-lini 3 i of c link a dnevnik /•fiinjenih dr&wtfe s- <
. cu vse r,.	'
k Ima IO.OuOa .rocnikov:«
r*LBT01l Faun: 4t87 OOBTLANDT. MxUrti n ■•cond-Olm MatUr, »epUmbr H, 100». U tk> M OAm at X«w Tcrt, M. T* vato th* Art of Ongnu of lbrik S, 1171. TBLEFOH FlgAlHI: 4W7 ffOETLAKM
NO. 301. — ŠTEV. 301.	_NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 23, 1915. — ČETRTEK, 23. DECEMBRA, 1915.	VOLUMB yyttt _ LETNIK rrm
Chv onls gtoeinias i&u
in th# Clewed » * #.
usueQ *«fei? da;
-s Sundays and Holida.fr o
GLAS NARODA
Ciflft	neiskw&m v AmiiSFiirtL
Druga nota glede "Ancone".
Ker prva nota glede potopa potniškega parnika " An-ni imela zaželjenega uspeha, so poslale Združene države Avstriji dnigo noto, na katero bo morala pravilno odgovoriti in dati potrebno zadoščenje.
Ameriški državni tajnik ameriškemu poslaniku na Dunaju:
Vlada Združenih držav je sprejela od Vase ekselenee 'loto ult'd<- potopa potniškega parnika 4Ancone", ki je bi-I i oddana na Dunaju dne 15. decembra 1915 in poslana v Washington. Vlada si* je ozirala na omenjeno noto, ter <krbno premislila njeno vsebino.
Dne 1~). novembra 1915 je izrodil baron Zwiedinek, namestnik poslaništva avstrijske cesarske in kraljeve vlade v Washigtonu državnemu departementu poročilo av-stroogrske admiralitete glede potopa parnika "Ancone".
V tem ]>oroeilu se priznava, da je bil omenjeni parnik torpetliiiiran potem, ko so bili njegovi stroji že ustavljeni in ko so se potniki še vedno nahajali na krovu. Mnenje vlade Združenih držav je, da že to priznanje samo zadostuje da se smatra poveljnika podmorskega čolna, ki je storil to dejanje, odgovornega, da je premišljeno prekršil priznane zakone narodov ter se popolnoma nič ni oziral na ona elovečanska načela, ki bi jih morale varovati vse bojujoče se države za časa pomorske vojne.
Z ozimni na te priznane okolnosti se smatra vlada Združenih držav opravičeno, da ne razpravlja o posameznostih potopa "Ancone".
Krivda poveljnika je brezdvonino dokazana in nihče ne taji, da so državljani Združenih držav izgubili življenje, d:> so bili ranjeni, oziroma da je bilo tvegano njihovo živiji nje.
N.i ta način je prekršil poveljnik podmorskega čolna samovoljno pravila mednarodnega prava in načela člove-čanstva. ki so jih že pred dolgim časom splošno priznavali in ki so edino merodajua s stališča resnice in opravičenosti. Vlada Združenih držav sc ne čuti prisiljeno razpravljati o njih. Vlada Združenih držav tudi ne razume, da more cesarska in kraljeva avstrijska vlada zatajevati te priznane mednarodne zakone in dvomiti o njih.
Sito vlada Združenih držav ne more najti drugega izhoda, kakor da smatra odgovorno cesarsko in kraljevo avstrijsko vlado za dejanje njenega pomorskega poveljnika in da ponovi odločno, toda obzirno zahteve, ki jih je izrazila v svojem poročilu z dne 6. decembra 1915. Zato upa vlada Združenih držav, da bo cesarska in kraljeva avstrijska vlada razvidela iz tega opravičenost teli zahtev in da se jim bo podvrgla z istim duhom in odkritostjo in z isto obzirnostjo do dobrih razmer, ki vladajo sedaj med Združenimi državami in Avstroogrsko, in katere je tudi vlada Zdrtižcinh držav upoštevala. _Lansing._
[
General Villa.
Po treh letih bojevanja se bo Villa z družino zatekel v južno-ameriško republiko.
El Paso, Tex., 22. decembra. — Xa neki veliki živinski farmi v argentinski republiki v južni A-meriki bo ostal general Franeiseo Villa, odstavljeni poglavar mehi-kanskih revolueijonarjev, ter po triletnem neprestanem bojevanju užival sadove v mirnem življenju.
Tu so izvedeli, da bodo odpluti, njegova žena in pa žena in služin-čad Villovega brata Hipolita v soboto od tukaj. — Najprej mislijo oditi v Havano na Cubo, kjer bodo počakali, da se Jim pridruži šele general Franeiseo Villa, ki se nahaja še vedno nekje v Mehiki.
Polkovnik Hipolito Villa je baje že na potu v New Orleans in tudi njegov brat general Franeiseo Villa bo menda lahko ubežal iz Mehike, ker mu bodo pomagali pri tem njegovi prijatelji in tudi uradniki Združenih držav, če bo treba, da ne bo prišel v roke svojih sovražnikov.
Ako s«* Villi posreči ubežati pred zasledovalci, bo stopil nekje blizu E1 Paso na ameriška tla, kjer ga nameravajo počakati njegovi prijatelji ter ga spremiti na varno. Ce mu bo mogoče, bo dohitel še isti parnik. na katerem bodo odpotovali njegova žena in spremstvo na Cubo, če pa tega ne bo mogoče, bo vzel prihodnji parnik, nakar bodo vsi zapustili severno Ameriko ter odpotovali v Buenos Ay res v Argentini j i.
Villa je šele pred kratkim spoznal, da so vsi njegovi poizkusi brezuspešni in še zadnje njegove čete, ki so mu še ostale zveste, so se uda le vojaki sedanje mehiške vlade, ki ji je na čelu general Car-ranza.
Razdejanje turških vojnih naprav.
Kodanj, Dansko. 22. decembra. — Sem je dospelo poročilo nekega Danca iz Carigrada, ki zatrjuje. da je uničil neki angleški zra-koplovec z bombami turške oklop-ne naprave, ki jih je postavila nemška tvrdka Krupp pri Carigradu.
Pozor, pošjjatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijt bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gTe nemotljeno pr«-ko HOLANDIJE in SEJLNDINA VIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ČTAJER in druge notranje kraje pa posluje po*ta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlj« sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Doma* stic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. O • n t:
K	$	K '	f
5.....90 j 120..«,'	17 40
10....	1.60 1 130....	18 35
15....	a.:« I 140...»	20.30
30...,	3,t 5	150....	21.75
26....	3.80	180....	23.30
30....	4.50	170....	21.65
3o....	5 25	180....	26 10
40....	5 95	190....	57.f5
45...,	6.70	200....	2r>.o"1
50....	7 40 250 ________36.US
55..,.	8 15	300....	43.50
60....	8,85	350....	fjCi 75
«5..,.	9.-J0	40C....	58.0^
70....	10.30	450....	65 gr,
75....	11.05	500....	72
80....	11,75	600....	87 00
85....	12 50	700....	101.tO
90....	13 20	800....	116 00
95,...	13.95	»00....	130.50
100....	14 50	i000.._.	142 00
110____ 15.P5
Ker se cene sedaj j ako spremi^ njajo, naj rojaki vedno gledajo sM naš oglas.	JH
TVRDKA FRANK SAKSH 83 Cortland! 8t* JaM
Položaj na Balkanu.
Na Balkanu pričakujejo v kratkem odločilen boj. — Spoprijelo se bo pet velikih vojsk.
London, Anglija, 122. decembra. Tukaj sodijo, da bo po sedanji tišini na Balkanu zopet završelo. Pet velikih armad je pripravljenih. da se spoprimejo v odločilni bitki, morda še pred Božičem. E-dino vojevanje, ki se zdaj vrši, je v Črni gori, kjer pode avstrijske čete domačine v notranjost dežele in v albansko gorovje in pa ob albanski meji, kjer zasledujejo bolgarske čete ostanke srbske vojske.
Medtem pa so zavezniki že sko-ro izolirali Grško, kakor je že pred letom dni napovedal bivši ministr. predsednik Venizelos. če se Grška ne bi hotela pridružiti zaveznikom v boju. Zdaj se nahaja v Grški njena lastna armada, in ona zaveznikov. ki so se tam močno utrdili ter si postavili Solun za opirali-šče vojnih operacij. Od morja grozi nevarnost zavezniškega brodov-ja. Na severu pa groze združene bolgarske in avstrijsko-nemške čete, da upadejo v Grško. Tudi na zapadu se zbirajo turške čete, da pridejo svojim zaveznikom na pomoč. če bo treba.
Balkansko bojišče.
Berlin, Nemčija, 22. decembra.
Na balkanskem bojišču je zavladal skoraj popolen mir. Armada generala Koevessa prav dobro napreduje v Črnigori. Bolgari pa zasledujejo v Albaniji u-mikajoče se ostanke srbske armade. Kakor kaže, bodo kmulo dospeli do Jadra ns k eg amorja.
Nemški generalni štab poroča, da s.- ni zadnjih 24 ur na Balkanu ničesar posebnega pripetilo. Avstrijci so našli pred dvema
dnevoma v okolici Ipeka 65 topov. katere so bili Srbi zakopali.
Angleži v Solunu.
Berlin, Nemčija, 22. decembra.
—	Neki tukajšnji list je dobil iz Aten poročilo, da so zapustile vse angleške čete razne otoke v Sredozemnem in Marmarskem morju ter da so no odpeljale v Solun. Koliko vojaštva imajo sedaj Angleži in Francozi v Solunu, se dosedaj še ni dalo natančno dognati.
Upor.
Berlin, Nemčija, 22. decembra.
—	Med angleškimi četami, kate-1 re so poklicali z otokov v Solun je zavladalo veliko razburjenje. Neka stotnija se je uprla in izjavila. da se pod nobenim pobojem ne bo udeležila bojev. Vojaki so umorili že šest ali sedem višjih častnikov.
Položaj v Solunu.
Berlin, Nemčija. 22. decembra.
—	V Solunu so zavladale strašne razmere. Grško prebivalstvo je zelo nezadovoljno z zavezniškimi vojaki, ker čisto brezobzirno postopajo in se smatrajo za gospodarje mesta. Draginja je že sedaj precejšnja, po zimi bo pa še večja.
Venizelos.
Berlin, Nemčija. 22. decembra.
—	Vsše prebivalstvo, ki se strinja z vlado in s kraljem, je začelo iz dna srca sovražiti bivšega grškega miu. predsednika Venizelosa.
Ljudje mu očitajo izdajstvo in pravijo, da bi bilo za Grško veliko boljše če bi tak ruvač. kakor je Venizelos, ne imel nikdar v rokah državnega krmila.
Venizelos upa. da se bo to r<iz-burjenje kmalo poleglo in da bo pri prihodnjih volitvah zopet kandidiral.
Žito iz Rumunske.
Berlin, Nemčija. 22. deeembra.
—	Iz Bukarešta poročajo, da so sklenili nemški trgovci naročiti iz Kumunske 50,000 vagonov žita. Tozadevna pogajanja .so se žc začela vršiti.
ROJAKI POZOR!
Ker nam letos nikakor ni mogoče dobiti PBATIK iz starega kra-j j a, opozarjamo vse cenjene rojake lin rojakinje, da naj pridno naro-loajo naš Koledar.
Z Galipolisa.
Turki so zaplenili veliko vojnega materiala. — Lokalni boji pri Kut El-Amari. — Avstralci.
Berlin, Nemčija. 22. decembra.
—	Sem je dospelo poročilo, da so se zavezniki v divjem begu umaknili in da so iiiieli vt-Iike izgube. Na bojišču so pustili vse svoje ranjence, v provizoričuih bolnišnicah pa vse bolnike.
Carigrad, Turčija. 22. deeembra. — Poročilo, ki ga je izdalo turško vojno ministrstvo, se glasi takole:
Pri Kut-el-Amari se vrše mali spopadi, ki pa nimajo nobenega upliva na splošni položaj. Zavezniške bojne ladije še vedno obstreljujejo naše postojanke, pa sko aj ničesar ne dosežejo. Ko se je umaknil sovražnik izpred Anaforte, je pustil na bojišču skoraj ves vojni material in skoraj vso municijo. Pri Sed-ul-Bali-ru smo odbili vse sovražniške napade.
Melbourne, Avstralija, 22. decembra. — Avstralski minister deželne hrambe. Geo. Foster Pe-aree, je rekel danes v nekem svojem govoru, da Avstralcev ni čisto nič presenetilo poročilo o u-mikanju zavezniških čet na Gali-polisu. Vsi Avstralci so si svesti konečne zmage. Angleži dobro vedo. zakaj so se umaknili. Najbr-že se je zgodilo to iz strategičnih oz i rov.
London, Anglija. 22. decembra.
—	V zadnjih bojih pri Kut-el- A-mari so imeli Angleži precejšnje izgube. V enem samem dnevu je padlo baje 2127 mož.
Ententni diplomati pri kralju Konstantinu.
Berlin, Nemčija. 22. decembra. Na ponovno prošnjo so bili zastopniki cetverozveze sprejeti od kralja Konstantina v skupni avdien-ei. Angleški poslanik je grškemu kralju razlagal nazore četvero zveze glede na politični položaj. Kral je nekaj časa poslušal, potem pa je poslanika prerušil z besedami: "Politične stvari spadajo v delokrog moje vlade, prosim, da < njih razpravljate z ministrskim predsednikom." Že po 10 minutah so bili poslaniki silno razočarani od kralja zopet odpuščeni.
Grozilno pismo.
Sodišče je obsodilo Turka Na-rey Nevlana na šestmesečno ječo, ker je pisal turškemu odposlancu Ilusein beju v Navestown grozilno pismo. Ker ni mogel postaviti zadostne varščine, so ga poslali v ječo.
Slovenci.
Kratek zgodovinski pregled. — Koliko nas je in kaj smo dosegli v skoraj tisočletnem boju.
Slovenci se zanimamo in zavzemamo za vse mogoče stvari, zasledujemo svetovno zgodovino, skoraj vsi narodi so nam znani, sami zase se pa veliko premalo zanimamo. — Dolžnost vsakega Slovenca bi bila, že vsaj površno poznati zgodovino slovenskega naroda. — Najprej pridemo mi, potem šele drugi. V šoli se nismo veliko učili o Slovencih. Vlada je naroče-vala učiteljem, da nas morajo u-čiti od kdaj do kdaj so vladali avstrijski cesarji, ni jim pa sko raj dovolila, da bi nas seznanili z našimi velikimi možmi in z našo zgodovino. Rojak pri de gotovo v zadrego, če ga vpraša tujee kako je bilo z nami in na kakšen način smo se povspeli do tako visoke stopinje.
Vedoč, da bomo rojakom zelo ustregli, smo priobčili v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju kratko zgodovino slovenskega naroda. Kdor je prebere, ima že vBaj mal pojem o slovenskem narodu. V Koledarju dobite še veliko dru-,gih zanimivih člankov, lepih po-I vesti, šale in drugih zanimivosti. Stane samo 35 centov.
Naročajte ga pri: 8LOVENIC PUBLISHING CO., j 82 Cortland Bt., New York, H. V.I
Papen in Boy-Ed.
Včeraj sta se odpeljala v domovino atašeja nemškega poslaništva v Washingtonu.
Vsem je znano, da so na podlagi dr. Goričarjevih razkritij zahtevale Združene države od Nemčije, da mora takoj odpoklicati Papna in Boy Eda, atašeja nemškega poslaništva v Ameriki. — Nemčija se je nekaj časa ustavljala in dokazovala, da to ni pravilno. slednjič se je pa morala vendarle udati.
Včeraj sta se vkrcala na nizozemski parnik "Noordain". ki ju je odpeljal proti domovini.
Pred odhodom je rekel von Papen nekemu časnikarskemu poro-čevaleu:
Ne morete si misliti, kako sem vesel, ker so me odpoklieali. Šel bom tja. kjer bolj potrebuje vojakov. kakor pa tukaj. Zaenkrat ne morem še ničesar opraviti, lahko pa rečem, da bo prišel čas ko mi bo mogoče zavrniti vse ob-dolžitve. Vprašujete me, kdo bo zmagal, oziroma kdo bo odločil zmago. Vem samo toliko, da ameriško časopisje ne bo zmagalo in da bo podalo kouečno odločitev nemško orožje.
Pred parnikom se je bilo zbralo veliko časnikarskih poročevalcev in drugih ljudi.
Nemške zahteve.
Nemški propagandni časopis •Fatherland'. ki je pisan v angleškem jeziku, a v nemškem duhu. ter izhaja v New Yorku.-se peča v svoji zadnji številki o prihodnjih predsedniških volitvah. Stališče tega lista je označeno v naslednjih besedah :
14 Mi ne zahtevamo, <?a bi dobili predsednika, ki bi bil za nemško stvar, a na noben način ne maramo predsednika, ki bi bil podrep-nik Anglije. Vsakega kandidata bomo preskušali, če je.res pravi A-merikanec. Tako demokratična kakor republikanska stranka imata v svoji sredi može, ki jih ne bo treba poskušati, ker jih že poznamo za zanesljive ljudi. Za take rao- 1 že bi mi lahko volili, ne da bi bili v nevarnosti, da izgubimo svoj ponos in samozavest. Ne moremo pa voliti ne za Roosevelta in ne za 1 Wilsona."	i
Cadorna proti balkanski ekspedi-ciji.
Berlin, Nemčija, 22. decembra. Kakor poročajo iz Italije, sta bila Sonnino in Salandra pripravljena ustreči zahtevam Francozov in Ansrl ežev ter odposlati posebeu I ekspedicijski zbor na Balkanu. — Temu načrtu pa se je energično uprl generalisimus Cadorna, ki je kralja prepričal, da Italija ne more pogrešati niti enega moža.
