Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 8, 1917, an fils at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order ofthe President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. jj ONLY SLOVENIAN DAILY j rrvVEEN NEW YORK AND CHICAGO I % BEST MEDIUM'TO REACH 180.000 Slovenians in u. s., Canada AND SOUTH AMERICA, EQUALITY L * Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." LETO V. CLEVELAND, 0., PON DEL J E K (MONDAY) OCT. Mlh, 1922. ŠT. (NO.) 250. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office a«i Cleveland, O., under the Act of Congre.s of IViarch 3rd, 1879 :a}vuje se, da j?0 parlament razpušcen ' Novembra, potem bodo volilci odlo-,li> da-li hočejo fašiste na krmilu. ariz, 29. oktobra. — Glasom vesti iz Italije, se je »jih poskus ,da pridejo na vlado, posrečil. }<0 sta Gioletti iri Salandra sporočila kralju, v stanu sestaviti vlade, ki hi zadovoljila "črne • kot 9e nazivlja fašiste radi njih oprave, je kralj L, Emanuel poslal po Benito Mussolini ja poglavar-^'stov ter ga prosil ,da sestavi vlado. Kot se sodi, H^hni. sestavil vlado izključno iz članov svoje pcvsern jasno je, da fašistovski kabinet ne m, ozon Amerika pošlje samo opazovalca wa konferenco . POVABILO ZA URADNO ZASTOPSTVO NA KONFERENCI GLEDE ORIJENTA JE A-MERIŠKA VLADA ZAVRNILA. Žensjva ijstrelila d^H hcivna, Francoski mornar jI obdrže vino. PO IZVRŠITVI IJMORA JE MORILKA SAMA IZVRŠILA SAMOMOR. j New York, 29. okt. — Francoski poslanik Jussrenad, ki se je [včeraj vrnil iz Francije'na par- >da bc gv .7" sodelovati s sedanjim italijanskim parlamen-^1 močno socij ali stičen, vsled česar se pričakuje, Parlament, ko se 7. novembra snide, takoj razpu-;. se bodo razpisale volitve, pri katerih bo Iju-' počilo, da li želi, da fašistovski režim še nada-!ne na krmilu, kar pa je skoro izključeno. "Ma~ Prejel iz Milana, brzojavko, v kateri se navaja ^šistovskega organa "Popolo d'ltalia", da bo ^upsolini poskusil sestavili kabinet. Isti list i * „ ,. . . i i „j iiiensiw uhciksc na uiiii; bo Mussolini pole® port.fel.ia ministrskega pred- vzh(;dlK v iziavi je refeno ,d zavzel tudi mesto notranjega ministra, p^fAm^aTOTji ni nikdar n Jeerbo, da bo zunanji minister, general Diaz vojni admiral Di Revel pa mornariški minister. n Portfelje se bo rezerviralo za katoliško ljudsko W pa za liberalce. j*°zjavke. iz Rima javljajo, da fašisti in' nacijona-. Pfto paradirajo po ulicah.'Vdrli so v urade več . ln v$e razbili, kar' jim je prišlo pod roke. Kot se • 3e> nacijonalisti nikjer ne nastopajo s silo proti temveč se omejujejo le na moralno podporo za Kadar se pojavijo vojaške čete, da jih razpode, * • p0zdravlja, mesto da bi se jim poskušalo zoper-lm, Glas°m brzojavk iz Milana, je v tamkajšiji r.evolti °V' v kateri se je odstavilo mestno vlado, Musso-,n osebno vodil napad fašistov s puško v roki. Te-a vez med Italijo in Francijo je povsem pretr-Ukaz italijanske vlade, vsled česar je zelo teško Popolne informacije o vseh dogodkih ^ Vesti iavliaio o fa- Vesti javljajo o ^ p°hodu proti Rimu in ' , v V»H spopadih, toda v 0 te vesti resnične, se ne obeh, ko je Francija zaveznica Jugoslavije in Italije. V Parizu se pričakuje, da bo kralj napel vse sile, Ha pripravi fašiste k zmernemu nastopu v V^-ojavka iz Turina pra-1mednarodnih zadevah, in poseb-'Dofj^j prišlo di nika- . °v- Druga vest iz Ri-)e larnka Washington, 28. okt. — Wash-ingtonskai vlada je danes prejela formalno povabi 10 zavezniških vlad, da se uradno vdeleži konference v Lausanne, na kateri se ima izravnati razmere bližnjega vzhoda ter skleniti mir med Tur čijo in Grčijo. Danes so angleški franccski in italijanski poslanik v Washirigtcnu formalno povabilo izročili državnemu depart-mentu, Državni department je kot rezultat že danes naznanil, da je obvestil svoje poslanike v zavezniških ddželah, da sporoče res-pektivnim vladam, da se vlada Zedinjenih držav konference za bližnji vzhod ne bo formalne vde ležila, temveč da ibo poslala nanjo le opazovalce, ki bodo sledili njenemu razvoju z ozirom na a-meriške interese na bližnjem da napovedala vojne in da bi terej ne bi-fo primerno, če ibi sodelovala pri sestavi turške mirovne pogodbe. Sultanova vlada zastopana. Cariigrad, 28. okt. — Sultanova vlada je sprejela povabilo zavetnikov na mirovno konferenco, ki se bo vršila prihodnji mesec v Lausanne. Atene, 28. okt. — Tu je bilo danes naznanjeno, da b0 Grčijo na mirovni konferenci zastopal bivši grški premier Venizelos skupno z grškima poslanikoma v Parizu in Lend onn. Brat Konstantina aretiran. Atene, 28. okt. — Princ Andrej, brat (bivšega kralja Kon- Havre, Monpna, Mrs. Margareti. Carlton je danes ustrelila Rev. iieonarda J. Christ-lerja, ki je bil iu v Montani daleč na okrog poznan, nato pa je izvršila samonjor. .Ko je žena u-morjenega duhovna poklicala zdravnika in ^erifa, sta našla o-ba mrtva, ženska pa je š> vedno tiščala v roki' revolver, kar je popoln dokaz, da se gre za umor in samemor ob s no m. v}., •sSLy. • Žena ustreljenega duhovna pravi, da ko j^ zgodaj zvečer prišla domov, je'naši v stanovanju Mrs Carlton, kn je trgala in se-žigala fotografije Rev. Christ-lerja. "Pravi, di *ie pri tem nekaj zmešano govorila in da svojih dejanj m hotela pojasnti. Nato sta cbe skupaj1 zapustili hiso. Mrs. Christler je šla v neki re-stavrant, kjer je Rev. Christler večerjal z več ž upi j a ni. Mrs. Christler pravi, da so vsi ostali v restavrantu ipozno v noč. Ko sta se duhov^ji .n njegova žena : niku "Paris", je izjavil, da vzpri-27. okt. — 6; zadnjega odloka justičnega tajnika Daughertyja glede prohi bicije na parnikih ■ Francija ne more storiti drugega kot vztrajati pri svojih izakonih. Dejal pa je. da Francija do odločitve najvišjega sodišča v zadevi ne bo ničesar uradno ukrenila. v-.rrqt rhvi.ti«« .....- ~ 7Yv,i m t.o v pr/i vrsti-n:i rn<-mv."an-anki le vskd tega, da ena lahko DOtiva, dejal ,da se mu izdi, da ozračje diši po dimu. Mrs. Christler pravi, da ni možu ničfeaar povedala o obisku, Mrs. Carlton. Kmalu nato je ?.xr& Carlton zopet prišla in Mrs. Christler pravi, da so vsi trije nekaj časa mirno razgovarjah. Ko je Mrs. Cartc« odhajala, jo je Mrs. Christler spremila do veže. Tre-notek nato, pravi Mrs. Christler, pa sta že ipočila dva strela. Ko je odprla vrata, je našla na tleh trupla. Trupic Mrs. Carlton je ležalo preko trupla mrtvega duhovna. Preiskava trupel je dakazala, da je bila Rev. Christ-lerju predrta ena izmed glavnih žil, Mrs. Charlton pa se je ustre- aj vse mirno m 11 sv... l'nistični voditelji nn-J' rrj no napram Jugoslaviji. Mussolini odptoval v Rim. Milan, 29. okt. — Ob odhodu profesorja Mussolinija, pogla-Vs^'1 Pristašem, da se vz- jvarja fašistov, v Rim, se je zbra-'»t demonntracij. V Flo ia Velike množica ljudstva, ki je 1)0 pehote posta- živahno nazdravlja kralja in Ita. Vd,aS,8to^ so PriS'(lijo. Nedelja je minula mirno do M"jil) 110 "lavni vojaški stan %ečera, ko je skupina fašistov v \ ^tlc0 ^^^anje ie bilo P.aaprotju s