OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU * bvršujemo rsakoTnUnt tlfkoTln« ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER 'ic. Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 14, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 161 ^ina matjasic . ^S'gloma je preminila na svo-domu Albina Matjasic, ro-Strekal, stanujoča na 3592 , • 80 St. Stara je bila 32 let. Ro-je bila v Clevelandu in je "^ članica društva Kraljica mi-št. 24 SDZ in društva sv. Ane, g' 150 KSKJ. Izhaja iz znane ^ekalove družine, ki že veliko / Vodijo trgovino v New-"''ghu. Oče John je umrl pred leti. ^aj zapušča žalujočega so-pga Victor ja, ki dela pri Amer-Stove Co., petletno hčerko °''othy Marie, mater Mrs. Mary fekal, brate; John, Raymond, Robert pri marinih in Ber-. sestri Mrs. Mary Ferfolia iirs. Dorothy Kastelic, strice , ■ Anthony Perko, Frank, Louis dr. Adolph Perko v Daytona, Joseph Strekal in George ,,®kal, tete: Mrs. Josephine J tel, Mrs. Jennie Grahek, Mrs. ®lnie Sternad in Mrs. Frances nečake in nečakinje ter drugih sorodnikov. Pogreb tj, v soboto ob 9.30 uri zju-iz pogrebnega zavoda Louis ^®^folia v cerkev sv. Lovrenca 10. uri ter nato na pokopali-Calvary. i lICHMUZINICH ^ ° dolgotrajni bolezni je pre-fta svojemu domu Emerich fko) Muzinich, rodom Hrvat, j^^joč na 1192 E. 173 St. Ro-b 3e bil v selu Novi grad na j^^^^skem, kjer zapušča dve se- ^an ^ Več sorodnikov. V Ameri-' je nahajal 43 let in je bil ^ društva št. 235 HBZ. Delal York Central železni-let, zadnja štiri leta pa je penziji. zapušča soprogo Mary, gj, ^0 Godec, doma iz sela Novi u d Podravski na Hrvatskem, flcer • ilpi. .-"^rs. Anne Norsic, zeta ^^ Norsic, tri vnuke in več so-"Jikov. Pogreb se vrši v sobo-10. uri zjutraj iz pogrebne- Joseph Žele in sinovi, 152 St., v družinsko grob-Ha Highland Park pokopali- J^SICI AVTOMOBILI Ameriki ANGELES, Cal., 13. av-Ši(j,^7~-Ruski podjetnik Stanley je razstavil avtomobil izvora, ki ima štiri se-■ Avtomobil je prišel v Ame-tq. P'^eko Finske. Ameriški av-s- posredovalci trdijo. 4 ^ modelu iz leta 1939, to-kroma. pravi, da je voz dobro da ga pa na ameriških h cestah še ni preizkusil. {ijf^IJHOWERJEV s^^^VER, Colo., 13. avgusta ll^^Gbno značilna je bila izja-^'^didata Eisenhower ja gle-^^.®^iške zunanje politike. Ko Je ta ruski voz podoben For- s, & mora stremeti za mi- hg.'Hiora imeti pred očmi osvo- C!?"....... Vseh zasužnjenih naro- "V fr, ----........... m Azije. Ti narodi dobiti pravico, da si sami odločijo način svojega Y politiki Indije gre: Zob za zob NEW DELHI, 13. avgusta—Tako indijska spodnja zbornica, kakor tudi zgornja, ki predstavlja posamezne indijske zvezne države, je sprejela zakon, da sme vlada aretirati in pridržati nevarne elemente brez sodnega postopka. Indijska vlada je pooblaščena, da se tega pooblastila poslužuje do konca leta 1954. Zakon je naperjen proti indijskim komunistom. Indijska vlada je od komuni- ftja m vladanja. stov zahtevala, da izročijo oroz je, ki ga imajo protipostavno v rokah. Akcija vlade je imela velik odmev med indijskimi radikalnimi elementi, ki so se tej zahtevi uprli. Končno je prišlo do premirja in so komunisti orožje izročili, potem ko jim je vlada garantirala popolno amnestijo. Borbe med komunisti in vlado socialista Nehruja so se prenesle na parlamentarna tla. Indijski komunisti se v svojih govorih niso skrivali za izbranimi besedami, da bi jih kdo kasneje zanje ne prijel, marveč so govorili naravnost in odločno: "Komunistična stranka bo pobila veleposestnike, kapitaliste in črnoborzijance, ko pride na vlado. V enem tednu bomo postavili vse te tipe pred ljudstvo in če bo potrebno, jih tudi postrelili. Če ljudstvo tako želi, ima za to popolno pravico," je izjavil v parlament^ vodja indijskih komunistov Sundaraya, Odločne izjave komunistov so jjiesenefcile vlado Nehruja, ki je na te grožnje odgovorila, da so komunisti pokazali kaj pravzaprav nameravajo. Hočejo dobiti vlado v svoje roke. Zemljiški posestniki naj nehajo biti državljani. Enako industrijalci. Vlada pa stoji na stališču, da kdor si sam jemlje pravico, da ubija sonarod-njake, je narodni izdajalec. Zakon o preventivni aretaciji članov komunistične stranke brez rednih preiskav, je bil sprejet za razmeroma dolgo dobo— za dobo do konca leta 1954. Kot prva ga je sprejela spodnja zbornica, nato pa tudi predstavniki posameznih držav, ki tvorijo kot končno zvezo prostrane Indije. Znak, da bo gibanje zoper indijske komuniste vse-indijska zadeva. Zadnja izjava Nehruja o komunistih je bila tale: "Preganjal sem bigotstvo (slepi fanatizem) povsod, kjer sem naletel nanj. Isto bom storil pri komunistih." Na cesto z uradniki OPS Sklep kongresa, da se ukine po večini kontrola nad cenami življenjskim potrebščinam, je vseboval istočasno ukinitev uradov za kontrolo cen, ki bodo nadalje obstojali le