Italijanski oficijozni listi odkla- ■ »jajo ekspedicijo na Balkau. pri tem pa hitijo zagotavljati, da je Italija z ostalimi zaveznicami glede Balkana popolnoma solidarna. ]
i
Ameriške žene v Bitolju.
Solun, Grška, 21. decembra. — : Izvedelo se je. da se nahajajo v 1 Bitolju na varnem dr. Henry For- 1 bes iz Bostona, gospa Farwell. čas- ; nikarska poročevalka iz Chieage in pa gospodična Mitchell.	1
Njihovi prijatelji in sorodniki so bili v zadnjem času v velikih skrbeh, ker naenkrat ni bilo od njih nikake vesti. Bali so se, da :-e jim je pripetila kaka nesreča s strani Bolgarov ali pa raznih roparskih druhali, ki se klatijo sedaj po deželi. Ameriški konzulati so začeli za njimi poizvedovati in so izvedeli, da so na varnem.
■ Mirovni predlog.
Mnenje ogrskega grofa Appony-ja, Avstrija je že začela popuščati. Stališče nemškega kanclerja.
Berlin, N eiučija. 22. decembra.
—	Vodja opozicije v ogrskem parlamentu, grof Albert Apponv je sprejel v avdienci nekega ameriškega časnikarskega poročevalca in mu je rekel med drugim tudi sledeče:
Mi nimamo ničesar proti Rusiji. Ako sedaj sklene mir. lahko A-vstrija, Nemčija in Turčija napravijo. da bodo Dardanele za ruske trgovske ladije vedno odprte. S tem bi bila politična moč Rusije zelo ojačana. Ogrska je za trajen mir. ne pa mir, kateremu bi sledile takoj nove sovražnosti. Rusija ne sme imeti na Balkanu nikdar več toliko upliva. kakor era je imela pred leti.
Nemški drž. kaneelar je rekel pred kratkim v svojem govoru, da je Nemčija pripravljena skleniti mir, ee ji stavijo zavezniki u-godne mirovne pogoje. Vse bojujoče se države žele. da bi bilo k-malo konec tega strašnega klanja.
Bankrot pittsburške banke.
Pittsburgh, Pa.. 22. decembra.
—	Danes je ostala zaprta Pittsburgh Bank for Savings, vsled česar je bilo razočaranih mnogo ljudi, ki so imeli vse svoje prihranke v tej bankL
Ta banka, ki je bila ena najbolj znanih v tem mestu, je bila zaprta na povelje bančnega oddelka države Pennsylvanije.
Sicer še ni izdala banka nika-kega pojasnila, vendar se ve v tukajšnjih bankirskih krogih, da ta zavod ni mogel preboleti velikih izgub, ki jih je trpel vsled poloma tvrdke James Kulin in pa W. S. Kuhn. ki sta imeli s to tvrdko velike trgovske zveze. Dne 15. septembra so znašale v-loge $10.000.000.
<
Srbski vladni denar na poti v _	Paris.
Marseilles, Francija. 22. decembra. — Semkaj je dospelo danes 18.000.000 frankov, 'ki tvorijo premoženje srbske zakladnice. — Denar bodo naložili v franeosko-srbski banki v Parizu.
Rim, Italija, 22.. decembra.. — Vest iz Caserte v Italiji, ki je trdila, da je prišel kralj Peter v I-talijo v spremstvu min. predsednika Pašiča, je brez podlage.
Zeppelin. Amsterdam, Nizozemska, 22. decembra. — Neka brzojavka iz Amelanda na Nizozemskem zatrjuje, da so videli velikanski zrakoplov, ki je plaval nad onim mestom v zapadli i smeri. Ce bi plavat v isti smeri dalje, bi dosegel vzhodno obrežje Anglije. Zato razpravljajo tu o možnosti novih zračnih napadov na London. London, Anglija* 22. decembra.
—	Tukajšnja policija je svarila vse one. ki se bodo udeležili božičnih verskih ceremonij, naj skrbno zakrijejo vse luči, ker je vr-
jetnost velika, da bodo Nemci napravili ob tem času nove zračne napade.
Zobe pogoltnil.
Alfred Hilton, 3Q let star in po poklicu oskrbnik v neKem cerkvenem poslopju, je umrl sinoči v neki tukajšni bolnišnic; vsled zadav-ljenja, ker.je požrl svoje umetne zobe. Hilton je bil ravno pri kosilu s svojo ženo in otroci zadnjo soboto, ko so ga naenkrat prijeli krči .vsled česar so mu zlezli u-nictni zobje v vrat in povzročili njegovo smrt.
POZOR, ČITATELJI!
V ponedeljek bomo zaceli priobeevati na zadnji strani našega lista zelo zanimiv roman znamenitega francoskega pisatelja Cabariaua
"TATVINA"
v Prepričani smo. da bomo s tem romanom ustregli vseuii citateljem. Dejanje se vrsi v Parizu, glavno ulogo pa igra I slavni detektiv Leeoq.
Kaj takega kot je ta roman, niste še brali v sloven-skem jeziku!
Hindenburg se umika.
London, Anglija. 22. decembra. — Iz Ženeve v Švici poročajo sledeče: yi§
Nemška ofenziva na bojni črti mod Rijro in Dvinskom se je po-! polnoraa ponesrečila. Maršal Hindenburg je bil prisiljen umakniti ; se pred silnimi ruskimi proti ua-j padi ter j<- moral pustiti velikan-! sko množino vojnih potrebščin, ki j so padh Rusom v roke.
Nemci, ki niso mogli pivkoro-Ičiti reke Dvine. so imeli velikanske izgube. Pet nemških <1 i vizij i 200.000 mož se je umaknilo do, Tukuma. kamor zdaj Rusi prodirajo. Tudi drugdjc se vršijo zelo ■ vroče bitk*1.
Tudi i/. Teherana v Perziji br-zojavljajo, da so zavzeli Rusi mesto Kuni. ki leži osemdeset milj jugovzhodno od Teherana, i po zelo vroči bitki.
Igralka Bern h ar d na smrtni postelji.
London, Anglija. 22. decembra. ' — Sirijo se vesti, ki prihajajo iz i Pariza, in zatrjujejo, da umira Sarah Bernhardt, svetovno znana I igralka. Sarah Bernhardt je stara 171 let in si je pridobila svetovno slavo s svojim igranjem. Pred nekaj meseci so ji odrezali nogo. | ki si jo je nevarno ranila pri nekem padcu na odru. Od tistega I časa je začela vidno hirati. Zdrav-! uiki imajo malo upanja in misli-I jo, da bo podlegla bolezni.
Poroka ameriškega zdravnika s Srbkinjo.
Beaver, Pa.. 22. decembra. — i Tukajšnji zdravnik dr. G. AV. Mel-j Ion se je bil napotil danes v Ate-I ae na krovu parnika "Creteic".
da se oženi tam z gospico Za-gorko Cabo, neka mlado srbsko lepotieo. Gospodična C'afto je hči nekega belgradskega bankirja, ki se mudi sedaj v Atenah kot zastopnik srbske vlade.
Italjani odbiti.
Avstrijske čete so odbile vse sovražniške napade pri Tolminu. — Obstreljevanje forta.
Berlin, Nemčija, 22. decembra. Avstrijski generalni štab poro«'* ! Na italijanskem bojišču se vrše neprestano vroči artilerijski napadi.j ki se pa za nas skoraj vsi ugodno iztečejo. — Pri Tolminu so Itali i jani z vso silo navalili na naše postojanke, pa so se morali z velikimi izgubami umakniti.
V	splošnem se položaj ni veliko izpremenil.
Rim, Italija, 22. decembra. — Uradno se naznanja: — Naša ar-tilerija je obstreljevala včeraj u-trdbo Por v Judikarijah. — N,;d nami se je pojavilo dvoje avstrij-j skih zrakoplovcev, ki so se pa mo-j rali takoj umakniti, kakorhitro .so; stopile naše baterije v akcijo.
V	Dolini Sugane smo zavzeli več /•do važnih sovražniških pošto-j jank. Sedaj se pripravljamo na j nov napad na Gorico. — Prepričani smo. da se nam bo obnesel.
, _______
» i Osumljen špionaže.
Ženeva, Švica, 22. decembra - [
Danes so tukaj zaprli tajnika av-j
strij*<k«'pa konzulata Taussig, kij
je osumljen špionaže. V kratkem!
se bo vršila javna razprava, ki o-j
beta biti zelo senzacionalna. i
i
Požar v jetnisnicL
Bridgeport, Conn.. 22. dec. —[ V tukajšni jetnišnici je izbruhnili požar, vsled česar je bilo 238 jet-1 nikov v smrtni nevarnosti. Čudno je, da se niso vsi skupaj zadušili, ker je bil v jetnianiei samo en paznik. Ta človek je imel še toliko prisotnosti duha, da je jetnike pomiril ui poklical požarno brambo.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned auil published by the
SLOVENIC PUBLISHING CO.
(a eori>orutiun.) FRANK SAKSER. President LOIIS ItKM'PIK, Treasurer.
Place <>f Business of the e«iri>oration
ati'l addresses of above officers: S2 Cortlam.lt Street, Itorough of Man-liattan. New York City. N. Y.
Za celo leto velja list mi Ameriko in
fanado......................$300
„ i ^ »1 leta .................... 1-50
<vlo leto za luesto New York.. 4.00 „ |k)1 leta za mesto New York.. *J.OO
„ KvroiHj za vse leto..........4.50
......|h)1 leta............~55
.. ivtrtleta.......... 1~0
• til.AS NAItOMA" Izhaja vsak dan izvzemal nedelj In praznikov.
"G L A S NAROD A"
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez [H*l|>fsa in osobnosti se ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje naj-ilemo naslovniku.
Dopisom In poftitjatvam naredite ta naslov: "G LAS NAHOD A" 82 Port lfin.lt St.._N«-w York Cttv i
Telefon 4<>S7 Cortlandt._
Slovens ko katoliško
E======{5]
_ _
podp. društvo	svete Barbare
al
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Penn»ylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Pi»Sie<Lalk: JOŽEF PETER NEL, Box 05, Wtliock. Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAK, Bo* 547. Foresi City. Pa II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs. Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Boi 7U7, i o resi City, fa Q tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Fa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537. Forest City, Psl Pooblaščenec: JOSIP ZA LAH. lOOi North Chieaao St.. Jol5«t, Hi.
VKHOVNI IDKVVNDk: Vri *lii£TIN IVSC. «00 Chicago St.. Jollet, Iii
NADZORNI ODSOS:
FwOsertli'k: IGNAC PODYASNIK. 4734 n«tfieia S t F1ttitaf*t>. Pi j L t&dzoiulk: JOHN TOltINČ, Pox C,22, Forest City. Pa j • JI ca:Jzt;rnlk: FRANK PAVLOVClČ. Box 705. ConemauKti. Pa j f£l. &ausoxrJk: A.NDREJ SI.AK., 7713 I«slt-r Ave., ClevelanJ. O^.'
POROTNl ODBOK:
!»«*5aednhc: MARTIN OBREŽAN. Box 7".! Easr Mineral. Ken^ I porotnik: MARTIN STEFANflČ, Box 76. Frankiln Kan? ! 11 ifcrotulk • MIHAEL KLOPČIČ. 528 Ua . sou Av- K F D i - • field, Detroit. Ml m
CI'RAVNI ODBOK:
; Prwisednlk • ANTON BOČEVAR R F. D. No 2. Box 11**. iirMt
L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Erou^hton, P*. | IL apravolk: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L
Dopisi naj se pofiiijajo I. tajnikri ITc'baa. P. O. Box 7fc" City, Penna.
Droltveco alasllo: "GLAS S A H O D A.''
7v.nl bi izvedel za naslov - vuj'h dveh prijateljev ANTONA PR OSEN in ANTONA KOVAČI C. Prvi je doma iz Vrbiee pri Ilirski Bistrici, drugi pa iz vasi Sinerje pri Premu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da .era mi javi. ali naj se pa sama oglasita. — Frank Že-frin. 10325 Way Ave., Cleveland, O.	* (21-22—12)
Rad bi izvedel za naslov IGNACIJA ŠMIT, FRANKA GRO-BELNtK in FRANKA BOHI'-DEU. Prcd'enim letom smo bili skupaj v Cleveland u, O. Prosim cenjeno rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi javi, ali naj se sami oglasijo. — Anton Lipolt, Box 533, Primero, Colo.	(21-23—12)
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjam, da som odpr1 novourejeno
TRGOVINO na 312 National Avenue, kjer prodajam vsakovrstna mož- j ka. ženska in otročja obuvala po j najnižji ceni. Zajedno pa tudi popravljam stare čevlje. Za obilen obisk se rojakom toplo priporočam.
Martin »Tug. 312 National Ave., Milwaukee.
(18,21.23—12) "Wis.! •_;_
Kje je GRGA ISKRA, podomačej Vrtnarjev i/, vasi Lisac. Istra ? Za njegov naslov bi rad zvedel i Anton Iskra ( 'Kljukar"). Rock Springs, Wyo. (21-123—12)	;
- j
m tresoč se odšel je proti vratim. V istem trenutku je veter zopet pričel plapolati z obleko njegove žene in vrata so se radi vetra zaprla. Straliopetnežn se je dozdevalo. kakor da je njegova sopro-, ga zaprla vrata. Nehote je za kri-, čal in skočil skozi okno ter se tako na rokah in na obrazu porezal-Nato je tekel krog hiše, zajašil svojega konja ter odjezdil, kamor je hotel njegov konj.
Vsled hitre ježe in svežega zraka je kmalu postal nekoliko trezen. nakar je pričel razmišljati. Pred njegovim duševnim očesom se je pojavila s'.ika Bud Masti-rsa.j Ko je šel skozi Bellville k svoji' soprogi, je videl med drugimi ko-' nji, kateri so se pasli kraj sodišča. tudi šerifovega konja. Potem, ^e je prestrašil vsakega oblaka, katerega je ugledal na obzorju..; zbal se je vsakega zajca, kateri je tekel po preriji, v vsakem bitju je videl šerifovega konja, v vsakem glasu vetra je menil, da ■ sliši glas šerifa.
" Predno me bode Bud Masters vjel*\ mrmral je sam med seboj.', "se bom raje ustrelil!"
Pri toli besedah je pričel v svojih leginih iskati revolver, pa jo. opazi!, da ga nima. Pri tem v je spomnil, da je revolver pozabil v šoli. Kakor vedno, je bil tudi ta-< krat skrajno razburjen.
V glavi it i ii je šumelo kakor v bučeliiem panju. Pri vsakem skoku njegovega konja je menil, da 1 bo ugledal šerifa.
Konečno je na preriji opazil tri jezdece; jezdece in teorije, kateri so bili brezd vomno pravi in kateri so se proti njemu približevali. Skušal se je jezdecem izogniti, radi česar so ga slednji naravno opazili in v skoku pričeli jezditi : proti njemu.
(Pride še.)
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
82 Cortlandt St., New York.
U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica . 6104 St. Clair Ave,, Cleveland, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut; St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling j Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N I Chicago, 111.
H. Svetlin, 1016 St. Clair' i Ave., Sheboygan, Wis. ; Alois Rudman, 737 Hoi !mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. -Fr. Cherne, 9534 Ewing ; Ave., So. Chicago, 111.
SANATOGEN
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo MoČ ! z evropskimi zdravili, ker so Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-natogen je pravi Čudež za vse bolehne. slabotne in slabokrvne. 21,000 zdravnikov ga priporoča po celem svetu. Dobiva se pri nas, (Dom. Lekarna), kakor tudi druga garantirana zdravila
za: Želodčne bolezni, ner-v oz nos t,, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni. zdravila za pridobitev možke moči in za vse drug«: bolezni.
S temi zdravili • smo pomagali veli-
. ko rojakom, tako lahko tudi vam, ako : se obrnete na nas. Na vsa vprašanja 1 damo mi točna pojasnila o boleznih in zdravilih zastonj!
S tem si prihranite denar in pridobite si ZDRAVJE.
i Priznalna pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvr-, šujejo strogro zaupno. Pisma naslovite tako: i	J.F.Dolenc,
Box 819 Milwaukee, Wis.
Krasne žepne koledarje z dnevnim zapiskom, poštnimi določba-[ mi, zemljevidi itd. pošljemo vsa l kemu našemu naročniku PCPOL-; NOMA ZASTONJ kot novoletno ■ darilo.
I	J. T. Dolenc,
Box 81»,	Milwaukee, Wis.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatni tiskovine. Naša tiskarna je najbolj
moderno opremlj ena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno re obrnete kam dru> gam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNLJS&A TISKARNA
6119 ST. CLAIR AYE. CLEVELAND, O.
Imam v zalogi prave importirane	j
LUBASOVE # wmMk & HARMONIKE ggi
kakor tudi	, . ;	5j
K O V C E K E if ^^p
iz Slovenjega Gradca, Štajersko. " >}	a h
Posredujem tudi pri prodaji in	j
nakupu starih že rabljenih harmonik.	j
Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd.	)
Alois SkuijU
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
"Well, dragica, kaj pa druge- • ga pričakuješ? Ako komu njego- ^ va lastna žena uide in mu poleg j tega še listine ločitve dostavi?! •; Radi tega bi gotovo vsakdo pil. j Ali tega ne veš?"	a
Potem jo je nekaj časa ruirne t gledal.
"In čemu me nočeš pustiti^ v l miru?" vprašala je nadalje. "Če- ' mu mi hočeš vzeti službo, k at aro , sem po tolikih naporih dobila?! j Jaz sem sedaj tukaj učiteljica in sem popolnoma zadovoljna, sko- ] raj srečna!"	;
"Tebe pustiti v miru? Kaj?! ; Kakšna pa si sedaj; postala si < presneto samoglavna! Jaz sem ; tvoj mož in imam pravico tebe . obiskati. Saj ti vendar ničesar no-čem!"	* -
"V tem countvju omožene ženske ne dobe službo učiteljic. Do-sedaj nihče ne ve, da sem omože-na. Xe vzemi mi služ e. Dob! Jaz se tukaj sama preživljam in ne vem, kam naj se podam!"
