lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse vrste objektov ^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 11. novembra 2011
letnik LXIV • št. 87 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Po Sloveniji
Podravje • Ogrožena delitev prehran-skih paketov?
O Stran 2
Aktualno
Videm • Kako je občina prodala svoj solastniški delež
O Stran 3
Prepovedano odlaganje odpadkov
V 'i"1 f 1 "s»'''
Po naših občinah
Ormož • 0 zastrupljenem krompirju in proračunu
O Stran 7
Štajerski
Šport Nogomet •
Stojanovic začel misijo Brazilija 2014 O Stran 11
Spodnje Podravje • Martinovanje v polnem razmahu
Z novim princem in vinsko kraljico
Martinovanje v Spodnjem Podravju je v polnem razmahu. Tako bo še najmanj teden dni, v Halozah pa bodo martinovali še do 19. novembra.
Skorajda ni območja, na katerem se v teh dneh ne bo martinovalo, v številnih okoljih pripravljajo tudi zabavne krste mošta s kulturnim in glasbenim programom. Na Ptuju bodo danes ustoličili novega princa karnevala, ki bo največjo slovensko pustno prireditev promoviral v letu EPK 2012 - Ptuj partner, nova vinska kraljica - ustoličili jo bodo jutri, ko se ji bodo pridružile še ostale slovenske vinske kraljice -, pa bo skrbela za promocijo vin in vinske kulture s Ptujskega naslednji dve leti. Z novim vinskim letnikom bodo na Ptuju nazdravili danes, predstavil ga bo enolog Ptujske kleti, Bojan Kobal. Ta je lep, bogat, še vedno pa tipičen za Ptuj in okolico, izjemno sorten in svež. Ob svežini in sortnosti, o kateri smo vedno govorili, je prišlo tudi telo. Lepo razvajanje iz vinskega letnika 2011 nas bo grelo v letu 2012, je še povedal ptujski enolog.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Gruškovje • Izjemno odkritje policistov in carinikov
Zasegli 350 kg prepovedane droge konoplje
Na policijski upravi Maribor so v torek predstavili javnosti odkritje največje količine prepovedane droge - okoli 350 kg posušenih delcev konoplje - in prijetje osumljenca, albanskega državljana, ki je drogo prevažal spretno skrito v tovornem avtomobilu s priklopnikom.
Rokomet • Ormo-žani gostujejo pri državnih prvakih
O Stran 11
Izjemno odkritje policistov in carinikov so na tiskovni konferenci v torek, 8. novembra, novinarjem predstavili pomočnik komandirja Postaje mejne policije Gruškovje Bojan Gre-gorič, vodja Sektorja krimina-
LUJM'N' ,1
NE SPREGLEJTE
Za vas smo pripravili novoletno darilo - SODOBNA ZGODOVINA PTUJA V KARIKATURI IN BESEDI 3-petletka
avtorja Borisa Mločlnovlča. Izrežite kupon s svojim naslovom In ga prinesite na sedež podjetja, kjer boste lahko brezplačno prejeli knjigo.
Vsak naročnik lahko prejme eno knjipo, če je reden plačnik naročnine.
Število izvodov je omejeno, zato pohitite.
listične policije PU Maribor Robert Munda in vodja mobilnega oddelka Carinskega urada Maribor Dragan Randulič.
Kot so pojasnili, je na mednarodni mejni prehod Gruškovje z namenom vstopa v državo pripeljal 29-letni moški, državljan Albanije, s tovornim vozilom albanskih registrskih številk. Izkazal se je s potnim listom Albanije in vozniškim dovoljenjem. Policist, ki je opravljal mejno kontrolo, je posumil, da je vozniško dovoljenje ponarejeno. Zaradi tega suma so policisti opravili še pregled celotnega vozila.
V pregled so se vključili še policist - vodnik službenega psa s psom za odkrivanje prepovedanih drog in cariniki mobilne skupine Carinskega urada Maribor. Službeni pes je nakazal prisotnost prepovedanih drog, zato so policisti in cariniki delno odmaknili cerado priklopnika in ob prednji steni priklopnika našli dodatno izdelan skrit
Foto: Arhiv PU Maribor
Na mednarodni mejni prehod Gruškovje se je državljan Albanije pripeljal s tovornim vozilom z albanskimi registrskimi številkami; v skritem prostoru priklopnika pa je bilo najdenih kar 350 kilogramov prepovedane droge.
prostor - „bunker", velikosti 260 x 60 x 240 cm. V notranjosti prirejenega prostora so našli skritih več večjih zavojev, ovitih v ALU-folijo. Pri pregledu enega izmed zavojev so našli posušene zeleno-rjave rastlinske delce, za katere so kasneje s preliminarnim testiranjem ugotovili, da gre za prepovedano drogo
konopljo. Policisti so vozilo in predmete zavarovali in obvestili kriminaliste sektorja kriminalistične policije PU Maribor, ki so prevzeli postopek. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so moškega pridržali. Po obveščanju dežurnega preiskovalnega sodnika in dežurne tožilke so pridobili odredbo preiskovalnega sodnika za preiskavo navedenega vozila.
Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika so kriminalisti v sodelovanju s cariniki opravili preiskavo vozila in pri tem v skritem prostoru našli 100 zavojev, v katerih je bilo skupno 350 kg prepovedane droge konoplje. Prepovedana droga je bila namenjena v eno izmed držav zahodne Evrope. Kriminalisti PU Maribor so zoper moškega podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju in ga privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku
Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zoper njega odredil pripor.
Na PU Maribor so poudarili, da gre za enega večjih zasegov konoplje v zadnjih letih. Letos je bilo v Sloveniji zaseženih dobrih 168 kg konoplje (v celotnem lanskem letu pa 188 kg). Tako imenovana balkanska pot je očitno še vedno aktualna za prevoz prepovedanih drog iz držav južnega Balkana in Bližnjega vzhoda v države zahodne Evrope. Če bi omenjeno količino prepovedane droge preprodajalci prodali na debelo, bi cena znašala okoli 1.400.000 evrov, saj trenutna cena na črnem trgu znaša okoli 4000 evrov za kilogram. Naj dodamo, da je za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami predpisana kazen zapora od enega do desetih let, za kaznivo dejanje ponarejanja listin pa je predpisana kazen zapora do treh let.
-OM
Spodnje Podravje • S kolegija županov
Ogrožena delitev prehranskih paketov?
Četrta seja kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je bila 7. novembra, je bila ena najbolj „problematičnih" glede na tematiko, ki so jo obravnavali. Izstopali so problemi Območnega združenja Rdečega križa, ki mu lokalne skupnosti po mačehovsko dodeljujejo sredstva, Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj primanjkuje denarja za materialne stroške, malico in stroške prevoza.
Najbolj pa je dvignila temperaturo razprava o novem sistemu ravnanja z odpadki, ki ga „ponujata" tako Javne službe Ptuj za MO Ptuj, ki ima ambicijo postati konce-sionarka tudi za druge občine na Ptujskem, kot tudi Čisto mesto Ptuj, za ostale občine, ki bo, če ne bo smelo več voziti na deponijo Gajke, odpadke vozilo drugam.
Problematika smeti že nekaj časa zapolnjuje časopi-
Uvodnik
sne stolpce, tako bo, kot vse kaže, še nekaj časa. Zdaj naj bi v občinah na hitro dopolnili odloke po črki zakona, ki zadevajo obvezne gospodarske javne službe, zatem pa bi skupaj, vključno z MO Ptuj, ki sicer že ima svojega kon-cesionarja, objavile razpis za koncesionarja za odvoz odpadkov na podlagi že pripravljenega javnega razpisa iz leta 2007. Kako se bodo uglasili sedaj, če se niso pred štirimi leti, je veliko vpraša-
Se vam ne more zgoditi?
Konec tedna, kije pred nami, bodo poleg pričetka predvolilnih medijskih soočanj zaznamovala tudi številna marti-novanja in druge vesele jesenske prireditve, na katerih se bo na veliko jedlo iti nazdravljalo z mladim vinom. Nič novega bi rekli, pa vendar. Verjamem, daje vino okusna hrana in zdrava stvar, če ga uživamo v zmernih količinah. Skrbi pa me, ker je med vinjenimi poleg starejših, včasih že kroničnih pijancih, tudi vse več mladih zasvojencev, ki si opojne „užitke" dopolnjujejo s pisano paleto prepovedanih drog. Zaradi tega se je že celotna družba temeljito spremenila, kajti alkohol in droge so že skoraj povsod. To, da je ta prekleta opojna zasvojenost uničila že mnoge družine, da je marsikoga spravila na beraško palico, invalidski voziček ali celo v grob, pa je dejstvo, pred katerim si žal mnogi zatiskajo oči. Češ, tako pač je, kaj hočemo. Pa bi jim človek potihoma prikimal, kajti tisti, ki pijejo in se drogirajo škodujejo predvsem sebi. Je pa povsem nekaj drugega, če vinjena ali drogirana oseba sede za volan, saj v tem primeru ogroža tudi druge udeležence v prometu, največkrat pa se tragične posledice odražajo predvsem na nedolžnih ljudeh.
Nič nimam proti temu, če boste v teh veselih dneh pili in se veselili tudi vi, saj ga bom tudi sam spil kakšen kozarček. Vendar potem zagotovo ne bom sedel za volan, saj se zavedam odgovornosti do sebe in do vseh drugih v prometu. In preveč živo imam pred očmi številne prizore zmečkane pločevine, krvavečih in žal tudi mnogih mrtvih udeležencev, saj sem vse to v skoraj štirih desetletjih novinarskega dela moral videti in fotografirati po službeni dolžnosti.
Marsikdo si misli, pa kaj potem, če spijem pivo ali dve, ali nekaj „špricarjev", saj sem še vedno sposoben voziti, zato se mi kaj slabega res ne more zgoditi. Pa se zgodi, tako iznenada, tako neverjetno in tako boleče. Vedeti morate, da vsaka kapljica alkohola v krvi občutno zmanjša sposobnosti vožnje, reakcijski čas voznika, njegovo vidno polje, ocenjevanje situacije in podobno. Če bi vedeli, kaj vse se vam lahko zgodi zaradi nekaj kozarčkov plehkega užitka, sem prepričan, da nikoli ne bi sedli za volan vinjeni. Zato vam v teh dneh, ko boste žu-rirali, toplo polagam na srce, da ne sedete za volan vinjeni. Raje uporabite javni prevoz, pokličite taksi ali pa se dogovorite s prijatelji, naj vozi tisti, ki ne pije. Verjemite, veliko boste naredili zase, za vaše prijatelje in vse druge na cesti. Nikar ne mislite, da se vam kaj hudega ne more zgoditi, prepogosto se to dogaja prav takšnim, kot ste vi. To sem mnogim povedal tudi osebno, pa mi niso verjeli in so sedaj žal že med tistimi, ki se jih bomo spomnili ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč.
Martin Ozmec
nje, kot je vprašljivo njihovo povezovanje v regijo, če že pri smeteh in drugih gospodarskih javnih službah v vsaki občini delajo po svoje. Vse skupaj se je začelo z ustanavljanjem režijskih obratov v posameznih občinah, zdaj pa v teh občinah tolčejo po Mestni občini Ptuj, ko se ta gre racionalizacije na svojem, med drugim ugotavlja ptujski župan Štefan Čelan.
Če pustimo ob strani probleme s smetmi, pa v tem trenutku ni mogoče obiti resnosti stanja v Območnem združenju rdečega križa Ptuj, ker občine na Ptujskem, vsaj nekatere, ne plačujejo za dejavnost oziroma programe OZ RK Ptuj, večina pa polovico manj od pričakovanega. Poseben problem predstavljajo skladiščni prostori, ki jih v gasilskem domu Ptuj po 35 letih uporabe več ne morejo več koristiti, ker so se v GD Ptuj odločili ravnati drugače. Za prostore so plačevali 100 evrov mesečno. Stare prostore, ki so bili primerni za skladiščenje hrane in jih trenutno še koristijo, jim bodo vzeli. Da lahko izpeljejo program dela, so bili prisiljeni najeti skladišče za hrano drugje, ker je ne morejo skladiščiti v kletnih prostorih atomskega skladišča ali v odprtih garažah, ki so jim jih ponudili v zameno za ustezne prostore, ki so jih doslej uporabljali. Mesečno razdelijo med pet in sedem ton hrane, ki jo je potrebno skladiščiti v za to primernih prostorih. Zdaj, ko imajo primernih 400 m2 skladiščnih prostorov, lahko hrano od vseh, ki jo želijo darovati v dobre namene,ponovno sprejemajo. Zadnje leto jim je bilo to onemogočeno. Z najemom novih prostorov so se zvišali stroški poslovanja. Problem sta tudi dva prostora, ki jih RK koristi kot poslovne prostore in še vedno nista adaptirana, prav tako ne vedo, kaj plačujejo, saj še vedno nimajo v rokah ustreznih dokumentov. Predsednik Aleksander Solovjev je v ponedeljek kolegij županov Spodnjega Podravja seznanil, da bodo s 1. decembrom letos prisiljeni prenehati deliti prehrambene pakete občanom vseh tistih občin, ki Rdečemu križu ne plačujejo skladno
Foto: Črtomir Goznik
Lani je Rdeči križ na Ptujskem razdelil 12.953 prehrambenih paketov.
z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Rdečem križu Slovenije, ki v 2. členu nalaga občinam sofinanciranje delovanja in izvajanja programov Rdečega križa od leta 2011, če se zadeve ne bodo hitro uredile. Območni odbor OZ RK Ptuj se je po sprejemu že omenjenega zakona odločil, da bo občine zaprosil za pomoč v višini enega evra po prebivalcu za delovanje in izvajanje programov, kar bi za MO Ptuj pomenilo okrog 24 tisoč evrov letno. Dopis o sofinanciranju progama RK Ptuj za leti 2011 in 2012 so občine na Ptujskem prejele že decembra leta 2010. Prispevki občin za programe v letu 2011 so zelo različni, od 0,27 evra do 0,95 evra, z izjemo občin Juršinci, ki po prebivalcu plačuje 1,04 evra na mesec, in Podlehni-ka, ki plačuje 1,65 evra na prebivalca. MO Ptuj plačuje za programe v letu 2011 po 0,69 evra na prebivalca, kar pri 23.957 prebivalcih znese 16.542 evrov, ob tem pa pomaga pri nakupih prehrambenih paketov še s sredstvi od izkupička vsakoletnega humanitarnega koncerta in denarjem namesto novoletnega ognjemeta, s čimer se na nek način približuje evru na prebivalca letno. Prispevek občin je skupaj v letu 2011 za programski del znašal dobrih 36 tisoč evrov. Za sofinanciranje programov Rdečega križa v letu 2011 se ni odločila občina Cirkula-ne, ki ima 2300 prebivalcev; Območnemu združenju RK Ptuj je poslala dopis, da se jim bodo morali opravičiti, če jih bodo medijsko izpostavili. V letu 2010 je prehrambene pakete iz te občine prejelo 466 prebivalcev.
Za pomoč OZ RK Ptuj pa se niso odločili tudi v občini Sveti Andraž, kjer živi 1209 prebivalcev, pakete pomoči pa je v letu 2010 prejelo 286 njenih prebivalcev. Če bi občine na Ptujskem, ki so zavezanke sofinanciranja dejavnosti in programov Rdečega križa plačevale po en evro na prebivalca letno, bi letno zbrali blizu 70 tisoč evrov, kar pomeni, da bi pokrili programe, potrebe po prehrambenih paketih v celoti in tekoče stroške. Zdaj razliko za pakete Območno združenje RK pokriva iz sredstev, ki jih ustvarja na trgu. Povprečno letno imajo na prebivalca zagotovljenih 53 centov, kar jim prinese letno dobrih 36 tisoč evrov letno. Samo v lanskem letu so med pomoči potrebne razdelili 12.953 prehrambenih paketov, kar pomeni več kot tisoč paketov mesečno. Še vedno pa bi potrebovali skladišče v ptujskem gasilskem domu, saj vsakega oblačila ne morejo seliti na Breg, poudarja sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta. Razdelilnik za občine za skladiščni prostor na Bregu so naredili na osnovi števila prejemnikov pomoči iz posamezne občine za leto 2010. Po tem razdelilniku bi plačilo najemnine za MO Ptuj znašalo 300 evrov mesečno, za ostale občine pa od 17 do okrog 83 evrov mesečno. V Območnem združenju RK Ptuj imajo za vsako občino odprte mape, v katerih hranijo vso korespondenco, od svojih dopisov do njihovih, v katerih jih te tudi obveščajo o drugačnem prispevku, nižjem od enega evra, za delovanje in programe RK.
Za nakup prehrane bi po izračunih mesečno potrebovali pet do šest tisoč evrov,
v celem letu pa od občin na Ptujskem skupaj dobijo le okrog 36 tisoč evrov ali polovico potrebnih sredstev. Če dobijo pomoč iz EU, se za višino pomoči zmanjša delež, ki ga morajo sami zagotoviti iz tržnega dela svoje dejavnosti. Primeren prostor za skladiščenje prehrane morajo imeti, ob tem pa tudi 800 evrov za plačilo najemnine, ker teh sredstev sedaj nimajo zagotovljenih. Napovedi za leto 2012 v zvezi z evropsko pomočjo niso rožnate, saj naj bi se po napovedih sredstva za prehrano tako Karitasu kot Rdečemu križu v letu 2012 občutno znižala, in sicer z okrog 2,6 milijona evrov na okrog 600 tisoč evrov za oba v enem letu, pa še to le v obliki mleka v prahu, ki ga bodo v tekoče stanje spravili v eni od slovenskih mlekarn, zato bo v bodoče še težje ljudem zagotavljati pomoč v obliki prehrane. V Karitasu in Rdečem križu so seveda povzdignili glas, obiskali predsednika vlade, po zagotovilih ministra za prehrano, gozdarstvo in prehrano Ži-dana naj bi v letu 2012 obe humanitarni organizaciji skupaj dobili za okrog 1,5 milijona evrov nadomestne prehrane iz blagovnih rezerv, vsaka v višini 750 tisoč evrov. Glede na velik delež brezposelnih na Ptujskem, naj bi na OZ RK Ptuj prišlo od pet do šest odstotkov vrednosti 750 tisoč evrov, kolikor jih je namenjenih za RK Slovenije.
Upati je, da bodo v občinah na Ptujskem zaznali potrebo po zagotavljanju enega evra po prebivalcu za dejavnost in programe Rdečega križa, da bodo še naprej lahko prehranske pakete delili enkrat mesečno, sicer se bodo morali odločiti za delitev na vsaka dva meseca, kot to že delajo v drugih občinah. Ker se pomoč iz EU občutno zmanjšuje, bo pomoč lokalnih skupnosti v bodoče še toliko bolj potrebna, saj je tudi revnih vedno več. V OZ RK Ptuj tudi opažajajo, da si ljudje zaradi bojazni po vračanju denarne pomoči, teh več ne podaljšujejo. Prihajajo pa na Rdeči križ, kjer izpolnjujejo vloge, da bi se jim odobrila pomoč v prehrani.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm, Dolena • Čudna zgodba o solastništvu
Kako in zakaj je občina prodala svojo osminko ...
Zgodba o dedovanju mamine hiše s posestvom v Doleni 42, ki jo pripovedujeta sestri Marija Urh in Zdenka Majcenovič, je prav neverjetna, razplet pa še vedno ni jasen. Obe dedinji namreč zdaj že nekaj mesecev čakata na odločitev ptujskega okrajnega sodišča o tem, kdo ima prav.
Ena od prizadetih dedinj, Zdenka Majcenovič (na sliki), se skupaj s sestro Marijo sprašuje, kako je možno, da je občina prodala osminski delež solastništva na mamini kmetiji, ne da bi odkup najprej ponudila solastnikom, takrat še živi mami ali njima.
Foto: SM
Vse skupaj se je začelo v davnih 90. letih prejšnjega stoletja. Gospodarica, sicer vdova, Marija Bele, je ob dveh hčerah imela tudi sina, ki pa je bil do svoje smrti varovanec dornavskega zavoda. Ker je Beletova komaj shajala z nizko pokojnino, je stroške vzdrževanja sina v zavodu prevzela občina. In kot je v navadi, v skladu z zakonodajo, je po smrti varovanca občina postala solastnica dela Beletovega imetja. Glede na višino plačil za njenega sina je to znašalo eno osmino celotnega imetja. Do tu vse lepo in prav. Pred dobrim letom, ob smrti mame Marije lani oktobra, pa se je začela napletati vse bolj čudna zgodba.
Sosedje so povedali, da je del imetja prodan ...
„Mama je umrla zaradi raka, bolehala je slabo leto dni od postavitve diagnoze. Vedno je bila zelo trdna, prava haloška gospodinja, ki je nič ni spravilo na kolena. Da bi komu odprodala del kmetije, ni bilo niti misliti, nikoli ne bi tega naredila! V času njene bolezni sem bila pri njej vsak dan, tudi prej večkrat na teden, saj smo na hiši in okoli nje marsikaj postorili: napeljali vodovod, elektriko, prenovili fasado, okna itd. No, potem pa me je skoraj zadela kap, ko so me sosedje začeli spraševati, če je res, da smo prodali vse skupaj, še preden je mama umrla. Te govorice so se začele širiti kakšen mesec po mamini smrti. Najprej, priznam, sem mislila, da gre za kakšne babje čenče in se sploh nisem ozrla na takšne neumnosti. Ker pa se to ni nehalo in ker so mi sosedje celo povedali, da naj bi posestvo kupil mariborski
podjetnik Jože Zupanič, ki je tod naokoli res pokupil že precej zemlje, tudi od naših sosedov, sem ga kar direktno vprašala, kaj je zdaj to. Delal se je neumnega, češ da mi je morala že mama povedati, da je kupil tisto osmino našega imetja, katere lastnica je bila občina. Bila sem v šoku, sestra tudi. Nič nama ni bilo jasno, kaj se pravzaprav dogaja, saj videmski župan, ki je prišel kaj tod naokoli, nikoli ni rekel niti besede, niti nama s sestro ali naši mami ponudil odkupa tega deleža, ki, mimogrede, po kupoprodajni pogodbi med občino Videm in Zupaničem znaša nekaj malega čez 3800 evrov ..." še vedno vidno prizadeta pripoveduje Zdenka Majce-novič, ki s svojo družino živi v Markovcih.
S solastnikom propadel vsak poskus dogovora
Nadaljuje, da delež občine nikakor ni bil nikoli sporen: „Jasno je, da je imela občina vso pravico do solastniškega deleža, vendar sva obe s sestro pričakovali, da bova ta delež po zapuščinski razpravi za mamo povrnili in vse bi bilo rešeno. Zdaj pa je stanje grozno. Z novim solastnikom Zupaničem se ne moremo o ničemer dogovoriti, vem, da ima težave tudi z nekaj ostalimi sosedi. Sredi našega imetja si je postavil oboro za divjad; kako mu je lahko lovsko društvo izdalo dovoljenje za to, ne vem, saj je le osminski lastnik, torej sva večinski lastnici vsega še vedno midve s sestro. On si po eni strani to ograjeno zemljišče popolnoma prisvaja, po drugi strani pa si prisvaja osminko lastnine povsod, tudi v hiši. Slišati noče nobenega predloga, ki sva mu ga že podali s sestro, noče
tek II I
*	I B
"1 *
prodati svoje osmine, noče razmejitve posestva, da bi se točno vedelo, kaj je njegovo in kaj je najino. Nič od tega! Kolikor vem, bi rad odkupil celotno kmetijo, v to pa s sestro nikoli ne bova pristali!"
Sporna kupoprodajna pogodba med občino in Jožetom Zupaničem je bila podpisana in sklenjena že septembra 2009, torej dobro leto dni pred smrtjo Beletove, kar je nenavadno. Praviloma se občine kot (so)lastnice odločajo o prodaji deleža ali celotnega imetja šele po opravljeni zapuščinski razpravi. Sestri ob tem pravita, da občina oziroma župan ne njima ne mami nikoli ni ponudila svojega deleža v odkup, niti ni namignila, da namerava osminko imetja prodati: „Če bi nas vsaj vprašali, kako in kaj, bi bilo danes vse drugače. Tako pa so delež prodali mimo nas. Izgovori, da je ponudba bila javno objavljena oziroma obešena na sedežu Upravne enote, so precej trhli, saj vendar ljudje ne ho-
dimo vsak teden gledat, kaj se prodaja. Res ne razumem, zakaj naju niso z namero prodaje seznanili, saj bi bil dovolj en klic. Poleg tega se sprašujem, kako lahko manjšinski lastnik odproda svoj delež, ne da bi ga najprej ponudil v odkup večinskemu solastniku? Pa župan je bil tukaj na ogledih, saj sem ga povabila še na kavo, le da nisem vedela, zakaj je bil pri nas ... "
Odvetnik kaže na nepravilnosti in zahteva razveljavitev posla
Majcenovičeva in Urhova sta se po neuspešnih poskusih dogovora z Zupaničem odločili za tožbo in najeli odvetnika Antona Šubica. Sledili sta dve mediaciji, ki pa sta bili neuspešni, ker naj Zupa-nič ne bi pristal na noben predlog sester. Odvetnik v tožbi spodbija zakonitost in legalnost kupoprodajne pogodbe med občino Videm in Jožetom Zupaničem, ki sta v postopku kot toženi stranki ter zahteva razveljavitev omenjene pogodbe. V tožbe-nem spisu je jasno zapisano, da gre za kriv in nezakonit pravni posel med občino Videm in Jožetom Zupaničem, saj je bila na škodo tožečih strank (obeh hčera Beleto-ve, op. a.) kršena zakonita predkupna pravica pri nepremičninah, kjer gre za stavbišče in ne za kmetijske površine. Poenostavljeno povedano: če bi se prodajale zgolj kmetijske površine, bi tak posel lahko bil zakonit, ker pa je bilo v prodajo vključeno tudi stavbišče oziroma hiša, pa je takšen posel nezakonit: „Nezakonitost kupoprodajne pogodbe z dne 24. 10. 2009 je v tem, da
bi morala prvotožena stranka (občina) za stavbiščni nepremičninski parceli svoj tedanji solastniški delež ponuditi predkupno pravico obema tožnicama oziroma vsem solastnikom, vključno s pokojno Marijo Bele. Občina pa na ta način ni ravnala, temveč je na pristojno UE posredovala ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, kamor pa sta bili vključeni tudi dve stavbišči, ki pa v prodajo kmetijskih zemljišč ne sodita," je med drugim zapisano v tožbi odvetnika Šubica, ki kritizira tudi delo UE, ki je takšno ponudbo objavila na oglasni deski in kasneje tudi odobrila pravni posel med občino Videm in Zupaničem. Po navedbah odvetnika je tako tudi UE odškodninsko odgovorna zaradi nezakonitega ravnanja.
Župan: ravnali smo po zakonu in kot dober gospodar
Zakaj je sploh prišlo do prodaje osminke solastništva na Beletovi kmetiji, smo povprašali tudi videmskega župana Friderika Bračiča, ki je jasno povedal, da je ves postopek izpeljan v skladu z zakonodajo in da se občina mora obnašati kot dober gospodar: „Veliko imamo primerov, ko imetje občanov, za katere občina poravnava socialne obveznosti, propada tako dolgo, da na koncu ni vredno več nič. V tem primeru sta sestri vedeli, da je občina solastnica, a se vsa leta niti enkrat nista oglasili pri nas, da bi zadevo lahko dorekli tudi drugače. Če nekdo ve, da je še nekdo drug solastnik nepremičnine, bo menda poskrbel za to. Najlažje je potem samo nekoga kriviti in zahtevati imetje. Ni naš
interes razprodajati drugim, ravno obratno, interes je ohraniti celovite kmetije. Da se bo tukaj tako zapletlo, res nisem pričakoval, saj je bil najprej dosežen nek načelni dogovor med vsemi solastniki. Seznanjen sem s tožbo in zdaj bo pač odločalo pristojno sodišče. Če bo dosojeno v prid tožnicama, bo prodajna pogodba pač razveljavljena, vrnili bomo denar Zupani-ču, sicer pa ne." Pravnica Tatjana Muršek pa pojasnjuje, da je lastninska pravica izjemno močna pravica in vsak lahko prosto razpolaga s svojim imetjem; v konkretnem primeru to pomeni, da če Zupanič ohrani lastništvo, ga sestri ne moreta izplačati, če tega ne želi sprejeti. Lahko pa zahtevata razmejitev in določitev njegovega imetja v naravi. Kot je še povedala Murškova, naj bi obe sestri in Zupanič o takšni razmejitvi že dosegli načelni dogovor na skupnem sestanku, o čemer obstaja zapisnik, a sta se sestri potem odločili za tožbo. Ob tem še dodaja: „Ponudba za prodajo je bila objavljena na UE, menim tudi, da ni bila storjena napaka, ki je očitana; po zakonu o kmetijskih gospodarstvih je to imetje opredeljeno kot kmetija in tudi stavbno zemljišče je vključeno v kmetijo. Kot interesent se je oglasil Zupanič in po zakonskem roku 30 dni po javni objavi so bili dani pogoji za sklenitev posla. Po mojih informacijah je Zupanič tudi obvestil pokojno Beletovo, da je ponudba za prodajo na oglasni deski." Hčeri Beletove trdita nasprotno, Murškova pa na to nima odgovora; priznava le, da občina ni uradno dokumentirano ponudila deleža v odkup Beletovi. Torej ne obstaja podpisan dokument s strani Beletove, da se nakupu oz. predkupni pravici odpoveduje.
Ne glede na korektna pojasnila župana Bračiča in pravnice Murškove pa je v ozadju celotnega zapleta vseeno čutiti precej nela-godja z grenkim priokusom vseh vpletenih; občina pač ni obogatela s poslom, vrednim borih 3800 in nekaj evrov, kajti potem bi morala prodajati ogromno solastniških deležev nepremičnin na svojem območju, a se to ne dogaja, tako kot tudi ne v drugih občinah.
Epilog bo vsa (popolnoma nepotrebna) zgodba dobila na sodišču; upati je le, da čim prej in ne po znani sodniški praksi, ko se sodbe izrekajo po letih in letih to-žarjenja ...
Ptuj • Jesenski čas še bolj povezali s pustom
Martinovanje in kurentovanje kakršnega še ni bilo
Že od takrat, ko so na Ptuju izbrali prvega princa karnevala, povezujejo jesenski čas - martinovanje - s pustom. Na Martinov dan vsako leto ustoličijo novega princa karnevala - letošnji bo že trinajsti po vrsti, mesto trte in vina pa ima v zadnjih letih tudi svojo vinsko kraljico. Vse do nedelje bo v MO Ptuj in VTC 13 potekalo tradicionalno vinsko, kulinarično, kulturno in zabavno dogajanje, v okviru katerega bomo ob spoštovanju kulture pitja in kulture nasploh nazdravili mlademu vinu, izjemnemu letniku, ki mu v mnogih okoljih dodajajo tudi šaljiv krst novega vinskega letnika.
V poročni dvorani Mestne hiše Ptuj so 8. novembra Branko Brumen, vodja projekta kurentovanja 2012, ptujski župan Štefan Čelan, tretja vinska kraljica Tanja Hauptman, ki bo jutri po dveh letih zapustila vinski prestol, v katerem je dodobra spoznala kvaliteto slovenskih vin ter se udeležila številnih z vinom in trto povezanih dogodkov in Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, ki že 14 let pripravlja martinovanje v Grajeni, predstavili bogat program dogajanja ob letošnjem ptujskem martinovanju in osrednje prireditve kurentovanja 2012, ki bo potekalo kot festival umetnosti in dediščine z okrog 150 prireditvami v času od 2. do 21. februarja 2012.
Kurentovanje bo tudi osrednji kulturni dogodek v projektu EPK 2012 - Ptuj partner, ki je ocenjen na okrog 800 tisoč evrov in za katerega naj bi mestni proračun v letu 2012 prispeval 200 tisoč evrov. Za 50. kurentovanje je mestni proračun prispeval 50 tisoč evrov. S komercialnim
delom pa naj bi kurentovanje 2012 stalo 1,3 milijona evrov, je povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki je prepričan, da bo tudi 52. prireditev izpeljana tako, da bo v ponos mestu. Za projekt EPK v MO Ptuj naj bi šlo 900 tisoč evrov javnih sredstev. Za izvajanje mrežnih projektov pa je v okviru Zavoda Maribor 2012 na voljo štiri milijone evrov. Gre za denar, za katerega lahko kandidirajo ptujski izvajalci prireditev in bo naknadno dodan osrednjemu ptujskemu pustnemu programu. Prvič v dosedanji zgodovini ptujskega pustnega dogajanja v samostojni Sloveniji ima ptujsko kuren-tovanje že programsko zloženko z javnimi prireditvami. Iz programa posebej izstopa edinstven prvi medcelinski etnofest, ki bo potekal v okviru otvoritvene slovesnosti 52. kurentovanja. Na njem pričakujejo ob domačih etno skupinah še številne etno skupine oziroma tradicionalne pustne like in maske iz Evrope in sveta. V osrednji nedeljski pustni povorki 19. februarja bo s pustnimi skupinami sodelovalo 15 oziroma 18 držav.
