Foitnina plačana v gotovini
Leto LXXIL, št. 70 a
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 250, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVN18TVO LJUBLJANA, Zna/1 jeva ulica atev. 5 Telefon: 31-22, 31-28, »-24, 31-25 In 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351
Vojna v Španiji še ni končana:
Neuspela pogajanja
ed Madridom in Burgosom
General Franco zahteva brezpogojno predajo republikanske Španije in je kot odgovor na madridske ponudbe pričel veliko ofenzivo v južni Spa ni ji
MADRID, 27. marca. i. Porte del Rio-ni, tajnik sveta za narodno obrambo v j Madridu, je včeraj  po radiu naslovil j na burgoško vlado naslednje zahteve madridske vlade:
1. Popolna  teritorialna neodvisnost Španije.
2. Z vojaki, ki so se borili na fronti, naj se lepo postopa.
3. Osebam, ki jih burgoška vlada smatra za krivce, naj sodi redno sodišče.
4. Spoštovanje svobode posesti in interesov vojaških osebnosti in javnih uradnikov.
5. Določitev 25 dnevnega roka, da bo mogoče nekaterim ljudem odpotovati.
6. Italijanske in maroške čete naj se umaknejo iz Španije.
Tajnik je nato poročal o poteku dosedanjih pogajanj, ki so se končala brez uspeha zaradi nenadne nerazumljive spremembe stališča vlade v Burgosu. Pogajanja so se vodila že od četrtka preteklega tedna in so potekala ves čas ugodno, potem pa so nacionalisti zahtevali, naj Madrid do sobote preda najprej vse svoje letalstvo kot simbol predaje. Obrambni odbor je pristal na predajo do ponedeljka, če bi prišlo v vseh točkah do sporazuma, kar pa se ni zgodilo.
Franeov ultimat
PARIZ, 27. marca. w. Iz španskih nacionalističnih krogov poročajo, da so se pogajanja med svetom za narodno obram-
bo in generalom Francom o predaji Madrida končala brez rezultata. Obrambni svet je namreč izjavil, da ne more prepričati komunistov in anarhistov o potrebi kapitulacije. General Franco je nato poslal republikancem naslednji ultimat:
Zmago nacionalnih čet v Kataloniji je priznal ves svet, celo rdeči voditelji so bili prisiljeni priznati premoč nacionalističnih čet. Vojna je za republikance izgubljena in predaja njihovih postojank je potrebna Nacionalna Španija vztraja pri svojih ponudbah, v katerih velikodušno odpušča svojim sovražnikom. Pripadnost k stranki in borba na fronti še ni zločin. Pred redno sodišče bodo prišli samo oni, ki so kaj zakrivili in prav tako oni, ki so za nadaljevanje vojne, ker to ne pomeni drugega kakor nesmiselno prelivanje krvi. Če republikanska Španija ne bo kapitulirala, bomo pričeli velepotezno ofenzivo in je zato vsak odpor zaman. Pozivam prebivalstvo, da se ne upira, temveč se vda.
RIM. 27. marca. A A. Agencija Štefani objavlja naslednjo brzojavko iz Burgosa: Pogajanja za predajo Madrida so se razbila zaradi nepopustljivega pogoja generala Franca o brezpogojni predaji. Besedo imajo topovi, ki morejo edino odločiti zmago v Španiji. Zmaga generala Franca je izven vsakega dvoma. Bodočnost nacionalne Španije zahteva notranjo jasnost brez sočutja za mednarodne intrige velikih držav.
Madridski zastopniki v Burgosu
BTJRGOS, 27. marca. AA. (Havas). Včeraj ob 13. se je navzlic močni burji in snegu spustilo na burgoškem letališču zeleno dvomotomo letalo z rdečim kljunom.
Rumunija se bo branila, če bo napadena
Izjava min. predsednika Calinesca francoskemu novinarju
PARIZ, 27. marca. d. Diplomatskega urednika lista »Pariš Soir« Julesa Sauer-Tveina je včeraj sprejel v avdienci rumun-ski kralj Karol, takoj po tej avdienci pa mu je predsednik rumunske vlade Cali-nescu izjavil:
Radi bi vedeli, kaj se je dogodilo, in vam bom povedal. Rumunija je v miru nadaljevala delo obnove in reorganizacije v znaku novega režima. Pripetilo se je nenadoma, da so okoli nas mobilizirali čete v mnogo večjem številu, kakor bi zahtevali priznani cilji. Mi smo morali takoj misliti na varnost naših mej. Obstoji dejstvo, o katerem ne more biti nobenega dvema. Ce bo Rumunija napadena, se bo branila, pa naj jo napade kdorkoli. Čuvala bodo do skrajne mere svojih sil celotnost svojega ozemlja. Rumunija se bo borila ne glede na končni izid vojne. Mi moramo iziti iz zgodovine kot ljudje, dostojni odgovornosti, ki jo je usoda naložila našemu pokolenju.
Pozvali smo pod orožje nekoliko letni-
kov rezervistov, da bi ojačili naše zaščitne čete. Poudariti moram patriotsko navdušenje ljudi, ki so se odzvali našemu pozivu. Obveznikov se je prijavilo trikrat več, kakor jih je bilo vpoklicanih. Tudi to dokazuje razpoloženje in discipliniranost v državi. Ob tej priliki smo se mogli prepričati, kakšna so čustva in kakšna je prava sila našega naroda.
Kar se tiče gospodarskega sporazuma, ki je bil sklenjen z Nemčijo, moram poudariti, da nima nobene zveze s poslednjimi mednarodnimi dogodki. Pogajanja so se pričela že meseca februarja. Po raznih teritorialnih spremembah v srednji Evropi, je nastala potreba, da se konvencija iz 1. 1935 prilagodi novemu položaju. Sedanji sporazum je obdržal pravni okvir in tehnične pogoje stare konvencije. Izmenjava blaga se bo izvrševala v skladu z obstoječimi rumnnskimi zahtevami, ne da bi se izpremenile trgovinske zveze, ki jih ima Rumunija z ostalimi državami.
Gospodarski dogovor med Nemčijo in Slovaško
Carinska in denarna unija za sedaj še ne bo uvedena
BERLIN, 27. marca. (DNB): Med obiskom slovaškega mir.Istra zj. zunanje zadeve Durčanskega in ministra Tuke v Berlinu so razpravljali tudi o gospodarskih in finančnih \^rašanjih. Carinska in denarna unija med Nemčijo in Slovaško se za sedaj ne bo izvedla, pač pa bo Nemčija pomagala Slovaški razvijati gospodarstvo m denarni si-sitem. Med obema državama je podpisan sporazum o plačilnem prometu. Nemška vlada je obljubila, da bo dala čim več ugodnosti za uvoz slovaškega blaga. Do novega sporazuma bo Nemčija dovoli'a uvoz v okviru, ki ga želi slovaška vlada. Dosežen Je bH tudi sporazum o plačilnem prometu TD«d Slovaško in če^ornoravskim protektoratom. Da bi se olajšala prilagoditev novemu položaju, bo vladd'1 svoboden carinski sistem med ceškomoravskim protektoratom m Slovaško na eni ter sudetskimi kraji na drugi strani.
Gospodarski položaj češke in Slovaške
PRAGA, 27. marca, (Reuter): Predsednik upravnega odbora Ži\Tiosrten&kt banke je izjavil na zborovanju delničarjev, da gospodarski položaj na Češkem in Moravskem ne daje povoda za pesimizem, ker bo Nemčija odkupila velik del industrijskih proizvodov Češke in Moravske.