še v mejah odobrenega kredita. Območje držav Ohio, Michigan in Kentucky je moralo vsled tega sklepa znižati število urad-ništva, ki je bilo zaposleno po teh službah, od 816 na 379. Od-•pjuščeni bodo in na cesti z 31. avgustom 1952. Clevelandski informacijski urad, ki spada pod to okrilje, je imel do sedaj 22 nameščencev. Ostalo jih bo le še deset. Uradi v Toledu, Cincinnati, Columbusu in Grand Rapidsu so že ukinjeni. Pričakujejo, da bodo odpuščene uradnike zaposlila druga javna oblastva. BRITANSKE POLITIČNE NAPOVEDI ALI SANJE LONDON, 13. avgusta— Britanci imajo starodavne prerokbe, ki napovedujejo, da bo leto 1953 precej trdo za sovjetski blok. V Sovjetski zvezi sami bo mnogo notranjih uporov, ki bodo oslabeli položaje sedanjih sovjetskih mogotcev. V januarju 1953 se bodo začele v Romuniji in Bolgariji gibanja od spodaj. V marcu 1953 bo izbruhnila na celinski Kitajski protirevo-lucija. V Sovjetski zvezi sami se bo začelo protirevolu-cionarno gibanje meseca septembra 1953, mesec oktober pa bo mesec težkih notranjih preiskušenj v Sovjetski zvezi. (Srbski pregovor pravi; Kar je hotela, to se ji je tudi sanjalo). RANE V JEKLU ŠE NISO ZACELJENE WASHINGTON, 13. avgusta Ameriške železniške družbe poročajo, da so dale v mjBsecu juliju v promet 5,402 tovornih vozov. Toda v mesecu juniju je bilo danih v promet 6,411 tovornih vozov. Vpadec gre na račun zadnje stavke v ameriški industriji jekla. EDEN POROČEN LONDON, 14. avgusta — Danes se je poročil britanski zunanji minister Anthony Eden in sorodnica Churchilla, Miss Clarissa Churchill. Poroka se je vršila z velikanskim pompom. Novoporočenca gresta v petek v Lisbon na Portugalskem na medene tedne, kjer bosta gosta britanskega poslanika v Lis-bonu. Unija AFL in volitve ATLANTIC CITY, N. J., 13. avgusta — Delavska unija AFL je sprejela važen sklep. Na svojo letno konvencijo, ki se vrši 15. septembra 1952 v New Yorku, je povabila tako Stevensona, Trumana in Eisenhowerja, naj razvijejo svoj program na konvenciji, nato pa bo unija kot taka priporočila članstvu, koga naj voli. Dosedaj je unija AFL stala ob strani, je dala članstvu proste roke, koga naj voli. Izjema je bila leta 1924, ko se je unija zavzela za La Folleta proti kandidaturi Coolidgea. Laboristi za oborožitev Amerikanci so za en škandal bogatejši TOKIO, Japonska, 13. avgusta —Nedavno tega je japonsko žen-stvo naslovilo javni poziv ameriškemu vrhovnemu komandantu, naj napravi red med svojimi vojaki. Takrat je šlo za prostitucijo Japonk, katero prostitucijo so stavili "na širšo podlago" ravno ameriški vojaki. Japonske žene so povdarile moment, da japonska dekleta v spoznavanju Amerikancev začetkoma niso mislile na prostitucijo, oziroma ljubimkovanje, marveč so hotele spoznati Amerikanca kot nosi-telja gotovega družabnega reda in demokracije. Ta cuvstva so se izrabila in končno se je korupcija razpasla na debelo. V japonskem parlamentu se je začela preiskava o veliki tatvini diamantov, zlata in zlatnine in o izropanju cesarske krone. V korupcijo so zapleteni tako Japonci, kakor Amerikanci. Japonski uradniki, tako je ugotovila preiskava, so vršili tatvino med oziroma neposredno po vojni. Nekateri ameriški oficirji so bili pri tem udeleženi in so te drage kamne in zlato konfiscirali, češ da gre za kritje stroškov vojaške okupacije. Incident se razpihuje po japonskem tisku in bo imel odmev ne samo na Japonskem, marveč tudi v Ameriki, predvsem v kongresu Japonski tisk navaja slučaj ameriškega polkovnika Edwarda J. Murraya, ki je za časa okupacije upravljal "Japonsko banko" in ki je bil pred vojaškim sodiščem obsojen, ker so mu dokazali, da je pokradel v varstvo dane diamante v vrednosti $85,000. Isti tisk namiguje, da je za september najavljen prihod devet članov ameriškega vojaškega odbora, ki se bodo mudili na Japonskem mesec dni in pregledali ameriške vojaške naprave Ta delegacija zapusti Washington v petek 15. avgusta. Imela bo priliko, da se seznani na Japonskem z uspehi preiskave in nato poroča Washingtonu. LONDON, 13. avgusta—Britanska laboristična stranka je izdala dokument, v katerem razlaga strankino notranjo politiko. Sprijazniti se je z dejstvi!