Foto: Črtomir Goznik
Branko Brumen, Štefan Celan, Tanja Hauptman in Andrej Rebernišek so na tiskovni konferenci 8. novembra predstavili programa letošnjega ptujskega martinovanja in kurentovanja 2012.
Vseh nastopajočih naj bi bilo kar 17 tisoč, gledalcev pa v času 52. kurentovanja okrog 200 tisoč. Če so v prejšnjih letih o kurentovanju govorili kot o prireditvi presežkov, bomo v letu 2012 priče prireditvi, kakršne še ni bilo. Prvič se bo v letu EPK ob vseh drugih prireditvah, ki so osvajale
v prejšnjih letih, zgodila prava pustna poroka, ponovno pa se bo javnosti s svojimi deli predstavil ptujski slikar Boris Žohar, eden najvidnejših predstavnikov t. i. naivne umetnosti na Slovenskem, ki je svoj dolgoletni slikarski in obsežni opus posvetil kurentu. V pustnem času 2012 bo
na Ptuj vabil tudi mednarodni znanstveni simpozij, ki bo potekal na temo etno dediščina združuje kontinente.
Martinovanje, ki je za mnoge jesenski pust, za nekatere tudi mali fašenk, se je v MO Ptuj začelo že 4. novembra s tradicionalnim martinova-njem v Grajeni, 8. novembra
se je v grajski vinski kleti odprla Martinova muzejska scena z nekaterimi gosti in predstavitvijo mladih vin VTC 13, današnje dogajanje na Mestnem trgu bo javnosti predstavilo 13. princa karnevala, jutrišnje dogajanje pa 4. ptujsko vinsko kraljico. Vse skupaj bo obogateno z veliko kulture, kulinarike in zabave, že po tradiciji bodo v cerkvi sv. Jurija opravili blagoslov mošta, manjkal ne bo niti šaljivi krst mošta. V čast mlademu vinu bo nazdravil ptujski župan Štefan Čelan, novi vinski letnik bo predstavil enolog ptujske kleti Bojan Kobal. V soboto bodo na Mestnem trgu potekale tudi vinogradniške igre, danes in jutri pa bo s tekočimi in drugimi dobrotami vabila tudi Martinova tržnica. Za tiste najbolj vztrajne se bo martinovanje nadaljevalo tudi v nedeljo na VTC 13, kjer bodo z vinsko in kulinarično ponudbo vabili v svoje kleti vinogradniki in vinarji na območju Mestnega Vrha, Krčevine pri Vurbergu, Grajenščaka, Destrnika, Dr-stelje, Vintarovc in Jiršovc.
MG
Ptuj • Odprtje novih prostorov Urada za delo
Stanje na trgu dela se zaostruje
Prostorska stiska Urada za delo Ptuj Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje je narekovala ureditev in preselitev v nove prostore na novo lokacijo v velikosti 600 m2, in sicer v Trstenjakovo ulico 2a na Ptuju. Odprtje je sovpadalo s praznovanjem desete obletnice delovanja Območne službe Ptuj.
Selitvi v septembru letos je sledilo torkovo svečano odprtje, ki sta se ga udeležila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, ki je prostore uradno odprl, in generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Lučka Žižek. Kot je povedal direktor območne službe mag. Tomaž Žirovnik, so s selitvijo na novo lokacijo pridobili večje in sodobnejše prostore za učinkovito izvajanje storitev zavoda za zaposlovanje za brezposelne osebe, iskalce zaposlitve in delodajalce na enem mestu. Izboljšali pa so se tudi pogoji za delo zaposlenih. V prvi vrsti so pri urejanju novih prostorov sledili zadovoljstvu uporabnikov, ker želijo še bolj poudariti skupinske oblike dela. „Namreč, v primeru, da na primer zmanjka denarja za aktivno politiko zaposlovanja, prevzamemo vloge zunanjih izvajalcev pri izvajanju delavnic informiranja, motivira-nja," je poudaril Žirovnik. Ko so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja opremljali prostori je bilo na območju službe okrog 1500 nezaposlenih,
pozneje se je število povečalo na okrog 7000, po zadnjih podatkih se giblje okrog 4700. Z novimi prostori so se želeli približati tudi gibalno oviranim. Na novi lokaciji so lastniki prostorov, v Vodnikovi ulic pa so bili najemniki.
Minister Svetlik je poudaril, da s skupnimi močmi lahko veliko dosežemo. Pohvalil je delo zavoda, ki po njegovih besedah v teh težkih razmerah dobro opravlja izjemno pomembno nalogo ter tako uresničuje svoje poslanstvo in pomaga pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva. Delovanje zavoda na lokalni ravni je strokovno in kakovostno, blizu ljudem. Ob svojem obisku na Ptuju je minister izpostavil tudi podatke o stanju brezposelnosti, ki na Ptuju upada. Še pred desetimi leti je bila stopnja nezaposlenih na območju Območne službe Ptuj v primerjavi s Slovenijo precej višja od njenega povprečja. V zadnjih letih se je že približala slovenskemu povprečju. Leta 2009, ko se je kriza najbolj razplamtela, jo je Ptuj v primerjavi z ostalimi slovenskimi območju najslab-
še odnesel, saj se je nezaposlenost najbolj povečala. „V letu 2010 in 2011 smo bili prepričani, da smo krizo prebrodili, ker je brezposelnost na Ptuju upadala, drugje v Sloveniji pa je ostala enaka oziroma minimalno naraščala. Julija letos pa so se trendi močno spre-
menili, obrnili v negativno smer. Vedno zasledujemo sezonske trende, brezposelnost je vedno najnižja septembra, letošnji poletni meseci pa so bili glede zaposlovanja in prijav v evidenco brezposelnih zelo slabi. To je slaba napoved tudi za nadaljnje tri do štiri
mesece, glede na to, da je po običajnem oktobrskem sezonskem povečanju brezposelnosti v preteklosti sledil februarski zasuk, tega pa v letu 2012 po trenutnih napovedih delodajalcev ni pričakovati. Razen delodajalcev, ki opravljajo montažna dela v tujini,
Foto: Črtomir Goznik
Odprtja novih prostorov Urada za delo Ptuj sta se udeležila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, ki je prostore uradno odprl, in generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Lučka Žižek.
kjer je pričakovati zaposlovanje, drugih obetavnih napovedi za delo na domačem trgu ni pričakovati. Prej kakšno zmanjšanje kot povečanje. Delodajalci največ povprašujejo po kvalificiranem kadru, zlasti iščejo elektromonterje, kovinarje vseh profilov, kot že rečeno pa gre za delo v tujini. Tovrstnih delodajalcev, ki se s tem delom ukvarjajo že od 10 do 15 let in so tudi zelo uspešni ter skupaj zaposlujejo okrog 1500 delavcev, včasih tudi okrog 2000, odvisno od potreb tujine oziroma naročil, imamo na Ptuju kar nekaj. Delno nas v tem trenutku rešuje tudi odprta meja z Avstrijo. Za delo v tujini pa se bolj ali manj odločajo že zaposleni," je o trenutnih razmerah na trgu dela na območju Območne službe Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje povedal direktor mag. Tomaž Žirovnik.
Ob odprtju novih prostorov Urada za delo Ptuj je govorila tudi generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Lučka Žižek. Tako je poudarila, da brezposelnost na področju OS Ptuj narašča nekoliko počasneje kot v drugih slovenskih regijah, uspehe na področju zaposlovanja pa gre pripisati tudi dobremu delovanju OS Ptuj in vsem zaposlenim v tej službi. Zaželela jim je uspešno delo in čim več dobrih povezav z okoljem.
MG
Kidričevo • Novo vodstvo tudi na čelu Talumovega sindikata
Igor Jeza: „Radi bi bolj enakomerne rezine kruha za vse zaposlene!"
Letošnjega leta si v kidričevskem Talumu ne bodo zapomnili le zaradi vsesplošnih kriznih razmer, ampak tudi zaradi številnih sprememb. Poleg celovite reorganizacije in zgodovinske zamenjave na čelu uprave se je zamenjava zgodila tudi v vodstvu večinskega sindikata SKEI.
Potem ko je dosedanji predsednik tega sindikata Milan Fajt že konec lanskega leta odšel v pokoj, so spomladi za novega predsednika sindikata SKEI izvolili Igorja Jezo, ki je precej mlajši, a prav tako izkušen sindikalist.
„Rodil sem se na Ptuju in mladost preživel v Stogov-cih pri Majšperku kot dru-gorojenec v delavski družini. Imam starejšega brata in mlajšo sestro, sicer pa živim v Hočah, sem poročen in srečen oče najstniške hčere," nam uvodoma pojasni Igor in nadaljuje: „V Talum sem prišel leta 1989 kot elektrikar vzdrževalec iz takratne HIKO Olge Meglič Ptuj. Zaposlitev v takratnem TGA-ju sem dobil predvsem zaradi izkušenj s področja hidravlike in elektrike. Z dodatnim izobraževanjem sem si pridobil izobrazbo inženir elektroenergetike in tako sem postal specialist za hidravlične stiskalnice."
Član sindikata ste že veliko let, marca letos pa ste prevzeli dolžnost novega predsednika sindikata SKEI v Talumu.
Kako ocenjujete dosedanje delovanje sindikata v Talumu, ali je bil sindikat dejansko zaščitnik interesov delavcev ali le vodstva?
„Delo sindikata v preteklosti je bilo povezano s tekočo problematiko poslovanja Taluma v času gospodarske rasti, ko so se še redno izplačevale stimulacije in je bila vsesplošna klima zaposlenih pozitivna. V obdobju krize pa se je bilo treba prilagoditi zaostrenim razmeram v gospodarstvu, da smo krizo lahko preživeli. Mislim, da je nekdanji predsednik sindikata delal solidno in je sindikat ohranil v dobrem stanju. Sicer pa ocenjujem, da je delovanje predsednika odvisno tudi od delovanja sindikalnih zaupnikov, ki so v tem mandatu delovali. Njihovi predlogi in pobude so merilo dogajanja v tovarni in tudi odraz delovanja sindikata s predsednikom na čelu. Mislim, da se morajo vsake toliko časa zgoditi zamenjave, da pride do sprememb, saj je vsak človek edinstven individuum in prav to se potem
Foto: M. Ozmec
„Kriza je talumovcem prinesla predvsem občutno znižanje plač, a zaostanek skušamo popraviti s postopnim zviševanjem vrednosti točke," pravi Igor Jeza in dodaja, da se je z novim predsednikom uprave Markom Drobničem menjal tudi stil vodenja družbe, ki je po mnenju zaposlenih zelo korekten in pošten."
odraža v delovanju sindikalistov in sindikata."
Ste s prevzemom vodenja sindikata zastavili nove cilje, morda kadrovske osvežitve v posameznih delovnih enotah?
„Ker se je nekdanji predsednik SKEI Talum Milan
Juršinci • Ponovno odprto vprašanje Pirata
Fajt lani upokojil, je sindikat nekaj časa vodil njegov namestnik Zdravko Erlih, ki je pripravil in izpeljal tudi volitve za obdobje 2011-2016. Z reorganizacijo Taluma smo dobili tudi novo sestavo Izvršnega odbora konference sindikatov Skei
Bo občina lastnica zemljišča?
Dolgo pričakovani projekt odkupa zemljišča, na katerem v centru Juršincev stoji stavba, v kateri je nekoč bila gostilna Pirat, bo očitno izpeljan. Pred dnevi je namreč sodišče omenjeno zemljišče z nepremičnino v odkup ponovno ponudilo občini Juršinci. S ceno 42 tisoč evrov so se juršinski svetniki strinjali in kupnino že nakazali.
Drugi novembrski dan je župan občine Juršinci Alojz Kau-čič sklical izredno sejo, namenjeno tematiki odkupa omenjenega zemljišča. Parcela, na kateri stoji dotrajana stavba, je že dalj časa na seznamu prioritet občine. Ker je lokacijsko zelo zanimiva in ker je občina že večkrat izkazala interes, da jo odkupi, je bilo pričakovati, da bo odločitev svetnikov soglasna. Tako je tudi bilo, saj je bil namreč sklep, da se nepremičnina odkupi, sprejet brez pomislekov.
Kupnino, ki je znašala 42 tisoč evrov, so že nakazali, čakajo le še, da poteče pritožbeni rok, ko naj bi uradno postali lastniki zemljišča.
Sicer pa se zadeve okrog odkupa omenjenega zemljišča vlečejo že več let. O stanju
objekta sta bili večkrat obveščeni tudi inšpekcijski službi ministrstva za promet in okolj-skega ministrstva.
Gre za stavbo, ki je v centru občine, neposredno ob regionalni cesti R3 Žihlava -Rogoznica, v njej pa je pred leti obratovalo gostišče Pirat. To je svoja vrata zaprlo pred približno 10 leti, od takrat pa objekt samuje.
Leta 2009 je kazalo, da bo zadeva rešena in da bo občina dosegla dogovor z lastnikom. Izpeljana je bila javna dražba, a se je lastnik pritožil in kupnino je občina v lanskem letu dobila vrnjeno. Pred dnevi pa je sodišče poslalo na občino Juršinci novo ponudbo za odkup. Cena je ostala nespremenjena, kupnino pa so že nakazali. Kot pojasnjuje
župan Alojz Kaučič, sedaj le še čakajo, da poteče pritožbeni rok. V kolikor bo vse teklo po načrtih, bo občina konec novembra tudi formalno lastnica
omenjenega zemljišča. Na tem naj bi gradili vaško središče s parkiriščem, za kar imajo že pripravljen idejni projekt.
Dženana Kmetec
Staro stavbo nameravajo podreti.
Foto: Drago Slameršak
Talum. Tako so od starih članov ostali le štirje, medtem ko je kar 12 povsem novih članov, pridružil pa se nam je tudi predstavnik SILKEM-a. Sam prihajam od „spodaj" in menim, da vidim probleme z nekoliko druge plati, saj dobro vem, kako je sredi vročega avgusta menjavati žarnice na stropu v livarnah, stati za livnim strojem, kako je odstranjevati žlindro iz peči, menjavati pregorele kable ali pa januarja posluževati elektrolizne peči. S svojim delom bi rad reševal probleme, ki nastajajo med zaposlenimi in vodji posameznih podjetij. Mislim, da nastaja največ problemov prav na nivoju delavec -nadrejeni, seveda pa bom nadziral tudi spoštovanje delavske zakonodaje. S svojim delom se bom zavzemal za uveljavljanje interesov vseh delavcev zaposlenih v koncernu TALUM in njegovih hčerinskih družbah. Izvajal bom sindikalno politiko, ki naj bi prispevala k bolj pravični porazdelitvi dobička med vse zaposlene, saj menim, da je pri proizvodnji aluminija enako pomembna vsaka roka, ne glede na to, ali je držala za metlo, lopato, kladivo, volan, ali pa je tipkala na računalnik. Zavzemal se bom za sinergijo med zaposlenimi ter predstavniki vodstva družbe TALUM, saj menim,
da se da marsikaj doseči s konstruktivnim pogovorom na obeh straneh."
Kako pa ocenjujete sodelovanje s člani uprave družbe, predvsem z novim predsednikom? Ali vodstvo upošteva mnenja, stališča in zahteve sindikata?
„Sodelovanje s člani uprave mora temeljiti na korektnem dialogu in mislim, da delo, ki smo ga opravili v preteklem letu to potrjuje. Z novim predsednikom uprave Markom Drobničem se je menjal tudi stil vodenja družbe, ki je po mnenju zaposlenih zelo korekten in pošten. Zato sindikat do sedaj nima nobenih pripomb, kajti naša mnenja in stališča se upoštevajo v mejah možnega."
Kako se posledice krize odražajo na zaposlenih v Talumu? Ali imate v sindikatih kakšno možnost vplivati na to, da bi stanje izboljšali?
„Kriza je talumovcem prinesla predvsem občutno znižanje plač. Ta zaostanek skušamo popraviti tako, da bi se postopoma zviševala vrednost točke in bi tako nadoknadili izgubo, ki je odraz ukinitve stimulativnega dela plače. Vse to pa je seveda odvisno od uspešnega poslovnega rezultata. Ob tem pa se moramo zavedati še vedno težkega gospodarskega stanja v regiji in državi, ki še nekaj časa ne bo rožnato. Zato moram poudariti pozitivno vlogo uprave Taluma, ki sindikatu pomaga na različne načine, saj bi samo od gole članarine težko izpeljali vse cilje, ki smo si jih zadali. Izzivi se pojavljajo vsak dan, saj je cilj vseh zaposlenih v družbi Talum, da bi nam „fabrika", kot ji vsi pravimo, še naprej rezala vsakdanji kruh še veliko let. Radi bi le, da bi ta kruh imel nekoliko bolj enakomerne rezine za vse zaposlene v naši družbi, izboljšati pa si želimo tudi medsebojne človeške odnose, ki se pojavljajo med samim delovnim procesom. Mislim predvsem na „mo-bing" in pa stres, ki lahko delavcu pusti nepredvidljive posledice."
M. Ozmec
Cirkulane • Mednarodna podjetniška delavnica
Računalniško opismenjevanje za podjetnike
V Cirkulanah se je konec minulega tedna na prvem skupnem dvodnevnem informativnem srečanju zbralo šest partnerjev iz petih držav. Poleg Slovenije, ki jo zastopa gospodarsko interesno združenje za razvoj podjetništva in turizma Halo Edil ing, sodelujejo še partnerji iz Litve, Latvije, Španije in Madžarske.
Naslov projekta, v katerem sodelujejo našteti partnerji, je IT Express. Gre za mednarodni projekt, ki se izvaja v okviru programa Leonardo da Vinci - Transfer of Innovation. Glavni cilj projekta je razvoj programa učenja - E-učenje za mala in srednje velika podjetja. Ciljna skupina programa učenja pa bodo predvsem vse ravni menedžerjev in podjetnikov, posredno pa tudi institucije za poklicna usposabljanja, centri za izobraževanja na daljavo in centri za podporo podjetjem. Vodilni partner je iz Latvije: Latvian Employers Confederation (Združenje delodajalcev Latvije).
„Na tem prvem sestanku smo dorekli osnovne zadeve glede izvedbe skupnega projekta, kot je npr. terminski
plan izvajanja, razdelili smo si naloge, podpisali dogovore med partnerji in dorekli vse, kar je potrebno za uspešen začetek projekta," je najprej povedala Sonja Golc in še pojasnila: „Namen in cilj projekta je prenesti dobro prakso iz Litve, kjer je podoben projekt na temo računalniškega izobraževanja za mala in srednja podjetja že razvit. To modularno izobraževanje bomo zdaj pregledali vsi vključeni partnerji, vsak bo na svojem območju tudi preveril potrebe malih in srednje velikih podjetij po tej vrsti izobraževanja; sicer pa bomo že razvit model seveda v toku izvajanja projekta prilagajali oziroma prilagodili potrebam posameznega lokalnega območja in nadaljnji cilj je prenesti to dobro
Partnerji v skupnem mednarodnem projektu E-učenje za mala in srednja podjetja so si na prvem delovnem srečanju v Cirkulanah razdelili naloge in smernice dela do konca leta, nato pa se bodo ponovno srečali v Litvi.
prakso brez dodatnih nepotrebnih stroškov. Nesmiselno je namreč takšne že izdelane modele izobraževanja graditi na novo, od začetka, če že obstajajo in jih je moč le nekoli-
ko spremeniti in dograditi, da so potem ustreznejši in upo-rabnejši za določeno lokalno območje. Seveda bomo zadevi pilotno testirali na izbrani ciljni skupini, kar pomeni, da
Trnovci • Odprli tri nove cestne odseke
Zahodni del občine asfaltiran
Minuli konec tedna so v Trnovcih v občini Sv. Tomaž odprli nov cestni odsek Trnovci-Gajščak-Munda-Rito-nja. Asfalt in otvoritev ceste so v vasi že dolgo težko pričakovali, zato so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili Folklorna skupina Untrca, Trio Kavalirji in Družina Lovrec, ter pogostitev za vse, ki so se tega veselega dogodka udeležili.
S tem odsekom so zaključili modernizacijo cest v zahodnem delu občine Sv. Tomaž, ki je bil na najslabšem glede cestne infrastrukture, je povedal župan Mirko Cvetko in dodal, da bo morda treba še kaj postoriti v Mezgovcih, v Rakovcih in Trnovcih pa so zastavljeno realizirali. Novoas-faltirana cesta ima tri odseke v skupni dolžini 1800 metrov, vrednost pa znaša 180.000 evrov. Krajani so s prostovoljnimi prispevki zbrali okrog 10 % vrednosti investicije, kar je za čas, v katerem živimo zelo spodbudno, je menil Mirko Cvetko in nadaljeval, da je bilo prav v teh krajih čutiti največ volje za lastno občino. Pred petimi leti ob ustanovitvi lastne občine so pri Sv. Tomažu podedovali 59 kilometrov ma-
kadamskih poti, danes jih je veliko manj. „S to otvoritvijo smo zaključili skupno 32 kilometrov moderniziranih cest v zadnjih petih letih, kar je silovit tempo in sanje, v katere takrat ni nihče upal in verjel. Res pa je tudi, da smo ujeli zelo ugoden čas za naše investicije, saj so bile vrednosti del zadnja leta precej nižje - tudi za 30 % nižje - kot v letu 2008. Marsikaterega odseka ne bi bilo, če bi bile cene takšne, kot so bile takrat. Čas ugodnih cen je sedaj že bolj ali manj preteklost. Pomembno je tudi to, da so ceste zgrajene zelo kvalitetno ter da smo naredili pomembne premike na občinski infrastrukturi," je povedal Mirko Cvetko.
„Morda se ob naši otvoritvi kdo sprašuje, zakaj se tako ve-
Najstarejša krajanka Milica Košir in najmlajši krajan Tilen Breznik ter župan Mirko Cvetko so družno prerezali trak in cesto predali njenemu namenu.
selimo, saj gre za nekaj metrov asfalta, vendar je za krajane ob tej cesti to, kot da bi dobili avtocesto," je povedal Mirko Lo-vrec, občinski svetnik iz tega kraja. Cesta je bila namreč v preteklosti težko prevozna, težko jo je bilo očistiti, bila je blatna, še posebej po posegu GVO-ja ob gradnji širokopasovnega omrežja. Lovrec pa je sokrajanom ob tej priložnosti povedal tudi, da ko se bo kakšna veja nagnila na novo cesto, ko se bo zamašil kakšen prepust ali se bo zarasla škarpa, naj ne kličejo župana, svetnikov ali komunalnega podjetja, ampak naj stopijo skupaj in zadevo uredijo sami, kajti koliko bolj bodo na svojo cesto pazili, dalj časa jo bodo imeli.
Starejši domačini se še spomnijo, da je bila cesta skozi Gajščak od nekdaj huda, tudi ko so tod vozili le še vozovi z živino. Gramozirana cesta je omogočila prehodnost za prve fičke, vseskozi pa so krajam pogosto sami poskrbeli za cesto, ko so nevihte sprale gramoz ali je bilo treba očistili jarke.
Cesto so pričeli graditi julija in v lepem spominu bo ostala tudi izvajalcem delavcem Komunalnega podjetja Ormož, ki ob gostoljubnih krajanih niso bili ne lačni ne žejni. Ganjena je bila tudi direktorica KP Ormož Pavla Majcen, ki je krajane opozorila na srečno okoliščino, da imajo v vasi toliko mladine, ki bo uporabljala
cesto. Cesto je blagoslovil domači župnik Matija Tratnjek.
Viki Ivanuša
bomo izvedli izobraževanja z vključenimi malimi in srednje velikimi podjetji in šele nato bo izoblikovan izobraževalni program, splošno dostopen na internetu."
Če se bodo pokazale posebne potrebe, bodo v Halo Edil ing pripravili še posebne izobraževalne tečaje za podjetnike, kjer se bodo udeleženci lahko naučili vsestranske uporabe računalnikov; predvsem uporabe vladnih in drugih in-ternetnih aplikacij: „Pomemb-no je tudi, da znajo podjetniki uporabiti vse možnosti, tako brezplačne kot plačljive, za uspešno poslovanje podjetij, za boljšo organiziranost poslovanja, za boljše vodenje in optimizacijo dela v podjetju,
pa tudi za spremljanje delovne učinkovitosti in ocenjevanje zaposlenih, vodenja podjetja. Za vse uporabnike pa je to brezplačno."
Prva naloga, ki jo bo Halo Edil ing izvedel v naslednjih tednih, bo pregled in analiza sedanjega že izdelanega programa in priprava morebitnih sprememb oziroma nadgradnje, nato pa naj bi se v naslednjem letu program že preizkušal v praksi: „Testi-ranje bomo seveda izvedli z zainteresiranimi podjetji in podjetniki, tudi z nosilci dopolnilnih dejavnosti itd., najprej na območju Haloz, lahko pa tudi širše. Enako bodo v svojih državah naredili tudi ostali partnerji."
Podobnih delovnih srečanj oziroma delavnic bo v času dvoletnega trajanja projekta še več; naslednje skupno srečanje mednarodnih partnerjev bo sredi marca v Litvi.
Projekt je sicer sofinanciran iz programa Leonardo da Vinci v višini 75 odstotkov, preostalih 25 odstotkov sofinancirajo vključeni partnerji sami, skupno je za vse partnerje na voljo okoli 270.000 evrov, delež Halo Edil inga pa znaša približno 39.000 evrov. Zaključek projekta je datiran v september 2013.
SM
Zavrč • Gradbinci lovijo lepo vreme
Uredili in ozvočili pokopališče
Tik pred dnevom mrtvih so v občini Zavrč zaključili s celostno ureditvijo pokopališča, na katerem so zgradili in tlakovali osrednjo pokopališko pot, vodovodni priključek ter razsvetljavo, pokopališče pa so tudi ozvočili.
Kot je pojasnil podžupan Janko Lorbek, ki vodi tudi odbor za gospodarstvo občine Zavrč, so dela v dogovorjenem roku opravili delavci Cestnega podjetja (CP) Ptuj, ki so z urejanjem osrednje pokopališke poti pričeli že v začetku septembra. Preden so na osrednjo pokopališko pot položili betonske tlakovce, so v zemljo položili vse potrebne vode za ozvočenje in električno razsvetljavo ter cevi za dodatni vodovodni priključek, ki so ga postavili sredi pokopališča. Potem, ko so postavili nove električne svetilke, so nanje pritrdili tudi zvočnike, ki zagotavljajo kvalitetno ozvočenje celotnega pokopališča. Celotna investicija ureditve pokopališča v Zavrču je z vso potrebno dokumentacijo, izvedbo in nadzorom vred veljala okoli 39.000 evrov, sredstva pa so zagotovili iz državnega in občinskega proračuna.
Sicer pa so po občinskem prazniku v občini Zavrč dokončali modernizacijo treh
krajših odsekov lokalnih cest in sicer v Hrastovcu, v dolžini 500 metrov ter dveh odsekov v Korenjaku v dolžini 300 in 200 metrov. Vsi trije odseki asfaltiranja javnih poti so veljali okoli 110.000 evrov in tudi v tem primeru je gradbena dela izvajalo CP Ptuj. V teh jesenskih dneh končujejo tudi z modernizacijo dveh odsekov lokalnih cest v Goričaku, v dolžini 500 in 300 metrov, kjer
pa dela izvaja podjetje Asfalti iz Ptuja. Kot je pojasnil podžupan, so pred kratkim uspešno opravili tudi tehnični pregled fekalne kanalizacije v delu naselij Hrastovec in Goričak, tako, da po odpravi manjših napak upravičeno pričakujejo dovoljenje za redno obratovanje, saj so v Hrastovcu že lani zgradili tudi novo čistilno napravo.
-OM
Foto: M. Ozmec
Na pokopališču v Zavrču so zgradili osrednjo tlakovano pokopališko pot in vodovodni priključek, v ozadju pa je ob križu vidna tudi ena od novih svetilk z ozvočenjem.
Foto: SM
Ormož • 9. redna seja občinskega sveta
O proračunu, krompirju in govorih
V ponedeljek je v ormoškem gradu potekala 9. redna seja Občinskega sveta Ormož. Na dnevnem redu je bilo 14 točk, župan Alojz Sok pa je Končno poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Ormož za leto 2010 umaknil z dnevnega reda. S tem je izzval precej ogorčenja predvsem pri Viliju Trofeniku, vendar je ostal pri svoji odločitvi.
„Kot župan imam pravico umakniti z dnevnega reda vsako točko brez pojasnila. To pa sem umaknil zato, ker je nadzorni odbor svoje poročilo poslal protikorupcijski komisiji in računskemu sodišču, zato želim počakati, da se najprej razjasnijo te stvari," je povedal Alojz Sok. Vili Trofenik je še opozarjal, da obstajajo roki, v okviru katerih mora biti poročilo predstavljeno občinskemu svetu in te dni potečejo. Začetek seje je bil nasploh v znamenju napetosti. Vili Tro-fenik je namreč Soka pozval, da naj se odloči, saj naj ne bi mogel biti župan in organizator volilne kampanje v stranki obenem, kar da bo pokazal postopek o nasprotju interesov. Alojz Sok se ob tem ni kaj prida razburjal, odvrnil je le, da bi potem morala polovica slovenskih županov za kakšen mesec prenehati opravljati župansko funkcijo, saj nekateri ne le vodijo volilne štabe, ampak so tudi sami kandidati za poslance. Najbolj aktualno vprašanje na začetku seje pa je bilo, ali kabelska televizija sejo prenaša v živo, kot je bilo najavljeno v medijih, vendar je snemalec zatrdil, da ne.
Pobude, predlogi in vprašanja svetnikov so prav tako dvigali prah ali pa se ukvarjali s povsem konkretnimi življenjskimi vprašanji. Vili Trofenik je zahteval, da se poišče in objavi leta 1990 izdelano poročilo o povojnih pobojih na Ormoškem zaradi manipulacij strank s to tematiko za dnevne potrebe. Spotaknil se je tudi ob komemoracije ob 1.
novembru, saj menda občina naj ne bi povsod poskrbela za vence in sveče, motilo pa ga je tudi to, da na osrednji ormoški ni bilo govornika in je bila edina oseba, ki je stopila pred zbrane, župnik Drago Avse-nak. Alojz Sok je povedal, da je Avsenak opravil kratko molitev za umrle in prebral pesem Saše Pavček Školjka ter da ne vidi potrebe, da sam govori na vsaki proslavi ali komemora-ciji. Dodal je, da sta s častnim občanom Milanom Ritonjem položila venec in da bi lahko Trofenik to videl tudi sam, če bi se kdaj udeležil kakšne proslave, kot bi se za poslanca spodobilo. Sok ga je celo pozval, naj spregovori na proslavi ob dnevu samostojnosti.
Je odločala inšpekcija ali župan?
Vili Trofenik je župana obtožil, da svojim strankarskim kolegom dovoljuje odlaganje kontaminiranega krompirja na območju glinokopa, kar naj bi se pred leti menda zgodilo tudi na vodovarstvenem območju. Sok je odvrnil, da ni imel vpliva na to, kam se bo odložilo 118 ton krompirja s karantensko boleznijo, saj je od inšpekcije prejel le odločbo in to je vse. Trofenik tega ni verjel in je drezal naprej, v vprašanjem, kje je pokopanih 13.000 brojlerjev, ki naj bi pred leti poginili Sokovemu strankarskemu kolegu. Dokazov za eno ali drugo trditev ni predložil nobeden, pogovor pa je stekel celo tako daleč, da bi skoraj izvedeli, kje so določena masovna grobišča, če in
Foto: Viki Ivanuša
Kljub intenzivnemu iskanju nam v teh meglenih dneh odloženega krompirja ni uspelo najti. Znak pa lepo pravi, da tukaj sploh ne bi smel biti.
ko bo v Ormožu prišlo tako daleč ...
Svetnik Dušan Cvetko je povprašal tudi po odnosih v Centru za starejše občane, saj po govoricah sodeč menda niso tako harmonični. Tokrat naj ne bi šlo le za zaposlene, ampak tudi za nezadovoljstvo stanovalcev z nekaterimi novostmi, zato bodo v. d. direktorico Janjo Špindler povabili, da občinskemu svetu predstavi svoje delo.
Svetniki so potrdili tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodno obvozno cesto mesta Ormož, pri čemer smo slišali, da bi se po cesti lahko že vozili, če bi vodstvo občine nadaljevalo z začetimi postopki, ne pa da je cesto za pet let odložilo v predal, ker je šlo za idejo prejšnjega župana. Pojavil pa se je
tudi pomislek, ali je nivojsko križanje ceste s progo proti Čakovcu ustrezna rešitev ali ne.
Svetniki so potrdili tudi potrebne dokumente identifikacije investicijskega projekta za športni igrišči v Ivanjkovcih in v Miklavžu pri Ormožu, ki naj bi ju gradili v prihodnjem letu. V Ivanjkovcih znaša vrednost investicije po tekočih cenah 262.386, v Miklavžu pa 322.916 evrov. Pri tem na občini računajo tudi na sredstva Fundacije za šport v višini 64.096 oziroma 78.929 evrov.
