Posamezna številka 6 vinarjev.
SleV. 66. Izven Ljubljane 8 vin.	V Ljllj* V ШЖ, 21. 1П 1912.
Leio XI.
== Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej , K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za on meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— 7Л ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Zi celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2*—
V	opravi prejeman mesečno K 1-70
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v za dvakrat . . , . n 13 za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja :=
vsak dan, izvzemšl nedelje Ig praznike, ob 5. url popoldne.
Kar DredniStvo je v Kopitarjevi nliol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olittčen list za slovenski narod	■	Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. S. Tsa Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnia številka obsega 6 strani.
„Teoelor
Veliko slavnih imen pozna avstrijska zgodovina. Ni bilo dobe v habsburških deželah, da sc ne bi rodili v njih veliki sinovi, polni domoljubja, plemenitega duha in močne volje, ki so ali pomnoževali meje državi ali jo hrabro in vztrajno branili v stiskah, ko so se zunanji sovražniki Avstrije od vseh strani zbirali, da monarhijo stro, in ko so v državi sami puntarji rovali zoper njen obstoj. Zlasti v osemnajstem in devetnajstem stoletju šteje Avstrija veliko izrednih mož, ki ostanejo v zgodovini nepozabni. Kdo se ne sjiomni onih junakov, ki so sc z vsemi svojimi silami borili proti korzovske-mu usurpatorju, ki niso obupavali, ko se je izrekla ošabna beseda, da bo Avstrija prenehala biti, ako sc ne ukloni samovolji Bonaparta, ki so zvesto branili, kar se je še braniti dalo, kljub temu, da so videli, kako se je država razkosevala na severu in jugu, ki so bili priče, kako so nesposobni državniki stavljali ovire hrabri armadi in sklepali kompromise, ko bi bil lahko meč odločil boljše nego diplomatje pri zeleni mizi? Ali naj potem imenujemo tiste zveste može, ki so sredi viharjev splošnega prevrata, sredi preteklega stoletja zvesto vztrajali na strani vladarske hiše, ko se je zdelo, da se bo .* Avstrija pod pritiskom laške narodne vstaje in ogrskega punta za vedno zrušila, ki so pozneje morali gledati, kako sovražnik, na neštetih bojnih poljih od avstrijskih čet premagan, s pomočjo premetenega Francoza zmaguje?
Med junaki, ki so si v tistih časih stekli za Avstrijo največje zasluge, spada v prvi vrsti Tegetthoff, zmaga-lec pri Visu. Dasi vspeh te bitke, v kateri je avstrijski admiral s svojim pogumom in bistrovidnostjo ter s svojimi krasnimi dalmatinskimi dečki porazil veliko močnejše laško brodovje, • v političnem oziru neposredno ni bil velik ali ga pravzaprav nič ni bilo, je bil Vis vendar za bodočnost velikega pomena. Lah se pod vtisom tega dogodka od takrat pa do danes ni nikoli več upal Avstriji odkrito odreči njene pravice do jadranskega morja in ire-dentovstvo je dobilo takrat naravnost udarec na glavo. In če imamo danes brodovje, ki se je od leta 1866. nepre-
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
XI.
Pretekel je dan, noč in drugi dan, a niso hiteli vedno dalje proti jugu in se zadrževali samo semtertje malo časa v izsušenih strugah, da ne bi pre-vč izmučili velblodov, jih napojili, nakrmili, obenem pa tudi med sabo razdelili hrano in vodo. Iz strahu pred preganjevalci, so zavili še bolj proti zahodu, kajti za vodo jim nekaj časa ni bilo treba skrbeti. Ploha res ni trajala več kot sedem ur, toda bila je tako sil.na, kakor da bi sc nad puščavo pretrgali oblaki, toraj sta Idris in Gebhr, kakor tudi beduini vedeli, da dobe na dnu izsušenih strug ali kliorov in na takih krajih, kjer tvorijo skale naravne globine in neke vrste vodnjakov, nekaj dni toliko vode, da bo zadostovalo ne samo zanje in za velblode, ampak da. se bodo lahko ž njo preskrbeli še za dalje. Po velikem dežju je nastalo, kot. navadno, prekrasno vreme. Nebo je
neboma razvijalo dalje, je to v veliki meri zasluga Tegctthoffa.
Zato ni čuda, da prešinja danes, ko spuste v Trstu v morje naš drugi dreadnought, vse avstrijske narode, ki so svojemu cesarju zvesti in na svojo domovino ponosni, čut globokega zadovoljstva, ker nosi naša druga ladja velikanka ime zmagovalca pri Visu. Ko bo danes drugi dreadnought, krščen na ime Tegetthoffa, blagoslovljen od prvega cerkvenega dostojanstvenika v državi, spremljan od navdušenih vzklikov množice, svoje mogočno telo zaril v peneče valove in se vprvič zazibal na lepi Adriji, se bo vse spominjalo admirala, ki je našo mornarico ovenčal z neumrjočo slavo pred celim svetom.
V tej slavnosti pa tiči veliko večji moment kakor ta-le, ki jc končno le oseben. Gotovo še nikoli ni bilo pri takem slavlju, kakor je danes ono, ki se vrši v Trstu, navzočih toliko vojaških, cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov, državnikov, parlamentarcev in zastopnikov oblastev, društev ter časopisja. Nekaj mogočnega je prešinilo zadnja leta vso našo javnost, zanimanje za obstoj in razvoj armade in mornarice, ki je pa le izraz nanovo vzplam-telega avstrijskega rodoljubja. Pan-slavizem, vsenemštvo, iredenta, to so pojmi in težnje, ki smo jih začeli odločno premagovati in ki se umikajo vedno jasnejšemu spoznanju, da blagor vseh avstrijskih narodov ni mogoč brez močne Avstrije. Nemški radika-lec Sommer je zadnjič v parlamentu izjavil, da se Nemci brezpogojno postavljajo na stališče Avstrije in jc nazdravil armadi, gotovo pomembno znamenje časa, ki pa ni edino v zadnjih letih. Le načelni sovražniki monarhije, učenci francoske revolucije, pusti dok-trinarci, strupeni nasprotniki katoliške dinastije in prazni sanjači se današnjega dneva ne vesele, vesele se ga pa vsi, ki jim je na srcu procvit naše skupne domovine, veseli se ga predvsem ogromna večina avstrijskega ljudstva.
Da Slovenci dogodek današnjega dne z na j prisrčne j šimi čutili spremljajo, pač ni potreba posebič omenjati. Noben narod v Avstriji razun hrvaškega ni tako interesiran kakor mi, da si naša država ohrani svojo pozicijo v Adriji in si varuje svoj vpliv na obrežjih sredozemskega morja, ki so si jih politično razdelile že druge velesile. Zato nam je močna mornarica potreb-
bilo brez oblačka, zrak tako prozoren, da je pogled segal v neizmerno daljavo. Ponoči je nebo, posejano z zvezdami, žarelo in se lesketalo, kakor v tisočerih diamantih. Od pustinskega peska je vel rezki hlad.
Grbi velblodov so se že zmanjšali, toda živali, dobro rejene, so bile, kakor pravijo Arabci, še vedno krepke in niso izgubljale sil in tekle so tako rade, da sc karavana ni pomikala dalje veliko bolj počasi, kot prvega dne, ko so odšli iz Gharak-el-Sultani. Stanko jc z začudenjem zapazil, da najdejo beduini v nekaterih khorali, v skalnih razpadlinah, zavarovanih pred dežjem, zaloge dure in dateljcv. Spoznal jc, da so, predno so ju uropali, pripravili vse za beg in da je moralo biti vse poprej dogovorjeno med Fatmo, Idrisom in Gebhrom z ene, a beduini z druge strani. Lahko jc bilo tudi uganili, da sta ta dva. človeka bila Mahdijeva pristaša in spoznavalca, ki sta hotela priti k njemu in sta se vsled tega rada dala nagovoriti od Sudancev k zaroti. Okrog Fayuma in v bližini Gharak-el-Sultani je bilo mnogo beduinov, ki so z otroci in velblodi kočevali v pustinji in prihajali v Medinet ali na železniške postaje za zaslužkom. Toda teli dveh ni Stanko videl nikdar poprej — in tudi ona nista mogla bivati v Medinet, ako,
na in njeni pomnožitvi morejo nasprotovati le tisti, ki žele, da bi Avstrija čimprejc likvidirala. Mi pa, ki hočemo, da Avstrija ne samo ostane, ampak tudi raste, pozdravljamo v tej zavesti današnje slavlje in spričo vedno bolj se zgoščujočih oblakov na svetovnem političnem obnebju, kličemo »Tegett-hoffu«:
Bodi vedno vreden slavnega imena, ki jc nosiš!
Vet Mi!
Dunaj, 20. suš c a 1912.
V zadnjem članku sem trdil, da mažarska resolucija nasprotuje nagod-bi iz leta 1867., krši pravice krono in ruši enotnost armade. Do leta 1888. v brambnem zakonu ni bilo nobene jasne določbe glede rezervistov, ali in kdaj jih more v mirne m času vladar kot najvišji poveljnik skupne in cele armade poklicati v aktivno službo. Vstaja v Hercegovini in južni Dalmaciji leta 1882. pa je poučila vojaške kroge, da morejo tudi v mirnem času nastati razmere, ko je nujno treba aktivne polke ojačiti z rezervisti. Z ozirom na velika vojaška bremena finančne in gospodarske narave pa je vlada odlašala s primerno pomnoži t-vijo stalne armade iz rezerve. L. 1888. pa ste avstr. in ogrska vlada zbornicama predložili enak zak. načrt, ki določa: Ako zahtevajo posebne razmere, more vladar po potrebi in za določen čas, k večjemu za eno leto, poklicati aktivno službo prvi letnik rezerve in 3 najmlajše letnike nadomestne rezerve. Drugi paragraf določa, da so ti rezervisti pozneje oproščeni vseh orožnih vaj, ako so nad 28 dni morali aktivno služiti. Ta zakon je v Avstriji in na Ogrskem šc isto leto stopil v veljavo. V razpravi avstrijske zbornice so razni govorniki grajali določbo, da bodo morali v slučaju nujne potrebe rezervisti po triletni aktivni službi služiti še četrto bito. Mesto tega so priporočali, naj vladar pokliče v začasno aktivno službo raje več letnikov nadomestne rezerve. Tedanji poslanec dr. Sturm pa je od vlade zahteval pojasnila, kdaj nastanejo take »izredne razmere«, da je nujno potrebno rezerviste poklicati pod orožje. Tedanji brambovski minister grof Welsershcimb je odgovarjal, da bi v sili ne zadoščala nadomestna rezerva, ker je premalo izvež-bana. ln to velja posebno za nadomest-
kakor sc jc pokazalo, nista poznala Stanka.
Delčku jc prišlo na misel, čc bi ju ne mogel podkupiti, toda ko sc je spomnil, s kakšnim navdušenjem sta kričala, kadar sc jc med njimi spomnilo Mahdijevo ime, spoznal je, da bi to bilo nemogoče. Vendar se ni popolnoma izročil slučajem, kajti v duši tega dečka je tičala v resnici izvanredna odločnost, katero so podkurjali še dosedanji neuspehi. Vse, kar jc poskusil — rekel je sam sebi — zaključilo se je s tem, da so me pretepli. Toda če bi nn* tudi vsak dan pretepali s koroba-čem, ali celo hoteli ubiti, vendar no bom nebni premišljevati, kako bi iztrgal Nelko iz rok teh zločincev. Ako jiii preganjalci vjamejo, toliko bolje, jaz bom pa postopal, kakor da bi se jih prav nič nc nadejal. — In ko se je spomnil, kaj se mu je zgodilo, pri misli na te izdajalske in okrutne ljudi, ki so mu iztrgali puško, ga lolkli s pestmi in brcali, se jc srce v njem razburjalo in odločnost je naraščala. Čutil sc je ne samo premaganega, ampak tudi pred njimi ponižanega v svojem ponosu belega človeka. Pred vsem je pa očuval Nelkino krivico in to čustvo obenem z grenkobo, ki se je naselila v njegovem srcu po zadnjem neuspehu, spremenilo sc je v neizbrisljivo sovraštvo |
ne rezerviste pri konjikih in tehničnih oddelkih. Starejših nadomestnih r<* zervistov pa tudi ne kaže klicati v aktivno službo, ker so večinoma družin^ ski očetje in gospodarji. Glede izjem-nih slučajev pa sta se minister in poročevalec dr. Mat tuš sklicevala na vstajo leta 1882. V celi razpravi nikomur niti na misel ni prišlo, da bi kdaj vlada ne dobila v o j a š k i h novi n-c e v, katere bi morala nadomestiti z rezervisti. Tudi leta 1889., ko sta parlamenta sklepala o sedaj veljavnem brambnem zakonu, ne najdeni nc v poročilih ne v govorih omenjenega slučaja., da M vlada iz kateregakoli vzroka ne dobila vojaških novincev. Zato jc določba iz prejšnjega leta glede rezervistov skoraj doslovno navedena v S 12. Pa tucli ogrska zbornica leta 1889. ni še pokazala svojih rožičkov.
