PRO
GLASILO SLOVENSKE
PODPORNE JEDNOTE
STEVT-NUMBER 260
Chicago, torek, S. novembra (November 6), 1929.
»eiUJi tr' U' »tile Uk Al w ¿gt«. teil. stkscLš - J—i 14, lili.
Oni, ki "zaahittjo" milijo, ne v enem letu
Washington, & C. — Biro dohodninskega davka pereča, da Je btta v lete 1187 v Zdru-šsnih drUvak 290 oseb, ki eo fauele Čez million dolarjev dohodkov. Vse te eeobe ii ve v 89
Neverjetna veat
London, 4. nev. — Vsot la Hongkongs eo gleai. da živi v jKalhaienu aa Jnšaem Kitaj* aken neki LI Cing-Jung, ki Je star 888 lat, Našel ge je pee-
jih b kom pan i Juki h ij. -Nočni et rele r te-e atavkarje. Podjetni-
Veteranski lobiat
pomagal Je predloge ln< razlije ves
«enak. Enajst od tek je Imelo ta'pet milijonov dolarjev dohodkov. Kakor vea knie, ata imela Henry Ford in njegov ein Rdesl največ dohodkov v tam late. Same v drftavi New York Mvs 188 milijonarjev.
■fjluVii	j. Mi	i
Esstan, Pa. — <F. K) — Na tukajšnjem okrajnem sodišču ae je pretekli četrt* odigrala naj-obeurdnajla melodrama,', katera je uprissrila Krpemer Hoeiery kompanija Is JtaSarethe. Proti uniji IMe trajnmsodnijske prepovedi, s katerefthoče svoje delavce obvarovatoUnlj akega oku-
več tetfcfJe aodnik iadal aačasao prepottf, ki aabranju je pletenlnarakf fcniM Uriti vas-ko sgitnetje med deUvclWisi ustmeno,'potom unsopisja aH potom privatnih piani. K saslifts-nju je bilo postnih šest plete-ninarjev, ki so i#oeleni pri družbi. Namesto, "da bi pričali v prid kompaniji, \ jao na sodišču povedali, da jih je družba prisilila na podpis "fliaje" pogodbe. "PodpiAite ali pifidlte is tovarne", je bil ukss irutbe po ispo-vedi Psul Hessa.l
Ds dslsvoi nisr prijazno gledali na to novo po*jo »spoved, priča stavka, c »aro se jo sku-pins pletenisarmv skušala so-perstavljati. Priee ao tudi izpovedale, da spadam uniji okrog 80 procentov delatoov kljub p»-s ji pogodbi. DrbŠbini odvetniki so bili toliko v sekati, da sto morali dve priči tHkfst priseči prodno je blls obravkavS končana, oatsle pa po dviikfat.
Washington. — (F. P.)-NaJ:
spretnejši vekdobist in voditelj pennsylvanskih podjetnikov Joseph R. Grundy je razgalil svojo tnačilno karijero pri trktoev-nem zaslišanju pred senatnim odsekom, ki preiskuje annade lobistov. Povedal efcernl nič senzacionalnega, ker njegove dolgoletne aktivnosti so znnne vsake-mu, ki se zanima sa weshington-iko sceno in sa pennsylvanijsko legislature.
Njegove izpovedi nudijo po-stro sliko, ki pokasuje ailno moč, katero izvajajo privilegiram interesi v naših postovodajnfh zbornicah in na vlado v splošnem. Grundy je več kot «pičen predstavnik ameriškega vladajočega razreda: on je voditejj v pravem pomenu beeede, voditelj» ki drži vajete, daje navodila za-konodajcem v Washingtonu Jn v Harrisburgu, diktira političnim bosom in ukazuje vladnim uradnikom.
Tri dni so ga izpraševali senatorji o raznih fazah njegovih aktivnosti. Povedal jim je mar-tikaj zanimivega, ker kot predsedniku Pennsylvania Manufacturers Association in »kot vodilni osebi v republikanski stranki mu je marsikaj znanega.
¿a pridejo v
stvari speds oeriae. Pri izdelovanju carinskih predlog Grundy sodeluje 2e od leta 1806. Pomagal je izdelati tudi sedanjo. Pravi, da je bila še vseke carinska predloge sestavljena |k> "ekspertih", namreč po saatopnikih tovarniških in bizniških interesov.
Ako posamezni senator naja-ne posebnega "eksperta", kot je to storil senator Bhigham iz Connecticut« (to delajo mnogi v nekoliko msnjJH meri), ni to nič neetičnega in je povsem pravilno po zatrdilu Grundyjn. "Predlogo (carinsko) naj eestavijo ljudje,ki vedo, kaj pomeni" je rekel ta nadvse vlipnl voditelj pennsylvanijsklh mogotcev.
V preteklem poletju je prihajal pred senatni finančni odsek, ki je skladal serins* predlogo, v interesu rgzntyi psonaytvanlj-deth podjetnikov. Senator Bo-nh Rs je vprašal, zakaj se v ptotektiranl Pennsylvsniji nah% ja toliko revščina ln zakaj carina ftei le intereaom 6 procentov ljudstva Grundy mu Je odgovoril, da ni to nič izrednega, kar «Ak«1 razmere in enaka razlika
1	"'rom na poeedovanje boga-•tva obatoji širom Ameriko.
Senatorju WaJ.hu je primal, ^ je v svojih tovarnah uposlo-™ otroke. 8enatorjo je zagotovi da ni upoelil nobenega otro-* Pod 14. letom starosti, "ako «ao o t«m vedeli". Vendar pe je predlogo v drtavni legi-«•turi „roti otroškemu delu, ker zakonodaji je njegove Wjnniáka organizacije prind-wüso nasprotan.
Senator Caraway je Grundy-J»Pestil radi poram predloge v «*vsi i^UrtuH, ki je dclev-«vu dajala pravico do stnvks. *%msrskl vriekMst Je sene-PoJasuR, ds so po njego-J*" mnenju boljša pote sa b-sporov v industrijah '	"Ako je delsvstvo
Tjo^jno z nizkimi plačami, ne prida do stevk", ga je
•»mil
Grundy je tudi pojasnil epizo-
2	«asle sebe" na rspubMken-konv^i v Chlcagu lote
v z nominacijo pokoj-■JJ i red^bUka Harding» od Z^/»^". Tega nrtanh ■ aa i«N valias številam "wire
Rim, 4. nov, — MuaaoUni je včeraj ob priliki obletnioe premirja z Avstrijo dejal pred organizacijo invalidov, da ae danes veliko govori o trajnem miru, ali vae to govorjenje je bunk, kajti vse dešele se oborošujejo in pripravljejo na nove vojne. Italijani morajo biti tudi pripravljeni in ne smejo poslušati lepe pesmi o miru. Pacifisti so največji sovrašniki Italija. "A-ko bom kdaj vodil Italijo skozi grozote vojne, bom dal postreliti vse pacifiste, ki govore proti vojni," je tekel Mussolini.
Weekington—*(F. P.) — Santiago Iglesias, tajnik Pnn-eme-riške delavske federacijo, Je prejel od voditeljev soclslistično-re-publikanske a Ranče s Portorike povabilo, naj prevsame vodstvo keelieije, ki prevzamo vlada Ponudili so mu predsedništvo v sonetu.
Iglesias je pripravljen sprejeti vodstvo pod pogojem, ako republikanci pristanejo v to, da pri-de načelstvo delavskega ln poije-delskegs deportments v roke socialistični stranki. Zahteva tudi, da se koalicija zedinl, da država Izda sa sto milijonov dolarjev bondov v svrho državnega refinanciranja, delno za odplačanje dolga ln delno za finančno podporo malim farmam in trgovini. Za portoriškega governor j a je Hoover imenoval Teddy Rooeevelta,
ki Je pred nekaj tedni nastopil
_*
Tbomas protestira prod akciji ^mIJ.
New YeHi. — Ze črnce nI prostora v lokalni tapetniški uniji št. 70. Dokaz sa to js v odklonitvi aplikedje črnce J. Jonssa, ki je uposlen pri Conover ft Marcus kompaniji. Unije je prod kratkim organizirala to tovarno ln ker je v nji zaposlen tudi Jonas, je bil on odo med prvimi, pravita Norman Thomee in Frank Crosweith, ki je vloill a-pllkacijo aa pristop v unijo. Proti akciji unije protestirata Thomas in Croswalth, ki ate ss obrnila na vplivno National Association for the Advancement of Colored People.	•
Sinovi ee potegujejo ea očete
Baltimore. — Ne shodu neke dobrodelne organised* Je irl» Slo do patetičnegi' inddenta, ko sta dva sina tekst i i itfgk' tovarnarja Baldwina, ki ima tovarno v Marlon u, N. C. «skušala ugovarjati Tom Tippsttn it Brook-woods. Tippott je govodl o žalostnih razmerah in o masakru tekstilnih delsvoev v Msrionu. Njegov govor nI bil fk volji mladima Baldwinoma, ki stepoksss-ls, da mislite slediti po stopnjah svojegs očeta. Pomorila ste so, ko so j Ime poelušeloi zagrozili da se lahko vsak čas znajdeta na eseti.
Pitteburgh. •— Zvezni sodnik Sohoomaker je pred dveml leti izdal "začasno" sodnijsko prepoved proti rudarski uniji- Ker je bile prepoved jeko drastična, je vzbudila fellko pozornost širom dešele. Uniji Je celo zabrenile deliti podporo med stavkarje Pittsburgh Terminal Coal kompanije.
Sodnik je ssdsj odločil, ds je "začasna" prepoved trajala do-eoB <Wgo, A|0p JeJ»eUofiqvs
^INinnespoIl^lhnm -^ Deliti-čar jI dnevnika "Mlnnesots Daily 8tsr", Id je bankrotiral pred več loti, s*ad sodnega upravitelja doblU opomin, de je nekoč eksistirel dela vnk i dnevnik. B-d|nl spomlu ne dnevnik js dolg V znesku 960,000, o katerem pravi upravitelj, de ga bodo morali delničarji poravnati. Priss-detfh je 8000 oseb ln delavskih organise*. Dnevnik je bil uste-no vi j en Iste 1920, ko Js blls Fsr-mer<Lebor party na vrhuncu. Po par letih Izhajanja je česopis zašel v velika finančne teftkoče, ki so gs spravile v propast
Ker pa se Mellonova družina nahaja v velikih finančnih stiskah, je sodnik sklenil, da mora sod-nijske stroške plačati unija. N/ tej Salomonovi rsasodbi je trebs sodniku ¿estltatL-
Homatije aa Poljskem Varšava, 4. nov. — Konflikt med vojnim ministrom Pileud-sklm in opozicijo, katero vodijo socialisti, se nadaljuje. Včeraj so MU portvhi izgredi mod socialisti in policijo, ki razbija de-levske protestne shode. Danes poročejo, de je Pllsudsld nesval socialističnega veterana in predsednika poljske zbornice Ignaca Dassynsksga "topogUvca." Socialisti so silno jssni vsled te žalitve svoje* voditelja. .
Uči tel j I ae ee pooftuttti stavke WUk es-Barre, Pa. — V podo-kraju (township) Plains je za-stavkalo 148 učiteljev v javnih šolah. Stavke so se posluftIU, ker niso prsjsB "pode" fe šest mesecev. SoMd odbor pravi, de je blagajna presna radi 40 odstotkov znižanja davka premogovnim kompnnijam. Mnogo učiteljev ae nsbejs v pomanjkanju.
postavila kandidatom mala skupina — sedem sli ooem — mogočnih poMtflmrjev, ker je bil is Ohia ln najbolj sprejemljive o-eeba.
> Senator BUlne je Grundyjn Is-praševal e imenovanju Albert Wetsona is Scmntona zvssnim sodnikom. Orundy jo opisal sestanek v hotelu Mayflower zed-njega aprila, na katerem so os sa Wateona sedhüli on, William Mellon (brat Andy Metkme), Gov. Fisher, senator Reed In drugi polMkerJi. Watson je bil nato imenovan zveznim sodnikom po Hoover ju. Sonet ga 8o ni potrdil, ker zadevo preiskuje še od sodnje spomladi senatni justičn! odsek.