—je parola stranke. Velika Britanija mora najprvo izvesti ravnotežje v svoji trgovinski bilanci, skrbeti za zadostno dolarsko in zlato rezervo. V teh mejah pa se laboristi zavzemajo za to, da se Velika Britanija oboroži po programu. JAPONCI V INDIJI NEW DELHI, 13. avgusta— Delegacija japonskega parlamenta, ki šteje sedem članov, je prispela v Indijo na prijateljski obisk. V Indiji se bo mudila pet dni. 72 DNI SE JE POSTIL PALERMO, Sicilija, 13. avgusta—Indijski fakir Roger Bur-mah si lasti svetovno prveristvo v postu. Postil se je polnih 72 dni. Vile rojenice J % Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Theodore Lazarus, 764 E. 152 St., in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime mlade matere je bilo Isabella Skur, ter je hči poznane družine dr. in Mrs. Anthony Skur. Mati in dete se nahajata v St. Alexis bolnišnici in se dobro počutita. Čestitamo! *^Kako moreš proklinjati, kar si do sedaj blagoslavljal-Mr. Eisenhower?" ACHESON SE ČUDI IZJAVAM DULLESA IN EISENHOWERJA WASHINGTON, 13. avgusta—Kakor smo trdili, republikanci čutijo, da nimajo pravega notranjega volilno političnega programa, ki bi vlekel. Zato so šli na polje zunanje politike in logično čutijo, da bo ta politika pri volitvah bistveno merodajna. Toda kakšne ugovore zoper aktulano ameriško zunanjo politiko naj imata tako Eisenhower, kakor Dulles, če sta pa ves čas po vojni aktivno z njo sodelovala in jo odobrila? Tako se sprašujejo wash-ingtonski diplomatski krogi. Tudi državni tajnik Acheson je bil začuden, kako da se je mo gel na primer John Foster Dulles tako daleč spozabiti, da je trdil, da je Amerika kar naravnost v nevarnosti radi slabe zunanje politike. Državno tajništvo kliče Dul-lesu v spomin, da je bU sotvorec severno Atlantske zveze, da pa je bil naravnost glavni tvorec mirovne pogodbe z Japonsko. Ali je s svojim delovanjem, ko je pomagal graditi te pogodbe, oziroma jih gradil sam, namenoma tako delal, da je pripravil Ameriko v največjo nevarnost, v kateri se v posledicah teh pogodb sedaj Amerika nahaja?! Ameriška zunanja politika je šla za tem, da se konsolidira v prvi vrsti zapadna Evropa. Eisenhower je izvrševal povelja iz Washingtona, na drugi strani je bil vrhovni poveljnik skupne za-padno evropske obrambe, vse brez ugovorov. Nasprotno! Ko je predsednik Truman predložil kongresu svoj predlog, v katerem je zahteval kredit $7,900,-000,000 kot ameriško pomoč tujini, predvsem Evropi, so bili republikanci tisti, ki so Trumanu črtali ta kredit za več kot milijardo dolarjev. Eisenhower kot vrhovni poveljnik armade N. A. T. O. je sam od sebe, poznavajoč položaj, rotil iz Evrope kongres, tudi republikance, naj kreditov ne črtajo, ker bi s tem spodkopali tla tej vojaški organizaciji. Isti Eisenhower sicer ne ponavlja izrecno besed Dullesa, z omiljenimi izrazi pa povdarja isto, čeprav je bU on sam glavni zastopnik te ameriške politike v Evropi. Eisenhower še vedno muha v močniku do neodločnosti in do strahu pred nago bodočnostjo." Sen. Flanders in Koreja Po konferenci z Eisenhower-jem je senator Flanders, republikanec iz Vermonta, povedal tale svojevrstni recept, kako naj se konča vojna na Koreji: Obrniti se je naravnost na Korejce, južne in severne Koreje in se ne ozirati ne na kitajske komunistične čete, ne na kitajsko komunistično in severno korejsko vlado. Severni in južni Koreji je ponuditi, da se bo obnovila industrija, da se bodo obnovila transportna sredstva, rešilo stanovanjsko vprašanje in se bo v deželo povrnil mir. Med Mandžurijo in severno Korejo pa naj se ustanovi nevtralna zona. Vse lepo; ali ni to račun brez krčmarja? Kralj Iraka v Ameriki NEW YORK, 13. avgusta— Danes je bila na Broadwayu parada na čast 17-letnemu kralju Iraka Faisalu, ki je prišel v Ameriko za pet tednov. Faisal ostane v New Yorku do petka, tega dne pa odleti v Washington, kjer bo imel uradni sestanek s predsednikom Trumanom. Amerika je na Iraku zainteresirana radi petroiejskih vrelcev. Potovanje iraškega kralja po Ameriki v razmeroma dolgi turi se spravlja tudi v stik z obojestranskimi gospodarskimi interesi. Eisenhowerja vznemirja ini ciativa demokratskega predsedniškega kandidata Stevensona, ki je za časa svojega obiska v Washingtonu razmotrival s predstavniki ameriškega vojaštva domači vojaški in obrambeni položaj, ter slišal vojaško mnenje o strategiji v zunanjem svetu. Ameriški predsednik je tudi vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil. To Eisenhower dobro ve. Stevenson se pripravlja na naloge, ki ga čakajo kot bodočega ameriškegg, predsednika. Stevenson v volilno kampanjo ne gre v prazno. Eisenhower s svojim namestnikom Nixonom vidi v teh korakih Stevensona "usodno volilno napako" in pogreva fraze, da so demokratje že predolgo na vladi, da jih je treba izmenjati. Dalje pa, da se v ameriški politiki ne bo ničesar spremenilo, četudi pridejo v Wash ington novi ljudje. Neorientira-uost Eisenhowerja se zrcali iz splošnih fraz kot "demokrati so nas privedli do sedanjega položaja, nad katerim smo v zadregi, Poroka V soboto se bosta poročila Miss Mary Ann Harting, hčerka Mr. in Mrs. Anthony Harting iz 1457 Iroquois Ave., in Mr. John Terlep, sin poznanih kulturnih delavcev Mr. in Mrs. John Terlep iz 18712 Chickasaw Ave. Poroka se vrši ob 9.30 uri zjutraj v cerkvi St. Claire na Mayfield Rd. Poročna slavnost se vrši zvečer v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Nevesta je graduirala iz Mayfield High šole, ženin pa pohaja Western Reserve kolegij, kjer