Sedaj pa, ko je na dnevnem redu v obeh parlamentih novi načrt bramb-nega zakona, zastavili so mažarski istremuhi in patentirani prekucuhi zopet vse svoje sile, da izvojujejo tudi glede vojaštva ogrskemu parlamentu absolutno oblast. Zloglasna resolucija, ki ima za Mažare vedno pomen zakona, zahteva, da bi vladar ne smel poklicati rezervistov v aktivno službo, ako rekrutni zakon ni bil predložen zbornici, ako zbornica iz kateregakoli vzroka ni obravnavala zakona ali ako je zbornica odklonila rekrute. Prvi slučaj jc skoraj nemogoč. Druga dva slučaja, pa nista vedno le mogoča, ampak tudi gotova.. Najmanjša opozicijska stranka v ogrski zbornici more preprečit i pravočasno rešitev rekrutnega izaJkona. In v tem slučaju bi vladar ne smel razpolagati" z rezervisti. Grof Apponyi je dne 26. svečana resolucijo tolmačil kot. »tako močno moralno in politično željo naroda, da bi nobena vlada ne mogla vladarju podati zmislu resolucije nasprotnega nasveta.«
Posledice parlamentarnega abso-r lutizma pa bi se nc pojavljale samo v mirovnem času, ampak tudi v slučaju večjih nemirov v državi sami ali oh meji države, in kar je najnevarnejše, tudi preteče vojske. Saj je že stara mažarska zahteva, da morajo ogrski polki biti razpostavljeni samo v ogrskih gar-nizijali in častniki samo ogrski državljani. Ako bi torej nastali nemiri na primer zopet v Hercegovini ali celo onkraj Soče, utegnejo Mažari resno trditi, da njihova država 111 v nevarnosti, torej vladar tudi ogrskih rezervistov no potrebuje. In čc Mažari še novin-
ci o obeh Sudancev. Res, da je slišal večkrat ocl očeta, cla sovraštvo slepi in se mu predajajo samo take, duše, ki niso zmožne česa boljšega: za enkrat pa ni mogel tega v sebi potlačiti in ga ni znal zatajiti.
Tako malo je znal prikrivati svoje sovraštvo, da je celo Idris to opazil in ga je začelo vznemirjati, ker jc razumel, da ako jih preganjavci vjamejo, ne bo mogel na to računati, da bi se deček postavil zanj. Idris je bil vedno pripravljen za najpredrznejše čine, toda kakor človek, ki ni brez razuma, jo menil, cla jc treba na vse misliti in si za slučaj nesreče pustiti kakšna vra-tica odprta. Radi tega se je po zadnjem dogodku hotel s Stankom pogoditi na kak način in je s tem namenom pri prvem odpočitku pričel ž njim sledeči razgovor:
»Radi tvojega počenjanja,« rekel je, »sem te moral kaznovati, ker bi te sicer drugi ubili, toda rekel sem bcduinu, naj te nc tepe premočno.«
Ker pa ni dobil nobenega odgovora, je čez trenotek govoril dalje:
»Poslušaj, sam si rekel, da beli ljudje vedno drže prisego, čc mi toraj prisežeš pri tvojem Bogu in pri glavi male bint, da ne boš počel ničesar proti nam, tc ponoči nc bom dal zvezati.«
ćev nc dovolijo, kar se jim jo žo pred leti zljubilo, potem bi morali iti v mesnice samo avstrijski polki. Država namreč no more čakati s pripravami za pretečo vojsko do zadnjega dno, ko sovražnik žo drvi čez mejo. Če inerodaj-ni krogi javno odrede »mobilizacijo«, za katero Mažari še milostno dovolijo rezerviste, izdani so sovražniku načrti. Ko se jo lota 1908 armada voč mesecev pripravljala za aneksijo Bosne, uradni krogi niso javno govorili o »mobilizaciji«. Ko bi že tedaj bila uveljavljena mažarska resolucija, mogli bi napraviti Mažari velike sitnosti in zahtevati K>pet nove koncesije za svojo državo.
Vsa stvar pa dobi še nevarnejše lice za Avstrijo, ker ogrska ustava nc pozna § 14., s katerim moro vlada tudi brez parlamenta odrediti vojaške nabore. Sedanji nemški ustavoverci v avstrijskem parlamoatu so že leta 1867. mislili na odločnejšo slovansko opozicijo in urinili v ustavo ta paragraf, katerega bd se mogla nemška vlada po služevati v sili. Seveda tedaj nemšiki velja-ki niti sanjali niso, da bi kedaj mogli priti v manjšino in opozicijo. Zgodilo pa se je, da so avstrijske vlado že štirikrat s § 14. dobile vojaško novince in sicer v letih 1898, 1899, 1904 in 1911. Ako bi torej obveljala ogrska zahteva, pride enakopravnost med državama iz ravnotežja in mi obvisimo visoko v zraku.
Že zato moramo zahtevati ne le več jasnosti v skupnih vprašanjih, ampak tudi popolno soglasje besedila, v vseh zakonih, ki jih parlamenta sklepata v smislu nagodbe. Dualizem je sicer največji nestvor človeške pameti in za ju-riste naravnost sramota. Toda v naši moči ni in tudi v oblasti avstrijskega parlamenta, da bi razrušili ta labirint nekdanjih političnih puhloglavcev, oziroma krvnikov. Toda danes moramo računati z realnimi razmerami in skrbeti, da ne izpodnesemo zadnjih podbojev in opor, na katerih sloni skupna streha. V interesu obeh je, da mero-dajni krogi odkrito povedo svoje mnenje in da oba parlamenta jasno v zakonu določita pravice vseh treh ustavnih faktorjev glede vojaških novincev in rezervistov. In če vsi faktorji spoznajo m priznajo, da je enotna armada za državo potrebna, potem ste drugi dve točki resolucije vsaj z avstrijskega stališča dinamit v rokah mažarske oligarhije. Tega prepričanja nam ne vsii-ljuje morda kaJko sovraštvo do mažar-sikega naroda, ampak že sam nagon za svoj život.
Ako bi ta resolucija k § 43. bram-bonega zakona imela samo ta namen, da sedanja mažarska večina zavleče volilno reformo in onemogoči še za nekaj let splošno in enako volilno pravico, bi se toliko ne vznemirjali. Toda sedanja večina v ogrski zbornici tudi volilne reforme ne more zavleči »ad ca-lendas graecas«. Odloči naj se že enkrat za volilno reformo, s katero more višaj del opozicije pridobiti tudi za brambeno predlogo, ako nima zahrbtnih namenov. Dokler pa nismo na jasnem, moramo svariti: Principiis obsta!
Državni zbor.
Dunaj, 20. sušca. V zbornici se plete razprava o Hrambe ni predlogi, za kulisami pa rešujejo »položaj« ter mešajo karte. No
more sc tajiti, da bi zbornica brez razlike strank no hotela delati. Samo preveč je valptov, ki si nasprotujejo v poveljih, kaj pridi naj prej o na vrsto. Poljaki hočejo svoje vodne ceste, proti katerim pa se odločno upira velika večina nemških poslancev. Danes dopoldne so se zaradi tega vprašanja resno sprli v nemško-narodni zvezi. Nemci dobro vedo, da le v zvezi s Poljaki morejo biti in ostati v vladni lopi. Zato bodo tudi na ta ali oni način ustregli Poljakom, kakor kaže današnje posvetovanje. Vsi govorniki so naglašali, da je vsako prvo branje vladne predloge le formalnost. V odseku šele je mogoče staviti konkretne predloge. Tega mnenja jo bil tudi ožji pristaš Wolfov poslanec Hummer, ki je sicer načelni-štvu očital nedelavnost in nebrižnost glede na zmedene parlamentarne razmere.
Nato pa se je oglasil Wolf ter z vso svojo srditostjo nasprotuje vodnim cestam. Prvo branje tudi ni le formalno, ker s tem se že omogoči nadaljna razprava v odseku. Wolf je tudi prepričan, da morejo nemški poslanci tudi brez Poljakov varovati svoje koristi. Tudi z vlado Wolf ni zadovoljen, češ, da je preveč prijazna Čehom. Naša naloga ni, da bi precejali Wolfove trditve. Konec je bil, da sta samo dva ožja tovariša glasovala z VVolfom, vsi drugi proti njegovi zahtevi* Wolf nato razburjen vstane in izjavi, da izstopi iz zveze. Zapret.il pa je še, da hoče vse sile napeti proti vodnim cestam, ki morejo koristiti le Poljakom in Čehom.
Ta dogodek je bil hitro znan v zbornici in je vzbudil mnogo pozornosti med poslanci. Vprašanje je sedaj, ali nemški radikalci potegnejo z Wolfom ali še ostanejo v zvezi. Pretekli teden je večina nemških radikalcev sklenila, da ne bodo delali težav prvemu branju kanalske predloge. Zato je dvomljivo, da bi imel Wolf toliko privlačno sile, ki bi mogla radikalno krilo odtrgati od zveze. Sicer pa se je Wolf spri z zvezo, ker ni še strmoglavila sedanje vlade, ki je na potu raznim ministrskim kandidatom. Med temi je tudi Wolfov politični tekmec Pacher. Morda je tudi v tem slučaju umestna prislovica: Promoveatur ut amoveatur.
Toda grozdje ni še zrelo. Megle se sicer že trgajo, obzorje pa se razjasni, ko bode znan izid češkonemških spravnih pogajanj in končane občinske volitve na Dunaju. Tedaj stopijo iz rezerve na plan krščanski socialci, katerih ne bode mogla prezreti nobena vlada. In če se posreči češkonemška sprava, je prišel čas za parlamentarno vlado, kateri bi dal ime in smer ali knez Thun ali sedanji minister za notranje zadeve Hcinold, s katerim so zadovoljni Čehi in Nemci. Ta sprava hi bila za državo gotovo največjega pomena; račun spravnega banketa pa bi plačale južaie kronovinc.
Do praznikov se bode zbornica pre-rila brez krize. Danes je sklenil kon-vent, da pridejo razne vladne predloge brez prvoga branja v odseke. Zbornica ima šc Šest sej. Po prvem branju brambene predloge pridejo na vrsto poročila legitimacij skega in imunitetnega odseka in takoj nato vladna novela glede vodnih cest. Ako preostane še kaj časa, bode zbornica rešila še nekaj manjših predlog. Glasovanje o nujnosti Kornerjevcga predloga, ki jc na-
perjen proti ministru Hbehenburger ju, bode v torek. Po praznikih bode prva seja 16. aprila, ako preje voz zopet ne skoči s lira.
Današnja seja.
Zbornica nadaljujo bramli.no razpravo. M a r c k h 1 (nemško-narodna zveza) naglaša med drugim, da Avstro-Ogrska glede na armado ne sme za drugimi državami zaostajati. Češki socialni demokrat S m e r a 1 govori proti predlogi, proti govori tudi S c i d 1 (nemška delavska stranka), češ, da predlogo odklanja, ker še ni rešeno vprašanje, kako naj bi se pokrili stroški. Končno pa izjavi, da bo tako glasoval, kakor bodo glasovali poslanci nemških meščanskih strank. Po Scid-lovem govoru zbornica razpravlja o Kornerjevem nujnem predlogu glede na imenovanja sodnikov na Češkem.
Ш drogi dreadnouohl.
Ob priliki, ko so danes izpustili v morje naš drugi dreadnought »Tegetthoff«, se je vršila v Tržaškem zalivu tudi Vaja našega vojnega brodovja. Vojno brodovje so napadle torpedovke. Vaje so se udeležili tudi časnikarji in slavnostni gostje. Včeraj dopoldne so se pripeljali v Trst nadvojvoda Leopold Salvator, nadvojvodinja Blanka s svojima hčerama nadvojvodi-njaraa Maria de los Dolores in Marijo Immaculato. V Trst se je pripeljala c. kr. eskadra, ki jo sestavljajo tri vojne ladje, dve križarici in več torpednih rušilcev, kakor tudi rezervno brodovje, ki je sestavljeno iz treh vojnih ladij, ene križarice in več velikih torpedovk. Brodovju poveljuje podadmiral grof Lanjus. Naš novi dreadnought se imenuje na cesarjev ukaz »Tegetthoff«, stara oklopnica, ki se je dozdaj po slavnem zmagovalcu pri otoku Visu Tegetthoffu imenovala, se bo zdaj na-zivala »Mars«. Izpuščena je bila leta 1878. v morje in je zdaj namenjena obrambi obrežja. Do leta 1900., ko so »Habsburg« v morje izpustili, je bila ladja »Tegetthoff« naša največja vojna ladja.
Naš novi dreadnought »Tegetthoff« je zgrajen po načrtih generalnega inženirja ladij Siegfrieda Popperja. Zgradila sta jo inženirja Jožef Grond in Božidar Novotny. Stroji so se zgradili po načrtih ravnatelja Antona Damaija pod nadzorstvom inže-Valsuka.
Ladja je zgrajena iz trdnega Siemens-Martin jekla. Dolga je 150, široka 27 in globoka 8"2 metra. Obsega 20.000 ton. Oklop sam tehta 4500 ton. Jeklo je po Kruppovem načinu izdelano.
Topovi so v štirih oklopnih stolpih nameščeni. Veliki topovi lahko ustrele dvakrat vsako minuto. Ladjo gonijo trije turbinski stroji z brzino 21 do 22 morskih milj. Premoga vozi ladja 2000 ton in vozi ladja lahko 2000 morskih milj po morju, ne da bi premogove zaloge izpopolnila. Posadka »Tegetthoffa« bo močna 1000 mož.