Popis židovskega imetja na češkem
PRAGA, 27. marca. AA. Na predlog gospodarskega odboia namerava vodstvo stranke narodnega edirustva predlagati vladi, da bo 15. aprila izvršil pop's imovine, ki pripada Židom. Lastniki židovskega premoženja bodo dolžni izvrševati svoje posle pravilno in pošteno. Vlada naj dobi na osnovi gornjega predloga pravico nadzorstva nad židovskimi podjetji, ki ne bi hotela izvršiti popisa, zidom bo prepovedano prepisovati imovino na druge osebe. Kot zidje se bodo smatrale osebe, ki imajo za prednika do tretjega kolena Žida.
Hudsonova misija v Moskvi končana
MOSKVA, 27. marca. AA. Pogajanja med angleškim državnim tajnikom za prekomorsko trgovino Hudsonom in komisarjem za trgovino Nikolajem so % v soboto nadaljevala in so bila včeraj končana. Opoldne je priredil Litvinov angleškim delegatom banket. O pogajanjih bo danes izdan uraden komunike. Hudson bo odpotoval danes v Helsinke
Iz letala, za katero trdijo, da je prispelo iz Madrida, so stopili štirje potniki, ki so baje zastopniki sveta za narodno obrambo, in ki so se prišli pogajat v Burgos. Z letališča so bili potniki takoj odvedeni v neko poslopje na civilnem letališču, kamor sta v kratkem prispela šef španske obveščevalne službe Gonzalo ter šef javne varnosti polkovnik Undrija. Republikanski emisar j i so prinesli odgovor na pogoje, ki so jih postavili nacionalisti za predajo prestolnice. Ker so uradni krogi zelo rezervirani, ni mogoče zvedeti, ali republikanci sprejemajo postavljene pogoje. Letalo z republikanskimi emisarji je ob 17.50 odletelo iz Burgosa.
Franeova ofenziva v Andaluziji
Madrid, 27. marca. i. Včeraj jo začel general Framco veliko ofenzivo na andaluzijskem bojišču. Po zadnjih poročilih Franco-ve čete naglo naprednije jo. Prebile so sovražne postojanke in prodr'e okrog 40 km daileč. Zasedle so 12 vasi, Francovim četam se je vdalo več bataljonov repiuVlkancev. Baje so že prvi da.n nove ofenzive ujele 10.000 republikancev. Zaplenile so tudi mnogo orežja in vojnega materiala. VčcTaj so letala bomb .rdi rala vojaške objofate v Ali-cantu in povzročila občutno škodo.
Sevilla, 27. marca. AA. Včeraj sc je na andaluzijskem b.jjišJu pričela velika nacio-naJisrična ofenziva. Francove čete napredujejo zelo naglo. Več konjeniških poifcov je zasedlo sla-bo branjene republikain.ske postojanke ter preganjajo sov:ažnika, ki beži. Francove čete so bile sooči 35 km oddaljene od mesta Jaen, ki so ga repub!:kanci utrdili. V borbah je bilo ujetih nad tisoč re-
publikancev. Več republikanskih čet je izobesilo beie zastave.
Ozemlje, ki so ga z-a^edle Francove čete v teku včerajšnjega dneva, presega 700 kvadratnih kilometrov. Zasedle so tudi Pozo-blanco, ki je 40 km južno od Almadena. in še 40 manjših krajev. Borb se udeležujejo s posebno velikim uspehom motorizirani oddelki.
Burgos, 27. marca. AA. Nacionalistična ofenz.iva se nadaljuje z veliko naglico ter so nacionalisti zavzeli precejšnje o-zemlje. Francove čete se približujejo reki Gvadal-mes. Republikanci ne nudijo skoraj nobenega odpora. Prebiva otvo sprejema nacionalistične čete povsod z največjim navdušenjem.
Zboljšanje preskrbe Madrida
MADRID, 27. marca AA. (Havas). Preskrba prestolnice z življenjskimi potrebščinami se je v zadnjem času znatno zbolj-šala. Posebno so se začele dovažati velike količine mleka. 2upan je napovedal, da bo angleški pomožni odbor poslal v prestolnico velike količine življenjskih potrebščin.
Republikansko brodovje še vedno v Bizerti
BIZERTA, 27. marca. AA. Republikanska mornarica je še vedno v Bizerti. Mornarji so v koncentracijskem taborišču v Ma. gnasiju. V kratkem se pričakuje prihod nacionalistične komisije. k[ pregledala br.«.!ovje ter ukrenila vse potrebno za nj-ogov prevzem.
I
Odmev Mussolinijevih izjav
Francija bi rada vedela za podrobnosti
italijanskih zahtev
BERLIN, 27. marca. i. Včerajšnji govor Benita Mussolinija je v Parizu in Londonu in vsem inozemstvu napravil globok vtis. V londonskih političnih krogih sodijo, da je mo.'nost za francosko-italijan-ska pogajanja še odprta. Napetcst političnega položaja v Evropi, ki je pretekli teden dosegla svoj višek, je popustila. Izjavo Mussolinija, da si Italija želi za dolgo dobo mir, smatrajo tu za glavno točko njegovega govora. V političnih krogih v Parizu so sprejeli Mussolinijev govor z rezervi-ranostjo. Današnji londonski listi ugotavljajo, da je Mussolini prvič javno izjavil, da ima zahteve glede Sueza, Džibutija in Tunisa.
Berlin. 27. marca. A A. (DXB). Nonvki 1: s ti nag'ašajo v komentari lih velik pomen Mussolinijevih izjav. »Volkiucher Be^bach-ter« pi"e, da je tii7*k zapadnnih demokiacij v zadnjem času trd vi. da so najnovejši dogodki v Evropi omajali os Berlin—Riim. Po jasnih besedah nemškega kance'arja v brzojavki, ki jo je postali Mu-^oliniju in po G6-r.:nigovi'h izjavah smo čuli včeraj besede Muis^olimija. ki j*!>h je nc^lovil na borce fašističnih organizacij. To so ja^ni odgovori na vse trditve demckra'ti'kih špekulantov. Mussolini je dejal: SmeT naše politike je do!o5eaia^ Istočasno je Mussolini to smer tudi naznačil. Z odločnimi besedami je naglasi!, da oni. ki braoi pravico, želi mir, da pa se ne boji vojne. Demokratski svet zd-aj ve, kaj Musso.imi misli in se lahko po tem ravna. Li»s.t »Momtag« piše, da je Mussolini ponovno dokazal svetu, da os Rim—Berlin ne pomeni navadne zveze, temveč pravo skupnost dveh revolucij, ki korakaita po isti noti. Totalitarne države ne ograža'jo niti Anglije, niti Francije, toda vsakdo, ki bo zaradi lastnih interesov ustvarjal kak »pakt proti napadalcem«, dela kot država, ki pripravlja »neizzvan napad«.
PARIZ, 27. marca. w. Vsi današnji francoski jutranjiki objavljajo obširne komentarje k včerajšnjemu govoru Benita Mussolinija in podčrtavajo, da je znova načel vprašanje Tunisa, Džibutija in Sueza. »Pariš Soir« sodi, da je to nekak poziv za pogajanja. »L/ Intransigeant« piše. da Mussolinijev govor ni bil tako vznemirljiv, kakor so pričakovali. Ni znano, kaj hoče Italija imeti. Ce gre samo za pot po Sredozemskem orju, se lahko o tem, -ko bodo točno začrtane meje, razpravlja. »Temps« pripominja, da je bil govor sprejet z velikim zanimanjem. Mussolini je potrdil svojo pripadnost k politiki osi Rim —Berlin. To ni nov faktor in je polna politična realnost, vsekakor pa je še pustil odprta vrata za pogajanja. Francija, ki še nikomur ni odrekla svojega sodelovanja pri mednarodnih razgovorih, je tudi to pot pripravljena za razgovore, vsekakor pa je treba točno vedeti, kakšne zahteve postavlja Italija. V Mussolini jem govora v tem pogleda ni dovolj jasnosti. Vedeti je treba, kaj želi Italija.