povelji voditeljev na 1 i pravila napad na urad soc. lista stantiha, ki je bil včeraj areti- lila naravnost v srce. Mož Mrs. ran, ker je obtožen, da za časa [carlton je baje v Los Angelesu. Rev. Christler je (bil intimen jatelj družine Carlton, ne dolgo tega pa so se tudi širile.vesti, da obstoja razmerje med duhovnom in Mrs. Carlton. Škof Fa-ber je uvedel preiskavo in izjavil da so govorice neutemeljene. Mrs. Carlton je hči umrlega bogatega tovarnarja Davis Walds-woirtha ter nečakinja senatorja Wadswortha iz New York,a. Rev. Christler je Dotoval in pridigoval širom Montane in bil je človek originalnega značaja. Star je bil 46 let, ter je pripadal protestant ski .epi3kof)alni cerkvi. Mrs. Carlton je bil rojena v Montani in je imela iz enega prejšnjega zakona že odraslo hčer. »p? spor z s C* b*. se izraza j"Avanti". Proti napadalcem so I nastopile vojaške čete in prišlo je do streljanja, v katerem je bi- ^ da bo prihod fa-|l0 ^njenih deset vojakov in dva iki " Jili^ ^i-nulo povzročil nove Wosla N; .jj., -----vijo. Ena iz- [.. ffditev fašistov je, &favjC'n8ka vlada žrtvovala da J? na Jadranu. Lah- fašista. Kot se1 javlja, je včeraj de Facta zahteval, da kralj proglasi vojaški sod širom dežele, da se zastavi divljanje fašistov po sever- u^^etj p naPfavil nov 'pos- no italijanskih mestih, toda kralj \ ittie] brez tega ni hotel napraviti. Nekatere . p2^^0 resne posledi- vesti od včeraj so javljale, da s ehoslnvatiia „ c. nahaja na poti proti Rimu četa 'v. 3,000 fašistov, in da je po več ^iu V"fthoslovakija v ta-^ Ju3tala na stran: svoje i| ^o8trSlayije 'teda' bi bi- 'krajih prišlo do bitk. ' ^ci; ' Se sP°r raz" Papež za m>r- r>r°ti severu, medtem 29. okt. — Papež Pij je vojne kampanje v Mali Aziji ni poslušal ukazov vrhovnega štaba je bil danes zaprt v rezidenci svo jega brata Georgea, pozneje ;pa je bil odpeljan v neko drugo re-ziden&no poslcipje v Atenah Izdal se je poseben uradni ukaz, glasom katerega se bo vse, ki so obtoženi v zvezi s kampanjo v Mali Aziji, postavilo pred sodišče, sestoječe iz desetih sodnikov in enega revolucionarnega komisarja. ---o-- — Sinoči je bila spuščena v zrak razredna šola, ki se gradi v Mayfield občini na Stop 17 in May field Rd. Eksplozija je bila silno močna in se je slišala več milj daleč, hiše pa s o se stresle v okelici kake mol milje. Poslopje je imelo biti zgotovljeno začetkom januarja, toda v ponde-ljek se je prenehalo z delom, ko 5,0 delavci odšli na stavko. En moški je sicer že prijet, toda za gotovo se ne more reči, kdo da je povzročil eksplozijo, Najbržc-se jo bo pripisalo stavku j očim, kot je že navada. danes naslovil na italijanski nft-lod apostolsko pismo, v katerem i7ts2a svoje obžlovanje nad "bra. tox'Ofno vojskb, !ki je v. teku y naši ljubi domovi«!." Papež a-pelira na škofe, da delujejo med vernici za pomirjen je. "Francoski iparniki so del fran coskega teritoirija," je dejal Jusseranjd, "ravno tako kot so ameriške' ladje del ameriškega teritorija. Francoski parlament je že pred več leti sprejel zakon, ki določa, da se mora mornarjem francoskih par m kov dati na dan .pel steklenice vina, polno steklenico pa kurjačem. Ker to bino vsebuje okrog 90 proc. vode, ne morem videti, da je za delavce na parnikih nevarno piti. Tudi naši zdravniki so mnenja, da je zavživanje takih alkoho-ličnih pijač zdravo in ne škodljive-. Oni imajo pravico do tega na ziranja in mi jo borno tudi branili. Ako vaši zdravniki pravijo SO V JET'-IN TI PREMIER PRAVI V SVOJEM PRVEM JUVl! IZZA BOLEZNI, DA MOSKVA ŽEI|ajb,0RAZI MA Z ANGLIJO. JE STA^,;,. U RUSIJE V ZADEVAH BLIŽNJEGA vz,,. Denar povzroča vojne, pravi Ford. b w , -- BANKIRJI, KI POSOJAJO DENAR IN IGRAJO PATRIJ0-TE OBENEM, SO VZROK VSEH VOJEN, PRAVI FORD. Moskva, 27. oi:t — (Piše Walter Duranty:)'— "Za-\>:etja Vladi/ostoka zn.i*1, da je vojna navsezadnje voji-Jar končana/' S temi besedami me je pozdravil sovjot-ski premier. Nikolaj Lenin, ko "sem stopil danes v njegov i.rad v Kremlinu. (Zadnje vesti namreč javljajo, da so se Japonci umaknili iz Vladivostok^ in da se mesto se-caj nahaja v oblasti sibirske republike, ki je v ozki stiki z moskovsko vlado.) Lenin izgleda poln življenja in zdravja. Ce mi bi ne bilo znane, da je bil bolan, bi ne 1 il nikdar mislil o tem. To točko povdarjam vsled tega, ker mi je Lenin sam povedal, da sem jaz prvi korespondent, kateremu je do-\olil intervju, odkar se je povrnil v aktivno življenje. Vsedel se je nasproti moni, potegnil stol bliže k me ni ter pričel govoriti s pogledom globoke resnosti, ako-ravno je njegov obraz od ea.sa do časa, ko se je pogovor nadaljeval, razjasnil vesel .smehljaj ali pa celo ghwei; smeh. Faktično se je med pogovorom zelo dosti smebai. —Otrok utonil v sodu. Rese in Josephine Fili sta se igrali včeraj ipopoldne na dvorišču njim domovanja, 2125 Random Rd. Rose, istara Šele dvajsetmesecev, je stopivala sem in tja pod drevjem, medtem ko se je njena triletna sestrica igrala "mamo" svoji mali punčki. Ko pa se enkrat ozre, kje je Rozie, je ni bilo nikjer, Kar začu.je mati 'ctrok iz dvorišča krčevit klic in prihi-tevši na dvorišče, vidi malo Josipi no, ki si prizadeva pobegniti Rozie iz malega-sodčka, napol na-napolnjenega z vodo. Vse .prizadevanje oživeti deklece, je bito Boston, 29. okt. — "Jaz sem prepričan, da bi ves svet veliko pridobil, če bi se odpravilo denar. Bankirji so eni, ki povzročajo danes vojne." To je temeljna mi-sel pogovora, ki ga je danes imel avtomobilski magnat Ford s časnikarskimi poročevalci. Dejal je dalje: "Vojna je čisto finančna zadeva. Jaz sem se to naučil s svojo mirovno ekspedicijo. Ona ekspe-dicija je bila visoka šola skušnje zame." "Kaj pa ima patrijotizem s tem opravti?" se ga je vprašalo. "Patrijotizem je zadnje zavetišče lnmpov, kot je dejal pisatelj Jčhnson," je odvrnil Ford. "Patrijotizem ustvarjajo posojevalci denarja za izvajanje svoje igre. Revščina in pobijanje mož ki so v cvetu mladosti, jih ne briga, samo. da se njih denarno Igro nadaljuje. In izigrana ljudska druhal pogoltne vse, kar se jim natvezi, nakar igrajo bande in histerija gre tako daleč, da celo matere ponujajo svoje otroke ai-tarju meritve, kot so ignorantne matere pred dolgimi leti metale svoje otroke plemtece žrelo boga boloha." i "In kdaj se bo to končalo?" se je vprašalo Forda dalje. "Imeli bomo še vojne," je odvrnil Ford. "Toda nahajamo se bližje konca tega početja kot'misli večina ljudi. Mi stojimo na pragu znamenitega napredka v industriji. Glavni namen mojega prihoda semkaj na vzhod je, da pregledani eno izmed mojih novih tovaren v Troy, N. Y., ki b,o edina tovarna na svetu, kjer bo medtem ko je druga aktivno na delu. Nato se je kohverzacija zasukala proti zunanji polj tiki Rusije in jaz ^crn mu stavil sedem 'vprašanj, na katera mi je podal jako dei'initivne odgovore in sicer v pisanju. Vprašanja in odgovori so kot sledi: Vprašanje: Ali je resnica, ^ stvar pestii* Noben"narod ~ ni sprejem francoskega radikale« M ^ indefirent4 za prestiž in bol; Herricta v Moskvi in francosko prip„viien sprejeti zahteve pre-ruski dogovori pomenijo novo ^ s prisn'.nim smPhom kot Ru-smer v zunanji politiki sovjetske sija jaz sem prepričan ,da se Rusije? moderna diplomacija naglo bli/. i Odgovor: Jaz smatram, da je ^asu, ^o bo na vprašanja presti-povsem napačno, če se sprejem gledalo ravno tako kot mi. M. Herriota v Moskvi in razgovo- zanimanje za bližnji vz- re s Francijo smatra kot dokaz hocl je najbolj realen, neposreden celo najmanjše spremembe v ta- ;n vitalen interes za Rusijo in kliki sovjetske Rusije v splošnem ZVezne države. Ako te države ne in napram Angliji še posebej. Mi'dobe pravice ,da se vdeleže kon-brezdvomno visoko cenimo He- ference. tedaj bi to izzvalo šte-rriotov poset v Moskvi in korak, vilna nasprotstva; konflikte in neki se ga je podvzelo zri zbližanje zadovoljstva. možno ali celo neizogibno. Francijo, ki je sedaj postalo, | .. 