Delovna organizacija Agrostroj V KOLESJU NENEHNEGA RAZVOJA Med šišenske delovne organizacije, ki že vrsto let dosegajo ugodne izvozne rezultate, sodi tudi delovna organizacija Agrostroj. Let-no izvozi povprečno 50 odstotkov proizvod-nje, predvsem v vzhodnoevropske države in de.žele v razvoju. Delovna organizacija Agrostroj bo letos praznovala petintridesetletnico. Julija 1945 je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo nam-reč ustanovilo glavno upravo kmetijskih po-staj Gustroj v Dragi in uprave kmetijskih strojnih postaj Ustroj po okrajnih centrih. • Leta 1952, ko so bile v Gustroju le še servisne usluge, so se preimenovali v Agro-servis. Njegov nadaljnji razvoj je šel hitro navzgor. Nakupili so mehanizacijo za pospe-ševanje razvoja kmetijstva. Leta 1959 so za-čeli izdelovati namakalne naprave. Z razširit-vijo so se leta 1961 preimenovali v Agrostroj. Generalni direktor Ludvik Smrekar je že petindvajset let vpet v kolesje razvoja de- lovne organizacije Agrostroj. • »Sredi močvirskih mlak z žabami je stala manjša delavnica, skladišče in garaža delovne organizacije, ki je imela 30 zaposle-nih v proizvodnji in režiji, ko sem pred 25 leti prišel«, se spominja direktor Agrostroja Ludvik Smrekar. • »Delovne sile je bilo takrat dovolj, de-lovnih mest malo. Bodočnost delovne organi-zacije je bila v razširitvi proizvodnje. Leta 1956 smo edini v Sloveijiji dobili zvezno po-sojilo. Nakupili smo stroje za melioracijo in krčenje gozdoy, razširili in zgradili nove de-lavnice, nakupili orodje in v enem letu imeli že prek 100 zaposlenih. © Sprva smo bili politično neorganizirahi, sčasoma smo se dobro organizirali. S prosto-voljnim delom srao pri gradnji nove hale to-liko prihranili, da smo si uredili tudi jedilni-co in kuhinjo. Naši delavci so pogruntali marsikatero tehnološko izboljšavo, potrdili so nam več patentov.« LOTILI SO SE MARSICESA © V petintridesetih letih so v Agrostroju začeli delati marsikaj. V sodelovanju s firmo Alfa Laval so pričeli sestavljati molzne napra- ve v vsej Jugoslaviji. Zaradi nesporazumov s trgovci, ki so skušali pri tem več zaslužiti, so to dejavnost opustili. Poskusili so tudi s kooperacijsko proizvodnjo motornih kosilnic, ki so jo prav tako opustili. Izdelujejo le še man.jše motorne kosilnice v kooperaciji z itali.jansko Alpino. • Leta 1959 so začeli izdelovati opremo za namakanje, ki jo je prenehalo izdelovati pet jugoslovariskih proizvajalcev. Sprva so pre-vzeli tehnologijo edinega dotedanjega sloven-skega proizvajalca, Agroindusa, čez leto dni so razvili svojo tehnologijo. • Sedaj ima Agrostroj v dveh temeljnih organizacijah, delovni skupnosti skupnih služb in dislociranem obratu razvito storitve-no in različno proizvodno dejavnost. • V temeljni organizaciji »Kmetijska me-hanizacija« izdelujejo namakalne naprave iz prenosnih aluminijastih cevi, prenosne črpal-ne agregate in naprave za razprševanje hlev-skih fekalij, plastenike z vso opremo, obrat v Ivančni gorici pa posode in silose iz armi-ranega poliestra in plastične mase za vodno in toplotno izolacijo. • Temeljna organizacija »Servis« poprav-lja kmetijska, gozdarska, gradbena in oseb-na vozila, prodaja vzhodnoevropska osebna vozila, ima pa tudi rezervne dele ter je eks-kluzivni zastopnik za težko mehanizacijo iz Sovjetske zveze. POLOVICO V IZVOZ • »Lani smo izvozili 56 odstotkov proiz-vodnje. Planirani izvoz smo prekoračili za 31,6 odstotka, glede na leto 1978 pa je bil lani izvoz za 36,8 odstotka večji. Letos načrtujemo 16 odstotkov večji izvoz kot lani,« je povedal Stane Goričar, vodja plansko-organizacijske-ga oddelka. • Izvozna dejavnost Agrostroja je vsa le-ta usmerjena v vzhodnoevropske države in dežele v razvoju. Vendar pa osvajanje tujega trga ni