Grundy Jo oenetorjem pove-del šs droge eaelmlvostl. Prlsnnl je, da je bfl do sedaj povsem h-spsšen, ln js prsprsčfl vsak korak v državni Isgislsturi se ob-dsvčenje pemisylvenljskih industrij. ki eo proste drisvnegs davke (ns ps mestnih In okraj-nBi)r pruady je večkratni miU-jonnr, premore okrog 40 milijonov dolarjev
Loo Ingifr —' Kate Crane-Garts iz Aftadsne je izredno rezšelile nj. veličanstvo sodnika Charles Allisons is Sen Bernardina,: Drsofta os Js pisati sodnK ku, piano, e katerem je piedle«* naj postopa milostno s štirimi komunlstlnjsmi, ki ss nahajajo v sapam radi rasobešenje rdeče zastave. NJ. vdičaneCro je odHš-ne proeUko tiral predeš vadi "rszžsljsnjs sodišča."
FIOflXITZ
t
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
tilasilo i* lastnima slovcnskb maboonb rooros-nb jbdhote
•f mi Tint if hr um mh«m nmimui mm lnMr
N«r«taiM< M Unfa««	I».».«
*, *J» - W. MSt - PO» W.	«*	UU; -
rrTTt- to Cta. UM « -IP w«, M.II « »»I liUi « t-
m |mf<
________rafeai tor »W U.JU4 Mat« <«••»» ChtaM»>
«Ml c«M* par rw. Cktaae» MS CtMT0 Sf JS pw r«.
mt4i
mkiflmrtSiW FROMVETA UvMtoto Aw.. Chtoas*.
M KM S KS Of TMK ncOKSATKO
»Iff
M», r «kl^iu. M pri«« «tot.	M«,
»i---m MMtom >ii—l. S»	k • to»	S««to M»
¡¡SL	toSMW»—» S» M VM Itol M «tort
"Something for Nothing"
Delavska vlada Angliji je predložila parlamentu osnovo novega socialnega zakona, ki ima dati denarno podporo revnim materam, sirotam In vdovam Ur pokojnino starim ljudem, ki so brez dohodkov. Ako bo zakon sprejet, bo več kot pol milijona vdov in sirot prejemalo podporo od driave. »,
Konservativci in drugi reakcionarji, ki so proti tej naredbi, argumentirajo, da bo to velika potrata, ki degenerira deželo. Država bi ne smela dajati "something for nothing", to jo nekaj zastonj, ker bo s tem dajala slabe zglede drugim, tako da bodo nazadnje vsi zahtevali "something for nothing".
Delavski poslanci v parlamentu imajo veliko zabave s tem argumentom. Najprimernej-ie je odgovorila zadnji petek socialistična po-blanka lady Cynthia Mosley. Cynthia je hči lorda Curzona In vnukinja čikaikega trgovskega magnate in multimilijonarja Leiterja, čigar hči Mary Leiter je bila njena mati. Po materi Je podedovala veliko premoženje v Ameriki, ki Ji fte danes donaša $140,000 letno. Lady Cynthia Je torej v stanu vedeti, kako se dobiva "something for nothing" in je to tudi povedala.
"Tukaj se argumentira, da predloga prinaša demoralizacijo ljudstva, ker obeta nekaj zastonj. Gospodje in gospe ns desnici, {Oglejte mene! Vse moje življenje dobivsm vse zastonj! Ali sem zaslužila premoženje, ki ga imam? Niti malo ne; »e s prstom nisem ganila, niti eno uro nisem delala zanj. Ali sem vfedna mojega premoženja? Niti najmanj! Dobila sem ga po naključju, ker je današnji sistem tak, da otroci ln sorodniki podedujejo premoŽenja,, majhna in velika. Na isti način je veliko, veliko število Angležev, ki dobivajo ln dobe premoženje zastonj. Zdaj pa vaa vprašam: Ali sem kaj demoralizirana? Ali so vsi oni, ki dobe premoženje zastonj, demoraliziranl? Za druge ne odgovarjam; naj si vsak sam odgovori ns to vprašanje. Odgovorim pa lahko za sebe. Dejstvo, da tukaj sedim kot predstavni-- ca delavstva, ki ml je zaupalo ta sedeš in me poslalo v parlament, je vsaj sa mene dokaz, da nisem prav nič demoralizirana! Se manj, tisočkrat manj bodo demoraliziranl oni siromaki in one sirote, ki dobe od ljudstvs potom vlade majhno denarno p($dporo, katere so krvavo potrebni."
Dobro je povedsls Cynthis. Kdo Ji more očitati, da ni stoodstotno iskrsns, odkritosrčna? Kdo more reči, da Je hinavka? Odkrito priznava, da Je bogata, da svojega bogastva ni zaslužila in ga tudi ni vredna — toda njena kriv-da ni, ona si ne more pomagati, ekonomaki in socialni sistem je tak. Sistem Je tak} sistem dela lenuhe in trote, ker Jim daje priliko: ' something for nothing," ker deli človsško družbo v posestnike in nepoaestnlke in koniekvent-no v delavce in nedelavce.
Ogromna večina človeških parazitov, ki šive ob delu drugih ljudi, izrablja svoja privatna premoženja za nadaljevanje parazttlzma v svojem razredu. Med njimi je mogoče ens tisoči nka odstotka. ki se zaveda svojega zajedal-stvs. Med to peščico je lady Cynthia. Ako bi Cynthia metala denar na cyto, bi Jo zaprli v norišnico; če bi sproti vse razdelila med uboge, bi lahko živela vat tiaoč let in delila med bedne tisoč let, a Se bi ne bilo konec uboštva. Tako l»a porablja svoje nezasluženo premoženje za aocialiatično propagando, sa delavsko izobrazbo z namenom, da se spremeni sistem dajanja "something for nothing." Zelo koristna para-zitinja!
Koliko je drugih parazitov in parazitlni, ki priznavajo javno kaj'ao?
Glasovi iz naselbin
V New Yorku ao odprli prvo filmsko gledališče samo za novice. Plim pokasujs le dnev. ne dogodke is \eeh krajev aveta ln ker Je film govoreč. ao gledalci obenem poaluSakl novic. To gledališče je prvo te vrat« na avetu.
Novice ališimo tudi na radio, ki je najnovejši konkurent filma. Kadar dobimo v stanovanja television, bomo dnevne dogodke tudi gledali. Iz tega je razvidno, da je čaaopia že poeta! pri. mitiven medij aa vesti, dasi Je As vsdno najcenejši. Nekaj let še — ne časopis bodo gledali kakor gleda farmar, ki Ima traktor, na leeei. plug. ki ga je vlekel vol.
j Radarske rszmeie Auburn, ¡11. — V čssopisih čl-
tam In prijatelji mi pišejo o slabih delsvskih razmerah nu premogovnem polju. Skoro vsak si predstavlja, da edino v Illlnoi-su rudarji živimo,,v prosperiteti, ker edino v ti državi Je še sto-odstotns organizacija UMWA. Poročal bom na kratko o tukaj-žnjlh razmerah, položaju in o stanju unije.	*
Ob železniški progi Chicago & Alton železnice med mestoma Springfield in CarUnville Je devet premogorov. Od teh obratuje le eden, to je Panther Creek Mineš. V tem rovu je upoelenih 700 prsmogsrjev, ki delajo povprečno tri ali štiri dni na teden, bodisi poleti ali pozimi. Plača od tone je od 95c, dnevno fft.95; nekateri zaslužijo $6.10 dnevno. Kadar ima rudar pro-ator IzčiŠčen ali dnevno delo, še fFe; ako je pa prostor zasut s kamenjem, potem je delavec u-darjen, kajti časi, ko je boss naročil delavcu, naj izčisti prostor, za kar mu bo plačal zamudo časa, so minili. Družbe imajo posebne delavce, da Čistijo proat»>-re. Pripeti se večkrat, da je več prostorov žasutih s kamenjem. JCadar ti delavci čistijo, je najbolje, da gre rudar takoj domov ali pa obišče svojce v drugem mestu, ker je več dni brez dela. Ako se delavec pritoži nad takim postopanjem, mu pravijo, da si lahko poišče delo drugje in naj prinese gvoje orodje na površje. Danes so taki časi, da mora biti delavec ponižen in pokoren pred delodajalci. V to situacijo nas je pripeljala reakcionarna taktika voditeljev UMNA.
Veliko rovov počiva Že več let ln ne izgleda, da jih bodo odprli, llllnolski premogorovi sledijo kansašklm, razlika je le ta, da
tam so rovi izčrpani, tukaj jih pa drže zaprte. Ako bi prišla naročila za premog, jih tukaj vsak čas Ishko odpro. Upanja je malo, da se to zgodi.
V	tej okolici so bile svoje čase prijazne premogarske naselbine in so se ponašale z modernimi stanovanji. Danes je mnogo teh stanovanj zabitih z deskami. Ljudje so odšli s trebuhom za kruhom.
Fakt je rss, da smo stoodstot no organizirani, lato pa plačujo-mo tudi stoodstotne prispevke mesečno. Da so naši prispevki tako visoki, ni nič čudnega, Če pomislimo, koliko uradnikov vzdržujemo. Ti so lokalni, o-krajni in mednarodni. Kmalu bo več uradnikov pri naši uniji kot je rudarjev. Rudarji smo naj bolj prizadeti, zato ni čudno, ker so kritike na dnevnem rodu.
V	zadnjem času se obširno pl še v delavskih ln kapitalističnih istih o sporu msd predsednikom o/, i roma pogrebnikom Lewisom n Plshwickom, predsednikom 12. distrlkta. Moj namen ni o tem pisati veliko, ker je položaj 'itateljem Proavete dobro snsn. Kar js vsžno ss nas, so tožbe, ki *o na obeh straneh v polnem teku. Na obeh stransh so vplivni advokatje, ki bodo zaslužili precej d^iarja pri tem konfliktu. Obravnava se bo vršila enkrat v novembru, lahko pa vemo še sedaj, da bodo trpeli sgubo pre-iaogarjl, pa naj bo ta ali ona stranka zmagovalec; zato se rudarji ne zanimajo possbno <tvari v tej sfsrl. ■Pogrsbnik UMWA Lewis te zvija na vas načine, kako bi se Ukobscal is blata, v katerega je zlezel pred leti. S svojim na zadnjaštvom je zavosil organi zactJo v prepad in sedaj se o-Piijemlje zadnje bilke. Bolje bi bilo za vee, da bi ae mu bih* bilka utrgala pred oamlmi leti. In organizacija bi bila močnejša kot je danea.
Okrajni uradniki 12. dlatrw ta predbaclvajo Lswlau nelegalno poalovanje v preteklosti, da ni bil pravilno isvoljen predsednikom itd. Poslali amo milijone na mednarodno organizacijo. im nismo dobili nič In
ao nam še v spominu dogodki lanekega leta, kako so aložno nastopali, ko ao nam premogovni podjetniki vsilili znižanje inezde. Lewis ln okrajni uradniki so trobili takrat vsi v en rog, kakšno proeperiteto bomo vživeli, ko bodo plače znižane in bo mrtvo delo bolje plačano. Rekli so, da je vse to predpogoj za mir na premogovnem polju. To priporočilo naših voditeljev se je izkazalo, kako fkrotnni so bili naši voditelji. Povdarjali so večkrat, da so le oni zmožni voditi premogarske unijo. Danea se jasno kažejo posledice njihovega vodstva. Unijo so vodili na način, ki je koristil podjetnikom ln je dovedel rudarje v prepad. Zdaj imajo vajete v rokah lastniki rovov in kot kaže, bodo v kratkem imeli tudi bič, ki bo opletal po naših hrbtih in bodo lahko vozili, dalje po evoji volji. Ako bi uatanovitelji rudarske organizacije videli ali slišali, kaj vae se godi z organizacijo, bi se v grobu obrnili.