Njen soprog jo je nepopisno grdo pogledal.
"Tako...?! Torej ti se preživljaš pod tujim imenom, draga, in trdiš, da nisi poročena! S teboj zaniore torej vsaki cowboy občevati. K vragu s tako žensko, katera slepari možke!"
"Ali me boš umoril. Hob?"' Tekom minulih petih let ji je čestokrat brez vsakega povoda pretil s smrtjo, tako da se na njegove grožnje ni mnogo ozirala. Radi tega mu je nekako junaško odgovarjala. Njen mož se ji je dozdeval, da namerava nekaj iz-vanredno strašnega. Njegova jeza se je podvojila, ko je uvidel, da njegova žena ve, kaj on namerava.
"Veš, kdo je šerif v tem prekletem countvju?" vprašal jo je: in pri tem prijel za roko. Ona mu je prikimala. "Sedaj sem vedel, kakor hitro sem našel Bud Basterjev ranč, da ti nisi daleč od njega!" Ona je zmajala z ramami. "Jaz ne morem za to, ako je Masters edini prijatelj, kar jih imam na svetli. On je z menoj vedno dober, on mi je brat in nič drugega! On mi je tukaj našel in preskrbel službo in kateri —"
"Kateri ti jt- tudi kaj boljšega obljubil, kakor hitro bodeva midva sodnijhko ločena!" prikinil jo je Bob.
V prejšnjih letih, takrat, ko sta še oba živela v Santa Saba, j«-Bob Sanders mnogo mlajšega l»ud Mastorsa nepopisno sovražil. Temu je bila vzrok ljubosumnost — skrajna ljubosumnost — o tem je vsakdo v Santa Sabi vedel. Vendar je pa bil Bob Sanders straho-petnež in se v Mastersovi prisotnosti nikoli ni upal razodeti svoje sovraštvo, kajti Mastersov značaj mu je bil dovolj poznan. Vse drugače je pa bilo z Bili Har-monom. Radi deževja je slednji nekoč njegovo Nelly pripeljal domov na svojem vozu. On jc potem veselo pripovedoval o Nellyjevi lepoti in obžaloval, da ni dobila boljšega moža — in zato je moral mladenič pustiti svoje življenje! Bud Masters je pa neovirano iz-J javil, da je Sanders največji lo-J pov na svetu; to mu je dejal tudi v obraz in pristavil, da je vrv za j njegov vrat že gotova ter mu je zajedno prisegel, da ga bo prete-' pel, ako bo še kdaj pretepava! svojo Nelly, radi česar se ga je Sanders bal.
Nelly mu je srčno odgovorila: "Bud Masters me dosed a j nikoli ti i vprašal, ako hočem biti-njegova žena, akf» ti misliš, da je temu tako. Ako bi pa bila prosta in da bi me on vprašal, povem ti v obraz, jaz bi —"
Pri teh besedah je njen soprog besno zakričal:
"Ti, omožema ženska — ti govoriš o zopetni ženitvi? Jaz te I bom že odvadil! Ali jaz, ki sem | tvoj soprog, nimam nikake pra-i viee ?! Ti si moja in moja tudi o-j 'staneš! Razumeš?! Sedaj pojdeš z menoj — ali pa pojdeš k —
Pri teh besedah je vzel revolver izza pasa. Ona v smrtnem strahu poletela k vratim. Na pragu se je o krenila in v tem trenut-ku_ je počil strel.	j
j Žena je padla na tla. ; Vendar je pa bil za svoj grozni zločin slabo pripravljen in njegov želodec je bil v skrajno slabem | razpoloženju. Postalo mu je nekako slabo, naslonil se je pa mizo in zrl na svojo žrtev. Bkozi od-^ prta vrata je prihajal južni veter, kateri se je vjel v krilih njegove mrtve soproge. Morilca je obšla groza in pričel se je tresti. Pred par sekundami je še divjal in grozil, potem se je pa strahu tresel, ko je pomislil, da mora, če hoee priti na prosto, iti mimo njenega trupla.	I Konečno so je vendar zavedel
Samolastna poprava,
Povest iz ameriškega zapada.
Po preriji, katero je ogrevalo popoldansko solnee, je dospel k malemu Šolskemu poslopju samoten jezdec. Njegov obraz ni bil prijeten in njegove obrazne poteze so bile celo brutalne. Krog vratu je imel privezan rdeč robec, kateri nikakor ni pristojal njegovi precej umazani srajei.
Pred šolo se je jezdec ustavil, vrgel vajeti zmučenemu in potnemu konju čez glavo, razjašil in otvoril šolska vrata.
"Evo me, draga!"
V	notranjih prostorih ni bilo nikogar razun njega opaziti in vendar je nekdo odgovoril.
"Vidim te, vidim! Žal mi je", glasil se je odgovor.
Došlee se je surovo smejal.
"Oho! Torej si me vsekakor pričakovala! Ti si vedela, da bom prišel, kakor hitro mi bodo dostavili listine. Je-li?"
"Bala sem se!"
Došlee slabega sprejema gotovo ni upošteval. Pričel je ogledovati prazne notranje prostore in se tako prepričal, da ga nihče ne bode motil. Nato mi ji je približal. Njegova hoja ni bila baš stanovitna. Potem se je odkril, vrgel klobuk na tla in se naslonil na ograjo, za katero je sedela učiteljica.
"Že mesec dni sem te zasledoval. draga", pričel je ponovno z negotovim glasom, "in konečno sem te vendar dobil. Sedaj pojdeš z menoj! Je-li?"
Učiteljica se je pričela tresti, kajti polastil se jo je strah, katerega ni zamogla premagati.
"Ti itak veš, Bob", je odvrnila, "da bi te gotovo nikoli ne o-stavila, ako bi mi bilo mogoče s teboj na kak način živeti. Prestati sem morala uprav nečloveške muke, predno sem postala zopet prosta.. Sedaj sem svobodna in nazaj k tebi? — Nikdar!"
Došlee je z razburjenim pogledom gledal svojo bi\šo soprogo, katera je bila krasna in še mlada. Skušal je svoj glas premeniti ter se pričel laskati.
"Pojdi z menoj, pojdi!" jo je prosil. "Nikar ne bodi tako čudna. Nelly! Saj veš, da si moja!"
"Da, bila sem tvoja, Bob! Tvoja sem bila pet let, baš tako tvoja, kakor tvoj konj in tvoj pes — menda samo zato, da si me vodil iz kraja v kraj in da si me mučil, kakor tvojega psa in konja!"
Mož je zardel.
"Temu je bil whisky vzrok, Nelly, in tudi dobro veš. da te nisem nikdar pretepal, kadar sem bil trezen."
"Da. vse to dobro vem, in tudi vem, da si samega sebe v toliko poznal, da si vedel, da radi \vhis-kyja postane« živina. Ti si vedel, in baš radi tega, kadar si bil slabe volje ali ljubosumen — sam Bog ve. da nisi imel povoda — potem si odšel in se .napil. Ko si se vrnil domov, si me vedno pretepal. Takrat si vedel, rla bodeš, kakor hitro se upijaniš, usmrtil Bili Ilarmona. Vse to si vedel, in baš radi tega si odšel, se napil in ga umoril! Potem si prišel domov, jaz sem ti morala tvojo krvavo obleko sežgati, tebe skrivati in s teboj iz kraja v kraj bežati, kakor hitro si mislil, da te zasledujejo." Pri tem je naslonila glavo na roke. "No, jaz ne pojdem k tebi nazaj! Nikdar in nikoli več, kajti jaz imam tega že dovolj!"
V	njegovem pogledu je bilo o-paziti nekaj grozilnega, vendar je pa nekako dobrohotno poloiil svojo dcsnico na s-lavo "^ude ženske.
"Jaz ne pijem več niti kapljice Avhiskvja, Nelly, jaz ti prise-žem", je dejal — in ona je vedela, da laže — "ako pojdeš z menoj. Jaz ti prisežem, čuješ?! Toda" — pri tem se je sklonil do njene mize — "ako ne greš z menoj —"
Oiia je vstala in se hotela braniti, kajti na njegovem obrazu je opazila poteze, katere je predobro poznala. Tako je izgledal, kadar jo je pretep aval. Baš tako je tudi izgledal, kadar je prišel domov do nezavesti pijan in kadar je bil do skrajnosti brutalen.
Pri tem je zrla skozi odprto okno na prosto. Prerija je bila prazna in na njej ni bilo opaziti ni enega človeka. Bila je popolnoma sama in na razpolago brutalnosti njenega moža. Polastila se jo je strašna bojazen in ona skoraj ni zamogla govoriti.
"Bob", je dejala, "ti si baš sedaj zopet pijan!" , On se je pričel brutalno smejati.
širila in krepila slovenska misel in slovenski živelj.
Še pred nekaj desetletji so raz-upili Italijani Trst in Uorieo kot italijanska mesta in Nemci so jim pri tem prav mnog j pomagali, a zadnje desetletje je pokazalo, da je bilo vse ono u^itje velika laž brez vsake podlage.
Dokazalo se je celemu svetu, da je v Trstu in Gorici p-.v ;.na večina prebivalstva slovenskega, ki se svoje narodnosti tudi zaveda in ki je trdo odločeno, da se brani do zadnjega.
Danes se vsi mudimo v duhu v zakopih in po zasneženih gorah na primorskem bojišču, kjer že dolgo časa krvavi slovenski narod v boiu za svojo sveto zemljo. Edino tam je, kjer se slovenski narod res bije za svoje in tam je slovenski narod tudi res pokazal svojo žilavost. Pokazal je, da nadvlada vse in da je edino naša malošte-vilnost kriva, da smo kdaj bili zatirani od drugih in pokazal je tudi, da je vreden zaupanja in svobode na svoji zemlji.
Dasi smo v velikih skrbeh za opustošeno zemljo in pa za izgubljena slovenska življenja, ki jih ne bo mogoče tako hitro nadomestiti, vendar vsi upamo, da nam bo ohranjena naša Primorska in z njo vsa slovenska zemlja in da bomo na en ali drug način dosegli svoje pravice, kadar bomo po vojni predložili svoje račune in zahtevali plačila.
Cisto gotovo je, da bo tudi v otrocih našega naroda živel .še vedno v bodočnosti isti čili duh, ki nas je že tolikokrat rešil narodnega pogina in ki je imel ravno na Primorskem in v njenih ljudeh največjo silo in odpor proti sovražnim navalom.
Dopisi.
Brooklyn, N. Y. — V soboto zvečer priredi "Slavec" pri Mraku in Kuclerju v Brooklvnu božično slavnost. Vstopnina 15 centov. Božično drevesce se prižge ob deveti uri zvečer, nakar zapoje "Slavec" Beethovenovo "Sveto noč". Nastopil bo tudi Santa Claus, ki bo obdaroval otroke. L'pati je, da se bo te prireditve udeležilo veliko število rojakov.-"Slavec."
Pittsburgh, Pa. — Dr. Josip Grahek, slovenski zdravnik, je po dolgotrajni in hudi bolezni zopet ozdravil, tako da bo začel ta teden zopet ordiuirati.
Pierce, W. Va. — Prosim Vas malo prostora v Vašem cenjenem listu Glas Naroda, saj je to moj prvi dopis in tudi prvi iz tega kraja, če se ne motim. Zima je tukaj prav huda; sedaj že čez en teden vedno sneg naletuje, kljub temu ga je pa le malo na tleh. Dela se tukaj še srednje. Včasih že opoldne seženejo vse delavce iz jame, včasih pa tudi zjutraj, ker tii "ilecov". iKaj je temu vzrok, mi ni znano. Zaslužek je pa odvisen od prostora in od delavca. — Dne S. decembra smo spremili k večnemu počitku dobro znanega rojaka Jožefa Rtisa. Doma je bil iz Straže, fara £t. Rupert na Dolenjskem. V Ameriki je bil 17 let ter vedno na enem mestu. Pokopali smo ga v Thomas, W. Va. Kljub slabemu vremenu je bil tako lep pogreb, da takega še nismo videli na Thomasu. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in dve hčerki v starosti 7 let oziroma 6 tednov ter tri sestre in več drugega sorodstva, v starem kraju pa mater in eno sestro. Kaj je bil vzrok njegove smrti, nam še ni popolnoma znano. Rajni je šel pred kakimi tremi tedni po opravkih ter se ustavil pri nekem prijatelju blizu Pittsburgha. Od tam je dobila žena pismo, da je bolan in da so ga poslali v bolnišnico; čez dva dni dobi pa brzojav, da je že mrtev. To je bilo v nedeljo 5. decembra, v ponedeljek so
ga pa pripeljali na njegov dom v Thomas, odkoder je bil v sredo pogreb. Spavaj mirno v tuji zemlji! — Amalija Golob, sestra pokojnega.
Pri vojakih.
Narednik (kateri je prvič re-krute v mesto vodil): "Torej danes bodem vas tepce v mesto peljal, glejte, da napravite čast vašemu poglavarju!"
Razumno.
Bucek: "Vi, Repek, pa res nimate prijaznega obraza na fotografiji!"
Bepek: "Kako bi ga tudi imeh ko jc fotograf moj doHnik!"
Naša Primorska.
Ko je izbruhnila pred sedmimi meseci vojna med Italijo in Avstrijo. smo se vprvič tudi mi Slovenci začutili prav udeležeue pri tem. Prej smo obžalovali svoje rojake in znance in sorodnike, ki so se morali bojevati, proti komur so jih poslali naši gospodarji v Avstriji, pritoževali smo se nad svojo usodo, ki nam je poslala tako hude ča-e, a pravega odmeva in navduši nja nismo poznali, k*ir Kino vedeli, da padajo sinovi našega naroda za naše zatiralce in tla od prelite krvi naših rojakov ne bomo imeli Slovenci nikake koristi. Dočim so se slovenski vojaki borili kakor levi na vsi-h bojiščih in so doprinašali slovenski polki velikanske žrtve na oltar "domo-\iiie" Avstrije, so nam Slovencem že začeli "poplačevati" te žrtve, in sicer zapirati narodne kulturne zavode, prepovedali so slovensko zastavo in so nam sploh začeli prikrajševati čisto navadne državljanske pravice, ki jih avstrijska ustava dovoljuje vsem narodom enako.
Ko pa je prišla tudi naša doino-ina v nevarnost, da bi postala opustošena, kakor so bile druge dežele, ko je postala naša solnčua Primorska pozorišee bojev, tedaj pa >'no vi tudi mi zganili. In dasi so se tekom te vojne silno razcepila mnenja Slovencev in je nastalo mnogo sovraštva, ga ni med n.nni ne enega, ki ne bi zdaj v duru hvalil naše hrabro slovenske lovce, ki že tako dolgo branijo našo zemljo proti velikanski premoči.
Mi smo miren narod in tudi nimamo ne veselja in ne vzroka, da bi sovražno nastopali proti drugim narodnostim, dokler nas puste na miru. Vendar se tudi v nas oglasi skrita odporna sila, če drugi stegajo grabežljive roke po naši zemlji, do katere nimajo nobe-np pravice.
Kdor je kdaj videl naše lepe primorske kraje, kdor je kdaj kot vojak plezal po onih brdili in hribih ali pa kot popotnik opazoval vse lepote, ki jih nudi slovenska zemlja o 1 koroško mejo pa do Trsta, prek prijazne Soške doline, ta je gotovo ne more nič več pozabiti. Iu kdor je kdaj spoznal ono blago, a odločno srce primorsko, se mu j tudi za vedno vcepila ljubezen v sree do onih bojevuikov, ki so tako dolgo časa, ohranili Primorski pravi slovenski značaj.
Na severu naše domovine v Evropi smo smoral, bojevati Slovi m i proti neii.vvu ki nam je pod /ilto-črniin okriljem jemalo našo zemljo. Na Primorskem pa sta si nemštvo in italijanstvo podala roke ia ravno Primorci so sijajno pokazali, da so krepkejši po duhu in telesu, dq zamorejo uspešno varovati svoje. ^ Tako se jo zgodilo, da smo se ^^si Slovenci vadno s ponosom ozi-^Lli na one ljudi, kjer smo dobili ^go dobrih narodnih, vodite-^kkjer se je najbolj uspešno
Pomen organiziranega dela.
d< la je zgodovina Clov.-kf plemena in glavno vp!;iv ■ ■ ;,ie je bilo že Iz početkov /g»f.."v ne vedno vprašanje razni rja j:ied delavci in delodajalci. J\	l nekdaj so nekateri dela-
!•!.■:<•. ki niso delali. Neka-1- : i to -ejali in sadili semena, drugi pa so uživali sadove.
Iz teh in podobnih dejstev in i ; mer se je porodil organizirani i,- :i\\ kiikor ga poznajo delavske unije.
Ui Li.mtzirani delavec je spoznal, <la v. \ . ina ljudstva mora delati in da mora delati za druge, da:,; je tudi spoznal, da se posamezni, neorganizrani delavec ne inon uspešno potegovati za svoje j.u'.:vi< ' ; /i svojem delodajalcu.
V	t.	temeljno načelo modi :*n :. organiziranega delavske-
• nja. »la se organizira vse
a v. • in jih spravi v nek gotov } •!•'.":) j. ki bo natančno določal raz-' -; * * J * * med delavstvom in deloda-
< n izirano delavstvo je proti i i> -n< ni nasilju — proti zakonom "linnnv in divjakov." Ni se strnilo v organizeije, da bi napadalo i., s -a-silo, temveč združilo se je iz potrebe do zakona organizacije. J;i je najvidnejša in največja postaji e;. UiZn aiii ljudstva.