1 o je vzrok, da, da Kusija ni zadovoljna 3 predlogom pariške Vprašanje: Ali smatrate pre-i , . > . , . D .. , , ... , v, vlade, da naj bi Rusija vdeleziln kinjene grško-turske vojne kot , . , . , ; le onih sej. kjer se bo razmotri- najbolj ugoden trenotek za sklop , - • r> j i .J , valo vprasi\nje Pardanel. Mi smo angleško-ruskega sporazuma? . , , . . , i i mnenja, da bi taka omejitev ne- Odgovor: Konec turško-gršk2ji/ogibno dovedla d0 kakih zelo vojne, za katero je strvla Angli- prakti*nih ekonomskih naspro- ja, povečuje možnost sklepa Tus-,^ ki m0gla zadeti Francijo in ko-angleške pogodbe. Mi smo bi- An„lijo v najbližnji bodočnost,. li pripravljeni za tako pogodbo| Vprašanje: Kaj je program Ru- celo predno se je vojna končala J sije za poravnavo 8pora ^^ in bomo sedaj delovalo z^njo s dardanelske ožine? tem večjo energijo. Res je, da| Odgovor: V poglavitnem ob-nekatera nova vprašanja, ki so vjse„a s]edeče točke; , lzpolnitev zvezi z zaključitvijo vojne, dvi-:,urških narodnih aspiracjj. i. Naš gajo nova sporna vprašanja med|pro„ram določa ^ ge ožfna ^ nami in Anglijo, toda po našem pr(J 2a VSe bojne ]?dje ^ ra naziranju je prvič m.r velikf. pri- čaga miru kot Za časa vojnR dobitev v mednarodni politiki, bj bilo y sog]a8ju trgovskimi in-drugič pa naših nesporazumov z|teresi vseh ^ jn ne samo mih Anglijo ne smatramo kot za ne- teritorijcVj ki leže Wizu morako kaj nepremagljivega. ožine. 3. Naš program obsega tu. Vprašanje: Ali je zahteva Ru. <]; popolno svobodo za trgovsko sije za vdeležbo na konferenci za mir na bližnjem vzhodu lt-vprašanja prestiža? Ali bi dovolili v francoski predlog, da sj Rusij;j vdeleži samo tjistih razgovorov na konferenci, ki se bodo j tikali vprašanja DaidaneP j Odgovor: Vdeležba Rusije na plovbo. Vprašanje: Ali ste za to, da se kontrolo nad ožino prepusti jl.igi narodov? Ali pa bi vi priporočali posebno komisijo za ta namen? Odgovor: Gotova reč je, da zaman. ...... . . . t y „! f ■ • • IV Sino nasprotni Ligi narodov, ne električna sila skrbela za TuC, lkonferenci za lzravnanje poloza- v , , , .. „ . , . ujmi radl našega posebnega gospodar---------» Ja na bližnjem vzhodu nikakor ni \ | [ moč in produkcijo." (Paljc na 3. etronl ) "ENAKOPRAVNOST" 64 Enakopravnost" ISSUED EYEBY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOUDAT8 IZHAJA VSAK DAN IZ VŽEMŽI NEDELJ IN PKAZNIKOv! tT Owned ud Pabliiihed kri IBB AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. »—fat— Place of Uwt Corporation — 6418 ST. CLAIS AVB. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier.......................1 year $5.50. 8. mo. $3.00. S mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newbursh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. Oaited State« ......................1 year $4.50, <5 mo. 2.75. 8 mo. $2.00 Vsrope and Caaada ............................ 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 P08AMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 8c. —■—---------- --------....... Laatuje in izdaja va Amerisko-Jugoslovanska Tiskovna Družb«. •418 ST. CLAIR AVE. Primcetoa 651. 6418 ST. CLAIR AVR. Za vaeblno onlacoy ai odeoror*« me nredoiitvo. Be aoramlitro. CLEVELAND, O., 4----= PON DEL JE K (MONDAY) OCT. 30th, 1922. ■ft? -•i — irk* i, JUGOSLOVANSKA VOJAStKON- VENCIJA. wbn. mM so j vr. Mala republika Avstrija so nahaja n;mi"s$« gospe- trškega propada. Katastrofa lahko nast; n zuvsak tre-tek, čim prispe beda do vrhunca in odreci zaupanje, mina nobene realne podlage več. Le čudeii slučaj ali i|.redna pomoč, na katero ni mnogo računati, bi utegni-ia^renovirati avstrijsko gospodarstvo. Vse to vedo sosedje države ter računajo z mogočimi posledicami goa-jjfdarskega poloma, ki se bo nedvomno izrazila v revoluciji ali pa meščanaski vojni, kateri ho sledila zasedba po sosedinih državah. To je bil. po vseh dogodkih sodeč, ".lažen predmet konference v Marijanskih Lažnih in v Pragi in ta položaj je nedvomno diktiral tudi vojaško konvencijo zlasti med Jugoslavijo in Cehoslovaško. O tej vojaški konvenciji se je že mnogo pisalo in razpravljale. V poročilih o zadnjem sestanku ,na katerem se je sklepalo o konvenciji, so pa menda govorili tudi o gospodarskih vprašanjih. Toda javnosti poročajo lo o vojaški konvenciji, jo poveličujejo in slave kot vest*] dogodek, ki ima namen čuvati — mir. flf državic ona reakcionarna 'Francija, ki hoče zagospodovati v Evropi s tem ,da naveže te državice nase ter jih odtuji daljnemu vzhodu, ki ima najlepša gospodarsko bodočnost, in brez katerega sodelovanja se Evropp. gospodarsko sploh 'ne more nikdirr dvigniti. Pod bremem militarizma so ječali narodi pred vojno in. kakor vso kaže, bo to tudi v bodoče. Namesto zbližan ja med narodi, ramesto gospodarskega sporazuma med narodi, podpihuje stara reakcionarna Francija na-lode med seboj, meneč, da si s to taktiko olirani gospodarsko in politično hegemonijo v Evropi. Po našem mnenju je vse to velika simeprevara. Francoska politika je zastarela, je preživela. In kdor bo njo podpiral; z njo hodil, bo doživel, razočaranje. Francija ima velik interes, da dobi plačan^ investicije in vojne 'dolgove; evropske državice pa, ki hočejo podpirati francosko politiko v Evropi in proti Rusiji, nimajo tega interesa, ker jim Francija ne more danes ničesar več nuditi. Da bi pa male evropske državice podpirale Francijo zaraditega, da gospodarsko .zavojuie •Rusijo .in srednjo Evropo ,tc bi bil gospodarski samomor yrednje Evrope. j Boj proti militarizmu ,l:i je povzročil vso sedanjo gosoodar^ko mii'.erijo, je postal aktualen, ker nam preti prav oni sistem oboroževanja in eksploafacije narod-mega imenja in blagostanja, kakršnega smo imeli pred vojno. To pa ni napredek. Ljulx "Zarja". OCTOBER 30th, lgL današnje Nemčije. Njena: edina pozitivna in resnega vpoštevanja vredna stran je produkcija! kijuti pomanjkanju surovin, devalvaciji denarja, izvoznim in. u-Votenim težavam .nemški produ-cemt ne počiva, marveč se trudi dalje, snuje načrte, zaposluje delavce, ponuja svoje izdelke ma-kar Rusiji, toda