John Hoaez.
Pomoč stavkar jem. Russellton, Ps—RusseUtoti je premogsrska naselbina. Nekateri rovi tukaj obratujejo s polno paro, drugi polovično, eden je pa še zaprt od zadnje premogarske stavke. Zaslužek je bolj pičel, tako da na plačilni dan lahko vsak izračuna, koliko mu bo o-stalo za 14 dni napornega dela, posebno očetje z veliko druiino.
Na društvenem polju dobro napredujemo. Kakor izgleda, bo ob zaključku kampanje, ki je v teku v letu srebrnega jubileja SNPJ pridobil J enih veliko novih članov. Bratje, kampanja se bli-žs h koncu in zdaj je še čas, da se potrudimo in pridobimo nove kandidate, ker takih ugodnosti, kot so v tem letu, morda ne bo kmalu. Pripeljite jih na sejo. ki se vrši 10. nov.' ob 2. popoldne v navadnih prostorih. Opozarjam tudi člane, ki so se preselili v to okolico, da vzamejo prestopne liste k našemu društvu, kar tudi pravila zahtevajo, ker član, ki to zanemarja, v slučaju nesreče lahko pride v neprilike. * J Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da se pomaga tekstilnim stavkar jem v Gastoniji, N. C., da se bodo laglje borili proti rfikdar sitim podjetnikom. Društvo št. 365 SNPJ Je darovalo v ta namen $5 iz blagajne in Nabralo med članstvom $10.50. Skupaj $16.50. Vsota Je bila poslana na Jugoslovansko mednarodno obrano, 21. S. Lincoln St., Chicago, 111., ker je bilo mnenje več članov, da ta organizacij^ največ žrtvuje za stavkar je v ti stavki—Jaeob Pompe.
za
knjige so v neredu. Morda ao te kritike utemeljene, toda zakaj niso naši uradniki tega dali Javnost, ko Je bil še čas sa to, ne pa zdaj, ko je unija te skoro u-ničena. ako«so vedeli, da Lesria poetopa nelegalno.
S to Izjavo ao pokazali, da ao delali z roko v roki. Prav'dobro
Veselo aa delo!
torek, s. Novembra,
PHtaburgh, Pa. — Ze dolgo nisem videl nobenega poročfla v P ros vet i iz tukajšnje naselbine.
Na društvenem polju ni bogve caj novega, oz. ni posebnega na predka. V sled tega. pa tudi ne bo mo beležili mnogo novih članov v jubilejni kampanji, ki je ba* sedaj v teku. Torej, za to del« ne bomo dobili posebne nagrade, kot jo bodo dobili člani v neka terfh drugih naselbinah. Lahko se pa potrudimo, da pridem« vsaj do ene nagrade do konc* kampanje. Ce bi vsak pripeljal na prihodnjo aejo po enega novega kandidata, bi bil to pač let napredek za naše društvo in lahko bi s ponosom rekli, da sm< storili svojo dolžnost za našo or ganizacijo in naše društvo št 118 bi dpbilo lepo nagrado v znak priznanja za dobro delo. 1
Ako bi se kaj takega uresni* čilo, bi bilo naše društvo deležno največje nagrade, kaT jih je raz pisala SNPJ. Zato vsi bratje in sestre veselo na delo! Take prilike ne bomo imeli tako kma ljU. Le hitro na delo za nove čl* ne. V naši naselbini je še mu© #0 rojakov, ki niso člani Sloven ske narodnf podporne jednoto Pojdite in povejte jim, da je tc» organizacija, ki je pripravljena Ščititi jih in jim pomagati v slu čaju bolezni, potrebe ali nezgode. Povejte jim, da nudi naši? organizacija izredno dobre ugodnosti vsem svojim članom. Po vejte jim, da Je SNPJ predvsem organizacija delavcev, katerim želi pomagati v urah bridkosti in v stiski. Tufli to jim povejte, ds bodo njih-dediči deležni gotove ga deleža, ako postanejo oni Čla ni, in na ta način bodo preakrbe 11 zanje nekaj gotovega, da ne bodo po njih smrti prepuščeni samim sebi in usodi na milost.
Samo še dva meseca imamo predno poteče rok sedanje kam panje. Se imamo Čas, da bo tudi naše društvo beležilo ob koncu kampfcnje dober rezultat. In prepričan sem, da bo to največji na* uspeh, kar smo jih še imeli v tej naselbini. Ne pozabite pa, da s< kampanja zkključi dne 81. de cembra t. 1. Žrtvujte le en vo čer v teku ostalih dveh mesecev da pridobite vsaj enega nove«* člana društvu št. 118. In ot koncu tega leta, ko bomo pregle dovali sad našega dela, bom« lahko beležili sedemsto članov AU bi ne bilo to lepo za naS< društvo? Seveda! In to se lahko uresniči, ako se podvizamo sedaj takoj in gremo na delo za novi m! člani. Kar se mene tiče, bom gledal, da bom storil v ostalem času tekoče jubilejne kampanje Slovenske narodne podporne jed note kar je pač največ mogoče Joseph Hrvatin, tajnik.
Uspešna prireditev Chicago. — Domača zabava društva št. 86 SNPJ, ki se je vršila 12. oktobra, je uspela nad vsa pričakovanja. Udeležba je bila velika in vladalo je veselo raspološenje tako, da je bil pripravljalni odbor prijetno razočaran. Cisti dobiček priredbe znaša nad dvesto dolarjev, kar je vsllks pomoč nsšemu društvo, ki je bilo v finančni stiski. Pripfrav-Ijalni odbor je bil zelo aktiven ln je pripomogel, da je naša blagajna narastla in da so bili Udeleženci zadovoljni.
Poeebno radodarnega se je pokazal br. Segedin, ki je prinesel na zabavo dve potici, ne da bi o tem društvo kaj vedelo. S poticami smo bili zadovoljni, ker sta prinesli nekaj denarja v blagajno. Br. Wanšek, UJnik društva, je prevzel odgovornost priredbe in Je svojo nalogo s pomočjo svojih aodelavcev dobro izvršil V dvorani Je vladal lep red In zabava Je trajala do ranega jutra.
Članom društva, ki ae niso u-deležili ssbave. Je lahko žal. ker niso prišli. Na prireditvi se je pokazalo, da Je članstvo pričelo delovati slašno v korist drufcvn. Pokazalb Je drugačno lice z namenom, da ae društvo dvigne In ae Izvleče Iz stare groblje. ki je marsikateremu brstu delala tež-koče Brstje, nadaljujmo v alo-gi za cilj, ki amo al ga izbrali In je pošten, zato mora biti tudi u-speten—John Medved.
Popravek.
iMrtdt, M Id«. — V dopisu, ki Je bil priobčen v*Proaveti. bi se moralo glasiti "fcenafcl odask RNir. ne pa Gospodinjski klub.
Mar> J,
Naša politika
CleveUuid, O. — Nisem ime1 namena odgovarjati* uredniku "A. D.'', ali ker pravi, da »em pisal nereanico v nekem dopisu jq potrebno, da odgovorim, U-rednik piše, da je eoc. kandidat tudi odvetnik in da nista samo republikanska ln demokrataka stranka postavili odvetnike kandidate. Glede stavke pred leti moram omeniti, da ni bils stavka samo v Clevelandu, tem več na vseh Železnicah. Jaz sam sem bil na stavki in sem dobro opazoval brutalnosti in sem videl, ksko se je postopalo pod krinko kapltalizms in vlade.
Leta 1922 so bili na krmilu vlade kspitslisti, kakor so tudi danes. Ti so odgovorni za depresijo, ki prevlsduje skoro v vseh industrijah. Kdo zastopa delavce v vladni admlniatraciji? Na to vprašanje naj odgovori A. D. Predstavniki ADF ae udinjajo enkrat demokratom, drugič pa republikancem in tako prekladajo breme z ene rame ns drugo.
Ksr asm zapisal v dopisu v Proaveti, Je bila istina. ker jaz ne vidim velike razlike med zveš-nim vojaštvom In milico. Dejstvo je, da so bili vojaki poslsni vsem železniškim družbam, kjer so ae vršile atavke. To naj si zapomnijo pri A. D., ki napiuta vae. ki ne trobijo v njen rog, akoprav bi ne mogla izhajati, ako bi ne Imela odjemalcev med delavci. Moje mnenje Je. da bi moral \aak Ust, ki je odvfsfn od delavcev, podpirati delavske interese. ne pa politikašev starih strank, ki so s svojim delom dokazali. da se ne brigajo za delavstvo.—Anton Mravlje.
aiSMfSB ZdrsissJk držav
Kratek pregled
■
t PRVI PAPIR I. Kdo sme zaprositi
Inozemec, ki je 18 ali več let star, more dobiti "prvi papir", ako spada k belemu plemenu ali' Je afrikanakega rojstva ali po-i olj en j a in ako je bil pripuščen v Združene države v svrho stalnega bivanja. Ni treba, da bi znal angleški. Ako ne zna pisati, naj se podkriža.
2. Postopanje Inozemec si mora priskrbeti tiskovino Form A-2213, namreč predhodno prošnjo za "prvi papir". od naturalizacijskega urada v svojem mestu ali od sodnega Iderka. Prošnjo treba pazno izpolniti po navodilih, ki jih je najti na četrti strani tiskovine po pošti na naslov: District Director of Naturalization: adreso pa najde na prvi strani tiskovine. Skupaj s tiskovino treba poslati poštni money order za $5, izplačljivih na ime: Commissioner of Naturalization, Washington, D. C. Povrh tjega treba priložiti dve svoji fotografiji, nedavno izgotovljeni. Na četrti strani tiskovine je natančno povedano, kake in kako velike morajo biti fotografije. Ako je proiilec prišel v Združene driave po dnevu 1. julija 1928 in je dosledno dobil ob prihodu tako-zvano "immigrant identification card", tedaj mora priložiti tudi to karto. Naj si nekje zabeleži številko te karte (tiskano v rdečih številkah) in datum, ko je bila karta izdana; to pa zato, da se v slučaju, ako bi se karta na kak način izgubila, dobi du-plikat. District Director of Naturalization pošlje potrdilo prejetem denaarju; to potrdilo treba shraniti.
Cim oblasti dobijo prošnjo, preiščejo zapisnike priseljeni škega urada. Ako se najde, da je prosilec zares zakonito prišel v Združene države na trajno bivanje, izda se mu spričevalo o prihodu (Certificate of arrival) Tega spričevala prosilec ne dobi, marveč se priloži njegovi prošnji. Pristojbina $5 pokri va strošek tega spričevala. Kasneje bo prosilec povabljen, naj se prijavi k sodišču dotičnega okraja, kjer stanuje. Sodni klerk mu izda "prvi papir" ali Izjavo o nameri (Declaration of Intention), kot se uradno imenuje. Za ta dokument mora prosilec plačati nadaljnik $5.
3. Treba biti natančen Treba posvetiti posebno paž-njo izpolnjevanju tiskovine Form A-2213, kajti sodni klerk se pri izdanju "prvega papirja" ravna po podatkih navedenih v tiskovini. Pogrešek utegne vni-čiti veljavnost t^ga papirja, v katerem slučaju bi moral inozemec zopet zaprositi za nov "prvi papir". Inozemec naj dobro pregleda avoj "prvi papir", ko ga dobi, in |Uco najde kak pogrešek v njem, naj ga'da takoj popra viti. Naj dobro pazi, da je datum njegovega prihoda, ime par nika, ime pod katerim je prišel * in sedanje njegove ime točno zapisano.