PARIZ, 27. marca. AA. (Havas): Lasti komentirajo obširno    Mussolinijev govor
glede italijanskih zahtev na Sredozemskem morju. »Petit Parisien« pravi, da nima Francija ničesar zahtevati od Italije, če pa se želi rimska vlada pogajati, potem lahko najde v palači Farnese pooblalčene-Ca zastopnika Francije, ki bo vzel na znanje italijanske želje. Pravtako ima italijanska vlada v Parizu svojega poslanika, ki jo zastopa na Quaiu de Orsay. Italija trdovratno smatra, da je njen življenski prostor morje, ki pljuska cb obalah kontinentalne Francije, Korzike, severne Afrike in Sirije, toda Italija ne sme pozabiti, da je Sredozemsko morje za Francijo prav tako prostor, ki pomeni zanjo življenjske interese. »Journal« pravi med drugim, da se navzlic gotovim Mussoliniievim izjavam ne more za njegov včerajšnji govor reči, da bi pomenil dolivanje olja v ogenj. Mi bi želeli samo to, da bi Mussolinijev govor vseboval iskrene želje za sporazum. »Jour« svetuje, naj se ne od-topi nobeno ozemlje Italiji, vendar pa naj se vodi račun o lckalnih italijanskih interesih, kjer je to glede na novi položaj mogoče. »Petit Journal« smatra, da so pogajanja mogoča, ako Italija, ki postavlja svoje zahteve, svoje želje točno formulira., pri tem pa ne sme zahtevati francoskega ozemlja. Italija mora dovoliti,, da Francozu" zasedejo Sejk Said, ki pripada Franciji.
Kitajski uspehi
ŠANGHAJ. 27. marca. d. Kitajci poročajo o novih uspehih svojih čet v bližini Hangčova. Posrečilo se jim je po dvodnevnih bejih presekati zveze japonskih ofenzivnih čet. Kitajci trdijo, da je njihovo topništvo porušiio most preko reke Cien-tang in ca ta način odrezalo tisoč japonskih vojakov od zaledja na drugi strani reke. Ta japonski cddelek so kitajske čete popolnoma uničile. Prav tako je kitajsko letalstvo izvršilo nenaden napad na japonske vojne ladje na čientangu ter je potopilo dve ladji, več pa poškodovalo.
ŠANGHAJ, 27. mnrca d. Z japonske strani poročajo uradno, da so japonske čete vkorakale v Nančang, glavno mesto pokrajine kiangsi.
Japonsko-rttska pogajanja
Moskva, 27. marca. AA. Japonski veleposlanik Togo je obiskal komisarja za zunanje zadeve Litvinova ter se razgovarjal z njim zaradi spora o ribolovu na Daljnem vzhodu. Pogajanja potekajo ugodno ter je v mnogih točkah prišlo že do načelnega sporazuma. Togo bo o tem poročal svoji vladi.
Koriti tski prekop zopet zasut
ATENE, 27. marca. br. Zaradi dolgotrajnega dežja je korintski prekop zopet zasul zemeljski plaz. Potopili sta se dve ladji, ena grška in ena francoska. Plovba po prekopu je do nadaljnjega ustavljena.
peCtticnt oB$ornit
Beseda poljskega generala
Preteklo nedeljo so z velikimi svečanostmi ot\x>rili v Poznanju na Poljskem Dom maršalu Pilsudskega.  Na s\-ečanost je bit povabljen  tudi  vrhovni  poveljnik poljske vojske maršal Ridz-Smigli, ki je na to povabilo poslal v Poznanj svojega zastopnika armijskega generala  Berbcckega. Ber-beeki je znan kot eden najuglednejših, pa tudi  najsposobnejših  poljskih generalov. Ko je bil dom otvor jen. je imel general Berbecki govor, ki je napravil ni,     c prisotne najgloblji vtis. I' s\x>jem g< .oru je s posebnim poudarkom izjavil: »Saročeno mi jet naj vam povem, da prihajajo težki časi, ki zahtevajo enotnovsega naroda radi državne obrambe. Mi Poljaki se moramo spomniti  besed našega pesnika, ki je rekel: »Vsaka hiša bo naša trdnjxva.ee Te besede imajo danes poseben pomen, lisaka hiša in v<aka koliba mora v primeru potrebe postati potjski Alcazar. Današnja situacija zahteva vojaško pripravljenost ne sumo \*seh  moškth. marveč  tudi žensk in mladine. 1'rhovni komandant računa v teh težkih čusih na pripravljenost in požrtvovalnost vsega prebivalstva Potjske republike.« — V nedeljo in ponedeljek so imele v Varšavi konference štiri največje poljske opozicionalne stranke:  kmetska stranka, katoliška delavska stranka, nacionalno demokratska stranka in socialno-demokrat-ska stranka. Sprejele so enako se glasečo resolucijo, v kateri pozivajo drža\*nega poglavarja — prezidenta Moscickega, naj glede na težko mednarodno situacijo pokliče na krmilo vlado narodne enote in uvede v politično življenje široke narodne mase, ki so bile do sedaj nasproti vladinemu taboru v opoziciji, da bi se tako razširila odgovornost za varnost Poljske,«
Znat9 se mora!
Sarajevska »Jugoslovenska pošta« piše: »V budžetski debati v narodni skupščini je govoril tudi poslanec Sedeljko Savič, ki je obenem tudi predsednik »Saveza trgovačkih udruženj«, in je iznesel ta-le zanimiv slučaj: »V Skopi ju so se pred leti trgovci naveličali načina, kako se vrši razrez tiošarine in so se obrnili na davčno oblast s prošnjo, da bi Jim kontingentirala davke in povedala trgovski organizaciji, koliko se od trgovcev v Skopi ju zahteva, da plačajo davkov. Trgovci bi nato dotični kontingent pravično porazdelili na posameznike po njihovi da\'čni moči. na kar bi to kontingentirano vsoto plačali državi. Finančni direktor je prošnji ustregel in dovolil, da so skopski trgovci med sabo izvršili razrez davkov in jih plačati. Tako je bilo vse v redu in ni bilo nobenih pritožb ne od struni trgovcev, ne od strani davčne oblasti. Pri tem pa se je ugotovila ta-le stvar: Seka fvrdka. ki se je doselila iz Soluna in deteta velike in dobičkanosne kupčije, je plačala da\rka okrog 250 000 din. Pa ji ni bilo težko to plačati. Prav nič se ni pritoževala in bila je zadovoljna. Pa je prišel k tej tvrdki odvetnik in ji rekel: »Kaj, ti plačaš dwka 250.000 din, zakaj ne spremeniš svojega podjetja v delniško družbo pa boš plači l n:i:nj davka«. In lastnik tvrd-ke je 170 s tuš al ta nasvet in spremenil t\*rd-ko v delniško družbo. Drugo leto pa /r ista firma plačala devka piši in beri — 2000 dinl S to transakcijo si je prihranita — celih 248.000 dinl«
Eden za izvenstran-kariko vlado v Angliji
LONDON, 27. marca. AA. (Reuter) Pojavile eo se vesti, da je prišlo med člani vlade do nesporazuma in da obstoji možnost, da bo Chamberlain podal ostavko, Reuterjev diplomatski urednik poroča, da te vesti nimajo nobene podlage in da izvirajo morda odtod, ker je sedaj v Angliji na dnevnem redu vprašanje uvedbe obves-ne vojaške službe in ker obstojajo gled» tega v vladi bržkone razna naziranja. Ministrski svet bo o tem razpravljal na svojih prihodnjih sejah.