ne počiva. Po tej plati gre Nemceip še vedno respekt, ki ga mnogim drugim sicer tudi naprednim državam v Evropi ni mogoče priznati. Nemci se natančno zavedajo, da tvori (gospodarstvo osnovo vsakemu življenju Kaj pa je posameznik, kaj je narod, če ni e-konomsko zasiguran ? Treba se j6 prebiti tudi skozi čase deso-latnih gospodarskih razmer — to je njihov princip. Z racijonel-nim gospodarstvom lahko rešiš sebe in ubiješ nasprotnika. Nemci na ta način ubijajo Francoze; če človek opazuje Po ©ni strani oficilelno politiko berlinske vlade, po drugi plati pa početje reakci- ga separatizma, pa presojaj nem ški problem kakor hočeš milo. Berlinu ibo delal še dolgo preglavice in morda se polagoma uresniči karikatura monakovske "Ju igend": Bi'smarck je z menarhiz-mom posadil na prestol rdeče strašilo, Wirthu pa bo posred-stv.om socializma; skočil iz zalboja monarhistični hudič. Počakajmo še nekoliko, da vidimo v koliko je bilo prerokovanje pravilno; zavrniti ga z eno samo gesto bi iznačilo pisati o Nemčiji lahkomiselno in neprevidno, -o- KNJIŽEVNOST. 3. Jugoslavije in Romunske m Koncesije Jugoslaviji s stra Italije. Na neki prejSw1 m * renči v Parizu pa se je baje iržavi s kompetentne stram nudila posest Soluna, m w < , znanjem Grške. Tako P0' beogradska "Pravda . Boljševiki o Carigradu. Cičerin je izjavil v Po vojni. Ob nemški meji, 27. sept. Problemov sodobne Nemčije ni mogoče kčrlpno obdelati v kratkem članku, naglo napisani razpravi ali situačnem poročilu. Za vse to je Nemčija še vedno prevelika. Ostrigli ,sc; jo sicer na zapadu in vzhodu, toda njene železnice vozijo še vedno od Alza-cijo do Poljske, njeni parniki še vedno plovejo pod pravoverno za stavo Berlina, njeni ljudstvo še Tako so sklepale države tudi že pred vojno razne j vetfnn dela, ljubi svoj0 domovino vojaske konvencije. ki niso bile nič drugega kakor meti- 30vraži tujce sebojna moralna obver/a, da morajo biti zaveznice od nog do glave oboroženo. To pomeni toliko kot, da morajo biti pripravljene na vojno. Povsem n-iravno in logično je, da imajo take konvencije neizbežliivo posledico, da se oborožujeio tudi ciruge sosedno države ,proti katerim je naperjena taka vitMška konvencija za vzdrževanje 'miru, ' S takimi konvencijami, se forsira militarizem doma in v sosednjih državah, zbuja se med posameznimi državami Ijubosumnje in bojazen, kar vodi do konkurence v oboroževanju, dasi jo ves svet že zdavnaj prepričan, da je militarizem ruin človeštva, kar pač najbolj potrjuje zadnja svetovna vojna Kaj je današnja Nemčija? D< žela socj j akustične vlade, Židov sktega kapitala, delavske produkcije in narodnostnega sovraštva. Berlin Nemčiji ni danes več tisto kar je (bil recimo pred osmimi ali šestimi leti. Takrat sta gledala vanj severi in jug z enakim spoštovanjem. Naravno, pred ■m zijskih narodov za eno n«^ ših vprašanj. Azijske Bjjg že^politi^V^g nePrilike. ki s0 grozaie s0 Rusije. Sotvje .jožjeni Pl jonranih krogov, dobi čuden vtis. i Dinah, Elizabeth C. Webb; A Fish Story; Boy-Town Railroads, by Anise; Indian Wit; Little Ellen; With the Funny Men Practical Slovenian Grammar, Slike—Pictures: D »brc jutro, 12a spanka! Lov na Tigre. Prijetne delo. When the Breezes Blow Fishing ; Good Friends. Izdaja Sloven'ska Narodna J5odporna Jc dnota. Izhaja mesečno. Narečni-na: Zdr. države rca celo leto 30c za nečlane 60c, druge države 75r ''Gas" ^ vplivom V debati lo, da; se odstram lZ ,hiji. stavek o.albanski ^ za to, da obdrži A^O blikansko ustavo m a postane predsednik- •JrO P* Amerika sc baje P"1" w>P!ldu' • (ia J I Iz Londona ' merika pomika Proi^rij6 tk reaničuje se tore.l _ 'ki škega geologa dr. vv f. enti izjavil, da so bili konW ^ prvo spojeni skupaj iJtajo da pa se polaigoma 1 vzhoda proti zapade ' ^t . pomika; mnogo hitreJ ^ „ rejše se ^ Wegener 3 vrOpa. Se hitrejše s* r^ ^t Grenlandija. 11 1 t« e- ibanje vil, da se je to y> ^ ^ in dokazalo na r^^ nah v Evropi —- Narcčaite E ~r SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO. Spisal Henrik Sienkiewicz. družilo tuljenj*' šakalov in raznovrstni drug' -neznani glasovi v katerih se je izražal nemir iu strah pred tem, kar pod zastorom l,emne noči vdanemu živemu bitju grozi, v puslinji. Naenkrat je nastala tišina, kot bi sej al mak, kajti v mrtenih globinah se je razlegalo rjovenje leva. Konji, ki so pasli v pobližju na stapnl travi, so se pričsU bližati ognjo, poskakuje na zvezanih sprednjih nogah, navadno tako (bojeviti Saba je pa na-ježil dlako in se z m:<<£ nogi 'zvitim repom pritisnil k ljudem, kakor da m cd njih iskalvarsbvaa. Tuljenje se je -ra?legfo vnovič, — kakor da bi pri-haajalo izped zemlje — globoko, težko, izsiljeno, kakor daa bi zver s tažavao dobivala glas iz svojih mogočnih pljuč, šlo je nizko po zemlji, naraaSčalo in spet upadalo in prehajalo vvasih v zamolklo, ogromno turobno ječanje. "Kali! dodaj goriva!" odzval se je Stanko. Zamorec je takoj hitel metati na ogenj suhe veje, da je najprej bušilo celo snop je isker, potem Šele je 'sinil kvišku visok plamen. "s tanje o, kaj ne, da nas lev he nepade?..." Zacepetala je Nelka in potegnila dečka za rokav. "Ne. Ne napade. Glej, kako je y.eriba visoka..." Ko je: t ako govoril, je jbil res prepričan, da zanje ni nevarnosti toda bal se je za konje, ki so se vedno bolj pritiskali k: plotu in bi za mogli pohoditi. Medtem je je,čanjc> narastlo v zategnjeno, gromeče rjovenje, pred kateuiiu se trese ivslaka žiVa sivar ih/ se celo ljudem, ki ne, poznajo strahu, tako tresejo živci, kakor se tresejo šipe od oddaljenih strelov iz topov. Stanko je nagioma pogledal 11a Nelko in ko je videl, da se ji trese bradica in ima vlažne oči, .je rok.d: 'Ne boj K'! ne jokaj!" Ona pa je odvrnila, kakor nekdaj v puSčavi: "Saj no joKam... Samo oči se mi pote! Oj!" Ta krik ji je |. reki pel i/ ust zate,, ker je ravno v tem treiU'tku od strani gozda zagrmelo drugn rjovenje, še ailnejlt od prvega, ker je bilo bližje. Konji so se začeli riniti na zmbo in ako bi ne bilo crolgega in kot jeklo trdega trnja akadjhih vej, bili bi jb zlomili. Saba je rekča! m se tresel kot pero, Kali je pa začel po< navijati s prrtrganim glasom: , "Gospod! dva! dva!... dva!..." Leva pa, ko sta se spoznala med sabo, nista prenehala rjoveti In strašni kopečrt je trajal v temi brez prehenanja, kajti, kadar je ena zver umolknila, začela je druga. Kmalu ni mogel Stanko več razločevati, cd-kod prihajajo njuni glasovi ka'jti odmev je ponavljal v soteski tuljenje, skala je odgovarjala skali, šlo je gori in doli, napolnilo celo temo z gromom in strahom. Samo eno se je dečku zdelo gotovo, namreč da se leva vedno bolj bližata. Tudi Kali je opazil, da obkrožata tabor in ga elbdajata v vedno manjšem krogu in ker ju 'blesk odvrača od napada, izražata, z rjovenjem svojo nezadovoljnost in strah. Očividno je. bil pa tudi oh mnenja, da grozi nevarnost samo konjem, kajti raztegnil je prste in rekel: "Leva ubiti enega, ubiti dva — ne Vse, ne vse!" "Dodaj na ogenj!" ponovil je Stanko. Bušil je novi bolj živi ogenj; rjovenje je naglo prenehalo. Toda Kali je dvignil glavo in pričel gledati kvišku, ter (poslušati. • . . 