tetlca roj. škrobar V prerani grob jo bomo spremili v četrtek 25. decembra ob 3. url popoldne z Žal — kapelice sv. Marije — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. decembra 1941. Žalujoči soprog: STANE Rodbine: JERAJ, ŠKROBAR, KARNICNK 290 >8LOTSlfSKI NAROD«, Btran 9 Ob izidu slovenske knjige LJubljana, 24. decembra Izid slovenske knjige nedvomno ni vsakdanji dogodek. Praznično je človeku pri srcu, ko jemlje zdaj v roke novo knjigo. Kakor je vsaka umetnostna razstava naših umetnikov vselej nov dokaz ustvarjalne moči slovenskega umetnika, tako nam tudi nova slovenska knjiga utrjuje vero v našo kulturo. Te vrstice so Izraz veselja, da smo zopet dobili lepo knjigo. Nudi se nam prilika, da se pogovorimo s pisateljem o dejanju — nedvomno je dejanje, če napišeš knjigo, dejanje, ki zahteva, da vanj vložiš ne le življenjsko silo, temveč tudi lastno srce; kdor opisuje člo veške usode, ne pomaka peresa le v črnilo, temveč tudi v svojo srčno kri. Toda na to navadno ne mislimo, ko je knjiga že pred nami in ko v nji vidimo predvsem kupčijski predmet Naj bo torej odpuščeno reporteriu, da se je oglasil pri znanem avtorju »Studenta Štefana«,. Rudolfu Kre-salu, ki nam je zdaj zopet dal novo knjigo, roman pod naslovom »Nikodemova žena« (Zapiski neverjetnega advokata). Rsporter je začel: Sicer človek sam sebi ni nikdar pravičen sodnik, še manj pravičen je pa najbrž do svojega dela, vendar, mislim, pisatelj lahko vsaj do neke mere presodi svoje delo najbolje sam; zato prvo vprašanje: Kako sodiš o tej svoji knjigi — glede na svoja prejšnja dV.a — ali si zadovoljen? Kako si kot čitatelj zadovoljen s pisateljem? — Tale čas. ko ie v svetu tako ostra zima, me skoraj preseneča, da se še komu zljubi do človeka, ki ga je usodnost izbrala, da gleda in tehta to življenje kakor mu velevata iskrenost srca in poštenost duha. Prav zaradi tega je pa kdo nas samemu sebi tako težko pravičen. Bodi še tako kritičen do svojega dela, nikoli ne prideš sebi do dna. prav kakor ne skrivnostim, ki te obdajajo, nikar ljudem, ki jim nikoli prav ne ustrežemo in le prepogosto sami ne vedo, kaj bi še radi spričo časih prepolne košare dobrot. Vendar se zadnji čas te nekdanje prepolne košare že dobro zavedajo. Zadovoljni so ž njo kakor sem zadovoljen jaz s svojim delom in se minulih težav spominjam z nasmehom. Da ne misliš oditi s prazno malho, sem takoj videl, ko si se prismejai v sobo. Ampak, kako sem kot čitatelj zadovoljen s pisateljem, tole vprašanje zazdaj v marsičem presega moje moči. O svoji novi knjigi, da ti vsaj malo utešim povsem utemeljeno radovednost, pa sodim, da bo v nekem pogledu živo zadela našo žensko, pa tudi moškega tiste vrste, ki je sam vase tako zaljubljen, da je nazadnje samo še on nekakšno živo bitje. Advokatom pa nemara ne bo prav, ker sem si v n.i:hov:h vrstah izbral podobo suverenega poštenjaka. Tudi tako zvane ga povprečnega čitatelja — je nadaljeval reporter — zanima več ali manj osebnost pisatelja. Zato, oprosti, če so vprašanja nekoliko preveč osebna. Kaj vse bi čitatelj želei vedeti! N. pr.: Kaj ti je najbolj pri srcu, ko rešuješ »literarna* vprašanja (rekel bi raje človeška vprašanja)? Človek je, tako se mi zdi, glavni predmet obdelave — s svojimi duševnimi boji, čustvenim in razumskim živ-vl j en jem ter spori s svetom in njegovimi ureditvami? Ob čitanju tvojih del se mi je včasih zdelo, da si neusmiljeno seciral človeško srce in hotel iz njega izvabiti vse drhtljaje bolečine. Kako gledaš na človeka, na to nebogljeno kreaturo, a hkrati kroni, stvarstva v tem svojem delu? Kaj si norel zlasti povedati o njem, katere labirinte njegove duševnosti odkriti? — Imaš prav, da zanima tudi povprečnega čitatelja bolj ali manj osebnost pisatelja, toda o sebi ti ne bom nič ali pa zelo malo povedal. Zelo verjetno sem pa v tem mojem »neverjetnem advokatu« prikazal osebnost, ki se bo tudi nadpovprečnemu čitatelju zdela dovolj zanimiva. Pravijo, da sem nap:sal nemalo duhovito tragično zgodbo lahkomiselne lepotice, ki bi si rada olajšala srce na račun »krasnega človeka-, in prikazal sebičnega moža, ki je bil kupil -»mačka v vreči«, pa požene ob tem spoznanju banko in svoje srce v kon-kurz- O procesu, kako je to delo nastalo, in o "odnosu pisatelja do svoje ustvaritve, ne morem govoriti. Predaleč bi me zavedlo. Vsako globlje delo je duševno nemalo zapleteno. A če bo kdo slučajno ugledal v njem svoj obraz ali samo del svojega obraza, tedaj ga moram filmsko opozoriti, da so vse osebe izmišljene S tem pa ne mislim reči. da je izmišljen tudi on, V zrcalo se pogleda vsak po svoje in če ugleda kdaj spako. zrcaio vendar ne more biti vselej krivo. Tudj ti praviS. da sem v seciranju človeškega srca krut in da sem v prejšnjih delih hotei izvabiti vse drhtljaje bolečin. Kako gledam na človeka, na to nebogljeno kreaturo v tem svojem novem deluT Da. kako Jo eledem Ta pogled sem del v knjigi »neverjetnemu advokatu«. Te advokat g eda človeka s suvereno voljo lastne poštenost« zaveda j očega se pravičnika, ki ni prav nič mehkužen Človeka, ki ji praviš *ud: r«-K*b'v»H4?n'3 kreatura«, gleda zdaj z viška, zdaj visoko k nJemu« kadar stani nad njegovim aflnim hotenjem po sreči. I^žje bi poljubil gobavca, nego dal lopovu roko. Kaj sem skušal povedati v »Nikodemovi ženi« o človeku? So stvari, ki jih v ta razgovor ne morem vplesti, a mislim, da bo dovolj, če ti odgovorim: Človek ne sme zahtevati od življenja preveč, če mu ima dati malo ali celo nič! Mislim, da pisatelj ne sme izgubiti vere v človeka nikdar — je vrtal reporter nadalje — kajti, če jo izgubi, ali potem sploh lahko Se piše? Nekateri so te proglašali za pesimista, skeptika itd. Toda, zdi se mi, da si optimist in da je tem večji optimist sleherni pisatelj, čim več piše. Ce vidiš v življenju tudi temnejše barve, če zaldeš v globine, kamor nekateri ne upajo, met, da v strahu pred resnico, ga vseeno lahko še ljubiš? In človek je tudi pri vsej svoji neznatnosti vreden ljubezni? — Da nadaljujem; Da, človek ne sme zahtevati od življenja preveč! Takole se je Nikodem — junak v romanu — spričo svoje lepe črepinje zavedel lastne nebogljenosti, ki je ni moge] podpreti ne z zlatim ne z živim teletom Sam praviš, da si nekateri v strahu pred resnico ne upajo zabresti v globine človeškega zla. Da. mnogo sem tvegal prej, pa tudi zdaj. Ali je pa človek spričo vse svoje neznatnosti še vreden ljubezni, je vprašanje časa, moči tn — kakšno neznatnost misliš. Srečal sem čudovite ljudi, ki so doživeli kljub vsej svoji notranji veličini trenutke, ko niso zmogli nič ljubezni, da bi udušil v sebi vihar nad storjeno krivico. Ce misliš da prav pisatelj ne sme izgubiti nikoli vere v človeka, je to tvoje mnenje, ki ti dela čast. Meni se pa zdi, da jo časih kaj lahko izgubi, pa bo zvest svojemu idealu, odnosno etosu, lahko še pisal. Ne gre toliko za vero v človeka, kolikor za tiste sile v svetu, ki človeka ustvarjajo. Saj imaš dobe. ko človeka skoraj ni bilo, skoraj da ga ni bilo niti za vero vanj, pa se ie lepega dne vendarle prebudil kje otrok, ki je tenko poslu hnil vsemu cinizmu. Reporter še ni bil zadovoljen: Reči bi bilo treba še nekaj o kulturnem poslan- Istvu knjiga, pisateljevega dala itd. kakor navadno ob takšnih prilkah. Hočem reči, da se slovenski pisatelj gotovo v polni { meri zaveda, kako potrebno Je njegovo de-i lo, ne glede na to, kako ga sodobniki oce-j njujejo. Sicer se pa pisatelj menda ne more odpovedati nagibom, ki vodijo njegovo delo. ga silijo delati, da bi odložil pero samo zaradi tega, ker »trenutno ni aktualno pisati« ali »ko je toliko drugih važnejših problemov od pisateljevega dela In izdajanja knjig?« — Mislim, da sem že s prejšnjim odgovorom tudi že odgovoril na vprašanje o kulturnem poslanstvu knjige in vsa bit mi veleva, da mi tega poslanstva ni treba še posebej poudarjati. Človek ne živi samo od kruha, narodi ne samo od kmeta, zaljubljenega v svojo ped zemlje. Ce je komu več za pet jajc prav naj da zanje kolikor more. a Če mu do slovenske knjige ni nič. če mu ni mar notranje rasti naroda, tedaj nai ne zahteva za sebe ne spoštovanja, ne umske niti srčne kulture. A teh je zelo malo Tiste sile v svetu, ki ustvarjajo človeka, ustvarjajo tudi slovenskega čitatelja in slovensko knjigo, ki jI še ni najslabše postlano Tako vid:š, ljudje govore o meni to in ono. obračajo in obračajo, jaz pa časih kaj obrnem. Govorili so. praviš da sem pesimist, da sem skeptik Itd. Nai imajo svoje veselje. Jaz imam svoiega Ce ne bi bil optimist, poln tvoie vere v človeka, poln zaupanja v dobre sile v svetu, bi me več ne bilo. — Ko je bil reporter Še zamišljen nad vsem tem. kar mu je razodel pisatelj, se je spomnil, da bi morda kdo hotel slišati še besedo slovenskega za!ožn;ka. kajti, končni je zalaganje knvff v teh časih tudi dejanje in zanj je treba še nekai več kakor le pogum in denar: tudi zavest, kaj si dolžan kulturi, če t? daie tudi knih za telo Kresalovo knjigo je založila založba »Hram« Obnovite naročniro! Križanka Ureditev kreditnega poslovanja Ljubljana, 24. decembra Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na odredbe, veljavne v drugih pokrajinah kraljevine za zašč;to Štednje in za ureditev kreditnega polovan ja. ter glede na potrebo sistema t čne^a sodelovanja z in spektoratom za zaščito štednje in dajanja posojil, ki je kot državni organ odgovoren za ureditev denarnega pos.lm-an i a na vsem državnem ozemlju, izdal na rod bo o pred pisih za u red rt ev kreditnega poslovan i« v Ljubljanski pokrajini. Ta naredba določa na-^ednje: Zbiranje prihrankov v kakršni koli obliki ter dajanje posojil, so po*li občnih koristi. Vsi v Ljubljanski pokrajini delujoči zavodi, ki zbirajo ori h ranke ter dajejo posojila, na*»i so javnopravnega ali zasebno pravnega značaja in se upravljajo redno ali izredno, so podrejeni nadzorstvu tega ko-nVsariata. To nadzorstvo opravlja »Nadzorstveni urad za zaščito štednje in dajanja poso-JaV ki ima svoj sedež pri podružnic- zavoda Banca d'Ita.1 a v Ljubljani in se ie sestavil iz funkcionarjev te banke te- funkcionarjev omenjenega inspektorata. Ta urad ima pravico stopiti v zvezo z denarnima zavodi, kakor rudi z vsemi 'a\timi oblastmi in zasebnimi ustanovami, zavodi javnopravnega značaja m korporacijskim i uradi ter zahtevati poleg sporočil in podatkov, ki so mu potrebni, tudi niih sodelovanje pri opravljanju svojih poslov -n za potrebno vzrvvred^tev z osrednj'nr? organi. Vsa dejanja, ki zadevajo ustanovitev, združitev *poj;tev. l"k vidaciio. prevzem in odstop aktiv in pas-iv. povečanje ali zmanjšanje giavnice začetek ali ustavitev poslovanja prevzem likvidacij ali nadaljevanje poslovanja ter vobče vse, kar se nanaša na spremembo gospodarskega in premoženjskega položaja za vodov, mr.ra predhodno odobriti Visoki komisanat. sicer so izvršeni ukrepi neveljavni. Tudi če bi se prošnja ne predložila pa bi se pokazala potreba, se lahko n« pred-Iojj nadzorstvenega u rs d a z od'okom Visokega komisarja izvršijo vsa dejanja iz prednjega odMa^.ka. Ta naredba ic objavljena v »Službenem listu« 20. t. m. in ie na ta dan stop la v veljavo. Ustanovitev Pokrajinskega pc£pcx::oga Sonda Ljubljana, 24. decembra. Vieokj komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 