Bivši angleški zunanji minister Eden js imel snoči v Gimsbvju govor, v katerem je izjavil, da je neobhodno potrebno, da se čim prej sestavi izvenstrankarska vlada« katere naloga bi bila pospešiti vojaške priprave An trli je ter zavzeti v zunanji politiki energično staližče.
Japonska bo vrnila Karslinsko otočje?
LONDON, 27. marca. d. »News Chrotri-cle« poroča, da je japonska vlada ponudt-la Nemčiji vrnitev Karolinškega otočja na Tihem oceanu, da bi »pokazala dobro voljo in podala drugim silam primer za vrnitev bivših nemških kolonij«. Ta ponudba je bila izvršena s pridržkom, da se otočje vrne Japonski, čim bi Nemčija ponovno pridobila svojo kolonijsko posest od Velike Britanije in Francije.
Sorzna poročila.
Curih, 27. marca. Beograd 10.—, Pari« 11.77, London 21.81, New York 444.50. Bruselj 74.80, Milan, 23.40, Amsterdam 235.85,
Berlin 178.37, Praga--, Varšava 83.50,
Bukarešta 3.37.
«
štev. 7()
Naraščanje najemnin v Mariboru
Ob 40 letnici Društva hitnih posestnikov — 10% so-cialna davščina — 10% d okla da za prenovitev stolnice
Maribor,  26. marca
V soboto dopoldne je imelo »Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico« svoj redni letni občni zbor. V spodnji dvorani hotela Orel se je v lepem številu zbralo članstvo, da sliši poročila svojih društvenih funkcionarjev ter da obenem proslavi 40-letnico društvenega obstoja. Mariborsko društvo je bilo namreč ustanovljeno že pred 40 leti in to prvenstveno radi takratnega naraščanja draginje in razvrednotenja denarja. Ker naraščanja draginje ni občutil saano posameznik, temveč tudi država, je sledila reforma neposrednih davkov in uvedba dohodnine, s čimer je bila prizadeta tudi hišna posest, že takratne prilike so hišnim posestnikom nujno narekovale.* da se v zaščito svojih pravic in življenjskih interesov združijo v organizacijo, ki si je v teku 40 let znala priboriti veljavo. Mariborska organizacija hišnih posestnikov nadomešča, s svojim današnjim upravnim aparatom tako zvano zbornico hišnih posestnikov, ki nudi svojemu članstvu pre-potrebno zaščito.
Letošnji občni zbor je otvoril in vodil dolgoletni predsednik g. Otmar Meglic, ki je uvodoma naslovil na vse navzoče tople pozdravne besede ter zatem izčrpno orisal delovanje društva v pretekli poslovni dobi,
V dobi ustanovitve društva, to je leta
1899, pa vse do leta 1914 so bHe razmere tudi v Mariboru vsaj kolikor toliko patriarhalne. Najemnine takrat niso bile visoke, a tudi dajatve ne preobčutne. Vojna in povojna doba pa so razmere radikalno spremenile. Prišlo je do stanovanjske zaščite, ki je rodila razmere, v katerih so morali hišni posestniki na davkih in do-kladah več plačevati nego so prejemali na najemninah. Z odpravo stanovanjske zaščite so se razmere sicer nekoliko zboljša-le, vendar pa ao najemnine v starih stav-"bali kljub zvišanim dajatvam ostale iste. Zanimivo statistično gradivo iz dobe od 1928 do 1938 nam kaže. da se je v 10 letih Število starih zgradb zmanjšalo za 65 objektov, novozgrajenih pa je bilo 363 objektov. Najemnine v starih hišah so znašale 192S 22.082.613, leta 1937 pa 30.279.971 torej več 8.197.358. V novih zgradbah so najemnine znašale 1928 1., 3.1S9.521, leta 1937 pa 9.574.838 din. torej več 6,385.317 din. Najemne vrednosti lastnih stanovanj in poslovnih prostorov so se v starih z-grad . bah določile leta 192S na 3 milijone 622.592. v letu 1937 pa 7.688.817. torej več 4 milj. 66.225 din, v novih zgradbah pa v letu 1928 samo 550.760. dočim so v letu 1937 nara-stle na 3,681.281. Povprečna obremenitev starih zgradb z davki in dokladami znaša povprečno 4CK;; in sicer v letu 1929 10 mil. 300.000. v letu 193S pa 15,200.000 din. Iz teh statističnih podatkov razberemo, da nosijo hišni posestniki 20CĆ davkov, doklad in raznih davščin za svoja stanovanja in poslovne prostore in da so bremena s hišno {posestjo zelo velika, zlasti za zadolžene hišne posestnike. Najhuje se občutijo občinske davščine, ki znašajo v Mariboru 23^, bruto najemnin, dočim znašajo v Ljubljani samo 14%. Razumljivo je, da pri tako
visokih davščinah ni misliti na znižanje najemnin in je tako v interesu hišnih posestnikov kaor tudi v interesu najemnikov, da vzame občinska uprava znižanje davščin v resen pretres. Hišna posest je bila lani obremenjena z 10% občinsko socialno davščino, razen tega so se zvišale ceifcne doki ade za 8%, pod mestno župnijo spadajoči Odi ,mesta in Krčevina na so morali poleg vsega tega plačati že cerkveno konkurenčnemu odboru 10% doklado za restavracijo stolnice. Teh obremenitev pa hišni posestniki niso prevalili na najemnike, temveč so jih plačali sami. Zlasti za zadolžene posestnike pomeni naravnost neznosno breme zvišanje direktnih davkov z uvedbo posebne doki ade, ki bo znašala "259Ć  skupne državne zgradarine.
Tajniško poročilo je v odsotnosti g. dr. Vilka Marina prebral g. Ferdo Kocuvan. Po fin. zakonu za leto 1938/39, naj bi se uvedle še posebne župnijske hi škofijske doklade na neposredne državne davke. Kne-zoškof. ordinarijatu je predložilo društvo posebno spomenico, v kateri se poudarja, da so avtonomne doklade na neposredne drž. davke in tudi samost. občinske dav-s" ne v dravski banovini itak največje. Verska doklada se v letu 1938 ni pobirala. V zadevi cerkveno konkurenčnega prispevka za popravilo .stolnice je .sestavljena apo-
menica, da se hišnim posestn Ikom dovoli odplačevanje v obrokih. Društvo najemnikov stanovanj je povabilo društvo k sodelovanju za omiljenje stanovanjske bede, DnaStvo hišnih pesetnikov je pripravljeno sodelovati in sicer na ta način, da stanovanjski najemniki podpro upravičene zahteve hišnih posestnikov po znižanju raznih davščin in doklad. Društvo šteje danes 869 članov.