Proračun naj bi znašal 20,6 milijonov
Osrednja točka dnevnega reda pa je bilo sprejetje predloga proračuna občine za 2012, na katerega na občini
do 25. 11. pričakujejo pisne pripombe, 12. 12. pa načrtujejo dokončni sprejem proračuna, ki je sedaj zaokrožen pri 20.660.000 evrov. Proračun je predstavil Mirko Šerod, ki je povedal, da iz državnega in proračuna EU pričakujejo za okrog 6 milijonov evrov investicij, za investicije pa je skupno namenjenih 12 milijonov evrov, oziroma 60 % proračuna. Glavne postavke so ravnanje z odpadki (2,7 milijona evrov), ravnanje z odpadnimi vodami (2,5), prometna infrastruktura (2,2), oskrba s pitno vodo (1,8), namakalni sistem (1). Tudi transferni odhodki so veliki, skoraj 1.700.000 evrov je namenjenih za transferje domačim in še 150.000 za druge vrtce. Načrtuje se menjava strehe na šoli OŠ Stanka Vraza (100.000 evrov), ureditev
prostorov mladinskega centra (45.000), sanacija knjižničnih prostorov (160.000), začetek ureditve ožjega vaškega jedra Koga in Košarkine hiše (50.000).
V razpravi je Mirko Novak v imenu kluba Desus in LDS izpostavil, da mora biti prioriteta proračuna ustvarjanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest. Zato je pogrešal sredstva za promoviranje obrtne cone in odkup zemljišč v coni. Več sredstev bi po njegovem mnenju morali nameniti za javna dela, za obnovo zgradbe na Hrovatovi 12, za odpravo ovir na hodnikih za pešce in načrtovati kolesarsko stezo na Dobravski ulici.
Vili Trofenik je v imenu svetniškega kluba novoustanovljenega Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za občino Ormož povedal, da se v proračunu ponavljajo iste napake in pomanjkljivosti, ki so bile že vsebina letošnjega proračuna, v katerem ocena prihodkov in odhodkov drastično odstopa od okvirjev. „Proračuna se ne da odgovorno sprejemati. Tekoči transfer-ji in tekoči stroški so globalno manjši, namesto da bi bili večji od z zakonom določene primerne porabe. Ker je med ormoškimi tekočimi stroški kar zajetna količina stroškov, ki nimajo nobene povezave z zakonskimi in ustavnimi nalogami občine, ima to za posledico, da občina preko proračuna ne izvaja vseh svojih zakonskih obveznosti, ker troši manj, kot za to dobi. Zlasti pereče je na področju družbenih dejavnosti. Vsi vrtci skupaj dobijo za investicijsko vzdrževanje za celo leto 14.000, osnovne šole pa 100.000 evrov!"
Svetniki so predlog proračuna potrdili. Vsi zainteresirani pa se lahko udeležijo javnih razprav, ki bodo po krajevnih skupnostih 14., 15, in 16. novembra.
Viki Ivanuša
Kidričevo • Mama in hči doktorirali na isti fakulteti
Silvestra in Eva postali doktorici znanosti
V Sloveniji zagotovo še niso zabeležili takega primera, verjetno pa so tudi v svetu redki primeri, podobni temu: 53-letna Silvestra Kle-menčič in njena 33-letna hči Eva iz Kidričevega sta postali doktorici znanosti na isti fakulteti in v istem letu.
Mama Silvestra Klemenčič je pri 53 letih oktobra letos uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom: Analiza političnega diskurza na lokalni/državni ravni: Pragmatični aspekti govora in konceptualizacija razmerij v političnem govoru na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Pred tem je na Fakulteti za družbene vede končala znanstveni, še prej pa na Fakulteti za šport diplomirala iz športne vzgoje in postala profesorica športne vzgoje, ki jo poučuje na OŠ Žetale še danes. Pravi, da prehojene izobraževalne poti ne bi zmogla brez podpore družine, zato je omenjeno doktorsko delo posvetila njej.
Kot sama pravi, je značilnost njenega poklicnega delovanja prepletanje vsebin in področij ter fleksibilno prehajanje med teorijami in prakso. Do sedaj je bila vzgojiteljica, učiteljica, profesorica in ravnateljica, danes pa je doktorica znanosti. Sicer pa je bila dobro desetletje politično aktivna na lokalnem, regijskem in državnem nivoju, saj je kandidirala na državnozborskih volitvah 2004 in 2008 za poslanko, na lokalnih volitvah 2006 in 2010 pa za županjo in svetnico. Slednje ji je v prejšnjem mandatu uspelo, saj je bila predsednica odbora za družbene dejavnosti v Občini Kidričevo.
Naključje pa je hotelo, da je v istem letu in na isti fakulteti
že pred tem doktorirala tudi njena 33-letna hčerka Eva Kle-menčič, ki je aprila uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Mednarodne
raziskave znanja, kurikularne politike in globalno/lokalno znanje. Tudi ona je pred tem diplomirala na dveh fakultetah. Trenutno je zaposlena na
Foto: M. Ozmec
Mama Silvestra in njena hči Eva sta postali doktorici znanosti v istem letu in na isti fakulteti.
Pedagoškem inštitutu v Ljubljani kot asistentka z doktoratom, opravlja pa tudi delo namestnice direktorice Pedagoškega inštituta in na različnih konferencah v Evropi, Aziji in Ameriki predstavlja izobraževalni sistem v Sloveniji, dosežke na mednarodnih raziskavah znanja in teme, povezane z državljansko ter domovinsko vzgojo. Eva je po končani gimnaziji leta 2003 najprej diplomirala na Filozofski fakulteti iz sociologije - pedagoška smer ter na Fakulteti za družbene vede, politologija - smer analiza politik in javna uprava. Leta 2005 se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Pedagoškem inštitutu, v Centru za uporabno epistemo-logijo. Istega leta se je vpisala
tudi na enovit doktorski študij na Fakulteto za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, smer lingvistika govora in teorija družbene komunikacije. Po tem ko je aprila letos uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo, sedaj sodeluje kot zunanja sodelavka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani v projektu Profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v VIZ na področju državljanskih in socialnih kompetenc 2008-2013. Od leta 2007 je članica združenja CIES (Comparative and International Education Society; SIG Globalization and Education), od leta 2009 pa tudi združenja ESA (European Sociological Association; RN Sociology of Education). Je tudi odgovorna urednica znanstvene revije Šolsko polje, ki jo izdaja Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja, povrhu tega pa je še namestnica direktorice Pedagoškega inštituta. Obema doktoricama znanosti velja ob pomembnem življenjskem dosežku tudi naša čestitka.
OM
Hajdina • Trinajsti občinski praznik
Prioriteta ostaja kanalizacija
V občini Hajdina so že po tradiciji pripravili bogat praznični program. Prevladujejo športne, kulturne in družabne prireditve, s katerimi so pričeli že sredi septembra. Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj bo jutri na sam praznični dan, ko bodo izvedli tudi tradicionalno martinovo prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino.
„V zadnjem obdobju se lahko pohvalimo z več uspešno realiziranimi projekti na različnih področjih življenja in dela naših občanov. Na področju investicijskih vlaganj smo sledili načrtu razvojnih programov in sprejetemu proračunu občine za leto 2011. Prva prioriteta je vsekakor nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema, ki se je nadaljevalo na Spodnji in Zgornji Hajdini, ter hišnih priključkov po ostalih vaseh, hkrati smo poskrbeli tudi za urejanje ostale infrastrukture, zamenjavo vodovodnih cevi, izgradnjo javne razsvetljave. Veliko pozornosti smo namenili izboljšanju prostorov, vaških, športnih in gasilskih domov, v katerih delujejo naša društva. Kljub temu da smo šele lani odprli nov vrtec, smo morali že letos glede na število prijav otrok iz naše občine zagotoviti prostorske pogoje še za dodatni oddelek. Uredili smo prometni režim v okolici osnovne šole in pridobili nova parkirišča. V sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo poskrbeli za večjo prometno varnost s talnimi oznakami in dodatnimi prometnimi znaki. Zagotovili smo tudi boljše pogoje za delo občinskega sveta z nakupom računalnikov ter posodobitvijo sejne sobe z mikrofoni in snemalnimi napravami."
Za vami je eno leto župa-novanja. Kako poteka, glede na to da ste se odločili za neprofesionalno župa-novanje?
„Analiza dela tega leta kaže, da smo lahko z opravljenim zadovoljni, saj smo poslovali v okviru finančnih in materi-
. .... -¿¿r: -í?*-
- v- " ■ ■
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Zupan Stanislav Glažar
alnih zmožnosti. Sam osebno sem z delom občinskega sveta zadovoljen. Ugotavljam, da na vseh dosedanjih sejah pri nobenem predlogu sklepa pri nobeni točki ni bilo glasu proti. Gradiva so bila dobro pripravljena, po temeljitih razpravah na odborih pa soglasno potrjena. Svetniki so ugotovili, da je ne glede na strankarsko pripadnost odločitve potrebno sprejemati soglasno v dobrobit naših občanov. Upravni del nalog je v pristojnosti občinske uprave, sam se bolj posvečam razvojnemu delu, pri čemer mi aktivno pomagata oba podžupana, občinski odbori in komisije."
Kaj prinaša proračun občine Hajdina za leto 2012 na investicijskem področju, katere investicije bodo imele v novem proračunskem letu prednost? Kaj se dogaja s projekti za vaška središča?
„Proračun za leto 2012 smo že sprejeli in je samo del izvajanja razvojnih programov, ki smo jih sestavili skupaj z vaškimi odbori. Pri vključevanju investicij smo se držali pri nas že uveljavljenega načela, da bomo podpirali projek-
Najlepše urejeno naselje za leto 2011 je Slovenja vas.
te, ki bodo sofinancirani iz evropskih in državnih skladov. Komisija za infrastrukturo je skupaj z občinsko upravo pripravila vse potrebno, da so projekti za urejanje vaških središč pripravljeni, čakamo na razpis ministrstva za ukrep urejanja vaških središč. Nadaljevala se bodo dela na področju kanalizacije in spremljajočih infrastruktur-nih aktivnostih, posodobili se bodo šolski in društveni prostori, asfaltirale občinske ceste, zgradili pločniki in javna razsvetljava. Skupaj z državo je predvidena preureditev križišča v krožišče ter rušenje stanovanjske hiše pred gasilskim domom na Hajdini."
Kakšno sporočilo prinašate občanom in občan-
kam občine Hajdina ob 13. občinskem prazniku?
„Klub težavam, ki tarejo današnjo družbo in ustvarjajo pesimistično vzdušje, sem optimističen. Z optimizmom zrem v prihodnost, ker poznam naše občane, našo aktivnost, pripravljenost spopasti se s problemi in na drugi strani ustvarjalnost številnih naših društev. Občina, ki ima tako bogastvo, se ne sme bati za svojo prihodnost. Veliko smo storili in poskrbeli za našo promocijo in prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru, pred nami so novi izzivi, ki jih bomo s skupnimi močni uresničili. Občankam in občanom občine Hajdina želim prijetno praznovanje."
MG
STROJNO INSTALATERSTVO

Zdenko GASENBURGER s.p.
Slovenja vas 62, 2250 Ptuj
Tel.: 02 788 54 33, tax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341
email: zdenko.gasenburger®slol.net www.gasen b u rge r-sp .s I
VODOVOD - OGREVANJE -
- ADAPTACIJE KOPALNIC
Prijetno praznovanje praznika občine Hajdina!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje!
Ptuj • Društvo gojiteljev malih živali Ptuj
Na ogled okrog 700 malih živali
V Športni dvorani Mladika na Ptuju so odprli že tradicionalno razstavo malih živali in sobnih ptic Društva gojiteljev malih živali Ptuj. Na ogled bo danes do 19. ure, jutri od 8. do 19. ure in v nedeljo od 8. do 17. ure.
Vodja razstave Franc Štum-berger je povedal, da si želijo obiska čim več malih in velikih
ljubiteljev živali, ki jim želijo predstaviti svoje delo in skrb za živali. Hvaležni so MO Ptuj,
Foto: Črtomir Goznik
Na ogled je okrog 700 živali
da jim je zagotovila razstavni prostor, saj brez tega letošnje razstave ne bi mogli organizirati. Sredstva za delovanje si zagotavljajo od članarine članov, ki znaša 15 evrov letno. Aktivnih je okrog 40, imajo pa tudi okrog deset podpornih članov, vzdržujejo pa se še s sredstvi, ki jih pridobijo z vsakoletno izvedbo razstave malih živali. Na letošnji razstavi sodeluje okrog 700 živali, od tega je okrog 100 zajcev, 400 golobov, 100 sobnih ptic, 100 vrst perutnine in okrasne perutnine. Razstavo so dodatno obogateli z dvema specializiranima razstavama Kluba gojite-ljev golobov ameriške pasme King in Kluba gojiteljev angleških golšarjev Slovenije. „Gre za kluba, v katerih se združujemo
člani, ki gojimo samo eno vrsto golobov iz cele Slovenije," je povedal Franc Štumberger. Že po tradiciji pa bo tudi na letošnji razstavi z enim od svojih projektov sodelovala Biotehniška šola Ptuj. V času razstave bo za živali kar najbolje poskrbljeno.
Razstava je za gojitelje malih živali s Ptujskega, ki se udeležujejo društvenih razstav po Sloveniji in tudi državnih ter sejmov doma in v tujini, pomembna tudi zaradi samega ocenjevanja. Vsak gojitelj si želi izvedeti za rezultate svojega dela med dvema razstavama. Živali bodo ocenili člani sodniške zbornice Slovenije, najbolje ocenjene pa bodo prejele pokale in priznanja.
MG
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 12. NOVEMBRA 2011.
mag. Stanislay,Glažar Zupan občine) Hajdir
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina.
POMLAD... "Dtopdom
-	suhomontažni sistemi
-	gradbeni material
-	fasadni sistemi
-	izolacije
-	kritine
-	salon keramike
-	barve, laki
-	orodje
-	mešanje fasadnih in notranjih barv (Jub, Rofix)
tel: 02/799-01-00
skupina
Za male in velike mojstre.
w gA™ ß&giraraBßss
Pomlad d.o.o., Gerečja vas 36 b, 2288 Hajdina
E: pomlad.doo@siol.net S: www.pomlad-doo.si
Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku občine Hajdina čestitamo in se še naprej vljudno priporočamo s svojimi storitvami.
fTTTTTTT
ZNISTV
Galun Miran ¡
Hajdoše 73, Hajdina
041 730 852
Vsem občankam in občanom občine Hajdina čestitamo ob občinskem prazniku in se še naprej priporočamo s svojimi storitvami.
WILLIAMS
D.O.O. B*),,^
Zg. Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: vilko.gerecnik@siol.net
TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO, PREBOJI. DIAMANTNO REZANJE. HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Iskrene čestitke ob prazniku občine Hnjdinn želimo vsem obronkom in občanom! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazana zaupanje.
Podravje • S srečanja združenja pridelovalcev
Letošnje težave pridelovalcev oljne ogrscice
Kot smo že poročali, se je na pobudo kmetijskega svetovalca Ivana Brodnjaka organiziralo zaenkrat neformalno združenje pridelovalcev oljne ogrščice na širšem ptujskem območju. Drugo, dobro obiskano srečanje, ki je potekalo v torek dopoldne, so pridelovalci posvetili predvsem letošnjim težavam z oljno ogrščico.
Dragica Zadravec je zbranim v dvorani povedala, da je trenutno stanje posevkov oljne ogrščice v Podravju zelo različno, pretežno pa znajo biti letos precejšnje težave zaradi prevelikega in premočnega razrasta oljne ogrščice še pred zimo in snegom: „Že zdaj je ponekod opaziti, da spodnji listi odmirajo in da je listne mase vedno manj. Setev je bila letos očitno, glede na izjemne vremenske razmere in dolgo poletje, prehitra. Praviloma se sicer res oljno ogrščico seje do 25. avgusta, letos pa bi jo bilo bolje sejati čim kasneje, tudi septembra. Tam, kjer bodo odmrli glavni vršički, bo sicer ogrščica spomladi lahko pognala sekundarna stebelca, vendar to pomeni bistveno manjši pridelek, ker ne bo zorela enakomerno."
Zadravčeva je ob tem še opozorila na nevarnost letos precej prisotne pegavosti ogr-ščice: „Rdeče listje še ni tako nevarno, kaže le na to, da ima rastlina težave s črpanjem fosforja. Večja škoda so pege, saj listi s pegami praviloma zgnijejo, če ne prej, spomla-
Delovno srečanje pridelovalcev oljne ogrščice je posebej pozdravil tudi vodja svetovalne službe Peter Pribožič: „Takšen način dela in svetovanja je izjemno pozitiven, to je namreč pot do dobrih pridelkov in posledično dohodkov za kmetijo. Vidim, da ste zainteresirani, saj toliko ljudi ponavadi vidimo le na obveznih predavanjih za točke KOP!"
Milan Unuk pa je pozdravil takšen način združevanja in dela predvsem zaradi pridobivanja svežih strokovnih nasvetov in sprotnega reševanja težav: „Važno je pa tudi to, da so takšna predavanja zastonj, zato je pomembno, da ohranimo zbornico in zavod ter svetovalne službe, sicer bi takšne nasvete kmetje drago plačevali!"
di." Med velikimi škodljivci oljne ogrščice pa sta še stebel-ni kljunotaj in sijajnik; zlasti slednji je prava nočna mora pridelovalcev, saj se zelo hitro širi in množi, zato je potrebno takojšnje škropljenje z insek-ticidom in to na vseh površinah; nič namreč ne pomaga škropljenje na eni njivi, če sosednja njiva z oljno ogrščico ali zgolj posameznimi ostanki le-te, ni prav tako poškropljena. Škropljenje se izvaja obvezno ob večerih zaradi nižjih temperatur, saj insekticidi, ki so pri nas na voljo, nimajo učinka pri 20 ali več stopinjah Celzija.
Janko Petrovič je na kritiko o prezgodnji setvi ogrščice
odgovoril s pojasnilom, da kmetje ne morejo vedeti, kakšno bo vreme jeseni in kdaj naj bi bil optimalni čas setve: „Če so temperature povprečne za ta letni čas, potem je optimalna setev med 20. in 25. avgustom. Če pa so temperature res nadpovprečne kot letos, potem je pri nas edina rešitev uporaba fungicidov, ki sicer zavrejo rast ogrščice, ampak je to bolj zvonenje po toči, saj je ogrščica praviloma že prevelika. V tujini takšne težave rešujejo veliko bolje kot pri nas, kjer nas omejuje prestroga zakonodaja; tam namreč kmetje lahko uporabljajo rastni regulator, ki prepreči „pretegnitev" ogrščice v viši-
Videm, Ptuj • Dobrodelna akcija
Pobudnika in koordinatorja akcije pomoči prizadetim kmetom na širšem Ptujskem sta bila predsednik SK Posestnik Anton Zemljak in direktor KGZ Ptuj Slavko Janžeko-vič. Člani omenjenih društev in institucije so se odločili, da bodo kmetom z območja ene najbolj prizadetih občin, Bistrice ob Sotli, pomagali čisto konkretno - z balami sena.
„Najprej smo razmišljali, če bi jim poslali koruzno silažo, a je bilo že prepozno, zato smo se lotili zbiranja bal sena. Naši kmetje so skupno donirali kar 60 bal sena, kar bi v evrski protivrednosti znašalo okoli 1500 evrov. Bale so se v Bistrico ob Sotli odpeljale na dveh tovornjakih; prevoz enega je plačala kmetijska zbornica, prevoz drugega pa bistriški župan Franjo Debelak, ki je bil prisoten tudi ob prevzemu in razdelitvi bal domačim kmetom," je po uspešni izvedbi akcije pomoči, ki so jo izvedli oktobra, povedal Zemljak. Ob predaji bal je ptujske predstavnike posebej pozdravil župan Debelak in se jim iskreno zahvalil za solidarno pomoč,
hkrati pa kmete iz svoje občine opomnil, da naj se zavedajo prejete pomoči ter še, da naj tega ne pozabijo, ko bo treba pomagati drugim kmetom v takšnih situacijah.
Z balami sena so prizadetim kmetom pomagali tudi iz drugih občin v Sloveniji, Zemljak pa ob tem še pravi, da se bodo v SK Posestnik, ki šteje okoli 200 članov, tudi v prihodnje odzvali na klic za pomoč, sicer pa so člani navajeni medsebojne oz. medsosedske pomoči
Pridelovalci oljne ogrščice so se zbrali na drugem izobraževalnem srečanju, ki so ga tokrat posvetili letošnjim težavam pridelave oljne ogrščice - in teh ni malo.
no. Pri nas tega ni. Maksimalna višina ogrščice v tem času bi morala biti tam do 25 centimetrov, z ne preveč listne mase. Je pa vprašanje, kako bo s pridelkom, saj je praviloma večja. Dejstvo pa je, da mora pridelek oljne ogrščice znašati vsaj štiri tone na hektar, sicer se pridelava ne splača.«
Petrovič je nato zbrane opozoril še na nujno dogno-
jevanje zelo zgodaj spomladi: „Nujno je dognojevanje z veliko količino dušika in to precej prej kot pri žitih, predvsem pa pri bolj nizkih temperaturah. Dejstvo je, da se tudi tu srečujemo z zakonskimi ovirami; pri nas je maksimalna količina dušika na hektar le 170 kilogramov, v Nemčiji pa do 250 kilogramov. Tu je tudi eden temeljnih razlogov za nižji do-
nos. Oljna ogrščica namreč v zgodnji pomladni fazi rasti porabi popolnoma ves dušik."
Zvonko Glažar s Semenarne pa je kmete opozoril predvsem na to, da naj nikakor ne hitijo z žetvijo oljne ogrščice: „Dozorevanje naj bo počasno, izgube zaradi prehitre žetve pa so lahko tudi do 30 odstotne! Pomembna je čimbolj enakomerna zoritev ogrščice od zemlje navzgor, da ni zelena v spodnjih dveh tretjinah, saj bo potem pridelek slab. Pravzaprav je največji del pridelka v srednjem delu rastline, ne na vrhu!"
Zbrani so enotno ugotavljali, da je letošnji posevek oljne ogrščice res previsok za to dobo, zato bo vprašanje, kakšen bo odstotek gnitja; Gla-žar pa je ob tem povedal, da je 10 rastlin na kvadratni meter tista meja, ko se splača pridelovati naprej, v nasprotnem primeru pa je ogrščico spomladi najbolje preorati."
SM
Ptuj • Ptujsko jezero
Kmetje za kmete v stiski
Po hudem neurju s točo, ki je letos zgodaj jeseni prizadelo območje Dolenjske in južne Štajerske, v katerem so bili najbolj prizadeti tamkajšnji kmetje, so se v vseslovensko akcijo pomoči prizadetim na pobudo kmetijske zbornice vključili tudi člani Strojnega krožka (SK) Posestnik iz Ptuja, Govedorejskega društva Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj.
Prva ocena stanja ribjih populacij
Sredi oktobra je na Ptujskem jezeru potekal izlov rib, za katerega sta bili po navedbah Dravskih elektrarn Maribor (DEM) uporabljeni dve certificirani metodi, in sicer elektroizlov s čolnom in uporaba zabodnih mrež kot osnova za oceno stanja ribjih populacij in ekološkega stanja v Dravi na območju vplivnega področja akumulacije Formin.
že vsa leta od ustanovitve pred 17 leti.
„Tudi sam sem bil prisoten ob predaji bal bistriškim kmetom in moram reči, da so bili zelo veseli in hvaležni. Osebno pa se zahvaljujem vsem domačinom, ki so pomagali v akciji zbiranja in doniranja bal, ter predsedniku Gove-dorejskega društva Milanu Tacingerju, Milanu Unuku in Slavku Janžekoviču,« je zaključil Zemljak.
SM
Foto: arhiv SK
Člani SK Posestnik in Govedorejskega društva Ptuj so ob pomoči KGZ Ptuj prizadetim kmetom po hudem neurju v Bistrici ob Sotli donirali in pripeljali 60 bal sena (na posnetku v sredini župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak).
Prva metoda je bila uporabljena v kanalu Zlatoličje, v stari strugi in v Ptujskem jezeru. Elektroizlov je metoda, pri kateri ribe rahlo omamijo, ulovijo, popišejo in žive vrnejo v vodo. Izvesti ga je bilo potrebno po celotnem toku Drave čez dan, na območju Ptujskega jezera pa so opravili tudi nočne izlove, ki služijo zgolj kvalitativni oceni ribje populacije oziroma dopolnitvi vrstnega popisa rib, pri čemer so po končanih meritvah (vrsta, teža, velikost), ribe ponovno vrnili v vodo. Zabodne mreže z različnimi velikostmi mrežnih okenc pa so bile uporabljene samo v zadrževalniku Ptujsko jezero.
V DEM so povedali, da na akumulacijskem območju hidroelektrarne Formin oziroma na območju Ptujskega jezera in obeh kanalov ihtio-loških raziskav do sedaj še ni bilo. V ribiško gojitvenih načrtih so sicer zbrani podatki o okvirnem stanju ribjih populacij, ki vsebujejo le elemente gospodarjenja z lovnimi ribami v smislu izvajanja ribi-ško-gojitvene in športno-ri-
bolovne dejavnosti, a so brez strokovnih podlag za oceno ekološkega stanja. Za izlov je bila izbrana firma Ebra, ki je enake raziskave izvedla že v Avstriji, pri delu na terenu pa so ji pomagali ribiči Ribiške družine Ptuj in strokovna ekipa iz Avstrije.
Evropska direktiva o prostem prehodu živih organizmov v vodnih telesih zavezuje vse koncesionarje na vodotokih, da vzpostavijo stanje prostih prehodov (ribjih stez), zato je treba pridobiti kvalitetne podatke o ekološkem
stanju tudi v Dravi, pojasnjujejo oktobrski izlov v Dravi v DEM. V Avstriji je bila inven-tarizacija opravljena vse do hidroelektrarne Dravograd. DEM so v letu 2005 inventa-rizacijo izvedle vzdolž Drave, letos pa je zaradi več posegov na področju hidroelektrarne Formin bila izbrana lokacija za oceno stanja ribjih populacij in ekološkega stanja na tem območju. Z rezultati izlova bodo DEM pridobile podatke o dejanskem stanju ribje populacije.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na območju Ptujskega jezera in obeh kanalov so sredi oktobra izvedli prve ihtiološke raziskave.
Foto: SM
Ormož • Izdali brošuro za mlade brezposelne
Ne morem? Zmorem!
Ne morem? Zmorem! je mladinska pobuda, nastala v okviru Mladinskega centra Ormož, podprl pa jo je tudi program Evropske unije Mladi v akciji. Kot je povedala direktorica Marijana Korotaj, pri pogovoru z mladimi vse prepogosto sliši stavek, da nekaj ni mogoče, da ne gre, da to ni mogoče, ki kar kliče po pozitivnem odgovoru, ki dokazuje nasprotno.
Foto: Viki Ivanuša
Snovalci brošure so predstavili svoje delo; knjižica je prikupno in humorno ilustrirana, poleg številnih informacij pa vsebuje tudi dovolj praznega prostora za beležke in ideje.
V MCO se zavedajo, da je brezposelnost eden največjih problemov vseh generacij, še posebno pa mladih, ki si vse težje najdejo zaposlitev, zato so na to temo izvedli že več akcij. Projekt Ne morem? Zmorem! je plod ustvarjalnega dela in mišljenja neformalne skupine mladih, ki razmišljajo, kako ostale mlade vzpodbuditi k večji samoiniciativnosti. Nastala je priročna, vesela in privlačna brošurica - rokovnik, katerega namen je bil zbrati čim več informacij, kje je na Ormoškem možno najti zaposlitev, samozaposlitev ter opravljati
prostovoljno delo, saj si z njim mladi poleg pridobivanja novih znanj, veščin in spretnosti na široko odpirajo tudi vrata zaposljivosti. Idejni vodji sta bila v začetku gimnazijca Renato Sever in Ronja Rajh, ki sta idejo razvijala še bolj širo-kopotezno. Levji delež zbiranja informacij in podatkov je opravila Klaudija Bogdan, ki je pri projektu sodelovala v sklopu sodelovanja z varstve-no-delovnim centrom. Njena pomoč je bila dobrodošla pri najrazličnejših administrativnih delih, bila pa je tudi vir idej in navdiha. S svojim nači-
nom življenja dokazuje, da je zares mogoče marsikaj, če je le volja. Kljub invalidnosti, zaradi katere je primorana uporabljati voziček, je s pomočjo zaposlenih vsak četrtek premagala stopnice do prostorov MCO. Klaudija Bogdan je mnenja, da bi morali invalide bolj aktivno vključevati v vsakdanje življenje, saj lahko marsikje pomagajo in jih to tudi zelo veseli. Da pa brošura ne bi izgledala kot imenik, so se obrnili na Janjo Rudolf, ki na OŠ Ormož poučuje likovno vzgojo. Navdušila je svoje učence, da so narisali kar nekaj karikatur na temo
poklicev. Med njimi je izstopal izdelek Špele Čučko. Nadarjena mlada ilustratorka je žrtvovala del počitnic in narisala serijo karikatur svoje junakinje gospe Blanke, ki se preizkuša v različnih poklicih. Karikature so dale brošuri potrebno razgibanost in hudomušnost. V knjižici so skriti tudi spodbudni pregovori, povezani z delom in voljo do dela. Nataša Zorec in Božo Meško sta zbrane podatke uredila, Simona Sakelšek je odpravila napake, Suzana Juršič pa je dala izdelku končno obliko.
Brošuro so natisnili v 3000 izvodih in jih bodo razdelili vsem devetošolcem na Ormoškem, zaključnim letnikom na gimnaziji, na voljo bo tudi na uradu za delo in drugih pretočnih mestih. Mladi bodo skozi brošuro dobili vpogled in pregled nad ponudbo možnosti zaposlitev, olajšana jim bo vzpostavitev kontaktov, brošura spodbuja samoiniciativnost, izdajatelji pa tudi pričakujejo, da bodo predstavljeni seznami mlade spodbudili k razmišljanju o zapolnitvi primanjkljaja na področju dejavnosti. Izdajatelj bo skrbel tudi za ažurnost informacij, zato so na spletni strani www.mco. si dodali rubriko Ne morem? Zmorem!
Z zaposlovanjem se bodo na MCO ukvarjali spet januarja, ko bo mesec informiranja o zaposlitvenih možnostih. V tem mesecu bodo zbirali povpraševanja in organizirali obiske pri zaželenih delodajalcih. Tam bodo zainteresirani lahko iz prve roke spoznali naravo dela, iskane poklice, veščine, znanja in spretnosti ter se srečali z morebitnimi delodajalci.
Viki Ivanuša
Ptuj • Ljudska univerza je dobila nov prostor
V Murkovi zaživel nov prostor
Murkova ulica kot ena osrednjih ptujskih ulic v zadnjih letih mestu zagotovo ni v ponos. Zato je toliko bolj dobrodošla vsakršna investicija, ki predstavlja oživljanje mestnega jedra. Pred dnevi je Ljudska univerza Ptuj poskrbela, da je eden izmed doslej zaprtih prostorov zaživel s polnimi pljuči.
Ljudska univerza Ptuj že vrsto let izvaja različne programe, namenjene izjemno širokemu krogu vedoželjnežev. V zadnjih letih je precejšen del vsebin namenjen najbolj ranljivi populaciji - posameznikom s posebnimi potrebami. Ti so doslej imeli precej težav pri dostopu do učilnic, saj so
vse v prvem nadstropju, kjer ima ljudska univerza svoje prostore. To jesen pa so z otvoritvijo nove učilnice premagali tudi arhitektonske ovire. Pod sedežem ljudske univerze v Murkovi ulici, kjer je nekoč bila trgovina Direndaj, so namreč uredili nov prostor.
Učilnica nedvomno pred-
Nov prostor se nahaja v Murkovi ulici v centru mesta.
stavlja veliko pridobitev, saj predstavlja korak naprej v oživljanju mestnega jedra, sočasno pa olajšuje dostop.
V zadnjih letih je Ljudska univerza Ptuj okrepila sodelovanje z različnimi društvi in zavodi, ki izvajajo različne programe, namenjene ljudem s posebnimi potrebami. „Se-daj pa so arhitektonske ovire premagane in bodo k nam lahko še pogosteje prihajali. Pomembno je, da se počutijo dobro in da čutijo večjo vključenost v okolje," pojasnjuje direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež.
Nova pridobitev je pomembna tudi za starejše udeležence različnih predavanj in delavnic. „Za tiste, ki obiskujejo delavnice za tretje življenjsko obdobje, je to izjemno velika pridobitev. Čeprav nimamo veliko stopnic, se sedaj veliko bolje počutijo, saj jim ni treba
hoditi v zgornje nadstropje. Dejstvo je tudi, da imajo spodaj v novi učilnici zanimiv razgled," pojasnjuje Simona Puč-ko, organizatorica izobraževanj na Ljudski univerzi Ptuj.