1 , . "Kaj pa je tam?" vprašal je Stanko. , "Dež!";' rekel je zamorec. ■ Nato .je Stanko pričel poslliišati. Debele veje drevesa so za klanjale «'citor in celo zeribo, tako da na zem- • Ijo ni padla' -rtobeM-ksiplja, toda' v višini bilo-sli- šati prasketanje listja. Ker ni nobena sapica ganila soparnega zraka, si je bilo lahko misliti, da je to dež, ki začenja šumeti v goščavi. Šumenje je naraščalo z vsakim trene,tkom in Čez nekaj časa sta otroka zagledala kaplje, ki ger padale z listja, pri blesku ognja podobne velikim rožnatim biserom. Kot pa je napovedal Kali, 'se je .začel naliv. Prasketanje se je izpremenilo v šumenje. Padalo je vedno več kapelj, slednjič so pa začeli pronikati skozi goščavo celi curki vede. Ognjišče je potemnelo. Zaman je metal Kali cela naročja goriva. Navrhu so se mokre veje samo kadile, spodaj je pa sikalo oglje in plamen je včasih nekoliko naraste!, pa spet pojemal. "Ako naliv pogasi 'Ogenj, nas too branila še zeri-iha", rekel je Stanko, da bi pomiril Nelko. IPotern je peljal deklico pod 'šotor in jo ogrnil g plenom, isam pa je šel naiglo ven, ker se je kratko pretrgano rjovenje odzvalo na novo. Sedaj se je razlegalo že znatno bifeje in h njega je zvenela nekaka radost. Naliv je naraščal vsak trenotek. Dež je šumel po trdem listju nabaku in pljuskal. Ako bi -ognjišče ne bi-?o pod zafcčito debelih vej, bi bilo takoj ugasnilo, tako se je pa dvigal nad njim zlasti dim, sredi katerega so se zalbliščali včasih ozki, modrikasti plamenčki. Kali jje mislil, da je že izgubljeno in ni dokladal več suhljadi. Mesto tega je vrgel vrv na drevo in se začel iz njeno pomočjo vzpenjati vedno viišje po deblu. "Ka!.i,dela<Š?" vprašal je Stanko. / "Kali splezati, na c^'evo." "Zakaj?" zakričal je deček, katerega je razjezila zamlorčeva sebičonst. Jasen, pretresljiv blisk je razgrnil temo, Kalijev odgovor je pa pridušil nagel grom, ki je pretresel r.eba . in pustinjo. Obenem se je dvignil vihar, tresel veje drevesa, razmetal v hipu ognjišče, raznese! še zareče oglje, ki je (bjb pod pepelom, in obenem s snopjem isker razmetal po stepni travi. j Nepredirna tema je naenkrat zavila taborišče, s 1 Strašna1 južna nevihta je pričela razsajati na .zemlji temno i1 in pod nebom. Grom je sledil (gromu, ^ vavi vijugasti treski so prodirali nebo, a78la ^ ■ bni pajčalon. Na bližnjih skalah se je Prl ^ gfl^ modra kroglja, ki se je nekaj Časa trk'Ja ^o 8 potem pa bulšila z islepečo lučjo in počila s nim bučanjem, da se je zdelo, da se s^8 v prah., ' . Potem je nastala spet tema. , tiP^ • L Stanko se je ztoal za Nelko, in je odse {errpitP')l ^ satoo. Ker je bil šotor zaslon jen od kupa od velikega debla, je še stal, toda P>"vl 3 ti P viharja bi zamcigel potrgati vrvi in ga zl.aStc' cele ii % kam. Vihar je pa zdaj pojemal, zdaj spet no silo in prinašal cele valove dežja in ^ , ja in vej, nalomljenih v bližnjem igozdu. - v ^ polastil obup. Ni' vedel, ali naj pusti Nc| ali naj jo pokliče ven. V prvem slučaju zaplesti v vrvi in vihar !bi jo lahko pogr»r* J zavoji platna, v drugem slučaju ji je ncSe, K polnoma premoči In jo tudi kam veter ^^jiej' celo Stanko, dasiravn- je bil brez primere z največjim naporom se stal nai nogah. Vprašanje je razrešil vihar, ki je trei je odtrgal streho Šotora. iPlatnene stene ^ ^ benega \-arstva več. Ni ostajalo drugega • st» čakajo, da se vihar i,zbesni v temi, sredi ka žila dva leva. ^ . \ Stanko je mislil, da sta se tudi ona skx gg v livom v bližnji gozd,.toda bil je prepriča«,^ \ s koncem nevihte. Grozo položaja je povec n ^ je veter popolnoma razmetal zeribo. -p ^ ^ Vse je grozilo s poginom. Stankova P ^ , ^ gla pomagati ničesar. Njegova energija ^ ^ burjo, treski, viharjem, dežjem, temo H1 P sta se pohutnila morebiti nekoliko korak0^'^ P til se je brez orožja in sveta. Platnene je trgal vihar, so ju od vseh strani ?b • Veli*' kril je torej Nelko s svojimi rameni in .1° " ^f tora, nato sta .se pa oba stisnila k deblu dr^ .&i in pričakoval smrti ali pa božjega ušmw »BER 30th, 1922. "enakopravnost" STRAN S. KRONA Z BERILI. Iz Sherlock Holmesovih doživljajev. Spisal SIR ARTHUR CON AN DOYLE. izprevidite, Mr. Hol- 'tevim v vas veliko zau- ^ se opira na to, kar 0 Vas. Raditega se zana- Nas. da ne boste samo dis iln moicali o celi zadevi, ^ ludi, da boste z največjo vPa*'Ii na to krolno; ni mi ,j,a reči, da bi nastal velik , a9 t>8eni uvidel, da je bil moj in 1(3110 pripravljen Pri pustiti JL'"' *neni, nisem nobene Ve* • Hi 12preSovor''- Pač pa lcal svojega blagajnika ^l^čil, da izplača petde--T^uritof šterlingov v ban-0 Pa sem bil zopet sam it ni isl . počena skrinjica ležala fe li pred menoj\ se me Polastila nekaka boja- ne»zm erne odgovornosti, ^ v)0 nakopal. Ker je bila '-stnina, ni bilo a ,da bi nastal *avna lastnina, dvom % »K y^al, če bi se ji kaj mi je že bil ker Privolil v to, da sem sv0je varstvo. Ker pa ! že prepozno, da bi 1 'zpremenilj sem jo Sv°jo zasebno blagaj-Pa sem se lotil zopet l i Je znočilo, sem spoz-I 'bilo neprevidno, ako t(i dragoceno stvar v L ^okrat so že vlomili v ar*Wjev, in zakaj ne v mojo? Ce bi se eŠa prigodilo, v kako K' ^ »udi jo % bi prišel! Radite. Vi % da jo bom te- at dni n°8'' vedno m1' H°v ih ziutrai z°Pet z jjft 5 ° ^a bo vedho v moji i?v »T namenom 8em P0" tfft \ v°SCoI{a ter se odpeljal L proti svoji hiši v V C; i , °eie ko sem jo po-V L'» ^ n,so in jo zaklenil v mizo v napravljal-■ *e nekoliko oddah- še nekaj besedi o i ern gospodarstvu, mr, želim, da natanS-celo situvacijo. Moj ^ ^žabnik spita fjzven ^ jihlahko pusti strani. Dalje imam 1 služijo pri meni že [tov m A "v^,..6' kojih zaneslji-\ SCna lnac^ vsak dvom. ^ ' 'n sicer druga hišina (I v Je šele samo nekaj \4 K„ ,m°ji službi. Vend,lili« !* 'n a svojo lepoto "a marsikoga obču. ' It« . >iih poslih. Moja .lžvrstnim spričevalom sedaj 7. njo ved-kle0rna zadovoljen. Zeb i ce° ^ je včasih potrkal V; K' edi a njena sla-,ej" ' pa mislimo, da , \ °*iru popolnoma do- Hf l1«: 1 I «Hq majhna, da ne i \ mnogo časa, da 19 , V,. °vec sem in imam ^ Kij Arturja. Ta mi > ^2o«ranje, mr. Hol-n razočaranje. Seve-; f , 2aveclam, da ima.m . V, 1 j '• l' ^ samemu sebi pri-^j, Je Pravijo, da sem iK.raril .Morda sem ga ' Umr^a -moja ljublje-'*Po2nal ,da je bil on [^vm°gel ljubiti. Nisem Vi da bi mu tudi aa 'Hcjl re,lutek izginil smeh- ljaj iz obraza. Nobene želje mu nisem odrekel. Morda bi bilo za naju obadva bolje, da bi bil malo bolj strog, imel sem pa kakopak najboljše namene. "Imel sem naravno željo; da bi postal moj naslednik v trgovini, a ni bil za kupčijo. Bil je divji, trmast, in — da povem rebnico — večje vsote delnarja mu nisem mogel zaupati. Ko je bil še mlad, je postal član nekega aristokratskega kluba in ker je bil zelo prijetnega vedenja, je postal tamkaj kmalu ožji prijatelj celega Bte-vila ljudij, ki so imeli debele moS-rijičke