študira za ar-hitetnega inženirja. Služil je tri leta v ameriški armadi v drugi svetovni vojni, imel je čin štabnega sarženta ter se je udeležil bojev V Angliji, Franciji in drugih bojiščih v Evropi. Novoporo-čencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju. Redna seja Jutri, v petek zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Slovenski dom, št. 6 SDZ, v navad nih prostorih Ameriško-jugoslo vanskega centra na Recher Ave. Vabi se članstvo, da se udeleži v polnem številu, ker je več važnih stvari na dnevnem redu. Atomska industrija v Ohio s tem, da je bilo odobrenih $1,200,000,000 za gradnjo tovarn za produkcijo atomske energije, ki bodo zgrajene v Ohio v krajih Portsmouth in v bližini Pike County, je na vidiku nov porast zaposlenosti in gospodarske delavnosti. Javlja se, da kadar bodo vse tovarne dograjene in bo produkcija na višku, bo zaposlenih kakih 30,000 defevcev. Redoma pa bo delavstvo, zaposleno v tej industriji, štelo med 15,500 in 17,-000 moči. V tej zvezi stopajo na dan nadaljnja vprašanja, ki jih je rešiti. Vprašanja stanovanj, vprašanja dovozov, oskrbovanja z živežem, vprašanje novih šol, ker gre za kraje, ki do sedaj še niso bili gosto obljudeni. Governer Lausche je sklep komisije za atomsko energijo, ki je odobrila omenjeni kredit in določila državo Ohio, kjer naj se gradijo tovarne na že' omenjenih mestih, toplo pozdravil. Z delom se bo začelo v teh dneh. Namreč—z gradnjo stavb. Računa se, da se bo začelo z obratom že to jesen in da bo spomladi leta 1953 zaposlenih okrog 3,000 delavcev. Prošnje za namestitev je vlagati pri državnem uradu za zaposlitev. RHEE PREDSEDNIK JUŽNE KOREJE SEOUL, Koreja, 13. avgusta -Dosedanji predsednik Rhee je bil ponovno izvoljen za predsednika južne Koreje. Vstoličen bo formalno v petek 16. avgusta. Ameriški vrhovni poveljnik na Koreji in na Daljnjem vzhodu se bo osebno udeležil svečanosti. Generala, ki se trenotno že nahaja na Koreji, spremlja njegova žena, ki je dneve pred slo-vestnostjo uporabila za to, da je obiskala ameriške bolnice in vojake na Koreji. ZA ODPRAVO T AFT. HARTLEYEVEGA ZAKONA CINCINNATI, 13. avgusta — 67. konvencija ohijske državne zveze A. F. L. je zahtevala, da se odpravi Taft-Hartleyev zakon in da naj organizirano delavstvo glasuje za tistega kandidata, ki se bo izjavil izrecno za odpravo tega zakona, katerega smatra organizirano delavstvo za kazenski zakon, ki je naperjen proti njemu. MRTVA V SLUŽBI DOBROTE KENTON, O., 13. avgusta— Zdravnica Elma Ruth Bowman iz Chicaga je peljala svojo mater 79-letno Mannie Bowman, ki živi v Chesterhillu, Ohio, v Chicago v bolnico na zdravljenje. Spotoma je prišlo do avtomobilskega karambola, v katerem je bila zdravnica Ruth Bowman ubita, njena mati Mannie Bowman pa težko ranjena. DEVET NOVIH SLUČAJEV POLIJA V območju Clevelanda je včeraj bilo devet novih slučajev poli ja. število te bolezni se je dvignilo v tem letu na 232 v primeri z 24 leta 1951. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST (t ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays bezm vtisi s poti po franciji 14. avgusta 1952 SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašaleu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ______________________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) ___________________________________ For Three Months—(Za tri mesece) _____________________________________ .$10.00 _ 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_____________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________ For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________ —$12.00 — 7.00 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. PRISILNO RAZSEUEVANJE (3) V našem listu "Enakopravnost" smo povdarili tole dejstvo: Nekdo gre za nekaj dni v gotovo državo, kjer ima nekaj razgovorov s predstavniki oblasti, ki so na vladi, ali pa morda tudi v opoziciji—pa tak poročevalec zaključi svoje poročilo s tem, daje popolnoma doma v vseh vprašanjih te dežele. Glede prisilnega razseljevanja meščanskih slojev na Češkoslovaškem in na Madžarskem, je ameriško časopisje ugotovilo, da gre predvsem za to, da si dobijo vidni komunisti poceni udobna stanovanja. Zopet površnost, ki je večkrat lastna ameriškim poročilom. Bistvo je obratno, da gre za totalno revolucijo in za odstranitev predstavnikov tistega meščenskega sloja, ki je tej revoluciji pač na poti. Če pa primerjamo razvoj zadnjih dogodkov v Češkoslovaški, Madžarski in Jugoslaviji, nam pade pred oči ena bistvena razlika, ki je nedvojbeno in nepristransko rečeno —objektivna. Ta razlika pa je, da pravega meščanskega sloja s svojo tradicijo v Jugoslaviji sploh še ni bilo, na Madžarskem in na Češkem pa je bil v družbi globoko ukoreninjen in ji je dajal smer in pečat. Povdarili smo, da je imel "tretji sloj" namreč