»Tegetthoff« so pričeli graditi že novembra 1910. V morje ladje zato tako dolgo niso v morje izpustili, ker so ladjo, predno jo v morje izpuste, bolj dovršili, kakor »Viribus Unitis«. Službo prične »Tegetthoff« delati letos poleti ali pa v jeseni.
»Viribus Unitis«, ^Tegetthoff« in »VI« }e delo »Stabilimento tecnico« v Trstu, dreadnought »VII« se pa zgradi v Reki.
Stanko ni odgovoril nato niti besede, toda iz bleska njegovih oči je Idris spoznal, da govori zaman.
Toda dasi ravno so ga Gebhr in bo-duini nagovarjali, ni ga pustil ponoči zvezati, a ko Gebhr ni prenehal prigovarjati, mu je odgovoril jezno:
»Mesto da bi šel spat, pojdeš danes ti na stražo. Sklenil sem, da mora odslej eden izmed nas vedno straži ti, ko bodo drugi spali.«
In v resnici so od onega dne vpeljal stražo na premen. To je oteževalo in v visoki stopinji uničevalo vse Stankove načrte, ker je vsak stražnik posebno pazil nanj.
Mesto tega so pa pustili otrokoma večjo svobodo, tako da sta mogla priti skupaj in se razgovarjati brez ovira.
Res je tudi takoj pri prvem nastopnem odpočitku Stanko sedel k Nclki in se ji je pričel zahvaljevati za pomoč.
Toda dasiravno je v resnici čutil veliko hvaležnosti, vendar se ni znal izraziti z lepimi besedami in nežnimi izrazi, ampak je samo stresal njeni dve ročici.
»Nelka!« rekel je. »Ti si zelo dobra in zahvalim se ti, poleg tega pa priznam tudi odprto, da si ravnala, kot oseba, ki ima najmenj trinajst let.«
V Stankovih ustih so bile te besede največja pohvala, toraj jc srce malega dekletca zaplamenclo radosti in
ponosa. Zdelo se ji je v tem trenotku, da nji ni nič nemogočega.
»Naj le nekoliko odrastem, bodo že videli!« odvrnila je in pogledala bojevito proti Sudancem.
Ker pa še ni vedela, zakaj se je šlo, in zakaj so se vsi Arabci vrgli na Stanka, začel ji jc deček pripovedovati, kako jc sklenil ukrasti puško, postreljati vse volblode in jih prisiliti vse, da bi se vrnili k reki.
»Ako bi se mi bilo to posrečilo,« rekel jo, »bila bi midva že svobodna.«
»Ali so se zbudili?« vprašala je dcklica s trepetajočim srcem.
»Zbudili so se. Saba je zakrivil, ki jp. priletel in pričel tako lajati, da bi obudil mrliča v grobu.«
Nato se jc njena jeza obrnila na Sabo.
»Grdi Saba! grdi! zato pa, ako sedaj priteče, k meni, ne zinem zanj nobene besede in mu porečem, da jc grd.«
Stanko se je pa, dasiravno ni bil razpoložen za smeh, vendar nasmehnil tem besedam in vprašal:
»Kako mu boš rekla, da je grd, ako praviš, da nočeš spregovoriti k njemu niti besedice?«
Nelkine obrvice so sc dvignile in na njenem obrazu je bila vidna zadrega, potem je pa odvrnila:
»Spoznal bo to iz mojega obraza.«
»Morebiti. Toda on ni kriv. kor ni mogel vedeti, kaj sc godi. Pomni tudi, du namt«. je potem prišel na pomoč.«
Ta opazka je pomirila nekoliko Nelkino jezo, vendar ni marala takoj odpustiti hudodelcu njegove krivde.
»To jc res,« rekla je, »toda kdor je resnično olikan, ne bo lajal pri pozdravu.«
Stanko se je spet nasmehnil: »Kdor jc res olikan, ne laja tudi pri slovesu ne, ako ni dotični slučajno pes, kakor Saba.«
Čez nekaj hipov je pa žalost za-tcmnila oči dečka — vzelihnil je enkrat, dvakrat, potem je vstal s kamna, na katerem sta sedela in rekel:
»Najhuje je to, da tc nisem mogel osvoboditi.«
Nelka je pa stopila na prste in mu ovila roke okrog vratu. Hotela ga je potolažiti, hotela mu od blizu, z noskom pri njegovem obrazu zašepetati zahvalo, toda, kor ni mogla najti primernih besed, ga jc stisnila samo šo močneje okrog vratu in ga poljubila na uho. Med tem je Saba, ki jc vedno ostajal odzad, — ne, ker bi nc mogel dohajati velblodov, ampak ker jc med potjo preganjal šakale ali pa lajal na jastrebe, ki so sedeli na robih skal, priletel glasno, kakor po navadi. Otroka, sta, ko sta zagledala i^sa, pozabila vse in kljub neprijetnemu položaju, sta se pričela zabavati in gladiti psu, dokler jih niso ločili Arabci. — Hamis jc dal psu jesti in piti, potom so vsi zasedli velblode in v največjem diru odhiteli proti jugu.
(Dalje.)
iz HrvoSke.
Dijaški štrajk na Hrvaškem — delo prostozidarjev? »Grazer Volks-blatt« z dne 19. t. m. priobčuje dopis iz Zagreba, ki hrvaško javnost opozarja na tajne niti, ki se predejo v novem razkošnem prostozidarskem domu na Mošinskega cesti v Zagrebu. V tem domu sede med drugimi tudi možje, ki so banu Čuvaju jako blizu in od katerih noben pameten človek ne bo pričakoval opozicijskega, protivladnega duha. Ta gospoda jc rabila pretveze, pod katero bi hrvaško mladino zvabila na ulico in jo preizkusila za poulično delo. Gre namreč za naval na versko šolo, in ker bi sc ta stvar ob sedanjih razmerah v saboru nikakor ne obnesla, uprizori se boj na ulici in za bojno četo se uporabi mladina sama. Mladino je bilo treba zato predvsem preizkusiti, če je sploh voljna in sposobna za ulico, in to se je dalo ob vladajočih razmerah najlepše izvesti. Odpor proti sedanji vladi je nudil najlepšo pretvezo. Poizkus se je prostozidarstvu izvrstno posrečil — ne le, da je dijašlvo na en mah sledilo tajnemu klicu, marveč tudi starši in vsa javnost jc preslepljena z aplavzom pozdravila pohod šolske mladine na ulico, češ: naši otroci nam dajejo zgled neustrašenega boja za naše pravice. Gospodje v loži pa si ma-nejo roke, ker vedo, da ulica demora-lizira in da mladina, ki je enkrat stopila na to pot, bo drugič in tretjič tem raje sledila takemu klicu — in takrat bo parola že lahko neprikrito veljala: vun z vero iz šol! Starši pa bodo no-tem prepozno obžalovali, da niso svojih otrok o pravem času iztrgali iz rok gotovih temnih sil. Tako dopisnik. Vsekako bo prav, ako pošteno hrvaško ljudstvo obrne vso svojo pozornost tje, kjer se snuje njegova bodočnost: na mladino ter skrbno pazi, da se ne pomešajo vanjo nevarni veri in cerkvi sovražni elementi.
Zveza in sporazum opozicije. Pod tem naslovom priobčuje »Hrvatska« uvodnik, v katerem izraža zadovoljstvo nad doseženim sporazumom, ki odpira š^-oko pot bodočemu narodnemu delu. To zvezo in sporazum pa je smela skleniti stranka prava šele tedaj, ko je bila sama združena in v volivni borbi izčiščena in vsestransko ojačena, V to zvezo mora stopiti na dani podlagi vsaka poštena opozicionalna stranka na Hrvaškem, da se tako zbere vsa hrvaška vojska proti Ogrski. Zmaga potem ne more izostati.
Banov labudji spev. 19. t. m. je uradništvo prišlo čestitat banu Čuvaju na imenovanju za tajnega svetnika. V svojem odgovoru se je ban zelo hvalil z vladarjevim zaupanjem, z namigavanji napadal opozicijo in trdil, da mu jc bil cilj vedno le blagor dežele. V tej zavesti, tako je končal, sem vsak čas pripravljen, umakniti se t. banske stolice, kadarkoli bi to zahteval interes dežele. Menda mu je te odhodne misli vdihnil sporazum opozicije.
Eksekutivni odbor hrvaško-srbske koalicije je v svoji seji 19. t, m. soglasno odobril zapisnik o sporazumu s stranko prava. Napravili so se tudi sklepi o dogovorih z ostalimi opozicionalnimi strankami.
Dijaške demonstracije v Varaždinu so se ponovile 19. t. m. Ravnateljstvo gimnazije je nato na vrata nabilo oglas, da je do naslednjega dne pouk ustavljen; ako pa dijaštvo 20. t. m. ne pride v šolo, se pouk odgodi na nedoločen čas. Dijaštvo — tudi žensko — je sklenilo nadaljevati generalni štrajk.
Kršnjavi naslednik Čuvaja? »Agra-mer Tagblattu« se poroča iz Budimpešte, da je finančni minister Lukacs po nalogu z Dunaja poslal svojega zaupnika v Zagreb k dr. Izidorju Kršnjavemu poizvedeti, kake politične misli in načela bi ta mož hotel zastopati. Informacije so baje ugodne in Lukacs je namenjen, da v slučaju svojega imenovanja za ministrskega predsednika predloži Kršnjavija za hrvaškega bana,
Velika soc. dem. ljudska shoda sta za 24. t. m. napovedana v Mitrovici in Indjiji; dnevni red: politični položaj na Hrvaškem in v Slavoniji ter boj za splošno in enako volivno pravico. Vrše se dogovori, da bi sodelovale tudi druge stranke.
OGRSKA KRIZA.
V petek se odpelje Khuen-Heder-vary na Dunaj, da sc udeleži slavnosti ob sprejemu nemškega ccsarja. V soboto ali pa v nedeljo ga zasliši ccsar v avdienci. Budimpeštanski dobro poučeni politični krogi trde, da Khuen najbrže ne bo sestavil nove vlade. Vzrok je znana resolucija in pa, ker sta si Khuen in Auffenbcrg osebna nasprotnika. Tudi Lukacs nima veliko upanja, da sestavi novo vlado. Med kandidati, ki naj bi sestavili novo ogrsko vlado, so zbornični predsednik Na-vay, njegov prednik pl. Berzeviczy, največkrat se ap imenuje grof Zichy, a imenuje se tudi nekdanji ogrski ministrski predsednik dr. \Vckcrlc,
EEROLINSKI OBČINSKI SVET OBIŠČE DUNAJ.
Višji berolinski župan jc dunajskemu občinskemu svetu naznanil, da pride na Dunaj.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
V	Afriki.
V Sudni Bcn Adenu so laški aviatiki med Arabce vrgli 30 bomb, ki so zelo učinkovale, dasi so se Arabci takoj razkropili, ko so laške aeroplanc zagledali. Dne 19. t. m. zjutraj je vrgel aviatik poročnik Roberti pri Bengliaziju na sovražnikovo taborišče nekaj bomb. Ko je letel 700 metrov visoko, jc sovražnik nanj iz topov streljal, ne da bi bil aeroplan zadel. Dne 18. t. m. so sovražniki Labe pri Derni napadli. Laška pehota je napad odbila. Iz Kaira pa poročajo Turki, da Lahi niso resnice poročali, ko so trdili, da so Turki v neki bitki pri Benghaziju bili poraženi in da so 1000 mož izgubili. Bila se je mala praska, v kateri so Turki in Arabci 90 mrtvih in ranjencev izgubili.
STAVKE.
V	Nemčiji.
Iz Dortmunda se poroča, da so trije socialni demokrati ponoči 19. marca predsednika krščanskega strokovnega kartela v Liinenu napadli, ga na tla vrgli in pretepli. Napadeni predsednik je klical na pomoč in iz revolverja dvakrat ustrelil. Napadalci so nato pobegnili, eden je bil pa po strelu zadet in se je zgrudil mrtev na tla. Dne 20. t. m. je med 288.815 rudarji delalo 189.471. Stavkalo je torej še 99.344 rudarjev. Končana je pa že stavka v rudnikih revirjev Saar in Mosel.
Na Angleškem.
Stavkujoče delavstvo čaka, kdaj zbornica reši predlog, po katerem naj bi se rudarjem najnižja plača določila. Zadevo nameravajo tako pospešiti, da bi kralj lahko že v nedeljo postavo potrdil.
KRIZE V NEMČIJI.
Dne 20. t. m. se je v Berolinu trdilo, da namerava Kiderlen-Wachter odstopiti. Govorice se pa niso potrdile. Ne skriva se pa, da si nasprotujejo Tirpitz, Beth-mann-Hollweg in Kjderlen-Wachter. Tirpitz se je spri s kanclerjem, ker je hotel vplivati na nemško zunanjo politiko. Izključeno ni, da se v nemški vladi izvedejo osebne izpremembe.
D' ALBA SE HOČE USMRTITI.
Iz Rima se poroča, da se je poskusil riapadelec na laškega kralja usmrtiti. Zaletaval se je v zid. D' Albo so zato zaprli v ječo, katere stene so prevlečene z blazinami
MILLERAND IN FRANCOSKI ANAR-HISTI.