Markeževa dodaja, da so že dalj časa vedeli, da potrebujejo prostor v pritličju, ki bi bil brez stopnic. „Ko se je ponudila priložnost, smo jo takoj zagrabili in se z lastnikom dogovorili, da prostor vzamemo v najem," pojasnjuje.
Prostor, ki je v zasebni lasti, so primerno preuredili ter se obvezali, da ga bodo uporabljali vsaj pet let. Mesečna najemnina znaša 500 evrov, za preureditev pa so odšteli okrog 15 tisočakov.
A kot pravi Markeževa, se investicija nedvomno splača, saj Ljudska univerza Ptuj skrbi za dobro počutje svojih „učen-cev".
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
TROPI IN TROPINE
Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994) pravi na strani 1430, da je TROP samostalnik moškega spola, sodi med agrarno besedišče in pomeni trde dele grozdnih jagod v drozgi. Na primer: mošt vre na tropu. Na istem mestu je najti še besedico TROP ali tudi TROPUS, moški samostalnik, navadno uporabljan v množinski obliki, torej TROPI in literarno pomeni besedno figuro, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar; na primer raziskovati trope. TROPINA je ženski samostalnik, navadno rabljen v množini, pomeni pa tisto, kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen: kuhati žganje iz tropin. Slovar še pojasnjuje, da so (agrarno) oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično iztisnilo olje.
Tropi, stilno zaznamovane rabe besed in besednih zvez v prenesenem ali zamenjanem pomenu, so lahko odlika izvrstnega pripovedovalca, naj bo to govorec, pisatelj, pesnik. Na današnji, po malem nenavaden datum (11.11.2011), na Martinovo, ko se bo zgodila kraja brez primere in bo še zvečer mošt izginil - za njim bo ostalo vino, je ni odličnejše pesniške zbirke, kot je nova knjiga pesnika Petra Kolška (17.5.1951 v Celju) z naslovom Tropi in tropine. Pesem, ki sem jo izbrala za današnje povabilo k branju imenitnega, lahko bi zapisala v »vinski maniri« jagodnega izbora pesniškega nabora Petra Kol-ška, je čudežni poklon vinogradnikom, vinu in času, ko kapljica rujnega polzi niz grlo in čez večer.
VINO IN KRUH
Ne, nisem dovolj dobro doma v pojasnjenem svetu. In čeprav se rad oziram v izbrušene zvezde, so mi v resnici zmeraj bolj tuje; kdor jih je raztresel po nebu, ni mogel imeti jasnega načrta, kakor ga imajo vinogradnik, ki vodo zemljo in sonce spreminja v vino,
tudi meni nebeško pijačo.
Nanjo prisegam iz nejasnega veselja, zvečer, ko so robovi dneva že zavihani in približani nebu. Zjutraj pa brezbrižno zarežem v kruh, nikoli nož ne škrtne ob zvezdo.
Peter Kolšek je pesnik, publicist, književni in filmski kritik, antologist, kulturni novinar in literarni poznavalec in je za svojo najnovejšo, jubilejno pesniško zbirko Tropi in tropine s podnaslovom Stare in nove pesmi sam izbral pesmi in jim dodal za tretjino novih. Pesmi so postavljene v okvir letnih časov oziroma mesecev in celoletja, sprehodijo se skozi življenjski ciklus pesnika, umetnika ...
Pesniška zbirka je izšla pri založniški hiši Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga z urednico Nelo Malečkar, naslovnico je odlično »zadel« slikar in ilustrator Danijel Demšar, odlično podobo knjige je oblikoval Radovan Jenko.
Liljana Klemenčič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: DK
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
Atletika
Prstec najboljši v močni konkurenci
Stran 12
Rokomet
Dekleta Ptuja druga na Madžarskem
Stran 12
Kikboks
V	Zagorju skoraj 500 tekmovalcev iz 8 držav
Stran 13
Bowling
V	znamenju popolne igre Roberta Kureža
Stran 13
Rokomet
Ptujski gimnazijci drugi na Hrvaškem
Stran 14
Nogomet
Remi, zmaga in poraz mladih Kidričanov
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Stojanovič začenja misijo Brazilija 2014
Le nekaj tednov po zaključku kvalifikacij za EP 2012 se je slovenska članska reprezentanca ponovno zbrala na Ptuju, kjer začenja z novim ciklusom - končni cilj je SP v Braziliji 2014. Taktirko ima tokrat v rokah novi selektor Slaviša Stojanovič, ki je zamenjal Matjaža Keka. „Profesor" je šesti selektor v zgodovini samostojne reprezentance Slovenije; njegovi predhodniki so bili Zdenko Verdenik, Branko Oblak, Bojan Prašnikar, Srečko Katanec in Matjaž Kek.
Stojanovič je že ob imenovanju napovedal nekatere spremembe v igralskem kadru, te pa so se ob njegovi objavi prvega reprezentančnega seznama tudi uresničile. Novi imeni na seznamu sta tako Dejan Lazarevič, sicer član reprezentance U-2, in Aleš Mertelj (Maribor). V reprezentanco se po daljši odsotnosti ponovno vrača tudi Darijan Matič, ki je za Slovenijo zadnjič zaigral leta 2008 proti Severni Irski. „Dejan Lazarevič in Rene Krhin se bosta reprezentanci priključila kasneje, saj ju v četrtek čaka še izjemno pomembna tekma U-21 reprezentance z Litvo, s selektorjem mlade reprezentance Tomažem Kavčičem pa sva se dogovorila, da ostalih igralcev tokrat ne kličem. Je še nekaj igralcev, ki pa jih bom preizkusil ob drugi priložnosti," je dejal Stojanovič, ki zaradi različnih vzrokov tokrat ne more računati na Milivo-ja Novakoviča (poškodba), Roberta Korena (družinske zadeve) in Aleksandra Rado-savljeviča.
Reprezentanti bodo do nedelje ostali na Ptuju (trenirajo v Kidričevem), prijateljsko srečanje z ZDA pa bodo odigrali v torek, 15. 11., ob 18.15 na stadionu v Stožicah. Varovanci slovitega nemškega reprezentan-ta Jurgena Klinsmanna bodo v Slovenijo prispeli v nedeljo. Po lanskem srečanju na SP v Južni Afriki bo to novo sreča-
Foto: Črtomir Goznik
Slaviša Stojanovič, šesti selektor v zgodovini nogometne reprezentance Slovenije
nje omenjenih reprezentanc. V Johannesburgu se je končalo z epskim remijem (2:2), ko so Slovenci že vodili 2:0.
Aleš Mertelj (Maribor): »Želim se dokazati in ostati v tej družbi«
Prvič si bil vpoklican v reprezentanco. Kakšni so občutki?
A. Mertelj: „Nadvse sem vesel tega povabila in da sem v izbrani družbi najboljših igralcev v Sloveniji. To je odlična klapa z izvrstnim motivom; vsi si želimo dobrega rezultata že na prvi prijateljski tekmi proti ZDA. Občutki so izvrstni in želim, da tako tudi ostane. Želja vsakega športnika je, da dobi vpoklic v reprezentanco in meni je s trdim delom to uspelo. Vsekakor pa mora biti prisoten tudi kanček sreče."
Kje si sprejel povabilo?
A. Mertelj: „Bil sem pri maši, ko sem prejel sporočilo sekretarja. Kasneje sem ga poklical in zvedel, za kaj gre.
Številko pa je Boštjanu Gasser-ju posredoval Jasmin Handa-novič, tako da je tudi on delni krivec (smeh)."
Kako si se znašel v novi družbi reprezentantov?
A. Mertelj: „Mislim, da dobro. Z vsemi se dobro razumem, tudi na prvem treningu je bilo odlično. Z nekaterimi se poznam že od prej, z nekaterimi sem tudi igral skupaj, tako da nisem imel težav. Vsekakor se želim dokazati z delom in ostati v tej družbi. To je visok nivo igranja; veliko reprezen-tantov se je že dokazalo v tujini in to je velik izziv tudi zame."
Katere igralce poznaš že od prej?
A. Mertelj: „Poznam se že z Jokičem, Birso, Iličičem, Sa-mardžičem, Handanovičem ... Ni posameznika, ki bi vlekel v svojo stran, ampak si vsi želimo skupnega uspeha."
Kaj lahko prineseš v to reprezentanco?
A. Mertelj: „To se bo videlo na igrišču, prepričan pa sem,
da je to lahko nekaj novega. Igram redno v Mariboru, tudi v ligi Evropa, tako da sem v polnem tekmovalnem pogonu. Ko bo selektor odločil, da mi ponudi priložnost, jo bom izkoristil."
Kakšen vtis je nate naredil strokovni štab reprezentance?
A. Mertelj: „Prvi vtis je odličen, saj smo trdo delali na treningu. Na prihodnjih bomo še bolj natančno spoznavali, kar si selektor natančno želi od nas in bomo poskušali to izpolnjevati. O selektorju sem že prej slišal same pozitivne stvari, predvsem od njegovih varovancev v Domžalah."
Kakšna so pričakovanja pred tekmo z ZDA?
A. Mertelj: „ZDA sicer kotirajo visoko, vendar smo tudi mi dobra ekipa. Na začetku tega ciklusa si vsekakor želimo pozitivnega rezultata, še posebej se želimo pred domačo publiko predstaviti v dobri luči."
Jože Mohorič
Seznam igralcev:
Vratarji: Samir Handanovič (Udinese, ITA), Jasmin Handanovič (NK Maribor), Vid Belec (Crotone, ITA)
Branilci: Mišo Brečko (FC Koln, NEM), Boštjan Cesar (Chievo, ITA), Branko Ilič (Lokomotiva Moskva, RUS), Bojan Jokič (Chievo, ITA), Matej Mavrič Rožič (KSV Superfund, AVT), Miral Samardžič (Sheriff Tiraspol, MOL), Marko Šuler (Gent, BEL)
Vezni: Armin Bačinovič (Palermo, ITA), Josip Iličič (Palermo, ITA), Andraž Kirm (Wisla Krakow, POL), Rene Krhin (Bologna, ITA), Dejan Lazarevič (Padova, ITA), Darijan Matič (Kryvbas Kryvyi Rih, UKR), Aleš Mertelj (Maribor), Dare Vršič (Olimpija)
Napadalci: Valter Birsa (Genoa, ITA), Zlatko Dedič (Bochum, NEM), Zlatan Ljubijankič (Gent, BEL), Tim Matavž (PSV Eindhoven, NIZ), Nejc Pečnik (FC Krylya Sovetov, RUS)
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Mertelj (Maribor) je novinec v izbrani vrsti.
Nogomet • 2. SNL
Dravinja po prvi zmagi prihaja na Kidričevo
Nogometaši v 2. ligi bodo do konca prvega dela prvenstva odigrali še dva kroga. Naslov jesenskega prvaka so si že pred krogom zagotovili nogometaši Aluminija iz Kidričevega, ki bodo v nedeljo odigrali še zadnjo letošnjo domačo prvenstveno tekmo, njihov tekmec pa bo Dravinja iz Slovenskih Konjic.
Konjičani so bili v minuli sezoni neugoden tekmec za Ki-dričane, v letošnji sezoni pa je položaj nekoliko drugačen, saj so Konjičani povsem na dnu prvenstvene razpredelnice. Zanimivo je, da so Konjičani šele v prejšnjem krogu slavili prvo zmago v tem prvenstvu. Dileme okoli zmagovalca med prvim in zadnjim ne bi smelo biti, saj je v tem trenutku Aluminij boljša in kvalitetnejša ekipa. Kljub temu vsakršno
podcenjevanje Dravinje ne pride v poštev, saj se lahko hitro vrne kot bumerang.
Očitno pa bo še izjemno zanimiva borba za 2. mesto, saj razlika med drugouvrščenim Roltekom in osmouvrščenim Šmartnim znaša le 7 točk. Der-bi tega kroga bo odigran v Ljubljani, kjer se bosta pomerila Interblock in Roltek Dob.
Igralci Aluminija so v dosedanjih tekmah naredili praktično vse, kar se je od njih pričakovalo, in so lahko z doseženim upravičeno zelo zadovoljni. Če je prišel kakšen slab dan, pa jim ne gre zameriti, saj so imeli tekmeci bistveno več spodrsljajev. Pika na i domačim nastopom bi lahko prišla v nedeljo, ko se nameravajo od svojih najzve-stejših privržencev posloviti z zmago. Vredno ogleda!
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (m)
Jeruzalem v Kopru
Po kratkem premoru zaradi akcije reprezentance Slovenije, ki jo od 15. do 29. januarja 2012 čaka nastop na EP v Srbiji, na sceno znova stopajo ekipe in rokometaši v 1. NLB leasing ligi. Prav 10. krog, ki bo na sporedu to soboto in nedeljo, ponuja same zanimive pare: Gorenje Velenje - Celje PL, Maribor - Šmartno, Krka NM - Krško, Loka - Izola IP, Trimo Trebnje - Ribnica RH, Cimos Koper - Jeruzalem Ormož.
Vinarje ob prazniku svetega Martina v soboto ob 19. uri čaka gostovanje v Kopru pri aktualnih državnih in pokalnih prvakih ter zmagovalcih pokala Challenge 2011. V letošnjem prvenstvu so Koprčani doma remizirali z Gorenjem (33:33), hud spodrsljaj pa so si prvaki privoščili na gostovanju v Izoli, kjer so doživeli poraz 27:28. V taboru Cimosa se zavedajo, da si ne smejo več privoščiti novega spodrsljaja, saj bi se v tem primeru ekipi Celja PL in Gorenja točkovno oddaljili. Tako so pripravo na tekmo proti Jeruzalemu Primorci vzeli sila resno. Čeprav jih mučijo poškodbe, pa je četa trenerja Fredija Radojkoviča proti Ormožanom absolutni favorit. Zanimivo, da že v ponedeljek slovenski prvak in udeleženec Lige prvakov odhaja v Rusijo na gostovanje
k St. Petersburgu. Zanimivo bo videti, v kakšni zasedbi (poškodbe) bodo nastopili Av-tomobilisti, v nasprotnem taboru pa je jasno, da bo manjkal Sanel Merdanovič, ki v mesecu novembru zaradi bolezni ni opravil še nobenega treninga. Ostali varovanci trenerja Saša Prapotnika so vsi nared in potujejo v Koper, tudi Jaka Špiljak, ki je pordečel na zadnji prvenstveni tekmi proti Šmartnemu, ima pravico nastopa.
Premor in tekmi proti favoritoma - Cimosu ter Gorenju
-	so in bodo v taboru Vinarjev posvetili za pripravo na tekme v zaključku prvega dela sezone. Na sporedu je še kar 8 tekem: 7 prvenstvenih in v mesecu decembru še tekma četrtfi-nala pokala Slovenije, za katero tekmec še ni znan. Za prenovo fizične pripravljenosti je med premorom poskrbel Bojan Cunk, ki je sicer za podobne zadeve zadolžen v rokometni šoli Jeruzalem. Pred sobotno tekmo si Jeruzalemčki ne delajo utvar, ampak so celo mnenja, da je pred njimi ena lažjih tekem v sezoni. Edine naloge, ki jih morajo ormoški rokometaši izpolniti na tekmi v Bonifiki, so borbenost v obrambi, hitra in atraktivna igra v napadu ter uživanje v naj športu na svetu
-	rokometu.
KU
Atletika • AK CP Ptuj, veterani
Prstec najboljši v močni konkurenci
Potem ko so poletno sezono končali globoko v oktobru, so ptujski veterani minulo nedeljo začeli z nastopi v zimski sezoni. Na topel in sončen dan so se v nedeljo zbrali v Zagrebu, kjer je potekalo odprto državno prvenstvo v metalnem peteroboju. Tekmovanja, kjer so v glavnem nastopili številni hrvaški in slovenski atleti, so se udeležili trije člani AK Cestno podjetje Ptuj.
Znova je v številčni in močni konkurenci največ pokazal Miki Prstec, ki je v starostni kategoriji od 55 do 60 let ugnal vse hrvaške in slovenske tekmece. S skupno zbranimi 3155 točkami iz petih metalnih disciplin, je najbližjega zasledovalca za sabo pustil za več kot 500 točk. Največ točk mu je prinesel nastop v njegovi najmočnejši disciplini, suvanje krogle, kjer je zabeležil rezultat 11,75 metra. Temu je sledil rezultat v metu gire
Prstec je zmagovalno vstopil v sezono 2011/2012, kjer ga skupaj s klubskimi kolegi čaka kopica velikih mednarodnih tekmovanj.
(13,65 metra), v metu kladiva (34,75 metra) in diska (34,88), najslabše pa mu je šel od rok met kopja (29,51 metra). V omenjeni disciplini, prav tako v isti starostni kategoriji, pa je bil najboljši njegov klubski kolega Dušan Koren, ki je orodje zalučal preko 40 metrov (40,71 metra). Koren je v peteroboju zasedel tretje mesto, ob tem pa je kroglo sunil 9,76 metra, giro vrgel 9,63 metra, nekoliko manj pa so se mu posrečili nastopi v metu diska in kladiva. V Zagrebu je nastopil tudi Aleš Velikonja v kategoriji od 45 do 50 let in zasedel četrto mesto. Največ je pokazal v suvanju krogle, ki je pristala pri 7,83 metra, v ostalih disciplinah pa je pokazal napredek glede na prejšnje sezone. Nastopil je tudi častni član AK Cestno podjetje Ptuj Marko Sluga, ki je v kategoriji med 75 in 80 let zmagal.
Uroš Esih
Rokomet • Mlajše selekcije
Starejše in mlajše deklice Ptuja 2. na Madžarskem
Starejše deklice
V soboto in nedeljo, 29. in 30. 10., so se starejše deklice s Ptuja udeležile turnirja na Madžarskem (Monošter), kjer so odigrale 5 tekem. Štiri tekme so dekleta zmagala in enkrat izgubila (ASKO - reprezentanca vzhodne Avstrije). Punce so si nabrale nove izkušnje in imele ponovno možnost igranja proti vrstnicam iz Evrope.
Prvi dan so mlade Ptujčanke odigrale tri tekme in dvakrat zmagale ter enkrat izgubile (proti kasnejšim zmagovalkam turnirja). Dve zmagi v soboto sta vredni še več, saj so dekleta igrala brez Barbare Borovčak in Sindi Zorec, ki sta imeli ta dan reprezentančni trening in tekmo. Naslednji dan so bile Ptujčanke v popolni zasedbi in so zmagale še preostali srečanji.
Trener Sašo Petek je bil zadovoljen z igrami v Monoštru, saj so dekleta pokazala, da lahko brez težav parirajo tekmicam,
Starejše deklice ZRK Tara Tenzor Ptuj
Na turnirju na Madžarskem so za ekipo starejših deklic ŽRK Tara Tenzor Ptuj igrale: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kukovec, Barbara Borovčak, Tonja Kolednik, Sindi Zorec, Manja Grabrovec, Sandra Šrajner, Marina Majcen, Ana Ambrož, Doroteja Lah, Eva Sirc, Katja Valenko, Doris Kova-čec. Trener: Sašo Petek.
tudi če niso v popolni zasedbi. Pristop je bil pravi oba dneva, želja in borba pa prav tako. Če bo s strani kluba in staršev omogočeno, se bodo starejše deklice s Ptuja naslednjega mednarodnega turnirja udeležile takoj po novem letu, in sicer na Slovaškem. Tam bo turnir, ki je od pravkar odigranega še precej bolj kakovosten in traja kar 5 dni. Dekleta Tare Tenzorja so že večkrat dokazala, da imajo potencial, s pravim delom pa se rezultati vidijo tako na ligaški kot tudi na mednarodni ravni. Mlade rokome-tašice se zahvaljujejo staršem in klubu, ki jim je omogočil udeležbo na turnirju.
Končni vrstni red turnirja v Mo-noštru (starejše deklice):
1. ASKO (AUT)
2.	ŽRK Tara Tenzor Ptuj (SLO)
3.	Haladas VSE Sportiskola (HUN)
4.	Veszprem Barabas (HUN)
5.	Csakvar (HUN)
6.	Vorosmarty (HUN)
Mlajše deklice B
Poleg starejših deklic so se mednarodnega turnirja v Mo-noštru na Madžarskem udeležile tudi mlajše deklice B ŽRK Pikapolonica iz Ptuja. Tako kot njihove nekoliko starejše kolegice so tudi one prikazale dobre predstave in na koncu osvojile 2. mesto med tremi ekipami (vsaka se je z vsako pomerila dvakrat). Prav tako je pomembno, da so se družile z vrstnicami iz tujine, kar je nova
Mlajše deklice ŽRK Pikapolonica Ptuj: Iva Zidarič, Nuša Puž, Nika Bedrač, Ajda Jakomini, Nika Vidovič, Tjaša P. Malek, Klara Hliš, Laura Škra-bl. Trenerka: Ana Mihaela Cio-ra, pomočnik Ladislav Sabo.
neprecenljiva izkušnja. Turnir za mlajše B deklice je potekal 29. 10., nagrado za najboljšo strelko turnirja pa je dobila Nuša Puž, članica ŽRK Pikapolonica Ptuj, kar je nedvomno lepo priznanje in spodbuda za naprej.
Rezultati: Nadasd - ŽRK Pikapolonica Ptuj 13:19, ŽRK Pikapolonica Ptuj - Haladas Sportiskola 14:21, ŽRK Pikapolonica - Nadasd 15:18, Haladas Sportiskola - ŽRK Pikapolonica 17:16.
tp
Mlajše deklice B ŽRK Pikapolonica Ptuj
Foto: Miran Cagran
Rokomet • Mlajše selekcije
STAREJSE DEKLICE
2. KROG: BRANIK - TARA TENZOR PTUJ 25:27 (13:15)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Lazar, Kozel, Kukovec, Borovčak 8, Kolednik 7, Zorec 3, Grabrovec 2, Šrajner 4, Majcen 2, Ambrož 1, Lah. Trener: Sašo Petek, pom. Tomaž Valenko
Gostujoči trener je bil zadovoljen predvsem z napadom, medtem ko so po njegovem mnenju v igri v obrambi še rezerve.
6. KROG: NAZARJE - TARA TENZOR PTUJ 6:44 (2:23)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Lazar, Kozel, Kukovec, Borovčak 10, Kole-
dnik 3, Zorec 6, Grabrovec 3, Šrajner 5, Majcen 3, Ambrož 4, Lah 3, Ko-pold 4, Sirc 1, Kovačec 1, Valenko 1. Trener: Sašo Petek, pom. Tomaž Valenko
Med strelke so se vpisala vsa dekleta, ki so igrala.
1.	MER. TENZOR PTUJ 5 5 0 0 10
2.	ŽALEC Z. D. 6 4 119
3.	CELJE C. M. 5 4 0 1 8
4.RAČE	6 3 12 7
5.	BRANIK	4 2 0 2 4
6.	VEPLAS VELENJE 4 2 0 2 4
7.	BREŽICE	5 2 0 3 3
8.	NAZARJE	5 0 0 5 0
9.	MILLENNIUM 6 0 0 6 0
TP
Rokomet • Mlajše selekcije
Minuli konec tedna ni bil uspešen za mlade rokometne upe iz Velike Nedelje, saj so vse ekipe izgubile: kadete in starejše dečke so porazili sovrstniki ptujske Drave, mlajši dečki A in mlajši dečki B pa so morali priznati premoč rokometašev iz Velenja.
KADETI
REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 26:35 (13:24), Jeruzalem Ormož
-	Celje Pivovarna Laško 29:42 (10:19), Arcomt Radgona - Maribor Branik 22:39 (12:21).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	8	8	0	0	16
2.	DRAVA PTUJ	8	7	0	1	14
3.	JERUZALEM ORMOŽ	8	5	0	3	10
4.	MARIBOR BRANIK	8	4	0	4	8
5.	SL. GRADEC 2011	7	3	1	3	7
6.	GORENJE VELENJE	7	2	1	4	5
7.	V. NEDELJA C. O.	8	1	0	7	2
8.	ARCONT RADGONA	8	0	0	8	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL
-	DRAVA PTUJ 26:35 (13:24) VELIKA NEDELJA CARRERA OP-
TYL: Kukovec, D. Hržič 6, J. Hržič 2, Bombek 4, Moravec, Jaušovec, Petek, Bokša, Preac, Pfeifer 6, Hojžar 4, Notersberg, Marin 4, Ozmec. Trener: Bojan Munda.
DRAVA PTUJ: Dravčbaher, Jere-nec 3, Kenda 2, Korošec, Prapotnik, Reisman 2, Šalamun 6, Žuran 6, Beranič 1, Hajdinjak 6, Petrovič, Veit 3, Cafuta-Horvat 2, Ovčar, Lukežič 6, Lenart. Trener: Aleš Belšak. Zmaga odlične celjske ekipe: JERUZALEM GORIŠNICA - CELJE PL 29:42 (10:19)
JERUZALEM GORIŠNICA: M. Šu-lek, Ranfl, T. Cvetko; Bedrač 5 (1), Bezjak 2, R. Cvetko 7 (1), Kirič 6 (2), Savčak, A. Sok 8 (2), Štumberger, Kolmančič, Topolovec. Trenerja: Darko Žnidarič in Alči Šulek.
Na Hardeku je pri kadetih Jeruzalema Gorišnice gostovala izjemno močna celjska zasedba, ki je svojo moč potrdila tudi na igrišču. Kljub solidni predstavi Jeruzalemčkov so se Celjani na koncu veselili visoke zmage.
STAREJŠI DEČKI A
REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 17:37 (7:15), Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 26:27 (14:18), Slovenj Gradec 2011 - Gorenje Velenje 24:24 (10:9).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	7	7	0	0	14
2.	JERUZALEM ORMOŽ	7	5	0	2	10
3.	GORENJE VELENJE	7	3	2	2	8
4.	SLOVENJ GRADEC	7	3	1	3	7
5.	DRAVA PTUJ	7	3	0	4	6
6.	V. NEDELJA C. O.	7	1 1	5	3
7.	MARIBOR BRANIK	6	0 0	6	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - DRAVA PTUJ 17:37 (7:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: M. Hržič 1, Jaušovec 4, Wraight, Šprah 2, Cvetko 4, Kosi 1, Munda, Klemenčič, Marko Hržič, Škrlec, Ozmec 2, Jaušovec, Rajh 3, Škrjanec. Trener: Darjan Mesarec.
DRAVA PTUJ: J. Krajnc, Vaupotič 6, Mlač Černe 2, K. Krajnc 2, Sitar 1, Krasnič 5, Ljubec, Rosič, Serdinšek Ekart 4, Cmrekar 2, Šešerko, Žmavc 6, Bukvič 4, Kokol Bogme 4, Bedrač 1. Trenerja: Nejc Benčič in Sašo Ka-fel.
Zaslužena zmaga Celjanov nad državnimi prvaki:
JERUZALEM GORIŠNICA - CELJE PL 26:27 (14:18)
JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; V. Lukman, Šandor, Horvat, Kavčič 2, Vesenjak 6 (1), Žižek Cvetko 3, Tement 1, Štumberger 1, Kosi 2, Kralj, Topolovec 4, Kolmančič 7 (1). Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
Državni prvaki so proti Celjanom odigrali eno svojih slabših predstav in točki sta zasluženo odromali v Celje. Za boljše rezultate v prihodnosti bodo fantje morali pokazati več želje in borbenosti tako na treningih kot na tekmah. V 2. polčasu se je pri Je-ruzalemčkih huje poškodoval vratar Jurček Korpič Lesjak (koleno), ki mu soigralci in trenerji želijo čim hitrejše okrevanje.
STAREJŠI DEČKI B
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 30:22 (13:15), Slovenj Gradec 2011 - Gorenje Velenje 20:32 (9:19).
1.	JERUZALEM ORMOŽ 5	5	0	0	10
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 5	3	0	2	6
3.	GORENJE VELENJE 5	3	0	2	6
4.	DRAVA PTUJ 4	1	0	3	2
5.	SL. GRADEC 2011 5	0	0	5	0
JERUZALEM - CELJE PL 30:22 (13:15)
JERUZALEM: Caf, Korpič Lesjak; Lukner, Luci, Kavčič 3, Kosi 9 (1), Plavec 2, Ulaga, T. Sok 5, Žižek Cvetko 7 (3), Horvat 3 (1), Šoštarič, M. Hebar, Zidarič, Niedorfer 1. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Gibanje izida pove vse: 9:4, 13:7, 13:15, 20:20, 30:22. Odlična tekma s številnimi preobrati in več kot zasluženo zmago državnih prvakov, ki so s hitro ter atraktivno igro nadigrali Celjane.
MLAJŠI DEČKI A
REZULTATI 7. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Gorenje Velenje 17:26 (5:14), Drava Ptuj - Celje Pivovarna Laško 17:29 (6:11), Arcont Radgona - Pomurje 14:6 (9:3).
1.	JERUZALEM ORMOŽ	6	6	0	0	12
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	6	5	0	1	10
3.	GORENJE VELENJE	6	4	0	3	8
4.	DRAVA PTUJ	6	4	0	2	8
5.	V. NEDELJA C. O.	6	3	0	3	6
6.	MARIBOR BRANIK	5	2	0	3	4
7.	SL. GRADEC 2011	6	2	0	4	4
8.	ARCONT RADGONA	7	1	0	6	2
9.	POMURJE	7	0	0	7	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - GORENJE 17:26 (5:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Jaušovec, Kokalj 3, Kovačec, Si-monič 4, Pučko, Gašič 2, Hržič, Škr-lec 3, N. Toplak 1, Ž. Toplak, Kosi 1, Meško, R. Škrjanec 3, M. Škrjanec, Šošter. Trener: Davorin Kovačec.
MLAJŠI DEČKI B
REZULTATI 7. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Gorenje 21:25 (13:13), Drava Ptuj - Celje Pivovarna Laško 11:21 (5:12), Jeruzalem Ormož - Moškanjci Gorišnica 32:3 (19:1).
1.	JERUZALEM ORMOŽ 6	6	0	0	12
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	7	6	0	1	12
3.	GORENJE	6	4	0	2	8
4.	SL. GRADEC 2011	5	3	0	2	6
5.	V. NEDELJA C. O.	6	3	0	3	6
6.	MARIBOR BRANIK	5	2	0	3	4
7.	DRAVA PTUJ	6	2	0	4	4
8.	MOŠKANJCI GOR.	6	0	0	6	0
9.	ARCONT RADGONA	5	0	0	5	0
VELIKA NEDELJA CARERA OP-TYL - GORENJE 21:25 (13:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Kovačec, Šošter, Simo-nič 1, R. Toplak 2, Škrjanec 14, Ž. Toplak 2, Majcen, Kuhar 2. Trener: Davorin Kovačec.
JERUZALEM - MOŠKANJCI GORIŠNICA 32:3 (19:1)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; Sovič, T. Šulek 1, G. Hebar 10, Notersberg 7 (2), Munda 4, Zadravec 4, P. Ozmec 2, Torič 4, M. Voršič, G. Cvetko. Trenerja: Iztok Luskovič in Nejc Havlas.
Jeruzalemčki, letniki 2000, so zabeležili pričakovano zmago proti sosedom iz Moškanjcev Gorišnice. To je sedma zmaga zapored. Priložnost za igro so dobili tudi fantje letnika 2001 in 2002, ki bodo v soboto, 12. novembra, gostovali na turnirju v mini rokometu v Ribnici.
MLAJŠE DEKLICE B
RAČE - PIKAPOLONICA PTUJ 21:30 (10:13)
ŽRK PIKAPOLONICA PTUJ: Zida-rič, Puž 10, Bedrač 4, Jakomini 5, Še-gula, Vidovič 4, Hliš, Škrabl, P. Malek 7, Topolnik. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo
Mlade Ptujčanke so slavile brez pretiranih težav. Naslednja tekma mlajših B deklic bo 12. 11. proti RK Žalec v dvorani Ljudski vrt na Ptuju ob 10. uri. Mlajše deklice A se bodo pomerile z ŽRK Slovenj Gradec uro kasneje, prav tako v Ljudskem vrtu.
DK, TP, UK
Košarka m 4. SKL (m)
Slaba igra ptujske ekipe
REZULTATI 3. KROGA: Ptuj - Celjski vitez 55:83, Ruše - Koši Šentjur 88:67, Posavje Podbočje - Koroška Prevalje 58:51, Primafoto Slovenj Gradec - Posavje Sevnica 67:39.