194I-XIX št. 291 in sn atrajoč za potrebno, da se obče podporno delo v območju pokra j; ne v^poredi in pecnoti: Cl. 1. Bi i Visokem komisariatu se ustanavlja Pokrajinski podporni zavod. Zavodu je namen, podpirat: po krajevnih odborih, ki se ustanovijo v občinah pokrajine, posameznike in rodbine, ki so v posebno težavnih razmerah. Cl. 2. Pokrajm&ki podporni zavod vodi upravni odbor, sestavljen iz predsednika, kt ga imenuje Visoki komisar, in iz tehle članov: enega predstavnika Zveze bojevniških fašijev, pokrajinske zaupnice Ženskih fašijev. ljubljanskega župana ali njegovega odposlanca, pokrajinskega zdravnika, načelnika oddelka za socialno skrbstvo pri Visokem komisariatu, predsednika Pokrajinske zveze ddodajalcev, predsednika Pokrajinske delavske zveze, predstavnika Prehranjevalnega zavoda Ljubljanske pokrajine. CL 3. Zavod deluje podporno po občinskih podpornih odborih, ki jih vodijo predsednik in dva do štirje člani izbrani izmed posebno prikladnih oeeb. spadajočih po svojem bivališču ali po sedežu svoje gospodarske delavnosti v zadevno občino. Ljubljanski občinski odbor imenuje Visoki komi- sar, odbore drugh občin pa krajevno pri-stoino pofU čno okrajno oblastvo. CL 4 Pokraiinski podporni zavod dosega svoj namen: a) z morebitnimi dohodki imovine, b) z vsotami, ki mu jih daje na razpolago ministrstvo, c) s sredstvi, ki mu jih eventualno nakaže V.soki komisariat, č) z vr.otami. določenimi v občinskih proračunih, ki se odstopijo zavodu, kolikor zadevajo o*nčno pomoč, d) z morebitnimi naklonili ust j nov in zasebnikov in z razni mri drugimi dohodki. Cl. 5. Navodrla za upravo in računovodstveno poslovan ie Pokrajinskega podpornega zavoda se izdajo s posebnim pravilnikom. Cl. 6. Nikakršne snremembe ni, kaT a« tiče delovanja in poslovanja že obstoječih javnih podpornih in dobrodelnih ustanov s posebnimi nameni, m ostanejo nespremenjene rud; naloge občin, kolikor jih ne prevzame novi zavod, kateremu se odstopi tisti del podpornih skladov po občinskih proračunih ki se ddr.či vsako leto za občno pomoč, spadajočo odslej v pristojnost Pokrajinskega podpornega zavoda. Cl. 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pr4:rajino. Ljubljana. 17. decembra 1941-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Dostavljanja živilskih nakaznic Ljubljana, 24. decembra V torek. 23. decembra t. 1. bo mestni pre-skrbovalnJ urad v Ljubljani pričel dostavljati živilske nakaznice za mesec januai 1942. Za ta mesec je izdana samo ena vrsta živilskih nakaznic, za ročne ta težke delavce pa so posebne dodatne nakaznice in sicer za ročne delavce manjše, za težke delavce večje. Na vsakem potrdilu, ki ga podpiše prejemnik živilskih nakaznic, jc označena dodatna nakaznica za ročnega delavca s št. I., za težkega delavca pa f ftt. n. Poaebej opozarjamo, da dobe gospodinje, ffoepodinjske pomočnice, poetrežnice natakarji ta natakarice po najnovejši odredbi samo običajne živilske nakaznice brez kakršnih koli dodatkov ta jih tore] nj smatrati kot ročne delavce. Najtežji delavci bodo zaenkrat dobili samo dodatke težkih delavcev, tekom meseca januarja pa bodo dobili ie ostanek dodatka, Id Jhn pripada. Mestni plesni tli* sini urad Je ukrenil ene potrebno, da bodo val potrošniki pravočasno dobili živilske nakaantes. prosi pa družinska glavarja, oziroma njih odrasle Člana, naj bo vsaj en odrasel elan družine \ ji morajo pripraviti pravilno izpolnjene glave živilskih nakaznic za mesec december, ko so prej odrezali vse ostale odrezke Dalje je treba plačati za vsako živilsko nakaznico 30 centesimov. Enako ceno je trrt-ba plačati tudi za vsako dodatno nakaznico za ročne oziroma za rezke delavce. Roč ni oziroma težki delavec bo tedaj za obe nakaznici plačal 60 rentesimov. Ce dostavljale« ne bo nafiel doma dri žinskes/a glavarja oziroma odrasTega Člane družine, ki bi lahko prevzel živilske nakaznice, bo pustil na vratih opozorilo, kdaj se bo ponovno oglasil. Ce tudi tedaj ne bo nikogar doma, bo izročil živilske nakaznice hišnemu gospodarju odnos, upravitelju hiše, ki bo pa seveda moral imeti pripravljene glave živilskih nakaznic ta denar Dostavo živilskih nakaznic hišnemu gospodarju oziroma upravitelju bo vročevalec t posebnim opozorilom n^naril na hišnih vratih. Vse reklamacije pa bo mestni preskrbo-valnl urad sprejemal izključno tale od 2 januarja 1942. dalje. mm Ali aa z možem dobro razumeta? — Kakor se vama. V zakonu ae je močno lrpromorifl. Preden sva se vzela, ml Je vedno govoril o tem, kar se Je godilo v njegovem srcu. T4nj ml po govori ta i svojih jairih, Besede pomenijo Vodoravno: 1. štajersko mesto. 7. mnog, velik obsežen. 14. hrvatski pišate", j (* 1879). 15. bog sonca. 17. elektroda, 18 reka v Italiji. 20. vrvta konjskega teka. 21. je včasih oblačno, včasih jasno, 23. žens-ko kistno ime. 24. kratica za sveti. 25. za:mek dvojine. 27 padavina. 29. jaoonsko mesto. 31. veznik, 32. ne reagira na zvok. 34. vodna žival, 36. mo-ko krstno ime. 37. se uporablja pri varjenju piva. 38. prebivalec La-zia v starem veku. 40. domača žival 42. letni zapisi, 43. okrajšani vezn k (poet..), 44. znači'na oblika 46. tu riki uradnik (mnež.). 47. oseba i* opere »Efo z onocja sveta«. 48. znak za kovino. 49. fant okoli desetega leta, 51. italijanski spolnik, 52. hudobnost, stooaost, 54. drevo, 55. mo^ko krstno ime, patron cerkve v ljubljanski okolici. 57. draa kamen. 59. predlo«. 61. reka v Sibiriji. 62. zdrav;H«ee na Hrvatskem. 64. je namenjena predvsem nešcem. 65. življenjski znak, 67. gr:č pri Bercrradu. 60. del kolesa, 71. mesto v IWt:iku. 74. ijjra'na karta, 76. na. tflej, 77. vitek, .uh, 79. nerabljen. 80. krat:ca za fantovski ols-ek, 81. kos lesa. 83. vas ped Serničcm. 85. barve, ki jo je največ v orrrodi. 87. 2Tas»bilo, 88. roka na Hrvatskem. 89. zaključek molitve. 01. turški sodnik, 92. mati č'oveštva, 93. Ie eden, 95. jezero v Sibiriji. 97. žepno orodje. ^S. predlog. 9°. časovna enota. 100. menični porok, 102. glasbeni ^zraz. 104. t»Iej 15. vodoravno, 105. žace ek tekmm-ariia, 107. zlato (franc.), 108. posmrtno bivališče, 110. snov, 111. običajno, kakor vedno. Navpično: 1. pc^taiti med Celjem in Mariborom, 2. učenje priprava, 3. premikanje tekočine, tudi sile. 4. pa^n:ska zel. 5. gora v Dalmaciji. 6. nemški zamek, 8. Vazalni zaimek, 9. iste vrednosti. 10. tekočina, 11. žensko krstno ime, 12. tta'ijan^ki spalnik, 13. recept, pouk za pripravljanje, 15. Radio Ljistilptia ČETRTEK, 23. DECEMBRA 1941 -XX 8.: Vesti v slovenščini. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 10.14: Peta m^a. — 12C0: Prenos iz Vatikana. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Božični koncert Ljubljanskega orkestra EIAR in komornega zbora pod vodstvom D. M. šiianca. — 14: Vest v italijanščini. — 14.15: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra. Arlanda. — 14.Ur Vesti v slovenščini. — 17.: Otroški zboi ETAR pod vodstvom Bruna Kr min era. — 17.15: Koncert tenorista Antona Sladolj>-va, pri klavirju Marjan Llpovšek. — 17.35: Čudežna piščnlka. pripovedka Avanzia glasbena spremljava Egidi?.. Storazia. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Simfonična glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20 35: Koncert basista Toneta Petrovčiča, pri klavirju Marijan Llpovšek. — 21: Otroški zbor in orkester, predvaja Kvalnice ob Gospodovem rojstvu Ottorina Respi°rhia pod vodstvom mojstra Morellia. — 21.35: Koncert Ljubljanskega komornega tria (Mariian Llpovšek. Albert Dermelj in Cenda Sedlbauer) 22.20: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna. — 22.45: Vesti v italijanšči-ci. PETEK. ?S. DECEMBRA 1941-XX 8.: Vesti v slovenščini. — 815: Vesti v Italijanščini. — 12.15: Godba Kr. policijskega zbora pod vodstvom mojstra Mar-čhesinija. — 12.40: Jožkov kvartet. — 13: Nanoved časa ln vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.20: Koncert terceta sester Stri-tarfevih. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Orkestralna glasba pod vodstvorr mojstra Petrr-Iie. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert Ljubljanskega orkestra "družbe EIAR pod vodstvom D. M eijanes: Božične pesmi — 19.30: Vesti \ slovenščini. — 19.45: Koncert harmonikarja Avgusta 8tanka. — 20.: Napoved časa ln vesti v italijanščini. — 20 20: Komentai dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.45: Koncertna sezona EIAR: Simfonični koncert pod vodstvom F. von Hosslina ob sodelovanju violinista Henrika Piarangelia. v odmoru predavanje v slovenščini. — 22.40. Vesti v italijanščini. SOBOTA, 27. DECEMBRA 1941-XX. 7.80: Vesti v slovenščini. — 7.45: Slovenska glasba; v odmoru ob 8. napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.15 Italijanske narodne pesmi pod vodstvom mojstra Prata. — 12.35: Koncert tenorista Janeza Lipovsčka, na kitari Hladky. — 13.: Napoved časa ln vesti ▼ Italijanščini — 18.15: Komunike Glavnega Stana Obo-X slovenščini. — 13.17: Ljub. kartaški »zraz, 16. finsko mesto, 19. gasilec slabega vremena. 21. indijski knez, velik bogataš. 22. začini 24. velik kamen. 26. izraz pri nogometni igri, 28. del cigarete. 30 oče, 31. mesto v italijanskem delu Južne Tirolske, 33. nagel. uren. 35. svetopisemska oseba. 37. domiš!javec. 39. ni niti mak*. 41. moško krstno ime. 42. Mojzesov brat. 45. del človeškega oblačita. 47. odličen, najboljši izbran, 49. era, razdobje. 50. »tvornica« o^ljarjev, 52. sestanek, zborovanje, 53 pribcžal:^če 54. ob:ika poinožneda tj'ago-la. 56. ozira'lni zaimek 58. upanja, 60. vzklik. 62. izbljuvek vulkana, 63. prevozno sredstvo, 65. prispevek državi, občini itd., 66. zapreti s ključem, 6S. znanost, 70. ptica, 72. prevozno sredsitvo. 73. or-ramotTti. slabo govoriti o kom. 75. sadie. 77. žensko krstno ime, 78. tur:ki preporoditelj, 80. moTiko krstno ime, 82. znak sklenjene kupčije, 83. zaimek, 84. gora znana iz avstrijsko-sirbskih bojev v svetovni vojni, 86. industrij.lika rastlina. 88. prevrati, puč', 90. smoter, ci'lj. 99. vrtna stavba (mrož), 101. po\TŠinska mera, 103. zverna. 103. kratica za starejši, 106. kazalni zaimek, 10S. prod'Iog. 109. italijanski spoln k. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1. ko.iba, 6. mu, 8. amen, 9. Bari, 11. Peter, 13. Don, 14. ilo, 15. opeka, 17. U>, 13. eden, 19. otok, 20. pe, 21. luk, 23. vekat. 25. politik, 27. reforma, 28. en, 30. Tibet, 31. ti, 32. ri, 33. aniUn, 35. Eton, 36. di, 37. julij, 41. denaren, 43. Ren, 44. arena. Navpično: 1. kapital, 2. omelo, 3. leto, 4. ine, 5. ab. 6. urok, 7. minaret, 10. Aden. 12. rodoviten, 16. peketati. 18. et, 19. okovi, 20. pnk»tT. 22. upotiti, 24. ki, 26. lobanje, 29. Nira. 32. redar, 34. Loire, 38. Una, 39. T>ar, 40. jen, 41. D(ruStvo) N(arodov), 42. na. Ijnnski radijski orkester družbe pod vodstvom D. M. Sijanca: Lahka glasba. 7-14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Koncerl pianista Mariisna Lipovška. — 14.45: Vesti v italijanščini — 17.15: Novejše plošče »Cetra«. — 18.: Predavanje za gospodinje v slovenščini. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Melodije in romance. — 20.: Nnpoved časa in vesti v italijanščini — f?0.?0: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.20: Operna sezona družbe EIAR: E. W. Ferrnrijevi 2-Štirje kmetje-t v odmorih predavanje in zr.nimivosti v slovenščini, po operi vesti v italijanščini. Zaposlenost v novembru Ljubljana, 24. decembra. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Lj jbljani je izdal izkaz statističnih podatkov o zavarovancih v novembru. Povprečno je bilo zavarovanih novembra skupaj 25.788, pri ZSZ (Zavodu za soeialno zavarovanje) med tem ko jih je bilo oktobra 27.512. Pri vseh zavodih skupaj je bilo zavarovanih novembra 30.4*21 zavarovancev, in sicer 1654 manj kakor oktobra. Odstotek bolnikov je znašal za vse zavarovance 2.56 in je bil za 0.19 višji kakor v prejšnjem mesecu. Povprečna dnevna zavarovana mezia je znašala za zavarovance vseh zavodov 18.62 L in je bila za 0.31 lir višja kakor prejšnji mesec. Skupna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev je znašala novembra 566.429.S L :n je bila za 19.832.8 iir manjša kakor oktobra. Do večjih sprememb v zaposlitvi v posameznih strokah je prišlo v stroki »gradnje železnic, cest itd.c, pač le zaradi nastooa zime. V tej stroki je bilo zaposlenih oktobra skupaj 3228 zavarovancev, novembia pa 2209. V stroki »gradn;'e nad zemljom (visoke gradnje) je bilo zaposlenih oktobra 2346 delavcev, novembra pa 18si). Hišne služinčadi je bilo zaposlene oktobra 3532, novembra 3573. Ta stroka Šteje največ zavarovancev. V kovinski stroki je bilo zavarovanih oktobra 1639 delavcev in nameščencev, novembra pa 1676, torej še celo nekoliko več kakor prejšnji mesec Tudi telartilna stroka izkazuje mahen porast. Oktobra je Štela 1189 delavcev in nameščencev, novembra pa 1258 Gozdno-žag^r-ska indrstrija izkazuje manjSe nazadovanje: oktobra je bilo zaposlenih skupaj 2043 delavcev in nameščencev, novembra pa 1608. V splošnem pa ni bilo znatni n sprememb v zaposlitvi v posameznih strokah, Inserirol v ^Stov. Narodu" Prijetne božične praznike *eIlmo tiaročnikotii« Ofjj0Ševalccnt» miti iirt nikom čitateljem in prijateljem Uredništvo in uprava fSlovenshoga Naroda? Prihodnja številka »Slovenskega Naroda« izide v soboto opoldne £VN£ VESTI — Podaljšanje železniške proge Dri^— Elh3-*an in promet z Balkanskim po loto kom. Velik pomen na gospodarski dvig nove Albanije bo imela železniška proga ki jo gradijo od Drača do Elbasana. Ta proga ne bo samo pospešila trgovinskega prometa Albanije z Italijo, temveč oo v korist trgovinski izmenjavi vsega Balkanskega polotoka in zainteresiranih držav >Eco di Koma* objavlja, da bo proga normalne širine in dolga 83 km; zgradili 'sodo Sest prodorov skupne dolžine 2 2 km. Sedaj je pri delih zaposlenih 1.200 delavcev in so stroški predvideni na 330 milijonov Obenem že proučujejo načrt podaljšanja železnice proti Strugi in Dfhru. da bi tako dobila zvezo s Skopljem in z železniško progo Niš—Solun. — Dovoljenje za izvo« jabolk. Ministrstvo za zamenjavo in valute je v sporazumu z državnim direktorijem Fašistične stranke sklenilo, da ne bo uporabilo za izvozno sezono jabolk 1941-42 določb o Količinah predvidenih za izvoz. V veljavi ostane še v naprej popolna prepoved izvoza jabolk. —Kozjereja v Italiji. Zadnje štetje domačih živali v Italiji je ugotovilo, da so na dan štetja redili 1,829.000 koz. Najvišje število koz so redili na Sardiniji, k;er so jih našteli 426 000. Na Siciliji jih je oilo 327.000. v Kalabriji 241.000, v Campanlji in Pugliji po 120.000 in v Lucaniji 109.000. Sledi Piemont z 91.000. Abruzzi in Molise z 80 000, Benečija in Lazij z 61 000, Lombardija z 57.000 in Tridentska Benečija s 44 000 koz. V ostalih pokrajinah je bilo število koz manjše od 25 000. — Dolžina železniške mreže, ki jo uporablja zasebna industrija. 31. oktobra 1940. je merila železniška mreža, ki jo je v Italiji uporabljala zasebna industrija za svoje potrebe, 5.943 km. Od te dolžine je bilo 2.785.4 km normalnotirnJh, 3 157.6 km pa ozkotirnih. Istega dne je na 1.787.1 km proge uporabljala zasebna industrija kot pogonsko sredstvo elektriko. UPORABLJAJTE »JANJA" KREMO! — Predstavniki u«ta&ke mladine na Slovaškem. Poročali smo že, da so predstavniki ustaške mladine pod vodstvom svojega voditelja prof Oršaniča odpotovali na obisk slovaški Hlinkovi mladini. Potovanju prof. Oršaniča in njegovega spremstva PO slovaški listi posvečali največjo pozornost. Hrvatski gostje so med drugim obiskali Hlinkin rojstni kraj Cernov. dalje Ružom- >erk, Domarovske Jaskinje In Visoke Ta-tre. Povsod, zlasti pa v Bratislavi, so Slovaki sprejeli svoje hrvatske brate kar naj-pru, vneie. — V Kanja Luki grade nov vodovod. Banjaluško mestno poglavirstvo je te dni izdelato proračunski osnutek za prihodnje leto. ki pa ga mera odobriti še finančno ministrstvo v Zagrebu. Novi proračun znaša skoraj 21 milijonov kun in je od lanskoletnega za več knkor 7 milijonov kun višji. Od pomembnejših del. ki jih namerava izvršiti mestno poglavarstvo v Banj i Luki v prihodnjem letu, je najpomembnejša gradnja novega vodovoda, ki je zanj ministrstvo za promet in javna dela že odobrilo vse potrebne načrte. — 150 novih ljudskih šol na Hrvatskem. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je izdelalo načrt za postopno izgradnjo 150 novih Ijv.dskih šol v pclitičn.h okrajih Ljubuški. Mostar. Stolac. Konjic. Livno. Tomislav-grad. Prozor. Travnik in Bugojno. — Promocija. V torek je bil promoviran za doktorja prava na univerzi v Ljubljani g. Marjan Sober iz Ljubljane. Čestitamo? — Iz »S'užbencga lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št 102. z dne 20. decembra 1941-XX. objavlja naredbe Visokega komisarja: ustanovitev Pokrajinskega podpornega zavoda in predpise o ureditvi kreditnega poslovanja v Ljubljanski pokrajini ter odločbe Visokega komisarja: postavitev družbe Standard Vacuum Oll Company of Jugoslavia pod sekvester in imenovanje sekvestra in postavitev družbe Singer Machine Companv pod sekvester in imenovanje sekvestra. — Razpisana služba občinskega tajnika. Občina Stan log, ekraj Kočevje razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika in blagajnika. Prošnje je treba vložiti v 30 dneh. — Standard Vacuum Oil CompanJ pod sekvestrom. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Vse in vsakršno poslovanje družbe Standard Vacuum Oii Companv of Jugoslavia s premičninami in nepremičninami v Ljubljanski pokrajini Se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra g. Josip Matcovich. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestrovim vodstvom Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«. — Družba Singer pod sekvestrom. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Vse in vsakršno poslovanje družbe Singer Machin*» Companv podružnice Ljubljana s premičninami in nepremičninami v Ljubljanski pokrajini se postavlja pod sekvester in se imenuie za sekvestra g. dr. Atti-lio Apollonio. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestrovim vodstvom. Ta odločba je takoj izvrsna in se objavi v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«. —• I* zadružnega registra. Ustanovljeni in v zadružni register vpisani sta bili dve novi zadrugi' Nabavna, prodajna in proizvajalna zadruga mesariev v Ljubllani zadruga z omejenim jamstvom s člani upravnega odbora- Tv^n Tovornik. Franc Bezar, Janko Osenar, Anton Gregorc, Jo- že Marinko. Josip Musar. Franc Ocvirk Franc Jagodic in Josip Bencina, vsi me >arsk; mojstri v Ljubljani m Nabavna za druga mestnih uslužbencev, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani s član; jpravnega odbora Andrej Grasselii, mestni višji komisar. Alojzij Koželj skladiščnik mestne elektrarne. Ciril S***rič. mestn: teb nik. Ciril Vrančič. mestni tehnični oficijai Rudolf Marinčič. mestni pomožni knjigovodja. Vlado Iglic, mestni kniigovodia Ma rija Ryška. mestna pisarniška oficijalka Pavel Jeločnik mestni pogodben: tehnik ?r Vladimir Vadnov. monterski delovodja Hranilnica in posojilnica, zadruga z neome jenim jamstvom v Trebelnem Izbrisal s* je d o sedanj član upravnega odbora Zga-njar Franc, vpisal pa novo izvoljeni član upravnega odbora Miki i f Jože. — I« trgovinskega registra. Industriisk' :n gradbeno podjetje Anton Res: vpiše se prokurist Josip Vasflf^v *rSpod Zadobra-ve. Splošno Jugoslovensko bančno društvo d. d. podružnica Ljubljana: Izbris^ se prokurist in namestnik šefa podružnice Leo Gordan Tovarna kranjskega lanene-ga olja in firneža Hrovat & Komp. Ljub ljana: Vpišeta se javna družbenika dr. Lidija Tatjana Hrovat omožena Gogala, soproga strojnega inženjerja in Ing. Evgen Gogala, strojni inženjer, oba v Ljub!jam IIja Goleš in Valentin Radočaj, javna trgovska družba v Novem mestu je bila zaradi smrti družbenik« in opustitve obrata izbrisana iz trgovinskega registra. — Na Polževem smuka ugodna. Prav posebno muhast je bil zadnji sneg, ki je zapadel samo v enem delu Dolenjske in sicer med Šmarjem in Stično. Do Šmarja je zemlja skoraj gola. od Stične naprej je pa komaj pobeljena. Največ snega je po hribih okrog Višnje gore. Na Polževem ga je dobrih 25 cm. Ker je pritisnil mraz, je sneg suh. za smuko ugoden, tako da bodo imeli smučarji za božične praznike vsaj nekaj zimske radosti. — Novi grobovi. Danes teden popoldne so položili na pokopališču pri S\\ Križu k večnemu počitku malega Petrčka Doml-celja, ki žalujejo za njim roditelja Jela rojena Fettichova in Pavel ter bratec Mar-kec. — Včeraj je pa položila Juvanova rodbina na Rakeku k večnemu počitku svojega ljubljenega Igorčka. V Ljubljani je umrl včeraj železničar v pokoju g- Alojzij Podgornik. Pogreb bo danes ob 14.30 izpred cerkve v Dravljah na ondotno pokopališče. V Kranju je umrla 14 t. m. gospa Jožica Bfšof roi^na Sitar. Pokopali so jo v torek. 16. t. m. Pokojnikom blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Pri apelarij«kem sod?šču v LJubljani je napravil g. dr. Pogačnik Feodor advokatski ;zn't — Pozdravi na**h ujetnikov. Rdeči križ obvešča svojce ujetnikov, ki as v taboriščih v Italiji, da bo rimskn radjska post?, ia te "ni v večerni oc^ai: sporočala pozdrave naših ujetnikov. Točna ura oddaje ni znana. — Dve n-^reči. Vč?raj so pripeljali v i"rub!j*ms!:o bolnico dva ponesrečenca. — Franc Rus. 2S'ctni gozdni deV.vee iz VH-ma—Dobrenclje se je ponesrečil pri pobiranju drevja: drevo mu je padlo n-» desne no?o in mu jo zlomilo. — Meti:« Primožič 431etni posestnik iz Grahova pri Cerknici ie ranjen r.a glavi. PonravH*»1 ip verigo ki je spenjala drva na vozu; veriga je spo dletela in «ra mečno adarfta po glavi — Oporarjamn nn**> ■hSMSJe na današnji oglas knjižnih zbirk za malčke in za odrasle. Posebej moramo podčrtati to. da smo mislili na naše zveste naročnike s tem. da nud:mo vsem naročnikom > Slovenskega Naroda*. >Jutra« in * Domovine*, ki imi-jo naročnino poravnano do konca tega leta, božični in novoletni popust v v'Ani 20 odstotkov, ko naročajo ali kupijo knjige pri naši upravi; naši novomeški naročniki uživajo isti popust pri naši podružnici v Novem mestu. — Gospodinje, naroČite takoj Gospodinjski koledar za leto 1942. Cena 20 lir. Dobi se v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, selenburgova ul. 3. 586-n - — Zasebni plesni pouk — zaćetn'&ki in nadaljevalni. Informacije pri mojstru Jenku v »Nebotičnika«, četrto nadstropje. 