Pariška posadka prireja zdaj vsako soboto velik mirozov. Socialno revolucionarni listi so pa vojnemu ministru Mille-randu očitali, da se mirozov lc po takih ulicah prireja, kjer stanuje vojaštvu naklonjeno prebivalstvo. Pozvali so ga, da naj vojaška godba tudi po Bellevillu koraka, kjer stanuje delavstvo. Millerand jc nato ukazal, da mora 16, t. m. godba 31. peš-polka po glavni ulici najzloglasnejšega mestnega dela korakati. Na Avenue Gam-betta so se zvečer anarhisti in vojakom prijazno občinstvo spopadli. Policija je 16 anarhistov aretirala. Vsi so bili z revolverji oboroženi, dva sta pa imela bombe. Ranjenih je bilo tudi pet policistov.
Dnevne novice.
+ Uvaževanja vredno. Je nekaj ljudi, ki se s ponosom imenujejo katoliške, a niso zdravi, če ne bero tudi liberalnih časopisov, ki imajo velik vpliv nanje. Tem jc dr. Krek na shodu v Celju dne 19. t. m. povedal sledeče: »Oni ljudje, ki nimajo zaupanja vase, ki berejo liberalne liste, pravijo, da se mora brati oboje. To je tako, kakor če bi šel dober posestnik k svojemu sosedu, ki jc prišel na kant, po nasvete, Ali se mora varčen posestnik od zapravi jivca kaj dobrega naučiti? Ravno tako se nc morete od liberalcev nič naučiti. Mi moramo priti tako daleč, da bo vsak naš človek delal z nasprotnikom kot z nasprotnikom. V vojski smo ln delati moramo, kakor v vojski. V,nas mora bit.i brezmejno zaničevanje naših nasprotnikov, liberalnih listov in govorov.« — Temu nimamo ničesar dodati. Od slovenskega liberalnega časopisja, iu liberalnih društev sc človek lc okuži in se naleze, vedno le tiste ma-Icnkostnosti in omejenosti, ki je temeljni znak slovenske liberalne stranke.
-h Politični shodi. Shod S. L. S. sc je vršil preteklo nedeljo na Blokah. Poročala sta poslanca Fr. Drobnie in dr. Pegan o načinu liberalnega političnega boja nasproti naši stranki, o naši taktiki in o najvažnejših delih deželnega zbora v zadnjem zasedanju. Mno-gobrojno zbrani zborovalci so vztrajali na skoro tri ure trajajočem shodu in sledili govornikoma//, velikim zaniraa-
~-т- »Dolenjske Novice« in novomeški mestni svet. Dno 18. marca se je vršila v Novem mostu občinska seja zaradi »Dolenjskih Novic«. l)nc 25. m. raso objavilo »Dol. Novice« članek »Pod svobodnim solncem«, v katerem sc označujejo nekateri občinski svetniki pri občinskih sejah kot kimovci. Radi tega jo sklical župan Rozman sejo, da se občinski odbor odloči, ali so priklopi k žc po županu Rozmanu vloženi tožbi radi razžaljenja časti ali no. V debati o predlogu sc jo pokazalo, da je samo pet odbornikov za. tožbo, medtem ko jo dovot samostojnih odbornikov proti glasovalo. Predlog jo propadel in t,o ie podžupana Vojsko tako razburilo, da je rekel, da odloži odborniško mesto.
j- Jugoslovanska sorialno-demokra-tična megalomanija. Današnja »Zarja«, glasilo jugoslovanske socialne demokracije, je pobesnela, V uvodniku zliva celo ploho najumazanejših psovk na kardinala Nagla, slovenske in hrvaške katolike ter cerkveno politiko v Avstriji in konča s sledečim izbruhom: »Povsod je .klerikalizem nevaren, na Slovenskem pa dvakrat tako kakor drugod. Če nočemo, da bomo veljali za beriča, ki jih bodo preklinjali narodi vseokrog nas, se moramo otresti te črne more. Toliko moči je mračnjaška banda že dosegla, da jo je mogoče ljudstvu pokazati tako, kakoršna je. Le to delo je treba opraviti, pa telebne malik iz ila oj) tla, kolikor je dolg in širok. To delo se mora izvršiti. Naš najglasnejši klic v sedanji dobi je: Dol s klerikalizmom!« — Kaj je sodruge neki tako razburilo? Pravijo, da se je kardinal Nagi vmešaval nekaj v ogrske razmere. V kaj vse se pa socialni demokrat je ne vmešavajo! O nesramnosti pač ne pristoja govoriti stranki, ki ji v tem oziru nobena druga ni kos. Njena dekla-macija o klerikalizmu pa nikomur nič ne imponira, to so fraze, ki bi jih moralo biti sram petošolca- Drugačni možje in drugačne stranke kakor so avstrijski sodrugi so hoteli telebniti na tla katoličanstvo, a so si pri tem delu vsi glave razbili. Tako se bo zgodilo tudi pritlikavcem, ki se trudijo okoli »Zarje«.
-f- Zlobni minister. Poročali smo, da. se je vršil v nedeljo na Dunaju ženski shod, ki je zahteval aktivno in pasivno volilno pravico v državni zbor za vse ženske. Našo liberalko so poslale na shod gospe dr. Ferjaničič in Gregorin. Gospa dr. Fcrjančičova, soproga —• dvornega svetnika dr. Ferjančiča, ki ga je njegovo nasprotovanje do splošne in enake volilne pravice pogazilo v večni politični pokoj, nastopa za žensko volilno pravico, in to članica tiste stranke, ki je pri reformi ljubljanskega občinskega volilnega reda hotela vsem ženskam vzeli volilno pravico v občinski sveti Kdo se ne spominja, kako jc dr. Ferjančič vihtel kravji zvonec colo proti splošni in enaki volilni pravici za moške v kranjski deželni zbor? »Alle Schuld racht sich auf Erden«, bi mi pri tem citirali dr. Ferja.n-čiču, ki jc tako prišel v poseben položaj. Scve so našo liberalke nastopile skupno s starimi liberalnimi židovka-mi, ki so bile glavne voditeljico te de-putacije. Posebno voditeljico te depu-tacije opisuje jako značilno neki list: »Imela jc tirolski klobuk s peresom na glavi, ostrižene lase, ščdpalnik na nosu in kratko krilo«. Ta deputacija je prišla tudi k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu. Minister jo naredil zgovorni deputacdji velik poklon in izjavil, da lahko č e s ti t e dame zagotovi, da boelo gotovo vsi možje, ki stoje v aktivnem političnem boju z veseljem pozdravili, ako bi v bodoče mogli svojo politično delovanje izvrševati v taiko »lepi in ljubeznivi družb i«. Precej poštama deputacija, v kateri jo vodstvo imel krivonosi orient, se je pri tem, ičudeč se, kaj pomenijo te ministrove besede, spogledala ■— obraz v obraz . . . Pravijo, da je deputacija žgočih lic zapustila ministrovo spre-jemnico. Tako jc pač vse narobe na svetu: možje na stara lota odlagajo politično delo, nekatere ženske pa na stara leta vanj silijo.
+ Značilne izjave. Pri debati o šolstvu, ki sc jc vršila 18. t. mcs. v (nemškem državnem zboru, je poslanec Bruekhoff od svobodomiselne stranke izjavil, da njegova stranka noče brez-verske šolo, socialni demokrat Schulz pa. je dejal, da tudi njegova stranka noče, da bi se verouk iz šole odpravil. Kaj poreko k temu naši liberalci in socialisti, ki vedno zahtevajo, da se verouk iz šolskega učnega načrta popolnoma odstrani, kakor na Francoskem, Laškem in Španskem? Nemški svobo-domisleci in socialisti sc pač nc morejo odtegniti spoznanju, da je verska šola, kakor jo imajo še na Nemškem, veliko boljša, od brezkonfesionalnc francoske in italijanske, ki jc čisto za nič, kar dokazuje veliko število podivjano in zanemarjene mladino v teli državah.
Kako socialna demokracija dela za odpravo draginje. Dunajski IHi so-
glasno javljajo, da je znano sociaino-domokraško podjetje »Hammerbrot-•vverko« v času, ko so vse ostalo dunajske pekarije ceno kruha znižale, ceno kruha zvišala. To je kaj čudno, če so pomisli, kako sc soeialnodemokraški poslanci vedno zaganjajo v kapitaliste, ki umetno delajo draginjo.
4- »Zmerni klerikalec« so vedno pojavi v liberalnih listih, kadar ne vodo gospodje nič boljšega povedati. Čc kaj liberalcem posebno ni všeč, pa pri-vlečejo »zmernega klerikalca« na pozo-rišče. Kdor količkaj pozna našo stranko iu naš list, se mu mora to neizrečeno smešno zdeti. »Zmerni klerikalec«, ki nastopa od časa do časa v »Narodu«, jo največkrat izmišljen ali pa čisto neškodljiva dušica, ki se v kakšni kavarni kaj vsaja ali pa svoje gorje kakšnemu liberalcu potoži. Tako »zmerne klerikalce« popolnoma prepuščamo liberalcem, če jim njihovi dobri sveti morebiti kaj koristijo, mi pa jih čisto nič no rabimo. »Zmerni klerikalec« je lahko čisto dober človek, na političnem polju pa ni doma, ker je navadno pre-mehkega srca. Če vedo liberalci kaj z njim početi, ga jim damo rade volje na razpolago. Citirati ga pa ros ni treba.
—	Za župana v občini Dolsko je bil enoglasno izvoljen g. Frančišek Zupančič, posestnik in trgovec v Kamnici.
—	Odlikovanje. Kranjski deželni predsednik jc priznal gospodu Ivanu Albrechtu, rudarju v Idriji, častno svetinjo za iOlctno zvesto službovanje. — Članu prostovoljne požarne brambe v Verdu g. Ivanu Tomšiču pa jc priznalo kranjsko deželno predsedstvo častno svetinjo za 251etno uspešno delovanje na ognjegasnem polju.
—	Kako najbolj razveselite svojega prijatelja ali prijateljico za Veliko noč? S tem, da jim odpošljetc obe razglednici, kateri jo narisal akade-mični slikar gospod Vavpotič za Veliko noč in ki jih je založila. »Slovenska Straža». Ti razglednici sc odlikujeti od tujih mažaških razglednic s tem, da so res umetniško izdelane, cla so vseskozi domače umetniško delo, ki predstavljati velikonočno prizore iz naše slovenske domovine. Cena posamezni razglednici 10 vin. Danes se j c pričelo z razpošiljanjem teh prekrasnih razglednic. Zahtevajte jih povsod v vsah trgofvi-nah in trafikah in dajte j?m prednost; pred tujimi! Nakupite jih takoj, ker bo gotovo veliko povpraševanje po teli izredno Jepih razglednicah. Večji odjemalci dobe znate n p o-p u s t in sicer pri odjemu 5 do 100 komadov 20 odstotkov, do 200 komadov 25 odstotkov, do 300 komadov 30 odstotkov in nad 300 komadov 35 odstotkov. Naročila sprejema »Slovenska Straža« v Ljubljani.
—	šmnrjeta pri Novem, mestu. V nedeljo 17. t. m. sta se v tukajšnji šoli vršila dva predavanja. Govoril je gosp. Leopold Puliar iz Ljubljano in sicer ob 1. uri popoluclne šolski mladini ter ob 3. uri odraslim; oba predavanja sta bila protialkoholnega značaja ter po-jasnjevana s skioptičnimi slikami. Pritisk ljudstva pri drugem predavanju jo bil tolik, cla jc bila prostorna šolska sobana dokaj premajhna. Znak, cla tudi ljudstvo, živeče pod vinskimi goricami spoznava veliko škodljivost nezmernega uživanja alkohola.
—	Gasilno drnštvo v Bizoviku ima 2-4. t. m. ob 2. uri popoldne volitev na-čelstva.
—	Nesreča ne počiva. Janez Kon-cilja, hlapec mengeške pivovarne, je vozil težko obložon voz. Naenkrat so mu splašijo konji in hlapec pade z voza. Prišel je pod kolo, ki mu je levo roko močno poškodovalo. — Slična nesreča se je pripetila na Bledu hlapcu Martinu Ribežel. Tudi on jo padel z voza in mu jc kolo težko poškodovalo desno roko. — Železniški delavce Oba-dič Ivan v Zagorju je padol na praznik sv. Jožefa na. progi. Pri tem je zaclobil težke jioškodbe na obrazu. Prebil si jo tudi čeljust. — Na Karolinški zemlji jc šel posestnik Jakob Zalaznik na hlev po slamo. Pri tem se mu je pa spodrsnilo, cla jc padel nazaj na voz. Pri pad-cu si jc hudo poškodoval desna rebra.
—	Uboj ali nesreča? V Jaršah so našli pri novem pokopališču nezavestnega ležati nekoga neznanega človeka. Imel je prebito glavo. Ker se ni zavedel, so ga oddali v deželno bolnišnico. Kdo je in kako je prišel do rane na glavi, se še ne ve. Da bi se izvršil uboj z roparskim namenom, se no moro sklepati, mogočo ga jc kdo udaril iz maščevanja ali pa sc jo mož sam ponesrečil. Danes je neznani mož v deželni bolnišnici umrl.