1.	CELJSKI VITEZ	3 3 0 6
2.	POSAVJE PODBOČJE	3 3 0 6
3.	RUŠE	3 2 15
4.	PRIMAFOTO SL. GRADEC 3 12 4
5.	KOROŠKA PREVALJE	3 12 4
6.	ŠRK KOŠI ŠENTJUR	2 113
7.	POSAVJE SEVNICA	3 0 3 3
8.	PTUJ	3 0 2 2
KK Ptuj - Celjski vitezi 55:83
(19:17, 11:27, 8:18, 17:21) KK PTUJ: Hameršak 3, Ajhmajer 7, Gojzdnik 7, Kramberger, Jakomini, Pleskonič 4, Vodušek 14, Horvat 13, Koprive 7, Likavec. Trener: Matjaž Damiš
Košarkarji Ptuja so dobili na tekmi proti Celjskim vitezom pravo učno uro košarke. V uvodni četrtini, ki se je končala
19:17, je kazalo na izenačeno srečanje, saj so domačini dobro zadevali, prav tako pa so solidno igrali v obrambi. Črnih deset minut druge četrtine je popolnoma spremenilo razmerje, saj so Celjani z agresivnejšo obrambo prišli do velikega števila lahkih košev in visoke prednosti 44:30. V tretji in četrti četrtini je bila slaba predvsem organizacija igre Ptujčanov, saj se ni vedelo, kakšne akcije se bodo igrale, ampak so bili napadi odigrani stihijsko, brez pravih kombinacij. Razlika je rasla iz minute v minuto in razigrani Celjani so proti slabi domači obrambi pokazali tudi nekaj atraktivnih potez. Končna razlika je bila 28 točk v korist vitezov iz knežjega mesta, ki so bili vsaj za razred boljša ekipa od KK Ptuj, ki bo moral v prihodnosti na treningih veliko delati na sistemih igre v napadu in obrambi.
DB
Bowling • Podjetniška liga
V znamenju popolne igre Roberta Kureža
Osmi krog je zaznamoval dosežek, ki se bo vpisal v anale podjetniške lige: Robert Kurež (Saška bar) je namreč prvič v zgodovini lige odigral popolno igro (perfect game - 12 zaporednih strikeov) in dosegel rezultat 300! »Pred zadnjimi meti se mi je že močno tresla roka, še posebej pred tistim odločilnim. Ko sem spustil kroglo in sem videl, da ima dobro linijo, sem vedel, da bo zadela. Odličen občutek,« je povedal novopečeni član druščine 300, v katero so se v ptujskem bowling centru doslej vpisali še Bojan Klarič (3 krat), Jani Kramar in Štefan Koradej.
Sicer sta vodilni ekipi lige, Saška bar in Mestna občina Ptuj, dosegli najvišji zmagi (8:0), s katerima lahko edini še naprej realno računata na končno zmagoslavje. Ostali trije dvoboji so se končali z »miroljubnimi« remiji, vsi pa so postregli z zanimivimi dvoboji (Malek je npr. prvič v zgodovini ugnal Moniko!).
Med posamezniki je na vrhu razumljivo pristal Kurež, drugo uvrščeni Kramar pa je utrdil vodstvo v skupnem seštevku. Tudi ekipno je bila najboljša ekipa Saška bar (2830), ki je za las (za 6 kegljev) zaostala za lastnim najboljšim dosežkom letošnje lige.
Rezultati 8. kroga: DaMoSS - MP Ptuj 4:4, Tames - Elektro Maribor 4:4, Mestna občina Ptuj - Boxmark Team 8:0, Radio-Tednik Ptuj - VGP Drava 4:4, Javne službe Ptuj - Saška bar 0:8. Prosta je bila ekipa Talum.
1.	SAŠKA BAR 7 2830 43 168,8
2.	M. OBČINA PTUJ 7 2644 43 161,2
3.	TAMES	8 2509 38 165,4
4.	DAMOSS 8 2745 37 161,0
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Robert Kurež (Saška bar) 822, 2. Jani Kramar (Da-MoSS) 774, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 736, 4. Tadej Vre-že (MO Ptuj) 728, 5. Jože Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 713, 6. Jože Roškar (Elektro Maribor) 708, 7. Aleš Korošec (Saška bar) 704, 8. Srečko Cvetko (DaMoSS) 692, 9. Lea Mohorič (MP Ptuj d.o.o.) 687, 10. Igor Vidovič (Tames) 684.
5.	RADIO-TEDNIK	8	2517	37	155,7
6.	TALUM	7	-	31	161,2
7.	VGP DRAVA	7	2597	26 161,7
8.	ELEKTRO MARIBOR7	2585	26 152,5
9.	MP PTUJ D.O.O.	7	2571	23	156,4
10.	BOXMARK TEAM	7	2277	16	129,5
11.	J. SLUŽBE PTUJ	7	-	0	115,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Jani Kramar (DaMoSS) povprečje 189,5, 2. Robert Kurež (Saška bar) 183. 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 180,9, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 176,9, 5. Marko Šamperl (Saška bar) 174,8, 6. Silvo Strauss (DaMoSS) 174,4, 7. Robert Šegula (Tames) 174. 8. Igor Vidovič (Tames) 173,5, 9. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 172,9, 10. Aleš Korošec (Saška bar) 171,1.
Pari 9. kroga: ponedeljek, 14. 11., ob 17.30: Radio-Tednik Ptuj -Elektro Maribor, Tames - MP Ptuj; ob 20.00: Saška bar - Boxmark Team, Mestna občina Ptuj - Talum, VGP Drava - Javne službe Ptuj. Prosta je ekipa DaMoSS.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Saška bar) je prvi igralec v zgodovini podjetniške lige, ki je na tekmi rednega kroga odigral popolno igro (perfect game) - 12 zaporednih strikov, rezultat 300.
Kikboks m Zagorje 2011
V Zagorju skoraj 500 tekmovalcev iz osmih držav
V soboto, 5. 11., je v organizaciji kluba PON-DO-KWAN iz Zagorja in Kickboxing zveze Slovenije v Zagorju ob Savi potekal 28. mednarodni turnir SLOVENIJA OPEN ZAGORJE 2011 v disciplinah semi, light, kick light in glasbenih formah. V borbah se je pomerilo kar 452 tekmovalcev iz 62 klubov in 8 držav.
KBV Ormož: trikrat na najvišji stopnički
Tekmovanja se je udeležilo tudi osem tekmovalcev in tekmovalk iz Kluba borilnih veščin Ormož in sodnica Tončka Kaluža. Pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja so tekmovalci dosegli naslednje odlične rezultate:
Semi contact 1. Nuša Štefančič članice nad 16 let -55 kg 3. Neža Andromako kadetinje pod 16 let -42 kg 3. Rok Tomažič kadeti pod 16 let -42 kg 3. Dejan Kociper kadeti pod 16 let -42 kg 5.-8. Nejc Korotaj kadeti pod 16 let -32 kg 5.-8. Matjaž Pleh kadeti pod 16 let -42 kg 9.-16. Lan Kokol kadeti pod 16 let -37 kg 9.-16. Žan Tomažič kadeti pod 16 let -57 kg
Light contact 1. Nuša Štefančič članice nad 16 let -55 kg
1.	Dejan Kociper kadeti pod 16 let -42 kg
2.	Matjaž Pleh kadeti pod 16 let -42 kg
3.	Rok Tomažič kadeti pod 16 let -42 kg 3. Žan Tomažič kadeti pod 16 let -57 kg
Kung fu klub Ptuj:
štiri osvojene medalje
V Zagorju so v disciplini kick light nastopili tudi člani Kung fu kluba Ptuj: Adnan Hasanagic, Tomi Hojnik, Marko Seidl in Mitja Potrč. Najbolj se je v kategoriji do 63 kilogramov izkazal Mitja Potrč, saj je osvojil 2. mesto in je v velikem finalu po dobrem dvoboju izgubil z aktualnim svetovnim prvakom iz Skopja Redujem Ljutičem. Tomi Hojnik je kot mladinec tekmoval v članski konkurenci do 69 kilogramov. Osvojil je 3. mesto, potem ko se je v polfinalu odlično boril in je izgubil po sumljivi sodniški odločitvi. Novinec na velikih tekmovanjih Marko Seidl se je dobro znašel v kategoriji do 84 kilogramov, v kateri je prav tako osvojil 3. mesto. Malo bolj izkušeni Adnan Hasanagic je v kategoriji nad 69 kilogramov prav tako pokazal dobro borbo in zasedel tretje mesto. Štiri medalje so za Kung fu klub Ptuj lep uspeh.
KBV Ptuj: Kaisersber-ger dvakrat drugi
Tekmovalci KBV Ptuj so nastopali z 11 tekmovalci in osvo-
Člani Kung fu kluba Ptuj: trener Karel Šauperl, Marko Seidl, Tomi Hojnik, Mitja Potrč in Adnan Hasanagic
jili dve drugi mesti in sedem tretjih mest. Rezultati tekmovalcev KBV Ptuj:
2.	mesto (2-krat) je osvojil:
Simon Kaisersberger (mladinci do 69 kg in mladinci nad 69 kg)
3.	mesto so osvojili:
Adriana Korez (članice do 55 kg) Sabina Kolednik (članice do 55 kg) Luka Vindiš (mladinci nad 69 kg) Lara Vuzem Vajda (kadetinje do 28 kg in do 32 kg) Vito Čurin (mladinci do 69 kg) Tadej Valenko (člani do 63 kg) V Zagorju so nastopali še Patrik Šulek (5. mesto), Gašper Mlakar (5. mesto), Niko Ritlop in Žiga Korenjak.
Sedaj čaka člane ptujskega
kluba še zadnji turnir medobčinskega prvenstva, po katerem bodo razglasili medobčinske prvake za leto 2011. Prva ekipa Ptuja še letos nastopa na mednarodnem turnirju CROATIA OPEN v decembru, ki tokrat poteka v Osijeku.
Pred Ptujčani pa je v tem mesecu najpomembnejši nastop. Člani reprezentance Slovenije iz Ptuja Sabina Kolednik, Adriana Korez in Tadej Valenko potujejo v Dublin na Irsko, kjer bodo od 19. do 26. novembra nastopali na EP v kikboksu v disciplini semi kontakt.
Franc Kociper, David Breznik, Franc Slodnjak
Strelstvo • 2. turnir mladinskih državnih lig - Kidričevo
Pionirji Kovinarja po treh letih znova na vrhu
V nedeljo se je v športni dvorani v Kidričevem v organizaciji domačega SD Kidričevo, odvijala še druga polovica ligaškega tekmovanja, in sicer
2.	turnir mladinskih državnih lig, kjer je nastopalo 230 strelcev v treh različnih disciplinah in 6 kategorijah, zelo uspešno pa se je znova odrezal strelski podmladek iz Spodnjega Po-dravja, ki je pod okriljem svojih društev Kovinar Ormož, Ptuj, Juršinci, Kidričevo, Jože Kerenčič Miklavž in Tovarne sladkorja Ormož osvojil dve posamični zmagi, pet uvrstitev na stopničke za zmagovalce ter ekipno dve zmagi in eno drugo mesto.
Med mladinci s pištolo je vrhunsko predstavo s prvega sobotnega dne, ko je zmagal v članski 1. A DL, ponovil Kamni-čan Rožle Repič in s 382 krogi krepko prehitel vso konkurenco. Za njim se je zvrstila juršin-ska ekipa strelcev Ivan Dru-zovič s 357 krogi na 2. mestu ter David Kekec in Gregor Vesenjak s 349 in 346 krogi na
3.	in 4. mestu, Kovinarjev strelec Gregor Polajnko je s 338 krogi osvojil 5. mesto, Ptujčan Aljoša Habjanič pa je s 327 krogi dosegel svojo najvišjo uvrstitev v DL in pristal na 6. mestu. Juršinčani so dosegli novo ekipno zmago s 1040 krogi in prehiteli ekipo iz Brežic s 1016 in ekipo Maroko Sevnica s 971 krogi na 2. in 3. mestu. Drugi rezultat dneva s pištolo je v mlajši kategoriji kadetov dosegel Ptujčan Sašo Stojak, ki je s 374 krogi še izboljšal svoj dosežek iz Ljubljane in dosegel že četrto zaporedno zmago v državni kadetski ligi. Drugo mesto je s svojim rekordnim dosežkom 368 krogov in s tretjim rezultatom dneva osvojil
Foto: Stiven Vočanec
Pionirska ekipa SD Kovinar iz Ormoža si je v Kidričevem v postavi Matjaž Pleh, Rok Tomažič in Žan Tomažič priborila prvo zmago v takšni sestavi ekipe, Žan Tomažič pa je bil najboljši tudi med posamezniki in slavil s 181 krogi; ekipno si je 2. mesto priborilo SD Leskovec, 3. mesto pa SD Hrastnik.
miklavški strelec Žan Mir, tretje mesto pa je pripadlo dru-gouvrščenemu s predhodnega turnirja Marku Plestenjaku s 353 krogi. Ormoška strelka Kovinarja Tina Novak je s 348 krogi osvojila 4. mesto, zmagala je Lara Bartol iz Kočevja s 356 krogi. V ekipnem seštevku so slavile kadetinje SD Dušan Po-ženel iz Rečice pri Laškem in s 1040 krogi postavile nov državni rekord kadetinj s pištolo.
V kategoriji kadetov s puško je tudi drugi dan odlično nastopal domači kidričevski strelec Aleš Pernat, ki je po sobotnem rekordu s 385 krogi v 1. B DL, v nedeljo dosegel 378 krogov in osvojil 4. mesto ter za drugim mestom, ki si ga je priboril na 1. turnirju s 384 krogi, zaostal le za en krog. Drugo mesto in druge stopničke v sezoni pa je med kadetinjami s puško dosegla Kovinarjeva Melisa Kosi, ki je z rezultatom 374 krogov tako uvrstitev kot rezultat izboljšala za eno mesto
oziroma krog. Bistveno bolje kot v Ljubljani se je med mladinci s puško odrezal Kovinarjev strelec Jan Šumak in se z rezultatom zmagovalca Tadeja Žalika s 389 krogi zavihtel na 2. mesto. Ormoške mladinke Petra Vernik, Melanie Ha-bjanič ter Urška Kuharič so s 383, 375 in 368 krogi osvojile 6., 13. in 17. mesto, nov osebni rekord pa je dosegla kidriče-vska strelka Teja Sagadin, ki se je s 379 krogi uvrstila na 9. mesto in zaradi slabše zadnje serije zaostala za tekmicama na 7. in 8. mestu. Drugemu Kidri-čanu Niku Visočniku pa tokrat streljanje nikakor ni steklo in je na koncu s 339 krogi osvojil 25. mesto. Mešana ormoška ekipa s Šumakom, Vernikovo in Habjaničevo je s 1147 krogi osvojila 2. mesto in zaostala le za ekipo Postojnčank s 1156 krogi, tretje mesto je osvojila ekipa Olimpije s 1139 krogi, za katero je najvišji rezultat dneva dosegla Nina Juvan s 392
krogi.
Po drugem mestu na prvem turnirju s 179 krogi si je prvo zmago v državni pionirski ligi s serijsko puško priboril Kovinarjev strelec Žan Tomažič in z rezultatom 181 krogov postavil drugi najvišji rezultat dneva. Tomažičev dosežek pa je presegla le strelka iz Železnikov Vesna Markelj, ki je zmagala med pionirkami s 184 krogi. Velik uspeh ormoških strelcev, ki so slavili tudi v ekipnem seštevku s 530 krogi, sta z dobrima posamičnima uvrstitvama dopolnila še Rok Tomažič in Matjaž Pleh, ki sta s 175 in 174 krogi osvojila 10. in 17. mesto, četrti ormoški strelec Tovarne sladkorja Ormož, Aljaž Čučko pa je s 168 krogi osvojil 30. mesto in le za 2 kroga zaostal za točkami v skupnem seštevku prve petindvajseterice.
Tretji turnir državne lige za Pokal SZS se bo odvijal 26. in 27. novembra v Črenšovcih.
Simeon Gonc
Šolski šport • Rokomet
Ptujski gimnazijci na Hrvaškem
Ptujski gimnazijci smo se v petek, 4. 11., odzvali povabilu naših hrvaških sosedov, ki so organizirali mednarodni rokometni turnir za dijake v rokometu. Turnir je organiziral srednješolski center Bana J. Jelačiča v Zaprešiču. Na turnirju so poleg domačinov sodelovale še madžarska gimnazija iz Gyonka, avstrijska športna gimnazija iz Graza in Gimnazija Ptuj.
Turnir je potekal v okviru projekta DSD, ki ga omenjene šole skupaj izvajajo, in ni bil namenjen samo
športnemu tekmovanju, ampak krepitvi znanja nemškega jezika, ki ga ta projekt podpira, ter navezovanju novih in ohranjanju obstoječih stikov med šolami in dijaki.
Kljub temu pa na tekmah ni manjkalo športnega duha, saj so bile tekme na parketu športne dvorane Srednješolskega centra Bana J. Jelačiča zanimive. Na koncu so slavili domačini, drugo mesto smo osvojili Ptujčani, tretje in četrto pa sta zasedli ekipi iz Avstrije in Madžarske.
Tomaž Zemljič
Športne novičke
Namizni tenis •
3. SNTL (m)
Igralci iz Cirkovc so v soboto v svoji športni dvorani odigrali dve tekmi. V prvem dvoboju so gostili ljubljanski Kajuh Slovan in gladko izgubili. V drugem dvoboju jih je v dramatičnem srečanju premagala Vesna iz Zaloga. O zmagovalcu je odločal zadnji dvoboj, v katerem je bil Pavič (sin ptujskega igralca Bojana) v petem nizu boljši od domačina Krnjaka.
REZULTATI 2. KROGA: Šternma-tik Cirkovce - Vesna 4:5, Royal Beach - Preserje 2:5, Žogiva - Vesna 4:5, Šternmatik Cirkovce - Kajuh Slovan 0:5, Royal Beach - Hrastnik neodigrano.
1.	VESNA	3 3 0 6
2.	KAJUH SLOVAN	3 2 14
3.	PRESERJE	2 2 0 4
4.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 3 12 2
5.	HRASTNIK	10 10
6.	ROYAL BEACH	10 10
7.	ŽOGICA	3 0 3 0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - KAJUH SLOVAN 0:5
Slaček - Vahdič 0:3, Šilak - Stan-kovič 0:3, Krnjak - Pepelko 0:3, Štern - Najdič 0:3, Slaček - Pepel-ko 1:3
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - VESNA 4:5
Krnjak - Peterka 1:3, Slaček -Vehar 3:2, Šilak - Kralj 1:3, Slaček - Peterka 3:1, Krnjak - Kralj 2:3, Šilak - Vehar 3:0, Slaček - Kralj 1:3, Šilak - Peterka 3:2, Krnjak -Pavič 2:3
Nogomet • Podvinci Betonarna Kuhar
V Štajerski ligi bodo ta konec tedna zaključili s prvim delom tekmovanja. Najzanimivejše srečanje se bo v soboto odvijalo v Podvincih, kjer bo domača ekipa gostila sosede s Ptuja. Domači nogometaši so v zadnjem krogu osvojili točko v Pesnici in tako izkoristili poraz Ptuj-čanov ter jih prehiteli na 3. mestu lestvice. Pričakovanja ljubiteljev nogometa in navijačev obeh ekip so seveda različna, odločitev pa bo - simbolično - padla na Martinovo soboto. Miran Ljubec, trener Podvincev: „Vsi skupaj si želimo, da bi vse potekalo v pravem športnem duhu. Mi zadnje čase nismo igrali slabo; če se malo pošalim, lahko rečem, da smo naš cilj, ki je bil pred prvenstvom peto mesto, že presegli. Seveda smo lahko zadovoljni in optimistično pričakujemo naše sosede, ki pa imajo svojo računico. To bo tudi prvo prvenstveno srečanje teh dveh klubov. Zaradi izključitve prejšnjo soboto v Pesnici ne bo mladega Marcela Vindiša. V tem
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14
1. SML
REZULTATI 13. KROGA: Aluminij
-	Bravo Publikum 0:0, Rudar Velenje - Maribor 1:1, IB Interblock
-	FC Koper 0:1, CM Celje - Olim-pija 0:3, NŠ R. Koren Dravograd -Šampion Celje 0:2, Krško - NOGA Triglav 1:2, Krka - Mura 05 2:3, Domžale - HIT Gorica 2:1.
1. HIT GORICA	13	8	4	1	37:13	28
2. DOMŽALE	13	8	4	1	36:17	28
3.FC KOPER	13	7	1	5	23:11	22
4. OLIMPIJA	13	6	4	3	24:17	22
5. MARIBOR	13	6	2	5	29:20	20
6. RUDAR VELENJE 13		6	2	5	23:23	20
7. IB INTERBLOCK 13		6	2	5	18:19	20
8. NOGA TRIGLAV	13	5	4	4	20:19	19
9. MURA 05	13	6	1	6	18:25	19
10. B. PUBLIKUM	13	5	4	4	14:21	19
11 ŠAMP. CELJE	13	5	2	6	23:28	17
12.	CM CELJE	13	3	5	5	18:2P	14
13.	ALUMINIJ	13	4	2	7	16:23	14
14.	DRAVOGRAD	13	2	5	6	13:19	11
15.	KRKA	13	2	5	6	19:31	11
16.	KRŠKO	13	1	1 11	16:41	4
ALUMINIJ - BRAVO PUBLIKUM 0:0
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Kri-stl (od 85. Babšek), Horvat, Jus, Dvoršak - Špehar, Damše (od 79. Cesar), Sagadin (od 70. Trep), Le-gčevič, Petek, Kirič (od 46. Pulko). Trener: Primož Gorše.
1. SKL
REZULTATI 13. KROGA: Aluminij
-	Bravo Publikum 3:1, Rudar Velenje - Maribor 0:2, IB Interblock
-	FC Koper 0:2, CM Celje - Olim-
13 13		0	0	48:9	39
13	9	2	2	32:10	29
13	9	1	3	42:11	28
13	7	3	3	26:18	24
13	6	5	2	22:18	23
13	6	2	5	16:14	20
13	5	2	6	23:17	17
13	5	1	7	16:21	16
13	4	3	6	14:13	15
13	5	0	8	14:25	15
13	4	3	6	13:26	15
13	5	0	8	13:33	15
13	4	2	7	9:17	14
13	2	4	7	13:30	10
13	1	5	7	7:15	8
13	1	3	9	5:36	6
I
srečanju smo domačini in bomo naredili vse za uspeh. Računamo tudi na podporo številnih naših privržencev."
Judo • Turnirja v Avstriji in Mariboru
Na turnirju Noricum Cup 2011 v Lipnici (Avstrija) za starostno kategorijo do 16 let so nastopili 203 tekmovalci iz vseh avstrijskih deželnih zvez ter iz Japonske, Litve, Nemčije, Madžarske, Rusije, Švice, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. V zelo močni konkurenci je ljutomerski judoist Narsej Lackovič v kategoriji do 81 kg zasedel 1. mesto, Betina Ivajnšič (-70 kg) je bila peta, Grega Novak (-50 kg) pa deveti.
Na mednarodnem tekmovanju Iršič 2011 v Mariboru pa so v starostni kategoriji članov in članic ter kadetov in kadetinj nastopili tekmovalci iz Hrvaške, Slovaške, Japonske in Slovenije.
Rezultati ljutomerskih judo-istov: člani: 3. Patrik Vojsk (-81 kg), 7. Rok Šendlinger (-66 kg); članice: 3. Betina Ivajnšič (+70 kg); kadeti:! Žiga Šendlinger (-55 kg) in Narsej Lackovič (-81 kg), 5. Grega Novak (-55 kg) in Gregor Ivajnšič (-73 kg); kadetinje: 1. Betina Ivajnšič (-70 kg), 2. Živa Potočnik (-63 kg), 5. Hana Prelog (-52 kg) in Barbara Halas (-63 kg).
pija 2:0, NŠ R. Koren Dravograd -Šampion Celje 1:1, Krško - NOGA Triglav 0:2, Krka - Mura 05 0:1, Domžale - HIT Gorica 1:0.
1. FC KOPER
3.	MARIBOR
4.	ALUMINIJ
5.	DOMŽALE
6.	IB INTERBLOCK
7.	OLIMPIJA
8.	CM CELJE
9.	RUDAR VELENJ
10.	KRKA 11 MURA 05
12.	KRŠKO
13.	B. PUBLIKUM
14.	DRAVOGRAD
15.	HIT GORICA
16.	ŠAMP. CELJE
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija so na domačem igrišču remizirali z vrstniki Brava Publikuma.
Rezultata gorišniških judoistov
- člani: 1. Damjan Fras (+100 kg); kadetinje: 3. Renata Kralj (+70 kg).
Hura prosti čas
Za šolarji so v letošnjem šolskem letu že prve počitnice. T. i. krompirjeve počitnice so bile letos zaradi praznikov prestavljene v prvi teden novembra, tako da je bil tudi projekt Hura, prosti čas, ki ga Zavod za šport Ptuj pripravlja skupaj z Zavodom za šport Republike Slovenije Planica letos zgoščen na tri dni.
Boštjan Zemljarič, koordinator projekta o izvedbi projekta Hura, prosti čas v krompirjevih počitnic: „Predvsem me veseli, da je bila spodbudno zastopana nova vsebina, tj. pohod do gasilskega doma na Ptuju, in tudi v bodoče se bomo potrudili, da bi šolarjem ponudili kaj novega. Sama udeležba je bila nekje v standardnih okvirih, v vsakem primeru pa si v prejšnjem tednu izpeljan projekt Hura, prosti čas zasluži pozitivno oceno. Vsekakor se bomo na Zavodu za šport Ptuj tudi v bodoče trudili, da bi bila akcija kar najbolj odmevna in uspešna, želimo povečati številčnost, poleg tega pa si bomo še naprej prizadevali, da bi vključili kakšno novo vsebino. Če bo vreme dopuščalo, že v zimskih počitnicah."
dk, tp, nš
ALUMINIJ - BRAVO PUBLIKUM 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Podbrežnik (12), 2:0 Cafuta (22), 2:1 Koler (63), 3:1 Krajnc (75)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Planinšek, Novačan (od 76. Gerečnik), Klobučar, Kelc, Cafuta, Mesarič (od 63. Brence), Špehonja, Podbrežnik (od 48. Zečevič), Krajnc, Novak (od 79. Dobaj). Trener: Bojan Špehonja.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 14. KROGA: Nafta -Aluminij 1:0, Maribor - Tezno Maribor 2:0, Mura 05 - CM Celje 0:6, Žalec - NŠ R. Koren Dravograd 1:0, Železničar - Pobrežje 1:3, Brežice - Dravinja 1:2, Tehnostroj Veržej -Nissan Ferk Jarenina 1:1, Šampion Celje - Rudar Velenje 3:0.
1.	MARIBOR 14	12	2	0	64:5	38
2.	CM CELJE 14	11	3	0	79:11	36
3.	ALUMINIJ 14	11	2	1	66:4	35
4.	RUDAR VELENJE 14	10	1	3	41:20	31
5.	POBREŽJE 14	9	1	4	24:14	28
6.	FERK JARENINA 14	7	2	5	29:26	23
7.	ŽELEZNIČAR 14	7	0	7	17:39	21
8.	MURA 05 14	6	2	6	21:27	20
9.	ŠAMPION CELJE 14	6	1	7	29:12	19
10.	NAFTA	14	6 0	8	32:24	18
11.	TEH. VERŽEJ	14	3	2	9	18:45	11
12.	TEZNO MB	14	3	2	9	14:46	11
13.	DRAVOGRAD 14	3	1	10	11:32	10
14.	DRAVINJA	14	3	1	10	18:69	10
15.	BREŽICE	14	3	0	11	12:42	9
16.	ŽALEC	14	1 2	11	10:64	5
NAFTA - ALUMINIJ 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Balažic (17) ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Vaj-da (od 36. Hreljič), Majerič, Pani-kvar, Elšnik, Brodnjak, Kukovec (od 36. Zorec), Brec (od 59. Šavorič), Petrovič Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
SOBOTA OB 16.00: Rudar Velenje - Maribor (preložena tekma 12. kroga)
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA OB 14.00: Bravo 1 Interblock - Roltek Dob, Kalcer Radomlje - Krško; SOBOTA OB 16.00: Šampion Celje -Garmin Šenčur; NEDELJA OB 14.00: Aluminij - Dravinja Kostroj, Bela Krajina - Šmartno 1928
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA OB 14.00: AHA EMMI Bistrica - Stojn-ci, Koroška Dravograd - Zavrč, Malečnik - Tehnostroj Veržej, Zreče
-	Tromejnik G Kalamar, Paloma - Kovinar Štore; NEDELJA OB 10.30: Rakičan - Odranci: NEDELJA OB 14.00: Grad - Čarda
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA OB 14.15: Podvinci Betonarna Kuhar
-	NŠ Drava Ptuj; SOBOTA OB 14.00: Krško B - Carrera Optyl Ormož, Šmarje pri Jelšah - Pohorje, MU Šentjur - Tezno Maribor, Šoštanj -Tehnotim Pesnica, Koroške Gradnje - Peca, Boč Poljčane - Marles hiše
1. Liga MNZ Ptuj
PARI 13. KROGA - SOBOTA OB 12.00: Dornava Vrtnarstvo Kovačec
-	Podvinci Agrocenter Ptuj; SOBOTA OB 14.00: Lovrenc - Oplotnica, Središče - Videm, Apače - Hajdina, Rogoznica - Skorba; NEDELJA OB 14.00: Bukovci - Makole, 1A Avto Gerečja vas - Gorišnica
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
14. KROG: Šampion Celje - Aluminij (sobota ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADESTKA NOGOMETNA LIGA
14.	KROG: Šampion Celje - Aluminij (sobota ob 11.00)
LIGA U-14 VZHOD
15.	KROG: Aluminij - Žalec (sobota ob 11.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
10. KROG: Dornava - Rudar Škale (nedelja ob 14.00)
Rokomet
1. A MOŠKA NLB LEASING
PARI 10. KROGA: Cimos Koper - Jeruzalem, Ormož (sobota ob 19.00), Maribor Branik - Šmartno, Gorenje - Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše, Krka - Krško, Loka - Istrabenz plini Izola
1. A ŽENSKA LIGA
8. KROG: Naklo Tržič - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00)
1.	B MOŠKA LIGA
7.	KROG: Grča Kočevje - Velika Nedelja Carrera Optyl (petek ob 19.30)
2.	MOŠKA LIGA
8.	KROG: Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj (sobota ob 19.30)
Kegljanje
1. B SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
8. KROG: Drava Deta Center - Impol (sobota ob 13.30 v Deta Centru)
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
8. KROG: Drava Deta Center - Lokomotiva (v soboto ob 17.30 v Deta Centru)
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
4. KROG: Maribor - AS Prstec Ptuj
Namizni tenis • 1. TOP za člane
Namiznoteniški klub Logatec je organizator letošnjega 1. slovenskega TOP-a v članski kategoriji. Nastopilo bo 24 igralcev v moški in 16 igralk v ženski konkurenci. Iz ptujskega NTK so to Matic Slodej, Bojan Pavič in Danilo Piljak. V ženski konkurenci bodo nastopile vse tri igralke, ki so še lani igrale za NTK Ptuj: Ivana Zera, Vesna Rojko in Vesna Terbuc.
Danilo Klajnšek
Futsal • Cetrtfinale NZS Meteorplast ŠIC Bar - Puntar 2:3 (0:1)
V prvi četrtfinalni tekmi NZS v futsalu je v ljutomerski športni dvorani gostovala prvoligaška vrsta Puntarja iz Tolmina in s 3:2 (1:0) premagala moštvo medobčinske lige Meteorplast ŠIC Bar. Za Ljuto-merčane sta zadela Stojko in Grizold. Povratna tekma bo 22. t. m. v Tolminu.
Preostali rezultati četrtfinala, prve tekme: KMN Oplast Kobarid - Kix Ajdovščina 3:1 (1:0), Predilnica Litija - FSK Stripy 8:3 (4:0), Fragmat Extrem - Dobovec Trgovine Jager 1:6 (1:1).
NŠ
Nagradno turistično vprašanje
Cas Martina in čaščenja mladega vina
Od danes do nedelje bodo na Ptujskem potekale številne prireditve, posvečene sv. Martinu. Na nekaterih območjih, kot na primer v občini Hajdina, je tradicionalna martinova prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino postala tudi tradicionalna prireditev v sklopu občinskega praznika, ki je vsako leto v soboto pred martinovo nedeljo.
V čast vinskemu patronu bodo nazdravili z mladim vinom, še prej pa opravili šaljive blagoslove, ki pa so produkt sodobnega časa in s tradicijo martinovanja nimajo nič opraviti.
Čas jesenskega pusta bodo danes na Ptuju izrabili tudi za ustoličenje novega princa ptujskega kurentova-nja, ki bo sicer ključe mesta dobil v roke v času kurentovanja 2012. Takrat bo zaradi projekta Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj partner kurentovanje potekalo kot festival tradicije in umetnosti. V soboto, 12. novembra, pa bodo na Mestnem trgu ustoličili tudi novo ptujsko vinsko kraljico, ki se v teh dneh že pridno pripravlja na prevzem vinskega kraljestva za naslednji dve leti, ko bo v lokalnem in širšem okolju skrbela za promocijo vin s Ptujskega.
Včeraj se je v Londonu zaključila Svetovna turistična borza, najpomembnejši dogodek potovalne indu-
strije. Slovenija se je na njem predstavila z regijo Julijske Alpe. Slovenska turistična ponudba se na Svetovni
Foto: Matic Hrieršek
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (4. del)
Spoznajte mojo sobo
V Angliji zdaj živim že nekaj več kot mesec dni. Prvi kontakt, prvi vtis o bivanju in mojem študentskem življenju je bila moja soba.