I?j blagajniškega poročila, ki ga je podal društveni blagajnik g. takso Merčim, je razvidno, da je imelo društvo 31.204 dohodkov ter 30.355.50 izdatkov, dočim je premoženjsko stanje nara*stlo na 130.533. V
imenu nadzornega odbora je poročal g. Ante Kus.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: Meglic Otmar. Sax Hinko, Merčun Makso. dir. Marin Vilko, dr. Glan-čnik Franc; Keiin Martin. Križan Janko, Lah Jakob, dr. Novak Josip. Lasič Vinko. Paš Anton. Smrdu Joža. Ajdišek Josip. Kus Ante in Lenz Alojz.
Pri slučajnostih se je razvila živahna debata; Navzoči so stavili na zborovode-č-.-ga razna vprašanja tako glede novega obrambnega davka, ki zadene tudi nove stavbe, nadalje glede cerkveno konkurenčnega odbora, kanalščine in drugo. Iz vrst članstva je bila sprožena ponovna zahteva, da se društvo z vsem svojim vplivom zavzame za to, da pride Maribor v I. draginj-ski razred. .
S posebnim poudarkom, da je naš Maribor obmejno mesto, kjer je živahen tujski promet, Ivi prinaša s seboj tudi podraže-nje vsega in kjer je še prav posebno potrebno, .da se hišni posestniki strnejo v močno organizacijo, je predsedujoči, zaključil letošnji lepo uspeli občni zbor.
Ribarsko društvo v Mariboru
Ob&rJ   t*or — Za zaščito ribjega zaroda — Novi predsednik dr. Senekovič
Maribor. 26. marca Pri Orlu bo sc zbrali na:i vrli ribici, da prisostvujejo 29. rednemu letnemu občnemu zboru RJbarskega društva v Mariboru. Zborovanje jc bilo zelo dobro obiskano. Navzoči s:> bili vsi prominentni ribiči našega mesta, pa tucfj zastopniki oblastev, ki y.h jc uvodoma pozdravil zaslužni podpredsednik šef -prima i i j dr. .1. Dernovšek, ki je p:>dal kratko splo:no pr ročilo o društvenem delovanju v pretekli poslovni dobi. Zatem je poročal agilni tajnik g. B. Gaj-čck. Društvo ste:j " . a nov, to je za 43 'već kakor v letu 1937. Posebno pozornost je društvo posvečalo pobijanju krivolov-stva, pri čemer so Ve društvu vse oblast:. slasti orcižništvo. zelo na roka V raznih
revirjih primeri krivo lovstva že precej pojenj a vaj o, ragpaefp pa se je navzlic p roti -ukrepom ob Dravi od Ma:rbora navzdol. Nadalje je društvo zastavile vse sile, da se očjGtijo naše vode od strupenih izlivov raznih :ndu>rri jskih podjetij, v postrvjih potokih pa od žagovine* Kakor vsa dosedanja leta, je Ribarsko društvo tudi v minulem letu / vso vnemo delovalo na povzdigi ribarstva oziroma rib j epa /a roda. S pomočjo cbla^tev se je doseglo, da se je fzvr&ilo v&aj deloma obvetono vladanje postrvje^a zaroda v potoke. Društvo samo jc v lastnem vališču kta 1938 vzgojilo skoro 100 tisoč komadov zaroda potočne postrvi. Ikre potočne po-Trvi k' dnrvrvo nabavilo v ino-zcm<»t\-u. ker iih pri domačih -ribogojnicah ni bilo mogoče dobiti v  dovoljni količini.
Tudi je društvo lani vložilo v Dravo pri &v, Janžu 5000 komadov sulčjega zaroda, v ribrčku pri Minti pa se je gojilo 5000 komadov postrvi enoletnice, ki jih bo društvo v!c>:!o v potoke. V svrho zaščite sulea je društvo v svojih revirjih do skrajnositi omejilo lov s saoidom ter stremi za tem, da se lov sorlca s sa čilom sploh prepove. V zadnjih letih so opaža, da se zelo krči tudi stanje rib belic, zlasti v Dravi.
V preteklem letu je društvo izdalo 198 d  - oljenj za ribolov.
Iz blagajniškega pOToeila vestnega blagajnika £ F. Greinerja je razbrati, da je zna-šal denarni promet 119.941.51 crki in da se jc dm:itvcno premoženje povečalo za 5000 din. V imenu nadzornega odbora je g. prof.
šile predlagal razrešmico odboru, nakar so bile volitve, pri katerih je biila na predlog g. dr. Stamola soglasno izvoljena naslednja nova uprava: predsednik dr. J. Senekovič, podpredsednik dr. J. Dernovšek, tajnik B-Gajš^k. blagajnik F. Greiner. knjižničar podpolk. Jugovič: odborniki: dr. StamoL inž. Ziemfedd, ravn. Jankovie, prof. Sile.
Pri slučajnostih je pred<sednik Z verze riba rsikih društev v Ljubljani g. šu'gaj poročal o zvezinem delovanju ter zlasti podčrtal boj proti nesnagi v naših vodah. Dosedanji zaslužni predsednik prof. dr. Flu-dcrn ik je biti izvoljen za častnega predsednika. Ob ravnava, le so se še nekatere interno drTL^rverte zadevne, nakar jc g. dr. Der-oov$eić zaključil lepo uspelo zborovanje mariborskih ribičev. Petrov blagor!
ČSK prvak mariborskega okrožja LNP
Zadnja prvenstvena tekma v mariborskem okrožju LNP med čakovačkim SK in SK železničarjem neodločena
Maribor, 27. marca Na stadionu ob Tržaški cesti je bila včeraj popoldne poslednja prvenstvena tekma v mariborskem okrožju LNP. Svoje moči sta preizkusila Cakovački SK in SK Železničar. Tekma, ki sc je končala neodločeno 2 : 2 (1 : 1), ita ni imela nobenega odločilnega poraeiu. saj je bilo vprašanje prvih treh klubov v prvenstveni tabeli že davno rešeno. Radi tega tudi obisk m bil tak, kakor sicer na prvenstvenih tekmah. Z da-rnainjo tekmo se je zakl ju čilo domače prvenstvo, prihodnjo nedeljo pojde spet zares. Trije klubi m sicer SK Rapid, SK Mura in SK Slavija bodo morali nadaljnje dogodke v prvenstvenem tekmovanju LNP spremljati le kot opazova'ci, dočim bodo CSK, Železničar in TSSK Maribor aktivno posegali v dogodke, ki se bodo prihodnje nedelje odigravali na naših igriščih. Klubi s področja nmriborskega okrožja LNP bodo šmeJi letos posebno nalogo, da demonstrirajo obmejni nogomet, ki je gotovo na višji stopnji kakor ga opažamo pri klubih poljskoga in ljubljanskega okrožja, ki bodo
tekmovali za ožje prvenstvo LNP. To tekmovanje pa bo imelo letos še posebno privlačnost saj bosta prvak in dmifgop!aotranJ klub v tem prvenstvu sodelovala v drugi nacionalni ligi, ki je bila formirana na letošnjem občnem zboru JNS.
Prvenstvo mariborskega okrožja LNP si je letos priboril Čakovački SK, ki je že več let sem trd oreh za mariborske klube, CSK bo, kakor se zdi. deki tudi v ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP ostalim konkurentom precej preglavic, vendar pa je enaj-stori-ca rz medjimurske metropole včeraj, pokazala, da ni nepremag''j rva. Marsikdo od 400 gledalcev, ki so včeraj gledali tekmo ČSK : Železničar, je s tesnobo opazil, da forma prvo-plasiranih v prvenstveni tabeli ni taka, de bi bil zajamčen uspeh. To velja tudi za Železničarje. Moštvi kot celoti nista mogli navdušiti in je tudi občim^tvo spremljalo tok dogodkov na zelenem polju povsem mirno, brez navdušenja, kar kaže, da z igro ni bilo zadovoljno.