—	Auiomobil med štajersko ln Kranjsko. V št. Gotardu in Trojanah so je porodila prav potrebna ideja, da bi se ustanovila akcijska družba, ki bi preskrbovala, automobilski in poštni promet med Ljubljano iu Celjem po
lepi Dunajski državni costi. Napravila bi so dva voza »oinnibusa« s prostorom za kakih 15—20 oseb; imela bi dovolj potnikov na celi črti po sedaj tako zapuščenih krajih Savinske dolino in Črnega grabna, tako lepih krajih, ki so Jih znali žo stari Rimljani tako praktično upoštevati, sedaj pa nimajo ti obljudeni kraji niti najpotrebnejših jH-omctnih sredstev. Stvar jo velikega gospodarskega pomena in bi se gotovo bogato obrestovala. Vabimo zlasti vse jirizadeto občine, naj hi to zadevo raz-mišljevale in stopilo v dogovor. Vabimo pa tudi clrugc interesente, zlasti trgovce in obrtnike na celi črti med Ljubljano iu Celjem, cla stvar razmišljajo. Menimo, da bi sc tako društvo v. malimi. akcijami ustanovilo, samo, da jo resna volja. Imamo žo člane, ki ponujajo prispevke po 2 do 4000 K. Posebno pa prosimo visoki deželni odbor kranjski in štajerski, kakor tudi mestna magistrata celjski in ljubljanski, naj bi to zadevo podpirali in šli stvari na roko. Vso one občine in interesente, ki so s (o idejo strinjajo, prosimo, naj se blagovolijo pismeno zglasiti na županstvo občine Trojane.
—	Odlikovanje. Kranjsko deželno predsedstvo je pripoznalo Ceciliji Bor-gant, delavki v vevški papirnici, častno svetinjo za 401ctno zvesto službovanje.
—	Ubegli zločinec zopet prijet. 1. t.
m. jo iz jetnišnice v Lopoglavi ušel nevarni vlomilec in tat Martin Jureša, ki je bil žo neštetokrat obsojen, zadnjič na sedem let težke ječe. Potikal se je okrog in prišel tudi v Zagreb, kjer je 19. t. m. v neki gostilni brezskrbno jedel in pil. Nekdo pa ga je sjjoznal in obvestili policijo. Odposlani so bili 4 redarji, da v jame jo nevarnega ptička. Jureša sc je branil z dletom, a je bil kmalu zmagan in zvezan. Pri njem so našli ključe, vetrihe in drugo tako orodje. Sedaj bodo v Lepoglavi bolj pazili nanj.
—	Eokcš na operac'ji v bolnišnici,
Naslednjo resnično dogodbico pripoveduje sarajevski »Hrvatski Dnevnik«: »Stara Srbkinja v okolici Sarajeva je opazila, da se ji kokoš — važen dol njenega revnega imetka — žo dva čini muči, pa ne more znesti. Žival se ji je smilila in skrbelo jo jc, da bi ne poginila — kaj storiti«? Končno se domisli; pod pazduho vzame svojo kokoškico, pa hajdi z njo naravnost v deželno bolnišnico in na oddelek za »ženske bolezni«. Tu najde strežnico, pa jo prosi, naj ji pokliče zdravnika. »Zakaj pa?« »I, Bog ti pomagaj, zakaj?! Ali nc vidiš, da sem prinesla kokoš; žo dva dni nc more znesti in jaz si nc vem več pomagati. Naj pomaga zdravnik!« Strežnica jo seveda prasnila v smoli in kmalu jc bilo krog žene zbrano vse, kar jc sploh bilo na nogah v oddelku: zdravniki, 'strežnice in bolnice in vsi so se smejali na račun priproste starke. Nato so ženico s kokošjo poslali še na drug oddelek, čoš, tam bodo kokoš operirali. Tu so imeli seveda ravno tako zabavo z njo in končno jc starka sprevidela, da je zastonj prišla ter jc s svojo ubogo puto žalostna odšla domov«.
—	Spodletelo mu je. Skrajno nevaren človek tuji lastnini jo žc večkrat kaznovani 34 let. stari delavec Andrej Kovač iz Ihana. To dni so jc nastanil v podstrešju posestnice Marije Sclan v Domžalah. Nihče od domačinov ni vedel, da sc je število hišnih prebivalcev za eno glavo zvišalo, kajti Kovač sc j« tu tako varnega čutil, cla je veič noči prespal pri Selanovih. Dne 12. t. m. mod tem ko so domači opoldne sedeli pri obeclu, porabil jo Kovač to pi'iliko ter se utihotapil v kuhinjo, se skril pocl ognjišče med pepel, no da bi ga bil kdo opazil in tako čakal v varnem zavetišču na svoj plon. Ko so pa šli domatči po končanem obedu na delo, zlezel je uzmovič iz svojega zavetišča, kajti čutil sc je povsem varnega. A glej smolo, ko jo Kovač tako brezskrbno stikal po sobi. vrnila se je domača hči domu. Ta.-koj jo zapazila tata, ki so jo skušal pod posteljo skriti, a ker jo uvidel, da mu zna slaba presti, je pobegnil v bližnji gozd proti Maliloki, kjer so ga pozneje orožniki prijeli. Gotovo hi bil Kovač izvršil veliko tatvino na gotovini in blagu, da se ni domača hči vrnila in uz-moviča prepodila.
—	Pokvarjena mladina. Iz Novega Mesta poročajo: Lani smo čuli, da so v zvoniku novomeške kapiteljske cerkve nepridipravi kurili in cvrli vsakovrstne reči, na. račun organista pa hodili v bližnjo gostilno po cviček. Ni dolgo ocl logu, kar so sc isti izkazali, da znajo vlamljati tudi skozi strope in odnesti potrebno. Tako .so storili pri novomeškem ključavničarju. Odnosli to par »\itrihov« iu pil, s pomočjo kateriri so poskušali odpirati trgovine. V izložbah mnogih trgovin je bilo pogosto pokradeno in videti je bilo, da vedno c<!. ene in iste osebe. Kradli so kot srak«
in tako tudi vzeli iz zaprto sobe, ozir. omare, Platnci'ici, posestnici v Novem mestu, večjo vsoto denarja; koliko sama ne more navesti, pa gotovo do 50 K. Glavarstvo jih kaznuje dostikrat zelo strogo in vedno sedita glavna tiča po 2 ali tri dni v občinskih zaporih. Zoretu in Jazbecu, poveljnikoma te »bande«, sta se postavila tudi druga varuha, ki sta skrbela, da se oddasta v poduk obrti. Ko so Jazbeca dali učiti ključavničarstva, je Zore to zvedel in ker je domneval, da bo kmalu tudi njegovega postopanja konec, je ukradel doma 48 kron in pobegnil neznano kam. Dva brata Hrovata, mizarjeva sina, je oddalo glavarstvo v poboljševalnico, kar tudi druge še baje čaka. 15. t. m. pa sta Jakob Češnovar, 17 let star in 18 let stari Albin Ziegler celo napadla 171etnega kajžerjevega sina Erazma Rozmana, ga vrgla ob cesti na tla in mu odvzela, potem ko ga je Češnovar tiščal ob tla, imovino iz hlačnega žepa. Ker se je Rozman branil, dobil je več lahkih poškodb na obrazu, roki in vratu. Izprijenca je orožništvo kmalu izsledilo in јц radi ropa oddalo sodišču.
Prvi slovenski docent na zagrebški univerzi. Dr. Bogumil Vošnjak jc dobil veniam legendi kot docent na zagreb. jurid. fakulteti za splošno drž. pravo. Dr. Vošnjak je prvi slovenski docent na zagrebški univerzi in bo imel svoja predavanja, ki se prično v poletnem semestru, deloma tudi v slovenskem jeziku.
— Samoumor hišnega posestnika.
Dne 19. t. m. si je prerezal žile zagrebški hišne posestnik Cviljak, oče petih nepreskrbljenih otrok. Umrl je, predno je prišla zdravniška pomoč.
Primorske vesti.
p Kardinal dr. Nagi v Trstu. V torek zvečer je prišel v Trst dunajski kardinal eminenca dr. Nagi, da prisostvuje splavljenju druzega avstrijskega dreadnoughta »Tegetthoff«. Včeraj se mu je poklonila v škofijski palači ob pol 1. uri tržaška duhovščina. V Trst so priplule v ponedeljek tudi vojne ladje pod poveljstvom kontreadmi-rala Langusa de Wellemburg.
p Nesreča na morju. V noči od torka na sredo okolu pol 12. ure so je zgodila v tukajšnji luki nesreča. V omenjeni uri je plul vojaški tender z več vojaiki na krovu proti Fasanskem zalivu. Vojake je peljal tender domov na različne utrdbe. Ko je tender plul iz luke, je ob istem času pliplul parobrod »Bosna«, ki je last parobrodne družbe »Dalmacija«, iz Fasanskega zaliva proti luki. Parobrod in tender sta se imela srečati na kraju, ki je za ladje radi morske plitvine precej nevaren; zato je hotel tender »Bosno« prehiteti. Pri tem pa se je zgodilo, da je »Bosna« zavozila v tender in ga pri tem tako poškodovala, da je v zadnjega začela voda udirati. Na tenderju je nastala med vojaki velika panika. Kurjača tenderja je ob sunku tako vrglo ob parni kotel, da je zadobil na glavi težke poškodbe ter bo težko okreval. Tudi dva vojaka sta se na nogah in rokah težko poškodovala. Vse te tri so prepeljali v momarič-no bolnišnico. Kapitan »Bosne« je dal takoj spustiti rešilne čolne, potom katerih so se vojaki preukrcaii na »Bosno«, katera jih je potem tudi prepeljala .v vojno luko. Tudi poškodovanji vojaški tender je privlekla »Bosna« v vojno luko. Ni še jasno, koga da zadene krivda na tej nezgodi.
p Drzen rop. D. Tarcntin je prišel v neko gostilno v starem mestu že nekoliko vinjen. To so zapazili pri drugi mizi sedeči trije »bratci«, ki so ga povabili, da prisede k njimi. V vino so mu natrosili v kozarec cigaretnega pepela in Tarentin je kmalu postal še bolj zmešan. Ko je odšel, so ga peljali na dvorišče hiše, kjer so ga preiskali in mu olajšali žep za 320 K. Ko je prišel Tarentin k sebi, je zapazil, kaj se je zgodilo in je naznanil policiji, katera je že prijela Atilija Depiera iz Vidma na Laškem in Karla Golivščeka.
Štajerske novice.
š Zmage pri občinskih volitvah, V
občini Loka so bile nadomestne občinske volitve za prvi razred. Izvoljenih je večina naših. — V Partinju pri Št. Lenartu so pri občinskih volitvah zmagali skoraj soglasno naši možje. — V Pekrah pri Mariboru, kjer raste slovito pekrsko vino, so zmagali Slovenci.
š Občinske volitve v Marija Gradec pri LaSkem. Dne 13. in 14. marca so se vršile tukaj občinske volitve. Kljub temu da so so vršile volitve v znamenju prepira med posameznimi kraji in okolicami, je v vseh treh razredih zmagala S. K. Z.
Š Generalversaminlung — General-
skandaL Uredništvo resnici na ljubo
izjavlja, da omenjenega dopisa iz št. Lovrenca nad Mariborom, ni prejelo od. g. Fr. Horvata, ampak od čisto druge strani.
š Katoliško slov. izobraževalno društvo v Celju ima na praznik Marijinega Oznanenja ob 3. uri popoldne v hotelu pri »Belem volu« občni zbor.
š »Mati svetega veselja« sc igra na cvetno nedeljo v celjskem »Narodnem domu«. Igro uprizorijo šolske sestre.
š Imenovanje. Trgovsko ministrstvo je imenovalo absolviranega tehnika Edm. Lapajneta in L. Valento za praktikanta v tehnični službi pri gra-škem poštnem ravnateljstvu.
š Iz šolske službe. Imenovana je za učiteljico ročnih del v Limbušu pri Mariboru gospa Matilda Vodenik.
š Spor dijakov montanistične visoke šole s profesorji. L j u b n o , dne 20. marca. Lanski rektor profesor Ko-bald je dal dovoljenje jugoslovanskemu društvu »Sloga«, da sme imeti v montanistični visoki šoli v Ljubnem izkazno desko o svojih društvenih prireditvah. S slovenskimi barvami okrašena deska pa je vzbudila med nemškim dijaštvom mnogo razburjenja, ki je postalo še večje, ko se vsled posredovanja nemškega visokošolskega odseka deska ni odstranila. Medtem je nastal tudi spor med dijaki in profesorjem Gangl pl. Ehremvarlhom, ker je omenjeni profesor pri predavanjih hotel s klicanjem imen konstatirati, kdo izmed dijakov manjka. Posredovanje visokošolskega odseka pri profesorju Ganglu je ostalo brez uspeha. Nato je visokošolski odsek odložil svoje mandate in nemško dijaštvo je sklenilo na petkovem shodu, ki so se ga udeležile razne nemške korporacije: 1. Vse nemške deske korporacij, ki se nahajajo na visoki šoli, se odstranijo; 2. nemško dijaštvo prekine oficielno občevanje s profesorskim kolegijem; in 3. demisijo nemškega visokošolskega odseka se vzame odobruje na znanje.
š Župan poneveril občinski denar. V Vrežah pri Konjicah je občinski predstojnik Martin Roser poneveril občinski denar v visokosti 700 kron. Bil je takoj odslov-ljen iz svoje službe in se je naznanila proti njemu ovadba.