meščanstvo, po francoski revoluciji dalje zastavo v rokah, ko se je oblikovala evropska družba. Tretji sloj v češki in madžarski družbi absolutno ni zaostajal za enakimi sloji v drugih državah. S stališča te družbe vzeto, je bil madžarski in češki meščan nosilec ideje, ki je sicer karakterizirala sodobnega Nemca, Francoza ali Angleža, ali kogarkoli kot predstavnika svoje dobe. Kdor je potoval po Evropi in obiskoval posamezne kraje in mesta, si ogledaval hiše, razgovarjal z ljudmi, bral zgodovino, študiral politične in gospodarske razmere, je mogel na Madžarskem, kakor tudi na Češkom ugotoviti, da gre res za ta stan s slavno tradicijo, katero je stan kot tak nosil, lahko rečemo, stoletja! Tretji stan v Jugoslaviji je imel bistveno drugačen položaj. "Jugoslovanski narodi so stopili na oder svoje samostojne narodne države, kakor bi prišli iz pragozdov," • pravi Hermann Wendel, znani nemški socialistični pisatelj in odličen poznavalec Jugoslavije. O Jugoslaviji po prvi vojni je izdal več knjig. Z izrazom, "kakor, da so prišli iz pragozda," je hotel Hermann Wendel samo povda-riti, da jugoslovanski narodi niso bili obremenjeni s preteklostjo, marveč, da so bili nekaki "ameriški naseljenci," ki so začeli svoje življenje na novo brez lastne meščanske ali plemske starodavne tradicije. Ta trditev popolnoma drži. Slovenski naseljenci v Ameriki, ki so prišli sem pred prvo vojno, oziroma neposredno po njej, se bodo spomnili, kaj je bila pravzaprav Ljubljana. Nemškutarsko gnezdo. Toda to ni najvažnejše. Tudi potem, ko je nastala Jugoslavija, vemo vsi, da kapitala, ki je karakteriziral v drugih državah in med drugimi narodi liberalno meščansko družbo, ni bilo v slovenskih rokah. Kadar se je govorilo o kapitalu, je bilo mišljeno Trbovlje. Popolnoma tuj kapital. Za njim Jesenice—zopet s tujim kapitalom. Z razvojem gospodarstva po prvi vojni razne tekstilne družbe—enako tuj kapital. Tradicije, kakor tudi kapitala slovensko meščanstvo sploh ni imelo. Pojmov meščanstva se je "nekam" navzelo, ker je bila ta ideja pač mednarodna. Med Srbi je bil na primer Branislav Nušič, ki je v glavnem pisal komedije. Tudi Srbi s tega vidika niso imeli tradicije, pač pa so se meščani hoteli okoristiti z novim položajem, ki je zanje nastal v razširjeni Srbiji—po njihovem mišljenju—v nacionalni Jugoslaviji. Nušič se v svojih komedijah neusmiljeno brije norca iz te srbske meščanske družbe, ki je bila brez tradicije in je zanjo veljalo, "da če pride kmet v mesto." Na Madžarskem in Češkem gre totalna vojna komunizma zoper vse, kar je bilo tradicionelno meščanskega. Ideja buržoazije se mora prenesti tudi na podeželje, se razume. V Jugoslaviji tega tradicionelnega meščanstva ni bilo in mnogi ostrovidni opazovalci javnega življenja trdijo, da je eden od razlogov, da današnja Jugoslavija nima takih notranjih nesoglasij kot bližnji sever, je tudi ta. L.Č. če ti je Francija bližja kot marsikatera druga tuja dežela, morda celo že takrat, ko je še niti obiskal nisi, večji delež k temu gotovo prispeva francoska kultura, kultura, ki je z nekaterimi svojimi deli ustvarila tako globoko resnične, obče človečanske mojstrovine, da jih tudi drugi narodi sodijo za svoje lastne, z drugimi pa spet brez slehernih uzd pobegnila toliko naprej v največje ekstravagance, da ti kulturni avanturizmi vzbujajo v svetu sicer morda posmeh in odklanjanje, a so s tem vsaj po tej plati prešli prav tako v splošno človečansko zavest. In zato boš, če te pot zares zanese v Pariz, kot istega starega znanca, odkril Balzacovo "Človeško komedijo" v pariških knjigarnah, ko se boš po galerijah ozrl, ali ne bi srečal kake ekstremne Picassove slike. Tistih nekaj skopih dni ali ur, ki ti jih dopušča bežen obisk v Franciji, in še posebej v njenem srcu, Parizu—kar Pariz s svojimi mnogoterimi obrazi, od onih v morju diplomatskih avtomobilov in elegancij šumečih velikih bulvarjev z mogočnimi spomeniki in slavoloki, pa preko Mont-marterskih mansard in aragske četrti do zvečer tihih in umazanih delavskih ulic Trinajstega okržLja, kjer te kot edini spomenik pozdravi robato rezljana konjska glava nad trgovino konjskega mesarja, kljub zanikanju province, da Pariz ni Francija, dejansko vendarle je,—samo hlastaš, da bi v naglici ujel čimveč, vsaj potrdilo tega, kar si pravzaprav v predstavi poznal že prej—Notredam. Slavolok zmage z Rudovo Marseljezo, Opero z gracioznimi Carpeauxovim Plesom, Napoleonov porfimi sarkofag pod mojstrsko kupolo arhitekta Mansarda, Louvre, Mont-martre.... Samo mimogrede vržeš pogled na hišo, kjer je živel Victor Hugo, in na bližnjo Akademijo lepih umetnosti, na hitro obiščeš Nacionalno biblioteko, kjer bi se sicer dneve in dneve izgubljal v njenih osmih milijonih knjig. Iz ciceronovih besed spoznaš, da križaš Racinovo pot. Sredi razkošnih tapet, fresk in pozlačenih