in potratne navade. Naučil se je kvartati za velike vsote in zapravljati denar na turfu, tako da se je moral večkrat obrniti do mene s prošnjo, da bi mu dal predujma na njegov denar, da poplača svoje častne dolgove. Več nego enkrat je skušal zapustit to nevarno družbo, ki ga j« i-mela v svoji oblasti, pa vedno ga je njegov prijatelj sir George Barnwell pregovoril, da je ostal. "Nisem se čudil, da je zado-bil človeik, kakor je sir George Burnwell, tak vpliv čezenj, saj ga je pogosto pripeljal v mojo hišo in jaz sam sem spoznaj da se nisem mogel ustavljati njegovemu očarujočemii' veddnju. Starejši je od Arturja( svetovno olikan človek cd nog do glave, človek ki je bil povsodi in je, videl vse, iz vrsten družabnik in velike osebne lepote. Kadar pa razmišljam o njem hladnokrvno in daleč od njegove mameče zunanjosti, sem z ozirom na njegovo cinično govorjenje in pogled, ki sem ga c_ pazil v njegovih očeh, prepričan, da je to človek, ki se mu nikakor ne more zaupati. Tako mislim jaz in takih misli je tudi moj v mala Mary, ki ima to žensko lastnost, da kmalu spozna značaje. "Sedaj preostaja samo še ona. da jo popišem. Ona je moja nečakinja. Ko mi je pred petimi leti brat umrl in jo pustil samo na svetu, sem jo vzel za svojo in vedno skrbel zanjo, kakor da bi bila moja lastna hči. Ona je sol-nčni žarek v moji hiši — nežna, ljubka, lepa, čudovita gospodinja in vendar tako nežna, mirna in mila, kakor le more biti ženska Ona je moja desna roka. Sam ne vem, kaj bi brez inje začel. Samo enkrat je ravnala proti mojim željam. Moj fant jo je dvakrat zaprosil za njeno roko, kajti ljubi jo udano; pa vsakokrat ga je zn-vrnila. Moje mmenje ie, da bi bila ona edina oseba, ki bi ga mogla pripeljati na pravo pot in da bi njegova ženitev utegnila izpre-meniti celo njegovo življenje; a sedaj je, žal prepozno — za -^ed-no prepozno! "Sedaj, mr. Holmes, poznate vse ljudi podmojo streho in tako lahko nadaljujem svojo nesrečno zgodbo. ''Ko smo tisti večer pili po večerji kavo v naši družabni sobi, sem povedal Arturju in Mary o svojem doživljaju in o dragocenem zakladu, k"i ga imamo pod streho; zamolčal sem kakopak samo ime svojega klijenta. Lucij Paar, ki je prinesla kavo na mizo, je odšla iz sobe; dobro vem to; Tie morem p^ priseči, da no bila vrata zaprta. Artur in Mary sta se močno zanimala za celo stvar in želela videti slovito kro. no, meni pa se je zdelo najbolje, da jo pustim pri miiu. "Kam pa ste jo dali?' je vprašal Artur. if "V tisto staro pisalno mizo gre vsak star ključ. Ko sem bil še mlad fantič, sem jo večkrat odprl s ključem omare za jedilno posodo, ki je v prednji sobi.", ''Ker je imel navado malo bolj nebrzdano govoriti, sem se malo zmenil za njegove besede. Tisto noč pa je prišel zelo resnega obraza za menoj v mojo sobo. "Slišite, oče,' je rekel s pove-šenimi očmi, 'ali mi morete dati dvesto funtov!" Ne, ne morem,' sem odgovoril strogo. "V denarnih zadevah sem bil itak že preveč radodaren s teboj.' 'V resnici ste mi bili zelo dobri,' je rekel, 'vendar moram dobiti ta denar, sicer se ne morein več prikazati v klubu.' " 'To bi bilo prav dobro!' sem vzkliknil. Da, ali vi ne bi hoteli, da bi bil brezčasten človek,' je rekel. Take sramote ne bi mogel prenašati. To vsoto moram dobiti in ako mi je vi ne daste, moram pač druga sredstva poizkusiti.' "Bil sem zelo razi j učen, kajii to je bila že tretja prošnja tekom meseca. 'Od mene ne dobiš niti beliča več,' sem zavpil; on pa se je priklonil in brez vsake nadalj-ne besede odšel iz sobe. "Po njegovem odhodu sem odprl pisalno mizo) si prepričal, da je bil moj zaklad tamkaj ter jo zopet zaklenil. Nato sem odšel po hiši, da se prepričam, je li vse v redu — to delo navadno preptt ščam svoji Mary, tisto noč pa se mi je zdelo najbolje, da sam vse storim. Prišedši dol po stopnicah sem opazil pri stranskem vežnem qknu Mary samo; ko sem prišel bi iže, ga je pravkar zaprla im za-pahnila. "Povejte mi oče.' je rekla nekoliko zmedena, kakor se mi je dozdevalo, 'ali ste vi dali Luciji dovoljenje, da sme danes zvečer iz doma?' Jaz ze ne. 'Ravnokar je prišla skozi zadnja vrata domov .Sicer se mi zdi, da tii bila dalj 'kot pri stranskih vratih, da se je sešla z nekom; mislim pa, da to ni nič kaj varno in je treba narediti konec temu.' 'Jutri zjutraj govori ž njo, ali pa storim jaz, če ti je ljubše. Ali si prepričana, da je vse zaklenjeno?' " Popolnoma, oče.' '' Potem pa lahko noč.' Poljubil sem jo ter odšel zopet v svojo spalrrico, kjer serp kmalu zaspal,. Potrudim se aiiccr. mr. Holmes, da vam povem prav vse. karkoli se utegne nanašati na ta. slučaj, vseeno vas pa prosim, da me vprašate o vsaki stvari, ki ■vam je ne povem dovolj jasno. "Ravno nasprotno, vaše poročilo je nenavadno jasno." "Sedaj pa prihajam k onemu delu svoje zgodbe, ki bi o njem želel, da vam ga prav posebno natančno opišem. Ne spim posebno trdo, velika skrbnost pa je o-no noč brez dvoma povzročila, da sem še manj trdno spal kot po navadi. 0'kolo dveh ponoči me je zbudil nek glas v hiši. Utihnil jV, predno sem se popolnoma prebudil, naredil pa je name nekak utis, kakor da bi bil nekdo narahlo zaprl neko okno. Mirno sem ležal in napeto poslušal. Naenkrat sem v svojo grozo začul razločen glas stopinj, ki *o se ri-jgj ho premikale v sosednji sobi. Tresoč se po celem telesu, sem se splazil iz postelje ter pokukal izza vrat svoje opravljalne sobe. 'Artur!' sem zavpil, 'ti lopov! Ti tat! Kako se drzneš dotakniti krone!" "Plin je bil na pol privit, prav kakor sem ga bil pustil in moj nesrečni sin je v samih hličah in srajci stal zraven luči in držal krono v svojih rokah. Videti je Eden zjatih rogljev s tremi berili je manjkal. '* 'Ti lopovi' sem zavpil od jeze ves iz sebe. 'Ti si jo razdejal! Za vedno si me or.ečastil! Kje so dragulji, ki si jih ukradel?' 'Ukradel!' je vzkliknil. " Da ukradel ,ti tat!' sem kričal ter ga stresel za ramo . . 'Nobenega ne manjka. Nobenega ne more manjkati,' je rekel. '" 'Trije manjkajo. In ti veš, kje da s o. Ali-naj te ne imenujem samo tatu, marveč tudi še laž-nika? Mar nisem videl, kako si skušal še en rogelj odlomiti?' (Dalje prih.) -o- Italijansko nasilje. Poglavje 0 teroru in teroristič nih akcijahm je zelo enostavna in hkrati izelo komplicirana zadeva. V krogih, ki imajo mnogo smisla za teoretiziranje, za lepe parole o pravicah in minljivosti vsega krivičnega na tem svetu, se trdi, da si teror hitro sam 3ebi izpodkoplje tla. Izkušnja pa ras žalilbog uči, da vendarle ni trko lahka stvar obračunati p terorizmom. Vsakdo, kdor se zanima za u-sodo naših rojakov v Primorju, mora poznati slučaj, ki se je zgo cil v poslednjem času v Renčah. Osvetli nam položaj, v katerem se nahajajo naši ljudje pod ita-|g°vcev konec novega gospodars-lijansko vlado, bolj'se in točneje ke?a programa "in povratek k na-cd dolgih govorov ali knjig. oijonalizaciji in konfiskaciji? rodnih društev, kar znaša očivi-dno minimalno kazen po faSi'stov skem disciplinarnem redu. Nilskega komentarja