Ako se prosilec izseli iz kraja, kjer je stanoval, v dobi med vložitvijo prošnje in izdanjem "prvega papirja", naj o tem obvesti poštni urad In navede svoj novi naalov.	■
Prosilec naj dobro shrani potrdilo o v poslanem denarju. Ko pa dobi svoj "pTvl papir", naj si uekje zabeleži številko tega papirja. ki ga najde v zgornjem levem kotu, datum, ko je bil Izdan, in sodišče, ki ga je izdalol 4. Ako se ne more ugotoviti zakoniti prihod pronilca Mnogi so prišli v Združene države nezakonito; to je, prišli so. ne da bi plačali glavarlno in bili izprašani in pripuščen! od priseljeniške oblasti. Pa Je tudi jako mnogo ljudi, ki ae več ne spominjajo imena pamika. a katerim so prišli v Združene države, niti dneva prihoda. Za te ljudi ne morejo oblaati isdati spričevala prihoda in dosledno jim ne morejo isdati "prvega papirja". rasun ako so prišli v takih letih, da morejo po sskonu od 1. julija 1929 registrirati noj prihod v to deftelo. Ts zakon namreč predpisuje, da Ino-(Dnlja na 9. strani.)
Clevelandske opazke
Beleži Tone Podgorič
an
V Ljubljani so postavili spomenik naj J j emu klavcu na debelo, Napoleonu. § storil mnogo dobrega Slovencem, ki jih je J tfrozno rad in jim je hotel priboriti svobod. Ha, ha, — Napoleon in — svoboda! — pj! res izvrstni saljivci tam v old country, gj precej draga je ta njihova Šala! Sicer p« vsaj je ljudstvo tisto, ki je ta špas pl^ Lahko se je šaliti na tuj račun!
Časopisi poročajo, da je A. Panta§*, J bil pred kratkim spoznan krivim kriminalna napada na 171etno Eunice Prince, jokal, ko i ga obiskali njegovi otroci v ječi, kjer se zš nahaja. Tudi Fall, pravijo, je jokal. Rad vT jamem. Je res hudo, če človek misli, da si_ storiti vse, kar se mu poljubi, ne da bi smel bi kaznovan, pa mu kar naenkrat stopijo na pri in to trdo. Ampak ne smilita se mi pa ni Zakaj tudi? Ali nista kriva? Gotovo In ali se njima in njunim prijateljem kaj smilil ubogi delavci, ki nadolžni, odhajajo na veia v ječe? Prav niči Cemu bi torej mi delavci patizirali z njimi? Bodimo pravični in voščimo jim vse, kar oni nam privoščijo in lijo! Krivi so naj trpe! Cas je. da tu milijonarji ^poznajo, da jim ni vse dovolj
811 Pri
Sheboyganski fajmošter in gg. pri A. I so dobili zelo, zelo zasluženo.lekcijo od Pavle Lovšptove, operne pevke. Lekcijo, ali hočete — brco, omenjenim gospodom, je o^ vila Amer. Domovina, za kar se ji zahvali Dopis ge. Lovšetove je bil zelo zanimiv, popolnoma strinjam ž njo. Zavijanje, kri tolmačenje besed in častikraja res niso nota krščanske čednosti. Ampak je že tako v dolini solz, da tisti, ki uče, kako je treba Ü« da v nebesa prideš, sami nočejo tako tin Najbrž ne marajo v nebesa priti? 0, gi<i krepkih izrazov pa res nismo nič v zadri Kadar se starih naveličamo, nam pa vseslos ski rodoljubi preskrbe novih, izdatnejših. Ki se "krepkega sloga v pismih in javnih dopisi tiče, imamo v' A. S. izbornega učiteja. Cve cvete, vseslovenska kultura v Ameriki. Ai pak ga. LovšetQya naj bo potolažena. Na tist kar A. S. zapiše, noben pameten človek ne i počenega groša, niti se ne razburja raditej vredno. V takih primerih je najboljše molčiš, češ, kaj me briga, če osel riga!
Stric A. Grdina se je tako navdutil naših devet banovin, da ¿e vzkliknil: "Žin Jugoslavija!" Jaz pa pravim: "Zivio nai stri Tone in tudi — sv. Martin!"
Kjg gpvorc aa^incniti in nt
znameniti fyudje
______
Zaro Aga, baje 157 let star, najstarejših na Turškem: Ne kadim, ne pijem, oženil m se s štirimi ženami.	j
Malcolm Bird, predsednik ameriške drstt za spiritistično proučevanje: Prava barvil kršnegakoli duha je rdečkasto-rjava, p| kakor usnje, ne pa bela, kakor so mislili d
Henry Ford: Misliti je najtrše delo. zito najbrže tako malo ljudi peča s tem delom.
Babe Ruth, slavni newyotfki "bas* igrač, na vprašanje po njegovi najljubši le Nič. Škoduje očem.
Harry Lauder, priljubljen komik v nu: Le troje vrst ljudi ima resničen čut zs n\or: Skoti, Židi in Amerikaner.
Gopal Mukerdži. indijski pisatelj: Cittt hi pisanje sta tako nevarni umetnosti, d* bH jih ne smel naučiti nihče, dokler si ni trdno I oblikoval svojega značaja.
Mussolini: V življenju ne moreš mm žensk, v politiki prav lahko.
Cleaiencesu, 83 let star: Verujem v v*a ste ljubezni, le v platonično ne verujem, i P. Cornpc, univ. prof. v Dublinu: Kolo I največja iznajdba, kar se jih je posrečilo« veštvu.doslej, in brez prispodobe oz. predpi« be v naravi.	J
Londonski zdravnik X. Y.: Jok je sredstvo, kdor zatira solze, škoduje svoji njosti.	^
Dr. Josef In ter land, predsednik BioWJ družbe v New Yorku: Krive noge niso i* nesreča, marveč so sigurni znak krepkega m vja in svežegs razuma.
Samomorilec, ki Je skočil v vodo. s a«l nekdo vrgel vrv: Nikar, prijatelj dragi. «M
Umrl. A vseeno: hvsla ti!
.......
Ameriško živ^enje
27.
Lepo dogovorjeno
Telefon je zazvonil in dr. W. ci je snel slušalo. Mož. ki ga Je poklica • jal, da zelo potrebuje zdravnika. 1,11 JI preih. Ne more pa priti prej kot po zvečer. AU bi hotel doktor počakat, do »g Dr. Gerhard je drage volje obljubil. 3 je sitno, toda dolžnost je <Wšno*t je treba pomagati.	, 4
Ob napovedanem času ata
Jaz seai bolnik, ki ssm tslefoiursi. M je moj tovariš." je dejal prvi in poka» ' ^ niku — revolver. "Roke kvlško Is no!" je Ml ukaz.	-M
Vzela sta zdravniku $75 In nje*" ^ i« miznice.	•	^ j
"Hvala zs medicine!" je še rtW •
torek, 6. novembra.
■ Vesti iz Jugoslavije M
grbaM uboj V LJUB-IJANI
tlavec mestne vrtnarije ubil a ^kiro ravnatelja vrtnarije davimo.)
Ljubljana, 20. okt. 1929.
Včeraj popoldne se je po vsem estu raznesla novica, da je bil d Rožnikom v mestni vrtna-„ (drevesnici) ubit ravnatelj ibljanske mestne vrtnarije Va-iv Hejnic. Ubil ga je delavec sekiro. Vsa Ljubtjana je govo-a „ tem, saj so mnogi poznali 66 let starega ravnatelja Hej. M ki je okrasil skoro vse ibijansko mesto. Že pred kaki-i 35 leti je prišel v Ljubljano t metsni vrtnar ter s svojo dednostjo in sposobnostjo poma-;1 Ljubljani do čim lepšega
Ravnatelj mestnih nasadov je »oboto popoldan krog pol 4. u-prisel v mestno drevesnico ob isti na Rožnik ter po stari na-di šel najprej do svojih koko-ki jih je sam hranil v drevesci. Potem ob povratku pa je I mimo dveh mestnih vrtnar-ih delavcev in sicer 66-letnega neza Studena in 29-letnega Ja. u Pajka. Ta dva sta za sadov-akom cepila drevesne Štore, ki jih nedavno izkopali v nekem rku. Pajk je čistil Store. Hej. : je videl, kako Pajk z ostrim lom sekire čisti Store od zem-i, pa mu je dejal: , "Vzemi kramp in očisti štore krampom, ne pa s sekiro." S Pajkom pa je bilo slabo. Kol lavec je bil uporabljiv predem za kosca, a zdaj na jesen bilo s košnjo pri kraju. Tudi eko zime ne rabi mestna vrt-rija toliko delavcev, kakor po-:i, pa je ravnatelj pred tednom povedal službo Pajku* ki bi bil oral prav v soboto z dela. že s teden je bil baje radi tega ten na ravnatelja. Poleg tega Še razburljive narave in prerij i v. Ko mu je ravnatelj de-1, naj vzame kramp, da ne bo sekiro Čistil Štorov, je njegov d dosegel svoj višek, ko ga ni ogel več zadržati ter je podiv-I Zjrenil se Je, Mfxmta spre-eni) ves obraz, oči so mu za-amtele, zasukal se je na peti r bliskoma zavihtel sekiro ter topim koncem udaril Hejnica prsa, da se je ravnatelj takoj rudi 1. Obležal je nepremično, nez Pajk je vdrugič dvignil kiro, jo v zrak okrenil ter v Inem zamahu udaril z ostrim lom sekire po vratu rvanate-l Nato je zamahnil ves divji še krat ter malone odsekal glavo ejnicu, da je kri brizgnila da-i naokrog po .vlažni zemlji in »¿nem letu.
Stari Studen, ki je delal s Paj-■n se je zavedel strašnega zlo-na ter pričel klicati na pomoč, i nekod sta prihitela dva de-vea ter opazila, kako stoji »jk z dvignjeno sekiro poleg Oje žrtve, ki ji je iz arterij 'uhahi kri^^^HHBHHtitt
"Hm, službo mi je odpovedal, je odvrnil Pajk.
Tako se mu trgajo odgovori kratko iz prsi. Očividno je Se iz Črj>an radi dejanja, radi katerega se ga je lotila težka depresija. Kot vzrok svojega dejanja, ki ga popolnoma priznava, navaja, da ga je ravnatelj kregal in da mu je odpovedal službo. To so vsekakor močni momenti za razsvetlitev tega dejanja. V zvezi z razburljivim značajem Paj-kovim je odpoved službe vplivals nanj porazno. Tedaj je zamahnil s svojo močno roko.
Inšpektor mestnih nasadov Vaclav Hejnic je dospel pred kakimi 85 leti v Ljubljano in sicer z Dunaja, kjer je bil zaposlen v dunajskih dvornih vrtovih. Tedaj je imela Ljubljana le Zvezdo, drevoredje v Tivoliju — vseh drugih parkov Se ni £ilo. Ce je danes na vsakih par korakov kaj drevja ali majhen park, če je danes Tivoli moderno urejen park s svojimi cvetličnimi in drevesnici nasadi, če ima mest-na občina svojo bogato drevesnico, ki je poprej ni imela — j« vse to delo ravnatelja Hejnica, ki se je koj po svojem prihodu z vso vnemo posvetil okrasitvi Ljubljane.
Novorojenček v mrtvašnici
Maribor, 20. okt. 1929. V radvanjski mrtvaSnici pri Mariboru so včeraj zjutraj našli mrtvega novorojenčka, zavitegs v zavoj, ki mu Je bilo priloženih SO dinarjev. Javili so zadevo o-rožnikom, ki so uvedli preiskavo ter ugotovili, da je v zavoju ležalo zavito trupelce otroka žen-skega spola, starega kakih 8 mesecev. Zavit je bil v bele cunje, v brisačo ter položen v karton neke tvrdke za čevlje. Dete je bilo bržkone prezgodaj rojene in mrtvo. Priloženih 30 Din j* neznana priložila bržkone za pogreb. Orožniki poizvedujejo za mater, ki je doslej še niso ugotovili.