okraskov na stenah Versaillesa, ki so ga okrasili najboljši francoski umetniki in rokodelci svoje dobe, da bi po Colbertovi zamisli pripravljal velika naročila navdušenih kraljevih gostov iz inozemstva, se hkrati tudi zamisliš v vlogo Jeana Babtista Pouque-lina—Moliera, ki je v vrtovih pod dvorcem trpeče igral komedije in leta 1673 umrl kot "Namišljeni bolnik." Znajdeš se pod mogočno silhueto Eifflovega stolpa, prisostvuješ predstavi televizije pred palačo Chaillot, kjer je v eni izmed dvoran prav zdaj odprta razstava jugoslovanske folklore, —na hitro prebereš v "Franc Ti-reurju" pohvalen članek o razstavi s sliko slovenskega dekleta 3 pečo—pet minut pozneje pa se Sudiš, kako vsi francoski tehnični strokovnjaki ne morejo pognati naprej stare ure, ki se je radi defekta med vojno ustavila na stolpu Justične palače ob Seini in ki je do tedaj brezhibno tekla že dolga stoletja. Ponoči izkoristiš čas, ki ti je Dstal po uradnem banketu, da peš premeriš Latinsko četrt. Za počrnelo jezuitsko kapelo in Riche lieuovim kipom na Bulvarju St. Michel odkriješ slavno Sorbonno z njenimi prostranimi fakulteta mi in instituti napredne znanosti. Skoraj zraven nekdanje Dela-croixove delavnice najdeš tudi ponoči odprto trgovino slik, podpovprečnih bolestnih portretov, in zraven zveš, da so tod blizu, okrog St. Germaine des Pres znani lokali "A la Boule," Pergola in drugi, kjer se zbirajo Sarte in drugi eksistencialistični pisatelji. Radovednost te pritegne k skupinam bradate in razkuštrane mla- dine s prekratkimi povaljanimi hlačami pod kolenom, ki topo poseda pred kavarnami ali hrupno pleše ob zamorski godbi bi-bok v svojih klubskih lokalih s praznimi steklenicami, visečimi izpod stropa, recitira otožne pesmi in predvaja svoje lastne re-vijske prikaze. Nekateri tudi tem pravijo eksistencialisti, drugi pa trdijo, da to niso in da jih tako imenujejo samo zato, da bi z njimi kompromitirali Sartra. Nisem imel časa, soditi, kaj bo res, kaže pa, da si Francozi zaradi te de-zorientirane mladine ne delajo prevelikih skrbi, premerjajo jo z nekim mal de sieclom, ki bo prešel kot je Chateabriandov ali kak drug, še več, imel sem vtis, da to še potencirajo, da kupujejo članske karte za obisk predstav v njihovih klubih in da ustvarjajo iz tega pred tujcem nekako kulturno turistično senzacijo, kot so to bili nekoč pariški apaši in kot deloma še vedno je bohemski Montmartre. Montmartre danes res ni več tisto prirodno naselje umetnikov, kot je bilo nekdaj, še celo pred dobrimi 50 leti, ko je Renoir slikal svoj Moulin de la Galette, a vendar—koliko očarljivih spominov, če nič drugega, je nanizanih okrog tega starega mlina na veter, ki je danes spremenjen v kavarno, ter bele kupole Sacre Coeura, ki so ga zgradili Francozi v zaobljubi ob pruskem obleganju 1. 1870 in pred katerim so nekoč montmartrski boemi, smatrajoč, da belina te cerkve razbija enotno pariško črnino, v sprevodu z lampioni vzklikali— "vive le diable!" Tu je slikal Maurice Utrillo, tam je živela Mimi iz "Boheme" —omenja vodič in pripoveduje nato zgodbo o slavnem francoskem skladatelju Hector ju Ber-liozu, mojstru barv v glasbi, in njegovi ljubezni do dveh žena, sredi katerih je bil po smrti tudi pokopan. Na klančku pod edinim pariškim vinogradom je gostilni-ca "Pri zajcu s ponvo,"—danes drag kabaret—kjer so se nekoč sestajali literati in slikarji; v njej je baje montmartrski osel, ki so ga bohemi opijanili in mu namo čili rep v barvo, poškropil platno z nekako fantazijo, ki so jo krstili za "Sončni zahod na morju," in s podpisom Rafaella Bo-mellija prodrl kot ustanovitelj nove slikarske šole. Male ulice z starinskimi gostilnicami se na Montmartru vrstijo že sedaj. Tuje še vedno čez 100 slikarskih ateljejev in 10 galerij. Po vogalih slikajo ob svojih stojalih s paleto na rokah večji in manjši umetniki, ki jih po dnevi motijo samo radovedni turisti ali bogati pariški pari, ki so se odločili, da se poroče v starinski samostanski kapeli Montmartra. Pravo montmartrsko življenje pa se začenja šele zvečer, ko se prižgo pritajene svetilke ob polnih omizjih kavarn na starih trgih, ko se sredi gneče parov prebija po ulicah velika limuzina, katere last nik na vsak način vztraja, da vi di "If Mr. Baudelaire iz still in life," ko pred prazno dvorano in ob razglašenem klavirju prepeva montmartrski pevec svoje stare šansone, medtem ko livrirani por-tirji pred razsvetljenimi nočnimi lokali na hribu, a še bolj spodaj pod njim, na Pigallu, vabijo za drag denar k "predstavi najlepše pariške golote, ki se je pravkar pričela." Ta brezobzirno prefinjena francoska lahkotnost spajanja resnice in laži, umetnosti in pornografije, izvira sicer marsikje iz turističnih nagibov, a vendar morda precej tudi iz njihove sicer pozitivne lastnosti odkritosrčnosti in širine. Mladi zaljubljenci se mirno