587-n Iz Lfublfanc —lj Slikarska razstava Debenjak - J*~ kac - Mihelič v Jakopičevem paviljonu bo odprta do 2. januarja. Glede na Izredno lep uspeh, so se slikarji odločili, da podaljšajo razstavo do 2. januaria in bo zaprta edino na božični dan. Vabimo vse ljubitelje umetnosti, da si razstavo v božičnih praznikih ogledajo. —lj Božični program v »Veselem teatra« Je zanimivost za staro In mlado. Vsebuje poleg božične igre tudi veselo akrobatiko, smešno enodejanko, petje, godbo iti. Prisrčnega smeha je za praznike dovolj! Na Božič in Štefanovo so tri predstave: ob 14.20. 16.20 in 18.30. Po možnosti si nabavite vstopnice že v predproiaji pri naši dnevni blagajni v palači Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti, ki posluje oba dni od 10. uri dopoldne neprekinjeno do večera. ssral subondi sfiilk, specialist dr. Titana Vrbovec, KariovaTU cesta ID. Tramvajska postaja. Telefon 34-24. ltlmtgan — Obsevanje. 585-n —lj Združenje Sjšbsssjs fes frizerja t obvešča cen j. občinstvo kakor tuđi članstvo, da popravljamo svojo prvotno objavo o delov- ljubljanski kinematografi ob delavnikih ob It., 18.16, ob nedeljah In praznikih ob 10.30 14.30, 16-30 in 18.30 KINO MATICA * TELEFON 22-41 Ljubezen in usoda nesrečne kraljice Marije Stuart v velefilmu Kraljičino srce SARAH LE AN DE R Wiily Birgel Lotte Koch itd '»INO SLOGA * TFliEFON 27-3« Zabavna filmski komedija, polna ljube renskih zapleti jaiev tn leomi^nth scerr Vojvod inja se zabava tZTTBten Dotlfen program oalet reelodijozna muzika KINO ITNION * TELEFON ?2-*>i Krasna fMirtsfea drama zaradi Izredne dolžine filma predstave ofc praznikih Id v nedeljo ob 10.30. 14 16.15 in 18.30 uri ^ja^^je^l^lajn^jlopoj^jre^ KINO MOSTE Za Boži? Štefanovo in v nedel.lo ob 14 16. in 18. ter v=ak delavnik počenši od 25. decembra, od 17 ure neprekinjeno Alkazar Foeoo Oiacbetti Mana Denis Največji umotvor grandioznih scen trn španske vojske nem času in sicer takole: 26. t. m na dan sv. Štefana se obratuje samo od S do 12 ure dopoldne, popoldne zaprto; v nedelj' 28. t. m. se sploh ne obratuje. 58S-n —lj Za praznike toči priznano najboljša rizling, rebula, chlanti itd. po 9 lir gostilna LOVŠIN. 582-n —lj Met»vn« plinarna bo v proslavo S0-etnice svr.,ega obrate^—»nia napravi hi v Štiri ie dograjene st. van?*** niše k trna vsaka po Stin stanovanja, plinsko na pel javo v kuhinje in kopalnice skoraj brez plačno in sicer pod naslednjimi pogoji: 1 če se hišni gospodar pravno veljavno za veze. da bo 60 mesecev plačeval mestni pli nami od vsakega stanovanja po 15 L, po čenši s tistim mesecem, ko bo plinska in stalacija izvršena, in 2. če se sedanji na iemmki stanovanj prijavijo za rabo plin h Pismene prijave hišnega gospodarja s so podpisanimi najemniki stanovanj je treb-vložiti do 15 januarja 19\2 KINO MOSTK G3E ALKAZAR —lj Za božićnico revnim otrol\om sta darovala g. avgust Agnola, trgovec s Tyr-ševe ceste, 1000 L, g. Viljem Nemenz, ravnatelj pivovarne Union, pa 2000 L. Za mestne reveže so darovali: ga. Jožica in g Jo&ko Snbc-rt, obratovodja kemične tovar ne v Mostah. 250 L. ga. Rezi Zaiaznik restavracija pri »šestici«, 300 L, rodbini Rudolf in Cemigoj pa 100 L v počastitev spomina pok. g. Viktorja Medena. Mestne poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi \ imenu nodoiranih. —lj Šivilje bodo imele svoj sestanek dne 28 decembra ob 10 dop. v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22/1 soba 3. Vabimo vse šiviljske pomočnice, da se tega sestanka, ki je izredno važen, polnoštevilno udeležijo. —lj Vse trgovce bi pc%*e. ki so prejemali moko iz skladišča .i.estncga preskrboval-nega urada, obveščamo, da bo mestni pre-skrbovalni urad prevzema) prazne vreče samo še 27. t. m. v skladišču g. Vidmarja v Gradišču. Po tem roku urad ne bo sprejemal nobenih vreč od moke ter bodo kavcije zapadle. —lj Zahvala. Oddelek za oblatila Rdečega križa v Ljubljani se tvidki F. I. Go ričar. Sv. Petra c. 29, najtopleje zahvaljuje za naklonjenost, ki jo je pokazala s tem cTi je imenovanemu oddelku brezplačno od atopila v uporabo prostore za šivalnico. v Bergamu: A tal an ta—Venezia. Divizija B pa bo nastopila takole: v Vicenci: Vicenza—Spezia. v Vil mu: Udinese— Prato, na Reki: Fiumana—Ban, v Lucci: Lucchese—Savona, v Novari: No-vara—Alessandria, v Sieni: Slcna—Pno Patria. v Bresciji: Brescia—Pescara. v Lo-diju: Fanfulla-—Padova :n v Pls : Psa— Reggiana. Bradlova zmaga na prvi letošnji skakalni tekmi _. Na Hochkonigu so v nedeljo otvorili letošnjo smučarsko skakalno sezjno Sodelovali so nekateri najboljši skakae.1 Vzhodne marke. Uveljavil se je Bradi z dvema skokoma na 34 m in pustil za seboj Holla iBJ Kral.ngerja. Podrobna K.'&siikaci ja p: ve trojice je bila naslednja: 1 J osel Bradi <34. 34» točk 231. 2 Gregor Hol' 1-33.33) točk 226 in 3 Krallinger «32.32) točk 216 nemogoče — Va6e zdravje se boljša. (ima!u se bo-^te spet smejali. — O, ne. tisto pa ne. — Zakaj ne? — Saj težim ru zaradi tega. ker jem se -»menijat dcU»*»tn, ki ni bilo »noie. dLALO: — žLkl-Oi ^anes vsi k >DV£Ul-L. .x£»lCh}MA« oa fiin jevrte piščance in pe cene kure. pečenko šunko, Kranjske klo oaae. krvavice in druga mrzla in topla jedila: Kdor hoče dobre vino piti — mora k Vinku Loziču k >Dve ma ribičema« priti. — Priporočam se za vse praznike in nedelje: Šiška, Janševa ulica 3 2081 SPLOŠNO KROJASTVO za gospode, dame in otroke, kakor tudi popravila in obračanje. Cene nizke, prvovrstna izdelava. Istotam poučujemo krojno risanje (najnovejši, brezhibni kroj). Izdelujemo vse vrste kroje po meri. Se priporočamo! — Ljubljana, Kolodvorska ulica 18/1, dvorišče, ali Čopova ulica št. 10/1, vhod iz Res-Ijeve ceste. 2077 ZA B02IĆNE PRAZNIKE pridite v gostilno »T ri Panju«, Vegova ulica št. 10. Postreženi boste z dobrimi vini in raznovrstnimi jedili. -Se toplo priporočam in želim vsem prav grečne in vesele božične praznike. — Tone Huč. 2078 MODKOLE, otomane. Kauče, fotete itd vam napravim dozo ali staro popravim aajceneje - po želji irrem tudi na rlom. — Tapetnik -J. Habjan, Ljubljana Tgriška ul. Št. 10 57 T >eklice, varujte V dežju noge: pred prehladom! Skrbite zato za redni ob-cok krvi. kar dosežete z rednim uživanjem pristne »Ambroževe medice«, katero dobite le v — MEDARNI. Ljubljana, Židovska ulica 6. 1992 Premog — drva — oglje specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pri Rcsman Lofse LJUCLJANA, C. '29. oktobra (Rimska) 21 Telefon 44-90 Prašiča derača mast čtsri in /.nuAvn kane IMJIil SE V VSEH LEKARNAR ^ 1 R. d št 2/41 RAZVESELITE svoje ^rage i darilom »Bosca- — zabojem, ki je v n;em 6 steklenic izbranih vin '2 steklenici penečega vina. 1 steklenica Kina vina. l stfklenira vina »Amaro«, 1 stepenica desertnega vina in 1 čaša ćešnnj v Žganju, povrh pa še nakaznica za posebao BOŽIČNO DARILO (listnico kolo. pribor za jed itd.) Cena zaboju .... L 260.— Zaboje s steklenicami izbranll- vin dobite ▼ DAJ-DAMU, ki Vam želi SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE Va sam dan Božiča bo za počitek •iame$čencev Daj-dam zaprt. — Prosimo goste, da to upoštevajo. DAJ - DAM Zaboje z izbranimi vini in posebnim božičnim darilom dostavljamo po želji tudi aa dom. Najboljši pomočnik gospodinje pri vsakem čiščenju v kuhinji. Domači izdelek! GROSSISTl CN CONFEZIONI MASCHTLL troverete ogni vostro fabbisogno presso la Ditta: C. C. T A R G I O N 1 MILANO — Corso Buenos Ayres 75 Cercasi , Iščemo zastopnika Rappresentante GROSISTI V MOSK1 KONFEKCIJI, vse potrebe morete kriti pri firmi CURA INFIUENZA, ZDRAVI HRIPO. NE NEVRALGIE, REUMATISMl VRALGIJE, REVMATI2EM LOMBAGGINE e ropida- TRGANJE V LEDJIH in naglo Piente ne COlron i dolori pomiribolećir« nen ieh boiczM. l«b. O. MAMZONI M C. - MIlana • »la Vola.5 Športni pregled fl 1 1 aWaaHaMlMaWBaBaBgWBaWBSMSaOBaWS Tekme X. kola italijanskega prvenstva Italijansko nogometno prvenstvo se nadaljuje prihodnjo nedeljo in so na sporedu v diviziji A naslednje tekme: v Modeni: Modena—Fiorentina, v Napo-liju: Napoli—Livorno, v Bol ogni: Bologna —Ambroaiana, v Tomu: Juventus—Lazio, ▼ Genovi. Genova—Liguria, v Rimu: Roma—^Torino, v Milanu: Milano—Trlestma ODEJE 1 od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2/II. 1950 Papirnate ZAVESE za zatemnitev po najnižji ceni — stalna v zalogi E. Zakrajšek, tapetnik Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. S4 — telefon 48-70. POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana. Breg 14. 1063 Ej odprite svoj fnešn|i£ck9 saj prihaja že Božiček — malo boste nam plačali, mi pa mnogo bomo dali! Evo Vam pošteno vino: pri nas rebuljo vsi častimo in vino Volpolicelo — pravo, viško belo, črno. ki zares je zdravo! — V steklenicah nudimo Vam vinska čuda, ki dobite jih brez truda: sveto Vam bo vino Santo in Castello di Canelli, — Barbaresco bianco seceo, ki Vas vrže daleč v Meko, — slastno vino je Barolo, vse Vas spravi v dobro voljo, — Gancia asti spumante in pa Gram spumante, ki še zmaga čvrste in odporne fante, še Proseco in rdeče in belo Ruffino. — Pijte Soave Frazzante in vino Liquore, — Florio Maršala in Cincano, ki za družbo je izbrano. Orivieto, Ivrlrafiore. — Kako izbrani so likerji, razna žganja, oranžade, malinovec in limonade. — Tudi razna se jedila za Božič bodejo dobila! GOSTILNA „PRI LOVCU" LJUBLJANA — Rimska - Bleiweisova cesta TELEFON 46-95 r Un» naeehinm pmr serlver« portatil« ehV oltr« 1« propri« earftttariotleh« si trmaportabi-Hta>offratntti i vanUgrffi di nna maeebiaa par uffieio s la: Pisalni stroj ▼ korfiefa, •odobsa elegantn« linija, praktičen radi prenosljivosti ter svoje izvrstne trpežne konstrukcija, uporaben tndi za pisarno: MOD. 90 aac In slan par la Provincia di tubiana: A. K O V A Č I Č ra ul. 44 Tal: 26-36 pral Ivan Lagat II campionario di bianeheria masehile Vzorce moškega perila ATILA 1Q42 verra presentato coll'inizio del nuovo anno. bo razkazal z začetkom novega leta RAPPRESENTANTE: ZASTOPNIK: Sig. NORBERT PEČAK. LJUBLJANA, Kneza Koclja isL 3 1* S. A. ASSICURAZION1 E RIASSICUBAZION1 Capitale interamente versato Lire 10,000.000 Sede Soclaie e Dlredone: MILANO, Ptazza Cavour No 5 porge i migliori auguri ZAVAROVALNA IN POZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA Popolnoma vplačan družabni delež Lir 10.000.000 Sadež družbe in direkcija: MILANO, Ptazza Cavour it. 5 najlepše čestita praznike Naš Rožnik in njegova preteklost Mnogo zanimivega ve povedati zgodovina o neposredni bližini Liubliane " gri-Slra LJubljana. 