Ameriški kapital v Dalmaciji Beograd, 20. okt. 1929
Ifelmacljš je postala zadnja let« zete priljubljeno letovišče za domačine kakor tudi za inozem-ce. Vsako leto sprejema tisoče inozemskih gostov, zlasti Nemcev in Cehov, ki se nikakor m morejo načuditi lepoti naže obale. Lepota naše obale pa jc menda v glavnem njena natur-nost, preprostost, obala, ki se po naša z majhnim številom moder-nih hotelov in ki je kakor jo jc bog ustvaril: preprosta in lepa
A dotok tujcev je z vsakim letom večji. In čim bolj se večs število tujcev, tem bolj se jav-lja potreba po "moderniziranju" naše obale. Tujci bi Imeli radi igralnice po zgledu Monte Carla, velike hotele, kakor jih imajc pač na rivijerah, zabavišča itd Iz tihe dalmatinske .obali bi radi napravili bučno svetsko zabavišče, poleg boga hočejo še oni po
•"hala kri v močnih curkih,	peči v to pokrajino ter jo po svo-
»kor hitro je opazil Pajk krog	je preurediti.
vec ljudi, se je okrenil pro-	Znano je, da obišče Dalmacije
niir» *_____Ji_ I II. i J„l_	. . . ... «1-..1J- i^.J
njim ter ae jim bližal z dvig-
i*no xekiro. Ljudje so se mo-' umakniti, da ne bi Pajk ato»
1 novega zločina. Zakaj bil je
*	iz sebe in povsem lahko bi bil mahnil sekiro Se po kom dru-
''sjk «e je nato spet okre-1 k »voji žrtvi, ter še enkrat dahnil h sekiro po njej. V drevesnici je delal tudi Paj-
*	«tarejžl brat Tone, ki se je Jbližal svojemu bratu, kakor
jo ta povesil sekiro. 'f božjo voljo, kaj si napra 1. Janez?" ga j* vprašal. I,r»t je buljil predse ter ni od-®voril niti t*ftede.
"Vb\\ «i ga," reče brat. Janez pa: "Nič ne vem/* ter * r*»v*em mirno pustil vodi *; »vojeg« brata v lopo na vr «J<r nt H potem počakala po-Kanov; ki so bili ob o uboju.
■Jtlvi nanj.
Ker me jo kregal," je odvrnil ^ nato ja umolknil. Molčal
stražnici in ga niso
"J" '-aslfšatl. Tudi ko so ga ■MevaH «Unes, ni mogel po-
in dgovarjatl mnogo. *pre*ai| m, ga. zakaj je prav 1 ubijal.	"
fctfc, * odgovoril Pajk
a m*4!	s sekir«
kar Štirikrat?" ' • n* zakaj.** N £¿1*** -boriti
vsako leto veliko Število Amerl kancev, bodisi da potujejo skup no z velikim parnikom — kar pi par tisoč na enkrat — ali pa da potujejo s svojimi jshtami, i svetimi manjšimi parniki itd TI in pa razni tujci iz Evrope so uvidelo potrebo obogatiti Dalrna cijo z hoteli, igralnico itd. In sklenili so podvzeti akcijo za u resničenje tega načrte.
Velika bančna skuplns, v kateri so zastopani močni ameriški in evropaki koocerni — 7 jih je — so ponudili naši vladi, da se obvežejo v gotovem času zgraditi ob naši dalmatinski obali 60 prvovrsino opremljenih hotelov. V glavnem bodo postavili te hotele v okolico Spllts In oko-lico Dubrovnika. Kakor hitro bo vlada sprejela pogoje te družbe, zagotavlja družba, da začne z graditvijo hotelov takoj. Vprs-ženja pa ne bo teko naglo rešiti, ker zahteva družbe nekaj novih zakonov o olajšavi uvozne cari ne. olajšave glede zemljišč itd Prav tako bo treba sprejeti za kon sa dovolitev igralnice v Dalmaciji, po vzgledu one v Monte Garlu. Z gradnjo hotelov se bo začelo še tekom zime — če bo le sprejela vlada vse predloge Jg
Tako bodo skazili dosedanje preproste lice naše Dalmacije, a otopi bo ob stran prvim obmor-okim kopališčem v Evropi ia pri-tegnila bo še velik nov krog ob-iskovalcev. ki ji bodo ostali stalno zvesti.
Obenem pa bodo časopisi o-tvorili lahko posebno rubriko: "Samomor v dalmatinskem Monte Carlu radi izgube težkih tisočakov itd."
Surov napad na grajske pevce. Višnja gora, 17. oktobra. Nekateri fantje is okoliškega kraja Peščenka so znani kot zelo nasilni in so imeli saradi tega le često sitnosti na sodni j i, ki jfh bo pa tudi zaradi zadnjih izgredov poklicala pred se, da jim naloži zasluženo pokoro. ,
Na gradu v Peščenku so imeli svatbo: gospa Rosa Codellijeva je povabila poleg nekaterih domačih bdličnikov Se nekaj gostov iz inozemstva.' Družba j* bilu prav animirana, zvečer pa io je presenetila ubrana pod-oknica, ki so jo zapeli domači pevci pod vodstvom učitelja g. Turnherja.
Ravno, ko soi končali pevci s jH)doknico in so šli po poti okrog ?radu, so skočili iz grmovja s kolci oboroženi fantje, ki so s klicem: "Hura!" in "Auf biksl" navalili na iznenadene pevce.
Vsa družba se je v hipu razkropila, Predno so se znašli pev-zi iz neprijetnega položaja, so Že priČelt govoriti gorjačanske pe-ftl in kolci. Le malokdo od oevcev je izSel iz boja povsem nepoškodovan. Gosp. Slapničar je dobil 's kolom tako močan u-darec, da se je zgrudil. 8e nu tleh ležečega so napadalci pretepali. Tudi Slapnlčarjevega pevskega tovariša, g. Pajka, so zbili divjaški fantalini na tla. G. Praznik pa je dobil precej nevaren udarec na oko. Nekateri pevci so hoteli zbežati v temo pod drevesa. Na begu pa so se nataknili na bodičasto ograjo ter si raztrgali obleke. Vsak je odnesel kak neprijeten spomin.
Neobičajen napad je seveda prekinil veselo razpoloženje svatov, posebno deprimirani so bili tuji gostje, ki so se zgražali nad iivjaštvom naših podeželskih neotesancev. Žalosten dogodek v PeSčaku pa je samo posledica prevelike udanosu naše napol dprasle mladine do žganih alkoholnih pijač. Fantje iz Peščenka so se namreč domenili, da pojdejo oni sami zapet podokni-co svatom v gradu. Zbrali so se pred odhodom v Potokarjevi gostilni, kjer je spilo ducat fantov dva litra žganja. Med potjo pa so začuli, — kakor zdaj pripovedujejo, — tuje petje, kar jih Je tako ujezilo, da je bil ta* koj storjen sklep za napad na tuje pevce.
Orožništvo je vzelo zdaj vsoi zadevo v roke, in so nasilneži že prijavljeni tukajšnjemu sodišču.
Uboj v Slovenskih goricah
V Rečici pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so obhajali pri posestniku Poljancu llkof, ker so popravili in na novo pokrili vl-ničarijo, Ljudje so se oplll in v tej razbrzdanostl se je obnovilo staro sovraštvo |ned delavcema Simnom Stubalom in Jakobom Jelenom. Sovaaštvo je planilo na dan, strssti so ae razpalile in pri-Slo je do uboja Stubal je večkrat pretil Jelenu, da ga bo, pa ga je zdaj Jelen Vprašal, aH ima dobro nabrušen nož. Stubal pa je dejal: "Le čakaj, boš že videl te." Kmalu nato se je vnel prepir in Stubal je zasadil Jelehu nož v prsa. Jelen Je na meatu izkrvavel. Morilec, Jedva 20letni Stubal se Je v nedeljo javil sam orožnikom v 8t. Lenartu, ti pa so gs prepel/ali v zapore maribor skega sodišča. Truplo tragično preminulega Jelena so položili na mrtvaški oder, še prej pa ga Je komisija iz Maribora obduci-rala.
Težja iišareča, ftkofja Loka, 17. okt. Čeprav se dan na dan čuje o večjih in manjših nezgodah na prometnih krajih, se ven dar Se vedno dobe vozniki, ki ne upoštevajo predpisov cedpo policijskega reda in po nepotrebnem izpostavljajo nevarnaati sa me in svojo okolico.
Mesarski vajenec Ingnnder I ¿eopold Je hotel s kolesom Iz ftkofje Loke na Trato. Kojevo-zli po glavni cesti, mu nedaleč od gostilne "Na Plevni" privoai v nasprotni smeri Podbrapsrjov izpod Kamnitaika Brtkane sta oe vozača v temnem večer« šele radnji hip opazila, ko je bila ne
KAKO POSTANEM DRŽAVLJAN ZDRUŽENIH DRŽAV
(Nodaljovanjo t 2. stvaai.) zemec, ki je prišel pred dnem a, junija 1921 nezakonito oziroma glede katerega nI mogoče najti zapiska o. prihodu, ame sedaj proti pristojbini $20 registrirati pvoj prihod, ako dokaže, da ie prišel pred dnem 3. junija 1921, da je od tedaj stalno bival v tej deželi, da je oseba dobrega moralnega značaja hi da nI podvržen deportaclji. Ako more te Sti-ii točke dokazati na zadovoljstvo oblasti, dobi spričevalo o registraciji (certificate of registry). Ko je dobil to spričevalo, sme zaprositi za "prvi papir" in dosledno kasneje za državljanstvo. Inozemci, ki so nezakonito prišli v to deželo po dnevu S. ju-rrija 19Ž1, ne more/o postati a-meriSki državljani.
Vlada Je pripravila posebno tiskovino (Forih 659) za inozem-ce, ki hočejo regiatrirati svoj nezakoniti prihod. Te tiskovine se lahko dobi od najbližjega priseljeniškega urada ali pa od Bureau of Immigration, Washington, Dv C. Vsa navodila, kako r.aj se ta tiskovina Izpolni, nahajajo se ha tiskovini sami.
, II. PRUGf PAPIR l. Kdo more zaproait! Prosilec, ki je 21 let star ali več, more vloži ti proSnjo sa državljanstvo — 'Mrugi papir" — ne prej kot dve lati ln ne kasneje kot sedem let, odkar je dobil "prvi papir". Prosilec mora do-kasatl, da je nepretrgoma stanoval v Združenih Državah tekom zadnjih petih let. "Nepretrgoma" pomenja, da je med tem lahko bil oteten izven dežele za šeat meeeoev — v izrednih slučajih tudi leto dni, ne pa več. Tekom sninjih šestih mečev pa j» moral stanovati v okraju (county), kjer vlaga proSnjo.
Z* ffliče
Priče morajo biti ameriški državljani dobrega 'moralnega značaja. Ako proailec ni stanoval v zadnjem mestu vseh predhodnih petih let in'ga njegovi dve priči ne ppanata za vso dobo zadnjih petih let, iedaj on mora dobiti tudi podve priči is drugih mest, kjer je stanoval, tako da dokaže, da je bil zares v tej deželi tekom zadnjih petih let. Obe priči v kraju, kjer aadaj stanuje, morata priti s njim na sodišče, dočim priče iz drugih mest morajo podati zapriaešeno pismeno izjnvo najbližjemu natural izaci Jakam u uradniku, s katero potrdijo, da js prosilec stanoval v dotičnem kraju neki del petletne dobe. Tudi šenaka, ki je državljanka, mora biti priča. V nekaterih mestih ne dopuščajo bližjih sorodnikov kot prič, na pr. žene, moža, staršev Itd., nekje pa ne ugovarjajo proti takim .pričam. Nekje ee zahteva, da mora Mtl priča najmanj 2U let stara. Radi tega naj prosilec vpraša natural i zacijakega iz-praševatelja o predpisih v dotičnem okraju.