Temeljni vzrok za obstoj de-la v škili unij je. da je delavcem o-mogočeno, da se z njihovo pomočjo m po njih uspešno pogajajo z delodajalci.
V	n,m delavskih unij je. da st . li i. 1 v eni organizaciji vse one. ki so zaposleni ali zmožni, da b. bili zaposleni pri kaki gotovi obiti m da se zahteva in zagotovi za vsakega od njih najmanjše plače ., > /a^lužijo po svojih zmožnostih. krajši delavni čas in boljše razmere.
Delavske unije ne zahtevajo, da l>i moral biti vsak plačan enako temveč, da bi vsak dobil predpisano najmanjšo plato.
Organizirano delavstvo je naravi. , posledica razmer, ki jih je pi<: iii moderni družabni in industrijski položaj ter njegov obstoj j*' i riix'n uspeh napredujoče j/.obi.i be, ki se pojavlja veano sih..»je in je tako prikladna moderni dobi.
Današnje razmere zahtevajo iz-ohj učnega delavstva in takemu h? ne bo m (iglo kratiti njegovih
Po N. V. Call.
Ženitev.
Henry W. Shaw).
Ženitev je najboljša trausakci ja, ako se jo le površno opazuje.
Toda pri tem se večkrat zgodi da se tega ali onega potegne.
Ženitev je stara, navada, sta rejšd kakor piramide in ravno ta ko polna hijeroglifov. katerih nihče ne ume tolmr.čiti.
Svetovna zgodovina nam ne pove, kdo je bil prvi človek, ki je djal na glavo cilinder ali svilen komat, se oženil in obljubil, da bode marljivo delal, šel s svojo polovico čez drn in strn. navzgor in navzdol, po ravnem in strmem, po solneu in dežju, se potapljal in plaval ter končno vtonil.
Toda ne oziraje se na to. kdo je prvi parček, gotovo je. da se jima je dobro godilo, ker inače bi se toliko potomstva ne vpreglo v ja rem in peljalo dalje....
V ženitvi je opaziti mnogo morale ; preti vsem je ženitev ona malta, koja spaja družabne opeke. —
Vendar je pa na svetu prokleto malo ljudi, ki so naložili svoj de nar v ženitev, se potem vsedli k pisalni mizi ter podali pismeno mnenje o vzrokih, čemu so se oženili.
To dejstvo pa moramo smatrati najtemeljitejšim dokazom, da spa dajo poroke med povsem navadn< nezgode, ki se morajo ravno tako dogajati, kakor se pri pticah red no dogodi, da ostavijo svoje gnezdo. kadar dobe toliko perja, d: znajo leteti, ne da bi vedele, čemu se je to zgodilo.
Nekteri se ženijo vsled medse bojnega dopadajenja in nikdar ne pronajdejo svoje pomote; ti so srečni.
Nekateri se oženijo vsled denarja — ki ga pa nikoli ne vidijo.
Nekateri se oženijo vsled slavnih imen; potem mislijo šest mesecev. da so slavni, nakar se jim pojavi prepričanje, da slava ni nit ooljša od posnetega mleka.
Nekateri se oženijo, da ugodije želji sorodnikov, nakar se pa ne
glas naroda. 2.3. decembra. 1915.
Kot vsako leto smo tudi letos pripravili fino zalogo vin in žganja za naše številne odjemalce po celih Združenih državah. Od teh omenjamo sledeče:
Ohijska vina:
1-1>	Zaboj
Stari Concord (teman) $ .75	$27.00
Concord (svetel) .80	28.00
Catawba 1.00	35.00
Delaware 1.25	38.00
Riesling 1.25	3».U0
Sherry 1.25	£7.50
Port 1.25	7.00 Zinfandel (4 leta) 1.50
Žganja:
Galon	Zaboj Stcklenica
Tropinjevec $2.00, $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00	$ 9.00	$ .85
Slivovitz 2.75 in 3.00	13.00	1.35
Brinjevec	13.00	1.35
Cognac type brandy 2.75 in 3.00	10.00	.90
Vesel Božič in srečno Novo leto vsem je naša iskrena želja.
Za 5 in 10 sal. posodo računamo $1.00. za 23 pal. $2.00. za večja naročila je sotl zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-4 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, 0.
£---1$
CENIK KNJIG,
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	—.15
Stanley v Afriki	—.30 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika	—.30
•Štiri povesti	—.20
Tegettliof	—.25 ! Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85
! Zlate jagode, vez.	—.30
; Življenja trnjeva pot	—.50
! Za kruhom	—.20 : Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—-20
2.	zv. Maron, krščanski
deček	—.25
4.	zv. Praški judek	—.20
G. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25
7. zv. Sultanovi sužnji	—.25
5.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
| 9. zv. Kraljičin nečak	—.30 10. z v. Zvesti sin	—.30 I 11. zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
! 15. zv. Angelj sužnjev	—.30 ! 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komnd po	—.03
ducat po	—.25 Z slikami mesta New Yorka
po	—.25 Alburn mesta New Yorka
s krasnimi slikami, mali	—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, inali	—.10
veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas. Montana. Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	—.25
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki, vezan	—.50
Celi svet	—.25 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi
svet	$1.50.
POUČNE KNJIGE:	,
Ahnov nemške-angleški tolmač, vezan	—.50 Berilo prvo, vezano	—.30^ Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Domači zdravnik	—-50 Evangelij	—.50 - Fizika 1. in 2. del	—.45; Katekizem vez. veliki	—.40; Katekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del. vsak 50e., oba	$1.00j Občna zgodovina	$4.00j Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00. Postrežba bolnikom	—.20' Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20j
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20. Slovenska pesmarica, 1. in
2. zvezek vsak po	—.60
Spisovnik ljubavnih pisem	—.40
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50(
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Raron Trenk	—.20'
Bel grajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	—.15 j
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Hubad. pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Tzanami, mala Japonka	—.20 Jama nad Dobrušo	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Krištof Kolumb	—.20 Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50 Leban, 100 beril	—.20 Maksimilijan I.	—.20 Marija, hči polkova	—.20 Mnlomestne tradicije	—.25 Miklova Zala	—.35 Mirko Poštenjakovič	—.20 Na divjem zapadu, vez.	—.60 Na jutrovem	—.30 Na krivih potih	—.30 Na različnih potih	—.20 . Naseljenci	—.20 Na valovih južnega morja	—.15 Nikolaj Zrinski	—.20 O jetiki	—.15 Odkritje Amerike, vez.	—.80 Odvetniška tarifa	—.30 Prihajač	—.30 Pregovori, prilike, reki	—.25 Prst božji	—.20 Randevous	—.25
i
OPOMBA: Naročilom je pril< žili denarno vrednost, bodisi j^h
Itovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je vdA cenah že vračunana.	__. ... , _ . ^
naveličal; v Rusiji mi je Čas minul.' da nisem vedel, kdaj in kako. Ub enem sem se vadil v ruščini, ki nam ie sorodna, vendar pa v začetku težko umljiva. Sicer pa moji sopotniki niso bili Velikorusi — Moskali, temveč Malorusi ali U-krajinci. Nisem jezikoslovec, zato tudi nisem opazil razločka med njihovo govorico in pristno niš čino. Le toliko se mi je zdelo, da njih izgovarjava ni velikoruska. ker nenaglašenega o niso govorili kot a, nenaglašenega e ne kot i, kakor to delajo Moskovijani. ".Sto ti govorila?" je hči vprašala mater; "naša zemlja plodonosnaja". se je hvalil Malorus; Moskvič b' dejal: gavarila, zimlja. pladanos-naja. Sicer je pa tudi med Veliko rusi mnogo narečij, in ista beseda se po raznih krajih različno izgovarja. Število "pet" se n. pr -koder govore "pjač", "peč", "pit". Na Kaspijskem morju me pristni ruščini piše in izgovarja pjat; zašel sem pa v pokrajine, ko je domačin vprašal, koliko je ura. in ko mu rečem: "Pjat", me radovedno gleda in vpraša: "Pet?" Potovanje križem Rusije bi bilo za izrazitega jezikoslovca zelo poučno.
(Dalje prihodnjič).
Naloga Rusije. Petrograd, Rusija, 22. dec. — Nemško časopisje se trudi, da bi razširilo mnenje o novih nasprotjih med ministrstvi v Parizu in v Londonu na eni strani in v Petro-gradu na drugi strani, nastalih vsled zadnjih dogodkov na Balkanu. Zadostuje, da se na te z go ljufivim namenom razširjene trditve odgovori z novo potrditvijo popolnega soglasja, ki med zaveznicami sploh ni nikoli ponehalo. Zlasti nastop zaveznic proti Bolgarski je bil določen popolnoma soglasno. Ko se je razkril namen bolgarske vlade, postaviti se j končno na stran Nemčije, je bila naravna naloga Rusije, da prido-: bi svojemu glasu poslušanje in da govori v imenu zaveznic. To nalogo je Rusiji odkazalo soglasno čustvovanje ruskega naroda, ki se zaveda žrtev, katere je doprinesel za osvobojerje Bolgarske. Ruski narod ne bi bil mogel razumeti. .V bi Rusija ne bila storila odločilnega napora v p rep rečen je. du po-| tisne bolgarska vlada svoj narod na pot. ki nasprotuje njegovim čustvom, njegovim interesom in njegovim tradicijam.
Angleške finance. London, Anglija, 22. deeembra. Angleški finančni minister je v parlamentu povedal, da bo letošnji državni primanjkljaj znašal 1285 milijonov funtov, prihodnjeletni
pa 1436 milijonov. Vojni stroški ' se morajo pokriti z davki in s po-| sojili. Vsak Anglež mora biti pri-| pravi j en dati državi na davkih in ! posojilih polovico svojih dohodkov. \ os narod mora popolnoma premeniti način življenja.
Eksplozija smodnišnice. London, Anglija. 22. decembra. V Minstru na Vestfalskem je zletela v zrak neka tovarna in več skladišč za smodnik vsled neke razstrelbe. Škoda je bila velikanska in so bile prizadete tudi hiše in poslopja ve mestu.
Kje je JOIIN VAVPOTIC? V zadnjem pismu jo napravil svoj naslov e/o McKeesport Hospital. P. O. McKeesport, Pa. Tja sem pisal, toda pismo mi je bilo vrnjeno. Prosim ga, da mi pošlje svoj naslov, da mu bom pisal. — I>ank Vavpotieti, 346 K 9. St.. New York, N. Y. j (21-23—12)	I
ko se v ofieielni ruščini nazivlje-jo jedilnice», kjer imajo "bufet <'iki" mnogo posla, da zadoste po itrebam vseh potnikov, j Ob steni stoji velikanski samo ivar z vročo vodo, ki ji Rusi pra j vi j o "kipjatok". Krog samovarja j se je vsula množica, ki je odprli vse pipe. da se krop kar kadi i> njega. Potniki nosijo s seboj pk> čevinaste čajnike. da vso pot sreb ljejo čaj. svojo najljubšo pijačo 'Ko sem na prvi postaji v jutro za liteval kave. me je znanec opozo ril, da v pravi Rusiji ne pijo ka ,ve. Tudi po mestih nimajo kava-ren. ampak le "cajnarje". Kraj večjih kolodvorih so branjevci po ; stavili stojnice, kjer prodajajo .slanino, klobase, kruli in sadje; ob I dopoldanskih urah stoje ponekod tudi ženske, ki ponujajo sveže, to-; plo mleko.
Moj prijatelj si je natočil veliko posodo krppa, dejal vanjo ča ja, pripravil dva kozarca, potem pa me je povabil na zajtrk; iz kovčega je potegnil še gnjat. in .medtem ko smo dirjali po planjavi. sva tolažila neukrotljive želod-' ee. Zahteval pa je od mene, da sem mu tolmačil eene živil in plače raznih stanov po naših krajih. Taka naloga je težja, koi si marsikdo misli. Rusi ne poznajo ne kilograma. ne centa. Manjše stvari i elita -jo na "funa" (410 g), težje na
pud (dobrih 16 kg), cene izražajo seveda v rubljih. Nalogo: 'Po čem je pri vas govedina?' sem preračuni! takole: Kilogram stane 1 K 40 h. 10 dkg 14 h, 40 dkg ali ruski funt pa 56 h; pet vinarjev sta dve kopejki; funt mesa velja 23 kopejk. Ko bi mu pa dejal, da stane pri nas kilogram govedine 1 K 40 h, bi Rus ne imel najmanjšega pojma o taki ceni. Nr. Ta način sem preračuni cene čaja, sladkorja in drugih jestvin, pa tudi plače u-radnikov in šolnikov. Te svote je primerjal z ruskimi ter pristavil: "Živila so pri nas cenejša, piači pa višje."
Če Rus ne pozna unogiaina, ne pozna tudi metra. Ceste in železnice meri na "vrste". Ker je vrsta dolga dober kilometer (1U67 mi. sem si pomagal taiio, da sem razdalje cenil kar na "vrste', če jili pri nas označujemo s kilometri; razloček je prav majhen. Z metrom je že večja težava. Rus pozna
saženj (dobra 2 m) pa "aršin" (71 cm); vsak saženj ima po t » i aršine. Nalogo: "Kako visoka je pri vas najvišja gora?" sem premislil takole: Triglav meri 2864 m. to je malo manj kot 1400 saž-njev ali dobrih 4000 aršinov; vzel sem v roke papir, preračunil na-tanačno ter naštel 430 aršinov. — Kdor potuje po svetu, mora znati ue samo zemljepis, ampak mora biti podkovan več ali manj v vsaki vedi: vrhutega se mora zanimati za najprepostejše stvari, pa tudi za najvišja politična vprašanja. Zato si s potovanjem razširimo obzorje, tuje mnenje pa nas obvaruje enostranskih, ozkosrčnih nazorov.
Tudi drugi potniki so se vmešavali v pogovor. Veselilo jih je, da se kot Slovan zanimam za ruske razmere, dasi smo jim Slovenci popolnoma neznani. Izmed avstrijskih Slovanov najbolj poznajo Čehe. "Učitej. ki poučuje mojega sina gimnazijca v telovadbi in mu-ziki, je rojen Čeh. izboren človek", mi je pravil Kijevljan. "Pred pa' leti so nas obiskali češki Sokoli: to so vam izvrstni telovadci; vsi časopisi so jih hvalili." O Poljakih ne marajo govoriti; če pa govore, se liudujejo nanje. Hrvate j komaj poznajo, pač pa Srbe in! Bolgare.
Ko bi se po naših krajih v istem kupeju vozil ves dan. bi se vožnje
' nočejo storiti; te vrste ljudje vedno odlašajo in večina teh ljudi "strada", dasiravno se jim nudijo sandwiehi. Take vrste ljudje! niso dovolj nadarjeni.
Oženite se. dokler ste mladi! To je moj moto.
To sem namreč sam poskusil in tako tudi vem, kaj pišem.
Ako vas kdo vpraša, čemu ste' se oženili (ako se je to moralo1 zgoditi, recite mu. da se o tem ne spominjate.
Ženitev je dokaj varna igra —, ako dobite, potem dobite mnogo.' ako pa pri igri izgubite, ni nič izgubljenega, ker potem živite zor»et ani. kakor predno ste se pričeli ženiti.
Vsled tega ponavljam: oženit«-se mladi!
Za ženitev v starih letih je le en' izgovor — druga ženitev.
--■■ . ■ . W»	-
I j
Med bogomoici v "Ruskem Jeruzalemu",
Dr. Ivan Knific,
Kdor išče v Rusiji naravnih lepot, se je zmotil. Vsa dežela je ravna, ponekod valovita, toda zelo enolična, na jugu prav malo drugačna kot na severu. Enoličnost pa uspava in dolgočasi; zato vožnja po ruskih planjavah razvajenim turistom ni kar nič povšeči.
Ko sem se prvikrat zbudil na ruskih tleh, me je pozdravilo zaspano jutro. Deževalo ni več, le megla se je vlačila po tleh, oblaki pa so ves dan zastirali solnce. Za to se mi je tudi pokrajine zdela puščobna, in vendar pravijo, da j< l krajina zanimivejša in rodovit nejša nego ostala Rusija.
Večkrat smo se vozili po dolini cah; v daljavi smo včasih uzrli ma lo naselbino, kup nizkih, zidanih, s slamo kritih poslopij; ob progi se je tuintam prikazala Čreda o vac; o višjih gričih s cerkvicami ali razvalinami pa ni bilo ne duha ne sluha. Domišljal sem si. da bom kar z vlaka občudoval ruske mu-1 žike. kako žanjejo in orjejo, todi> na polju ni bilo nikogar. Setev so ravnokar poželi; v velikih kopicah se je po njivah sušila pšenica, rž in oves, — kozolcev ne poznajo, — dokler žita ne spravijo domov na gumno. da ga omanejo z živino ali pa omlatijo. Drugod so polje za sadili s krompirjem in turšeieo; v kijevski guberniji goje tudi slad komo peso; blizu liiš je mnogo zelnikov.
Vasi smo videli prav malo. Zelo so si podobne. Na vzvišenem prostoru so zgradili z zeleno pločevino krito pravoslavno cerkev z visoko kupolo, krog nje pa večje ali manjše število stanovališč. Zdelo se mi je. da se železnica izogib lje večjih krajev. "Kje pa je de-revnja (vas)?" sem vprašal znan* ea, če smo obstali na večji postaji. "Za gričem, onstran gozda, "mi je odgovarjal. "Pri nas so zgradili postaje zunaj selišč. Ponekod se vozijo uro daleč, da pridejo s kolodvora do vasi."
lzprva me je pokrajina zanima la. Polje se je vrstilo z gozdi. — Mnogo sveta sploh ni obdelanega. Po širnih travnikih so se pasle živali : goveda in konji. Največ sme se vozili skoz gozde. Ne smete s pa misliti gosto zarastlih pragozdov s stoletnim drevjem, temveč le tanke smreke, breze in liraste.-pred Kijevim samim se razprostirajo mogočni borovi gozdi. Ob ko lodvorih so zložili velikanske skla-danice drv.