ne Abo-mo pisali k temu dogodku v Renčah. Pristavimo i*, da smo brali v "Goriški Straži", poleg opisa navedeneiga slučaja tudi izjavo, ki j0 je dala občina fašistovski organizaciji. Sedaj iberemo, da stoji trg Vipava v znamenju enakega strahu. Tedni je nalepil ''neki nepremišljeni mladenič" lepake po Vipavi, naslovljene na vojaške novince, ki odhajajo pod orožje... Vipavci go^ovo že poznajo vzgled iz Renč... Stojimo v začetku nove faze političnega življenja v Primorju. Gre zdaj za tov pari rati s primernim izdatnim orožjem -o- (Dalje Iz 1. strani) skega režima, temveč s stališča mednarodnega miru. Liga narodov je bila porojena z znamenjem vojne na sebi. Vezana je v tolikem obsegu z versallesko pogodbo in tako prepojena z nepravično diskriminacijo med narodi, da sem prepričan, da naša negativna sodba o Ligi prav nič več ne potrebuje komentarja. Šesto vprašanje se tiče poga-naj med Rusijo in Anglijo. Sedmo vprašanje: V koliki meri značilo nedavne aretacije tr- I Dnevnik Enakopravnost Is o Fantje, podvrženi vejaški dolž nosti, so se imeli zglašati v Renčah. Eden izmed njih je pri tem razparal z nožičem italijansko trikoloro, ki je visela menda na občinski hiši. To se je zgodilo ravno na dan (znamenitega 20. septembra, ki je narodni državni pra'znik v Italiji. Ko so vaščani razVedeli, kaj se je zgodilo z italijansko zastavo, pravzaprav menda z dvema, so se močno prestrašili, V duhu so ibržkone že gledali frfšistovsko maščevalno ekspedicijo, ki naj na znan način kaznuje vas: ali občino za zločin nad državo. Kaj storiti? Hitro pošljejo tročlansko deputacijo, župana, nadučitelja in še nekoga — kam? K vodstvu fašistovske stranke v Gorico, da tam opraviči občino, izjavi popolna lojalnost in pa ogorčenost prebivalstva nad sti-aišnim činom posameznika — tega so bili med tem občani jfetotako eruirali ter ga šli naglo naznanit orolžništvu — skratka, presili so fašiste pri/zanesljivosti. Fašistovsko vodstvo v Gorici, iginjeno očividno nad to liko zavednostjo, je izjavilo svoje zadovoljstvo in dalo zagotovilo, da se "nedolžnim vaščanom, ki so dali svoji (politični zavedno- Odgovor: V odgovor na to vprašanje morem reči, kar sem pravkar sem pravkar čital v Izvestju, namreč poročilo politične policije, v katerem se vesti o aretacijah trgovcev odločno zo.nikuje Resnica je, da se ni aretiralo trgovcev, temveč špekulante, ki so poskusili prodati platinum in zlato za tihotapske namene. Povsem smešno je govoriti o koncu novega gospodarskega programa. Nasprotno, vlada si na vso moč prizadeva 'uitrcHiti, podlago tega ekonomskega programa. Zasedanje centralnega eksekutivnesja odbora, ki je sedaj v teku dela na zakonih, da se nov gospodarski program konsolidira in da se odločitev od istega napravi nemogoča. i Vladivostok v ruskih rokah. Tokio, 28. okt. — V Vladi-vostoku vsepovsod Vihrajo rdeče zastave. Ljudska revolucijonarn:i stranka je upostavila novo via. do za provinco okrog mesta. Predsednik vlade je Nitschen. Armada iz Cite, ki je dobro disciplinirana, straži velikanske zaloge orožja, ki so jih zapustili zavezniki. Rdeča armada vzhodne republike je prišla v mesto z od- sti in uvidenosti iz lastnega na- delkom konjenice na čelu. nakar je sledila infantrija in artilerija. Prebivalstvo mesta je pozdravljalo armado z vihranjem rdečih zastav in metanjem cvetlic r.a vo- giba tako krepko izjavo", sedaj ni treba ničesar Ibati. Renčani so bili veseli, da se je stvar končala tako srečno, vendar zadeve le ni bilo Še takoj konec. Cez par .jake. Japonsko časopisje čestita dni prikorakajo čete V Črnih sraj jvladi na umaknitvi iz Sibirije ter cah in zažgo po znani metodi in- priporočajo uvedbo prijateljskih vetnar in lokal tamkajšnjih an- razmer s sibirsko republiko. ROKOBORSKE tekme za prvenstvo. YUS8IF HUSSANE, "Strašen Turk" proti JOHN EVKO, JuRoslovaiiBkeinu velikanu (Ravnokar dospel iz Evrope) Dva najboljša izmed treh padcev. V pondeljek zvečer, 30. oktobra ob 8:15 zveče. v Marobta, A. C. 1043 E. 79 St. blizu St. Clair Ave, PRED ZAKLJUČKOM BRUNO DOMBROVSKY, lorainski polski čudeš proti ABHED KM A AS, bolgarski lev KOT UVOD. FRED EATU, ponos CJevclanda proti JOSEPH LEWIS, f'ort Wayne čudež. IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIinHUHIHUUIIIIIIIIIHINlI JE LAST SLOV. DELAVCEV. KATERI SO GA PRIČELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBINE V CLEVELANDU IN DRUGOD. JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnostevilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna. Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam. ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni. DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v ' 'Enakopravnosti''. "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kulturnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naročeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim sebi vas veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist. "ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka-pitabm, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega. Ameriško -- Jug. Tiskovna Družba ■— s Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. gj I I Razkrinkani Hahsburžani ' V pisalno mizo.'' ' No, nadejam se, da ne vlo- bilo, kakor da jo z vso svojo mo mijo v hišo tatovi ponoči', je re- |čjo zvija ali krivi. Vzprično mo kel. ijega krika jo je izpustil iz rok in KEEPING WELL MEANS A CONSTANT FIGHT AGAINST CATARRH Mnogo bolezni se lahko prišteva kutarhičnemu stanju. Kašelj, prehladi, nosni katarh, želodčne in] črevesne nadloge, je le par izmed številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh. Borite se proti njemu! Borite se z zdravilom, ki je poznano vsled vporabljivosti že preko pol stoletja .DR. HARTMAN'! 55S 'arno za en žzMcjetbvoril « "Zaklenil sem jo', sem odgo- prebledel kakor smrt. Jaz pa sem s. ij; : 0 rlf,, | pobral krono in si jo ogledal. -RUNA Tablets or Liquid Sold KvtrywHoee katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Lar.ich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajočo babsburske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je j«ko interesantna in priporočamo rojakom, da ai jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c i _ STRAN 4, Clevelandske novice. — Nocoj se .bo vršila v dvorani Marotta A. C 1043 E. 79 Št. rokoborna tekma med raznimi najboljšimi metači. Glavna borba na programu bo med Turkom Jssif Hussane in Jugoslovanom John Evko-tom. ki je ravnokar 'prišel iz Evrope. Kogar zanima človeška moč, naj se vdeleži. — Mrs. A. E. Wood in njena dva sinova Charles. 8, in James. 4, so bili v soboto .zgodaj zjutraj iše komaj rešeni iz njih goreče hiše na 14170 Shaw Ave. Dva ognjegasca pa bi bila tudi kmalu našla smrt, pri reševanju družine in pri gašenju. Enega bi bil, skor0 zadušil gost dim, na drugega pa je padla neka lestev. 