poljubu jejo v vagonu podzemeljske železnice in nihče se zanje ne zmeni, O svojih slabostih Francozi pripovedujejo odkrito. Oblog pariških prireditev v tekočem tednu, z mirno vestjo hkrati opozarja tako na kongres najodličnejših umetnikov 20. stoletja, ki so se zbrali v Parizu, ter na premiero Fausta v Operi, kot na uspelo kabaretno predstavo "Boum" v "Foliers Bergeru" ali revijo psičkov in dam v "Ambassadeur-su." Tudi gledališče samo je mno go manj centralizirano kot v pojmovanju kakih nemških državnih gledališč. Dramske uprizoritve daje razen znamenite Comedie Francaise,—v zadnjem času so tu pripr^ili Sofoklejevo Antigono, Aristofanove Oblake, Racino-vega Britanicusa in Molierovega Tartuffa—še cela vrsta drugih gledališč. Od teh je zdaj zelo po pularno zlasti Narodno ljudsko gledališče—Theatre National Po-pulaire—pod vodstvom Jeana VUlara in Jeana Louisa Baraul ta, ki je z glavnim igralcem Phi-lipom Gerardom doseglo zlasti v novem realističnem podajanju klasičnih del velikanski uspeh, in to ne samo v dvorani Chaillot, kjer običajno nastopa, ampak nič manj, -če ne več, prav v pariških delavskih predmestjih. Zanima nje vzbuja tudi sodobno delo ameriškega pisatelja Arthurja Millerja "Smrt trgovskega potnika," ki ga v gledališču "Vieux Colombier" daje belgijski an-sambl. Prav ta francoska sposobnost združevanja nasprotij v harmonijo je morda tudi pripomogla, da sem tisto čudovito bogastvo umetnih raznih narodnosti in različnih značajev, zbrano v Louvru, občutil ne kot konglomerat, ampak kot enovito harmonično celoto. Ta počrnela kraljevska palača z belimi kipi nad svojim dolgim pročeljem, ki jo je revolucija spremenila v muzej, ti žuboreči francoski ljudje v njej in pred njo—vse drugačni od precizno birokratskih Nemcev— suhih Angležev, širokoustno zanesenih Italijanov in Amerikan-cev, ki pred umetniško sliko najprej vprašajo, kakšna je njena kvadratura—ustvarjajo skupno z neprecenljivim zakladom zbranih slik, kipov in dragotin zaključen pojem—pariškega Lou-vra. Še več. Ko gleda vse te umetnine, se ti zdi, da dvorana španskih mojstrov—Velasquesa z njegovimi dostojanstvenimi dina-stičnimi portretirane!, Murilla s socialnimi problemi v soncu in senci se igraječih pocestnih dečkov, v močnih črnih ozadjih go vorečega 6ore in drugih, ni samo španska, kot dvorana francoskih romantkov od Guericaultove "Meduze," polne barv in trpljenja, do Delacroixove "Revlouci-je," ki z razvito trikoloro nezadržno juriša na barikade, ni samo francoska. Med nežnim Rafaelom, sanja-vim Courbetom in pohotnim Bu-bensom ni nobenega prepada. Cezannovo svetlobno doživetje se ne bije z Davidovimi ostrimi obri si. Ob vse premagujočem smeh Ijaju Mone Lise, ki ga skušajo posneti na svoja platna mnogi okrog slike razvrščeni slikarji, ne občutiš, da je to delo le enega človeka, Leonarda da Vincija. Ob dovršenih ženskih oblikah Mi-lonske Venere in krčevitem trpljenju Michelangelovih "Sužnjev," spoznaš, da so vse te le-pote-umetnine človeštva. In če te ob koncu bežni korak zanese iz Pariza v pokrajino, te spremlja isto—ne veš, ali bi rekel—ljubko ali dekadentno—prepletanje. V Amiensu boš občudoval sredi vojnega opustošenja skoraj nepoškodovano mogočno katedralo iz 12. stoletja, enega najlepših gotskih spomenikov Francije. Ne boš vedel, ali bi se zadrževal pred njeno razgibano fasado, kjer visoki portali hitijo v kamenitih čipkah navzgor vse do nedokončanih zvonikov, medtem ko ta vertikalna stremljenja kljub nasprotni smeri hramoni-čno dopolnjujejo horizontalne galerije gotskih, a vendar živahnih likov, od 4 apostolov do obglavljenega pariškega škofa Denisa, ki nosi v rokah svojo lastno glavo, ali če bi se čimdalje prepustil občutku kipenja stebrov in obokov v notranjosti. Kljub širini prostora ti tu ne uidejo drobne, miniaturne figurice — v bolečinah umirajočega Jakoba ali zmagoslavnega egiptovskega Jo žefa—izrezljane z velikansko lju bežni jo in trudom na lesenih sedežih kora. In ko se na drugi strani kora skozi umetno ko vano železno ograjo s pozlače nimi konicami pokaže obraz lepe Francozinje, se ti zdi, da se tudi njena rdeča usta in vijolična ruta prav nič ne bijejo z asketsko gotiko okrog nje. V Touraini, "vrtu Francije" kakor pravijo, in nekdanji rodni deželi Rabelaisa in Balzaca, ti v dokaz svoje povezanosti z velikanoma duha postrežejo na slavnostnem kosilu z "Rabelaisovimi sladkarijami" in "Balzacovo torto."