24. decembra NI pa kmalu kraja v bližnji okolici me-sta IJMMjami, Id bi bil bolj priljubljen. *ca-kor je Rožnik s SiSenskim hribom. Kraser pogled se nam odpira iznad 3P1 m visokega griča na vse strani. Proti severu kipe gorski velikani Karavank ln Kamniških planin, v ospredji; se dviga prelepa šmarna gora a ob njenem vznožju se razprostira rodovitno ljubljansko polje. Proti jugovzhodu se dvisr« ljubljanski Grad s sre diščem mesta, a za njim leži široko Ljubljansko barje. O Rožniku je zapisal naš slavni zgodovi-nar Janez Vafkart Valvasor: Kakor je mec cvetlicami roža prva. tako preseza Rožnik vse druge gore. glej že na čisti njegov zrak ali pa na mlčnost m milobo njeeovo. In kako častit je. ko nosi na svoji zelen! glavici cerkev nase ljube Gospe, do katere pri deš brez naj'man jšesra truda, ker hribček n visok « Zato pa ni čudno, da je ta kra. bolj ali manj obljuden od ranega Jutra dč poznega mraka. Lepa pota, ki se vilejc skozi prijetni In mičnl tivolski gozd sc složna in snažna ter ne utrujajo ne otrok ne onemoglih starih ljudi. Bolnica za gobavce na Rožniku Na Zgornjem Rožniku stoji čedna, vršen Liubljančpnrvm priljuhlicna cerkev Marijinega obiskovanja. Njen prostor je ka srečno izbran, kajti cerkev se vidi na vsf strani daleč na okoli Prijazni griček pa if bil nekdaj kraj grozote in revščine V 12 tn 13. stoletju je bila po vsej Evropi ir Aziji zpn^š^na gobavost. Ker je bila bolezen tako silno nalezlirva. so skrbeli za to da so gctmve odpravili v posebne bise a!: h!ralnire. kolikor mr-rroče proč od dnigih človeških bivališč Posebno niso trobil nobenega gobnvetra v mestih in trgih Takr boLnisnjCo je Imela LJubljana na Rnžnikv ln sicer že leta 1453. V takih zavodih sc iiveli gobavci pod strogim nadzorstvom ter niso smeli priti v stik z zdravimi. Akc so želeli njih sorodniki z njimi Tovotit! sc morali imeti od mestne gosposke posebne dovoljenje, ter so sc med občevanjem z nitmi mornli natanko ravnati po objavlje-rJh predrtih. Oboleli reveži so se vsakomur studili trr ostajali brez postrežbe ir JBdravnJkov. Iz samih gobevcev se je ustanovil red sv. Lazarja. ki se je posveti: strežbi bolnikov, toda gotovo lamo za kratko dobo. Me.rsikoea. ki je odhajal od doma v to hiralnico, so spremljali z obredi, otlčajnlml pri slovesnem pogrebu. Pojemati je pričela ta bolezen s 16. stoletjem v 17. stoletju vsaj po naših deželah ni bilo nič več sliniti o nji. Prišla pa je za nj-nič manj strahovita bolezen — kuga! Ko so LinbHanČanl čutili, da se Oglata ( kuga v n-*ih domovih, so Zbežali rajši t? mesta, ter si Ztmaj na rir-^stem in svojem zraku zgradili koče \v. Hvali v njih. da jV kutra minila. V ljubljanski okoMcl so bili določeni v ta namen trHe kra*!. narnr"Č: Spodnje Pollane. G^ kupil Jurij Selan za 200 gld pod pogojem, da bo opravljal on in njegovi nasledniki cerkovnike posle tudi nadalje V letih 17S5 in 1786 jp bila cerkev zaprta v smislu odločbe deželne gosposke. Kal je bilo temu povod, ni znano. Ko so se leta 1809 Francozi bližali Liubljani. ie vt*-da ukazaia cerkev izprazniti in zapreti Za časa obleganja ljubljanskega gradu po Francozih je cerkev mnogo trpela in ie bila po oblegi bolj podobna kaki razvalini kot pa hiši božji Po odhodu Francozov sc leta 1S14 carkev prenovili, da se je mogla v njej vršiti služba bož^a z*« katero so skrbeli očetje frančiškani. Leta 1823 so cer kev korenito prenovili Stroške Je poravnalo linbiiansko preblvalsrvo Ker je pa leta 18P5 potras cerkev precol razmajal sr jo nas'ednje leto popravili s pomočjo jav nih ustanov in vernikov Iste*ra lota so postavili tudi tri nove o' tarje. V vehkam oltarju je podoba Marin necr« ohiskovanla delo Jurija fcubira. x stranskih oUarjih pa sta sMki sv. Kozine in Damijana in sv. Magdalene obp del. M^trir»*rerievo. Poleg rlavneea vhoda je v zidni dolMnl kip nebeška KraHlop prej ic bil v reKkeffl oltariu. V mainiku ga šr sedaj po<=tavl-o tja. ker se opravlja tu maj-niš!:a pob^žrrot. Nedaleč od cerkvice stoji lična gostilni-ca. kjer se Betald radi ustavijo, posebno v zgodnjih jutrr?jih urah mesca ma.1r.ika Oc kdaj je fte f:' £ ostrina, ni znaro gotovo pa je. da je tU tabernal že leta 1823 Anton Babnik. Kapelica na Spodnjem Rožniku Na Spodnjem Rožniku jo prijazna kapelica s kipom lurSke Matere božje, ki je ol tu sem prenesen la frančiškanskega samostana dne 13. septembra 1883 Poleg je žuborel studencev, ki je imel baje zdravilno moč. V današnji Gadovi gostilni je otvori! prej omenjeni Jurij Selan gostilno, kamor so te okoli leta 1830 Ljubljančani Kaj radi zahajali Selanova rodbina je vodila gostilniško obrt do leta 1889. Tega leta (dne 2. septembra) Je kupil Jožef Cad. pek na Poljanah posest na Spodnjem Rožniku lično prenovil gostilniške prostore, skrbel za dobro postrežbo zato se mimoidoči tu prav radi odpočijejo Po pogodbi iz 1. 178*5 pa skrbe Cadovl tudi dandanes za cerkovnika na Rožniku Tu je preživljal svoja mlada leta pisatelj m deželni Šolski nadzornik pokojni Franc Leveč, ki le zapel o svetišč- na Rožniku »Cerkvica vrh gore. cerkvica bela. vsak dan pozdravlja te duša vesela.« Na nekdanjih Idrljčanskih njivah so leta 1876 sezidali strelišče, katerega so naslednje leto otvorili. Pomladi leta 1874 Je dal mestni magistrat zasaditi prej omenjeni gozdič pol^s cerkve, ki so mu rekali tudi »jezuitski hrib« z bukovjem gabrijem. kostanjem in drugim senčnim drevjem V »Slovenskem Narodu« z dne 30 nov 1SSS čitamo tole novu-o: »Lov na Rožniku Dne 29 nov. 1888 so ustrelili deset zajee\ in tri srne Lovci 'rdijo da Je bile v gonj' «est in dvajset srn ustrelil* nt jih bili lahko več. a srn ni dovoljeno streljati Izvest no nima kmalu katero mesto takega lovišča tako blizu kr.kor Ljubljana.« Brez Rožnika bi Ljubljana ne oila to. Kar je Najlepši mestni parki ne bi mogl mestu nadomestiti režniških gozdov ki sc v pravem pomenu ijesede pljuča Ljubljane ter neizčrpen zbiralnik svež^era zraka. Odkar sr-. preuredili glavno pot med Rožnikom in Drenikovim vrhom kjer se odpira sprehajalcem krasen pogled na mesto Ifc okolico, je Ljubljana s tem mnogo pridobila. Rožnik s Ti voli jem je pravi narodni park. za katerga nas tujci po vsej pravie lahko zavidajo. Alojzij Potočni!- Lhibljsna, 13. decembrs Hude zime s ieredno hudi zimi 1. 1929 \T&e!ej ob začetku zime sc vprašujemo- v strahu, kak>na bo. Čeprav so mile zime po gosto bolj škodljive ki«kor hude. veniiar ±e j h veselimo. Mili zim: navadno sledi slabša letina, ker zeml;a ni dobro prc?mrzn;!a ter sc zrahija'a m ker je o>z:mina siabo prezimila, bod:si zinila v mokri zemlji ali j trpi sadno- drevje. Tako je 1. 1°2° porobio mnogo o.re v j a. Tudi predlanskim je zima napravila nekarenm sivljarjem precej škode. V hudi zimi je seveda tudi mnoc.«. večja poraba kuriva, ki si ga ne more prt skrbet; vfcik dovo>lj Fevncjši ljudje se hude zime še pooebtoo hoie. Kakšna bo letošnja zima? Včasih ic bila že navada, da so se /red začetkom zime v>g!ašan razni'več ali mauj poklicani in nern.-k'icani vremenski prero-ki.^ki so napovedovali kakšna z;ma se nam obeta. Napoved se p.i seveda mso alkda: uresničile. Tako ni rihee napovedai hude zime L 1929. Včasih m- s« zmotili celo m" teorolo^i. ki so svoje napoved; opiral: najzanesiljivej^e rxxiđtke o vremenskih raz merah v severnih polarn h krajih ki -o ogromm rezervt^arii m> zlega zraka, za vt^-me v Evropa so velikepa pomena vremenv>:e razmere na severu V zadnih ieth >cveda ni mogoča mednarodna meteorološka služ ba, tako da je zda; še bolj tvegana nap*/-vedovat* kakšna bo z'ma Zdai lahko & i mo ro6emo. dr, ^e ni po\-?.-em zanes'jivo, a'i bo \y 0 »n j a mVn. Nismo '»e pozabili, d« e i. t.-An,) buda /:ma pr^d 12 leti začela še 'c ]x> n->vem lotu, p .*t.-m -k.-» je bi'o dfc-cmo-i i:c 5or:*znio n-; tf^lo. Večkrr.< ie pa fi.Ii pr'?rrr: bnA rr = ra/ že decOrabra, ..a-nuar pa ie b"j topol Tu« v pretekli 7/-ni je bil december mr/^jš: k kcc j-:n:iar T* lazimo e hude i\ me ne vrste taiko pogosto. Hud mraz febraaria v le:ih 1920 in 1532 V na :h krajih je bil najhujša mraz — r*o ugoto\-itvah na**:h m -teoro'oških p'^stuj — t. febrwia i. 1929 m 12. II. 1932. Majmž ja ten. e natura, ki je bila kdaj zmerjena pn nas, jc biia ugotrvlj-.ma v kot'.ini a.i P .hnem poiJTJ. na severni s>trani Snežnik * ;n sicer —^2.8'». V 1-iub'jani je bil tedaj tudi hud mraz. vendar znatno manjši. D^ici nami/.;a v Lit^bjani zaznamovana temne rutura :e znašla le —25.6 C. čepra - so nekateri la-ik' go-vonli. Ja je h lo tudi pri nas 30 in celo več st<>p:ni mraza FCljub temu pa je Ljubljana meti niimi na jmrz'cjsaimi kra ji Boli mrzlr« kakor v Liubljani je bilo št v Št. Pav'u v Labud .k- do in, (—^2 8 C), v Celju (—31 C), v v'eržeju 27.3 C), v Rrežicah Gomiem t*mdm in Lendavi. Najhujši mraz v kotlinah Najhuje mraz je v zaprtih kotlinah. V njih se zrak najlvjilj ( h'adi. >dn *>no ^e zb' ra kakor v nokakšnh jezerih. Ponovi <"c*n Ija iz/areva ter zl! lbha *i>pl«^to m 0?il*j? se zrak >b pobočju Kotlin Mrzli zrak je težji, zato odtoka v nrJjc ie^c. V n'žiih V-^ah se pa še bolj ^h'rd:. Zato p, ij jc poainH na lata liscu navadne* mrzio-jc kakor v mestu; mrzel zrak se odteka vadolž Ljubljanice proti Zalogu. Da se ozračje zalo ohladi, mora zornija še posebno močno z žar jati toploto ponoč.i Brez snega ni posebno hudega mraza Ncči morajo biti iasne. Zims4ce noći so daljše, zato se ozračje tem bolj ohladi Toda sama zemlja ne izžarja take toplo, e kakor če je pokrita s snegom. Sneg ie sicer slab prevodnik toplote, toda površina snil ne odeje tem bolj o zarja toploto. Zato hud mraz pritisne pozimi le. če «o izpolnjeni za to vm pogoii m eden glavnih e da zemljo pokriva snežna odeja. Lani ob koncu decembra je pr.tisnil hud mraz. Tedaj je leža' sneg. Tudi leto* o božiču bi najbrž pnt»nil oster mraz. ker »e je z jas nilo. če bi brin rudi dovoM snega Dok tet torej ne dobimo več snega se nam ni treba bati mr.oco ostrej?eea mraza Nihanje temperature v posameznih kra fih V krajih z ostrim celinskim podnebjem tempera runa najbolj n ha; to se pravi raz 'ikt med najvišjo poletno m zimsko tem peraruro so največje Najmanj temperaiu tp niha v top-lejših ormorsk'h krajih. Mno man? niha temperatur« rud; • mišjih 9 Qch k;er ?e polei hladneje kakor v dol. nah pozimi se pa »ud: tak<» ^elo ne ohlad Razlika med najv^io n nam žjo tempers turo ie dobr« merilo za oceno nodneba !lubljan&ko podnebje je precei ostro. Vii han je znate ^ >tonmi Največje nihan*. temperature izkazuitT kraji, ki so imel naimžio rm*-k< remperaturo Tako zna^» nihanje ttmpemrure nj Babnem nc-lju 60 .J Večie nihanie ie * b>lo ueorr/vl jeno samo Pavel Tn7 stin>'n;) nhm<-rsk' kraji 2 kazujcio znatno m^ni*e razlike med na» mžio 'n naivisV tempera tu rti Za ^rimfr vzemimo Opatijo Niinižja reiiipcratura v tem krajo jo hia aaanamonrona —13 C naiV višja pa 36.2, tako da omanjo znaaa fm 47 stopinj. Da temperatura mnogo mani niha rudi na planinah, nam »lužn primer Triglava. Najnižja temperatura na Triglavu je znašala —30. najvišja pa 15 C tako da ;e bilo nihanje še manjše kakor ob morju, le 45 stopinj, sploh najmanjše pn nas. Slovenski kraji imajo prehodno podnebje, ki prehaja od obmorskega v celinsko, kakor ugotavlja nai vremenoalovec dr. O Reva Po nihanju temperature spada Ljubljana v kraje s celinsKim nodnebjem Taao ima Prekmurje le pravo celinsko podnebje in v Lendavi znaš* nihanje temperature 66.4 stopinje. NajviSja temperatura doaJej zaznamovana v Ljubljani, je znašala 38 C (28 junija 1935). Kateri kraji so naimrzlejSi Za presojo, kateri kraji so naj mrzle j si pri naa, pa ni dovolj le da ugotovimo, koliko znaša nihanje tempera ture m kolfco f znašala najnižja ren peratura, Ce se oun--amo na povprečno 'etno temperaturo spr>-t-tdimo. da Ljubljana ni narmrzlejii kraj ▼ Ljubljanski pokra jim; povprečna (srednja) etna temperatura zna A« 0 stopnj (po po-tatkib iz Mebkove »Siovenije«) Najvišta rKTvprečna letna tem pera tura je zabeležena ?a Novo mesto, in sicer 9.7, in za Crnome! t 9.0 «roomje Najnižja je povprečna etna temperatura v Kočevju 8.1. V Cr tiomllo zriasr tempeTaturb nad 10 