0-genj je izbruhnil v kleti trto a d-stropne zidane hiše. — Veter ga je zaprl. Nočni čuvaj v Engineers bid,g. na Onta rio St i.Ti St. Clair Ave. je bil v petek zaprt v neki sobo na devetem nadstropju, kjer je moral presedeti kake štiri ure, dasira-vno je imel pri sebi ključe celega poslopja. Pri svojemu nočnemu obhodu poslopja je zaprla močna sapa za njim vrata v neko sobo in ko jih je hotel odkleniti je spo znal, da se odklepajo s ključem samo od zuna.f. Naj prvo je poklical po telefonu dotičnika. ki ima v sobi svoj urad, trda bilo ni nobenega odgovora. Nato je poklical policijo in ko je prišel na lice mesta leteči Skadron, ni mogel v poslopje, ker ni bilo ključev. Ugibali so, kako priti do T "ENAKOPRAVNOST" OCTOBER 30th, 1922,: H««* jetnika, toda šele čez kakfc pol ure se je eden domislil in zakli-cai čuvaju, naj jim vrže ključe skozi okno. -— V petek je bil povožen na E. 158 St. in Waterloo Rd. 14-letni Franklin Martin iz 1088 E. 177 St., ko je zletel za žogo na sredo ceste Povozil .ga je Adam Wachaus, 15608 Calcutta Ave., ki. je odpeljal dečka v Nottingham bolnišnico. Na potu domov pa je podrl na E. 173 St. in Waterloo Rd še enega moškega, ki je stopil pred avtomobil izza nekih stoječih tovornih avtomobilov. Zadeti je 'šel lahko sam domov in Wachaus je bil torej o-prOščen. - Smrtna nezgoiša. V soboto popoldne je šel osemletni Frank Selan, sinček družine Jakoba Se-lan, 6704 Bliss Ave. obiskat nekega svojega tovariša. Vračajoč se proti domu pa je čakal na St. Clair in Addison, da odvezi mimo kara in da gre preko ceste, ko privozi1 od nasprotne strani avtomobil, katerega je vozila neka ženska, in ga podere po tleh. Voznica |?a je takoj pobrala i i Til Frank Zanikex-, Box 336, Oregon City, Ore. David gušteršič, Box 624, Palisades, Colo. Matt Jamnik, 525 W. 2nd St., Leadville, Colo. John Ponikvar, 3309 — 4th Ave. Great Falls, Mont. John Drzich, 2955 N. Robey St., Chicago, 111. Petrich John, Box 238, Aurora, Minn. John Jackson, Box 162, Mullan, Idaho. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bopio poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O SLOVITO STARO ZDRAVILO POMAGA MNOGOTERIM. Na Jtisoče ljudi trpi vsled želodčnih nadlog, in vsi ti so" bzarav&j s pomočjo Evropskega Krvncsra Caja. Dostikrat druge bolezni, kakor napri-mer Žolčni kamen, Rak, Zaprtje, Sla bo prebavanje, Izfruba slpsti, Bre:; spečnost, izvirajo iz želodčnilj nadlog Ce se počutite oslabele, če imate slabo slast v svojih ustih, pokrit jezik, slabo slast in nobene posebne ener gije, vživajte Evropski Krvni Čaj. To je naravno zdravilo ter izvaja svoje blagodejno delovanje na želodec, kri ietra ir. ledvice ter jih pripravi, da opravljajo svoj posel. Cena Evropskemu Krvnemu Caj je $1.00. Pošljemo ga takoj po prejemu denarja. Naslov: Guentlier Remedy Co Collinwood'Sta., Cleveland, O. Slov ensko dekle dobi delo v restavrantu, kot strežnica. Oglasi naj se pri Martin Šorn na 6034 St. Clair Ave. IŠČE SE inteligentno slovensko dekle vešče angleščine, za delo v uradu. Vprašajte pri Dr. M. Garber^6204 S. Clair Ave. (250) MAJHNA DRUŽINA 3 osebe, išče čedn0 stanovanje, 3 ali 4 sobe in sicer od E 55 St. do 71 St. Ponudbe je oddati v u-radu Enakopravnosti. (250 ,»^ii«iiBiiiiiiiiii«miiiiiiiffliiiiiiiiii»im........... 5 SLOVENSKA POPRAV^ NIČA AVTOMOBIL J ■ 5 ■ 1 ■ I a a Mi varimo In rarnan'O vrst železne m korinM« » mete. Zalo(r» olja, ^ mijevDi obročev 'a -r * trebSflu. Ako rabite pomoU. ^ kllfilte nas po telefonu. CETON 1372. . • Odprto tudi ob nedrfJ^ ELYRIA AUTO REPAIR &WEL0!«G nt* j PBIN-1 j 6aJ2 St. Clair A ...................... SilHSSHMBBlSIIHSa««!^ ■ ODDA SE v najem hiša za eno družino s 7 sdbami, lahko se isto tudi kupi, lep prostor: zraven je 5 lotov proda se poceni. Poizve se na 1069 E. 69 St. ' (252) Don't Fuss MustardPla^ j dO aU the work of the ^ mustard plaster % MusteroleusuallyP^P c0lg ROJAKI po Colinwoodu in okolici, naznanjam vam, da imam še nekaj in sicer zadnje ohijsk0 grozdje. Pridite hitro, da ga dobite dokler ga ne zmanjka. Tudi mošt se še dobi pri nas. MARTIN POLJANEC 16900 Waterloo Rd. from bronchitis, sore ^c^ colds, croup, neuralgia, n e^r ffin^tf: it k it Coliinwoo« Naznanilo. S tem naznanjam rojakom po Collinwoodu in okolici, da je SlOv. Sam. in Podp. Društvo "Baron Vega" na zadnji seji sklb nilo podaljšati termin za prosto pristopnino v druš±v0 jn sicer še za mesec august, september in oktober. Zatorej vabim rojake, da se poslužite dane prilike. Vsa pojasnila dobite pri tajniku ali kateremkoli društvenem članu. IGNAC MEDVED, tajnik, 15241 Saranac Rd. Collinwood, Ohio. 'Randolph "2529-'i. Central 2373-W GRAMOFONSKE PLOŠČE ' z&fatevajta novi cenik Slovenske PLOŠČE preje $1.00 .sedaj 75c VELIKA A L O G A UR IN ZLATNINE, •■»■i •jg Wm. , pBOPAf KUPIMU, ZAMENJAMO^ POSESTVO- Sladšfičarna nap«"1 odaJ m Trgovina je naJ. Collin^ dovenske naselbine \ 0 si du. Poleg je tudi. ra ^^ novanje s 5. sobami- .■ ,elo poceni. Vpra^l6, ,, ■ Vv-rD- & WATEBl^i^, J. KRALL & P,-rugih Imamo tudi več odai- C 5805 St. Cle.it Avenue Cleveland, O. Slovenska B*. Mrajsek % uuwniiuiiiiiiuiiiuiini11 70 — 9th Ave v m KW Circlet Je boljši kot navaden modre, mo nataknete si ga preko glave, zapnete ob pasu ln pod paz-dulio pa se vas lepo prime. — Ce ga vaš trgovec nima, pošljite nam vaše Ime in $1. Poslali vam bomo S>ze* 34 to 48. Nemo Hygienic-Fashion Institute 120 Eait 16th St., New York, Dep't M. pošilja denar v ^ zanesli ivo m P° vSe listkez. io prodaia vozne . iie, ( ne prekmorsKe k. opravija vse v zvezi s staril ^dC Postrežba | SODA F°f'.enista^ 8 čevljem dolg, v « ^ bara 8 čevljev do fij .l0,n ;., stenj z velikim 8 f 111 ■k OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOST1' ozadju bare, 2 *^ % ter sploh vse kar » ?e P -dajalni mehkih P^ ^ poceni. Za naslov - . i uradu Enalccpravf'^ (P I)R. L. E. SIEGELSTElN Zdravljenje krvnih in kronični!i bolezni jc "asa g 3C8 Permanent Bldg. |46 Euclid ave. vop1^ ^ Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. P°P do 8: zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. t OKUSEN! V kositrastih posodah ^^^S5" V štru^ VPRAŠAJTE VAŠEGA iSROCEBlS^ 3 MAGNIFICENT STEAM; Tio Great Ship '"SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" GLBVELAMD- Daily, May' I St to Nov. ix^3^ » 8:00 P.M.); ^ EAKTCRK JLM«W2£U> '/:E0 A. M. > ETANDAKD TIMH j Art« C..s™«t. ConniTtjow at Buffalo for Nlajrp* Mb and oil Uolsteni unil Cnnoilian V^Sa^t;^ . rendmfir between Cleveland anu BnfTalo aro rood fo; trai.snortation 01) tickrtostent or■ tcurin aucOTjr for tickets via C. £ B.Line.' New ToowtjWR. ^sr^P KoundTrif. wlih days return limit, lor ears not exooedinir TS1 whe«"""——■ gcautifuliy colored coctioual Putilo chart of IhTtiroat Biiio --.SEIJANOBEii'' ' ' m-a erniB. AI BO ask for our :il-D»ga pictorial anr. ;-r "" "' ____r .'i::-p»gB pietorid end denerlntivo lmoklet tree Tha CleveJard & Buffalo Transit Con Clevelni Xtie Croat Stlp 'H E E A N I) BE E • —tho Har^eel and most cotllT . jMMi'UgerStecinfrouInland | vMtm oS Uio world. Sleeping trpaeity, I5Q0 paeseaj era. & f M X