lahko. V hudi mednarodni konkurenci često izgubijo posel, ker so dražji kot drugi ponudniki. Zaradi uporabe kakovostnejšega materiala so njihovi izdelki sicer boljši, saj imajo daljši rok trajanja. • »Težko pa prepričamo kupce o predno-stih našega sistema. Še zlasti, ker nam jugo-slovanske projektantske organizacije, ki pre-vzemajo inženiring v teh deželah, delajo kaj slabo uslugo. Često raje projektirajo opremo tujih proizvajalcev kot domačo. Sami nima-mo dovolj strokovnjakov-tehnologov, da bi sodelovali pri vsakem sklepanju posla. Zato si želimo predvsem boljšo povezavo s projek-tanti in trgovskimi predstavniki,« je povedal direktor Ludvik Smrekar. • Medtem ko tuji proizvajalci nudijo tr-žišču enostavne sisteme iz slabšega materia- Delovna organizacija Agrostroj je članica SOZD Združena podjetja stro-jegradnje. V temeljni organizaciji »Kmetijska mehanizacija« ima zapo-slenih 223 delavcev in 5 učencev, v te-meljni organizaciji »Servis« je 105 de-lavcev in 48 učencev in v delovni skup-nosti skupnih služb 152 delavcev. V letu 1979 so za 20 odstotkov pre-segli planirani prihodek te.mel.jnih or-ganizacij in sknp.nih slijžb. Glede na leto, 1978 je bil večji za 26,6 odstotka. Letos načrtujejo 15,76 odstotka večji skupni prihodek kot lani. Visoke cene kooperantskih storitev in porast materialnih stroškov so bili vzrok, da so lani dosegli planiranl do-hodek le z indeksom 95,16, čeprav je bil glede na leto 1978 dohodek večji za 15,62 odstotka. Letos načrtujejo porast dohodka za 33,5 odstotka, ostanek za poslovne skla-de naj bi predvidoma porastel za 28,8 odstotka, osebni dohodki v povprečju za 19,41 odstotka. la, prevzema Agrostroj opremo večjih kom-pleksov z namakalnimi napravami, izdelani-mi iz legiranega aluminija, ki je trajnejši. Boljši material ni edini »graditelj« visoke cene Agrostrojevih izdelkov na svetovnem trgu. Ceno jim dviguje tudi drag repromate-rial. • Oskrba z repromaterialom v zadnjem času v Agrostroju precej šepa, vedno več te-žav imajo tudi s kooperanti. To ne ostaja bi"ez posledic v proizvodnji in lahko ogrozi tudi planirani izvoz. • In kakšne so te težave? • Milan Protulipac, direktor kadrovsko-splošnega sektorja: »Naša livarna je pre-majhna, zato moramo dve tretjini potreb kupovati pri različnih kooperantih. Ti niso pod zvezno kontrolo cen in povišujejo cene tudi do 100 odstotkov, Agrostroj pa jih letno lahko dvigne le od 8 do 10 odstotkov.« • Čeprav uporablja Agrostroj v glavnem domače surovine, letos le težko pride do njih. • »Letos dobavitelji surovin dosledno u-veljavljajo pravico soudeležbe pri izvozu v višini vrednosti surovine v izvoznem izdelku. Če hoče torej Agrostroj surovino dobiti, jo mora delno plačati z devizami. Teh pa nima dovolj. Ker je prejšnja leta u\ažal malo su-rovin, je uporabil le del deviz, ki jih je u-stvaril z izvozom. Ostale je prepustil drugim gospodarskim panogam. Tudi letos ima na razpolago le toliko deviz kot' lani, za nakup surovin pa bi jih rabil mnogo več. Proizva-jalci devize terjajo, mi svojih ne dobimo, ta-ko se vrtimo v začaranem krogu brez izhoda. Večkrat nam ostane le preplačevanje prek dogovorjenih cen«, je povedal Ludvik Smre-kar. • Težave s surovinami ima tudi nova to-varna za izdelavo poliestrskih silosov in raz-nih posod v Ivančni gorici. Dve jugoslovanski tovarni za izdelavo steklenih vlaken sta še v gradnji. Poskusna proizvodnja pa že kaže, da njihov material ne bo ustrezal po kakovosti tovarni v Ivančni gorici. Zato bodo morali steklena vlakna še uvažati iz Čehoslovaške in zahodnih držav. INVESTICIJE • V temeljni organizaciji »Kmetijska me-hanizacija« sta v tekudve noviinvesticiji. • »Ker kooperanti yedno bolj »navijajo« cene, smo se pred leti odločili za gradnjo manjšega obrata z