stopinj 7 mesecev v letu. v Ljubljani 6, v Kočevju pa Mmo 5 mesecev, Nad 20 stopmi znaša temperatura mesec oni na leto v Novem mestu Črnomlju ifj Dobrepolju v Ljubijar.ii na nimamo toliko toplin dni na leto. Pod ničlo znaia tempera tura v Ljubljani 3 mesece v 'etu kakor tudi v Kočevju in Do-r?r«?polju. V Novem mestu rn Črnomlju sta rva same 2 meseca ria leto tako mrzla. h teh podatkov ?e rarvidno. da so v naši h krajih znatne podnebne razlike ki prv hejajo predvsem do iTraza v tempera.turnih razlikah. Knliiac od plač In pokojnin Društvo državnih in samoupravnih upokojencev izraža v svojem glasilu upanje, da bo kuluk odpravljen Ljubljana, 23. decembra Minili teden je iziia zadnja letošnja številka glasila Društva državnih in samoupravnih upokojencev, ki v posebnem članku razpravlja tudi o vprašanju plačevanja ku uka. Pisec, ki sklepa članek z upanjem, da je bil kuluk odtegnjen od piač aktivnih nameščencev in pokojninskih prejemkov upokojencev v septembru 1941 zadnjikrat, pravi med drugim: Dne 13. maja 1929. je v bivši Jugoslaviji stopil v veljavo zr.kcn o samoupravnih cestah. Uveljavljen je bil v izven-uStavBj dobi in vsebuje določbe, ki jih gotovo ne bi, če bi bil predmet razprave kukega zakonodajnega telesa. Minister za gradnje more po določilu § 71. osvoboditi tisto oblast, ki je zgradila ceste in ki iz rednih sredstev vzdržuje svoje že obstoječe ceste, obvez« oseb-rnega de!a. Tega določila se je poslužila bivša dravska banovina, ki je kot edina banovina bivše kraljevine Jugoslavije odpravila osebno delo alj kuluk. Uvedla Je mesto tega 5°/o banovinsko doklado, ki jo morajo plačevati tudi nameščenci in upokojenci, ako so obvezniki takega državnega davka, od katerega se odmerjajo sa-mcup: srne doklade. Kijub temu pa niso bili vsi prebivalci bivše dravske banovine oproščeni kuluka. Novela k zakonu o samoupravnih cestah je namreč v § 7. dobila dodatek, da morajo kljub eventualnim ukinitvam kuluk plačevati državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci. Tako so morali kljub ukinitvi osebnega dela na samoupravnih cestah upokojenci plačevati odkupnino za delo na cesti, kar je bilo vsekakor velika krivica. Pomisliti je namreč treba, da je med njimi mnogo takih, fej so stari že nad 60 let, da so med njimi ženske in da so bili na primer med drugimi oproščeni plačevanja kuluka tudi privatni nameščenci, ki s» mnogokrat bolje plačani kakor državni. Razen tega pa je moral upokojenec m državni in samoupravni nameščenec v dravski banovini plačevati še 5°'o doklado, te le bil obveznik davka. Torej je za isti namen moral prispevati dvakrat, pri tem pa je ceste najmanj uporabljal. Nesocialna je bila tudi določba, ki je obvezovala državne in samoupravne nameščence in upokojence, da morzvo plačevati odkupnino v znesku tridnevne plače ne g^de na spol. starost, položaj in državljanstvo — torej do smrti, med tem ko so bili ostali državljani obvezn-'k' za osebno delo na samoupravnih cestah le do 60 leta Društvo državnih in samoupravnih upokojencev je proti tej krivici interveniralo že v bivši Jugoslaviji. Dobilo pa Je odgovor, da bi oprostitev državnih in samoupravnih uradnikov in upokojencev v dravski banovini, ki je edina odpravila obveznosti osebnega dela, izzvala slične zahteve tudi s strani uračlništva v drugih banovinah in da zato ni mogoče ugoditi. Danes, ko je minila upravičenost tudi te motivacije, je zadeva, ki Je bila znova pokrenjena. na najboljši poti, da bo ugodno rešena in da bo odpravljeno plačevanje kuluka tudi za uradnike in upokojence. Iz Gorenjskega — Moravče dobivajo lepše lice. Središča moravske doline dobiva lepše lice. Prenovljeni sta ljudska šola in občinska pisarna, kjer ima vsak oddelek svoj prostor. Ovinki med hišami so lepo izravnani ceste razširjene, ob straneh pa Škarpe iz obdelanega kamna. Moravče so dobile tudi novo brzojavno zvezo z Vačami in Litijo. Na cestah, ki boio temeljito popravljene, Je zaposleno domače delavstvo. — Prva šivalnica v radovljiškem okraja. Voditeljica oddelka za pomožno službo Viktorija Luckmann je povabila žene iz Radovljice, da prihajajo v novo Šivalnico, v kateri se dvakrat na teden pridno dela. V začetku je bila ženam ta naprava nekoliko tuja, voditeljica pa Je poskrbela, da so se kmalu seznanile z njo. Med delom so žene z zanimanjem poslušale poročilo voditeljice oldelka za narodno in domače gospodarstvo. — Kmetijsko predavanje v Moravčah. V moravski šoli je predaval te dni inž. Rei-cher iz Kamnika o umnem kmetovanju. Poslušalce je poučil, kako je treba obdelovati zemljo, gnojiti in sejati, da bo Žetev tem obilnejša. Dajal jim je tudi navodila za pravilno živinorejo, mlekarstvo in gozdarstvo. Poslušalci so izrazili željo, da bi bilo prirejenih se več takih predavanj. Švicarski narodni dohodek Po najnovejši oceni, ki jo objavlja gospodarsko finančni dodatek Agi ta, je švicarski narodni dohodek dosegel v 1. 1039 nad 8 milijard frankov. Okoli 14% je bile uporabljenih potom davkov za financiranje vojaških izdatkov, švicarsko narodne bogastvo se ocenjuje na okoli SO do 80 ml-" lij ar d frankov. Skrivnostna beseda 'Iz nemščine) Mračilo se je že. toda mene ni prav nič veselilo vstati in tako sem odložil novine Pri tem sem postal pozoren na posebno debelo tiskano vrsto, na naslov: Gauligator. Vse drugo kar ie bilo v zvezi s to čudno besedo, se v mraku ni več videlo. Pomislil sem Gauligator? Kaj nekj je zopet to? Menda aligatorju podobna žival Nikoli nisem o taki živab ničesai čital ali slišal Toda možno je da živi na svetu taka zverina Ce že živi mora biti neke vrste kuščar Aligator ie namreč v zvezi s portugalsko besedo »la-garto« kar pomeni kuščar Ali ie pa velika, nevarna zverina ta gauligator? Ali si je treba pri tem imenu misliti strahoten pr-7<>r za ko j rečmi) — »Rodr.gu so se naježili lasie ledeno mrzla kri mu je pritisnila v žile. kajti pred seboi ie nenadoma opazil onsSkeea eauligator-ja. citrar zahrbtno zareze oči so mu jasno pričale da se bo v naslednjem trenutku bliskovito obrnil in poskusil s silovitim zamahom svoleaa ogromnega repa uničujoč napad « — Ali pa: — »Z enim samim strelom iz svoje vedno zadevajoče pnSke ie polkovnik ustrelil dobre štiri metre dolcega zauliffatoria. na kar so rl<^~~> ->"; ; k ~" ga v Tiskali od veselja ? tloida jc pa gauligator majhen in pohleven tako da bi lahko brali: — O, kako dražesten! — ie vzkliknila Ellen in pokazala na pestrobarvnega gau-ligatorja. ki se je živahno plazil in zvi-ial med kamenjem pod toplimi solnčni-mi žarki Kje neki je gaulieatorjeva domovina? Morda tudi v Ameriki kakor njegovega nečaka aligatorja? Stoi — zakai pravi mnečaka7 Saj še m nikjer rečeno, da je gauligator žival Toda kaj naj bi bilo to sicer? Morda orodje, stroj, duhovita tehnična konstrukcija? Zakaj bi pa ne bili na svetu tudi gauligatorji kakor imamo ventilatorje, akumulatorje in podobne naprave? August Lehmann piže tvrdki »Wal-demar Block & sin. tovarna gauligator-jev vseh velikosti« nekako takole: Gau-liggator. ki ste mi ga nedavno poslali in zaračunali 580 mark. daleč zaostaja za zajamčeno kakovostjo, čeprav ravnamo z njim točno po vaših navodilih za gau-ligatorje Zato Vas prosim, da mi pošljete čim prej izkušenega strokovnjaka za gauligatorje. da pregleda moj gauligator« Sicer pa: Ventilatorji, akumulatorji — tu sem vendar pozabil na regulatorje Regulator Je naprava na parnem stroju, pa tudi neka staromodna vrsta stenske ure se imenuje tako Da, in potem — regulatorji so se imenovali neustrašni člani neke tajne družbe, ki so nastopali proti faloiom in kršilcem zakonov, če ni bilo mogoče najti nobenega sodnika Gospodarili so nekoč v Ar-kansasu ali Texasu ali tam nekie m posebno vražjim konjskim tatovom so bili neprestano za petami Morda so gauligatorji član: podobne tajne bratovščine V romanu z divjega zapada bi lahko brah Ko ie stopil sheriff naslednjega jutra pred svojo hišo je prebledel tam je bil pritrjen z bodalom na vezna vra ta listek sporočilo gauhgatorjev iz Co lorada Tako ie zvedel da ie bila nie-gova dvojna igra odkrita in njegova usoda zapečatena — Lahko bi pa bilo prav nasprotno, da bi bili gauligatorji tolpa vlomilcev V tem primeru bi človek pomirjeno bral: — Po tem zadnjem spopadu si je prebivalstvo Arizone lahko oddahnilo: za vedno je bilo rešeno groze skrivnostnih gauligatorjev ... Da. tako sem razmišljal. Ta čas je bila nastala noč. Hočeš nočeš sem moral prižgati luč in takoj sem zopet segel po novinah Kje je že bilo to? Aha — tu Je bilo črno na belem: Gauligator: Toda kje je bilo to objavljeno? V športni rubriki in §lo je za poročilo o nogometni tekmi. Gauligator — to je bil po enem moštvu, gauligi, na presenetljiv način zabit gol Proklel sem športnega poročevalca, ki naj bi bil raje zap:sal »Gau-liga-Tor« in znova sem odložil novine, kajti ta vrsta gauligatorjev me je po tolikem napetem razmišljanju razočarala RsiSbiiiske Sctografi]e Vsako leto ima vsak Človek enkrat god Ce je siromašen, se živ krst ne zmeni za to Če \c pa človek v življenju kaj dosegel, če ima dovolj zlata ali če uživa velik usled. mu pride če stitat za god vse sorodstvo Tedaj ni noben kra i predaleč in nobena pot prenaporna In čim bogatejši je človek tem več ima sorodnikov Izpod sestsob nega st.inovania ni v življenju nobenega nečaka tretje stopnje petermann ic imel šest pranečakov osme stopnje. Tako bogat ie bil Petermann. Pred desetimi leti je bil Petermann reven ko cerkvena miš. Hodil ie v raztrganih čevljih, bil je večkrat lačen kakor sit. Tedaj so mu bila vsa vrata zaprta, na nobeno pismo ni dobil odgovora Ko se je pa Petermann v življenju do nečesa dokopal, so kmalu začela prihajati pisma: — Kako se počutiš? tedaj so stali že na pragu in ga vabili: — Pridi vendar kdaj k nami — tedaj so se mnogi spomnili pisem iz prejšnjih Časov in izmišljali so si obrabljene razloge za zapiranje vrat Petermann se le smejal. Smeha se je bil znova naučil Nekega dne je bil Petermannov štirideseti god na pragu. Od vseh strani so vpraševali sorodniki: — Kaj bi rad za god? In Petermann je odgovarjal vsem: — Vašo fotografijo, ljubi moji. Tedaj se je razveselila vsa rodbina in vsi so govorili: — Kako pametna misel! Na nas misli, dobri naš Petermann. Vedno nas hoče videti okrog sebe, dragi Petermann I In dali so se fotografirati. Za god so prišle fotografije. Bilo je oseminpetdeset povečav, oseminpetde-set rodbinskih fotografij. Na njih si videl vse sorodstvo, kako sedi, stoji, hodi, se smehlja in pahlja, rotografirano je bilo od spredaj, od desne od leve. In vsi so delali prijazne obraze, kakor bi hoteli reči: — Mi mislimo nate, dobri naš Petermann. Misli tudi ti na nas In pod fotografijami so bili napisi* — Našemu ljubemu Petermannu v trajen spomin. Petermann je ogledoval fotografije. Petermann je štel fotografije In glej, bile so vse. nobena ni manjkala Tedaj je Petermann skrbno in lepe zložil fotografije, pozvonil svoji služkinji in dejal zadovoljno nasmejan: — Odnesite rodbinske fotografije K knjigovezu in recite mu, naj jih poveže v veliko mapo. To mapo dobro shranite in oglejte si vsak dan natančno fotografije. In če bi prišel kdo izmed tu fotografiranih in bi hotel govoriti s menoj, mu recite, da me ni doma. Za nikogar in