Železničar je predvsem bolehal na pomanjkanju ekma. Tudi homogenosti ni bi-
lo. Niti ena formacija nri ustrezala. Napadalna vrsta je imela svoje težave z dobro organizirano nasprotnikovo obrambno taktiko in ni čuda, če nI mogla priti do izraza. Tu pa tam so se napadu nudile I epe prilike za realizacijo, ni pa bilo nikogar, ki bi znal potisniti kroglo v mrežo. Slično je bilo rudi pri nasprotniku, ki je tudi imel v napadalni vrati svojo najslabšo formacijo z razliko, da se pred golom niso mnogo sadili in so fantje streljali iz vseh po/icij. CSK je tehnično nekoliko zaostajal za protivnikom — vsaj nekateri — isto velja za start nekaterih napadajcev. Oba vratarja vta napravila vtis skrajne nesigurnost-. Železni-čarjeva obramba je biLi nekoliko učinkovitejša. Krilci so bili pri obdi nasprotnikih precej slabi in so sc v glavnem u.iejstvo-ali le pri obrambnih akcijah.
Nekiij pozi.tivneiga pa sta. nam oba nasprotnika venckrle pokazala. Poudarjati mo-
ramo predvsem veliko odliko obeh moštev — kondicijo. Tudi smo videli v igri nekaj lepih potez, ki pa so bile zelo redke. V
splošnem pa je bila igra dolgočasna in mrtva, kar j4re menda na nsčun dejstva, da nobeno moštvo ni imelo ničesar dobiti ali : zgubiti. Rezultat tekmovanja ustreza v u -ivnem poteku in izkazanemu /ivanju. Lahko pa bi zmagalo eno ali drugo mo-tvo. kar tudi ne bi bilo krivično.
Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane, ki ni imel spričo discipliniranosti obeh naspr >tnikov težkega stališča.
Ob koncu na;^a poročila objavimo Se prvonstvcr.o feajbelo, ki je naslednja: (lovački >K 10   o   4   0   23:9 16
Železničar 10   4   5   1   15 : 10 13
ISSK M : bor 10 3 4 3 21 : 18 10 SK, .Mu.i 10   3   2  5   23 ; 25 8
SK  Kapici 10   3   2   3    19:21 8
Sk Slavi a 10   1   3   6   10 : 28 5
Prevozniki in izvoščki so zborovali
Njihova organizacija, Ki deluje že 40 let, je imela
jubilejni občni zbor
Maribor, 27. mirca V kazin«»ki dvorani je imela eno najstarejših, mariborskih društev, to je Združenje prevozniških obrtov v Mariboru, air* j jubilejni 40. redaji letni cbčni zbor. Dvorana je bila nabito polna članov, ki gq prišli iz Celja, Ptuja, Ljutomera, Murske Sobote. Dravograda itd. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Ivan Slucra. dočim je vsa ostala poslovna poročila podal tajnik g-. A- Kr&pek, ki je v obširnih izvajanjih    orisal de'cvanje    Združenia v
preteklih 40 letih. Danes "šteje Združrnje
316 članov, in sicer 133 avtoizvo?vkov, 8? avtoprevoznikoT.-, 72 voznike-.- s konji ter 24 izveskov. Združenje ima poverjeništva v Celju, Ptuju in Murski Soboti. Delokrog združenja obsega področje bivše mariborske oblasti. Združenje se je tudi lani borilo proti šu&marsrvnj. Blagrajna izka£uje 49.055.70 dm premoženja. Za nadzorni odbor je poročal Martin Favalec. Proračun za tekoče leto izkazuje 43.O0O din doihod-
km^ in prav toliko izdatkov.
Fri volitvah je bila izvoljena nnslodnja uprava: Ivan Sluga pieusednik, Rudolf Omulec  I Studenci)  podpredsednik. Odbor-n!ki: Franc Nem?c, Ar.tcn R bernak. Martin Pristovšek (Celje), Josip KuJer iPtuji Štefan Klihar   (Murska   Sobota). Anton Mogl.  Namestniki:   Josip Peklar Jernej Hojnik. Josip Hojs (Murska Sobota), šu-mer  Martin (Slov.   Konjice)   in Konrad Matel.  Nadzorni  odbor:  Martin PavaJec, Aleksander Ba Ida sin   (Celje).   Stanko Ve-senjak (Ptuj), Slavko Tičar in JosLp Kac.
Namestnika: Andrej Stupf in Ivan Pla. ntnSek (Celje), častni odbor: Vid Murko, Anton Rebeiiak, Franc Snuderl. J^sip Mtiršec in Ivan Vindis.
Občni zbor so pozdravili podžupan 2e-bot, tajnik zboinice za TOI dr. Koce, mestni obrtni referent dr. Senkovič, predsednik ljubljanskega združenja Ante GiLštin, predsednik Združenja gostinskih podjetij v Mariboru g. dar. A. Klešič in g. Koren iz Celja.
Mariborske m okoliške novice
— Ustanovitev ienske obrtne M>Ie. V načrtu je reorganizacija »Vesne«, kjer naj bi se uredila obrtna šola. Mestna občina bi daia na razpolago poslopje, vendar pa bi se moralo rešiti vprašanje, kdo bo plačal vzdrževanje šole. Mariborska mestna občina čaka sedaj na to, koliko je pripravljena prispevati zbornica TOI.
— Iz magi^tratne službe. Inž. Ivan Lah je bil imenovan za vodjo premoženjske uprave. Obenem se mu priznajo tudi funkcijske doklade. Napredovali so: inž. arh. Vičič. mestni pisarniški oficial L. Gračner. mestna uradnica Malka Kos, mestni uradnik Ivan Ribič, strojnik Ferdo Kranjc, mestni desinfektor Simon Kos.
— Nova avtobusna P^ga. Mestna občana mariborska je zaprosila pri banski upravi za dovolilo obrti nove avtobusne proge Maribor—Ljutomer. S prometom na omenjeni progi bodo pričeli takoj, čim dobi mestna občina zadevno dovoljenje.
— Nov stroj za čiščenje cest je nabavila mariborska mestna občina. Stroj stane 125.000 din-
— Staro mestno pokopališče bodo zaprli 1940. V zvezi s prošnjo nekaterih meščanov, da se odloži zatvori te v starega mestnega pokopališča do leta 1954, je mestni svet na svoji petkovi seji prošnjo zavrnil, tako da bodo Staro mestno pokopališče definitivno zaprli dne 1. januarja 1940.
— Grob pri grobu. V splošni bolnici je umrl Ivan Turk, višji železniški sprevodnik v p.: star 77 let. — V Kacijanerjevi uL Št. 9 je preminil tovarnar Ernest Ey-iert, star 64 let. žalujočim naše globoko sožal je!
— žalno sejo je imela tuk. Ljudska univerza za pok. prelatom dr. Fr. Kovačičem. Toplo občutene spominske besede je spregovoril predsednik inž. Kukovec, ki je proslavljal velike zasluge pok. prelata za Ljudsko uni\-erzo, saj je bil njen dolgoletni zaslužni podpredsednik in saj je bil med ustanovitelji Ljudske univerze.
— žensko društvo v Mariboru priredi V torek 28. t. m. ob 20. svojo običajno čajanko v Vesni. Poroča J. Levstikova o kongresu Jugoslov. ženske zveze v Beogradu.