S, Postopanje
Prošnjo za "drugI papir" treba vložiti na tiskovini Form A 2214.1 Tiskovine Ja dobiti od najbližjega naturslisacljskega u-rada ali pa od sodišča. Ko Jc prosilec izpolnil tiskovino po navodilih, navedenih na zadnji strani tiskovine, naj Jo pošlje skupaj i "prvim papirjem" na naslov: Director of Naturalization v svojem okrsju. Do 1. julija 1981 bo vsak prosilec za "drugi papir" moral priložiti poštni rponey order za $6 za spričevalo o prihoda (certificate of arrival), leto ae bo zahtevalo tudi kasneje od prosilcev, kateri niso plačali teh $6 sa spričevalo o prihodu Že sa šaaa prošnje za >rvl papir". Money »rder sa |ft mora biti izplačljiv m» Ime: Commissioner of Ns-turalization, Washington, D. C. Istočasno treba tudi poslati dve fotografiji. Ako je prosilec prišel po dffvu 1, Julija 1928 In Je aatd dobil ot> prihodu "Identification card", tedaj mora tudi to karto priložiti svoji prošnji. Priporočljivo je. da si prosilec nekje prepiše število svojega "pr vaga pa H rja", kakor tudi ime sodišča, kjer je bil iadan. In ds tom. (ako da lahko dobi dupll-kat. ako bi se "prvi papir" slu čajno «ubil. lot/» velja glede " identification card".
Nekoliko lasa kasneje dobi prosilec vabilo, kje io kdaj aaj
2RTVE MASAKRA V MARIONU, N. C.
Luther Brjrson, unlj»kl tekoUlsl žolavse, Jf bil u»tr«IJoii v bitki mod stavkarjl la Aorlfovlml «lopetljl v Marl-»nu. N. C., klor Jo pH «wb «zobilo Ilvljonjr.-N« sliki od lov» na d«oio: Wonlry, Unato in Janšo Brysoa, brst ftrtes. Itonno: Dorothy Brynoa Moore, m»M àrtve.
se prijavi sa prvo "aasliSanJe", Priče morajo iti s njim. Ako so priče državljani po naturalizaciji, naj Imajo pri sebi svoj državljanski papir. IspraSevatelj ugotovi, da-U prosilec govori angleški, da-li ima oanovno znanje o zgodovini in vladavini Združenih držav. On mora tudi podpisati svoje Ime v latinici. Aku proailec ne ugodi vsem zahtevam, se mu kasneje da druga prilika. Priče svedočijo o njegovem značaju in o njegovem bivanju v Združenih državah.
Ako je izpraševatelj zadovoljen z odgovori prosilca in prič, tsdaj sme prosilec vložiti formalno prošnjo za naturalizacijo. Istočasno mora plačati pristojbino za $10. Na to bo njegovo ime tekom devetdesetih dni postavljeno « imeni drugih prosilcev na javni deski sa sodne razglase, tako da mora vsakdo, ki bi imet kak razlog, protestirati proti njegovi naturalizaciji. Cim hitro mogoče po preteku devetdesetih dni bo prosilec pozvan na sodno ali končno zaallŠanje. Ako se to zadnje zaslišanje vrSl na federalnem sodišču, se v mnogih okrajih ne zahteva, da bi tudi priče prišle k temu zaslišanju. Pri državnih sodiščih morajo priče' biti vedno prisotne, Ako sodnik smatra, da je prosilec zadovoljiv, ga zaprlseže in mu podeli ameriško državljanstvo. Nekje dobi novi državljan takoj svoje državljansko spričevalo, drugod pa mu ga pošljejo po pošti.
Neporočene ženske, vdove in razporočene žene, kakor tudi poročene žene, katerih možje niso ameriški državljani, morejo postati državljanke na isti način, kaW moški. Žene pa, ki ao poročene z ameriškim državljanom, ne potrebujejo "prvega papirja" in smejo zaprositi za državljanstva čim so leto dni v tej deželi. Drugače velja tudi za nje isto, kakor za vse druge propice.	FL18.
Iflmki jrnliej/nili i/
( otumbu«. O. — Trije Jatniki. ki so bili v državnem zaporu radi raznih ropov, so napadli v nedeljo stražnika in ušli Iz ječe. Čuvaj je bil tako pretepen, da bo najbrž podlegel požkodbem.
j. M. Mora:
Dekle Iz tekstilne tovarn
Začelo se je zelo enostavno, akoro dolgočasno. Najprej so Ji v vojni ubili očeta, a čez nekaj
lat ji je umrla še mati. Ostala ja sirota. Komaj dvu-lzvat, a ona je poslušala. Pokor-
M® itiiMiior
Chicago. — Zoa Hheenan, 60-letns vdova, se Je v pondelj«*k zjutraj obesils v svojem stanovanju, 5047 Qunicy st. Vzrok samomora je bila dolgotrajna bolezen.
H kemičnim črnilo« napi—n m oporoka. — Ko so po smrti ne-kegs liogatega londonskega čudaka brsksli po njegovih papirjih. so našli več M nepopisanega papirja. Ker nI bilo oporoke nikjer, bi morala dedščl ns pripasti državi. Tedaj se Je Js-vil pokojnikov služabnik In velel, da je našel oporoko. Predlo-žil je oblastih dve poli papirja, ki sta bili strer nepopisani, ki bi pa morali o njegovem zatrdilu vendarle vsebovati čudakov o poslednjo voljo — zapisano s kemičnim črnilom. Ko so poli segreli, so se res pokazale pokojnikova določbe. U dediča je Ml postavil služabnika samega.
uujst let jjjs bilo Usmilila se je je teta. Vzela jo Ja k sebi v mo-sto, med one visoke hiše, katerih strehe zrotako brezčutno na mimoidoče. n,
de p redno je bila stara šestnajst let, sb jo sprojell v tekstilno tovarno, kjer tko jeklena vre-tena nitke, ki jih nosijo v obliki svile olegentne dame. V tekstil no tovarno,, is katere prihaja v trgovine mimo svile tudi navaden barhat, v katerega zavijajo koščene uda one, ki Jim usoda ni odmerila zvrhane mero srečo in blagostanja. DdUla je. Tako, kakor osomato drugih deklet. Pogled v SvIJenje skoti debelo steklo tovarniških oken ni posebno prijeten. Zuna} solnce In cvetje, v tovarnah pa tudi »i> najlepšem vremenu zatohlo. Prah zastruplja zrak, a zrak zastruplja pljuča. Cim mlajše so delavka, tem težje prenašajo svojo usodo. Osemsto mladih grudi je hrepenelo vsak dan po rešitvi.
KeSItev je prišla. To se pravi . . . morala bi priti. Prinesti bi jo moral mladenič razoranagu obraza s temnimi lisami pod očmi. Ril je tajnik komunistične (»mladine in znal se je prilizovati dekletom. Dasi v tujem Jeziku, je znal vendar zapeljivo slikati življenje, ki bi bilo res življenje. Svet, ki g^ je znal on naslikati v rdeči glorQi mladim delavcom in delkvkam, se jim nI sdel daleč, Jim nI bil nedosegljiv, A ta svet ae J* zdel rešitev mnogim, ki so sanjali za debelim steklom dan na dafi o nji.
Sanjala Je tudi ona. Ona, k je dobivala vsako drugo soboto pri okencu tovarniške blagajne mlzerno plačo v kuverti, na kateri Je bilo poleg drugih številk birokratlčno napisano tudi njeno ime: Terezija Gerbulakova.
NI bila edina, ki se Jo novdu-M vala sa ideje tajnika komunist lene omladlne. Takih jo bilo več. Ustanovile so komunistično organizacijo, kupile so sl rdeče rute, a na bluze so sl pripele broške, na katerih jo bila Lenl-naoa dlM _____________—■ —_____«___
|0b sobotah so hodih* delavke i/ tekstilno tovarne v dom, kjer ee Je laakotala nad vrati komunistična zvezda, sredi njo'po srp m kladivo. '
Na predavanju, na katerem J« predavatelj rohnel na duhovščino in tovarnarje, se je Torku (ierbulakova seznanila s mladim komunističnim tajnikom. Bila mu Je všeč, kajti domov grede je šel z njo, In ko Jo Je na vogalu ulice dohitel, Jo Je prijasno nagovoril:
— Dovoli*, sodružica, da te spremim
Ona sl je hotela tikanje prepovedati, kakor se spodobi po Menemu dekletu, toda spomnila se Je, ds je v komunistični orgs-o kari i i, kjer za mežčanske pred-nodke nimajo veeeija ne čoao. Dovolila je
. Mladi komnalst jo je spremil
do vrat barake, v kateri je spalo mnogo mladih, iačrpanih teles, ki so sestavni deli strojev aa Izdelovanje tekstilnega blaga.
Pri vratih barake, v kateri je stanovala, odkar ji je bila umrla teta, sta se ustavila in začela kramljati, On je rohnel na Ves
no, kakor se spodobi mladi ko-munistki. Nehal je šala, ko so mu Je posušilo grlo. Da primerno zaključi svoj govor, jo Je prijel sa obe roki, rekoči
—	Toda obupati ne smtš, sodružica. Zmaj kapitalizma^bo u< ničen. Za to imamo pesti. Z lastno krvjo ga ne bomo redili. Tebi Izsesava tovarnar, meno mol mojster. Prids čas, ko bo narobe. Pravim ti: ns obupaj, Dolu čast ln oblasti
Stisnil JI Je obe roki^potem Jo ' potisnil Čepico na oči in iaginll. Torka Je gledala za njim, dokler ga ni objela tema, Potem Jo stopila v barako In logla spat.
Drugo soboto sta se zopet se-Sla, seveda v tajništvu komunistične organizacijo» Sedel jo sa mizo In fltal komunistične novi-ne. Ko Jo je zagledal, Je vrgel uovine na mizo In stopil k nji. dele tedaj si ga js dobro ogleda la. Imel Je rasmršens lase ln Iz njegovih oči je odsevalo sovraštvo. Terki Je bil všoč.
Potem sta se sestajala često in kmalu sta"se shajala vsak dan. Najprej jI Je govoril o neznosnih razmerah, ki sa nazlvajo družabni red, potem Ji Ja pa še peta! na ušesa tako, da Je garde-vala. ig
—	Naivna si, aodružlca. Du-liovnikl so te spravMI ob zdravo pamet. Mladost ima pravico u-žlvati vae sladkosti življenja. Kakšen greh? CuJ , . .
Terka se Je spodtaknlla in padla.
Nekega dna Je naletela v tajništvu komunistične organlazci* Je na svojega IJubčka, ki jo Jo bil račel že zanemarjati. Stopiik je k nJemu In mu zašepetalas
—	Mati bom.
—	Kaj me to briga7
—	Ti Ikjš oče.
—	Pusti me pri mirul
PreprosMa ga je, da Je šol z
njo iz pisarne. A zunaj Ji Je dejal: '
—	Vidiš, takole Je ta stvar. Ce bi vladali ml, bi ne imela nob« nih skrbi. Za otroka bi skrbela država. Zdaj Je pa križ.
—	Kaj nameravaš storiti? ______
—	Pa vendar ne misliš, da se zaradi take neumnosti raajo» čem? Posvetujem so, a Jutri U povem.
Hegls sta sl v roke in odšel Je. DrugI dan Je Je poiskal v bara ki In JI Izročil nekaj v papir zavitega.
—	|*redno ležeš spat, vzemi tri Sčlpce. Grenko Je, toda z vo do ne smeš zapiti. Nič se ti ne /godi. Jem! J i, dokler ne bo učinkovalo. Pazi, da te nihče ne bo videl. Meščsnska sodišča . , .'to Je vrag.
Terka Je storila, kakor Ji je bil naročil. Zjutraj so jo našli mrtvo na postelji. Okrog uet so se jI poznsll sledovi žoltlh pen.
—	Strup — so dejale delavke, ko je niso mogle obuditi.
~~ Krongal — je dejal zdrav, nik, ki Je obduclra! v mrtvašnici njeno truplo.
ZLOČIN IN
drug«, ki so spretno leteli okolo oje. Zapazila je celo tatiča, ki je drsno kljuval njen kos kruha.
čal vstopnino tudi aa njiju dva. Na tem vrzu je raala tenka triletna jelka in trije grmiči. Razen tega je bil napravljen "salon", v resnici
Novost
IIUPUVM*.