Postaje so redke; zato pa ob večjih "stancijah" vlak dalj časa stoji. Potniki hite v "biifet" (ta-
popisno čudijo, da se sorodniki po poroki za nje niti ne zmenijo.
Nekateri se oženijo, ker jih j< prvotna ljubica ali ljubeek osta vil; tako poroko nazivi jamo "kri zanje".
Nekateri se oženijo iz ljubezni — brez centa v žepu, brez prijate Ijev na svetu in brez vsakega po nosa. To izgleda dokaj otupuo, toda kljub vsej mizeriji, imenujemo tako poroko "krepostno."
Ako ženitvi iz ljubezni ne slede uspehi, imenujemo tako poroko "puhlo meso."
Nekateri se oženijo, ker mislijo, da naslednje leto ženska letina ne bode dobro uspela, tako da bodo ženske redke.
Nekateri sr oženijo, da se rešijo samega sebe, nakar pa pronajdejo, da so igrali igro. pri koji sta obe stranki izgubili.
Nekateri se vdrugič oženijo, da se tako maščujejo nad prvi poroko; ti pronajdejo, da igrajo spreminjajočo se igro, čimveč zastavijo, tem manj dobe
Nekateri se oženijo, da bodo srečni, ker pa temu ni tako, se potem čudijo, kam gre vsa sreča, kadar umrje.
Nekateri se oženijo, ne da bi vede'i čemu, ter žive, ne da bi vedeli kako.
Toda skoro vsakdo se oženi, in baš v tem je največja šala.
Nekateri se oženijo v naglici, nakar imajo dovolj časa, da sede premišljajo o svoji neumnosti.
Nekateri pa najpreje natančno premislijo, nakar se vsedejo in o-ženijo. Obadva načina, sta pravilna in z obema se isto doseže.
Nekateri oženijo izgubljena dekleta z namenom, da jih rešijo pogube. To je nekoliko riskantno in človek mora biti pri tem opravku dokaj premeten misijonar.
Nekateri se oženijo z koketami. To je ravno tako, kakor ako čl* vek kupi slabo farmo, ki je zelo zadolžena, nakar mora ostanek i svojega življenja delati, da poplača mortgage.
Pri ženitvi ima pa vsakdo svoje osebnene nade in baš to je tako zapeljivo. Vsakdo se rad igra z na-dami in prilikami, kajti vsakdo pričakuje, da bode imel dobiček. Toda jaz imam pravico izjaviti, tla vsakdo ne more pri igri dobiti.
Nekateri ljudje se nikdar ne o-ženijo, toda to je ravno tako riskantno in bolezen je ista. ne da bi jej zamogli dati kako drugo ime.
Človek, ki stoji na obrežju in ■ se vsled mraza trese, se preje prehladi, kakor oni, ki skoči takoj v vodo.	i
Le malo ljudi je na svetu, ki se nikdar ne oženijo, češ, da tega
Veda in zločin.
Po dva mesečnih poizkusih je na-zn;:Ui' policijski komisar Woods v Ni V n-.u. da bo otvoril poli-« i 1 -del nov oddelek za opa-' ' ■ n,; > zločineov, da se določi, k' . ■ je med njimi umobolnih. fIVi oddelek se bo nahajal na poli-« ij>kei?i glavnem stanu.
"Woods pravi, tla je pet odstotkov zločincev, ki pridejo v roke p 'i ije, slaboumnih. Zato je ko-1 m i-ar Woods mnenja, da se take zloi-ince, ki se iz slaboumnosti pre-! gr- m- proti postavam, kadar se jim nu a prilika zato, ne snn- kaznova-, ti kot zdrave, odgovorne ljudi.j temvei*- se jih mora zdraviti, da se po možnosti napravi iz njih boljše
\ kega jetnika u. pr. so areti-ker je okradel nekega urad-' d: i t' i* mu giozil s smrtjo. Na • ; iuir! /.e celo vrsto zločinov, >■ ■ začeli že leta lf>07. Obso-
1 .« lol na deset let ječe v Sing S:ng, vendar pa spada v liorišni-k» r nima bolj razvite pameti, ica.vor 11 do 1-Metiii otrok.
1 <i obni slučaju so se primerili, tip d pri drugih zločincih, ki so bi-| li obsojeni v dolgotrajne ječe, da-m se je pri zdravniških preiskavah d _rnalo. da imajo sila slabo raz-vit • možgane, manj, kako pa čisto navadni mladi otroci. Taki zlo-< iiiei so po prestani kazni zopet lotevajo svojega starega življenja m so kot taki vedna nadloga sa mim sebi in oblastim, dasi svoje nesreče niso sami krivi.
Nič ni boljšega, kakor da se odloči bolne na umu od onih, ki so pravi zločinci ter se jih pošlje v, boimee. S tem se bo prihranilo mnogo nepotrebnih preglavic poli-! ciji in tudi razmere se bodo zbolj-šale.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Si nvKNSKI DNEVNIK V ZDB.I DRŽAVAH,
COPYRIGHT UNDERWOOD & UNDEPV.'C t Z!. N. Y. <
Ta slika nam kaže najnovej ši angleški monitor ali topniški čoln, ko obstreljuje ne- ; utrdbe ob be^jski obali.	;
Jiigislovanska	Katol. Jednefa
niforponrana dne 24. januarja 1901 v držav: Minnesota*
Sedež v ELY, MINNESOT A. SLAVKI U£ADMIXJU
nirdMdnlk: J. A. GERM, 007 Cherry W%y oi N)X 52, hU
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS B AL ANT. 112 Sterling Ave.. B*rb«fto» Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Elv Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D*. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Jollet, 111,
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PF7ER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kanui City, Kuu. JOHN KRŽTŠNIK Box 133. Burdine Pa. TORN VOGRICn, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
FJKAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30*— fith St, Rock Spring!, Wyo • J. POBENTA, Box 70L Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva «v. Cirila in Metoda, »tir. t %
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva ar. Srca Jeinaa, Itev. 1 Mlj Minn.
JOHN GRAHEK, at., od druitva Slovenca, iter. 114, Mly Minn.
Val dopisi, tikajoči se uradnih cadev, kakor tudi denarn> poilljatve, naj ce pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri v»£bc pa predsednika porotnega odbora.
N« osebna ali neuradna pisma od strani žlanov at til kod* safrtlo.
Druftveno glasilo: "OLAS NARODA."
Henry Ford, izdelovalec avtomobilov in njegova žena, ko se je I poslavljala od njega pred odhodom parnika "Oscar H." iz New i Yorka.
Zdravilo proti raku.
Napisal primarij dr. Fr. Derganc. ——
! V Berlinu je tajni svetnik profesor pl. Wassermann iznašel sredstvo proti raku.
Ker sem leta 1909 dva meseca 'v Berlinu študiral prvo znameni-i to Wassermannovo iznajdbo, ta-kozvano W a ssen 11 aain o v o reakcijo. katera zanesljivo dokaže, če se je kaka bolezen razvila na sifi-listični podlagi in sem ob tej priliki proučil metodo, organizacijo 1 znanstvenega instituta, značaj in resno mišljenje profesorja Washerman na. sprejemam to vest iz Berlina z velikim zaupanjem.
Posebno zaupanje zasluži Was-sermanimva nova iznajdba radi j logične metode, po kateri je iznašel zdravilo proti raku. Dne 20. d f-embrn 1011 zvečer je profesor j AVassermann v berlinskem Medicinskem društvu prvič govoril o svoji iznajdbi, pri kateri sta mu pomagala Še dva druga profesorja.
! Vsa doslej zuana sredstva proti raku se niso obnesla:
1. Ker bistvo raka ni še znano; k"r ne vemo, kako in zakaj nastane rak. Ne vemo, če povzroči rak posebna bakterija ali kemična iz-prememba telesnih sokov, j 2. Ker s>> se doslej pri analogiji rabile neprimerne metode. Sn j problemi, ki zahtevajo lastne uit-j tode, kakor zahteva vsako delo ! svoje orodje.
j Da bodo prijazne čitateljice in čitatelji bolje razumeli Wasser-jniannovo odkritje, je potrebno. , da najprej ob kratkem razložim,
-	kaj doslej zdravniki vemo o raku l in njega nastanku.
i Vsa notranja in zunanja povr-
-	-šina (koža in sluznica črevesja) L človeškega telesa je pokrita s ii-
-	no kožico, imenovano epitel
•	j (krovna plast), ki ostro meji
-	proti svoji podlagi. Kakor vsak
■ del telesa, je tudi epitel sestav-l » 1 jen iz celic, ki vedno rastejo in i se prenavljajo v eni smeri, proti| površini telesa. Razne luskine in
•	prahaji na koži niso nič drugega
•	nego stare celice epitela, katere. , izpodrivajo spodaj mlade, nanovo
rastoče celice. Navadno se torej množijo epitelne celice na ven ol
šanju je našel Wassermann primerno zdravilo v kemični zvezi telurja in selena z natrijem. V navadnih razmerah posrkajo celice počasi sokove iz krvi. Wassermann je premišljeval in iskal dalje. kako najti sredstvo, katero iti celice kar najhitreje mogoče popile. Samo tak hiter napad zdravila bi utegnil imeti uspeli. In ivs, \\ assermannu se je posrečilo dobiti tako sredstvo v fluoreseeinu in eosinu. Zvezal je selen kemično z eosinom in dobil kemično sestavino — eosinselen, .s katerim zdravilom je doslej vedno ozdravil raka. — seveda to pot samo na miših, na katerih je delal doslej svoje poizkuse.
Za rakom obolelim mišim je vbrizgal Wassermann t osins-.-ieu in celice laka so se v par dneh omehčale, raztopile in v teku enega tedna popolnoma izginile. Mi-i so ozdravele v vsakem slučaju, in sicer v teku enega tedna. Na vsak način prekrasen uspeh!
Prva pot znamenitega odkritja je torej končana, ozdravljenje ži-valskega raka. — zdaj preostaja še druga, kako se obnesejo poizkusi na človeku.
Ker je Wassermann poizkušal po Ehrlichovi metodi, ki je svoj salvai-san preizkusil tudi najprej na živalih in so se poizkusi potem tudi na človeku obnesli, smemo upati, da se enako posrečijo tudi Wasserma trnu.
Zgodovina zdravil zoper raka kaže doslej samo vrsto ponesrečenih eksperimentov in njih ntisek v duši ostane samo v obliki brezobzirne skepse.
Skepsa nam naj tudi v tem slučaju ohrani hladno kri, da se ne udarno prevelikemu navdušenju!
Čakajmo hladno, a z ozironi na resnost Wassercnannovega doslej-šnjeg.i delovanja upajmo, da nas ne čaka zopet — bridko razoča ran.je.
Rad bi izvedel za naslov svojega , prijatelja JOSIPA SREBOT. Doma je iz vasi Nevok pri St. Petru na Notranjskem. Nahaja se nekje v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi j -vi. ali naj se pa sam oglasi. — Frank Mikoletič, Box 7. \\ u!-I ton, Potter Co., Pa. (22-23—12)
telesne površine. Včasih pa se zgodi — iz doslej še neznanega vzroka — da začno epitelih- celice na kakem mestu notranje ali zunanje površine telesa naenkrat rasti tudi na znotraj proti telesu in s tem prekoračijo svojo naravno mejo. V tem trenutku so dobile epitelne celice nove, posebne lastnosti. Prej so rasle in se plodile brezmejno na ven, ravno tako se z.ično zdaj brezmejno množiti in rasti v notriiio telesa, tako da nastane v kratkem času na dotič-nem mestu trda bula. imenovana rak.
Celo znanstveno vprašanje se t o raj glasi: zakaj začno nedolžne epitelne celice naenkrat rasti [»roti telesu, kakor začne rasti testo, če denemo vanj kvas.' Ako nam j učenjak odgovori na to vprašanje.' nam istočasno že tudi razloži vzrok in nastanek raka. Epitelne celice raka rastejo brezmejno dalje proti telesu in uničijo, izpodrinejo na svoji bohotni poti vsako drugo telesno tkanino (mišice, kosti, živce in žile). Ako prejedo. prerastejo tenko steno krvne žile. se lahko zgodi, da se košček raka odtrga i" ga tekoča kri odnese po žilah v kak drug del telesa, kjer obtiči in začne naprej rasti, kakor seme, ki ga zanese veter. Na tak način (po metastazi) se razširi rak lahko po celem telesu. Epitelne celice raka so pa pogubne posebno radi strupenih -okov. ki jih izločujejo in kateri slabijo telo.
Profesor Wassermann je pri svojih poizkusih uporabil metodo profesorja Ehrlielia. ki je iznašel pred komaj par leti svoje zdravilo salvarsain (Elirlich-Hata 606), doslej najuspešnejšo zdravilo zoper sifilis. Ehrlichova metoda je kemična in išče kemične sestavine. podobne onim. ki jih rabimo doslej pri desiniVkciji (karbol. li-zol, sublimai). da pomorimo ž njimi bakterije. Zato imenuje Ehrlieh svojo kemoterapevtično .metodo "therapia sterilisaais magna''. Vsa taka kemična zdravila pridejo raztopljena v kri in nato s krvotokom na bolno mesto ter ga p repo je, tako da pride tekoče zdravilo z vsako celico v <lo-. tiko in nanjo zdravilno vpliva. Metoda je logična in preprosta, a baš zato zasluži vsega zaupanja.I
Po dolgem iskanju in preizku-
SLOVENSKO-AHER1KANSKI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in naroda. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Eed Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. -— Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditel j podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija JRoinain. — Kmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vo^ne. — Kitaj ski tipi. — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni.od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort št v. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nifcom. — Triglavsko pogorje. i, rt*j\ . <atV V. •;. * t • ;
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y
poročil s svojo Suzano ter bil nepopisno srečen. Njen oče, ki je bil premožen trgovec, je zeta vzel za druga. Trgovina je potem tako lepo cvetela, da je Johnny postal .povsem neodvisen in izredno zadovoljen. kajti imel je najlepšo že-i j no in najlepše otroke v vsej deže-jli. Mrs. Shuttle je pa ostala, ka-koršna je bila vedno in je eelo svojemu lastnemu sinu zavidala srečo. Zaeno se je morala tudi neprestano jeziti na svoje prijateljice, katerim se pa seveda ni prav i nič boljše godilo, ka.pi sv. Aim,. je zatrdno sklenil, da jih v vsem' obsegu kaznuje.
Na svetu ni tolikega premoženja, da bi zadostovalo zapravljivim ženskam, katerih glavni post je medsebojna zavist. Minulo ni niti deset let po zaroti, ko je bilo z imetjem zarotnic in njihovih mož pri kraju. Bogati Amos Shuttle je končno postal tak siromak, kakor cerkvena miš in brezdvomno bi moral živeti s svojo ženo v mestnem zavodu za uboge, da se ju ni usmilil njun Johnny in ju vzel pod | svojo streho. Tudi Mrs. Ilublebub-jble in Mrs. Donbletrouble se je enako godilo, kajti njuna moža sta nastopila pot vseh umrjoeih ter bankerotirala za par desettisoč funtov. Oba sta živela še toliko ea sta, da sta spoznali svojo pregre-šitev proti sv. Nikolaju. Francoskih stolov nista več dobavljali, kajti spoznali sta, da se jrna nik-| dar ne posreči uvesti novo modo'
na Pennvpot Alley.	j
Mrs. Abigail Shuttle bi morda srečno in zadovoljno živela s svojim sinom, toda svojih slabih navad ni zamogla ostaviti in tako tudi ni mogla odpustiti svoji sina-hi. da je slednja tako lepo z njo ravnala, dasiravno ni tega zaslužila. Moči so jo vedno bolj zapuščale.
Ko je izvedela o nesreči Mrs. Hubblebubble ter Mrs. Double-trouble, ji te vesti niso mnogo pomagale. Konec njenega življenja je bil poln razočaranj in srčnih boli. Ko je umrla, je njen Amos skušal preliti nekoliko solza za njo, toda uveril se Je, da to ni mogoče; najbrže vsled tega, ker mu je ranjka žena vedno pripovedovala, da on itak nima duše.