š Pretep med šolarji. Iz Vidma pri Brežicah se nam poroča: Ko sta šla pred par dnevi iz šole na Vidmu domov učenca Jože Žak in Franc Glas, sta se med potjo nekaj sprla. Žak je potegnil nož in ga porinil devetletnemu Glasu s tako močjo v desno roko, da se je nevarno ranjen zgrudil na tla. Prepeljati so ga morali v bolnišnico v Krško.
š Tatvina hmelja. Posestniku Francu Kolšeku na Polzeli pri Celju je bilo te dni ukradenega 50 kg hmelja v vrednosti 400 kron. Kot tatova so orožniki izsledili svoj-čas pri Kolšeku zaposlena delavca J. Žič-karja in Franca Podbregarja, katera so aretirali in ju izročili okrožnemu sodišču v Celju.
š Občni zbor štajerske kmetijske družbe se vrši dne 27. in 28, marca v deželnem dvorcu v Gradcu. Začetek dne 27. marca ob 4. uri popoldne.
š Pobegli kaznjenci. Iz Brežic nam poročajo: V eni zadnjih noči sta pobegnila iz zaporov brežiškega okrajnega sodišča kaznjenca Andrej Ban in Janez Vinkošek. Tudi v zaporu se nahajajoči kaznjenec Janez Korpar jo je v isti noči iz zaporov potegnil. Vsi trije kaznjenci so najbrž pobegnili čez mejo na Hrvaško. Izdali so za njimi tiralico in uvedli preiskavo.
š Gradčan se ustrelil v Neaplju. V Neaplju se je ustrelil Gradčan Albin Hub-ner, star 27 let. Vzrok samoumora je* neznan.
š Od Sv. Lenarta v Slov. goricah.
Da bi zasigurali za tukajšnjo ponem-čevalnico vsaj nekaj nemških otrok, so naselili pri nas Schulvcreinovci 21 nemških sirot iz Nižje Avstrijskega. Za te otroke plačuje Schulverein s pomočjo pristojnih občin obleko, hrano in stanovanje. Na oskrbi so pa pri različnih тацј ali več nemškutarskih rodbinah ter se pridno slovenščine uče, katero slišijo pri svojih rednikih dan na dan govoriti. Zdi se nam, da je sistematično delo proti obisku nemške šole nekoliko zaspalo. Tudi marsikaterega trškega nemškutarja bi morali prijeti. Le no zaspimo!
š Umrl je v Gaberju pri Celju v starosti 70 let cinkarniški uradnik Herman Kott. Izdajal je nekdaj lito-grafirani »Cillier Anzeigcr«, katerega se še mnogi starejši Celjani spominjajo.
š Umrla je v Mariboru Antonija Poš, uslužbenka Cirilove tiskarne. V tiskarni jc bila čez 20 let.
š Pretep med delavci in vojaki. Iz Maribora sc nam poroča: Enega zadnjih večerov je prišlo v neki mariborski nemški gostilni do pravcatega pretepa. Več dra-goncev jc bilo tam navzočih pri plesni zabavi. Neka ženska si je z nekim fantom dovolila malo šalo in to je bil povod pretepa. Dragonci so potegnili sablje, civilisti
Ба so se oborožili s stoli in drugimi stvarmi, 'va delavca sta bila precej ranjena. Nato so delavci zbežali iz gostilne na prosto, kamor so jim vojaki s sabljami sledili. Delavec Jože Holzmuller je oddal strel iz revolverja in ž njim težko ranil dragonca Franca Rabiča.
Koroške novice.
k Ljudsko štetje koroških Slovencev.
Državno sodišče je razsodilo v zadevi zasebnega ljudskega štetja koroških Slovencev in rekurza sloven. katol. političnega društva v Celovcu, da se z odločbo notranjega ministrstva z 16. avgusta 1911 ni kršil člen 12. in člen 19. državnega temeljnega zakona z 21. decembra 1867, V utemeljevanju te razsodbe se navaja, da ima pač vsak zasebnik, torej tudi vsako društvo, pravico nabirati statistične podatke, torej tudi izvrševati ljudsko štetje. Ker pa se je slovensko katoliško politično društvo v'Celovcu posluževalo za svoje ljudsko šletje kot zaupnikov večinoma občinskih predstojnikov in župnikov, torej oseb, ki imajo avtoritativni značaj, so mogli biti prebivalci krajev, ki so se šteli zasebno, mnenja, da gre za oficielno štetje. S tem je društvo kršilo § 20. zakona z dne 15. novembra 1867, ker je z izrabo avtoritativnega stališča omenjenih oseb hotelo dati svojemu zasebnemu štetju značaj avtoritativnega državnega ljudskega štetja. Zaradi tega je bila deželna vlada upravičena razpustiti društvo. Ako pa je notranje ministrstvo odgovorilo vloženemu rekurzu z odlokom z 16. avgusta 1911, v katerem se sicer razpust ne potrjuje, pač pa izreka društvu samo ukor, se v tem ne more smatrati kršitve člena XII. drž. temeljnega zakona. O kršitvi člena XIX. drž. temeljnega zakona ne more biti govora, ker niti razpust niti ukor nista sledila vsled kakršnekoli delavnosti slovenske narodnosti, temveč samo zaradi kršitve § 20. zakona z dne 15. novembra 1867.
K NAPADU NA LAŠKEGA KRALJA.
Napadalec D'alba.
Ljubljanske novice.
lj »Ljudski oder« igra v nedeljo, dne 21. t. m., ob pol 8. uri nov izvirni slovenski igrokaz »Ivljubovalci« in ve-lesatirično burko »Napoleonov samo-var«. »Kljubovalci« se v nedeljo sploh prvič uprizore in obdelavajo snov, ki je zajeta iz modernega, malomestnega življenja. Noviteta je pisana dramat-sko napeto, ima zanimivo dejanje in je v tehničnem oziru prav posrečena. »Napoleonov samovar« je pa ostra satira, ki biča takozvane govorančarje, ki pri vsaki priliki in nepriliki govore in govore, Л; norčuje iz zbirateljev starin, ki večkrat v slepi strasti, da dobe nove reči sa svojo zbirko, nasedejo. V obeh igrah bo gostoval g. Anton Ve-rovšek in že njegove umetniške kvalitete nam pričajo, da nam bo ;nudil izreden užitek. V obeh igrah igra glavne vloge. Vstopnice v predprodaji se dobe v »Katoliški Bukvami«.
lj Razstava slik poljskih umetnikov bo od nedelje dalje v dvorani tukajšnjega »Mestnega doma«. Priredi jo g. K. VVozniak, ki je ravnatelj umetniške izložbe originalnih ilustracij k delom Henrika S i e n k i e w i c z a. V tej razstavi so zastopani najslavnejši poljski umetniki, ki so nesmrtna dela Sienkiewicza. okrasili s svojimi nesmrtnimi deli. Ta razstava bo zanimiva ne le za tiste, ki Sienkievvicza že poznajo, ampak tudi za tiste, ki ga šc lic
poznajo, po&ebno pa za vse čestilcc lepe slikarske umetnosti. To ho ena najlepših slikarskih razstav, kar smo jih imeli doslej v Ljubljani. Vstopnina bo za odrasle 1 K, za dijake, vojake in otroke pa po 40 v.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi na čast trem novim častnim članom v ponedeljek, dno 25. marca v Rokodelskem domu,;ob pol sedmi uri zvečer proslavili večer. Spored: 1. Križevsky: »Utopljenka«. Moški zbor. 2. Iv. pl. Zaje: »Crnogorac Crno-gorki«. Moški zbor. 3. Govor in izročitev diplom novim častnim članom, gg. Jerneju L o ž a r j u , Ivanu D e ž m ^ -nu in Ivanu Pobeška, voditeljem strokovnih tečajev v Katol. društvu rokodelskih pomočnikov. 4. Glasbene točke, izvajane na klaviolini. (G. izumitelj Ludovik Bajde.) 5. »Pod varstvom Matere božje.« Ljudska drama v štirih dejanjih. Vstopnina: Sedeži I.—III. vrste po 1 K, IV.—VII. vrste po 80 v, VIII.— X. vrste po 60 v. Stojišče 30 v.
lj O katoličanstvu kot kulturnem fahtorjn govori gospodom do 25. t. m. vsak večer ob pol osmi uri v nemškem jeziku v tukajšnji stolnici P. Vol. b c r t S. J.
lj Odlična gosta v »Ljudskem domu«. Ponovitev klasične tragedije »Ljubezni in morja valovi« se je prav izborno obnesla. Igralo se je že prvič prav dobro in če pravimo, da se je na Jožefovo šc bolje, je vse povedano. Gledišče je bilo do zadnjega kotička zasedeno in občinstvo je navdušeno ploskalo. Predstavo sta počastila eks-celenea baron Schwarz in dvorni svetnik Chorinski in ostala, pri igri do konca. Izrazila sta se jako laskavo o igranju in se čudila, da jc bilo mogoče v tem času ustvariti toliko. Ogledala sta si vse napravo odra in obiskala vse prostore »Ljudskega doma« in se nad lepim napredkom fn praktičnostjo stavbe nad vse pohvalno izrazila. Zanimala sta se za vsako malenkost. Obljubila sta, da prilično zopet posetita prireditve »Ljudskega odra«.
lj Občni zbor društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani. V soboto se je vršil občni zbor imenovanega društva. Po predsednikovem g. Josipa Christofa nagovoru posnamemo, da društvo stopi z letošnjim letom v deseto leto svojega delovanja. Da organizacija ni dosegla v polni meri zaželjenega cilja, izraža-nega o priliki ustanovitve v Celju, je temu največ kriv današnji socialni red; mnogo so krivi stanovski tovariši sami. Še danes nima večina- tovarišev smisla za organizacijo. Če bi se vsi tovariši zavedali svojih dolžnosti« svojega položaja in pravic, bi organizacija imela kmalu pokazati lepših uspehov. Tovarišem manjka samospoznanja. Vendar vkljub temu ima organizacija beležiti marsikateri uspeh. Ob času ko odvetniški in notarski uradniki še niso poznali moči sloge v organizaciji, so bili pravi sužnji svojih šefov. Nizka plača, nestalna služba, nikakršni dopust, zavarovanja za slučaj starosti. Da so se zboljšale plače, se vsaj deloma uredilo njih službeno razmerje, da imajo svoj nedeljski in prazniški počitek, starostno zavarovanje za slučaj onemoglosti in svoje dopuste, vse to je sad združene moči organizacije. Še več pa bi lahko dosegli, ako bi bili zdru-> ženi v stanovski in te v državno organizacijo. — Nato sledi tajniško poročilo. G. J. Zajec izvaja daljše natančno poročilo, iz katerega posnamemo: Treba je popolno organizacijo vseh stanovskih tovarišev, ker dokler ne pride za vsakega posameznega šefa na ušesa: »Organiziran sem«, ne moremo pričakovati posebnih uspehov. Društvo je imelo v pretečenem letu 58 članov, med temi 11 koncipientov oziroma juristov, ki pristopajo k društvu le vsled vzajemnosti, kar je vse hvale vredno. Društvo je imelo 11 odborovih sej, v katerih se je reševalo društvene zadeve. Odbor se je zavzemal za akcijo za nepretrgano uradovanje od 8. do 2. ure. Delalo se je tudi za ureditev plač vseh kranjskih odvetniških in notarskih uradnikov. Dalje proti izrabi nekaterih šefov, ki zahtevajo čezurno delo, ne plačajo pa nič. (Prosimo za imena teb gospodov. Uredništvo.) Glede poskušne dobe je odvetniška zbornica sklenila, da ne sme trajati več kakor en mesec. Treba je tudi še urediti zadevo glede počitnic, ker nekateri šefi ne marajo nič slišati o tem. Organizacija je tudi v tesni zvezi z državno organizacijo na Dunaju. — Blagajniško poročilo. Blagajnik g. Stor poroča, da je imelo društvo 523 K 17 h dohodkov, 238 K 48 h stroškov, tedaj preostanka 284 K 69 h. Skupno premoženje znaša 1452 Iv 82 ln Imovina je varno naložena. Namesto obeh odsotnih revizorjev g. Cimermana in g. Kocmurja predlaga g. Tavčar ab-solutorij blagajniku. Sprejeto. — Voli^ tov: Vnovič izvoljen jc bil dosedanji
predsednik g. Josip Christof. V skupino odbornikov gg.: Tavčar, Rihard, Se-lan Franc, Stopar Davorin, Vojska Dr., Rudolf Šinkovec, Štor Fran, Henrik Lavrenčak, revizorjem gg. Kocmur Al. in Ilolec Josip. — Po končanem sporedu predsednik zaključi zborovanje.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Fajdiga, hišna posestnica, 80 let. — Matija Novak, posestnikov sin, 24 let. — Neža Lavrič, delavka, 41 let. — Jera Poljanšek, delavka, 23 let. — Franc Pi-brovec, tovarniški uradnik, 71 let. — Anton Gaber, poljski dninar, 30 let. — Anton Mestek, delavec, 42 let. — Fran Orožen, kočar, 47 let. — Ana Hribar, delavčeva hči, 5 let, — Fran Dolovšek, dninar 30 let.
lj Zastrupljenje. Danes so prepeljali v bolnišnico 25 starega jurista Henrika H r o v a t a, stanujočega na Karlovski cesti št. 32, ki je zavžil včeraj prevcsč veronal-praškov. Ponesrečeni je še sedaj popolnoma nezavesten.^ lj Na naslov mestnega magistrata. Stanovalci v Ravnikarjevi ulici opozarjajo mestni magistrat na neredno razsvetljavo v imenovani ulici. Velikokrat ulica po cel teden ali še dalj ni razsvetljena, včasih pa gori samo ena žarnica.
lj Podčastniki ljubljanske garnizije pri-rede 22. t. m. v veliki dvorani hotela /-Union« zabavni večer s koncertom, šaljivo pošto itd. Na programu so tudi komični nastopi s petjem. Začetek ob pol 9. uri zvečer.
lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov ▼ Ljubljani ima občni zbor v nedeljo, dne 24. marca 1912, ob 2. uri popoldne v steklenem salonu »pri Levu«, Marija Terezija cesta. Ako bi ta ne bil sklepčen, bode uro pozneje drugi občni zbor, ne oziraje se na število navzočih.