V njej sem nastanjen sam, kot velika večina študentov. Izbira je precej pestra, želeno opcijo pa si izbereš sam. Sam se si izbral sobo s kopalnico ter deljeno kuhinjo; kuham si namreč sam. Druge možnosti so še deljena kopalnica, stanovanje, apartma, studio ali hiša. Teh je na izbiro zares ogromno, najame pa jih veliko študentov v višjih letnikih, ko se že spletejo prijateljske vezi in tako vedo, s kom si bodo delili domovanje.
Veliko nastanitve ponuja že univerza sama. Ta se tako kot vse ostalo nahaja na kampusu, sobe pa so strežene, kar pomeni, da hodiš na obroke v jedilnico ali pa v določene restavracije. Tudi univerzitetne sobe so večinoma enoposteljne, čeprav obstajajo izjeme.
Z nekaterimi podjetji, ki zagotavljajo nastanitev študentom izven kampusa, ima univerza pogodbo. V enem izmed takšnih poslopij sem na primer tudi jaz. Soba, kot sem že omenil, je enoposteljna, in če sem odkrit, ji v bistvu nič ne manjka. Ni noben poseben presežek, ni pa tudi plesniva luknja. Dobiš, kar potrebuješ, torej posteljo, omaro, radiator, police, veliko mizo, predale, ogrevanje, internet, vodo in tako naprej. Tudi kuhinja je solidno
Foto: Matic Hrieršek
Šola (oddelek) za matematiko
opremljena: z mikrovalovno pečico, hladilniki in zamrzovalnimi skrinjami, grelcem vode, likalnikom, toasterjem, sesalcem, pečico ... Skratka povsem zadostno. Je pa potrebno omeniti, da si moraš sam prinesti vse kuhalne pripomočke - posodo, pribor in podobne zadevščine. Edina zadeva, ki mi ni posebej všeč, je detektor dima, ki je nameščen v vsaki sobi in ga testirajo enkrat na teden.
Ponudnik, pri katerem stanujem sam, nam prav tako zagotavlja brezplačen avtobus do univerze in do mesta, na voljo pa nam je ves dan.
Vse se zdi precej idilično, a ustaviti se moram tudi pri cenah. Za sobo, v kateri sem trenutno, moram namreč plačati 115 evrov na teden, ob tem pa
svetovnega turizma. Rdeča nit predstavitve je bil razvoj odgovornega turizma; ob Julijskih Alpah so obiskovalci lahko spoznali nov, okolju prijazen produkt Sava hotelov Bled - lesene hiške za kampiranje (tovrstno kampiranje so poimenovali glamping), prav tako pa tudi promocijske aktivnosti v povezavi z olimpijskimi igrami 2012 v Londonu.
V predzadnjem Nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, kdo so bile dosedanje ptujske vinske kraljice. Nagrado bo prejel Janez Fa-kin, Spodnja Sveča, Majšperk, ki je pravilno zapisal, da so bile to Svetla-na Širec (bila je tudi slovenska vinska kraljica), Tatjana Caf in Tanja Haupt-man, ki se ji bo mandat iztekel v soboto, 12. novembra. V Nagradnem turističnem vprašanju, objavljenem 28. oktobra, pa smo pozabili zapisati odgovor na vprašanje glede ptujskih hostlov. Ptuj ima tri hostle: Kurent, Eva in Sonce.
Danes sprašujemo, od kod prihaja četrta ptujska vinska kraljica. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 18. oktobra.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski vinski prestol bo jutri zapustila tretja ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman.
turistični borzi redno predstavlja, saj gre za enega najpomembnejših dogodkov na področju evropskega in
Foto: Matic Hrieršek
Foto: Matic Hriberšek
Vožnja z avtobusom do univerze je brezplačna.
Eden od avditorijev oziroma predavalnic na kampusu (Keighton Auditorium)
si moram hrano zagotoviti sam.
In ko sem ravno pri hrani, gre kakšno besedo nameniti tudi tej. Na voljo so ravno takšne trgovine, kot jih poznamo pri nas, na primer Lidl, Hofer, Spar, ter seveda nekaj njihovih trgovskih verig. Hrana, ki je na voljo, je enake kakovosti kot pri nas, pa tudi cene so zelo primerljive, saj večina živil stane enako kot v Sloveniji, veliko pa jih je tudi precej cenejših (kar je ob takšni razliki v dohodkih in standardu precejšna sramota).
Za primer naj navedem polnomast-no mleko, za 2,2 litra katerega je potrebno odšteti 1,13 evra. Kilogram in pol bele moke se dobi tudi za 64 centov. Kar me je prav tako presenetilo, je dejstvo, da hrane nimajo obdavčene. Davek je dodan samo na sladkarije in "luksuzna" živila. Vse ostalo, torej sadje, zelenjava, mleko, kruh, testenine, riž, jajca, konzerve, meso in tako naprej, je neobdavčeno. Veliko poudarka dajo na reči, ki so domačega izvora, in to tudi jasno označujejo. Vsako živilo, ki je bilo pridelano v Veliki Britaniji, ima to na embalaži jasno označeno z zastavico, napisom ali obojim. Nisem povsem prepričan, kako je s tem v Sloveniji, a je vsekakor dobra ideja.
Ponudba je zelo velika tudi na drugih področjih, predvsem na področju oblačil in obutve. Tega sicer ne maram preveč, saj temelji na ponudbi ogromnih količin garderobe,
Sola (oddelek) za kemijo
poceni izdelane v Aziji in uporabne bolj ali manj samo za eno sezono. Tako te dobesedno na vsakem koraku bombandirajo s trenutnimi modnimi smernicami in rečmi, ki so trenutno aktualne.
Ogromna je tudi ponudba zabave, s čimer ciljam predvsem na raznorazne diskoteke in klube. Te običajno prirejajo tematske zabave vsak teden, a ker
jih je kar nekaj, ni vrag, da kakšen dan ne bi naletel vsaj na eno.
Seveda je temu veliko tudi alternative, kajti ponuja se kar nekaj kino dvoran, gledaliških predstav, mjuzik-lov ter kar je še podobnih zadev. To gre sicer verjetno pripisati velikosti mesta (ki za tukajšnje razmere sploh ni veliko), pa vendar . O tem pa naslednjič.
Novičke iz Term Ptuj
® [VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS f
Primusove vinske zgodbe v Grand Hotelu Primus
Petek, 18.11.2011, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII
Dobrote Iz Haloz
Vstopnina 18 €; za upokojence, dijake in člane skupine Facebook Terme Ptuj: 15 €
Koncert svetovno znanega glasbenika Uroša Periča z Bluenote kvartetom
Po svetu je Uroš Peric poznan kot slovenski Ray Charles Petek, 11.11.2011, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII Cena vstopnice znaša 15 €. Pohitite z nakupom vstopnic! Martinovanje z ansamblom Kompromis v Grand Hotelu Primus Sobota, 12.11.2011, ob 19. uri v Klubu Gemina XIII Cena »Martinove večerje« in zabave znaša 25 €.
Martinove jedi v Restavraciji Žila
Vsakdan od 5. do 13.11.2011.
GRAND HOTEL PRIMUS
Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). Pokličite nas za več dodatnih informacij. TERMALNI PARK
Ponudba meseca novembra (7.11.-30.11.)
Celodnevna karta za rekreacijo: 11,5 €/po osebi Vstop od 9. do 11. ure {razen nedelje in prazniki) Družinska karta:
2 odrasla +1 otrok = 33 €, 2 odrasla + 2 otroka = 39 €, 2 odrasla + 3 otroci = 47 €. POGREITE SE V HLADNIH DNEH: NAJEM ZASEBNE SAVNE ANTINOOS. plačate 2 uri, koristite 4 ure
REDNA CENA: 80,00 € PONUDBA MESECA: 60,00 € (dO 2 osebi)
Grand Hotel Primus °
Grand Hotel Primus °
Grand Hotel Primus £
Pfifft.
Grand Hotel Primus ro ,	in
a
liflarh 3
ft
Grand Hotel Primus,1k
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Kuharski nasveti
Ingver
Ingver je ena izmed najbolj mnogostranih začimb-nih rastlin, saj lahko njene korenike uporabljamo sveže, posušene in zmlete, vložene ali kandirane. Kot začimbo so ga uporabljali že v pre-drimskih časih. Pri nas smo svežega začeli uporabljati razmeroma pozno, posušenega in kandiranega pa so že od nekdaj uporabljali pri pripravi ingverjevih kolačev in piškotov.
Sodobna kuhinja ceni svež ingver kot dodatek za ribe, školjke, perutnino in svinjino. Drobno nariban ingverjev sok uporabljamo v marinadah za pripravo mesnih jedi, pijač in za izdelavo ingverjevega piva.
Pri peki lahko uporabimo drobno nariban svež ingver, vendar se za ta namen bolje obnese posušen in zmlet. Vložen rožnat ingver je ostrega, popru podobnega okusa in ga zato uporabljamo v majhnih količinah pri pripravi mesnih jedi in gostih juh. Preden ga uporabimo, ga olupimo, narežemo na tanke ploščice in ga pred serviranjem odstranimo tako kot lovorov list. Če je zdrobljen ali narezan na tanke rezance, ga v jedeh pustimo za okus in okras.
Konzerviran ingver, vložen v sirup ali kandiran je bil včasih samostojna slaščica, danes pa ga uporabljamo pretežno kot začimbo za pečenje sladic, desertov in pripravo sladoledov. Ker je v sirup vložen ingver mehak, kandiran pa ovit v debelo
Siva mrena oziroma strokovno imenovana katarakta je pri psih ena najpogostejših težav, ki v starosti prizadenejo oči. Ime siva mrena je bolezen dobila zaradi tega, ker se v očeh pojavi sivina v samem centru oči. Vzrok je očesna leča, ki postaja motna in modro sive barve in zaradi tega
plast sladkorja, prvega ne moremo zamenjati z drugim.
Najboljši je svež ingver, ki ga moramo pred uporabo najprej olupiti in ga pred sekljanjem zdrobimo z nožem. Zdrobljenega nato poljubno sekljamo. Če želimo, da bi bil v jedeh neopazen, ga fino sesekljamo, če pa želimo, da jed tudi krasi, ga sekljamo grobo ali ga narežemo na tanke rezance. Vse jedi, v katere smo dali ingver, sploh svežega, dobijo po pripravi še močnejši okus, zato ga dajemo v manjših količinah. Sveža ingverjeva korenika je lahko tudi odličen okrasek pri sirovih, ribjih in sladkih ploščah.
Pri nas ingver najpogosteje uporabimo pri pripravi riževih jedi. Tako poznamo kremno riževo juho, ki jo začinimo z inverjem, prav tako z njim začinimo riževe priloge, kot so dušen in kuhan riž. Od mesnih jedi ingver uporabljamo pri pripravi pečene in dušene teletine, perutnine od kuhane do pečene in dušene, rib in svinjine. Od zelenjave ingver lepo dopolnjuje jedi iz buč, tako da ga pogosto uporabljamo pri pripravi pečenih in dušenih buč ali musake iz buč, pri kateri lahko z ingverjem začinimo buče ali mesni nadev.
Z ingverjem začinimo tudi riževo solato, ki ji izboljšamo okus še z zeleno in rdečo papriko, ingverjem in repki škampov ter jo ponudimo kot samostojno jed ali uvodno predjed. Najpogosteje pa ingver uporabljamo pri pripravi slaščic. Tako lahko z njim izboljšamo vse kompo-
slabše prepustna za svetlobo.
Zakaj prihaja do tega, je precej vzrokov, predvsem genetski faktor, presnovne bolezni, kot npr. sladkorna bolezen, in druga bolezenska stanja, ki privedejo do slabše prekrvavitve v očesu in posledično do katarakte. Zaradi motne leče svetloba težje pri-
Foto: arhiv
Ingver
te, medeno testo za pripravo medenjakov in medenih rezin, z njim začinimo tudi sadne sladice, sadne prelive in kekse. Ingver uporablja tudi živilska industrija pri pripravi različnih likerjev, nekaj ga je v začimbi curry in drugim mešanicah začimb za pripravo mesnih jedi.
Pri priprave zelenjave ingver uporabljamo manj pogosto kot pri pripravi mesnih jedi in slaščic. Zaradi svojega izrazitega okusa ga uporabljamo pri zelenjavi, ki ima manj močne okuse in jo pripravljamo brez nadeva, od toplotnih postopkov pa izbiramo kuhanje, dušenje, pečenje. Tako lahko pripravimo buče, ki jih ne nadevamo z nadevom, le buče narežemo na kolobarje. Če že vsebujejo velike dozorele koščice, jih odstranimo, buče pa olupimo. Vsako rezino buče narahlo solimo in potresemo z ingverjem. Nato jih položimo v poma-ščen pekač, tako da dno prekrijemo, prelijemo z majhno količino kisle smetane, ki smo jo začinili z ingverjem, in postopek ponavljamo. Zadnjo plast prelijemo s kislo smetano, ki ji dodamo raz-žvrkljano jajce, in prav tako začinimo z ingverjem. Tako pripravljen narastek speče-mo v pečici pri 180 °C tako dolgo, da dobi zlato rjavo
de do mrežnice in pojavijo se motnje v vidu živali. Lastniki nenadoma presenečeni ugotovijo, da se kužek zaleti npr. v stol ali mizo in da je nesigu-ren, če mu sonce sveti direktno v uči. Vid se praviloma slabša postopoma, le pri zelo močni sladkorni bolezni lahko žival v kratkem času oslepi. Slabši vid kužki kompenzirajo z vonjem in sluhom, tako da v domačem okolju živijo povsem normalno. Le pri tistih, ki oslepijo v zelo kratkem času, se pojavi zmedenost, zaletavanje v predmete v stanovanju in posledično vznemirjenost živali z nemirom, pospešenim dihanjem in nervozo.
Kužki, ki živijo v tesnem stiku v stanovanjih ali hišah in imajo sivo mreno, so na boljšem kot vrstniki, ki so za ograjo na dvoriščih, v boksih ali na verigah. Praviloma, popolnoma oslepijo le redki psi, najpogosteje gre za bolj ali manj poslabšan vid, odvi-
barvo. Dobimo jed z izrazito zaokroženim okusom po ingverju in jo lahko ponudimo kot prilogo ali samostojno.
Z ingverjem lahko začinimo in izboljšamo okus tudi biskvitnim sladicam, ki jih ponudimo ob kavi ali čaju, ali samostojnim sladicam, ki jih ponudimo ob koncu obroka. Posebej okusne so biskvitne sladice, ki jih ponudimo ob čaju, ker okus mletega ali svežega ingverja po peki dobi še večjo aromo. V kremah ga prepoznamo, vendar sladice niso tako aro-matične. Tako lahko navadni recept za biskvit odišavite z ingverjem in mu s tem izboljšate okus. Premažete pa ga lahko tudi z ingverjevim prelivom, tako da kandirani ingver narežete na majhne kocke in ga vmešate v surov biskvit, ali pečen biskvit premažete s tanko plastjo smetane in po vrhu potresete majhne kocke kandiranega ingverja. Kandirani ingver lahko tudi stalite in razredčite s kuhanim sladkorjem in s tako pripravljenim prelivom prelijete pečeno biskvitno testo.
Ingverjevi piškoti
Potrebujemo: 20 dag sladkorja v prahu, 4 rumenjake, 1 jajce, 1/4 kg gladke moke, 1 žlico mletega ingverja, malo soli.
Sladkor, rumenjake, sol in sladkor gladko stepemo, nato postopoma dodajamo moko z ingverjem in na deski zgnetemo testo. Razva-ljamo ga na debelino okrog 4 mm, izrežemo z modelčki piškote in jih pri 180 °C pečemo 10 do 12 minut.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
sno od stopnje zamotnjenosti leče.
Siva mrena se lahko pozdravi samo z operacijo, ki pa je za razliko od operacije pri ljudeh tvegana predvsem zaradi pogoste pretirane aktivnosti živali po operativnem posegu, ko je potrebno mirovanje, to pa pri živalih težko dosežemo. Tako svetujem lastnikom, da se za operacijo odločijo le pri popolni slepoti živali. Kužki pa le redko oslepijo popolnoma, še vedno zaznavajo sence in predmete pred sabo in se v povezavi s sluhom in vonjem odlično znajdejo v okolici, kjer živijo.
Lastnici psička svetujem obisk v ambulanti, ugotoviti moramo, ali je njena psička sladkorni bolnik, pregledati oči in se glede na rezultate preiskave pogovoriti o nadaljnjih ukrepih.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
Tačke in repki
Siva mrena pri psu
Lastnica psičke mešanke, stare 10 let, sprašuje, ali je možno pomagati njeni psički, ker naj bi imela sivo mreno. To ji je povedal veterinar ob cepljenju, povedal pa ji je tudi, da je to bolj ali manj normalen pojav in naj se ne vznemirja zaradi tega. Gospo zanima, zakaj je prišlo do težav s sivo mreno pri njeni psički in kaj lahko pričakuje v prihodnje.
Odprta dva javna razpisa
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je objavilo dva javna razpisa za posodabljanje kmetijskih gospodarstev: za naložbe na področju živinoreje ter naložbe na področju sadjarstva in vinogradništva.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je 21. 10. 2011 objavilo Javna razpisa za ukrep 121 - Naložbe na področju živinoreje in Naložbe na področju sadjarstva in vinogradništva. Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev na prvem razpisu znaša šestnajst milijonov evrov, na drugem pa štiri milijone evrov, od tega znaša delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 75 %, delež RS pa 25 %.
Vlagatelji so lahko kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na ozemlju RS. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev pri MKGP. Kadar kmetijsko gospodarstvo nastopa kot kmetija, mora ta zagotavljati ob predložitvi vloge obseg dela vsaj v višini ene polne delovne moči. Če je kmetijsko gospodarstvo pravna oseba ali samostojni podjetnik, pa mora imeti zaposleno vsaj eno osebo za polni delovni čas.
Podpora je namenjena kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na enoto vloženega dela, to je v višini 1 bruto minimalne plače v letu pred objavo javnega razpisa, ki je v letu 2010 znašala 8.536,36 EUR. V primeru, če je kmetijsko gospodarstvo manj kot eno leto vpisano v register pri MKGP oziroma če kmetijsko gospodarstvo mladega prevzemnika ob predložitvi vloge še ne opravlja kmetijske dejavnosti, mora biti ustvarjen primeren bruto prihodek iz opravljanja kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na enoto vloženega dela najkasneje ob zaključku naložbe.
Pri razpisu v naložbe na področju živinoreje so podprte naložbe v hleve in pripadajočo opremo za prirejo mleka, mesa, jajc ter rejo živali. Upravičene so naložbe, ki so namenjene izboljšanju obstoječih hlevov za izvajanje ekološke reje govedi (namen A), naložbe, namenjene prilagoditvi zahtevam minimalnih standardov s področja zaščite rejnih živali pri reji kokoši nesnic ter reji prašičev (namen B), in naložbe v hleve in pripadajočo opremo za rejo drugih vrst in kategorij živali (namen C). Do podpore pri namenu C so upravičene le naložbe v novogradnjo oziroma rekonstrukcijo hlevov in nakup pripadajoče opreme, ni pa upravičen strošek investicija, namenjena izključno nakupu opreme. Do podpore pri namenu C so upravičene naložbe, s katerimi vlagatelji povečajo kapaciteto hlevov na kmetijskem gospodarstvu za najmanj deset odstotkov glede na stanje pred naložbo.
Sadjarstvo, vinogradništvo
Po razpisu v naložbe na področju sadjarstva in vinogradništva so podprte naložbe v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov ter naložbe v postavitev mrež proti toči.
Vsa gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja. Če se izvaja investicija, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, mora biti pravnomočno gradbeno dovoljenje priloženo že k vlogi.
Sofinancira se od 40 do največ 70 % priznanih vrednosti naložbe glede na vrsto naložbe, območje, na katerem kmetija leži, in ali ima vlagatelj status mladega prevzemnika kmetije. DDV ni priznani strošek. Najnižji znesek javne podpore na upravičenca znaša 3.500 EUR. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so za vse upravičene vrste investicij nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do najpozneje 30. 6. 2015. Naložba ne sme biti zaključena pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
Naložbena dejavnost, za katero prejemnik prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Prejemnik sredstev mora za naložbo, za katero je prejel sredstva, voditi predpisano dokumentacijo in jo hraniti še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev ter spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu. Kmetijsko gospodarstvo vsaj še 5 let po datumu zadnjega izplačila sredstev ne sme zmanjševati skupnega obsega kmetijskih zemljišč v uporabi, oziroma iz utemeljenih razlogov lahko pride do največ desetodstotnega odstopanja.
Razpisa sta zaprtega tipa, kar pomeni, da je zadnji rok za oddajo vloge do vključno 30. 11. 2011 na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Pravočasno poslane vloge, ki bodo popolne, vsebinsko ustrezne in bodo izpolnjevale vse razpisane pogoje, bodo ocenjene na podlagi razpisanih meril.
Vse dodatne informacije, kakor tudi pomoč pri izdelavi vloge so zainteresiranim na voljo pri kmetijski svetovalni službi na KGZS - Zavodu Ptuj.
Felicita Domiter, univ. dipl. inž. kmet.
KGZS - Zavod Ptuj
Krvodajalci
18.	oktober: Darja Potočnik, Spodnje Jablane 7; Tomaž Paluc, Ul. heroja Lacka 1, Ptuj; Anton Kojc, Zg. Pristava 52; Ciril Koser, Janežovski Vrh 21 a; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Marjan Grabar, Podvinci 100; Aleksander Furek, Skorba 31 c; Jakob Rajh, Arbajterje-va 8, Ptuj; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Matej Modec, Trniče 51; Danijel Fijan, Kukava 44 a; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Simona Pernat, Župe-čja vas 31 b; Gorazd Kmetec, Orešje 120; Angela Kelc, Sp. Velovlek 5; Boris Golob, Strelci 10 a; Katarina Kvar, Grlinci 9; Dušan Jaušovec, Apače 275; Marjana Kmetecl, Soviče 17; Neža Skrbinšek, Ul. Lackove čete 21, Ptuj; Andrej Vidovič, Me-zgovci 46 c; Denis Brumen, Sakušak 26; Mitja Butolen, Krčevina pri Ptuju 76; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202.
19.	oktober: Andreja Ceci, Maj-šperk 112 a; Urška Žuran, Pestike 5 b; Jurij Vesenjak, Nova vas pri Markovcih; Amadej Ban, Rodni Vrh 34; Urška Vojsk, Placerovci 7; Katarina Menoni, Ul. Lackove čete 14, Ptuj; Blaž Vurzer, Grajena 75; Elvira Jurgec, Gradišča 28; Katja Gorenc, Rucmanci 35l; Valentina Kosi, Kettejeva ul. 13, Ptuj; Emil Topolovec, Sp.Leskovec 7 a; Romana Zelenjak, Dornava 142 e; Veronika Mikolič, Kukava 66; Nadja Ritlop, Zagojiči 19 a; Ervin Sedlašek, Videm pri Ptuju 10 b; Donna Erjavec, Podvinci 119 d; Ana Černezel, Levanjci 29 b; Romano Pravdič, Rimska ploščad 6, Ptuj; Katja Fras, Biš 66; Lucija Glažar, Vegova ul. 20, Kidričevo; Petra Kramberger, Janežovski Vrh 27; Patricija Brmež, Sp. Velovlek 32 b; Šošana Frank Ličina, Lovrenc na Dr. polju 9; Matevž Šteiner, Žgečeva 8, Ptuj; Lea Korošec, Bukovci 123 b; Aljoša Ornik, Hajdoše 29 a; Jure Sakelšek, Potrčeva c. 42, Ptuj; Niko Brumen, C. v Njiverce 4, Kidričevo; Jan Zupanič, Kungota pri Ptuju 54; Sanja Ivajšič, Zagorci 7; Aljaž Pišek, Lovrenc na Dr. polju 7; Tomaž Toš, Drbetinci 3; Tomaž Šoštar, Mariborska c. 2, Ptuj; Alenka Valentin, Vodo-va 10, Ptuj; Tina Zorec, Drstelja 30 a; Darja Habjanič, Orešje 105, Ptuj; Eva Kosi, Zamušani 51 a; Gregor Kmetec, Lancova vas 31; Saša Ser-dinšek, Majšperk 51.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Razočarana
Vprašanje: Pozdravljeni! Pišem v upanju, da dobim odgovor. Zanima me, ali bova z bivšim fantom še kdaj skupaj, kajti trenutno je z drugo. Ali ga je bolje pozabiti in iti naprej, čeprav ne vem kako? Upam, da moje pismo ne bo romalo v koš. Lep pozdrav!
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike. Nobene pismo ne gre v koš in na vsakega poizkušam odgovoriti, torej so vaše skrbi nekoliko neutemeljene. Po naravi ste zelo občutljivi, nežni in sočutni. Vsekakor morate najti v sebi notranjo moč in zasijati s tistimi talenti, ki so vam dani. Če se ozrem nekoliko v preteklost, je jasno nakazano, da ni bilo vse rožnato in da ste imeli ogromno nekih težav. Vsaka pot se enkrat lahko zaključi in to je tudi pravilno. V življenju se dogajajo slabi in lepi trenutki. Po mojem skromnem mnenju se vi pretirano obremenjujete in ne vidite nobene možnosti, da bi našli kakšno potrditev. Poleg tega pričakujete od drugih, da vas bodo cenili in da vam bodo podarili ljubezen. Ne spreglejte dejstva, da ste ljubljeno in spoštovanje bitje in ravno zaradi tega lahko greste zelo pogumno in odločno naprej po svoji poti. Naj vam odkrito povem, da fanta nazaj ne bo. Poleg tega tudi ne bi bilo dobro, kajti vsak ima svojo usodo. Imate pa v bistvu dve možnosti. V eni se prav sedaj nahajate, ko ste mnenja, da se vam je naredila največja tragedija in krivica. Ampak kakorkoli obračam, pridem vedno do istega, da se vam krivica ni naredila. Pomembno je, da se ne smilite več sami sebi in da ne delate iz muhe slona. Pravilno je, da si poiščete neko po-
moč in da se odpravite v kako skupino, kjer se boste lahko o vsem pogovorili in našli načine poti, ki vodijo iz začaranega kroga. Veste, v življenju blagodejno deluje tudi odpuščanje. Ne morete pričakovati, da se bodo rane pozdravile same. Druga možnost, ki ni nič manj pomembna, je, da odprete srce še kakšnemu drugemu moškemu, ki vas bo osrečil in vam podaril harmonijo romantike. Ni res, da se lepe reči dogajajo samo v pravljicah. Najti morate način, da najlepše živite svojo osebno legendo in da ne iščete krivca v sebi. Zvezde so prepričane, da boste našli v sebi moč in da vas bo še spremljala sreča. Preteklost je samo en vidik, slabe reči je potrebno pozabiti in v srcu nositi dobro. Obrišite prah strahu in se veselo podajte v nov dan, kajti tam vas čakajo vse tiste dejavnosti, ki so lahko zelo lepe in prijetne. Srečno!
Šifra: Obupana zvezdica
Vprašanje: Skoraj že dve leti sem že zaljubljena v moškega, ki pa mi ljubezni ne
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
vrača. Ali je kaj upanja, da se bo to spremenilo? Ali bom našla partnerja in imela otroke?
Odgovor: Vsak človek ima pravico, da je ljubljen in spoštovan. Seveda so vas v šoli učili vse mogoče predmete, vendar ni bilo ne duha in sluha o čustvenem življenju. Moje mnenje je, da imate zelo slabo podobo o sebi in da vedno iščete neke načine, kako bi zapolnili praznino, ki je pri tem nastala. Toda tudi nogavice moramo zakrpati, ko je nastala luknja. Partnerja najti morda ni tako težko, kot je najti sorodno dušo, ki vam daje neko moč in podporo za življenje. Lik ženske in moškega tvori čudovito figuro popolnosti. Vendar se skupaj zdravita, pilita in zorite. Če vam moški, ki ga imate trenutno v mislih, ne daje dovolj ljubezni oz. jo tako ali drugače zavrača, je čas za alarm. Pri sebi boste morali razmisliti, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar je blizu vam. Naredite neko analizo in ugotovili boste, da ste ljubljeno bitje in da se vsa moč skriva v
Ojdipov in Elektrin kompleks
Metki nikoli ni bilo razumljivo, kaj je to Ojdipov in kaj Elektrin kompleks, pa prosi za obrazložitev.
Ojdipa in Elektro poznamo iz starogrških legend: Ojdip je ubil lastnega očeta in poročil lastno mater, Elektra pa je, skupaj z bratom Ore-stom, ubila lastno mater.
Ojdipov in Elektrin kompleks pa poznamo iz psihoanalitične teorije Sigmunda Freuda, ki je zaplete v spolnem razvoju pomenljivo poimenoval po obeh tragičnih osebah iz starogrških legend.
Po Sigmundu Freudu bi naj spolni nagon bil skorajda težnja po življenju in bi začel delovati že v najzgodnejši dobi. Najprej se v prvem letu starosti delovanje spolnosti osredotoča na sesanje in grizenje (oralna stopnja ), nato se v drugem letu starosti začne otroško spolno zadovoljstvo (libido) preusmerjati k funkcijam izločanja (analna stopnja ), temu pa sledi falična stopnja (nekako med 4. in 6. letom ), ko se nagonska energija usmerja k spolnim organom. Vendar se šele po daljšem obdobju latence, ki traja do konca pubertete, pojavi prava spolna in osebnostna zrelost, ki omogoča zrele spolne in osebne odnose (to je genitalna stopnja).
V falični fazi pa se dogajajo duševni zapleti, ki so zelo pomembni za posameznikov razvoj. Otroci so v začetku te razvojne stopnje nagonsko močno navezani na starše nasprotnega spola (dečki na matere, deklice na očete). Njihova otroška spolna navezanost pa se sooči z močnejšo vlogo staršev istega spola. Ti starši postanejo nekakšni nezavedni rivali; vendar si otrok pravega rivalstva seveda ne more privoščiti. Do normalne razrešitve tega zapleta pride tako, da se otrok odpove spolnim težnjam do staršev nasprotnega spola in, da potlači sovražne impulze do staršev istega spola ter se močno poistoveti z njimi (temu pravimo identifikacija).To mu pozneje omogoči, da lažje prevzame lastno spolno vlogo, in naveže normalne odnose s partnerji nasprotnega spola.
Seveda pa nerazrešeni zapleti povzročajo posamezniku duševne motnje in nezmožnost zrelih in običajnih spolnih in osebnih odnosov.
Mag. Bojan Šinko
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
vas. Včasih je do lastne sreče potrebno tako malo. Otroci, po katerih sprašujete, so božji dar in verjemite, da vam bodo dani. Vedno je vredno zadeve pogledati z različnih zornih kotov in se na podlagi tega odločiti, kaj vam je blizu. Pogovori so pomemben vidik in še toliko bolj je nujno, da svoji ljubljeni osebi prisluhnete. Dovolj mladi ste še, da imate še celo svoje življenje pred seboj, in ne vidim razloga,
zakaj bi morali že sedaj obupa-vati. Zavedajte se, da je simbolika življenja nekaj najsvetejšega in morate ji slediti po majhnih korakih. Točke usode se bodo zasukale tako, da pride tudi dan, ko se boste smejali. Pred tem morate narediti prostor v svojem srcu in duši. Veliko modrosti vam želim!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (33.)
Bog govori
»Bog govori« je danes že klasično delo novodobne literature, v katerem je Meher Baba, indijski su-fijski mistik, opisal potovanje duše od njenega nastanka do končnega cilja preko dveh procesov: evolucije in involucije. Meher Baba je veljal za utelešeno božansko inkarnacijo, za avatarja nove dobe. 44-let ni spregovoril nobene besede in s tem je uresničil Nostradamusovo napoved, da bo veliki učitelj človeštva »govoril resnico z zaprtimi usti«.
Avatar nove dobe
Meher Baba (1894-1969) se je rodil v mestu Puni vzhodno od Bombaya. Njegovi starši so v Indijo prebegnili iz Perzije. Ob rojstvu je dobil ime Merwan Sharier Irani. Leta 1914 ga je na čelo poljubila svetnica Hazrat Baba-jan, ki je veljala za satguru ali »popolnega učitelja«. Ko je Merwan prejel njen poljub na šesto čakro, ki ji v Indiji pravijo »tretje oko,« se mu je razkrila njegova prava identiteta avatarja. Dogodek je bil podoben Jezusovemu
krstu v reki Jordan, ko ga je Janez Krstnik prepoznal kot božansko bitje. Sanskrtska beseda avatar pomeni »spust boga.« Na Vzhodu verjamejo, da se avatar na Zemlji pojavi vsakih 700 do 1400 let, da bi človeštvu pomagal dvigniti duhovno zavest.