livarno za barvne kovine, obdelovalnico in montažo. Obrat bo imel kompletno proizvodnjo in bo lahko samo-stojno delal. Zato smo sprejeli ponudbo za gradnjo v Šentrupertu na Dolenjskem. Naša Plasteniki so mnogo cenejši od steklenjakov, v njih pa prav tako lahko gojimo zelenjavo ob vsakem letnem času. V Jugoslaviji se za-nje zanimajo predvsem kupci iz Vojvodine in Dalmacije. tovarna bo zaposlila od 50 do 60 ljudi in pri-spevala tudi k razvoju kraja. Čeprav so bili krajani sprva navdušeni nad gradnjo, smo kasneje naleteli na različna nasprotovanja, ki so prccej zavlekla gradnjo. Ker proizvod-nja ne bo hrupna in ne bo onesnaževala o-kolja, ne vidimo razloga za nasprotovanje gradnji,« je povedal Janez Nastran, pomoč-nik glavnega direktorja Agrostroja. • Investicija bo veljala 40 milijonov di-narjev, sredstva zanjo so v Agrostroju zago-tovili že lani, lani so položili tudi temeljni kamen, zaključena bo predvidoma do sep-tembra letos. • Lani so v tej temeljni organizaciji za-čeli graditi tudi strojno obdelovalnico, ki bo v prvi fazi služila kot pomožno skladišče. Ko bo zgrajena, predvidoma naj bi to bilo ko-nec leta, bodo z novimi sodobnimi stroji pet-krat povečali zmogljivost. Skupaj s strojno opremo bo investicija veljala prek 30 milijo-nov dinarjev. Prva sredstva so zagotovili že lani, nekaj sredstev bodo dobili iz SOZD Strojegradnje, saj so ena od 17 članic te se-stavljene organizacije. • Tretjo investicijo, ki jo načrtuje Agro-stroj, bosta skupaj uresničili obe temeljni organizaciji. Zgradili bosta namreč novo ha-lo z 2.000 kvadratnimi metri površine. Ta skupna naložba bq veljala okrog 35 milijonov dinarjev, zgradili jo bodo prihodnje leto. • Med načrti delovne organizacije Agro-stroj naj omenimo še postavitev servisnih postaj v več krajih ljubljanske regije. Dogo-varjajo se že s.šestimi kraji. V tipskih delav-nicah, prilagojenih terenu, bo od 15 do 20 za-poslenih skrbelo za servis kmetijske mehani-zacije. VLAGANJA V NAPREDEK • Že prva leta po ustanovitvi je delovna organizacija začela vlagati v raziskovalno de-lo. Raziskovalna dejavnost se je razširila s proizvodnjo namakalne tehnike. S sodelova-njem s kmetijskimi inštituti, fakultetami in kmetijskimi kombinati je Agrostroj nenehno izpopolnjeval opremo za namakanje. Dosegel je tako kakovost izdelkov, da se je vključil v mednarodno menjavo in postal velik izvoz-nik namakalne tehnike. Njegovi izdelki so testirani tako y Jugoslaviji, kakor tudi v dr-žavah, kamor izvaža. Prejel pa je tudi števil-na priznanja. • Z razširjanjem proizvodnega programa so v Agrostroju osvajali tudi vedno novo teh-nologijo y proizvodnji. Izpopolnjevanje teh-nologije in uvajanje novih tehnoloških po-stopkov je še danes eden bistvenih elemen-tov razvojnih programov. RAZVITA SAMOUPRAVA • Delovna orgairizacija Agrostroj se pri-pravlja na novo reorganizacijo. Še letos bo postal obrat y Ivančni gorici samostojna te-meljna organizacija, v svojo temeljno orga-nizacijo se bo organizirala tudi komerciala. • Od začetkov samoupravljanja pred 30 leti do danes se je samoupravljanje izredno razvilo. Več kot polovica delavcev je vključe-na y delegatski sistem samoupravnega odlo-čanja v delovni organizaciji ali izven nje. Vse družbenopolitične organizacije Agrostroja so aktivne in veliko prispevajo k sedanjim de-lovnim uspehom in prihodnjemu razvoju. • Družbenemu standardu namenjajo veli-ko pozornosti. Urejeno imajo prehrano med delom, oddih v svojih počitniških domovih, razrešujejo stanovanjska vpraša4ja, ne po-zabljajo na kulturo in rekreacijo. • Seveda so tudi v Agrostroju letos še posebno stabilizacijsko naravnani. Vendar pa so med stabilizacijskimi ukrepi, ki so sestav-ni del smernic za gospodarjenje v letošnjem letu, tudi taki, ki. niso