Mnogo
»l—rta mirti t. male. naj i miiai taimii «naumbo mam i V v «afra*. /a kraana VRTNICA »j inf»am iaaika. nikdar »a twar* la w •	Jo dfoiit jt I
Sum a» «i doai In oaalmiva m J «1 «an paAUaaM to iadoviu, Vrt
lÎw^iÏÏ^^uTu^v îoiulh d
Tri taka vrta toa «a »1.16. Kn imi\ ÜH.	"
VARIETY SALES CO, 17SS N. KediU Ave Ckkm Dept. ISS.
ni m puška starega očeta, ki vis< nad ognjiščem aa*kliau, kamor jp je zadnjft*t sam obesil pred tridesetimi leti. ' ; : 1 j; Toda Slabiti in glej, Še je pri-1 šta ura, di se pripravi kosilo. Babica o«vi ogenj, ki je le zadremal; potem zasbije jajea v črno latovico. Fa*ch<m z zani-l manjem ojtledi^ toehovo ome-
matlzna bolj kot vsakdo delali špehove omelete in
praviti pobiti, fcznchon sedi na pručici t*ko, da ji brada sega! komaj do riize ter je še kadečo omeleto in pije peneči se most, medtem lf»babic£po stari na-
s*'«:
ima kos kriiha, ki je obloften » mesom. Po kontnem obedu
tilo
pogovar-
jaš u, ko m
I Tedaj ; mlada, vpi

FANGHON
M.
& novemmJ
"Pičila je osa! Naravnost v glavo Jo me-
je ulila v tenkem curku po desnem sencu, kro-
g*a mu je oilvidno oprasnlla le
Dunja je povesila aam^kres in glodala Svidri-
gsjlov« - ne s grahom, temveč Wl^pre-
^ena, kakor bi si sama ne mogla
kaj jo storila in kaj se godi.	...
-Nič ne de, niste me zmMU ¡¡¿"g** *e, saj vidite, d* čakam," Je «bo rekel Svidri-«ailov kl se Je smehljal le vedno, dasl z mrač-"Zgrabim vas, proden napnete
^iîînjlca je strepeUla; naglo je napela samokres In pomerila.	"Prige-
"Pustite me!" i* reklâ v <*>tt*m' iem vam, da zopet uaWtan-. Ub^emvMl^. "Kajpada — na tri korake ni moči druga-
"■"tat »proliu - toda M »i rW "Slabo oto nabaoali, » M m do; oaj imato to on« vinm- PoprivtU, potekam »oo
«ff^ koraka od »!•• U Jo glodal v divji odlotooott t bridkim, ptaaj. MtoXotnim po«iodom. Dunja Jo čutila, d» ^ ££	J?» '.«Ur, «ki -
na dva koraka ga mora ubiti !. i • ♦ ™roč* Je vrgle!'' Je rskel Svidrigajlov
stava; ie dvoje nabojev Je btto v njem in en
klobuček. Enkrat Je bilo ie mogoče ustreliti z nJim. Pomislil je, vtaknil samokres v lep, vzel klobuk in odiel.
Ves ta večer do doeete ure je pretível po naprej pot,avail in tudi
ves ie VwtP.	—- - ' »	- I -m-- -m m r- —
runih boinicah in brlogih; «olil to Jo I» onega »rečaU vfljka, ;. .;' -rdCe« Tudi Katja oo jo natia nokjo in Oddaloč Je xagfedala na ha
J. zo(S?propevala noto poulléno po~m. k*o
rezzobimi usti vede suho
j« brezsrčen podlež
"poljubljati Katjo začel."
Svidrigajlov je napajal Katjo, lajnarčka, pevce, natakarje in dva plašča, ki sU tudi oo-d«U v krčmi. Tema dvema plaščema se Je pridružil zlasti zato, kar «U imela zavita nopo-va. prvi na levo, drugi na desna To Je Svi-drigajlova presenetilo. Zapeljala "U ga na-Mdnjs «o na nekaklon zabavni vrt, kjer Je pla-
piVIlIC», m Tvaauoaa ^ -- —-----,	'
j« stalo naokrog nekoliko zeleno pobarvanih stolov in miz. Zbor hripavih pevosv in p«an Nemec iz Monakova, nekakšen harlekin z rdečim nosom, sta skrboU občinstvu za zabavo. Piiača sta se .pria z
Najprej Facbon sploh ni vedela, kaj hočejo od «Je. Pakma-lu Je opazila, da »o to mali pro-sjačld ln da bi radi kruha. Ren HO bili berač ki, a bili SO tudi pev-_ . i * <	čki. Fanchon je bila predobrega
■zgodaj Zjutraj je odšla^ ,mt, da bi kruh odrekU tistemu, chon z doma pi»v kakor rdeča	nesmijo plačal,
kapica" M »voji babici, ki sUnu- ^ 8 g&N deklica in Jenakoocumt itaph» ^v deželi, ni kakor "rdeča kapic^ pobira	**le kopUeJo v si-
Je ^ njem morju, slep starček služil svoj kruh s tem, da Je pastirjem pel pesmi, katere učenjaki le danes občudujejo.' Toda dje-io site je poelušalo to male pti 5lce In nssula jim je drobtinic,
rdeča kapica' la lešnikov rgozd&l
ala s svojim razprostrlo
u ¿yjSJTK^I ^ ni^o padle na tla, ker so j(ih
bila od srçi vesela* da ostane ve» dan pri «WÍ babici. In babica, ki ni imeí% ne skrbi ne brig ter Je živela kakor cvrtsk pri gor-kem ognjišču, se Je tudi rado-vala v svojem srcu, de vidi Msr
Fanchon je opazila, da nimajo
^r—rivzi ptički enakega značaja. Eni m DaDica, lK|tAl{Y krogu ob njenih nogah
in so čakali, da jim padejo drob Unice pred kljun. To so bili filozofi. Nasprotno pa je videla
■ je rekla I	in najspretnejši ni-
in vprizorils pretep, f va ia razsodnika. Sodil
irnMmlm ln globoko zasopel.
L^l¡ü*e| iflttA" I I M
_ mu'je zdajci odivalilo od srca; in te ni hil samo strah prod smrtjo, ki ga v tem trenutku morda niti čutil nI. To Je bila reittev od drugega, še vse bolestnsjšega in mračnejše-gaïwtva, ki ga niti sam ne bil mogel Jasno
^i, jo k Dunji in Ji Ahlo pološll rôko okrog pasu. Ni se branila, toda trepetala Ji kakor list na vodi In ga gledala • proseMini očmi. Hotel JI Je nekaj reči, a gibale so mu fcamo'ttitdlce, govoriti pa ni mogel.
"Pusti mt!" Je rekla Dunja a prosečlm
Svidrigajlov jo zdrhtel; ta "ti" že ni več
zvenel tako kakor prej.
"Torej me ne ljubiš?" Je vprašal tiho.
Dunja je odkimala.
"In me tudi - ne moreš ljubiti? Nikoli?" Je Klepetal obupno.
"Nikdar!" je lepnHa Dunja.
V duši Svidrigaj lova Je minil trenutek ztrašo^ga, nemega boja. Zrl Je nanjo z nepopisnim pogledom. Naenkrat pa Je odtegnil svojo roko, obrnil te proč in naglo odšel k oknu, pM jMirim je obstal,,,; ¡v , k • ., •,
Se par trenutkov je preteklo.
"Tukaj je ključ!" Potegnil ga Je iz levega žepa površnika ter ga položil za sabo na mizo, * ne da bi M pri tem obrnil ali pogledal Dunjo. "Vzemite ga; odidite naglo!"
Srepo j« strmel skozi steklo.
Dunja je stdpila k mizi po ključ.
"Naglo! Naglo!" Je ponovil Svidrigajlov, ki se Še vedno ni obrnil niti premaknil.
A nekaj «trašnega je bilo v teh dveh besedah.
Dunja ga je razumela; zagrabila je ključ, skočila k vratom, odklenila jih ln planila iz sobe. Minuto kasneje Je kakor brez uma pritekla na nabrežje ln zbežala proti —ekemu mostu.	v
fte par minut je stal Svidrigajlov pri oknu; naposled as je polsgoma obrnil, ozrl ae naokrog ln počasi potegnil s dlanjo preko čela. Čuden smehljaj mu Je zaigral na obrazu; žalosten Je bil, slaboten In bolesten — smehljaj obupa. Roka •• mu Je oncsnsftils • krvjo, ki se Je le str Javila; Jezne Je pogledal to kri, m*o pa J* ■ namočil Obriaačo ln al itmll okrvavljene
so Svidrigajio-ure, toda
kričal! so tako, da ni M* raSMH» niti nap
SpMi'^itSSS^J&L
eden Izmed njih ¿ikaJ ukradel ih celo tudi 4*
febaiSSSi^Sf
varlšem. Pokazalo ae Je naposled, de je bil pjeodani predmet čajna Mičica, lastnina krčmar- i-jeva. Ts jo Je zahtevsl nazaj in stvar Js zsčeU
i Sesar ne puste drugim.
po pravici, Jim pride na vrsto. Ja
j«
re-
oo>
kakor
*iio,
pitala
no le
obrnila, ved-e
SSTÎÎ JoJezahtoveln«Jte.tv«'JezjčeU I^^'Z^moZISïï^îf^ postajati resna. Svidrigajlov je plačal žlico, P iri^JAJ^mtÊm^ £ Ptipwat otnA kakršen je !«T.1 <n rvriJLoi	blo, naankane poaoee, kjer v *e- VMfeu d& je taka «avad
vs^al in odšel
Bilo Je okrog deaete ure. On sam ni pil Vm U čaa niti kapUiee vina; le čaja Je naročil, i to največ zaradi spodobnosti. Večer pa Je soparen in mraten. Ob deseti uri ad ae na-s vseh strani stiahoviti oblaki ; udaril )• grom in dež se je ulil kakor slap. Voda ni padala v kapljah, nego curkoma Je drla na zemljo. Blisk Je švigal naglo zaporedoma in skoro vedno se je dalo našteti do petih, preden je ufcasnll. Do kože premočen Je prišel Svidrigajlov domov, zaprl se, odklenil pisalno mizo vzel iz nje vea svoj denar in raztrgal nekaj pa-plVjev. Nato Je ahranil denar v šep; hotel se je tudi preobleči, toda ko je pogledal skozi okno zaslišal ploho in grom, Je mahnil s roko, im uk in odlel, ne da bi zaklenil stanovanje. Jo naravnost k Sonji; bila je doma.
NI pa bila aama; okrog nje se je zbiralo četvero malih otrok Kapernavmova; delila jim je čaj. Molče in spoštljivo je sprejela Svidri-gajlova in se ozrla z začudenjem na njegovo premočeno obliko, rekla pa ni ničesar. Otroci so takoj zbežali v nepopisnem strahu.
Svidrigajlov je sedel k mizi, Sonjo pa Je prosil, naj aede poleg ?jega. Ubogala je In ga plašno poskihnila.
bil
nI vedela, da je taka navada.
Drobtinico za drobtinico vea kos kruha izginil v
blo, naalika» podobe, kjer pe kroje oblečeni generali kar I prekucujajo sovražnike, portem
I pozlačene	I rn^ih p^cev. Fanchon pa ae Je
nekod še »f^®^^«" zadovoljno vrnila V hišo svoje tem ko ao na ff^? if1!^ | «tare matere. -
Ko je prišel večer, je atara mati vzela košarico, v kateri je Fanehon prinesla kolač," a|a> polnila z jabolki in s grozdjem | in jo obesila otroku na roka Nato |I reče:
X- Fanehon, vrni ab narav-nozt domov in igraj ae z vjz-%imi paglavci. Bodi vedno pridna deklica/ Z Bogom! v L Nito jo .dbjam^^v^;:»« |e zamišljeno ob-
Naenkrat «a je vrg
mu ji obstalo oko na samokresu, ki vrgla Dunjlca od sebe, da je zletel za vrata. • Pobral ga Ji in ga pogledal. Bil Je majhen, trieevsn žepni samokres starega ss-
Fsnchon I stala napra^u.