—in ko žejen in izmučen od ogledovanja razkošnih zgodovinskih umetnin v nekdanjih kraljevskih gra dovih Amboise in Luče, ob poti, ki jo je hodil Leonardo da Vinci k svojemu zaščitniku Francu I., iščeš kozarca vode, se ti zdi, da si jo našel najčistejšo v borni, votlini podobni hišici—kajti notranje stene so vklesane v samo skalo—gostoljubne starke z bolno vnukinjo, kjer zaudarjata samo revščina in vlaga. Morda se ti vse to samo zdi, a vendar, v vsem tem, v mno. gih harmonijah navideznih protislovij in protislovjih navidez nih harmonij je drobec resnične Francije. B. Pogačnik. (Po "Slovenskem poročevalcu") DEL REŠKEGA IZVOZA BODO PREVZELE DRUGE LUKE Do nedavnega se je večji del surovin, polizdelkov in izdelkov niziran. Svinec iz Mežice bodo na primer, namesto na Reki, kakor doslej, natovarjali na ladje v puljski luki. Svinec in baker iz Bora in ostalih jugoslovanskih rudnikov bodo natovarjali na ladje že v splitski luki. Izvoz železne rude bo prevzela šibeni-ška luka, izvoz boksita luki v Ro-vinju in Zeleniki. Do teh sprememb je prišlo zaradi nujno potrebne razbremenitve reške luke, kamor se steka predvsem uvoženo blago. Drugi razlog je tudi v tem, da je v zadnjem času občutno padel promet v jugoslovanskih manjših lukah spričo padca cen lesu na svetovnem trgu. GRADNJA PREKOPA VOLGA-DON Dne 1. junija so spustili vodo v prekop Volga-Don, 100 kilometrov dolg prekop, ki veže pr| Kaluču Don z Volgo. Sovjetski tisk se zelo rad hvali, da so končali dela na "največjem projektu povojne socialistične izgradnje dve leti pred rokom. Dejstva govorijo nekoliko drugače. Prvi načrti za izgradnjo teg» kanala so bili izdelani že le% 1925. Te načrte so zaradi drugih večjih težav tedaj spravili in jih zopet pričeli pregledovati k# 1948, ko so se tudi pričela dela v velikem obsegu. "Pravda" ne more dovolj P®' ■ hvaliti tehnične strani prekop*' Nekateri bolj kritični inženir? pa imajo o njem nekoliko drugačno mnenje. Na treh krajih prekopu se nahajajo trije velik" jezi, ki zadržujejo velikanski vodne rezerve. Velike kolicii}® vode za temi jezovi imenuje]" morja. Ta "morja" imajo vodno gladino 50 metrov in več nau; gladino Dona in Volge. Njiho^ ; glavna naloga je skrbeti, da ^ ■ prekopu samem nikoli ne znaanJ' ka vode. Ravno v tem, pravij"^ inženirji — pa leži njegova bost. Če bi se kateri koli izi®® teh jezov pokvaril in bi v njeg"' vem odseku vode zmanjkalo, bilo po pravilu jeza potrebno dni, da bi lahko prekop zop^ obratoval. Vendar pa ni glavno to, kak® je prekop izdelan tehnično in piše o njem sovjetski tisk. P"" udariti bi bUo treba to, da je grf dilo prekop na deset tisoče po**' tičnih ujetnikov. Od treh dela^' cev na prekopu sta bila dva poi"' tična prisilna delavca; poleg s®" vjetskih prisilnih delavcev je leta 1950 delalo na prekopu tud" 20,000 nemških vojnih ujet#' kov. Zakaj so moskovski obla^*'" niki uporabili za gradnjo | prekopa prisilno delovno silo, 3® I jasno. Kalmiške stepe med V"'' izvažalo iz reške luke. V zadnjeni Donom so znane zaradi Pj'? času je bil izvoz po morju rajo- in MAKEDONIJA IZVAŽA ŽIVINO V GRČIJO Ena od največjih grških uvoznih in izvoznih tvrdk je sklenila pred kratkim z zadružnim podjetjem za uvoz in izvoz "Zadru-gar" v Skopi ju pogodbo o dobavi rogate plemenske in klavne živine. Zastopnik grške tvrdke je prispel nedavno v Skoplje, da je prevzel prvi kontingent živine. Pozneje se bo dobavilo Grčiji znatno večje kontingente živine. Sklenili so tudi pogodbo med jugoslovanskimi in grškimi podjetji za uvoz in izvoz pogodbo o dobavi 30,000 plemenskih ovac. Jugoslavija bo uvažala iz Grčije kot protivrednost za prodano živino bombažno predivo in druge izdelke. manjkanja vode in silne vroči®®' torej kot nalašč za ljudi, ki del®' jo "po kazni." Prekop Volga-Don ima dvoma velik gospodarski poKi®®' Znatno bo razbremenil enotii^" železniško progo, po kateri so ■ sedaj sovjeti s težavo prevaža^ . kovine in oglje iz donskega zena. Tudi žito iz donske^* okrožja bo odslej potovalo z jami. Vendar pa nameravar moskovski oblastniki iztisniti prekopa še eno korist. Sedaj, je na razpolago voda, se bo ■ miška stepa spremenila v cvef" raj, ter vabi ukrajinske in bel" ruske kmete, naj se preselijo bližino prekopa. Kalmiška step^ je dobila svoje ime po noiw^ skem plemenu Kalmikov. Le so moskovski gospodarji 1^# 1935 preselili v Sibirijo. (Po "Slovenskem porofce'*'^ SPORAZUM MED FRANCIJO IN JUGOSLAVIJO Francoski svet republike jc sprejel načrt zakona, ki pooblašča predsednika republike za ratifikacijo sporazuma med Francijo in Jugoslavijo, podpisanega 15. aprila 1951. Sporazum obsega izplačilo odškodnine za francosko nacionalizirano premoženje v Jugoslaviji in organizacijo razdelitve skupne odškodnine, ki jo plača jugoslovanska vlada po omenjenem sporazumu. PLEMENIT POSKUS Znano je, da je bivši predse® nik Hoover svoječasno infiePf val ameriško prohibicijo opoji*'" pijač plemenit poskus. Kot mo, se poskus ni obnesel in pf' hibicija je žalostno izdihnila let* 1933. Drugačen plemenit P" skus je nedavno podvzel Wetstein, lastnik taverne v danu. North Dakota: vsak eno uro prodaja čašo piva P" dobri stari ceni pet centov. vi, da če bo plemeniti poskus vedel dosti odjemalcev, bo tegnil tisto uro petcentnega P'^^ na ves dan. ____—NOVA tDU