— Francoski krožek v Mariboru je med najdelavnejšimi v državi. O tem nas je prepričal tudi letošnji redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil podpredsednik dr. M. Ploj. Uvodoma je pozdravu franc. konzularnega agenta dr. Rapotca, zatem pa je posvetil tople spominske besede blagopokojni zaslužni ustanoviteljici in predsednici ge. M. Maistrovi. Nato so sledila poročna tajnika prof. Gasperina. blagajnika dr. J. Kotnika in knjižničarke prof. Vogelnikove. število članstva se je povečalo. Tudi tečaji kažejo večji obisk. Knjižnica šteje 2155 knjig. Občni zbor je topolo pozdravil francoski konzularni agent dr. V. Rapotec Pri slučajnostih je spregovoril tudi ravnatelj dr. J. Tominžek, ki je naglasa!, da se krožek iz leta v leto vse lepše razvija, tako da je danes zelo močna kulturna ustanova v Mariboru. Pri volitvah so bili izvoljeni: dr. M. Ploj predsednik, M. Rapoc podpredsednica, prof. Gasperin tajnik, dr. J. Kotnik blagajnik, prof. Vogelnikova knjižničarka. Odborniki: inž. B. Maister, A. špendalova, P. sončeva in prof. J. Umek.
— Mariborski svinjski »ejem 24. marca. Okoliški kmetje so prignali 202 svinji, prodali po. 78. Cene so bile: 5 do 6 tednov stare 80 do 100, 7 do 9 tednov 115 do 140, 3 do 4 mesece 200 do 280, 5 do 7 mesecev 330 do 450, 8 do 10 mesecev 470 do 510, 1 leto 730 do 980. Kg po 6 do 8 oz. po 8 do 10.
— Predavanje o delovanju mineralnih voda. Na potu na balneološki kongres, ki je te dni na Ihinaju, se je ustavil v Mariboru znani balneolog dr. L. Trauner iz Zagreba- Pri tej priliki je imel v Ljudski univerzi zanimivo predavanje o delovanju naravnih mmeramih voda. Poudarjal je, da so igrale mineralne vode Že od nekdaj v zdravstvu največjo vlogo. Na poljudno znanstveni način je orisal predavatelj vzroke te splošne zdravilnosti, upoštevajoč pri tem najnovejše znanstvene izsledke ter je ponazoril to zlasti na podlagi analiz zdravilnih vrelcev Rogaške Slatine. Dasi se Je posreCilo znanstvenikom, da so ugotovili posamezne sestavine zaTa\nTnih voda, obstojajo vendarle še vedno pri naravnih vrelcih Še nerešene tajnosti. Radi tega so samo naravne vode v resnici učin-
kovite. Predavanje so spremljale razne poučne skioptične slike.
— Važno opozorilo vozačem. Predstoj-ništvo mestne policije opozarja ponovno vse lastnike motornih vozil, da vozijo po mestnih ulicah oprezno na križiščih in s čim manjšo brzino. Na ovinkih, križiščih, vogalih in mostovih vozila ne smejo prehitevati in morajo voziti istotako z zmanjšano brzino. Prehitevati pa ne smejo pod nobenim pogojem lažja vozila. Na križiščih ima prednost vedno le ono vozilo, ki prihaja z desne. Opozarjajo se tudi kolesarji, da zlasti na Glavnem trgu in preko državnega mostu ne prehitevajo ter da vozijo drug za drugim. Vse one vozače, ki s,? ne bodo držali cestno policijskih predpisov bo mestna policija najstrožje kaznovala z občutnimi globami.
— Mestna občina kupi hišo. V smislu sklepa petkove seje mestnega sveta bo mariborska mestna občina kupila od g. Kovača hišo v Einsptelerjevi ulici 22, kjer se sedaj nahajajo carinski uradi. Hišo bodo pozneje, ko bo carinarnica dograjena, porušili. Hiša stane 220.00 din. Mestna občina jo bo plačala iz kaldiminskega fonda.
— 40.000 din znaša, ostanek proračunske rezerve mestne občine, ki ga bo upravni odbor mestne občine v smislu sklepa mestnega sveta razdelil med raznimi društvi. V zvezi s to zadevo je m. s. g. Meglic izrazil željo, naj upravni odbor na prihodnji seji poroča, kako se je ta vsota razdelila.
— Odklonjeno. Zadruga nameščencev mestnih podjetij namerava gi-aditi za svoje člane stanovanjske hišice na bivšem Rosenbergovem posestvu. V to svrho je naprosila zadruga mestno občino za prodajo parcel po 20 din za kv. m ter odplačevanja kupnine v 20 letnih obrokih. Mestni svet je to prošnjo odklonil, češ, da zadruga še nima sredstev, oziroma si še ni zagotovila brezobrestnega posojila. Kupnina za parcele se mora plačati v gotovini rn tudi cene se ne bodo znižale.
— Ljudska nniverza v Mariboru. Drevi bo predaval dr. Dragotin Cvetko, profesor na konservatoriju v Ljubljani,   o ljudski
glasbeni vzgoji, ki je centralni problem sodobne muzikalno pedagoške reforme, ki sloni na novih ugotovitvah muzikalne psihologije in pedagogike. Predavatelj bo označil smernice nove, dinamične in na vse socialne plasti usmerjene glasbene vzgoje, ki odklanja pojmovanje glasbe kot luksuzne vrednote. Poudaril je potrebo, da se tudi pri nas čim prej uveljavijo načela nove ljudske glasbene vzgoje. V petek 31. marca se bo predvajal kulturni film >Afganistan — srce Azije«.
— Druga smrtna žrtev meljskega karambola. Srečku ČerČku, pni smrtni žrtvi meljskega karambola, o katerem smo te dni   obširno poročali, je sledila sedaj
druga smrtna žrtev. 25letni akademik Ivan Kukovec, ki je vozil motorno kolo, je sedaj tudi podlegel poškodbam. Vsi, ki so ga poznali, pomiluje jo njegovo tragično usodo!
— Drevi v Narodni dom! Ob 20. bo dre-vi v Narodnem domu letni občni zbor tuk. moške in ženske podružnice CMD. Ciril-metodarji in drugi vrli narodnjaki na plan!
— Odprta noč in dan so groba vrata.. .
V StJX>ssmajerjevi 26 je premimla zaseb-nica Jožefa šalam on, stara 80 let. —■ V splošni bolnici je umrla vdova po podpre-gledniku finančne kontrole Avgusta zelez-nik, stara 74 let. žalujočim svojcem naše iskreno sožal je!
— Nočno lekarniško službo imata tek. teden Vidmarjeva lekarna- na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu.
— Do smrti se je oparil. V strašnih mukah je podlegel opeklinam 4letni Ivan Tušek, sin zidarskega polirja iz Brezja. Po nesrečnem naključju se je pohj z vrelim mlekom in čeprav so ga takoj prepeljali v bolnišnico, je bila vsaka pomoč zaman.
— Obmejni vinogradniki so zborovali v prostorih tuk. Vinarske in sadjarske šole. Sestali so se k občnemu zboru tule Vinarske podružnice. Radi odsotnosti podružničnega predsednika g. dr. Kron vogla je vodil občni zbor upravitelj g. Ziaanšeik. Poročila podružničnih funkcionarjev, predvsem tajnika g. Drolca, so pričala o vneti skrbi za koristi obmejnih vinogradnikov.
V okviru občnega zbora je bilo tudi poučno predavanje g. Konrada Pečovnika (ki
so ga radi predavateljeve obolelosti prebrali), o perečih vprašanjih našega vfhi-čarstva.