VLADNI KOMISAR NA ČEŠKEM.
Ko se je zadnjič mudil na Dunaju višji češiki deželni maršal knez Lobko-vic, so se merodajni krogi izjavili za to, da so v slučaju, da češki deželni odbor odstopi, imenuje vladni komisar. Češki deželni odbor je dne 20. t. m. sklenil, da ne Izplača radi slabih financ nobenih podpor.
Bazne sm
Štiri miljone zapuščinskega davka so plačali ameriški državni blagajni dediči pokojnega »železniškega kralja« E. H. Har-rimanna. Vdova Harrimann je spočetka napovedala zapuščino s 14 milijoni funtov, v kratkem času pa jo dvignila na 400 milijonov. V tem času so samo obresti prinesle 80,000.000 kron.
Bolniška strežajka — morilka. V New Yorku so aretovali te dni bolniško postrežnico v neki otroški bolnišnici, po imenu Viljemino Ankers, ki je v kratkem času zastrupila osem otrok, ki so bili izročeni njej v oskrbo. Oblasti so mnenja, da se je postrežnici um omračil.
Brat ustrelil brata. — Samoumor očeta. Iz Krakova poročajo: V vasi Le-towice se je igral osemletni sinček [brala, lastnika rudnika, z lovsko puško svojega očeta, pri čemur pa se mu je puška izprožila in je strel zadel njegovega 161etnega brata tako nesrečno v glavo, da se je zgrudil takoj mrtev na tla. Ko jc prihitel zraven oče in našel dečka mrtvega, je odšel v svojo sobo in se v obupu ustrelil.
Boj z roparji. — Orožnik in štirje roparji umorjeHl. Iz Varšave poročajo: Na železniški postaji Malogosz so opazili orožniki več mladih fantov, ki so se jim zdeli vsled svojega obnašanja sumljivi. Ko je eden izmed orožnikov pozval nekega 'anta, naj se legitimira, je potegnil ta revolver in orožnika ustrelil na mestu, nakar so vsi pobegnili. Orožniki so za begunci streljali. Štirje izmed banditov so bili ubiti, ostali so ušli. Brezdvomno je tolpa nameravala izvršiti napad na vlak, ki je vozil s seboj večje denarne zneske za banke in druge zavode.
Parni mlin kardinala Skrbenskega pogorel. Iz Prage poročajo, da je v bližini Pfibrama pogorel 20. t. m. velik parni mlin kardinala knezoškofa Skrbenskega. Pri gašenju se je podrl nek zid mlina, pri čemur je ubilo desetletnega ljudekošolskega učenca Franca Bradača, dva 161etna dečka pa težko ranilo.
Zasačenl tatovi umetnin. V palačo grofice Lobanov - Rostovski v Odesi, v kateri so umetnine v vrednosti 15 mi-ljonov rubljev, so vlomili tatovi. Vlomilce so zasačili pri delu ter jih pet aretovali, med tem ko so ostali pobegnili.
Trgovina z dekleti na Ogrskem. V
raznih krajih Ogrske je zopet izginilo večje število IS—18 letnih deklet, za katerimi ni nobene sledi. Nedvomno gre zopet za žrtve trgovine z dekleti, ki je na Ogrskem najbolj razširjena.
Velik mlin pogorel. V Osjek'u je požar uničil mlin Štefana Piller; škode je 500 tisoč kron.
Roparski umor, V noči od srede na četrtek je bil v Vrabčah blizu Zagreba s sekiro ubit in oropan nek kmet, ki se je pijan vračal iz semnja. Zločin je izvršil nek znan nevaren postopač in tat, s katerim je kmet skupaj popival in mu povedal, da ima denar pri sebi. Roparja so zaprli.
Sleparije z železniškimi voznimi listki. Iz Krakova poročajo: Železniško ministrstvo je že pred dalje časa konstatiralo na podlagi računa o prodanih voznih listkih in poročil o prometu v vlakih na progi severne železnice v Krakov, kakor tudi na progah do Tarnowa in stranskih progah v Wieliczko in Oswieczym, velike diference. Ministrstvo je bilo prepričano, da se vrše skleparske manipulacije z voznimi listki od strani organov železniške uprave. Vodila se je tajna preiskava, pri kateri je sodelovala tudi dunajska policija. V Krakov je dospel vladni svetnik Stuckart z ve-čimi policijskimi komisarji in večjim številom policijskih agentov, da bi izvedel skupno s krakovsko policijo preiskavo. Istočasno se je zbralo v Krakovu veliko število železniškega kontrolnega osobja, da bi v slučaju aretacij železniških uslužbencev ne bil moten promet. 18. t. m. sta dunajska in krakovska policija kontrolirali natančno vse postaje, ki pridejo vpoštev, pri čemur se je izkazalo, da so številni sprevodniki sporazumljeni s kolodvorskimi portirji ter prodajali že rabljene vozne listke, deloma s posredovanjem drugih oseb, vnovič potnikom. Nepreluknjani vozni listki so se vnovič prodajali, železniški potirji pa so listke sortirali, nakar so jih prodajali še enkrat s pomočjo drugih oseb. Izkupiček so si prizadete osebe med seboj razdelile. Številni vozni listki, ki nosijo dnevni datum, so bili na dotični progi isti dan prodani nič manj kot trikrat do štirikrat. Policija je aretovala 15 železniških uslužbencev ter je pričakovati še novih aretacij. Aretiranci so sleparije priznali. Erar ima vsled te večmesečne goljufive manipulacije znatno škodo.
Drzen rop. Iz Peterburga poročajo: V Rostokam Donu je vdrlo deset do zob oboroženih i9 deloma maskiranih banditov v slaščičarno Adabašev, ki je največja v mestu. Roparji so pozvali številne goste, naj drže roke kvišku, nakar so trije oropali blagajno in umorili lastnika slaščičarne in blagajnika. Dve drugi osebi ste smrtno-nevarno ranjeni. Roparji so neovirani ušli, ker se jih nihče ni upal zasledovati.
Mladi zločincu V Teplicah na Češkem je policija aretovala nekega 15 letnega Fliggerja, ki je v družbi drugih tovarišev izsilil od številnih oseb z smrtnimi grožnjami denar. Nekega dečka so mladi roparji vrgli nekoč v vodo. Policija zasleduje ostale člane mlade tatinske družbe.
Vlomilec pribil svojo žrtev na posteljo. V ruskem mestu Ušlabina je neznan človek vlomil v hišo nekega posestnika, čegar ženo jc našel samo doma. Prestrašena žena je hotela pobegniti in klicati na pomoč, a lopov jo jc zagrabil in ji zapretil, da jo ubije, ako zine le besedico. Nato je začel iskati po hiši denarja. Ker ni ničesar našel, je hotel izsiliti od žene, da bi mu izročila denar. Začel jo je pretepati, a žena je molčala. Vlomilec je vsled tega ves pobesnil, vrgel je ženo na posteljo ter jo pribil nanjo z žeblji in ji hotel pribiti tudi roke. V silni bolesti pa je mučena žena zagrabila zločinca za obraz ter mu iztaknila oko. Vlomilec je vsled bolečin zakričal ter nato pobegnil. Na ženino vpitje so kmalu prihiteli sosedje. Našli so ženo vso v krvi ter so ji s težko muko izruvali iz nog žeblje. Uboga žena je Izgubila mnogo krvi in dvomijo, ako bo ostala pri življenju.
Električni kuhalni aparati v železniških vlakih. Amerikanska Burlington železnica, ki vozi iz Čikaga proti severozahodu, je v svojih luksusnili vlakih uvedla električne kuhalne aparate, da si more potujoče občinstvo pripraviti jed. Vsak železniški voz je opremljen z električnim aparatom, z električno ponvijo, z aparatom za kuhanje jajcc, s kotličem za čaj in posodo za gretje vode. Na zahtevo potnikov pripravlja železniško osobje pred očmi potnikov jedi. Ta naprava je zlasti za bolnike velikega pomena, kakor tudi za dolge vožnje, ki so v Ameriki vsled velikih oddaljenosti znatne.
»TEGETTHOFF.«
Trst, 21. marca, »Tegetthoffa« so spustili danes med grmenjem topov in zvoki cesarske himne v morje. Kumica je bila nadvojvodinja Bianca. Po slovesnem činu je izvršila eskadra pred slavnostnimi gosti vojaško vajo.
POSLANEC WOLF.
Dunaj, 21. marca. Poslanec Wolf je svoj izstop iz nemškonacionalne zveze preklical in je izstopil le iz predsedstva.
ČUVAJ NI DEMISIONIRAL.
Dunaj, 21. marca. Oficielno sc izjavlja, da je vest Hrvaške korespondence, da je ban Čuvaj demisioniral, brez podlage.
NA ČEŠKEM.
Most, 21. marca. V tukajšnjih premogovnikih se stavka vedno bolj širi. Včeraj dopoldne ni prišlo izmed 12.000 delavcev že 8500 na delo. Posamezne organizacije so sklenile, da eventuelno s silo zabranijo delati stavkokazom. Oblasti so ukrenile obširne varnostne odredbe ter so koncentrirale večje število orožnikov. 300 delavcev je hotelo nekaterim zabraniti, oditi na delo, a je posredovalo pravočasno orožništvo, tako da ni prišlo do kakih večjih izgredov. Aretovan ni bil nihče.
SAŠKI KRALJ.
Dunaj, 21. marca. Semkaj je dospel saški kralj Friderik Avgust, da obišče nadvojvodinjo Marijo Jožefo.
OGRSKE BANKE.
Budimpešta, 21. marca. Amortizacijska banka je ustavila izplačila.
BLAZEN ČIN.
Dunaj, 21. marca. 30 letna žena potnika Deitner se je v nevrastičnem napadu s svojim 9 letnim sinom Pavlom in 3 letnim Egonom vrgla iz drugega nadstropja svojega stanovanja. Vsi trije so bili takoj mrtvi.
ga prostora, je bila nujna potreba in so mi je to tudi od višjo oblasti ukazalo. V drevesnici sem ob prevzet ju šole našel samo skupino starikavega sadnega drevja iste starosti, ki je Mlo že godno za oddajo. Pravilno urejene dre-vesnicc s posameznimi letniki, kakršna mora biti na šolskem vrtu, pa sploh ni bilo.
Ulnjak je bil star, nepraktičen in v slabem stanju. Čebelarilo se jc po starem kopitu. Da mi taka drevesnica in tak ulnjak nista mogla ugajati, je umevno. Ker pri dotični seji krajnega šolskega sveta nisem hotel teh stvari prevzeti na lastno st*>ške, je krajni šolski svet sklenil soglasno, da naj prejšnji šolski voditelj vzame svojo lastnino iz šolskega vrta. Ni pa res, da bi bil jaz to predlagal.
Vrtnariti pa nameravamo po navodilih, ki jih bom dobil od yšje oblasti, prav nič se pa ne mislim ozirati na nasvete in nauke, ki so mi bodo dajali v »Jutru«.
Na Ježici, 17. marca, 1912.
Josip Tavželj,
Šolski voditelj.
Za šolske otroke
Da mnogi otroci v šoli nič prav ne napredujejo, so nepazljivi in p||P trudni, je prav mnogokrat vzrok &Ш šibka sestava telesa. Pospešitev 1Ш mnogokrat primanjkujoče slasti Ш^* do jedi in boljša prehrana je Znamko0 * tukaj brezpogojno na mestu. Nič ribičem - kot ni zato bolj pripravno, kot že „"'scoTt-desetletja preiskušena ove9a "vnanja
SCOTTOVA EMULZIJA
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 21. uiarca 1912.
Pšenica za april 1912 ....	1142
Pšenica za maj 1912.....31*44
Pšenica za oktober 1912 . . .	10*73
Rž za april 1912.......983
Rž za oktober 1912.....8-73
Oves za april 1912......9-83
Oves za oktober 19i2 ....	9-33
Koruza za maj 1912.....8-71
Koruza za julij 1912.....867
Efcktiv trdneje,
EKSPLOZIJA V RUDNIKU.
New York, 21. marca. V rudniku v Oklahomi se je zgodila strašna eksplozija. 85 rudarjev je zasutih. Rešili so dozdaj le enega.
SAMOUMOR MILIJONARKE.