nikoli, ste razumeli? Beethoven in Goethe nista bila prijatelja obeh najlepših ▼eHkaaov in Je Beethoven prejšnjega afMh^fn so Ijodie npazfll na nebu dva redka pojava: velika Venera in Jupiter sta se večer za približevala, dokler naposled nt-pokrĐa drug drugega ter se spet ločila in Izginila v brezkončnih nebesnih daljavah Večina sodobnikov Je to redko nebesno pojavo spremljala z največjim zanimanjem. Prav tako so se ljudje zanimali na srečanje med dvema velikima možema 19. stoletja — Beethovnom in Goethejem. Razumljivo je, da sta se po svojem sestanku spet oddaljila drug od drugega, ker sta bila po značajih pač popolnoma različna. Goethe, bogat patricijski sin, vsestiin-nko izobražen, ljubimec muz ln gracij, je Ml tedaj najslavnejši nemški pesnik Beethovnova mladost Kako nasprotujoč mu je bil tedaj Beethoven. Doraščal je v več kakor neurejenih razmerah in je že v svoji zgodnji mladosti moral skrbeti za svoje sorodnike. Igral je violo v knežji kapeli v Bonnu, ob nedeljah pa je kot drugi organist igral na orglah v dvorni cerkvi. Zelo malo je bilo ljudi, ki so že tedaj spoznali njegovo nadarjenost. Le knez ga je razumel in mu ial sredstva za pot na Dunaj, da bi tam svojo nadarjenost pri najboljših glasbenih mojstrih uveljavil Odtlej je Beethoven do svoje smrti živel na r>unaju (1792—1827). Samo poleti se Je tu in tam podal na krajša potovanja — po veČini na Ogrsko, vča*in t fte?ka zdravilišča, največkrat pa v dunajsko okolico. Plemiči so ga sprejemali prijazno in Je najprej dosegel uspeh kot od"i-čen klavirist, pozneje pa šele kot skladatelj. Beethoven je neprestano poizkušal Izpopolniti vrzeli v svoji izobrazbi. Kljuoo-vaJrri značaj, ki je bil v tako velikem na-sproetvu s prelepim ravnovesjem oziroma ubranostjo njegovih del, pozneje pa glu-hosL ki se je začela pojavljati že 1. 1798, sta ga napravila družabno nemogočega. Tem težavam so se pridružile še druge življenjske bridkosti, ki jih je prenašal z največjo težavo: neurejenost samskega Življenja, postopanje po gostilnah, prepiranle s služkinjami, pa tudi neprestani prepiri s sorodniki. Vse te okoliščine pojasnjujejo dovolj zgovorno, zakaj Beethoven ni mogel navdušiti Goetheja Poleg tega moramo upoštevati, da je bil 1. 1812, ko se je srečal z Beethovnom, Goethe že najslavnejši aem-ški pesnik, Beethovnovega genija pa so nekateri komaj slutili, priznal pa ga še ni nihče. Za Goetheja ;e bilo srečanje z Beethovnom nekaj čisto postranskega, za preprostega Beethovna pa je bilo dogodcR neocenljive važnosti. Prvi sestanek med Beethovnom in Goethejem je posredovala Bettina Brentano, ki je prišla I. 1812. iz Frankfurta na Dunaj, kjer je bil njen brat zaročen s hčerjo glasbeno zelo nadarjene družine Birkenstock. V to družino je zahajal tudi Beethoven. Pred sestankom z Goethejem Duhovita in ekscentrična Bettina, ki ji je bilo tedaj 25 let, ni čakala, da bi slavnega skladatelja slučajno srečala, ampak je okorelega samca poiskala kar v njegovem stanovanju. Kar je tam doživela, je v pismu sporočila svojemu prijatelju Goetheju. Svoja pisma in Goethejeve odgovore je pozneje izdala v posebni knjigi pod naslovom >Goethejevo dopisovanje z otrokom<. Svoj prvi obisk Beethovnu je Goetheju opisala prav izčrpno ljudje so jo opozarjali. ljudi In aa. as s nikomur noče pogovarjati, stopila t Beethovne mu povedala svoje ima. Duutbuiim jo Je sprejel prijateljsko Prav tedaj p znano »Kennst da dna Land« in Jo je šal, aH ji Jo sme napeti. Pel Je grobo In a hrapavim glasom. V nadaljnjem je dejal Beethovna, č ki ne razuma, da Je kakor ven mmlreet hi ff*—trilj- Ni jo Je eaio aprnuill damo*, po poti pa Ji Je tako glasno pripovedoval o umetnosti, da so ju ljudje začudeni opazovali. Prt Bh> kenstockovla je bila veiuca družba hi Beethoven ae Je tam inrtrfel. Po Jedi Je nadel na klavir ter dolgo igral. Odtlej na Ji Beethoven s Det lino ne večkrat srečal hi se z njo pogovarjal o umetnosti. Zlasti pohvalno ne Je izražal o Goethejev Ih ki so mu dale pobudo, da Jih Je uglashfl. >Oe boste Goetheju pripovedovali o nI«, je dejal nekoč Bettini, »mu svetujte, naj posluša moje simfonije. Cisto zanesljivo ml bo priznal, da Je glasba edini breste lesni pristop v višji svet znanja« Na pismo, ki mu je v njem to sporočila. Je Goethe odgovoril Bettini: »Reci Beethovnu, da ga prisrčno pozdravljam in da bi ga rad osebno spoznal, da H •e s njim pogovoril o tvojih mislih ta čustvih. AH bi ga ne mogla pripraviti do *»-ga, da bi prišel v Karlsbsd. kamor zahajam vsako leto?« Bettina je ta odgovor prebrala Beethovnu, ki Je vzkliknil: >Ce mu sploh kdo more pravilno predstaviti vrednost glasbe, sem to jaz.« Beethoven se je za sestanek z Goethejem zelo navduševal in obžaloval, da ni *re likega pesnika srečal že prej. Do prvega sestanka z Goethejem je uglasbil se več njegovih pesmi, ki so ga najbolj navduše vale. Goethejeva glasbena Goethejeva glasbena izobrazba je oilu zelo pičla, čeravno je bil v vseh drugih umetnostih kakor doma. L. 1796 je napisal: »O glasbi ne morem soditi, ker mi manjka poznavanje sredstev, ki jo ustvarjajo. Govorim lahko samo o učinku, ki ga trna name, če se jI čisto predam.« Prisrčno pismo je pisal Beethoven Goetheju 12. aprila 1811. ko ga je prosil za njegovo sodbo o glasbi za »Egmonta«. Goethe se mu je za to pismo enako prisrčno zahvalil Njuno prvo srečanje Goethe in Beethoven sta se osebno seznanila sele 1. 1812. v Teplitzu Tedaj so bih viharni časi. Vsak hip so pričakovali, da bo izbruhnila vojna, in Je Teplitz zaradi tega postal zbirališče najodličnejših knezov in vladarjev. Tam je bil cesar Franc z velikim spremstvom, avstrijska cesarica s svojo svito, francoska cesarica Marija Luj-za s svojim dvorom ter saški kralj in wei-marski vojvoda. Prihod Goetheja ln Beethovna je zdraviliška polici a zabeležila takole: Gospod Ludwig van Beethoven, skladatelj z Dunaja . . . Gospod VVolfgang von Goethe, kr. wei-marski tajni svetnik . . . 24. julija je prišla v Teplitz tudi Bettira, ki se je med tem poročila, s svojim možem Ludvvigom von Arnom. Goethe in Beethoven sta se pogosto srečavala, Bettina pa je pozneje ta srečanja podrobno opisala. Beethoven je Goetheja, ki je bil precej domišljav, večkrat pošteno okregal hI re-lo strogo ocenjeval. Ko je bil Goethe nekoč pri nJem in mu je Beethoven zaigral neko skladbo, je Goethe ostal skoraj ravnodušen. Beethoven mu je tedaj ponovno dejal, da je glasba najvišji svet, kar pa je Goetheja seveda užalilo. Prepad med obema velikanoma je postajal čedalje globlji. Zanimivo srečanje s cesarji Se bolj neprijetna za Goetheja je bila neka druga prigoda. Ko sta se nekoč izppohajala po parku, je Beethoven v pogovoru omenil, da bi se morali duševni velikani tudi do najvišjih osebnosti obnašati brez pretiranega klanjanja in brez suženjske podrejenosti Te najvišje osebnosti narmeč kaj lahko napravijo kakega kraljevske?** tajnega svetnika, toda kakšnega Goetheia ali Beethovna ne morejo nikoli napraviti. Logično je torej, da morajo tudi te anj-višje osebnosti spoštovati tiste, ki jih sami ne morejo ustvariti . . Prav tedaj jima je prišla nasproti cesarica z raznimi knezi in veli Saši. Goethe se je hotel umakniti, Beethoven pa ga Je prijel za roko in dejal: >0stanite z menoj! Oni morajo nama napraviti prostor, ne pa midva njima.« Goethe se je kljub temu umaknil, snel klobuk z glave in se globoko priklonil, Beethoven pa je šel po sredi ceste in so se mu velikaši morali umakniti. Vsi so poznali slavnega čudaka in so ga prijavno pozdravili, Beethoven pa se je na vse te prijazne pozdrave komaj dotaknil roba svojega klobuka. Ko so knezi odšli, je Beethoven Goetheja zaradi njegove pretirane ponižnosti spet pošteno okregal Se nekaj takšnih dogodkov, pa je posta i prepad med Goethejem in Beethovnom nepremostljiv. Goethejeva sodba o Beethovnu 2 avgusta je iz Karlovih varov pisal Goethe nekemu svojemu prijatelju in mu Beethovna takole opisal: »Beethovna sem spoznal v Teplitzu Njegova nadarjenost me je iznenadila, on sam pa je čisto nemogoč človek, ki se sicer ne moti, če pravi, da so ljudje neznosni, vendar pa s svojim obnašanjem ne more izpre-meniti ne ljudi, ne samega sebe. Zelo p*>-pustljiv mora biti človek, kadar je z njim, moram pa ga tudi pomilovati, ker izgublja sluh. To pa ne škoduje toliko glasbenemu delu njegovega življenja, kolikor družabnemu delu. Zaradi svoje lakonske nature je že itak osamljen, zdaj, ko ga zapušča sluh, pa bo še dvakrat bolj samotarski.« Beethoven je bil prepričan, da ga no tuja. Zato ni Beethovnu na njegova ša pinma sploh nikoli odgovoril. L. 1822. Je Beethoven posvetil Goetheja svojo skladbo >Meerenstllle und gltlckliche Fahrt«. Poslal mu Je poseben odtis, vendar pa mu Goethe sploh ni odgovoril. I* 1823. Je Beethoven ponovno pisal Goetheju. Prav tedaj Je skladal svojo svečano malo to se je obračal na ugledne iju* dL da bi omogočili njeno izdajo. Med drugim Je pisal tudi Goetheju in ga prosil, naj mu izprosi podporo pri velikem weimars*cem knezu. Svojo prošnjo na Goetheja Je opravičil a tem, da mu umetnost dotlej ni pr-neeia prav nobenega bogastva in da mora skrbeti za svojega malega nečaka. Niti na to pismo nI Beethoven prejel nobenega od- L. 1821. Je pisala Marianne von WlPe-Goetheju o Beethovnovi- uglasbltvi »Egmonta« in med drugim je dejala: »Beethoven vas je popolnoma razumel. Lahko trdim, da imajo njegovi zvoki prav toliko duše, kolikor vase besede.« Na to pismo je Goethe odgovoril prav ledeno ln izjavil, da skladatelj redko more razumeti pesnika. »Peta simfonija je blaznost44 L. 1830. je Felix Mendelsohn na klavirju odigral Goetheju prvi stavek pete simfonije. Goethe je bil zelo impresioniran in js dejal: »To je nekaj velikega, čisto blaznega. Bal sem se, da se bo hiša podrla. Kaj bi neki bilo, če bi vsi ljudje igrali na klavir?« Goethe Beethovna ni razumel, ker mu ga je njegov glasbeni vodja Zelter napačno razlagal. L. 1312. je pisal Zelter Goetheju: »S strahom občudujem Beethovna, Viđati je, da imajo njegova dela name čuden vpliv Izgledajo namreč kakor otroci, ki bi bila njihov oče žena oziroma čijih mati bi bil moški.