Taka je bila osveta sv. Nikolaja in to naj velja za vzgled vsem onim, ki ne spoštujejo običaje svojih prednikov in ki se odvračajo od odredb blaženega svetnika, kateremu se ima naše mesto zahvaliti, da je pri nas toliko lepih deklet, dobrih mladeničev in izbor-nih slaščic. Posledica nesreče orne-, njenih žena je bila ta, da se ou o-, nega časa nadalje pri nas ne rabi več • francosko pohištvo in da se J naše ženske več ne protivijo obi-. čajem, ki vladajo pri nas o Božiču . in o Novem letu. In tako, koncem • svoje povesti, želim vesele praznike in srečno Novo leto vsem našim i ženskam in možem, razen onim, ki ob praznikih zapirajo svoje hiše. --■ tmt —
ROJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.	-- '
tekom časa postale tako suhe, da so bile slične okostnicam, to pa vse radi tega, ker so neprestano skušale dim ga drugo prekositi in , pri tem druga z drugo občevati tako. kakor da bi bile najboljše prijateljice. Skratka, one so postale/ nekak predmet, kateremu se je vs mesto smejalo, vsled česar so se jih j prejšni prijatelji, ki so ostali pa-!i met ni. redno ogibali.	:
Ko je sv. Nikolaj u videl, da se * kljub vsem kaznim, še vedno niso ji hotele odreči modernim neumno- ] stim. je sklenil, da jim pošlje ji zadnjo in najhujšo kazen. Ukrenil je, da jim odvzame tudi domačo < srečo in medsebojno naklonjenost članov njihovih rodbin. To se j" i tudi zgodilo, in hipoma je izginilo \ vse veselje do doma; kamorkoli so šle, niso bile zadovoljne in tako i so hodile od zabave do zabave, nc 2 da bi našle zaželjene sreče. Nji- j hovo življenje ni bilo nič drugega, j [kakor dolga vrsta neljubih izne- ( nadenj, nesmiselne bahavosti in 3 'razjedajoče zavisti. Nesmiselno so ] jt; utile svoj čas, prišle so ob zdrav-11 je; njihovi dnevi so postali doba'« nepotrpežljivosti, noči pa, ča«, v M katerem so se zaman mučile, da'« bi zaspale. Staremu svetniku so se'] čestokrat smilile, toda ker še ved- ] 110 niso uvedle v svoja domovja : starih običajev, je sklenil, da jih < še bolj kaznuje.	i
Mladi Shuttle je bil lastnik uu- ' še. katero je po mojem mnenju p:>-|dedoval po svoji materi in tako je še vedno hodil za svojo Varianovo
Suzano, ker je skrbi njegove osta-rele matere še povečalo. Vsled tega je Mrs. Shuttle pridobila svojega Amosa za to. da je sinu y.n-pretil z razdeditvijo, ako se Suzani nem udoma ne odpove. I "Boir naj blagodari tvojo dušo, Abby'Vje dejal Amos, toda kaj koristijo moje grožnje? Dečko ravno tako dobro ve, kakor jaz, da 'moja volja nič ne velja.
"Naj blagodari tvojo dušo!" — prekine ga Mrs. Shuttle; rada bi vedela, kdo bi je blagodaril; toda ako ti nečeš tega storiti, bo-dem pa jaz ukrenila vse potreb-[110. "Takoj na to je sinu naznani-ila. da ga bode razdedila, ako nemudoma ne ostavi Suzane. 1 "Ako bode oče tako zapravljal, kakor tekom zadnjih let", ji odvrne sin. *4potem ničesar no ostane in razdelitev si prav lahko prihranite. Toda ako bi oče imel tudi milijone, svoje Suzane ne zapu-
■	tim."
•I "Ali se ne sramuješ, da si si iz-l bral tako plebejko za svojega de-► kleta 1 Saj si bil vendar v Evropi!, Toda zapomni si, glej, da ostaviš
■	Suzano, ali se pa poberi za vedno iz hiše svojega očeta."
>| "Plebejka!" si je mislil mladi t Shuttle — "saj je vender hči naj-• bolj spoštovane in najstarejše rodbine v mestu." Pri tem se je pri-
-	klonil materi, jo poljubil in odšel 1 od doma. Toda na pragu ga je 1 srečal oče in mu dejai:
-j "Jahnny, jaz ti dam dovoljenje.
-	toda o tem ne smeš materi poveda
. ti niti besedice. Hočem ji namreč dokazati, da imam dušo, baš, ka-; kor vsak človek."
i* Takni rlniffi rlnn «#» 1(». .TnhnTiv
"Oh. veste kaj. jaz eelo mislim. J da je Mrs. Shuttle kupila svoje zastore v zastavljalnici, kajti njen 11110 je pravi stiskač"
To je bilo preveč. Nesrečna žen-. ska je takoj zbolela, pozvala svojo kočijo in se odpeljala domov, kjer bi prav gotovo umrla, da se( .ji posrečilo pridobiti svojega A-i mosa za to. da jej je obljubil nabaviti povsem novo pohištvo iz 1 Kraneije, kakor tudi novo kočijo. . Toda kljub temu vso noč ni zsmo- f gla zatisniti očesa, kajti nepresta- 1 no je mislila, da so bili njeni za-stori kupljeni v zastavljalnici.
Skoraj ravno tako je čutila tudi ; Mrs. Doublet rouble, kajti tudi 1 njo je Mrs. Hubblebubble neljubo' izuenadila z francoskimi stolmi in .:astori. "Za sedaj ne morem po-j magati. "dejala je sama sebi. "toda v kratkem ji povrnem milo za!' drago." Kmalo potem je razposla-i la vabila k velikemu plesu in si- . jajni večerji; ob tej priliki bi Mrs. Shuttle, kakor tudi Mrs. Hubblebubble skoraj omedleli, ko sta videli, da ima tudi 011a ravno take i'ratieoske stole in zastore.
"Ubogi Mr. Dobletroubble". dejala je Mrs. Shuttle in gledala za-, mišljeno po sobi.
"Tudi meni se siromak smili", pristavi .Mrs. Jiubblebubble.	|
Pri tem jih je Mrs. Doubletrou-ble na skrivaj opazovala ter se nepopisno veselila. Kmalo se je pa1 njeno veselje spremenilo v jezo. ko je Mrs. Shuttle neki sosedi, ki je kiir hvalila franeoske stole, skoraj glasno rekla:
"Da, stoli so lepi, toda v Pari-j zu -o prišli že davno iz mode, vsled • •esar ><» postali tudi pri nas tako <>bičajni. da sem sklenila podariti jih mestni bolnici."
To je bil grozen udarec za Mrs. I Doubletroube. Po noči naravno ni zamogla spati in sveti Nikolaj se je tedaj skoraj kesal. ker je poslal tako grozno kazen nad ženske-za-rotnice. Vendar pa svojega prvo nega načrta ni liotel spremenit kajti sklenil je, tla marajo te ženske postati nekako svarilo vsei onim ljudem, ki hočejo odpravi" stare običaje naših dedov.
Po tem načinu so se zavidljive ženske bojevale druga proti drugi in naravna posledica temu je : bila, da je bilo s tem tudi konec njihovi sreči in zadovoljstvu. Ka-■ kor hitro je Mrs. Shuttle dobila . j novo kočijo in novo pohištvo, so tudi njeAe prijateljice nabavile enake predmete. Njihova medse-j bojna zavist je končno postala to-: lika, da med njimi sploh ni bilo več mini. Vsako leto o božičnih j praznikih iu Novem letu. so bile s njihove hiše zaprte, dočim so o-
-	stali meščani proslavljali prazni-
-	ke še vedno po starem običaju in i se smejali neumnosti novodobnih t žensk; le nekateri, ki so si domi-i Sijali, da so premožni in £0 se rav-. nali po vzgledih "boljše družbe",
-	toda duše teh ljudij niso bile prav
-	nič večje od one starega Amos Shuttle ja. Prvotne tri zarotnice so
Nikolajeva osveta,
i'
- ji
(James K. Paulding).
(Konec).	j.
Tudi Mrs. Hubblebubble in Mrs. i Doublet rouble nista ves teden za- . mogli spati, kajti neprestano so 1 ju mučile misli o krasnih franco- I skih stolih in arabskih zastorih.H katere je .Mrs. Shuttle pripeljala,' seboj iz Francije. Od tedaj sta ne- J pnMano nadlegovali svoje uboge ' može, tako da prej niso imeli mi- ' ni, dokler niso poslali v Pariz naročila za ravno take stole in za store, kakoršue je imela trikrat 1 srečna Mrs. Shuttle. O vsem tem ' pa naravno Shutlejevi nista pove- ■ dali, kajti hoteli sta jo le iznena 1 d iti. Medtem, ko so bili stoli 112 1 potu iz Evrope, seveda nista mogli ' spati, kajti nadlegovala ju je 11c- 1 prestano bojazen, da se ladija, na kateri je bil njun zaklad, ne poto- ; pi. Taka je bila kazen, katero jim je priredil sv. Nikolaj.	1
Skrbi Mrs. Shuttle so postajale vsak dan večje in neznosne j še. l)a-riravno je storila vse, kar je bilo , v njenih močeh, svojega moža nikakor ni mogla tako izpremeuiti. da bi postal gentleman. To je bi-J la nek-' vrste metamorfoza, o kateri se niti staremu Ovidiju nikdar ni sanjalo. Tako je imel Amos navado, da je vsakemu obiskoval-eu pripovedoval, koliko je moral plaeati za ta ali oni komad pohištva. koliko ga stanejo razna vina in koliko veljajo večerje, ki se prirejajo v njegovi hiši. Posledica temu je pa bila. da so zavidni ljudje, ki so pa kljub temu prihajali na večerjo in pili njegovo vino iz Madeire, trdili, da bi bilo najboljšo, ako bi Amos odpri gostilno, ker zna tako hitro in temeljito izdelovati račune. Mrs. Shuttle je nekoč slučajno slišala, kako je njen mož pripovedoval o vrednosti svojega pohištva in tedaj je bila tako jezno-žalostna. da se je eelo svetemu Nikolaju, ki je vse t<» zakrivil, omilila.
Komaj je o tem nekoliko pozabila, jo je povabila Mrs. Hubblebubble na ples v svojo hišo, iu prvo kar je Shuttlejeva opazila, je prišla v parlor, so bile zastore iz Dramska in stoli iz Francije, ki so bili ravno taki, kakor njeni; le zastore so bile še lepše, kakor njo-j ne. Malo je manjkalo, da se Mrs. Shuttle ni ouesvetila, vendar je pa še pravočasno sklenila, da svojo sosedo kaznuje s tem, da se de- j la, kakor da bi predmetov iz Kv rope ne opazil«. Toda sv. Nikolaj je ukrenil drugače in tako se je zgodilo, da je končno mora pripo-znati. da so stoli iz Francije krasni. Toda to š< ni bilo vse, kajti istočasno je slišala, kako je neka ^gospa polglasno zatrjevala svoji H^riateljiei, da so zastori Mrs. ^^jdebubble gotovo dražji, ka-H^Mrs. Shuttle, dočim je pri-^Lpdgovorila:
Boj za rodno grudo.
Slika iz narodno-obrambnega di-la poznaujskiU Poljakov.
(Konec).
Po večerji «io pričeli prihajati rao/.aki ^ počasnimi in utrujenimi koraki in potnimi obrazi. Pošteno jih je izmučil dneva trud.
Župnik j ill vpraša, ee so kaj močno utrujeni od dela.
"Kaj bo to!'' je odvrnil eden izmed možakov. "Delo na rodni ze;ulji je sladko. Samo, da bi je bib» >■■ več in da bi bila naša."
I Vi t«'U besedah je temna senea > :ida čez njegov obraz.
i^porend se je gotovo Slot vine, I I s bo v kratkem presna v tuje j
Prišli >•> tudi zastopniki nem-j •skiii nas duikov, možje s širokimi! nemškimi obrazi in odkritosrčnimi pogledi. S. gli so prijazno v rok.- katoliškemu župniku iu gaj pozdravili v hudo lomljeni polj-
/upnik je razložil najprej njim, za kaj se gre. Poljska par-eelae"j-ka banka bi bila pripravljena kupiti Slot vino in jo razdeliti med stare sosede okoličane, tire se za to, da je ne prehiti na-seljevalna komisija. Kupčijo zadržuje samo še njihov protest. Naj bi torej napeli vse sile in podprli svoje proteste z novimi podatki in razlogi. Gre se samo za to. tla pribore nekaj dni časa.
Poštenim Nemcem so se razjasnili obrazi.
"Nekoliko težko bo", je spregovoril prvi, "Naši konji so vsi izmučeni in mi smo tudi utrujeni od celodnevnega dela. Za jutri nas pa zopet čaka dela polne roke. Pa bo že kako."
"Moj konj bo že še vlekel. Saj je mlad in močan. Bo pa potem bolj počival. Kar ponoči bom na-pregel. da bomo zjutraj že v mest m. Lahko bi se podpisala kupčija se pred poldnem in potem bi prišli prepozno". j.* govoril drugi.
Tako j,- bila stvar z Nemci k n.iiu dogovorjena in župnik je vedel, da se lahko zanese na njihove besede.
"Samo kakšne nove razloge bi n1 navedli'" je premišljeval tretji.
"Morda nam bo čez noč padlo k; j pametnega v glavo, aH pa se bti!no dogovorili jutri med pot-jo'\ je odvrnil prvi.
Major (i<"»tz je tudi obljubil, da bo navsezgodaj brzojavil nekemu prijatelju v ministrstvu, naj brzojavno naroči Landratu, da se zadrži kupčija, dokler ne bo protest nemških naselnikov rešen od ministrstva.
Potem s- je pričelo posvetovanje z domačimi možmi iu major je ostal medtem v sosednji sobi.
Vsem kmetom je veselje razjasnilo obraze,' ko so zvedeli, da bi bila pareelaeijska banka pripravljena kupiti Slotvino in jo razdeliti med kmete. To veselje se je pa prijelo h koliko manjšati, ko jim je župnik razložil, kaki bi bili pogoji. Posestvo bi morala banka plaeati jako drago, k tenm bi prišli še stroški za posredovanje in za p ireeliranje. Oral zemlje bi bil torej silno drag, kakor da bi se kupoval na tehtnico.
foda cena zemlje sama kmetov še ni ustrašila. Samo da bi zamo-gli dobiti nekaj oralov zemlje k svojemu posestvu, pa bi bili srečni. Po ceni bi niti ne vprašali. Naj bo zemlja tudi desetkrat preplavana, samo da bi bila njihova. Tako močno je v poljskem kmetu hrepenenje po zemlji.
Toil a odkod vzeti denar'
Pareelacijska banka bo dajala zemljo pod najugodnejšimi pogoji. Splačevalo se bo v letih na obroke. Domača posojilnica bi dajala ki- dita kolikor največ mogoče. Toda ona mora imeti neko varnost ali na posestvu ali pa v poroštvu.
Kdor iiua ž" nekaj premoženja v gotovini ali v zemlji. 011 bi lahke odkupil Še nekoliko. Toda teh je bilo premalo, da bi razdelili med se celo obširno posestvo. Poleg njih je pa še cela vrsta delav-eev in kočarjev, ki so s*tauovali v grajščinskih bajtah ali pa so imeli svoje koče in pri njih morda še njivice ter so hodili delat v grajšeinske hleve in na grajščin-sko polje. Tudi oni imajo silno hrepenenje, da bi postali posestniki koščka one zemlje, katero so t losi e? obdelovali s svojimi rokami in zamakali s svojim potom. Tudi oni ljubijo neizmerno to zemljo, v katero so vložili toliko svojih t rudo v in bolečin. Imajo pa tudi naravno pravico do te zemlje, na kateri so živeli doslej od rodu do rodu. Toda ,j*azun srvo-
I jih rok in svojega poštenja nima-' jo skoraj nobenega drugega pre-imoženja.
Pareeliranje med okoličane bij se posrečilo samo v tem slučaju.' i ako bi bila posojilnica še nekoliko močnejša, kakor je sedaj 111 ako bi mogli kupovati zemljo tudi oni. katerih največje bogastvo so samo marljive roke in osebno poštenje vseh Članov rodbine.
Župnik je premišljeval in premišljeval. Nemogoče mu je bilo j reči ne, težko mu je bilo tudi se ' odločiti, da bi rekel "da" k neki kolikor toliko kočljivi stvari.
Slednjič je posegel vmes ravna-I tel j parcelacijske banke "VVelman:
"Meni se pa stvar ne zdi prav j : nič kočljiva in nevarna za posojilnico. Vi, gospod župnik, pozna-; j te celo okolico ter osebne in dru-j žinske razmere vsakega prebival-' j ca. Res. da ne morejo vsi dati po-
■	polnouut trdnega jamstva za posojilo v posestvu ali poroštvu. To-
I da. zdi se mi, da se doslej še niste ozrli na neko drugo veliko bogastvo vašega kraja. Ali veste, s čim s:no Nemcem v naši državi najbolj nevarni.' Naša največja o-brainbna sila je rodovitost poljskih mater. Vsaka poljska hiša ima celo kopo krepkih in zdravih otrok, ki imajo pridne roke in poštena srca. Ker ni doma za vse dovolj prostora, si morajo iskati kruha drugje, na Saškem, 11a Vestl'alskem. na Porenju in po drugih krajih. Marljivost in varčnost teh otrok je tolika, da gotovo lahko da. posojilnica nanjo stii-rišem nekaj posojila, da si kupijo koš .-k zemlje. Obresti in tudi kapital bodo plačevali z zaslužki svojih otrok. Ker poznate vse ljudi osebno, je težko mogoče, da bi pri katerem posojilnica izgubila, Ako bi se pa tudi zgodil slučaj,! da bi koga zadela nesreča ali da bi po svoji lahkomišljenosti ali nepoštenosti ne plačeval dolga, bo posojilnica to lahko pretrpela.' Taki slučaji bodo gotovo redki iu šlo se bo za manjše svote. V od- ^ škodnino za veliko večji riziko pa lahko nastavite nekoliko večje' obresti in ljudej jih bodo gotovo! radi plačevali. Res, da je to nekoliko bolj milo postopanje, kakor je navada pri posojilnicah, toda; pomislite, da se gre za obstanek tega ljudstva, ki bo drugače mor-j da že jutri pognano s svoje roti-j ne grude. Ako so vsi člani p oso-' jilnico zadovoljni, tudi vi, gospod župnik, ne morete nasprotovati.! Tn se gre za obstanek tega ljud-l stva in pri taki stvari ne moremo
biti ozkosrčni."
Župnik je še premišljeval in se', obotavljal. Tu se je pa oglasil eden izmeni navzočih nemških naselnikov:
"Kes je, tu se gre za obstanek cele okolice. Mi smo se privadili drug na drugega ter živimo med seboj v prijateljstvu m slogi. Mi ne maramo v našo sredo tujih hujskačev, ki bi delali zdražbo in domačinom odjemali kruh. Nase-Ijevalna komisija naj pošilja svoje ljudi na severni tečaj, ako hoče. a ne k nam. V tej stvari smo, si složni i?i si moramo pomagati med seboj. Marsikdo izmed nas ima kaj prihrankov v denarju. Doslej smo vse to nalagali v nemški posojilnici v mestu. Sedaj pa hočemo vzeti ves ta denar in ga naložiti v vašo posojilnico, da ž njim delite posojila vsakemu, j kdor >i bo hotel kupiti kak ko-šeek zemlje. Mi se čisto nič ne bojimo: da bi kdaj izgubili ta denar."