New Tork, 21. marca. Milijonarka Krason, ki je bila obdolžena vtihotap-ljanja juvelov, se v svojem hotelu obesila.
Gospodarstvo.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Telefonska io brzojavna poročim,
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 21. marca. Seja je zelo slabo obiskano, ker se velik del poslancev nahaja v Trstu. Nadaljuje se debata o brambnih predlogih. Govorila *tu Sta-nek in vitez Ivozlowski.
Razdeljevanje vzrejevalnih premij za teleta priredi deželni odbor kranjski dne
27.	marca 1912 ob 10. uri dopoldne v Bujah, ob 11. uri dopoldne v Vremskem Britofu, ob 2. uri popoldne v Št. Vidu pri Vipavi, ob 4. uri popoldne v Vipavi; dne
28.	marca 1912 ob 9. uri dopoldne v Šturjah, ob 10. uri dopoldne na Colu, ob 2. uri pop. v Podkraju; dne 3. aprila 1912 ob 8. uri dopoldne v Domžalah, ob 10. uri dopoldne v Ihanu, ob 1. uri popoldne v Rovi, ob 3. uri popoldne v Šmarci, ob 5. uri popoldne v Komendi; dne 13. a p r i 1 a 1912 ob 8. uri dopoldne v Mekinjah, ob 10. uri dopoldne v Štranjah, ob 1. uri popoldne v Šmartnem pri Tuhinju, ob 3. uri popoldne v Špitaliču, ob 5. uri popoldne v Motniku; dne 1. aprila 1912 ob 8. uri dopoldne v Lukovici, ob 9. uri dopoldne v Blagovici, ob 12. uri opoldne v Št. Gothardu, ob 2. uri popoldne v Čem-šeniku, ob 3. uri popoldne v Izlakah, ob 5. uri popoldne v Lokah; dne 2. aprila 1912 ob 8. uri dopoldne v Kolovratu, ob 10. uri dopoldne v Kandršah, ob 12. uri opoldne v Pečah, ob 2. uri popoldne v Moravčah (okr. Brdo), ob 4. uri popoldne v Krtini, dne 10. aprila 1912 ob 8. uri dopoldne v Podbrezjah, ob 10. uri dopoldne v Podnartu, ob 1. uri popoldne na Po-savcu, ob 3. uri popoldne v Mošnjah, ob 5. uri pop. v Radovljici; dne 11. aprila 1912 ob 8. uri dopoldne v Lescah, ob 10. uri dopoldne v Begunjah, ob 1. uri popoldne na Breznici, ob 3. uri popoldne na Koroški Beli; dne 12. aprila 1912 ob 8. uri dopoldne na Hrušici, ob 10. uri dopoldne na Dovjem, ob 1. uri popoldne v Kranjski gori, ob 3. uri popoldne v Podkorenu, ob 4, uri popoldne v Radečah. — Natančneji podatki se dobijo pri županstvih in živinorejskih zadrugah; razvidno je nadalje iz lepakov, katere je deželni odbor doposlal vsem občinam onih krajev, kjer se priredi premovanje.
POSLANO.
Neki dopisnik iz Ježice v »Jutru« kritikujo prav uničujoče stanje našega šolskega vrta in zvrača vso krivdo name, dasiravno sem komaj eno leto tukaj. Dopisnik vendar ve, da je bil moj prednik trideset let, vodja šole tor jo kot, tak oskrboval šolski vrt. Kaj morem jaz za to, ako ga on v tridesetih letili ni mogel urediti? Da sem pa dal izkopati tri stara, že usihajoča, visoko-debelna drevesa, ki so bila tako nepraktično posajena, da so uničevala s svojim vejevjem polovico drcvesuičnc-
Dalje časa vseskozi redno zavžita, ojači dc-klice in dečke tako razveseljivo, da jim postane šola in učenje zopet veselje.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzio-ZnamKa .Scott", ki je te nad 35let vpeljana, jamtl za do broto In uCinck. — Cena izvirni steklenici K 2-50. — Dobi sc v vseh lekarnah.
10
Za pomladni čas je posebno za one, ki se pozimi premalo gibljejo na prostem zraku, ali predobro ali neredno žive, najbolj priporočljivo zdravljenje s pitjem Rogaške slatine. Ta voda vsebuje vse potrebne snovi, da pospešuje prebavo in odvajanje, omilujo kataro in trganja in mogočno vpliva na pretakanje krvi po žilah. Z rednim zavživa-njem te slatine sc požtivi ves organizem.
vrelec. Dletelltn* n.imiina pijača t obilno ogljikovo klallno. PospeSuJe prebavo ln Izmeno enovl.
Zelo koncentriran medicin*. Itn vrelec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem vatam, zaprtja, Brightovth ledloah, vraničnlk oteklinah. Jetrni tTdlni, zlatici, »novoizmena-klh boleznlh,batarib dihalnih organov.
Donati
Naj prirodni glau
alvečje
Zl&atl
Zdravilen vreleo naji vsebine svoje vrste.
uporaben ćrevesnem olji, žnlCnlb t
trganju, sladkovnl bolezni,
ocnejsi
elec magnezij o rske soli. л
sni	Zastopstvo ln glavna zaloga:
Kari Steiner, Celovec, Hoffmanng.
Gospodu
pl. TRNKOCZY-JU
lekarju
v Ljubljani.
Najtopleje se zahvaljujem za točno dopošiljatev sladnega čaja — znamka „SLADIN". Isti je v resnici izredno prijetna pijača in gre bolje v slast kot kitajski čaj z rumom.
Velcspo3tovanjem
179
Fran Mayerhofer.
Budapešta, 19. oktobra 1911.
illll Kurz S. K. S. I
Vodstvo S. Iv. S. Z. priredi v dnoh od 9. do 13. aprila (inclus.), to jc v tednu po Veliki noči, v Ljubljani v Ljudskem domu socialni kurz, ki jc namenjen v prvi vrsti voditeljem in odbornikom naših organizacij, ter onim, ki se žele posvetiti enakemu delu.
Predavanja bodo primerna, obdelovala bodo le neobhodno potrebno tvarino, ki jo zahtevajo vsakdanje razmere časa; pojasnjevala jo bodo praktična navodila. Za predavatelje je naprosilo vodstvo odlične gospode, ki so prevzeli nalogo sodelovanja. Predavali bodo gospodje: dr. Krek, dr. Korošec, dr. Doljšak, dr. Gruden, dr. Hohnjec, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Pogačnik, prof. Evg. J are, dr. Vrstovšek, dr. Zajec in več drugih.
Upoštevajoč želje, ki so nam dohajale tozadevno z dežele ter dejstvo, da zahteva veliki napredek naše organizacije vedno nove šole in izobrazbe, je storilo vodstvo vse, da bo omenjeni kurz poleg teoretičnih predavanj, po-pleten vmes s praktičnimi navodili. Hkrati treba pomeniti se prijateljsko o morebitnih potrebah, primanjkljajih itd. Zato vabimo iskreno vse, ki jim je naš napredek pri srcu, da se našemu vabilu odzovejo in se kurza udeleže. Vabimo zlasti brate iz zelene Štajerske, lepe Koroške in solnčne Goriške. Prav iskreno radi pa bi pozdravili takrat v svoji sredi mile brate iz Hrvatske, zeto še posebej vabimo.
Oglase naj se pošlje najzadnje do cvetne nedelje, dne 31. marca, na t, a j-n i š t, v o S. K. S. Z. v Ljubljani.
Za ceno hrano in stanovanje bomo poskrbeli, kar naznanim j prihodnji teden. Ker bodo s tem stroški zelo mali, koristi pa velike, vabimo opetovano vse naše voditelje, posebno gospode bogoslovce, da se odzovejo vabilu.
Vse podrobnosti bomo naznanjali v »Slovencu«.
Vodstvo S. K. S. Z.
Mte le vislice: ,1} Moriš! mm Slovencem !
KNJIGOTRŽTVO.
Direktorij k novemu brevirju za leto 1912. se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani pod naslovom »Ordo divini officii recitandi Missaeque celebrande ad normam constitutionis apostolicae Divino afflatu«. Cena 1 K 10 vin.
Novi cestni zakon za Kranjsko s slo-vensko-nemškim besedilom je izšel ravnokar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Cena K 1'20. — Županstva, cestni odbori in drugi interesirani krogi si bodo knjižico omislili.
Krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom na znanje. »Katoliška Bukvama« ie založila številčne podobe za ponazoro-vanje števil. (Garnitura obsega 20 črnih kock z belimi in 10 belih s črnimi pikami.) Pri prestopu prve desetice je posebno paziti na to, da jc učencem popolnoma jasno, koliko je vredna ednica in desetica. To se pa najlažje doseže z omenjenima učiloma.
»Orel«, koračnica za klavir op. 41, eložil Anton Jaki, besede spisal Fran Kristan, dež, nadoficijal v Ljubljani. Cena 1 K. Orel dosedaj še ni imel svoje koračnice. G. Jaklu se je posrečilo zložiti prav primerno melodijozno koračnico, ki se bo gotovo pri naših telovadnih društvih kmalu vpeljala in udomačila. Posebno lep je trio, v katerem je v treh kiticah podložen pomenljiv Kristanov tekst, ki se lahko tudi enoglasno korakoma poje. Skladba je pa obenem tudi prirejena za orkester in pihala in se instrumentalni glasovi dobe pri skladatelju A. Jaklu, Strossmayerjeve ulice št. 1, klavirski posnetek pa v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
: Naročite ..Slevenca".:
za raztavo slik se išče. Več se poizve v veliki dvorani „Mestnega doma" od 10.—12. ure dopoldne.	867
Pod zelo ugodnimi pogoji se proda
z dobro idočo trgovino. Kje pove uredništvo.	871
sc da v najem z vso opravo, z blagom in hišo pod ugodnim pogojem. Pojasnila daje E. RESEČNIK, trgovec, P. Podgorje v Rožu na Koroškem.	842
ne velik; zemljišče ni pogoj. Ponudbo „GRAD", poštno ležeče Ljubljana. 707
Potrošno obrtno gospodarsko društvo v Buzetu 9VV	Л®! ®V
za ,Narodni dom' v Buzetu.
Nastop dne 15. aprila. 847
ValiBnica
238
K 45 vali bolje kot vsaka kokoš. Zastonj na poskušnjo. B. MUCKE. PoMOfl, SI. 40 pfi Mili.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi belomesnati kranjski
Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave in vse vrste drugih semen.	751
Zaloga pristnih domačih vin.
jedilni, najboljše kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, kakor tudi
oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po nizkih cenah tvrdka
i. Evg. Tomažič
v Ljubljani.
447
Pri podpisanem mestnem magistratu je izpraznjeno eno mesto Primož Auerjeve ustanove v letnem znesku 130 kron.
Glasom ustanovnega pisma imajo do te ustanove pravico sinovi ali hčerke ubožnili ljubljanskih meščanov, ki se uče kakega obrta ali profesije ali imajo namen učiti se ga. Ustanove sme obdarjenec obdržati dotlej, da se je dotične stroke, kateri se je posvetil, izučil. Prednost imajo prosilci, katerih oče je izdelovalec lasulj in potem taki, ki so z ustanoviteljem v sorodu.
Prošnje je opremiti s prosilčevim rojstnim in krstnim listom ter nravstvenim izpričevalom, navesti je v njih vse rodbinske in gmotne razmere sta-rišev, njih opravilo in event. priložiti tudi dokaz sorodstva s Primožem Auerjem.
Tudi jc povedati v prošnji, katere stroke se misli prosilec učiti in če je žc vajenec, je tudi priložiti potrdilo dotičnega mojstra, kdaj je prosilec pri njem vstopil za vajenca.
Prošnje je vlagati pri podpisanem mestnem magistratu do vštetega 15. aprila 1912.
dne 15. marca 1912.
856
Zupail;
Dr. Ivan Tavčar i. r.
Ljubljana, Prešernova al. 9.
Naj večja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame.
Točna postrežba.
790
Solidne cene.
&&9&<9<9<S><9&&<9<9 <9<3<9<9<96><9<5>i3><9& &<9<9<9<3><9<9t9<9&<9<9 <9&<9&<9<9<9<9&<9<9&<9&
& >SIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dno 29. vino- (f (f toka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »NAŠ (f & OTROKU Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907. — Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA I« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju
ф decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo slcdeCe:
I
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADIN« ali dr. pl. Trnk6czy-ja »SIiADNI ČAJ« 1 zavojček z '/< kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstadterstrasse 25; III., Radetzkyplatz 4; V., Schonbrunnerstrasse 19; v Gradcu. Sackstrasse 3.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drcgljsko cene. — MasUn za živinorejce. — Telefon štev. 190.

<9&<9<9&(9&&<9 &&<9&(9<?<9<9<9<f <9<9<9<9<9<9&<9<9<9<9 <9<9<9&<9<9&<9 &9t9<9<9<9<9<9<9<9&
w defelnem tfuorcu
ohod o Gosposki nlici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
4 %
brez vsakega odbitka. Obresti sc pripisujejo glavnici polnletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4 V2 %
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
%%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne zadolžnice in zastavne liste.
вт глгчтаистиигдавиши
■ЖЕИтекл-остппме® j
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak delaonik od pol 9. ure dopoldne cto I. ure popoldne.
ЛИВШНПШВВШВНВШ!
Tisk: »Katoliške Tiskarno«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.