Leta 1915 je Baba srečal svojega drugega učitelja, Upasnija Maharaja. Baba je sam postal »popolni učitelj« l. 1921. Naslednjega leta je z veliko skupino učencev odpotoval v Bombay, kjer je ustanovil prem ašram ali »skupnost univerzalne ljubezni«. Učenci so mu tedaj dali ime Meher Baba, kar pomeni Usmiljeni. Leta 1925 je oznanil, da ne bo več govoril. Poslej se je sporazumeval s pomočjo pravokotne plošče, na kateri je bila napisana abeceda.
Leta 1931 je prvič odpotoval na Zahod in šel celo skozi Slovenijo. Nedolgo zatem so ga v Hoollywoodu že slavili vsi, ki veljajo za filmske velikane. V naslednjih sedmih letih je dvakrat prepotoval svet in se sedemkrat odpravil na Zahod. Leta 1954 je v Indiji na
množičnem shodu potrdil, da je avatar ali »bogočlovek«.
Zadnjih sedem let je preživel v samoti in globoki meditaciji. To je bilo njegovo najbolj nenavadno obdobje, ko je ustvarjal t.i. »univerzalno delo«, ki ga ni razlagal. Njegovo zdravje se je hitro slabšalo. Na prošnjo najbližjih, da bi ga pregledali zdravniki, je rekel: »Za moje stanje ni medicinske razlage, je zgolj posledica mojega Dela. Moj čas se izteka.« Dva dni kasneje je zapustil fizično telo.
Babov nauk je danes razširjen po vsem svetu. Njegove pristaše najdemo med protestanti, katoliki in judi na Zahodu, med hindujci, budisti, zaratustrovci na Vzhodu in celo med agnostiki in ateisti.
Avatarjeve besede
Meher Baba je za svoje poslanstvo dejal: »Nisem prišel, da bi ustanovil neki kult, skupnost ali organizacijo, niti, da utemeljim novo religijo. Religija, ki vam jo dajem, uči o znanju Enega v mnoštvu ... Prinesel bom harmonični spoj Uma in Srca. Oživil bom vse religije in kulte in jih spo-jilkot bisere na ogrlici.«
O Babi je bilo napisanih več kot 40 knjig. Sam je narekoval nekaj knjig, med katerimi sta najbolj znani Bog govori in Besede. Lastnoročno je napisal samo eno delo z naslovom Knjiga, ki pa še ni izšla. Objavljena bo tedaj, kot je sam rekel, ko bo napočil pravi čas. Desetina vsebine te knjige je zajeta v delih Bog govori ter Nič in vse.
Baba je v delu Bog govori razkril načrt Kreacije, Stvar-jenja vesolja in naravo Boga. Povedal je, da so vse duše ali atme neskončne, nesmrtne in imajo skupno božansko bistvo, en izvor, zato so vse povezane. Med seboj se razlikujejo zgolj po stopnji razvoja zavesti. Večina duš se zaveda svojega grobega, fizičnega telesa (sthul sha-rir), nekaj se jih zaveda sub-tilnega telesa (pran), malo število se jih zaveda svojega mentalnega telesa (mana) in samo nekaj se jih zaveda lastne božanske narave (pa-ramatma). Razlike v zavesti, nivojih, izkušnjah in stanjih obstajajo zaradi različnih impresij, vtisov (sanskare). Ko duša v skladu z vtisi prevzame določeno obliko, potem doživlja sebe kot to obliko. Duša v obliki kamna doživlja sebe kot kamen. Sčasoma duša sebe doživlja kot kovino, ra-
stlino, žival, človeka. Samo zaradi vtisov nesmrtna duša doživlja številna rojstva in smrti v grobem fizičnem svetu, ko se vedno znova spaja z različnimi oblikami. Ta proces je znan kot evolucija. To je prav tako reinkarnacija, ciklus vračanja duš na zemljo, z namenom duhovne rasti in razvoja. Duše v zemeljskih življenjih izkušajo trpljenje, bolečino, strahove, razočaranja, revščino, veselje, radost, ljubezen, bogastvo. V tem času se vtisi kopičijo in sanskare namotavajo. Ko se človeška duša začne zavedati svojega subtilnega in mentalnega telesa, pa se prične proces involucije ali odmotavanja sanskar in slabljenja vtisov. Človeška duša se inkarni-ra v telo sesalca tako dolgo, dokler čuti tovrstno željo in potrebo. Na koncu pride do osvoboditve duše in združitve z božanskim oceanom, atma se vrne v paramatmo, ki jo je zapustila pred milijoni leti, ko je v sebi začutila prvi vzgib za raziskovanje in doživljanje stvarnosti.
Baba je dejal, da dokler si ne pridobimo ustreznega znanja, vse zgleda kot duhovni paradoks. Pravimo, da je Bog, ki ga ne vidimo, resničen in da je svet, ki ga vidimo, zgolj iluzija. Potem,
če želimo najti sebe, svoje bistvo, moramo pozabiti nase (se odpovedati egu). Torej izguba pomeni dobitek. Umreti moramo za sebe, da bi lahko živeli v Bogu, torej smrt pomeni življenje. Od znotraj moramo postati prazni, da nas Bog lahko napolni. Potemtakem popolna praznina pomeni absolutno izpolnjenost. Odpovedati se moramo svoje osebnosti, postati moramo nič, da se lahko spojimo z neskončnostjo Boga, zato biti nič pomeni biti Vse. In še zadnji paradoks: resničen je večni obstoj, življenje je minljivo.
Ko so učenci Meher Babo vprašali, zakaj se je odločil za življenjski molk, jim je preko simbolov odvrnil: »V preteklosti sem vam dal dovolj besed. Napočil je čas, da jih opustim.« Baba je sporočil, da ko bo prekinil svoj molk, bo izrekel samo »eno Besedo in ta bo prodrla v srca vseh ljudi; tako da bo celo grešnik začutil, da mu je namenjeno postati svetnik, svetnik pa bo spoznal, da je Bog prisoten tako v grešniku kot v njem«.
Kritiki njegov del so zapisali: »Meherja Babo je težko razumeti, lahko ljubiti, težavno spoznati in skoraj nemogoče uresničiti.«
Nadaljevanje prihodnjič
Glasbeni kotiček
Crossover trilogija od klasike do popa
Tony Cetinski za glasbene skladokusce pripravlja poseben koncertni spektakel, ki ga bo moč doživeti nekaj dni pred letošnjimi božično-novoletnimi prazniki. Cetinski bo 21. decembra v ljubljanski Hali Tivoli nastopil s kar 100-člansko ekipo.
Na odru se mu bodo pridružili zagrebški filharmonični orkester pod vodstvom dirigenta Iva Lipanovica, trio Eroika in
pevski zbor Josip Kaplan iz hrvaške Rijeke. Seveda pa ne bo manjkal niti njegov odličen spremljevalni bend.
Slo glasbene novice
Znani slovenski hip-hop dvojec Murat & Jose se predstavlja z novo skladbo, naslovljeno Zdej vem, za katero je že posnet videospot. Spot je nastal v sodelovanju z gledališko ekipo predstave Brez, v njem pa nastopajo tudi igralci predstave.
Brez je kriminalno napeta, rapersko neposredna in urbano dinamična predstava o iskanju prave poti v kaotični sedanjosti, ki jo je na Oder pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana postavila režiserka Eva Nina Lampič, glasbo pa je napisal JAMirko.
Pevka Sara Kobold se predstavlja z videospotom za aktualni single Samo ti, ki je sicer nastal izpod peresa Neishe in v produkciji Dejana Radičevica. Videospot za skladbo Samo ti, ki je bila s strani radijskih postaj v preteklem mesecu odlično sprejeta, je pika na i Sarinemu letošnjemu glasbenemu udejstvova-nju. Za režijo je poskrbel uveljavljeni režiser Predrag Rajčič -Perica. Čudovite kadreje posnel na Primorskem, v Simonovem zalivu in na Koroškem. „Menim, da je Perica svoje delo odlično opravil in z izdelkom sem zelo zadovoljna, "je povedala Sara, ki je na snemanju neznansko uživala.
V hladnih jesenskih dneh pa je, poleg nedavnega promocijskega nastopa v živo v ljubljanskem Sputniku, pripravila tudi nov koncertni repertoar s spremljevalno skupino. „Člani ben-da prihajajo iz Maribora, tako da imamo vaje tam. Zelo hitro smo se ujeli, to se mi zdi zelo pomembno, saj moraš na odru funkcionirati kot celota," je še povedala pevka.
Na 2. programu nacionalne televizije (TV SLO) bodo jutri ob 22.40 predvajali posnetek koncerta pevke Tinkare Kovač, posvečenega izdaji albuma Best Of. Album je pri založbi Dallas izšel decembra lansko leto, na njem pa so zbrane vse pevkine največje uspešnice (Veter z juga, Spezzacuori, In sta šla, Zakaj ...) ter novejši skladbi Če je to vse in Ljubezen je padla z neba.
MZ
DJ- 1 O CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. Julija Kramar - Barka iz perja - Zdaj vem 8. Anja Baš - S tabo 7. Eli - Kam greš 6. Klinči & Partyzani - Lepa pesem 5. Samuel Lukas - Novo srce 4. Flirrt & Tinkara Kovač - Klovn 3. Neisha & Tokac - Najin ples 2. Alenka Godec - Ti si moja roža 1. Kingston - A la la li
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Projekt je poimenovan Crossover trilogija, rdeča nit pa je razkrivanje strasti. Tony bo razkril strasti od klasične do pop glasbe, zapel bo najljubše arije (kot je na primer Caruso), popevke in pop uspešnice, ki jih v njegovi bogati karieri zagotovo ni bilo malo.
Crossover trilogijo je pevec sicer prvič predstavil letos poleti v nabito polni puljski Areni. Zagotovo gre za poseben koncertni projekt, ki si ga velja ogledati. Tudi tokrat je organizator agencija Reflektor Music, s katero Tony sodeluje že dalj časa.
Tony Cetinski ostaja zvezda stalnica na glasbenem prizorišču držav nekdanje Jugoslavije, v bogati glasbeni karieri pa je doslej nanizal številne uspehe, od najrazličnejših glasbenih nagrad do izjemnih domačih in mednarodnih sodelovanj.
Z arijami je Cetinski občinstvo prepričal že na aktualnem albumu Da Capo. Ta je presek avtorskih pesmi in klasičnih arij, sestavljen torej tako iz
FOTO: Reflektor Music
Tony Cetinski bo 21. decembra nastopil v ljubljanski Hali Tivoli.
avtorskega ustvarjanja kot iz priredb nekaterih klasik. Album vsebuje 15 pesmi, posebno pozornost pa je požela zanimiva predelava klasične
arije Nessun dorma, v kateri sta v duetu združila moči Tony Cetinski in svetovno znani Michael Bolton. Prav album Da Capo pa bo tudi darilo za
obiskovalce decembrskega koncerta. Ob predložitvi dveh vstopnic bodo album prejeli brezplačno.
MZ
Filmski kotiček
Stvor
Vsebina: Skupina norveških raziskovalcev na Antarktiki globoko pod ledom odkrije vesoljsko plovilo, ki je na Zemljo padlo pred 100.000 leti. V ledu najdejo tudi zamrznjejo truplo enega od članov posadke, zato ga prepeljejo v svojo bazo. Tam pa se led stopi in izkaže, da je bitje še kako živo. Sprva se zdi, da gre za nižjo obliko inteligence, ki požira vse, kar vidi, toda izkaže se, da zna replicirati telo žrtve, zato člani ekipe nenadoma ne vedo več, kdo je pravi človek, kdo pa zamaskirana pošast ...
John W. Campbell je v tridesetih letih prejšnjega stoletja usodno vplival na področje znanstvene fantastike. Ne le da je urejal revijo ZF zgodb in tako omogočil preboj številnim ključnim avtorjem tega zanimivega žanra, ampak je tudi napisal knjigo Junak s tisočero obrazi, v kateri opisuje ustroj ar-hetipske zgodbe, torej neka-
kšne prazgodbe, na katero bi se v teoriji morala čustveno odzvati večina ljudi na svetu, ne glede na raso, družbo, starost in spol. Da je imel prav, je desetletja kasneje dokazal George Lucas, ko je Vojno zvezd utemeljil ravno na Campbellovi knjigi.
Campbell je tudi sam pisal ZF zgodbe. Eno od njih, Kdo gre? (Who Goes There?), je že v petdesetih posnel sloviti Howard Hawks. Ker je film izšel na vrhuncu hladne vojne, ni čudno, da je prispodoba pritlehnega komunizma, ki se spremeni v karkoli, samo da bi od znotraj uničil (ameriško) demo-kacijo in kapitalizem, takrat zelo učinkovala, je pa zato danes precej izživeta, toliko
bolj, ker se je demokracija do danes izkazala za neučinkovit cirkus politikan-tov, kapitalizem pa za rak rano sodobne družbe. Car-penterjeva različica iz leta 1981 sicer nima družbenih ali političnih podtonov, je pa morda ravno zaradi tega odličen film še danes, saj kar ne moremo verjeti, kakšne neverjetno dobre fizične učinke ima. In tako hitro pristanemo pri letošnji že tretji upodobitvi Campbe-love zgodbe. Prvenec mladega norveškega režiserja je boljši, kot bi pričakovali, po drugi strani pa ni nikakršen presežek. Od fotografije naprej se vidi, da posnema Carpenterjevo mojstrovino, vendar mu to ne uspe v celoti, saj se v skrajnih primerih zateka k računalniški animaciji, ki pa danes nikogar več ne prevzame. Čeprav film ne sporoča ničesar globlje-
ga, se enostavno ne moremo upreti neprijetni misli, da je stvor pravzaprav prispodoba za večno lakomen kapitalizem, ki bo žrl in žrl in žrl tako dolgo, dokler bo še kaj za požreti. Da film gledalca nehote opomni na to, je samo dokaz, da je plitkost Campbellove zgodbe le navidezna in da pravzaprav funkcionira v maniri družbeno refleksivne ZF, pri čemer sta interpretacija in sporočilnost odvisna od duha časa, tudi takšnega, kakršnega si avtor sprva ni mogel niti zamisliti. Film je zato malce več kot le odšte-vanka in je, kljub temu da smo gledalci v poziciji, ko že vse vemo naprej, vseeno dovolj zabaven. Odveč je le del v vesoljskem krožniku, a film se na koncu odkupi z zelo neposredno vsebinsko povezavo s predhodnikom.
Matej Frece
The Thing
Igrajo: Joel Edgerton, Mary Elizabeth Winstead, Eric Christian Olsen, Adewale Akinnuoye-Agbaje, Ulrich Thomsen, Kim Bubbs Scenarij: Eric Heisserer po zgodbi Johna W. Campbella Jr.
Žanr: ZF grozljivka Dolžina: 103 minute Leto: 2011 Država: ZDA
SESTAVIL
EDI KLASINC
JEREBIKI PODOBNO DREVO
BODRILO, STIMULANS
VLADAR NA
ČELU MONARHIJE
MATERIAL, KI SE PRI VARJENJU STALI
GORA NAD KOBARIDOM
ANTON TROST
NAS
POLIHISTOR
NEMŠKI DRAMATIK (HEINRICH
MESTO V
ITALIJI
ORODJE ZA
FINO OBDELAVO IZVRTINE
IZLOČEK V USTIH
BOGASTVO GOZDOV
POKLON, DARILO
JUTRANJA ZORA
BRANE RONČEL
IVAN SIVEC
OZEK KOS TRAVNIKA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ BESEDE OSATO
CREPINJA
ŽELELNI GLAGOL, ŽELELNIK
SKOP ČLOVEK, SKOPUH
PANJ Z ENIM SATOM
SODNI TERMIN
GNOJNO VNETJE SLUZNICE
SESTDESET SEKUND
ZMRZNJENA ROSA
SMUČAR KRIŽAJ
SRAJCA KATOLISKIH DUHOVNIKOV
POBIRALEC ŽOG
AVSTRIJSKI GLASBENI KVARTET
AVTORSKO PLAČILO
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
PISNA OPOMBA, OPAZKA
ODPADKI
VERA ALBREHT
PESNIK ŽUPANČIČ
URNA
ENOTA ZA MOČ
DRAGO IBLER
ŠAHISTKA ERETOVA
SOBNI GRELNIK
SVEDSKA KRALJICA
UGANKARSKI SLOVARČEK: AOSTA = mesto v severozahodni Italiji, KVETA = češka šahovska velemojstrica Eretova, ONAN = Judežev sin, OPTATIV = želelni glagol, želelnik, PLASA = ozek kos travnika ali njive (zastarelo), ROKET = kratka, bela lanena srajca katoliških duhovnikov, ki sega do kolen, tudi koretelj, SKORŠ = jerebiki podobno drevo z užitnimi plodovi (Sorbus domestica), UVAR = material, ki se pri varjenju stali.
■bjbz
'eu!3BJ)j 'B]sov 'uoio 'A|]B]do 'isBix '!]9uis 'Z9JS 'josba|ba ']ba 'ejnujiu 'bu||s 'iv 's!>j 'UBÍog ')jU9|d 'uj» '|Q 'jb]bsou9 'si 'JBAn 'jbjouoli 'dgjo 'njeuoiu ')jJBdBun| 'epnqpods 's9]BJ>jos 'ui9|BS 'B>jB]| 'joqs] 'sjosjs :ouABJopoA ixNVZiax 31 A3HS3d
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 12. november:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čveka rije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
NEDELJA, 13. november:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do
24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 14. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 15. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 16. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 17. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox).
PETEK, 18. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
V	tem tednu se vam bo izpolnila srčna želja. Postali boste zelo opaženi in razbrati bo premik
naprej. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč glede službe. Čeprav boste zelo delavni, se boste vseeno morali paziti pretirane površnosti. V ljubezni se bo občutila dinamična energija.
Sn BIK
Označevala vas bo magnetična energija in tako boste kos zastavljenim ciljem in delovnim nalogam. Pravilno bi bilo, da se sprostite in poveselite. Močan pečat bodo imeli komunikacija, pogovor in izmenjava mnenj. Sprostila vas bo narava in da se poglobite v duhovna znanja.
DVOJČKA
Odprle se vam bodo nove priložnosti in kreativni navdihi. Poglobili se boste v tisto, kar vam je neznanka. Morda boste celo potrebovali nekoliko več časa za počitek. Razmisliti boste morali o lastni motivaciji. Posebno motivacijo vam bo podaril srčni izvoljenec, pogovori bodo harmonični.
RAK
Za trenutek se bo zazdelo, da boste vi tisti, ki boste imeli čarobno palčko in stopili v ospredje. S svojim znanjem in izkušnjami boste pomagali drugim. Več časa boste namenili izobraževanju in duhovnim zakonitostim. Vabili vas bodo saloni lepote, koristne učinke bo imela masaža.
LEV
■Jj Najsrečnejši boste, ko boste videli sadove svojega dela. Finančno boste napredovali, a primerno bo izdelati načrt. Pričakovati je notranjo kreativnosti in ljubeznivost. Največ se boste naučili skozi svoje otroke. Bodite bolj ustvarjalni in dopustite možnost, da vam povedo svoje mnenje!
DEVICA
Pričakovati je obdobje povečanega učenja in napredovanja v komunikaciji. Informacije boste temeljito preverili in naredili korak ali dva naprej. Odločili se boste in stopili naprej in tako okrepili samozavest. Srečanje s prijatelji bodo harmonična. Ljubezen bo kot pesem o sreči.
TEHTNICA
Največja lekcija vas v tem tednu čaka doma in v krogu družine. Čas boste morali razporediti tako, da boste dokončali tisto, s čimer ste odlašali. Spremljala vas bo povečana resnost in delavnost. O tistem, kar vas tišči v duši, se pogovorite ali si zapišite. Odzovite se klicu narave!
ŠKORPIJON
Veselili se boste drobnih trenutkov in uvideli, kako malo je potrebno do sreče. Učili se boste od svojih otrok, bodite odprti za nova znanja. Na delovnem mestu vam bo koristila diplomacija. Sledi čas ugodnih finančnih potez, ne bodite obremenjeni. V ljubezni bo prijetno.
STRELEC
Znali boste pravilno vleči niti in tako boste dosegli tisto, kar si želite. Vendarle kljub temu ne boste smeli prehitevati dogodkov. V nastale situacije se bo potrebno poglobiti in najti paleto rešitev. Odločno in pogumno boste stopali naprej in uživali v ljubezni. Iz majhnega raste veliko.
KOZOROG
V	osnovi boste kmalu uvideli sadove svojega dela in nanje boste opravičeno ponosni. Nakazano
je, da boste glede partnerskega življenja naredili analizo in da boste rekli bobu bob. Posebno srečo bodo doživeli tisti, ki so še samski. Srčni izvoljenec bo v tem tednu pripravil za vas presenečenje.
VODNAR
Sledili boste raziskovanju skritih strasti v sebi. Ljubezen vas bo pomirila in okrepila. Na delovnem mestu se boste borili za svojo resnico in pravico. Ugotovili boste, da je vaša pot prava. Humanitarno delo vam bo v samopomoč. Prijetnost občutite med prijatelji in v veseli družbi.
RIBI
Pričakovati je čas, v katerem se bodo vse stvari dogajale s svetlobno hitrostjo v vašo korist. Odločno boste stopili naprej in dokazali svojo moč. Označevala vas bo tudi intuicija in tako boste lahko sledili duhovnim zakonom. Sreča vas ne bo zapustila na delovnem mestu. Kaže se neka pot.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Skupni nočni program iz studia Radia Ptuj: v noči na 16. in 17. november med 00.00 in 05.00!
OBREŽJE
.IRSKE PESM
GLAS
OCET
Videm, Zg. Leskovec • S krsta mošta
Za vinček, ki postavlja klinček
Martinovanje v občini Videm je že krepko v teku. V petek pozno popoldne so martinovanjsko srečanje s krstom mošta in pečenimi kostanji pripravili na Poslančecevi domačiji v Vareji ter na Petrovi domačiji v Šturmovcih, v soboto pri Blaževi kapeli v Skorišnjaku in nato še v kleti Franca Vindiša v Strmcu, v nedeljo opoldne pa se je odvilo še tradicionalno skupno martinovanje v središču Zgornjega Leskovca.
Lepo število zbranih na dvorišču ob večnamenskem objektu, kjer ima sedež tudi le-skovško kulturno društvo kot organizator tradicionalnega krsta mošta, je najprej pozdravilo petje terceta upokojenk, ki so si nadele ime Brez penzi-je, potem pa je za nekaj smeha poskrbela še novoustanovljena sekcija Šurc s humornim skečem in pesmijo.
Potem pa se je začelo zares; običajni protokol leskovškega osrednjega martinovanja je namreč zbiranje mošta vseh vinogradnikov iz vseh okoliških haloških naselij in treba je priznati, da so se domačini tudi letos odlično izkazali, saj so bile mize premajhne za vse plastenke in pletenke prineše-nega vina. Z največjo količino so se bojda izkazali Strmčani, nič pa v skupni sod letos niso prispevali iz Spodnjega Leskovca. Ne glede na to pa je bil skupni sod, kamor se je vlival mošt iz vseh haloških kleti, skorajda premajhen. „Mošt je letos takšen, da že kar dobro spodnaša, krstiti pa ga je treba, saj vemo, da je šele vinček tisti, ki gor postavlja naš klin-ček," je še pred uradnim blagoslovom zbrane tekočine v sodu napovedal Janko Kozel v vlogi povezovalca prireditve, pri tem pa tudi dodal, da gre ta skupni vinski prispevek s sodom vred v župnikovo klet. Točno opoldne, ob od-zvanjanju ure na cerkvenem zvoniku, je uradni blagoslov zbranega mošta (oz. vina) v sodu opravil domači župnik Edi Vajda.
„Ampak da bo to res kaj
Leskovški Moštek je uspešno prestal krst; malo tudi po zaslugi polne steklenice, ki sta jo med obredom pridno praznila tako „krščenec" kot domači kaplan ...
držalo, moramo opraviti še posebni krst mošta s škofom in kaplanom," je bilo slišati zatem, ko se je med zbranimi počasi, ob asistenci botra, na predstavitveni podij primajal precej okajeni leskovški Mo-štek. V roke so ga vzeli škof Bakhus, pa domači (nič manj kot Moštek okajen) kaplan, v veliko pomoč pa jima je bila še nuna Rada podržim. V ne ravno kratkem in nelahkem obredu pred krstom se je moral Moštek pokesati vseh svojih neumnosti in oslarij, kar mu je sicer kar dobro uspevalo, je pa tudi čisto po resnici povedal, da so ga pravilnih odgovorov naučili že dan prej in malo
tišje dodal, da bo itak ostal takšen, kot je tudi vnaprej ... Da je lažje prenašal izpraševanje in pridigo škofa, se je Moštek ves čas obreda pridno zalival s steklenico rujnega, zavoljo resnice pa je treba še povedati, da mu jo je več kot pridno pomagal prazniti tudi domači kaplan in do konca obreda sta jo lepo izpraznila. Po opravljenem krstu pa je, kot je menda v teh časih v cerkvenih obredih nujno opravilo, sledilo še malo političnega razmišljanja. Tokrat je bilo na vrsti branje županove poslanice, v kateri je vsem Haložanom sporočil, da je vedno z njimi, še posebej se ta vedno nanaša na zidanice in
vinograde, in da se veseli prav vsake pridobitve za haloška naselja, četudi večinoma ostajajo samo na papirju, ampak je tudi to pridobitev. Županova poslanica se je končala s precej ekološko noto; sporočil je namreč, da bo treba bolj paziti na neokrnjeno naravo, zato v prihodnje ne bodo več barvali haloških cest z asfaltom ...
In tako so Leskovčani za letos opravili tisto najbolj pomembno opravilo; v kleteh se od nedelje tako ne ponuja več moštek, ampak vinček. Če bo zato res kakšen bolj pokončen klinček, pa ostaja zavito v skrivnost.
SM
Cirkulane • Zabavno na kmetiji Pintarjevih
„Okički" mošt z eminentnim botrom
Kmetija Pintarjevih v Velikem Okiču, skoraj na meji med občinama Videm in Cirkulane, je bila sredi minulega vikenda še eno od odlično obiskanih prizorišč letošnjega vsehaloškega martinovanja.
Dogajanje se je začelo v soboto popoldne, ko so pošteno pljunili v roke vaški fantje iz Dravcev, člani Društva za
ohranitev dediščine Haloz, in najprej razstavili ter pospravili enega od letošnjih haloških šestperesnih klopotcev, ki je
Krst mošta na šaljivi način so izvedli tudi na kmetiji Pintarjevih v Velikem Okiču; boter grešnemu moštu pa je bil kar videmski podžupan, ki se je javni spovedi grehov lahko izognil ...
že pred tedni ostal brez pravega dela. Gospodar je med tem sprejemal goste, ki so počasi polnili dvorišče kmetije, kjer se med drugim aktivno ukvarjajo tudi z rejo drobnice. Osrednji dogodek poznega popoldneva je bil seveda krst mošta v vino, ki pa pravzaprav, razen ene posebnosti, ni bil kaj enkratnega; ob šaljivem tekstu in spovedi mošta, ki je po krstu postal vino, se je „okički moštek" lahko pobahal s prav eminentnim in posebnim botrom, kakršnega v Halozah ni imel še noben grešni mošt; boter okiškega mošta je bil namreč sam presvetli videmski podžupan Marjan Selinšek ...
Ko je noč že krepko zagrnila okiške hribčke in doline, pa je od kmetije Pintarjevih
zadišalo daleč naokoli. Gostje, ki jih je bilo okoli 200, so namreč dobili na mize pečene dobrote iz jagnjetine, seveda pa ni manjkalo niti drugih domačih specialitet, značilnih za te haloške kraje ob martino-vanjskih dnevih. Zraven je dobro teklo kar nekaj različnih vrst mošta; med njimi je bilo možno poskusiti tudi zelo redek mošt iz stare haloške sorte ranfol. Gostje so si lahko ogledali tudi domačo klet in degustirali več sort vina lanskega in letošnjega letnika. Za pravo vzdušje in dobro zabavo ob prepolnih mizah in kozarcih, ki je trajalo še pozno v sobotno noč, pa so z dobro glasbo poskrbeli Šmentani fa-loti iz Majšperka.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Ljubiteljski slikarki v Supermestu
Foto: Črtomir Goznik
V Mercatorjevem trgovskem centru Supermesto na Ptuju so 3. novembra odprli dve likovni razstavi, ki bosta na ogled do 1. decembra. V pritličju je na ogled samostojna razstava ljubiteljske slikarke in članice likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj Melite Vidovič, v zgornji etaži pa je svoja dela na ogled postavila ljubiteljska slikarka Cecilija Bernjak, prav tako članica likovne sekcije dr. Štefke Cobelj. Izbor slik in postavitev razstave je opravil prof. Jože Foltin, dolgoletni mentor likovne sekcije. Ptujski ljubiteljski slikarji so hvaležni vsem, ki jim omogočajo, da lahko predstavijo svoja dela, saj lastnega razstavišča na Ptuju nimajo, kljub temu, da bodo v letu 2012 praznovali 40. obletnico svojega uspešnega ustvarjanja.
MG
Nova vas • 90 let Dragice Saver
Foto: arhiv DU
Delegacija DU Rogoznica je obiskala članico svojega društva Dragico Saver, ki je 26. oktobra dopolnila 90 let. Rojena je bila v Varaždinu, leta 1956pa se je preselila v Kicar, kjer je bil doma njen mož. Zaposlena je bila v kmetijski zadrugi, pozneje pa se je posvetila trem otrokom in posvojencu ter gospodinjstvu. Živi v Novi vasi pri hčerki Dragici in zetu. Zanjo zelo lepo skrbita in pravi, da brez njune skrbi ne bi nikoli dočakala tako visoke starosti. Dragica še vedno skrbi zase sama, veliko pa postori tudi v hiši in okrog nje. Izžareva polno energije in je bistrega spomina. Vesela je obiskov petih vnukov in enega pravnuka. Ko smo jo vprašali za recept dolgega življenja, nam je odgovorila, da so za topotrebn i skrom nost, zdrava domača hrana ter zmerno delo na kmetiji. Pa tudi razumevanje in ljubezen tistih, s katerimi je prehodila dolgo življenjsko pot.
Janko Mlakar
G. Radgona • Fotografije M. Klemenčiča
Čeprav ni poklicni fotograf, se Milan Klemenčič iz Gornje Radgone z ustvarjanjem posnetkov ukvarja že od mladosti, posebna značilnost njegovega snemanja pa je fotografiranje iz zraka. Kljub častitljivim 85. letom starosti je nedavno posnel vsa večja pomurska mesta iz helikopterja, nič bolj tuje pa mu ni fotografiranje iz zmaja, balona ali športnega letala. S svojimi slikami je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini, med drugim je zaslovel s posnetki, nastalimi med vojno za Slovenijo. Kot akreditirani fotoreporter je bil udeleženec zimskih olimpijskih iger v Sarajevu in se udeležil mnogih svetovnih prvenstev v smučarskih poletih v Planici. Tokrat se je s ptičje perspektive lotil Prekmurja in Prlekije ter na višini okoli 200 metrov ovekovečil pokrajino ob Muri. Njegova najnovejša stvaritev so fotografije Lendave z okolico, kijih je postavil na ogled v preddverje lendavske gledališke in koncertne dvorane. Razstava z naslovom Pogled od zgoraj sodi v sklop 15. praznika občine Lendava, z velikim spoštovanjem do avtorja pa sta si jo ogledala tudi župana občin Lendava in G. Radgona, Anton Balažek in Anton Kampuš.
NŠ
Foto: NS
Foto: SM
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis, Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571._
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasad -klasičnih ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7a, Destrnik, tel. 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, tel. 041 250 933._
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, tel. 041 279 187.
Plin na dom - vsaka 6-ta za 1 €, vsaka 10-ta za 0,10 c. SAMO ESIH, s. p. 070 850 411. Generalno čistimo: hiše, stanovanja.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., tel. 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, tel. 041 403 713.
PRODAM NESNICE: rjave, graha-ste, belo-sive, stare 15 tednov. Cena: 3,70 evra, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71.
PRODAM rdeče vino gemaj in stiskalnico. Telefon 051 212 482.
PRODAM traktorski drobilec zrnja. Telefon 041 236 512.
PRODAM brejo telico simentalko z A-kontrolo. Telefon 041 297 190.
PRODAMO peso in repo za svinje in zajce ter dva prašiča, težka 150 kg. Stojnci, telefon 766 88 31.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785._
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razžagam. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava, tel. 051 828 683.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
Prodam bukova drva z dostavo na dom (metrska polena ali razžagana na 33 oz. 25 cm). Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91._
KUPIM IMT ali Zetor lahko starejši, ter kiper prikolico Tehnostoj. Tel. 041 235 349
PRODAM drobilec zrnja, zraven podarim luščilec za koruzo, cena 100 €. Tel. 041 939 142.
V NAJEM vzamem njive v okolici Ptuja. Tel. 031 580 950._
KUPIM TRAKTOR z nakladalcem za gnoj in dobro ohranjeno prikolico ali trosilec za gnoj. Telefon 041 341 578.