— Požarna nesreča na Dravskem polju.
V Prepolju na Dravskem polju je včeraj nastal požar, ki je zajel domačijo posestnika Gojčiča. Zaradi vetra se je ogenj na-g.o razširil tudi na sosedne hiše posestnikov Antona Frica, Antona Petka in Ivana Kirbiša. Združenim prizadevanjem do-i-načih in okoliških gasilcev se je končno posrečilo, da so požar omejili in tako pre-piečili ^e hujšo invrečo. Nastalo škodo cenijo na 140000 din.
— Pojasnjena usoda .Muksa Knupa. E>no 28. novembra 1938 je krojaški pomočnik Maks Knap z nožem napadel krojaškega mojstra Klobnvnika iz Studenca. Po dejanju je pobegnil proti Dravi in skočil v roko. Od tedaj jt manjkala za njim vsaka sled. Zdaj je Drava pri Bregu naplavil:i truplo, ki je bilo že popolnoma v razpadu. Na podlagi legitimacije v suknjiču so končno ugotovili, da je naplavljeni dolgo po-, grešani Maks Knap.
ribarsko ^leđališčr
Ponedeljek. 27. Zaprto. Torek. 28.: Aida. Red A. Gostovanje gc. Mitrovičeve in gdč. Majdičeve. Mitrovičeva  in  Majdičeva zopet jeta v >Aidi« v torek, 28. marca. Hod A.
Tržaška umetnika razstavljata
Maribor, 25- marca Slovesno je   bila   otvorjena v grajski}: prostorih razstava iržaških umetnikov slikarja Avgusta černigoja in kiparja U~-Caraja. Prisrčne so bile otvoritveno bi de predsednika Umetniškega kluba dr. BI šnucJeria, ki jih je spregovoril v navzoč, nosti številnih  predstavnikov mariborske ga kulturnega ki javnega življenja. Nanašal je pomembnost kulturnega dogod_. ki. ko razstavljata ugledna tzMka umetnika svoja dela tudi v Mariboru. Omenjal je sloves kiparja Cara. ki si ga je nrido-bil s svojimi številnimi razstavami v It i-
liji ter slikarja A. Cemigoia. Dočim je De ša domača kiparska umetnost  trpko Tesnobna, saj mora ustvarjati bro* stikov na tradicijo, je vtisnjen umetninam IT. Cai ja nek poseben pečat uglajene elegan \ Slično razliko vidimo  tudi   pri Avgji*tu Černigoju. Kakor je svet v krogu njegovega ustvarjanja  drugačen, k,:kor jo nad, tako se odraža ta značilnost tudi v n govih umetninah, ki jih odlikuje neka posebna   živobruvna   slikovitost,   ki p je  pozornost  in   ženim«njo gledalca, zaključku svojih izvajanj se je dr. M. &nu-derl iskreno zali valil oboma umetnikoma za pozornost, ki .sta jo izkn7a'a Mariboru s tem. da sta se odločila razstavita svoji dela tudi v Mariboru. G. TJ. Car ju j-posebej zahvalil šc v itak;       •    pou ar-jajoč   potrebo   čim    tesnejših kulturno umetniških stikov meti jugoskn-en^ki mi tn ftalijanskimi umetniki.
Po otvoritvi  so si  gostjo ogled, »tavo in bili polni priznanji ea razsl '"■ na dela. Vseh plastik je 17. slik dq ji Razstava zbuja obče zanimanje n1 skega kulturnega občinstvu, (X%>rta 1. aprila vsak dan od 9. do 18.
Iz Cella
—c Predavanje o naši vojni mornarici bosta priredili Ju-dr.inska >tra/a n Ljodgfeo vscu-eili-če drevi oib osmih v nsamtej m<. • ?č:mskc šo!e. Predaval bo icfcrent podmladke Jadramske straže pri banski opravi g. \ iktor Pirnat, ki bo rudi predvajaj ridop" tične slike. Vstopnine ni. Uude/itc se predavanja v č:m večjem številu!
—C Šahovski turnir. Redni meseč&j N.ihov-ski p: venstveni brzoturnir Celjskega šahov-efccga kluba bo v sredo 29. t. m. i oričv.; kom ob 20. v klubskih pVOatoHfa v hotelu »Evropi«.
—c Celjski orožniki so izgnali 17 ciganov iz celjske okolice v sto»veojegi'>5ki orea V petek 90 orožniki aretirali Marijo R. iz Ar-je vasi pri Petrov eath zaradi odprti ve teli netja plodu in jo izročili okrožnemu s i š»eu.
—-c V celjski bolnici jc umrla i9-]etai. občinska reva Frančiška Kosova i/ Konjic.
—c Usoden padec s stola. Na (M>mil<skcm je padla 49-lerna pose-itnica Marija šland-ro-va doma taiko nesrečno s stoAa. da sd jc zlomita levo nogo nad kolenom. V>»nesrečenkb so prepeljati v celjsko bolmico.
—c Prodaja oljčnih vejic. Drž. kiajevrui zaiščita dece in mladine v Celju bo pa cvet ni teden od četrtka dalje prodajala oljčna vejice na stojnici na Glavnem trgu. Cist; dobiček te akcije je namenjen na v revni deci. Zato naj prijatelji naše uboge mladine pridino sežejo po oljčnih vejicah in tako pomore jo odboru zaščiJte. da bo taotfd pozimi obdariti či<m več otrok z obleko m obutvijo.
—c Požar je uničil hišo. Na praznik 23. t. m. okrog 20. se jc vnela hiš;i posestnika Radtajsa v kriibovsld vasn Podgori nad Galicijo pri Celju. Na kraj požara so se h
koj odpeljali gasilca iz Celja im z Lopa*,. Ko so prispeli do vznožja hriba, so morali izstopili iz avtomobilov rn krenili tri čcrr* ure peš v Podporo. Stopili so takoj v ak jo. ki jo je pa ovira!o pomanjkanje vode. Posrečilo se jim je rešit kozolec in svinjak, dočim je stanovanjska hiša pogorela do ta!. Domačini eo rešili živino hs hleva, iz hr"^* pa ni bilo mogoče rešiti akoraj ničesar. Pri gašenju se je posestnik Radajs močm, opekel po obra7ni. Ojjenj je nastal o&vfdno. M radi poškodovanoga dimnika. DomaČi ki so bili žc legli, so se v zadnjem trenutku :v šili rz gorečega poslopja,
—c Atletiki ; SK Amater 4 : 1 (3 : 0J. Na igrišču pri »Skalni kleti« jc bila v nedeljo odigrana podsavezna tekma med celjskimi Atletiki in trboveljskim Amaterjem. Atletiki so zmagali zasJuženo, vendar pa jc rezultat v primeri s potekom l^rc nekoliko previsok. Atletiki so predvajali v prvem polčasu tehnično in kombinatorno bel j m > igro nego .Amater ter so bili v tem polčasu v lahni premoči. V prvem polčasu sta zabila gole za Atletike Junger v 14. in 33. minuti ter Zorko v 26. minuti. Premoč Atc-tikov jc bila očitna tudi še v začetku drugega polčasa. Ko pa jc Gosak v 20. minuti zabil častni gol za Amaterja so začeli Atletiki popuščati. Amater je nato uprizoril vec nevarnih akcij, a ni imel strelca v napadu. V 40. minuti jc zabil Amater še Iastem gol in postavil končni rezultat. Sodil je g. Vrhovnik  iz  Ljubljane točno in objektivno.