"Zofija Semenovna, jaz pojdem morebiti v Lr0ii FancHon:
av(1r/v** U «Alrtol dvI/trtaillAV "In lr«» «a vi. I.	' ?;f ..
Ameriko," je rekel Svidrigajlov, "in ker se vi diva bržkone poslednjlkrat, sem prišel zaradi nekaterih odredb. Ali ste nežli tisto damo doma? 2e vem, kaj vam je povedala, ni mi treba pripovedovati." Sonja se je zganila ln zardela. "Kar se tlše vaših sestric in brata, so popolnoma pmskrbljani in dinar, ki sem ga naložil za vsakega, ja že potrjen a podpisi in ae nahaja v zanaeljlvih rokah. Sicer pa si za vsak slučaj shranite te pobotnice. Nate Jihr? Tako je torij v redu. f Tukaj imate tri petodrtotne bankovce, skupaj tritisoč rUbljev. T^Mnit* zase, aama smo, in naj ostane to tited nama, da nihče niti vedel ni bo za to, karkoli bi kaaneji govorili. Potrebovali JRl bosid, Zofija Sami-novna, kajti tako, lakot* Me Ifveli došlej — to nI dobro In vam tudi ni Več ^Hba.'' **** #Ml	(tllje pdiiihji«.)^««
ns i	—aaiMM^iii.M) i nv
i^riiVsttni —Babica? vpraša. u f "	- Kaj pa hočeš, mala moja
fJRf?	I Fanehon?
—	Rada bi vedela, pravi Fanehon, ali ao lepi kraljevih med ptički, ki eo jedli moj kruh. ' 1
Stara mati ji odgovori : l|
—	Zdaj ko ni več vil, so vsi ptički živali. .
—	Z Bogom, stara mati. Z Bogom, Fanehon. '
ln Fanehon je odšla po tratah roti domači hiši. Videla je od daleč, kako se i| dimnika vzdi guje dim v žarečo večerno zarjo.
ione. Reinstadlarja ata imela v I calaña, Jantarja ali lade. Prve
Hašiša Je Uganjal. V Oetz-takkih Alpah Je ljudstvo prsz-noverno, kakor pov iod v goratih krajih, kjer žive vatrljarhalne šege in navade z ljudsko tradicije in izročilom. Tako so n. pr. ljudje preverjeni, da se Je hudič v zadnjem čafcu naselit v Ju pri Sildenu na poeestvu tov Relnetsdlerjev. "Hudič" razgrajal in ker so se gs ni hotel odneheti.
To Je izvedel neki moški, ki se Je pred dnevi javil na p os sat v u imenovanih bratov. Predstavil so jima je za detektiva ln ob-ljubil, da bo izgnal hudiča, č« mu plačata 1600 Din. Povedal ie tudi, da »o ga paatale v gore obla*!. Zastonj pa ni hotel is-«an jat i hudiča categadelj, ker je dejal, da Je tako početje «vezano s smrtno nevarnostjo Za denar. Je menil, pa so lahko tve-l^n..^ ga življenje.	-
Prasnovem i ljudje so tujeu
mota polno zaupanje in sta mulpoakuae a "električno ogrlico" obljubila izplačati sahtevano na- takšne konatruketje Jo izvriil
grado, čim peklenšček Izgine.
Proden se je pa to zgodilo, so se prikaaali v vasi orožniki In ao doadevnega detektiva aretirali.
Lakhowaky s eranljami, ki jktt Je vcepil raka. 80 rastlin, ki Jih Bi bil opremil a "ogrlico", Je kmalu odmrlo, edina, ki Je pri
aooocvnegs oeasKtiva areurait. iTD __ a. M im Kit. .	____. _ avoj izum na UucMi In Ji baji
\tE2h* moluu "" ^
In si bo moral zagovarjati pred
priataiav,
ki al kupu
___I kupujejo namesto dragoce-
nlh nakitov takšne, kakor Jih jo na vrt in malicaj tam. Melal on. Baje so mu za-i In Fanclion je šla aa vrt, kjer konski mošje hvaležni, ki jim I so dreves In trava in rote ln nova moda ne posega tako gk>-| ptički. *
I 71... n.
sodiščem. Ce sedaj hudič razgraja ali Je ia utihnil, o ne javljajo od nikoder.
Btaktrftlao egrike. — U Pari-sa poročajo o fantastičnem Izumu učenjaka dr. Lakkoirsksga, Iboko v _ lep. ki ga je še predk*l Franooskl a-1 Celo
ksdsmljl znanosti In ki ga se-1 sto Mllspe pri Bseenu je zašlo ra-daj preiskuAajo. Dr. l^hkoerakiIdi propadanja tamošnje induatri. trdi. da ao staalee človeškega or- Je železa v plačilne tfdkoče in bo ganizma neke vrste sprejemne In v bližnjih dneh napovedalo kon-oddajalne etaniea električnih va- kurz, ker ee bo toletni proračun lav. R.»wiov«*j* pri tem sprejo- laaključil a primanjkljajem 860 maaju in oddajanju pomeal tisoč mark. ts dalj časa Izplaču-in mladost neravnove-1 Je mestni svet svojim nameščen-s|e bolesen. staranje In smrt. oam plači na obroke, a dolgoroč-Ravnovesje ae da doastt a na-lnesa dmaIUs ob^in« n«. najde
— si bila TI Fanehon. isem še bila rojena, pravi atara mati. In Fanehon meni:
—	Stara mati, kaj ao bile še stvari, prodno al Ae bila Ti na svstu?
_ Po teh jnrmHh da atara n
U teeTtaa množiti Fancho^l Jabolko In kos kru-zlssti med žensksmi,|ha (n reče:
—	Pojdi srčik, pojdi se Igrat
. .. _____ . .	«-------- — da doseči a pa- aega pošalila občina ne
verjeli, tembolj, ko je pripovs-1 »očjo izoliranih prevodnikov to. navzlic vsem naporom
ka v podobi pan, obroče v, ve-Ia
doval, da mu Je dal oblast hudičem tudi kaplan a Heiligeo-kreutaa, ki ga je preskrbel s bla-toaiovljeno vodo In mu je sa-upal Izrsk. s katsrim se hudič la-
ÜI___aH
šot bakrenih ftle, v katera se koncentrirajo komično valovi.. Js zaprt« v isolator I« lasa. por- iVOj listi
AM alt maračcal m daav
čku je trasa In re*o so Ia ptiA Fanehon aslali, de aa svetu n ln ie Je poteg nila is žepa noftak, da svoj kruh, kot Je to navada v vasi. Najprej Je pokraetala jabolko, potem pa Je ugriznila v kruh Tedaj pa ja predajo prifrfotal ptiček, nato Je priletel še drug In ie tretji. Deeet, dvajset, tri

chon I rdeči. MU t»
peli.*
Rpuatilo k bil»
Fan-
Spotoma sreča Antoineta, vrt-narjevega sina.
Ta ji reče:
—	Ali se greš z menoj igrat? Ona pa odgovori: -r- Ne morem se s Teboj igrati, ker mi je to stara mati prepovedala. Toda dam Ti jabolko, ker Te Imam rada.
Antoine vzame jabolko in poljubi Fanehon.
Rada se imata oba. On pravi:
—	To je moja mala ženka.
Ona pa reče:
—	To je moj mali mož.
Ko je mirno nadaljevala svojo
pot in se držala modro kakor odrasli, zasliši za seboj nežno tvr-golenje ptičkov. Ko se ozre, «pozna male proajačke, katere je krmila, ko so bili lačni. Pa ao leteli za njo. *
—	Dober večer, prijatelji, Jih pozdravlja, dober večer! Cas je, da pojdete k počitku I Lahko noč! j. -v-'
In krilati pevci ji odgovarjajo s glasovi, ki naj pomenijo ptičjem Jeziku:
—	Bog Te «vil
In tako ae je vrnila Fanehon
domov k materi ob godbi is zračnik višav. >
IV.
Fanehon jo brez sreče legla k froCRku v Ubateljioo, kateri Ja nekoč vaški mizar izrezljal te orehovega fesa krajnike in ograja. Že dolgo mož počiva v senci va-«ke cerkve pod čmjrn križem v « ležišču, zaraslim s travo. Fan-chonina posteljica namreč Je slutila že njeoemu staremu očetu, ko je bil še majhen, in deklica sedaj spi tam, kjer je spal ded. Sedaj spi ; vzorčasta rožnata zaveaa Čuva nad njenim spanjem. Ona spi in sanjd: Vidi, kako sinja ptica poleti v grad, kjer biva njegova ljubezen. Zdi se ji tako lepa kakor zvezda, a ona ne čaka, da ee il ptica vsede na ramo, zakaj ona ve, da ni kraljičina in da nje ne obišče kraljevič, začaran v sinjo ptico.	" ' :
Vendar misli, da vsi tičktjftfl so kraljeviči. Ds so morda ptiči is njene *e*l vaščani in da bi bil med njim* Jtftiko kmečki fantek, od ilobne vile ličaran vvrt-biča, ki ipod" *fbjim f< perjem čuva ljubesen male svoje Fanehon. Ce tif ga eaft poznala, mu ne bi dalk li drobtinic od kruka, marveč tudi od potice in slaščic. Rada bi ga Videla in res ga vidi : pride in sede na njeno ramo. Vrabiček je, navaden vrabiček. Nič posebnega ni na njem, toda čil je in Živ. Sicer je videti koliko zanemarjen, manjka mu namreč iz repa eno pero, katero je izgubil v bitki, Če ni imel odo opraviti z zlobno vaško vilo. Fanehon sumi, da je trde glave, toda ker je deklica, je ne moti, če je slabe glavo, da je le dobrega srca.
aa. Naenkrat
ona v roke
■pa zraste^ ivrtia se mul ae v neke; poatant deče. chon spozna Antoinea, vJB_. vega sinčka, ki jo'nagovori-— Povoj, ali se greva ■
grat?	_
Veselo tleakne I Ti- • ^ '
Naenkrat pa se prebudi Mane si oči.	M
Vrabička ni več, Antoin* več.	/
Sama je v svoji sobici. Jutranja zarja sije akoci nate zavese in izliva svojo dolino svetlobo na posteljico' Deklica ališl ptičke, ki p| na vrtu. 8koči iz poatdjU. kar v srajčki steče k oknu bi odgrne. Na cvetočem vrtu gleda vrtnice, krvomočnict, in avoje male pevčke, ki po' sode na vrtni ograji in ji hvalo za drobtinice kruha jo jutranjo podoknico.1
da mataJe
Boža ga in mu daje nežna ime-
NAZNANILO.
tajaikoai k tem potom ssm
iti fW i naslovov Članov k love novih Ossev, Ia naslove Ia Isobčenih člastr vu
točno vTsdl
■pihtaH
In naslove, kalen U glavnem« tajnik« « tam v arkiva Ia Jih oprani J jeselo Tshn,i
bel
Pri
«a ae)
Prosveta
__I zpremezibii
vselej oaiesi etarij Upravništn a društveni Ia tajalee te upoštevaj ' gpravttsli
AH at« že n ar oči li M to aH Mladinski Hat«"*
prtJktoU« ali aorodnfln domovino? >JeedW< trajna vrednosti, U n Mkkko pe«
w daamvino
im
■■ • pia »	j,
1	o \j d i
Tiskarna b. N. r. J
¿»r iqe u bo hr
»S*" #
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Ttaka vabOa ca wa»Mw to abada, vUtnloa, daija, lataka itd. t iluiwiataiii. hrratakan
ikam. tngl-ft-T- jadkn to droffb
hafta. koto oo®
VODSTVO 1BKABNS APSUBA NA ČLANSTVO 8JI J»J, DA TBSOVDIB
s. no p. j. printery
CHICAGO, ILL.
TAM 88 DOB» NA ZlLJO TUDI VBA USTMENA pojasnila
moan
nrt
NM