Želite imeti očiščen gozd, plačilo drv. Prodam svinjo, težko 220 kg.Tel. 031 394 549 PEKINŠKE race, purane in domače peteline prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 02 753 14 31 ali 070 826 546.
Prodam prašiče v teži 25-1 00 kg, mesni tip, linija 44 in 54 z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM bukova suha drva, bikca si-mentalca 160 kg za nadaljnjo rejo. Tel. 031 788 502._
PRODAM prašiče od 25 do 100 kg. Podvinci 120a. Tel. 041 368 498.
ZAMENJAM vino za svinjo. Tel. 031 546 121.
PRODAM visoko brejo telico simen-talko. Tel. 031 713 160.
KUPIMO mulčar z eno eliso, širine od 140 do 150. Tel. 758 63 41
PRODAM repo za kisanje ali prehrano živali. Tel. 070 896 081.
PRODAM OVNA, starega dve leti. Tel. 031 825 470._
PRODAM kravo simentalko, staro 3 leta ali menjam bikce ali teličke, si-mentalce. Tel. 031 532 785.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
V NAJEM DAJO ALI PRODAJO poslovni prostor v centru Drava, Osojni-kova 9, Ptuj, 60 m2. Telefon 031 296 924 ali 031 600 261.
V	NAJEM ODDAM opremljeno stanovanje, 60 m2 v okolici Ptuja. Telefon 031 623 079.
V	OKOLICI PTUJA PRODAMO obnovljeno hišo 185 m2 z garažo in v rtom, takoj vseljivo, brez posrednika, za 135 tisoč €. Tel. 01 251 11 76.
V	CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju, v izmeri 68 m2. Tel. 041 212 136.
DOM STANOVANJE
V NAJEM DAMO garsonjero na Ptuju, na Volkmerjevi cesti, delno opremljeno. Tel. 041 764 395.
ZAPOSLIMO samostojnega računovodja (M/Ž) v računovodskem servisu na Ptuju, več na www.racunovodstvo-tusek.si.
RAZNO
UGODNO PRODAMO polovico dvojčka na mirni
lokaciji v bližini Ptuja, l. 2009 uporabne površine
je 136 m2 (P+M) z ^^
229 m2 dvorišča. W DEMAfV
Cena: 130.000€	IW/rilXV
Kontakt: 041/974- ™
689, 02/6208816 www.re-max.si/Poetovio
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675._
PRODAM dva masažna ležalnika. Tel 041 730 842_
UGODNO prodam nov električni štedilnik - vgradni, sedež za traktor in predsetvenik, širine 2,20 m, odlično ohranjen. Tel. 041 645 875.
PRODAM okroglo jedilno leseno mizo, raztegljivo, nerjaveči štedilnik na trdo gorivo, štedilnik za centralno ogrevanje z dvema pečicama vključno z raztezno nerjavečo posodo. Cena po dogovoru. Telefon 031 597 155.
PRODAM zimske gume 215-70-L 16 z alu platišči. Tel. 777 15 91.
www.tednik.si
art:
SALQIM KERAMIKE
Mežanova ulica Sa, Ptuj
NOVO IMA PTUJU!
SALON KERAMIKE MARIBORSKI
INFORMACIJE:
.salonkenamikedjsiol.
KMETIJSTVO
PRAŠIČE, težke od 25 DO 120 kg prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
ODPIRALNI ČAS: S.OO do 18.0Q, v soboto 9.00 do 1 S.OO
KERAMIKA PO VAŠEM OKUSU!
ARTG3 d.o.o., SALON KERAMIKE, Mežanova ulica 2a, 2250 Ptuj
Prireditvenik		1
Petek, 11. 11.		
08.00 Ormož: kramarski sejem
08.00 Ptuj, Športna dvorana Mladika: razstava malih pasemskih živali;
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj 09.00 Ormož, grad: odprtje razstave pridnih rok z degustacijo; brezplačni vodeni ogledi po mestu 10.00 Ormož, vodeni ogledi gradu in grajske pristave 12.00 Ormož, martinov šotor: nastopi ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin ...
14.00 Okič - Slatina: pospravljanje klopotcev TD Cirkulane
15.00 Videm: odprtje obnovljene Vidove kleti - TIC
16.00 Bukovci, večnamenska dvorana: vesela jesen; otroške delavnice,
izvolitev kletarja, krst mošta, kulturni program 17.00 Oplotnica: odprtje vinoteke in martinovanje 17.00 Ptuj, Slovenski trg: festival Vino ni voda; martinovanje, nastop
glasbene zasedbe Razum 17.30 Hajdina, šotor pred občino: 13. občinski praznik; 12. nagradna
revija Štajerska frajtonarica; KD Valentin Žumer Hajdoše 18.00 Cirkulane, gasilski dom: tečaj priprave martinovih jedi in dobrot z
degustacijo; Društvo gospodinj Cirkulane 19.00 Sveta Trojica, cerkev: koncert ženskega zbora Dzvinha iz Ukrajine 20.00 Ptuj, DomKULTure: glasbeni koncert šansona in jazz glasbe; Katja
Šulc, Mila - uglasbena poezija Mile Kačič 20.00 Ptuj, Terme - Klub Gemina XIII: koncert Uroš Perič in Bluenote quartet
Sobota, 12. 11.
08.00 Ptuj, športna dvorana Mladika: razstava malih pasemskih živali;
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj 09.00 Kidričevo, na tržnici: 1. martinovanje; kulturni program, otroške
delavnice, predstavitev vinogradnikov; ZKD in TD Kidričevo 09.00 Ormož, dvorišče gradu: rokodelska tržnica s kulturnim programom; brezplačni vodeni ogledi po mestu in gradu ter grajski pristavi, vodeni turistični ogledi s kombijem po vinskih cestah Ormoža; razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot, 10.00 Ormož, šotor: nastopi ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin in krst mošta
10.30 Slovenska Bistrica, Dom Svobode: lutkovna predstava Pepi Burja med lutkami
11.00 Ptuj, galerija Tenzor v Mestnem gledališču: mednarodni festival računalniških umetnosti in KIBLIX - odprta koda za umetniško rabo; performens Mihe Horvata; KUD Art Stays 13.00 Gerečja vas; gasilski dom: uvodna slovesnost ob sprejemu in
dobrodošlici novemu kletarju občine Hajdina 14.00 Sp. Velovlek, gasilski dom: Dan odprtih vrat PGD Sp. Velovlek;
predstavitev opreme in tehnike, pregled in nakup gasilskih aparatov, prikaz gašenja olja, vaja - huda prometna nesreča ob 16. uri 14.00 Sv. Ana, pred občino: martinovanje s kulturnim programom in
izdelki domače obrti; odprtje likovne razstave v avli občine; TD in Društvo vinogradnikov Sv. Ana 15.00 Hajdina, cerkev sv. Martina: osrednja prireditev 13. občinskega praznika - Iz mošta vino - pridi na Hajdino, kulturni program in imenovanje kletarja letnika 2011 15.00 Tržec: pospravljanje klopotca in druženje na prostem s tradicionalno kulinariko - Etnografsko društvo Tržec 15.00 Velika Varnica, Zveličarjeva kapela: kulturni program, blagoslov
mošta in druženje ob kulinariki in glasbi 16.00 Tinjska gora, Vinotoč Sodček: obiranje grozdja in prešanje mošta
na star način in martinovanje 16.30 Hajdina, šotor: osrednja prireditev 13. občinskega praznika; kulturni program, podelitev priznanj; družabno srečanje z ansamblom Novi spomini
17.00 Podlehnik, krajevna dvorana: kulturna prireditev, martinovanje -TD Podlehnik
17.00 Ptujska gora: Martinov festival Majšperk; „Nightglow" na Ptujski
gori - nočno osvetljevanje z baloni 17.00 Zg. Leskovec, cerkev sv. Andraža: Martinov koncert ženske vokalne
skupine Leskovec in pevske skupina Slovenčice iz Tuzle 18.00 Tinjska gora, Gregoričeva klet: kulturni program z Ložniškimi
ufarcami in martinovanjem 20.00 Ptuj, romanski palacij gradu: zaključek 10. festivala Vino ni voda; komorni pevski zbor PRA-Vino in gost Stanko Čurin
Nedelja, 13. 11.
08.00 Ptuj, Športna dvorana Mladika: razstava malih pasemskih živali;
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj 09.00 Cerkvenjak, gasilski dom: razstava Pridelki naših kmetij - TD Cerkvenjak
10.00 Hajdina, cerkev sv. Martina: slavnostna maša ob prazniku sv.
Martina in srečanje občanov v šotoru 10.30 Ptuj, DomKULTure: Ko se zbudijo nine nane in aje tutaje - delavnica uspavank z antropologinjo Katarino Juvančič 10.30 Veliki vrh pri cerkvi sv. Ane: sv. maša z blagoslovom vina in pospravljanje klopotca; društva iz Cirkulan 11.00 Ptujska Gora, trg pod baziliko: kulturni program in predstavitev
vinogradnikov in sadjarjev občine Majšperk 15.00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko
univerzo; predavanje Petje Janžekoviča - Božanska komedija, Vice 15.00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: Nedeljsko popoldne ljudske pesmi - ljudski pevci KD Trnovska vas
Torek, 15. 11.
18.00 Pragersko, Vodni stolp: delavnica izdelave drobnih novoletnih daril
Kino Ptuj
Petek, sobota in nedelja, 11., 12. in 13. november: 17.00 v slovenščino sinhronizirani družinski film Medvedek PU; 19.00 art: Lunapark; 21.00 Art: Občutljivi sin - projekt Frankenstein
Program TV Ptii			1
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: GRA-ŠKA GORA POJE IN IGRA; Zreška pomlad, slovenjegoriški fantje, Rokovnjači, ansambel Pogum, Ansambel Franca Žerdonerja, Ansambel Roberta Goterja, Ansambel Marjana Trofenil			
		a, ansambel Unikat	
tU RAD IO PTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
	www.siptv.si
PETEK 11.11.	SOBOTA 12.11.
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev	8:00 Oddaja iz Občine Markovci
10:00 Koncert KDVoličina	9:10 Oddaja ŠKL
11:20 Oddaja ŠKL	10:00 Osrednja prireditev ob prazniku Ob. Lenart
12:10 Polka in Majolka	11:45 Ptujska kronika
13:10 Ujemi sanje	12:00 Seja sveta Občine Domava - posnetek
14:00 Video strani	14:00 Video strani
17:00 Ptujska kronika	18:00 Glasbena oddaja
17:15 ŠKL	20:00 Mesečna kronika Občine Markovci
18:00 Osrednja prireditev ob prazniku Ob. Lenart	21:30 Ujemi sanje
19:10 Glasbeni utrinki	22:30 Utrip iz Ormoža
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev	23:30 Ptujska kronika
21:00 Utrip iz Ormoža	23:50 Video strani
22:00 Glasbena oddaja	
23:30 Video strani	
NEDELJA 13. 11.	PONEDELJEK 14. 11.
8:00 Oddaja ŠKL	8:00 Oddaja iz Občine Videm
9:00 60 let Lovskega društva Hajdina	9:20 Utrip iz Ormoža
10:30 Glasbeni utrinki	10:25 Ptujska kronika
11:00 Oddaja iz Občine Videm	10:40 ŠKL
12:15 Od kleti do kleti s prijatelji - 4. del	11:35 Ujemi sanje
13:00 Oddaja iz Občine Domava	12:35 Video strani
13:45 Ujemi sanje	17:00 Iz domače skrinje
15:00 Gorišnica - Iz naših krajev	18:00 Oddaja iz Občine Videm
17:00 Oddaja iz Občine Destrnik	20:00 Mesečna kronika Občine Markovci
18:30 Osrednja prireditev ob prazniku Ob. Lenart	21:30 Glasbena oddaja
20:00 Glasbena oddaja	23:00 Video strani
21:25 Video strani	
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90. 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
RENAULT MEGANE 1.5 DCIAUTH.	2006	5.690, ooe	REDNO SERV.	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.2	2008	4.990, OOC	KLIMA	RDEČA
CHEVROLET AVE01.416V ELITE	2008	5.720,00«	PRVI LAST.	BELA
DAEWOO PREMIUM PACK KALOS 1.416V	2003	2.890,OOC	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2071.41 TREN DY	2007	6.700, OOf	SERV. KNJIGA	KOV. PEŠČENA
PEUGEOT 2061.1 IXRPRESENCE	2002	2.750, OOC	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3061.41	1999	1.350, OOf	PRVA REG. 2000	K0V.B0RD0
FORD FUSION 1.616VTREND	2006	5.990, OOC	SERV. KNJIGA	ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCI AUTHENTIQUE	2002	2.730,00(	PRVI LAST.	KOV. MODRA
PEUGEOT LIMUZINA4071.816V CONF. PACK	2004	5.950, OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FIAT PUNT01.2 SX	2002	2.450,00(	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE	2003	3.700,OOf	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
JEEP GRAND CHEROKEE 2.7 TD AVT. 4WD	2002	7.900, OOf	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER KOMP.	1996	6.300, OOf	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	2006	5.590,OOf	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT QUICKSHIFTTWING01.216V DYNA.	2007	5.490, OOf	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI EXPR. AVT.	2005	6.900, OOf	SERV. KNJIGA	BELA
CHEVROLET LACETT11.416V STAR	2006	4.250,OOf	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITI. PARIS	2008	14.900, OOf	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HONDA JAZZ 1.216V LS	2005	4.900, OOf	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
DAEWOO KALOS 1.4 COM. PLUS	2003	2.890,OOf	PRVI LAST.	KOV. B0RD0
RENAULT KANGO01.5 DCI EXPRESS	2003	3.590, OOf	KLIMA	RUMENA
PEUGEOT 607 2.2 HDI IVOIRE PACK	2004	7.500,OOf	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.4IXS	2002	3.400, OOf	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O OMcklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 D LIMUZINA	2008	16.280,00	AVT. KUMA	SREBRN
BMW 530 D AIJT. LIMUZINA	2003	10.580,00	XSEN0N	KOV. ČRNA
CITROEN C51.6 HDI CONFORT KARAVAN	2009	12.680,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.800,00	AVT. KUMA	KOV. RJAVA
FORD C-MAX TREND SOCIETE 1,8 TDCI	2008	8.980,00	AVT. KUMA	BELI
FORD FOCUS 1,8 TDCI KARAVAN GHIA	2003	3.280,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FORD FUSION 1,6 TDCI	2008	6.980,00	KUMA	BELA
FORD MONDE01,8 TDCI TITANIUM KARAVAN	2009	12.580,00	ALU. PLAT.	KOV. ČRNA
MAZDA 31,6 D	2005	6.100,00	AVT. KUMA	SREBRN
PEUGEOT 407 1,6 HDI CONFORT UMUZINA	2009	9.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT CU01,6 DCI ELAN	2008	5.680,00	KUMA	BELA
RENAULT KANGOO 1,216V	2007	5.770,00	KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE 1,6 DCI ELAN	2008	5.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI IAT1TIIDE	2008	8.580,00	PANORAMA	KOV. SIVO MODER
VW PASSAT 19TDIBLUM0T10N KAR. CONFORT	2008	12.280,00	AVT. KUMA	BELA
VW PASSAT 2,0 TDIBLUEM0T10N KAR. COMFORT	2009	14.990,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW SCIRQCC01,4 TSI	2008	17.880,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
FrizenflBHnonBrigita	T(/ff/te/
IJmgita rciänlk s.p.
Osojnikova cesta 3, Ptuj	www.frizerstvo-brtgita.com
tel: 02 7764561	... . Lj> , ^ , J>1 ....
¿¡ta.pusn¡k®amis.net	Lakiranje nohtov z obstojnostjo 12 dni
www.frixerrtvo-brigita.com
REPUBLIKA SLOVENIJA
Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ptuj objavlja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 01/07-UPB1) naslednji
R A Z G L A S
Za izvedbo predčasnih volitev v Državni zbor, ki bodo v nedeljo, 4. decembra 2011, so razgrnjeni splošni volilni imeniki. Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba 6.
Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico pogledati razgrnjene splošne volilne imenike in zahtevati popravek v naslednjih primerih:
•	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati;
•	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
•	če je vpisana oseba, ki je umrla;
•	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika se lahko zahteva ustno ali pisno pri upravnem organu, ki je razgrnil volilni imenik, v času uradnih ur, najkasneje 15 dni pred dnem glasovanja.
Številka: 040-25/2011- (0101) Datum: 9. 11. 2011
Mag. Metod GRAH, l. r.
Načelnik
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
peaa
Petik1l.l1.
1000 Ptujska kronika- ¡lin. 12:15 Knncsrt Jura Tnri Tnn — pari. 17=00 Povabilo na kavo — por. 17:10 Čista umetnost - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski Jtrip — pon. 20:50 Sportlno) - por. 21:20 Moto scena -5. oddaja pon. 22:40 loto kanal
Soietal2.il.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon.
12:50 BASI. reportaža - pon.
13:00 Pregled tedna
11:20 Dan življenja - dokumentarni film
16:00 Ptujska kronika - pon.
18:00 Ptujska kronika por.
18:20 Poslanski utrip-ppn.
18:50 Pregled tedna - pon.
20:Q0 Ptujska kronika - pon.
20:20 Zemlja in mi- pon.
20:50 Kultura na dlani - oddaja g projektu EPK pon.
2t:50 Beach master pon.
22:90 Ptujska kronika-pon.
22:20 lofo kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 13.11.
13:00 Pregled tedna - pon.
13:20 Zemlja in mi-pon.
13:50 5port(no|- pon.
16:00 Aye festival - pon.
17:00 Poslanski utrip - pon.
18:00 Ptujska kronska - pon.
13:20 Dan ¡Mjenja - dokumentarni film pon.
1840 Pregled tedna - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon
20:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
21:20 Meto scena 5. oddaja pon.
22:30 Into kana!
Ponedeljek 14.11.
10:45 Pregled tedna - pon.
12:35 Dan življenja - dokumentarni film pon.
12:55 Koncert Mia Žnidarič
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Pregled tedna - pen.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Poslanski utrip - pen.
20:50 Šport(no} - pon.
21:50 Into kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahka spremljate tuli na r2
V Kmetijski zadrugi Ptuj z.o.o. vam za ozimnico po ugodnih cenah nudimo KROMPIR, ČEBULO in JABOLKA, ki so jih pridelali DOMAČI PRIDELOVALCI:
JABOLKA 0,50 EUR/kg
KROMPIR 0,18 EUR/kg (pakirano po 10 kg)
ČEBULA 0,25 EUR/kg (pakirano po 10 kg)
Ozimnico lahko kupite v:
-	CENTRALNEM SKLADIŠČU KZ PTUJ ROGOZNISKA 27, PTUJ ali
-	POSLOVALNICAH KZ PTUJ z.o.o.
Z.O.O.
Z nakupom domače ozimnice podpirate LOKALNO KMETIJSKO PRIDELAVO
mmmmm m m©
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
DAMJAN PLOHL s .p.
LOVRENC NA DR. P. 81/A 2324 LOVRENC NA DR. P.
GSM: 051/425-128 www.harmonike.plohl.si
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETlCNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU,
www.tednik.si
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter izrekli sožalje. Zahvaljujem se patru g. Pihlerju za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter govornici za poslovilne besede.
Žalujoča: življenjska sopotnica Marija
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in babice
Kristine-Ane Butolen
IZ DOBRINE 2
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala župnikoma g. Cirilu in g. Štefanu, cerkvenim pevcem, govorniku g. Rudiju Vodušku ter pogrebnemu podjetju MIR.
Njeni najdražji
- 3
wS_ñs
Tvoje srce je omagalo tvoj dih, je zastal, a spomin na tebe bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega brata, očeta, strica
Antona Verzela
IZ HAJDOŠ 75, NAZADNJE STANUJOČ NA ŠVEDSKEM
Iskreno se zahvaljujemo Pogrebnemu podjetju Mir za vse storitve, g. župniku Feslu za opravljen obred. Zahvala gospe Ireni Galun - Pravdič za ganljive besede slovesa. Hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi pevcem. Hvala še enkrat vsem pogrebcem, ki ste ga v lepem številu pospremili na njegov zadnji dom.
Njegovi najbližji
SPOMIN
Tiho teče solza lepega spomina, a v srcu ostane bolečina, končano je življenje vaše, ostal je prazen dom, ostala je tišina. A spomin na vas moji najdražji bo ostal za vekomaj.
Stanko Šumenjak
4. 5. 1953 + 6. 8.1975
Stanko Šumenjak
4. 5. 1925 + 2. 12. 2002
Marija Šumenjak
23. 1. 1926 + 7. 11. 2010
Hvala vsem, ki jih ohranjate v lepem spominu.
A Ii
Vera
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho mirno spiš, bolečin več ne trpiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Terezije Malek
1925-2011
Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve, govornikoma g. Paternostu in g. Krambergerju, gospodu župniku za molitev in pokop naše mame, ge. Danici in ge. Mojci Drobnič, ge. Katji Majhen, družinam Zemljič, Ber in Šori.
Njeni najbližji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je!
ZAHVALA
ob boleči izgubi
Angele Pišek
IZ PTUJSKE GORE 24
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje in sveče, za svete maše in izrečena sožalja. Lepa hvala patru Skledarju za sv. mašo, pevcem, podjetju Mir in govornici za besede slovesa. Najlepša hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na poti v njen tihi dom.
Njeni najdražji
Ni te več tam, kjer si bila, si pa vsepovsod, kjer sem jaz.
SPOMIN
10. novembra mineva 5 let, odkar me je nenadoma zapustila moja babica
Ivana Zupanič
30. 4. 1945 - 10. 11. 2006
Hvala vsem, ki se je spominjate, posebno hvala pa tistim, ki postojite pri njenem zadnjem domu, ji prinesete rožico in prižgete svečko.
Vnukinja Ann-Katrin
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Šamperla
IZ SPUHLJE
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče ter svete maše. Hvala duhovnikoma za opravljen obred in nagovor, številnim gasilcem, društvu upokojencev, govornikom za izrečene besede slovesa, pevcem in godbeniku za odigrano tišino.
Hvala tudi Komunalnemu podjetju Ptuj, ZD Ptuj, Bolnišnici Ptuj. Posebej hvala tudi sosedu Janezu za pomoč in druženje z očetom.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Vaši najdražji
Slovesa dan je moral priti in težko bilo se je ločiti.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, matere, tašče in sestre
Genovefe Horvat
IZ BUKOVCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, pevcem iz Bukovcev, Splošni bolnišnici Ptuj za lajšanje bolečin, govornikom, zastavonošema ter podjetju Mir.
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta
Ivana Husnjaka
IZ DUBRAVE PRI ZAVRČU 18. 12. 1951 + 3.11. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Vam za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Pašičnjeku za opravljen obred, ge. Marti Bosilj za poslovilne besede, ge. Hedviki Mislovič za molitev, vsem nosilcem zastav in praporja, podjetjem RM VUK, NOVA TV, DU Zavrč in Pogrebnemu podjetju MIR. Hvala vsem.
Žalujoči: žena Barica, sin Srečko z Željko, hči Ivanka z možem Petrom, hči Zvijezdana z Žarkom, vnukinja Janja, vnuk Juraj, bratje in sestre ter ostali sorodniki
Ko vstopal v svet si, že povsod, zapahnjen bil je, glavni vhod.
/S. Jereb/
ZAHVALA
Ob odhodu našega dragega
Vlada Godlerja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili zadnjega slovesa, ter sodelavcem Občine Cirkulane. Posebna zahvala velja Vladovima prijateljema g. Ljubu Čučku za ganljiv govor in g. Mikiju Prstcu za občuteno izvedbo tišine.
Vsi njegovi
Ptuj • Vikend sebičnih prostovoljcev
Črna kronika

Tujci čistili pritlični prostor mestnega kina
Čeprav vsi tarnajo, da projekti zaradi pomanjkanja sredstev ostajajo neuresničeni, so v Centru interesnih dejavnosti Ptuj dokazali, da se s pridnostjo tudi brez velikih vložkov da veliko postoriti. Pripravili so nevsakdanjo čistilno akcijo, na kateri so sodelovali prostovoljci iz enajstih evropskih držav. Počistili so pritlični prostor Mestnega kina Ptuj in v kopici krame odkrili veliko vrednega materiala, starega tudi več kot 50 let.
Evropsko leto prostovolj-stva letos poteka pod geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet! V Centru interesnih dejavnosti Ptuj so, kot kaže, to vzeli dobesedno in se odločili nekaj konkretnega spremeniti na bolje. „Nekaj, za kar preprosto zadošča dovolj veliko število pridnih rok -sploh v času, ko ni sredstev za velike finančne investicije," pojasnjuje vodja projekta Nina Milošič.
Minuli vikend so tako organizirali brigadirsko delovno akcijo, da je bilo bolj zanimivo in zabavno, pa so k sodelovanju poleg domačih povabili tudi mlade prostovoljce iz tujine. Od skoraj 30 sodelujočih prostovoljcev jih je približno tri četrtine prišlo iz 11 držav: Portugalske, Irske, Rusije, Litve, Turčije, Finske, Italije, Nemčije, Francije, Madžarske in Avstrije.
Idejo, kako prostor počistiti in ob tem združiti mlade prostovoljce ter jim predstaviti Ptuj, je dal Antoine Bar-rau, prostovoljec, ki v CID-u Ptuj gostuje pod okriljem Evropske prostovoljske službe (EVS). Večino tujih udeležencev je prav EVS pripeljal v Slovenijo in sosednje države, Antoine pa jih je povabil k sodelovanju v omenjeni akciji.
V naše mesto so prostovoljci pripotovali na lastne stroške, CID pa jim je poleg brezplačnega dela in zabave zagotovil še streho nad glavo in tople obroke. „Z ramo ob rami smo zavihali rokave, pljunili v roke ter pospravili in počistili dva lepa, a doslej zapuščena prostora v stavbi Mestnega kina Ptuj, da bosta lahko v prihodnosti ponudila streho nad glavo mladim ptujskim likovnim, glasbenim, plesnim in še kakšnim umetnikom oziroma ustvarjalcem. Prvi je velik, zelo lepo obokan in z lesenimi opaži obdan pritlični prostor, v katerem je bila v enem izmed prejšnjih stoletij restavracija. Drugi prostor, ki smo ga spravili v red, pa je manjše skladišče za filmske plakate in drugo filmsko promocijsko gradivo. Oba sta bila nabito polna razne krame, prahu, pajčevine in umazanije. Kot so pokazali predmeti, ki smo
jih našli, so se stvari tam kopičile ena čez drugo že vsaj od petdesetih let prejšnjega stoletja dalje," pojasnjuje Mi-lošičeva in dodaja, da je med zanimivejšimi najdbami kozarec vloženih kumaric, ki jim je rok potekel leta 1967.
Ob tem pa so seveda bile še nekatere pričakovane stvari, kot so mrtve miške, na tone papirja, zarjaveli deli raznih prastarih naprav, stare filmske revije in podobno.
Največ pa je bilo filmskih plakatov, ki so bili nametani eden čez drugega. Te so skrbno razvrstili in ohranili tiste, ki imajo zgodovinsko, estetsko ali kultno vrednost. Kot pojasnjuje Milošičeva, je bilo takšnih kar nekaj, povsem možno pa je, da bodo v prihodnosti iz njih pripravili kakšno razstavo. „Z ostalimi smo do vrha in čez napolnili tri velike kontejnerje za papir. Nekaj plakatov pa je tudi odpotovalo v tujino z mladimi prostovoljci - kot spomin na koristno in prijetno druženje.
Prvi film v ptujskem kinu leta 1897
Ob čiščenju so odkrili tudi na desetine registratorjev poslovne dokumentacije iz dolgoletne preteklosti obratovanja ptujskega kina. Tudi tu so ločili zrnje od plevela, zanimivejše dokumente, najstarejši med njimi so iz petdesetih let prejšnjega stoletja, pa nameravajo predati Zgodovinskemu arhivu Ptuj. „Naj kot zanimivost spomnim, da so Ptujčani prvo kino predstavo dobili že 3. marca 1897 - le dobro leto zatem, ko sta brata Lumière pariškemu občinstvu predstavila kinematograf. Med drugim je bil prikazan film Prihod vlaka na postajo - isti film sta prikazala brata Lumière na svoji prvi javni predstavi," pojasnjuje koordinatorka akcije.
Izpeljani dogodek so poimenovali Vikend sebičnih prostovoljcev; ob čiščenju so gostje spoznavali lepote Ptuja, v prostorih CID-a pa se je v soboto zvečer razživel mednarodni glasbeni jam session. „Počiščena prostora sta tako že skorajda zasijala v vsej svo-
BETULA d.o.o.
Kardeljeva c. 88, MARIBOR Tel. 02/320 54 41 GSM 031 519 017 mail: oknabetula@volja.net
OKNA, VRATA, ROLETE
- LES IN PVC MARLES PSP, KLI Logatec
Zamenjava oken na montažnih objektih
Foto: arhiv CID
dz-cistilna
ji lepoti, potrebna pa bodo še osnovna obnovitvena dela, s katerimi bomo sanirali stene, strope, tla, okna in vrata. Upamo, da se bo nekaj sredstev za to vendarle kje našlo," pojasnjuje Milošičeva in obenem občino poziva, naj poleg velikopotezno načrtovanih novogradenj dovolj pozornosti posveti tudi vzdrževanju že obstoječe stavbne dediščine.
Ideje, kaj vse bi se v „novih" prostorih lahko dogajalo, pa se že kopičijo. Čeprav za načrtovano t. i. hišo mladinske ustvarjalnosti, o kateri se že nekaj let govori v povezavi s stavbo Mestnega kina Ptuj, zaenkrat ni predvidenih investicij, je omenjena akcija še en korak v to smer. Že v začetku letošnjega leta je CID Ptuj prav tako skoraj brez finančne investicije novo vsebino
dal še dvema drugima prostoroma, v katerih zdaj v profesionalno opremljenem in še bolj profesionalno vodenem
studiu mladi Ptujčani ustvarjajo odlično avtorsko glasbo in tudi kratke filme.
Dženana Kmetec
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...
Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28

-—j—_ G
S
LEJ NA
ESTO!
080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si
C zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na jugovzhodu države oblačno, dopoldne bodo še manjše padavine. Drugod se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne danes od 8 do 13, na Primorskem do 19, jutri od 6 do 8, na Primorskem do 14 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo precej jasno, občasno bo ponekod več oblačnosti. Jutro bo hladno.
Odrezalo mu je prste
7. novembra zgodaj zjutraj je v podjetju v Račah prišlo do delovne nesreče. 25-le-tni moški iz Ptuja je izvajal dela na delovnem stroju za rezanje gum. Z roko je segel v delovno območje stroja oz. med rezila, pred tem pa je stisnil gumb za aktiviranje rezil. Rezila stroja so mu odrezala dva prsta. V delovni nesreči je bil moški hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Z viličarjem čez noge
4. novembra okoli 11. ure je v podjetju v Spodnjih Ho-čah prišlo do delovne nesreče. 43-letni državljan Avstrije, voznik tovornega vozila, je parkiral svoje vozilo in čakal na razkladanje. Pri tem je hodil ob drugem parkiranem tovornem vozilu. Viličarist je pričel razkladati to (drugo) tovorno vozilo, pri tem pa trčil v 43-letnega moškega in nato zapeljal preko njegove noge. V delovni nesreči je bil moški hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Stisnil ga je betonski jašek
4.	novembra okoli 11.20 ure je do delovne nesreče pri gradbenih delih prišlo tudi v Senešcah. Ko so delavci v jamo spuščali betonski jašek, je slednji močno zanihal in 39-letnega delavca, državljana Bosne in Hercegovine, stisnil ob steno oz. zemljo. Moški je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. Ogled kraja delovne nesreče in nadaljnje postopke je prevzel inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za delo, enota Ptuj.
Ujeli afganistanske begunce
5.	novembra ob 13.25 uri so policisti Policijske postaje Ormož na cesti Središče ob Dravi - Ormož opazili dva moška, ki sta stala ob robu ceste. V postopku so ugotovili, da sta državljana Afganistana, stara 13 in 17 let, ki sta pred tem na nedovoljen način prestopila državno mejo v bližini Središča ob Dravi. Pot sta nato nadaljevala po železniških tirih in preko njiv. Za pot iz Afganistana, preko Irana, Turčije, Grčije, do Hrvaške sta plačala vsak po okoli 6500 evrov. Naslednji dan so policisti tujca predali hrvaškim varnostnim organom.
Isti dan so policisti Policijske postaje Ormož v Lo-peršicah prijeli še šest državljanov Afganistana, starih od 16 do 28 let. V postopku so ugotovili, da so moški ponoči na nedovoljen način prestopili državno mejo v bližini Središča ob Dravi. Pot so nato nadaljevali po železniških tirih in preko njiv. Za pot iz Afganistana, preko Irana, Turčije, Grčije, do Hrvaške so plačalo od 5000 do 7000 evrov. Tudi njih so policisti naslednji dan predali hrvaškim varnostnim organom.