« Beethoven je Goetheja kot pesnika občudoval. Za njegova dela je dejal, da so vsa »majestetična, zmerom v D-duru«. Čeravno se osebno nista razumela, sta vendarle dosegla najlepšo skladnost. Glasba za »Egmonta« spada med najboljša in najlepša Beethovnova dela Pri prvem izvajanju »Egmonta« v dunajskem gledališču je dirigiral sam Beethoven Ko so odpeli nekatere pesmi ob spremljavi orkestra, je neki starejši gospod omenil, da bi bilo bolje, Ae bi jih spremljali na kitari. Beethoven se je tedaj obrnil proti orkestru in dejal: >Ta človek razume glasbo«. Tudi sam Goe*he je dejal, da je spremljava obeh pesmi preveč zamotana in preveč samostojna. Predigra »Egmonta« deluje še dandanes zelo močno in je redno na programih simfoničnih koncertov. V njej je Beethoven z genialnim navdihnjen jem z zvoki povedal vao vsebino »Egmonta« in je ta predigra nedosegljiv primer, kako se čisto dramske misli lahko glasbeno izrazijo. Kadarkoli gledamo v gledališču »Egmonta«, ne vemo, komu bi dali prednost: Goetheju ali Bee-hovnu? Sestri pesem in glasba sta se v »Egmontu« na čudovit način zlili v eno. Albanija in njena pristanišča »Agenzia d'Italia e dellTmpero« objavlja | zanimive podatke o albanskih pristaniščih j Albanska obala je dolga zdaj 550 km. Mejo } na severu tvori izliv reke Bojane, na jugu pa reka A rta v zalivu Ambracico. Vzdolž obale je 24 pristanišč. zaUvov in morskih zajed. Vso to razčlenjenost je po važnosti mogoče razdeliti na tri dele. V prvo, najpomembnejšo skupino spadata Drač in Va-lona, v drugo Sv. Ivan Medovanski (Shen Gjin) in Edda, v tretjo skupino pa vsi ostali zalivi. Drač je hi bo nedvomno najvažnejše albansko pristanišče. K njemu gravitira vsa centralna Albanija, počasi pa se obrača k njemu tudi trgovina vsega albanskega jugovzhoda. K Draču se stekajo mnoge naravne prometne zveze. Sedaj je pristanišče glavnega albanskega mesta Tirane, kasneje z ureditvijo prometnih razmer pa bo nedvomno postal tudi pristanišče Skoplja. naravnega središča vseh balkanskih prometnih zvez. ki se radijalno razhajajo po vsem ^balkanskem polotoku. Dobro zaščiteno pred vetrovi, s precejšnjo globino, zgrajeno preteklo zimo in pomlad, bo draško pristanišče, primerno orremljeno doseglo vrednost pristanišča v Bariju. Pristanišče v Valoni je največje na jugu Albanije. Njegove sedanje pristaniške naprave so zelo skromne in globine blizu obale ne dovoljujejo pristopa večjim ladjam. Da bo učinkovito uporabno, bodo petrebna velika ureditvera dela. kar se bo pa nedvomno splačalo, saj gravitira proti temu pristanišču vsa dolina Vojuše in Mu-sakie. ki je morda najrodovitnejša dolina Albanije. Med pristanišči druge vrste je Sv. Ivan Medovanski na severu Albanije edini uporaben v področju Drina. Zaledje Sv. Ivana Međovanskega se bavi skoraj izključno z lesno trgovino. Vse pomembnejše je že sedaj pristanišče Edda. ki ima nedvomno zelo veliko bodočnost. Leži na skrajnem jugu Albanije. Pristanišče Edda je še precej dobro opremljeno, zaščiteno je pred vetrovi z izjemo onega, ki piha z vzhoda, je obsežno in globoke in more že danes sprejeti v svoje zavetje tudi velike parnike. Posebno ugodno je, na leži na levi strani mesta majhen zaliv — pristanišče Limicne — ki je zelo uporaben V njem morejo pristajati celo 4000tonskl pernlki Pristanišče Edda ima svo-fo bodočnost, ko bo zaživela Velika Albanija, ker je naravno Izhodišče Joannine in čamurije Pristanišče Edda bo moglo zato uspešno tekmovati z Dračem, saj ima zelo ugodne prometne zveze s širo- oefto i lfaknrkrtja. teh štirih naJvaznejtth _ so manjšega pomena se zalivi ob ust ju reke Bojane, Semena. Vojuše, pristanišče Palermo in še nekateri drugi. Vsi ti zalivi so se v naravnem stanju, večina med njimi Je dobro zaščitena pred vetrovi in bi jih bilo mogoče z manjšimi ureditvami uporabljati za obalno plovbo in za potrebe ribičev. „Veliki Mogul" Sloveči demant »Veliki Mogul« je zopet naprodaj Demant tehta 280 karatov n lastnik zahteva fantastično ceno. Pred 300 leti, leta 1649 so našli ta dragulj v vzhodni Indiji in postal je last nekega maharadte. Maharadža ga je dal v brušenje izkušenemu, spretnemu zlatarju. Le ta je pa mana-.adžo osleparil tako, da je znižal prvotno tezo demanta od 787 na 280 karatov, ostalo al Je pa pridržal in vnovčil. Razjarjeni maharadža ie obsodil sleparja na smit, pozneje ga je pa pomilostil. ker si or.*z tako spretnega draguljarja ni znal pomagati. »Veliki Mogul« je pozneje večkrat menjal lastnika, potem je pa prišel v roke nekemu Indijskemu podkralju, od katerega ga je kupil svak kralja Georga V iord Harewood in ga poklonil svoji soprogi. Končno je kupil znameniti dragulj amed-škl milijonar John Rockefeiier ml. in ca podaril neki igralki, za katero se je olio vnelo njegovo srce. Jeza ga je ozdravila Neki učenjak, ki je živel ob koncu preteklega stoletja, je bil tako velik hipohon-der, da je moral nekega dne v posteljo in da je čutil, da se mu bliža konec. Naročil je, naj mu zaigrajo na zvončkih domače cerkve njegovo mrtvaško pesem. Bil je sam zelo muzikaličen in ves ogorčen je poslušal, kako slabo po jo zvončki. Kar je srdito planil iz postelje, odhitel v zvonik in pokazal sam, kako je treba igrati. Pri tem se je dobro prepotil, kar je tako blagodejno vplivalo nanj, da je kmalu okreval. Litovski pregovori Slepec ne rabi nobenega ogledala. Če izbruhne v tebi jeza, kroti roke in Jezik. Če so bih konji ukradeni, zaman zaklepaš stajo. Pridi pričako\'an, odidi pogoščen. V visoko drevo se zaletar.-ajo vsi vetrovi. Kdor sedi na zemlji ne more več pasti. Brez krave je post, brez konja praznik. Sila dela ume noge. Če mnogo hočeš, se zadovolji z malim. Kdor mnogo ve, ničesar dobro ne ve Sit človek ne ve, kako je pri srcu lačnemu. Pivo ni voda. župnik ne pastir. Ozka pota niso enaka. Sklonjen h kljusetom ne prideš daleč. Kdor je bil pameten rojen, lahko orje tudi z gosjo. Pasje lajanje ne segn do neba. Darila vse popravijo. Česat se tele ni naučilo, se bo x*oJ naučil še manj. Ena nesreča podaja roko drugi. Če se klati volk okrog, dobi kaj, če p« ostane doma trpi lakoto. To hrešči še daleč. Mati nudi sicer grudi, ne vcepi pa nobenega razumu. Velik krik in malo jela. Svojo revščino pač lahko kažemo, bogastva pa ne smemo. Bolj boli, če zadene jezik, kakor če zadene bič. Bog je dal mnogo, ima pa še več. Bog je dal zobe, dal bo tudi kruha. Lastno oko je kralj. Ena zagozda izbija drugo. Razdajajoče mu ostanejo samo pr*ti. Ta čas, ko se doigin pripogiba, pobira majhen človek jagode. Bolje je biti bosonog kakor hoditi v raztrganih čevljih. En dan uči drugega. Za mizo človek ne sme biti bedast. Hudo je. da moramo izposojeno >račati. Kar si pojedel ti, ne more nihče vzeti. S kozami in deklami boš slabo obdelal njivo. Kar obliubijo pijanci, tega se vesele norci. Kuga ne vpraša, koliko m star. Darila je treba hitro sprejemati. Ženske imajo dolga krila in kratko pamet. Plevel se rogm lanu. Laž teče hitreje od resnice. Sala nikomur ne zvrta luknje v glavo. 108 DEMANTA Roman. xxra. Mlada delavka, ki je hodila po dežju Sobo sem dobil v ulici de Maistre; bila je zelo skromna. Vsak dan sem hodil po ulicah, vodećih k cerkvi Sacre-Coeur v nadi, da bom končno srečal Edito. Toda dan je minil za dnevom in začel sem verjeti, da se moja ljubica ni mogla odločiti, da bi zapustila Anglijo. Torej me je bilo to navihano bitje prevarilo. Njene solze, njene prisege so bile prevara. In jezilo me je, da sem igral vlogo tepca. Pozneje sem se pa vendarle nekoliko pomiril. Obljubil sem svoji ljubici, da ji bom pisal poštno ležeče, toda datum pisma je bil kaj nedoločen in zdaj je bil že zelo daleč. Ker tega še nisem bil storil, nisem imel pravice jeziti se na Edito. Pridno sem prebiral angleške novine, zlasti dnevne vesti in poročila izpred sodišča. Nekega dne, ko sem razgrnil »Morning Poet«, je obrnil nase mojo pozornost velik aaalov članka »Trgovina z belimi sužnjami«. Glasil se je: »Naš sloveči detektiv Allan Dickson je aretiral oni dan dva nevarna zločinca. Billa Sharperja in Manzano. Zasačil ju je v nekem baru v Pennsvlva-nia Roadu, kjer sta se mu uprla. Na policiji ju je zaslišal višji inspektor in po dolgem obotavljanju sta priznala, da sta se več mesecev ukvarjala s trgovino z belimi sužnjami. To pa menda ne bo edini zločin, ki ga imata na vesti, kajti Allan Dickson je dognal, da sta zakrivila več nočnih napadov, vlomov in poskusov umora. Verjetno je, da bosta ta dva zločinca dolgo sedela v Readingu. Allan Dickson je nam povedal, da je prepr'čan, da bo trajala preiskava proti njima več tednov in da bo spravila na dan mnogo zločinov, ki jih policija doslej ni mo-?la oojasniti.« Vse je šlo kakor po maslu. Ni se mi bilo treba več bati niti Billa Sharperja niti aMnzane. Bilo je res, da mi Manzana ni bil posebno nevaren, ker iz zelo tehtnih Manzanovih razlogov nisem tvegal srečanja z njim v Parizu. Toda Sharper, ki je pogosto prihajal v Francijo, kjer je iskal »prepelice«, bi me bil lahko nekega dne srečal« a jaz sem imel vse razloge za to, da bi se mu vsaj zaenkrat izognil. Izmed teh dveh svgjih sovražnikov sem nedvomno bolj sovražil Manzano, kajti on mi je bil nakopal največ zla. Njegovo ostudno žolto obličje, njegove lopovske oči, njegov »medeni« glas in njegov način izgovarjanja imena »Pipe« namestu »Pajp«, vse tg mi je bilo zoprno. Najbolj mi je bil zoprn zato, ker je tako nesramne iikorlioml Edito. Alku DUtaoo mi je bil storil ie mm veliko nalaga. Pravim »is«, kajti aa stoje sedanje bogastvo se moram zahvaliti njama. Vizitka, ki mi jo Je bil dal na wateriooškem kolodvoru, je bila talisman, ki je napravil na tepca Richarda Stonea tako čudovit vtis. Allan Dickson mi je bil preskrbel tri leta prisilnega dela, toda njemu sem se moral zahvaliti tudi za sto petdeset tisoč funtov in zdelo se mi je, da je bila kompenzacija obojega zadostna. Dnevi so minevali, a jaz po svojem ogromnem premoženju še nisem bil segel. Živel sem skromno v svoji sobiti v ulici de Maistre. Kraj mene je stanoval slikar, ki se je pisal Gerbier, mož visoke po-tave, simpatičen in prijazen. Pogosto sva se sestajala in pomagal sem mu z denarjem, kajti bil je zelo siromašen, kakor vsi začetniki v umetnosti. Namestu da bi izdeloval in prodajal Američanom kopije Co-rotovih slik. je raje otepal suh kruh in pil vodo. Gerbier ni bil samo zelo nadarjen slikar, temveč tudi sloveč violinist. Nikoli ni odklonil moje prošnje, naj mi zaigra Bachove sonate, Brahmsove plese ali koncerte Wienawskega. Ker se je večkrat pritoževal, da ima slabo violino, sem mu k-^il nekega dne. da bi mu napravil veselje, Bergonziovko, ki mi jo je bil neki violinist v ulici de Rome priporočil kot izborno. In bila je res — morda še preveč — kajti od tistega dne, ko je prišla ta violina v Gerbierove roke. so se barve na njegovi paleti sušile. Da bi se vrnil k slikarskemu delu, sem mu moral gosli zapleniti. Dovolil sem mu igrati samo eno uro zjutraj Ln dve zvečer. Dotlej je bil slikar moj edini prijatelj. Zelo sem mu htataien. kajti naučil me je ceniti take umetnike, kakor mm Cezanne, Renoir,, Degas, Toulouse-Lautrec in JBaStSam Gerbier nikakor ni izkoriščal moje radodarnostL Drugi bi me izžemali, on je bil pa vedno dostojen in težko sem pripravil do tega, da je sprejel od mene nekaj denarja. Nekega dne, ko me je v ulici Tholoze presenetil dež, da sem odhitel v bližnjo kavarno, sem zagledal pred seboj skromno oblečeno, toda zelo mikavno ženo. V roki je držala črno culo, v kateri je imela oči-vidno obleko ali perilo in ki je morala biti precej težka, ker jo je prekladala iz ene roke v drugo. Voda je tekla na siromašno obleko te delavke in ji kapljala z oguljenega klobuka, ki se mu je bil kra-jevec pod težo deževnice povesil. Galantno sem pristopil in odnel svoj dežnik. — Gospodična, — sem dejal prijazno, — ali mi dovolite zaščiti vas pred dežjem? — Zelg prijazni ste, gospod, — je odgovorila. — Iskrena vam hvala. In obrnila se je k meni s svojim zardelim obrazom. — Edita!... Draga moja Edita! — sem vzkliknil presenečeno. — Edgar!... To si ti! Ah, kakšno presenečenje! — Mila moja Edita! Vzel sem ji culo iz rok. Deževalo je vedno bolj. — Stopiva tjale, — sem dejal in pokazal na kavarno v ulici del Abbesses, kamor sem hodil nekoč pit aperitiv. Oglaiui v „S!ov. Narod Urejuje: Josip Zupančič — trn Narodne — trn laseratal del Usta: Oton Chrtatot — Val v LJubljani