Sedaj je bil tudi župnikov upor premagan in obljubil je, da bo jh>-sojilnica, kateri je on načelnik in v kateri ima odločilno besedo, kolikor mogoče delila posojila vsakemu. kdor si bo hotel kupiti kak kot Slot vine. Saj bo dolg vkiiji-žen na posestvu in za obresti ter amortizacijo bodo že služili o t roe i.
Kmetje so sprejeli to novico z največjim veseljem, lvazgovaljali so se še o nekaterih podrobnostih in delali načrte za prihodu j ost.
Medtem je bežal čas silno naglo in ura je kazala že veliko čez polnoči. ko so &e razšli. Ko so pri odhodu poljubovali župniku in ! bančnemu ravnatelju roke. kakorj je na Poljskem navada, in se globoko priklanjali, je marsikaka .solza iz trdega kmečkega očesa •j kanila na župnikovo roko.
Potem so šli poljski kmetje z veselimi srci še za nekaj ur poči-
>	vat na svoja trda ležišča, Nemci so šli pa napregat konje iu se pri-
1 pravljat na pot, da se odpeljejo
v mesto.
■	; * * *
>: Nekaj dni pozneje so prinesli
>	nemški in poljski časniki novico,
>	da jo kupil Slotvino major G« t z i von Redlingen, nečak nemškega i vojnega ministra. Nemški šovini-
■ stični listi so izražali nad tem ve-
v
selje. poljski narodni pa grenko bolest. Major Uotz von Redlingeu je pa prišel s tem v tako veljavo, ■da se ej takoj nato oženil z neko jako bogato nevesto, od nemških šovinističnih krogov je pa prejel obilo priznanja. . ker je iztrgal Slotvino iz poljskih rok.
Kmalu potem je pa postal last- < nik Slot vine neki berlinski Jud Benedikt Alibaruh Veilchenduft in od njega je prešla v roke par- 1 eelacijski banki v Poznanju. Nem- 1 ška je pa medtem že pozabila na Slotvino iu ni čisto nič opazila t teh prehodov.	1
Slot vina je postala nova izhod- 1 na točka onega poljskega gibanja na Poznanjskem, ki se imenuje J boj za rodno grudo. Kdor je mogel, si je kupil kos zemlje ter jo j priklopil svojemu posestvu ali pa postavil na nji novo hišico. Otro- ^ ke je pa- poslal v svet dalje na ^ Nemško v zahodne kraje. Ti otro-
i
ei so delali po rudnikih in tovar- , nah kot črna živina in vsak prihranjeni novčič pošiljali domov, da so stariši plačevali obresti in amortizacijo. Ivo je bil dolg iz- ' plačan, je delal 111 varčeval dalje ter pošiljal prihranke v domačo posojilnico, da bi si ž njimi kupil i kedaj še za sebi- košček črne gru- ^ de. Saj človek brez zemlje ni nič, človek velja po pojmu poljskega ljudstva pravzaprav samo toliko. ^ kolikor ima zemlje. Imeti vsaj ne- . kaj zemlje kot svojo lastnino. t<> je najbolj vroče hrepenenje vsakega Poljaka. To hrepenenje je največja sila, ki podpira Poljake
v hudem boju za rodno grudo. ,
]
javna ZAHVALA.
Vsem odjemalcem, kateri so na ročili od mene zlatnino, srebrnino. Columbia gramofone in plošče, se najlepše zahvaljujem za naklonje iiost, ki ste kupili blago od svo- $ j°ga rojaka in me s tem podpi- ^ rali. Hvaležen sem vam in če ke- ] daj prilika nanese za vas kaj do brega storiti, bom to drage volje ] storil. Priporočam se vam, da me tudi v bodoče ne pozabite, jaz pa ^ bodem skrbel, da vas bom zado voljil z mojim blagom.	s
Imam še v zalogi par tisoč ] krasnih novih cenikov za ziatni ■ 110, diamante, srebrnino, Columbia ^ gramofone in slovenske, hrvatsk«-in nemške plo<šče ter ga takoj od i pošljem vsakemu, ki mi pošlje , naslov.
Želeč vsem vesele božične ura?- j nike iu srečno 1916. leto, sem j uda 11 i vaš rojak
IVAN PAJK,
Jewelry & Columbia Gramophone Dept.,
456 Chestnut St.. Conemaugh, Pa.
(22-24—12)
x i
I
VABILO K OBLETNI VESELICI,
katero priredi Slov. del. pevsko društvo ' • BROOKLYNSKI ZVON-' na Silvestrov večer
v prostorih g. Leo Štruklja. 10:1 Knickerbocker Ave.. Cor. Jefferson St.. Brooklyn. N.Y.
Vstopnina lOr.
Pri veselici se bo žrebalo kras-ne dobitke in obenem se bo oddalo prešo na dražbo.
Društvo uljndno vabi greater-nevv.vorške Slovence, da se gotovo kolikor mogoče v polnem številu udeleže. Odbor. _ 23&2S—12
naznanilo!
Društvo "Avstrija" št. S. D. P. Z. v Ralph ton. Pa., je sklenilo na svoji letni seji dne l'.t. decembra. da se priredi VESELICO v korist društvene blagajne, i. sicer na Silvestrov večer. t. j. dn • 31. decembra 1915.
Sobratje! Društvo "Avstrija" vas kliče skup. da vam priredi še zadnji večer v tem letu zabavo. Udeležite se je vsi v polnem številu iu društveni blagajni pa bode s tem veliko pomagano. Vabim tudi vse rojake, ki niso v društvu, da >.e mnogoštevilno udeležijo.
Vsak član iz Ralph 1011, Boss-well in Aeosta. Pa., ki se ne udeleži veselice, mora prispevati po 50r v društveno blagajno.
Torej, sobratje in rojaki, skup vsi mi. Silvestrov večer, da bode zabava tem popolnejša !
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam ter na veselo svidenje . decembra!
Josip Setrnšek, predsednik.
;2o-27—12)
BOŽIČ IN NOVO LETO.
Zopet so se približali božični prazniki. Vsi smo jih veseli, ker se pri tej priliki spominjamo srečnih dni, katere smo doživeli v stari domovini. Mi smo lahko veseli, da smo tukaj, toda našim sorodnikom, prijateljem in znancem v stari domovini se ne godi tako kakor nam. — Kako bom praznoval božične praznike? se vpraša skoraj vsak sam pri sebi. — Pri gorki peči in v krogu svoje dru-
EDINI SLOVENSKI SALOON
v Duluth, Minn,
Rojakom Slovencem naznanjam la se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje u a desn! strani W. Michigan St. štev. 413
Za obilen poset se priporočam i •TOS. SCHARABON
PRODAM
ali zamenjam svojo lepo liiŠo in saloon v Oglesby, 111., za farmo.j Več se poizve pri lastniku:
Louis Gregorieli. R. F. D. 24. Box 53. La Salle, 111 _(21-23—12)
Čudovita zdravljenja,
-o-
Če trpite n» boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, obi^tih, na katarju, revaiatiirr.u ali živcih, — ce odlašajte niti en dan, temveč se informira j te glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot ee jih rabi v najve£j;h evropskih sanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili v brezupnem stanju, a. po sedaj zdravi in erečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDPvAVJ E.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
303 Permanent Bid*. 746 Euclid Areno e, Cleveland, Ohia.
I HARMONIKE
i
bcOial kiirtoofcoU rrate Izdelujem U ipopravljarr po najnižjih cenah, ft delo trpežno In sanesljlvo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker eem fca nad IS let tukaj v tem poalu In eedaj . v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge ■ harmonike ter računam po delu ka-! kerdno kdo aahteva brea nadaljnja ; vprašanj.
JOHN WENZXL,
un ir.^	J c*	nu.
NAZNANILO.
Rojakom v Ycungstown, Ohio, in okoli'-i naznanjam, da sem kupil SALOON od Youngstown j Grocery <'<>. Zato >e rojakom, ki j pridejo v Youngstown. priporo-! čam. da me obiščejo. Točim raz-j novrstno pivo. vino iu žganje. Zn [ obilen poset se priporočani.
S spoštovanjem
Joe Cigolle. ; 3'JT K. Federal St.. Young's: own.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5tli St., New York, N. 1*. Podpredsednik: John Pirnat, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, X. ¥. Tajnik: Vinko Zcvnik, s.j2 Anthon Ave., Ridgewood, X. Y. Blagajnik: Ivan Maeek,	Catalpa Ave., Rid^ewvo«!, N. T.
Zapisnikar: Ivan Gerjovieh, 328 Bond St., Brinjklvn, X. i.
Nadzorni odbor: Josip Pogaehnik, 5(5 Ten Eyck St., P»rooklj-n. N. Y. John Jurkas, tt-10 Warren St., Brooklyn, X:. Y. Anton Cvetkovich. 440 Union Sr., Brooklyn. X. Y. Mary Kompare, 3J Stagg St., Brooklyn. X. Y.
59 St. Mark's Place. New York, X. Y.
DruStvenl zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, G9 E. 7th St., Xew York, N. Y.
Redne društvene seje se vr5e vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETHOVEX-HALL", 210 E. 5th St. Mizu Ave. v New Yorku. X. Y. in se prieno točno ob S. uri zvečer.
Frank Petkovšek |
Javni Nota? (Notary Public)
718-720 MARKET STREET I
WAUKEOAN,
a as a
PRODAJA fina Tina, lsvrstct iMoikt, | patentirana, zdravila.	r;
PRODAJA Toin« listka vaeb prakoator-
§|«kih črt.
POŠILJA denar v stari kraj «aBis«ljlTe ] in pošteno.	^
UPRAVLJA vat ▼ Botarsk! pesal spada* | joča dela.
(PJiOr-i. Z4H
Zastopnik 'GLAS NARODA"
£2 Cortland t Street, Ne?? York, N. Y.
'GLAS KAJKODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIX V IDItUŽENIH DRŽAVAH — NAROČITE SE NANJ!
. Dr. Richterjev
I PAIN-EXPELLER.
| za revmatične boleči-| ne, ok-relo*t in n*gib-čnost sklepov in rai-
i\ »c
jI Pristni prihaj« j v zavoju, kot je s! naslikan tukaj. S'Odklonite vse za-: f; voje, ki niso zapeki č^teni z Anchor " varstveno znara-: ko —
-j 25 in 50 centov j , v lekarnah ali na-. ! ravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
. 74-80 Wwhisgtoa St , New Ycrk, N. Y.
Vrednostna ponudba ksdilcem
CIGARETTES
"'Standard Amerike". IO HASSAN KUPONOV ZASTONJ
(1ZREŽITE TA KUPON)
V Ta POSEBNI KUPON ima vrednost dese
tih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, Sg ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi K HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših Ej HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri	E
P
THE AMERICAN TOBACCO CO.,	g*
. Premima L^j-t. 4U0 Broome St„ New York, N. Y. ^ Ta nonudba ugasne 31. marca 191<i.
Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lalikost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost.
Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone:
Kuponov	Kuponov
Milo za briti . . ... . . .25	Ženski ali'mržki dežnik, atreriški Taffeta,
Čopič, ščeiine so vložene v trd gumi . . 5{i	Mission ročnik......2^.1
Britev, najboljše jeklo .... 50	Kuhinjska oprava - 10 knsov z visečim obeša-
Jermen, dvojen za brušenje m hlajenje - .r"»	lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje
Elastični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-fs-E, mera	me?a s priveskom ža dro^nejše sekanje: me-
od M) do 44 in če v. Prikladen z» vsako lelo	-arskega rnža, Emerv bm«a, kuhovnice, lo-
_ m postavo. Zdravniki ga pnpc mčaio povsod 100	patlee. noža za kruh, priorave za odpiranje
Žepni noži?, biserni ročaj, dve ki n ter pila za	škatelj, velikih vi.ic, noža za rezanje in žage 303
Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, ka-	,Jra za ^^pode, pristno temno jeklo . . 650
terega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem	Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom,
domu .	......2"0	14 karatno zlato, "Waltham kolesje" - . 3900
Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street	New York City, N Y.
žine. — D:i bo praznovanje ši' b >lj veselo, ali >: <lnig!:ui l)ese<l}uni -ijeno. malo ilohi*" kaaljiee, ki človeka pogreje in nr.i že vsaj za kratek čas ]>ve/erie temne misli i^j glav«-. — Kje je pa dobiti naj-j boljšo kapljico? Gotovo pri Mra-; ku in Kuclerju na Graham Ave., j
vcg-al Stagg St., Brooklyn, N. Y.I
V zalogi imava izboino vino.' pivo Lu domača žganja. ^Cajmas kuhinja je že zadobila ime in sloves po vsej slovenski »reateriiew-! vorški naselbini. Ni ga skoraj Slovenca v Greater Xew Yorku.' ki bi ju* pozna! najine splošno znane slovenske gostilne. Vsak. kdor je bil še pri nama, je bil tako postrežem da se ni mogel čisto iiič pritoževati.
Rojaki, obiščite naju te praznike. če vam i»a ni mogoče priti osebno, pa naročite in prepričani ste lahko, da boste popolnoma zadovoljni. — Vsem cenjenim rojakom in rojakinjam želiva vesele j božične praznike in srečno Xovo leto ter se jim priporočava za obilen obisk in številna naročila. — Svoji k svojim!
MRAK IN KUCLER, slovenska gostilna, Graham Ave., Cor. Stagg Str., i _Brooklyn, N. Y. (Ad ;
IŠčem svojo sestro ALOJZIJO TjAVRH omoženo Krašovec. Pred enim letom .i" nahajala | v Pittsburgu, Kansa-s. Ker bi ji rada. važne reči sporočila, torej i jo prosim, da st; mi takoj oglasi, ako je pa kateremu rojaku znano za njeno bivanje, ga pro-, sim. da jo opozori na to. /.a kar. se že vnaprej zahvaljujem. —. Maria Brule. :j7(>2 Superior j Ave., Cleveland, Ohio. (2x 23&2T—12)	i
VABILO.
Kakor vsako leto, bode tudi letos društvo Triglav št. 82 v IUox bam, Pa., priredilo
VESELICO
na božični dan 25. dec, zvečer.
Tem potom najvljudnejše vabimo vse rojake in rojakinje i?. Johnstowna in okolice, posebno pa vabimo one, ki imajo otroke. (da jih pripeljejo seboj, da se malo razveselijo, ker društvo bo postavilo lepo božično drevesce il ■obiskal nas bo tudi sv. Miklavž ki bo napravil dovolj zabave za , otroke in odrasle. I Igrala bode slovenska Moxharr godba pod vodstvom g. Josipa Rogelja.
Vstopnina za inožke 25f, danit so vstopnine proste.
Z -i dober prigrizek in svežo pi jačo bode dobro preskrbljeno.
Torej vsi na svidenje na božični dan 25. dee. zvečer!
Mirko lntihar. tajnik.
(22-23—12)
Iščem svojega brata ALOJZIJA
KOTAR. Ce kdo ve. prosim, da
mi jevi. — Mike Kotar, Box
442, CI a ridge. Pa. (22-24—12)
PARNIKI,
ki vozijo avstrijsko pošto.
Sledeči parniki, ki bodo vozili tudi avstrijsko pošto, odpljujejo iz New Yorka ob naznačenih dne-i vik::
''Rotterdam", torek, 28. do-eembra.
United States", pondeljt-k, 3. januarja.
"Ryndam'\ torek. 4. januarja.
"Bergensfjord", sobota, S. januarja.
'' Xieuw Amsterdam", torek, 18. januarja.
'•Xoordam'% torek, 25. jan.
"Kristiania fjord", sot oba, 29. januarja.
"Hellig Okv", četrtek, 3. fe-jbrnarja.
"Oscar D.", Četrtek, 17. £t>br I ' 'Bergensfjord'sobota, 19. fe-- bruarja.
$100.00 mm. - 21 kbriemqv mmw p zlhgesh - M
9100 OO v gotovini damo vsakemu, ki cam dokaže, da prodaja še kak drugi te pristne ure n« 21 kamenov, 14 karat no oozlscene, jamčene za 20 let za na., a ceno
in da daje 32 darov ZASTONJ Da uvedemo in razširimo vaepovbod naše pristne ure na 21 kamenov, stavimo to ponudbo in vsakemu, ki nam posije ta oglas ter 20 centov de- A pozi ta, pošljemo takoj po pošti ali ekspreao na ocled tako pristno uro tim 21 kamenov. 14-k» ratno pozlačeno, e trojnim pokrovom, bogato frravira.no. jamčeno za 20 let za t ate- '^K to je nt^a posebna cena $6 48 Poleg te ure dajemo še teb 38 darov popolnoma ZASTONJ. Verižica s priveskom, model revolver na 32 kaliber, bodalce. pipo, ventrilifon. žepni nožSč. ^fl pisalno pero. majhnu aro-budilko, tritev.posodico n čopičem, privesek^^k kukalu, krilec, broio, pratan. zapebtnico. poročne prstane, majhen model ure s priveskom, zapestnico s uro. iglo-zavratnico, za^H peatne gumbe, zavratne gumbe ter ročno ogledalo z glavnikom, kavelj z zaponko. Ce (ie vam bo uro ter teh 35 predmetov prineslo na vaj dom ter vam bodo ugajali, potem plačajte ostanek. Te ure Jnmčeoeia 20 let in tekam toga časa popravimo ali zamenjamo za novo popolnem* zastonj. Treba nam je poslati le 20 centov r znamkah ter uro, da se pokrije poštne stroške. Nezadcvolji,imj^H mo denar. C« želite imeti dobro uro. potem kupite to uro na 21 kamenov, 14>karatno pozlačeno, jamčeno za 20 let. i Iz Canade jo treba poslati ves denar vnapis-j. UpvraUfl - ponudbo ter pošljite denar takoj. Naslovite tako:	J^k
UNION SUPPLY COMPANY, Dep. 120, Saint Louis, Mo.	A
dar ni videl zamorskih ljudi in tako ni vedel, bi li bila ona po njegovem okusu. S kratka, ko se je medved do dobrega naglcd^l svoje dozdevne žrtve, se je okreuM in počasi odšel nazaj v gozd. To je povsem avtcitiecu opis o delikat-nosti -nedv .'«l.jega sočutja, ko je je vsekakor velikodušnejše, nego o-no znanega leva napram afriškemu sužnju — kajti medved ni imel trnja v nogi.