novost. Povpraševanje inovacijske dejavnosti, izboljšanje tehnolo-ških postopkov, povečanje proizvodnih zmog-ljivosti zaradi predragih kooperantskih stori-tev, smo že omenili. fo vse so tudi ukrepi za stabilizacijo gospodarjenja, poleg številnih drugih seveda. Saj so si tudi v Agrostroju, kot povsod drugod, začrtali večjo produktiv-nost, boljšo organizacijo dela in večjo delov-no disciplino, racionalno izkoriščanje zmog-ljivosti in vzdrževanje sredstev za delo in še vrsto drugih usmeritev. Roža Erman Foto Franci Rozman Godbeniki in pevci Litoslroja vabijo Zakaj se jim ne bi pridružili? (M. H.) Letos mineva že trideset let od ustanovitve pihalnega orkestra Litostroj, ki jle torej le dve leti mlajši od svoje delovne organizacije. V tem obdobju je Litostroj zra-sel in se razvil, vzporedno z njim pa se je spreminjala tudi podoba pihalnega orkestra. Menjavali so se člani, zamenjal se je diri- Enako zavzeto delujata v Litostroju tudi moški in žonski pevski zbor, iki ju vodi to-variš Primož Cedilnik. Prav zdaj začenjata oba zbora, ki pa pogosto nastopata tudi sku-paj, z novo pavsko sezono, zato nikakor še ni prepozno, da bi se jima priključili. Veseli so vsakega novega člana, primanjkuje pa jim gent, v letošnjem letu pa so končno dobili tudi nove, kvalitetne inštrumente. Danes sestavilja pihailini orkester 45 članov, ki ne ddlajo vsi v Litostroju — stouipna jim je predvsem iljubezen do igranja. Z vajami, ki jih imajo dvakrat tedensko, so posebno v zadnjem času dosegli prav zaividljiivo kva-litato, zato so tudi vedno pogosteje vabiljeini na razne iprireditve. Tako nastapajo na vseh prireditvah v Litostroju, iaa važnejših kul-turnih manifestacijah v krajevni skujpinosti Litostroj, v oibčini Šiška, v okrviru mesta, pri-rejajo pa tudi samastojne ikoncente drugad po Sloveniji in celo izven naših meja. Rqpertoar orkestra je zelo pester, saj za-jema skladbe vseh žanrov — tako zabavne kot klasione in naradne žanre — seveda pri-rejene za pihalni onkester. Pogosto pa na prireditvah z orkestrora sodalujejo tudi pev-ski zbori ter vOkailni in instrumentailni sOli-sti. Prav slednje je na iprireditvah litostroj-skega orkestra novost, ki pa so jo poslušalci sprejeli z velikim navduišemjam. Čqprav šteje orkester 45 članov, si želi ob 30. obletnici svojega delovanja svoje vrste okrepiti in pritegniti ik igranju move člane. Zato vabi iglasbenike, ki iigrajo kakršenikoli inštriument iz skupine pihall ali trobil, da >se vkiljučijo iri postanejo redni člani pihalnega orkastra. Ce ,vas ito inorda zanima, lahiko po-drobnejše informacije dobite pri dirig^ptu orisestra Blagoju Iliou (Litostroj, Djakoviče-va 36 ali telefonska številka 556-021, int. 206). posebno ženskih altov. Če vas petje in urice, preživete y prijatni dnižbi, veselijo, nlkar ne oklevajte in se jim pridružite — veselo vas bodo sprejeli medse! Kaj več o tem pa lahko izveste v sindikatu delovne organizacije Lito-stroj. PRI NAS DOMA JE LEPO Doma sem y Medvodah. Stanujemo y blo-ku. Itnam očka, rnamico in sestrioo. ŽivLmo v dvosobnem stanovanju. Čeprav je majhno, mi nudi prijetno zavetje in topel dom. Pri nas je najbolj lepo takrat, kadar smo vsi doma. To je le malokrat, ker je očka zelo zaposlen pri gradnji hiše. Čeprav se zve-čer utrujen vrne domov, še vedno najde čas, da se malo pogovorimo o nalogah, drugih re-čeh in da se malo pošalimo. Dostikrat zvečer tudi gledamo televizijo. Časopise, revije in kakšne druge zanimive knjige preberemo zvečer v postelji. Lepo je tudi takrat, ko se v lepem ¦vremenu odpravimo na izlet. Poleti ho^ dimo nabirat borovnice, jeseni pa gobe. Tudi pozimi se zabavamo v naravi. Pogosto se san-kamo v Raikovniku, kjer delamo novo hišo. Mislim, da nam je prav lepo. Vita Seršen 5. a r.