Ko sem prišel na grič. prislonun puško k bližnjemu devesu ter prič-nem nabirati jagode. Šel sem od grma do grma, kakr-r me je že vabil črni sad (ki iz daljave vedno več obeta, kakor iz neposredne bližine) ; tako sem šel dalje in tla lje po kravjih stezah od grma do grma. Od vseli strani prihajalo ic do mojih ušes zvonenjc kravjih zvoncev ter šumenje v« j v grmov ju, kajti krave so Lil.- vsled muh zelo nemirne. Tuintam. ko sem pri šel iz grmovja, sem tudi videl kako kravo, ki me je nekaj časa glodala in potem zopet odšla. Tej družbi sem se hitro privadil tei miHio dalje nabiral, kajti vse šumenje v grmovju sem pripisoval živini, ne da bi pri tem mislil ua pravega medveda. Pot a j no sem pa vendarle premišljeval c lepem in romai.ričnem medvedu in ko sem tako nabiral jagode, sem zaeno izdeloval tudi povest o plemeniti medvedki, kateri so ustrelili njenega mladiča, nakar je v onem istem gozdu našla malo žensko de te. ga odnesla v svoj brlog in tamkaj s svojim lastnim mlekom hranila. Ko je dekliea v tolik«, odrasla. da je zamogla po gozdu hoditi. je ušla ter srečno dospela v dolino. kjer je bila hiša njenega o-četa (ta del povesti bi moral spisati tako. da je deklica svojega o-četa vsled medsebojne podobnosti spoznala, in da je znala tudi nekoliko govoriti), kojemu je povedala. kje Živi medvedka Nato bi oče vzel puško, odšel zaeno s svojo hčerko v gozd. kjer hi ustrelil medvedko. koja bi v svojih zadnjih zdihljajih nepopisno žalostno gledala na svoje morilce. — .Morala te povesti bi bila. da moramo vse živali ljubiti.
Tako sem bil z načrtom svoje povesti že skoraj pri kraju, ko se slučajno ozrem proti nasprotnemu koncu odprtine, in tam je v resnici
-■tu t __1J t . ,1	.	i
Kako sem ustrelil medveda
(Charles Dudley Warner).
Ko sem se v minulem poletju mudil v Adirondaekih, doživel sem nekaj izvanrednega z velikim me-d ved o m: ker je pa vsled tega nastalo ve polno medsebojno si protislovnih pripovedovanj, smatram potrebnim, da z ozirom na pravičnost napram javnosti, kakor tudi sebi in medvedu, podam resnične podatke o tej dogodbi. V ostalem se mi pa tudi prilika, da ubijem medveda, nudi tako poredkoma, da se že v>led tega mora mojemu pripovedovanju oprostiti.
Srečanje z medvedom je bilo o-bojestransko nepričakovano. Tedaj namreč nisem bil na lovu na medvede in tudi medvedje me niso lsiiali. Kesniea pa je. da sva o-ba iskala jagode iu sva se le po naključju srečala, kakor se to večkrat dogaja.
Ljudje, ki obiskujejo Adiron-ilacke. zelo radi razpravljajo o medvedih — vsakdo želi, da bi videl
V	gozdu kakega medveda iu vsakdo razmišlja kaj bi počel, ako se v resniei sestane z medvedom. Toda medvedje so zelo redki in boječi, ter se pokažejo le malokate-rim ljudem, oziroma le onim, ki imajo pri medvedih večjo prednost.
Pilo je nekega toplega dne v avgustu dne. ko se človeku dozdeva, tla je nemogoče kaj doživeti. Toda baš tedaj se je zgodilo, »la so me gospodarji naše koče — bili so štirje — poslali k trebit vi grmovja na griču za kočo; naročili so mi tudi, tla pri tem na be rem nekoliko jagod. Na tem griču je bilo nekoliko prostora obraščene-ga z grmičevjem, ki se je razprostiralo vse do bližnjega gozda, tako da je okolica izgledala dokaj romantično. Tu so se pasla krave, ki so hodile iz ene takozvane odprtine v drugo ter šumele z veja-mi grmov. Gospodarji so mi dali posodo, ki je držala kakdi šest kvartov in mi naročili, naj se kina-, lo vrnem.
Ne da bi bilo to pripisati mojemu instinktu, temveč zgolj iz vzroka. da bolj možato izgledam, sem
V	Zel puško seboj. Človek, ki nosi
j
j tako da tega dolga v vsej večnosti ne bode mogoče poravnati. In medved je prihajal.
(Konec prihodnjič.)
Iščem svojega brata JOHNA Ll-KOVlC in FRANKA MEDEN. Od tu sta potovala 23. novembra letos. Prosim cenjene roja-• ke. če kdo ve za nju naslov. da ga mi javi. ali naj se sama oglasita. — Tony Likovič, Box 21. Kingston. \V. Va. (23-2+—12)
i Kad bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA MAJITiNČIČ. doma iz Dolenje Koša ne. in NIKA NOVIC, rodom Hrvat. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Joseph Obreza 333 W. Reclige St.. Marquette. [ Mich.	(21-23—12)
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Pcnn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal nas potovalni zastopnik
w	__
¥.... .............
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij skib posestev vseh velesil
Obsega I I r«zn;h zeinljevidov na 20tih straneh in vsak» stran je 10V« pri 13^ palea velika
Cena &am<i 25 centov.
Manjši vojni atlas
cbMga devet rami!i zamUafldo" na 8 atraneh, vsaka strau 8 pri 14 palcev.
C ana samo IS centov.
Val zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N Y
ZASTONJ
1 deset (10) HASSAN kuponov
__(1ZREŽITE TA KUPON)
Kl^fcwTr^Flifc	Tn.- J5£T~ žfc -jS* -ga- -ga- -fT>	"v p'^T-f^L-Tc
lirT* POSEBNI KUPON jc 9T*Uen de*« (lij jS[ BUJBSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m £ 5aš| ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vet r*» g» Kg aimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kak* g K« Sik HASSAN PBEMIJSKIH POSTAJ ali prt
.	THH &MFRICAN TOBACCO CO.	1
r i^ŠS.	Depl	B-oomf St.. New Yertt, g. t A
Ga'^K'v	P°n,Jdba ugasne 31. marca 1916.
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New 7ork varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačna se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
1 dobit« "GLAS NARODA" akoH fttirt mauc« dnavno, Uvsenuft nadalj la po-stavnih premikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na iaitih straneh, tako* la dobita tedensko SO strani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani v itirlh mcsecik. "GLAS NARODA" tomaia dnevno poročila % bojišča is rasne slike. Sedaj ga sleherni dan raspoiiljamo IS,0001 — Ta itevilka jasno govori, da je list selo razširjan. ?se osobje lisia je organizirano in spada v strokovna ulje.
komur znano. V par trenutkih po-j javilo se mi j«.- toliko misli. da !>i.i ako bi jih spisal, opremil s slikami. dal kakemu založniku v natis in ako bi potem prodal petdeset tisoč iztisov. lahko odšel v Evropo in tam do smrti brezskrbno živel. Vse te misli so se pojavile v oncin j kratkem času. ko se mi it- bližal: medved.
Ko sem dvignil puško, pojavila j s t* mi je v mislih n«i hitrem vsaj zgodovina mojega življenja. Pri | tem sem pa tudi opazil, da <*lovv j ku v takem slučaju ni mogoče spo-! minjati se. da je kdaj v svojem i življenju storil kaj dobrega. Pač! je pa spomin na stare grehe izbo-J ren. Tako sem se prav dobro spo-! minjal. da sem pre dmnogimi leti odlašal 7. pošiljatvijo naročnine nekemu časopisu toliko časa, da sta urednik in list za vedno zaspala.!
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • • f
• • DELO OKUSNO * * » « •
IZVRŠUJE PREVODI J DRUGE JEZIKE
i • si
UNUSKO ORGANIZIRANA.
* • M POSEBNOST 801
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETIj CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITl NA t
SLOVENIC PUBLISHING GO.
- 82 Cortlandt St., New York, N.Y.
MODERNO UREJENA
TMAP! GLAS NARODI
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je pri 28 palcih.
Cena 15 centov. Egjg^a
Zadej je natančen popis koliko obsega kak« drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. I. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugI pa celi svet, cena §1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je l5 centov.
Pri naa Je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Franei.je, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	Now York, N. Y.
pešaš MJAK*-
di za Tnoške	■
brke in brado. :'Jii?'	j
Ako_se rabi to	T^J^^^iff *
hr«dn in ne DO-	^^P^SBBB^^^^^l
do odpadali in • ^
oe osiveli. Rennatlzem. k o. ti bol ali trganj« v rokah. ooeah in križa r 8 dneb popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kršite in zrinte. potna ni<re. kurje oči. bradoTice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bre» nspehs rabil, m tj jamčim ca $6.00. Piilt. takoj pc cenik in knjižico. po-Sl jem zaatnnj.
JAKOB WAHClC, 1M2 E. C4th St,	Cleveland. O.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tod! sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre^ bojejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.!
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Kaj prmrlj« pin taljl. atajakl la armlkl • fcnjltf B«H si.
"Doli z orodjem!"
L*t NlkttaOnU T*t»UJ J« pisal: Knjlso wmm m rtUkia «*»»-)[«■ preural In v njej našel veliko koristnega. Ta fcmjlca aftla rpllva na človeka ln obsega nebroj leplb mi»U.,..
Friderik pL Bodenatedt: Odkar Je nmrla madama Staal al kilo na *vetn tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva.
Prof. dr. A Dodel: "Doll a orožjem Je pravo ogledalo sedaaj«-fa taaa. Ko ilovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da u bližajo CloveStvn boljii Časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lvd. Jakobov tki: To knjigo bi človek naj raji« poljubil« V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
štajerski pisatelj Peter Boserter piše: Sedel seat t utta poadu pri Krieglach ln sem bral knjigo ■ naslovom "Doli ■ oro*-leal" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahk« relem. da sta ta dva dneva nekaj posebnega ▼ mojem ilvljenj«. Ko sem Jo prebral, sem saželel, da bi se prestavilo knjigo ▼ vs« knltnrne jeaike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je tndl v lolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki rasUrJajo HvsU Pismo. Ali bi n a« mecl« astaaoTltl drultw. ki bi raaHrjaia to Bajlga?
HsartL Karti m r« Ja aajboU »tarljlva kajlga. kar csm CU ■daj bral..
C. Ntuuu Haferi — To je najboljla jkajtga, kar s« Jia syt>
nil ljndje, ki se borijo aa svetovni mir....
Haas Land (na shoda, katerega je imel leta 1800 v Berlina)« Bf« bor* davil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom p»-aodiL Naj bi tudi ta knjiga nafia svoje apoatolje, ki bi flU ftaje fcrliemsvet ln učili vse narode....
finančni minister Dunajewsld je rekel v nekem svojem gov** ra v poslanski sbornld: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi •pisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Bd strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim' Vas. posvetite par ur temu delu. Ifig^m« ta at an be alkde vai aavduieval aa vojno, ie bo prebral to knjige« ONA M CMNTOV.
dtareiajto Ja pril
Slovenic Publishing Co.,
<3 Cortlandt Street, lev York City, H, T.
"GLAS NAEODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
' "•»	'.mu. .-'Idi JC JUj /.illl-
njilt nofjah t»-r se buvil /. istim delom, kakor ja/. — nabiral je ja-' prode. Z eno taeo je ])i ipo{ribal v-j", doe i m je z drugo smukal ernr in zelen«- jagode naravnost v svoj »obee. »Samoumevno je, da me je «<bšla groza. Pri tem sem nepopisno hitro pronašel. <la si sploli ni-^••m želel videti medveda. Skoraj ,i>ti trenotek me je tudi medved I opazil: takoj je prenehal jesti jagode, kajti brezdvomno je smatral mojo malenkost kot veselo iznena-denje. takih okoliščinah e.lovek nima <"asa za dolga premišljevanju. Mogoe«- bi vi to storili, toda jaz nisem imel časa. Medved se je postavil zopet na vse štiri noge ter poeasi odšel proti meni. .Vko bi jaz zlezel na drevo, bi bilo brez vsakega pomena, kajti medved je dober plezalec. Ako bi pričel bežati, tekel bi medved gotovo za menoj; in dasiravno medved po hribu navzdol ne more tako hitro teči, , kakor navzgor, bil bi vendar le hi-treji od mene, kajti njega grmovje tako ne ovira, kakor človeka. ,Tako je prihajal medved vedno "bližje. Pri tem sem k sreči pričel misliti, kako bi zamogei medveda vsaj toliko časa zadrževati, da se umaknem do svoje vojaške baze. -Moja posoda je bila skoraj polna izbornih jagod — bile so mnogo boljše, nego one, katere je medved nabiral. Vsled tega postavim po-sodo na zemljo ter se počasi umikam. ne tla bi prestal gledati medveda. Ta strategija je povsem uspela.
Ko je prišel medved do jagod, se je ustavil. Ker pa ni bil priučen jesti iz posode, je slednjo | prevrnil ter pričel jesti jagode zaeno z listjem in blatom, kakor je to v običaju prešičev. Medved je [pri jedi še bolj neolikan, kakor prešič. Spomladi, kadar najde v gozdu kampo nabiralcev javoro-vega sladkorja, običajno prevrne vse posode ter z nogami uniči več sladkorja, kakor ga zamore povži-ti. M edvedovi običaji so toraj pov-l sem neolikani.
Kakor hitro je medved pričel jesti, se!.i se okrenil in bežal. Za-sopljen in v nepopisnem strahu sem prišel do svoje zveste puške iu sicer ne prezgodaj, kajti Uikoj nato sem slišal^ da prihaja medved za menoj skozi grmovje. O-pazil sem. da so vsled moje prevare postale njegove oči rudeče in tako sem vedel, da moje ali pa [njegovo življenje ne bode baš 'ol go. Da se v takih slučajih pojavijo misli z bliskovo brzino, je
poso<to ,ja*ro<l, namreč bolj možato izgleda. ;iko nosi puško. V ostalem je pa tudi mogoče, da se v gozdu najde kakegu fazana, dasiravno ne vem. kako l»i jra bilo mogoče pogoditi. ;»k<i bi nepričakovano pričel letati, mesto, »la bi me čakal na veji.... Nekateri ljudje se poslužujejo za lov na fazam- navadne pnsk": jaz imam pa raje \vin-eliest rovko, kajti potom nje s.- do-, seže povsem pravilna iu hitra smrt.} ne da bi bila ptica ]>o smrti polna svinca. Moja puška je bila doka.j dobra in rabil sem le naboje z kroglami, deset krogel 11 funt. In da sem iskren, moraui tudi povedati, da je bila ta puška pravzaprav last nekega prijatelja, kateri jo je kupil pr>"i mnogimi leti / namenom. da bi ustrelil saj jedno srno. S to puško je prijatelj zamogei \ edno pogod'ti kako drevo — seveda |e v slueaju. da ni vel nrerno-eau veter, in da drevo ni bilo predale,- Pripomniti pa moram, da je dotieno drevo moralo biti dokaj, debelo Nikakor pa ni potrebno, da bi trdil, da sem tedaj liil kak sportsman.	| Pred Več leti sem ustrelil nekega rudečega rubina, ki je sedel na nizkem eešnjevem drevesu. Puško seiu skoraj do vrha cevi napolnil s zrnjem, zlezel v bližino drevesa, naslonil puško na ograjo vrta. pomeni. zauiiža! z obemi očesi in sprožil. Ko sem potem zopet odprl oči, da vidim, kaj se je zgodi-' lo. sem i ,js. I robi na pod drevesom razHtreljenega na tisoč komadov, katerih niti eden ni bil dovolj velik. da bi kak naravoslovec po| njera zamogei spoznati kake vrste ptiea je bila moja žrtev. Tedaj se mi je šport' o življenje docela za-' merilo. Ta dogodek navajam le, vsled tega. da tako dokažem, da te.Iaj. ko sem šel po jagode z pu-j Ško v rokah, nisem bil nič boljše oborožen, kakor medved.
Tam, kjer so rasle jagode, so ljudje /e večkrat videli medvede. Prejšnje poletje je šla naša zamorska kuharica z neko deklico iz so-iM'Hciue nabirati ravuotja jagode, ko pi"|p iz j.uzda velik medved. r>ekl:ea je prič »la bežati in je tudi t.sla. Teta i h!o'» s - je pa tako prestrašila. da je skoraj omedlela. Mesto .da bi bežala, se je vsedla na travo ter pričela jokati in kričati, kajti prepričana je bila. da je iz-gub!;ei;a. Medvedu s? je njeno po-eetje dozdevalo čudnim in radi te-^ ga je prišel k njej in jo opazoval; l^uicm je hodil k**og r.je in jo me ^kakor merijo inženirji zenilji-^[ogoče oni medved preje nik«