BB. Stgp'Tha._______________________________V LjiUlHi, i ton> jQ. ipriU 1IH ______________________________H. Irto. .Slovenski Narod" v«l|a po po*ti: za Arstfo-Otrrsfeo: za Ncmčijo: odo leto stapaj napre| • K 40* - I edo Icto naprej . . . . h 45 — SfrUeta || " ." .* I 10 — I " Ameriko in vsc *tt2« <*ežele: n mesec » • • • I 3-50 | ćelo leto naprej . . . . K 50 — Vprašanjem glede inseratov wt naj rr'-vi ?a odgovor đopl*n!ca al! znainka. UpravnUtro fspod*i, dvorišne levo . SirsUsva ulica žt, S, tele!3* it 85. Imkaja tuk te« *ifr isr****! a*4«i[« i« prozaik«. Inserati se računajo po porabljenetn prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostoj; enkrat po 12 vin., dvakrat po U viu., trikrat po 10 v. PoiUno (eoak prostori 30 vin., parte in zahvale (aule prostor) 20 vio. Pri večj ih insercijah po dogovoru. Nt?i naročaifci aaj pošijsja aara:naj velas js^ 90 ■akualet. 'M Ns samo pisaeBe aarocbe ferei pisUtv* 4eaarji se ae noreaa ai katar •lirati. „Harttđma tii%ara«« Ulefoi «. •*. .Slovenski Narod" vdja w I4«U|aat dostavljen na dom ali če se bodi pooj t ćelo leto luprej • . . . K 36*— I Cetrt leta „ .....9l— pol leta M .....18*— I na mesec „ ..... 8*— Posamazna itevllka valja 2O vinarjev Doplsf naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Ur«*nl*tro- Kaallova ulica *L S (v L nađstr. ievo\ telftfon ftt 34 Za svobodo, bratstvo in mir! Dosief je bi! vsako leto prvi r*aj praznik delavstva, praznik onih širokih proletarskih mas, ki i>o bile združene v msdnarodni organizaciji, da bi si olaj-šale težke razmere. Vojna ie to medna-rodno organizacijo razbila predvsem pac zato, ker nemsko delavstvo v odlo-čilnem trenotku ni razumelo svoje velike naloge in je glasovalo mesto za mir — za vojno. Vihar scvraštva in povode nj krvi sta uničila ne le mednarodn-?, «oei-jalistično zvezo, zdelo se je marvc:. dax je v strašnem neurju svetovne vojne ideja enakosti in bratstva sp!oh ža!o~t-no počinila. Toda čim drlje Je tra;a!a vojna, tem bolj je zopet stopala na plan velika misel. da je sreća človeštva od-visna od međseboine Ijnbezni, cd svo-bede in bratstva neđ n?rodi in da je bođočiiost vsesa. !:?.r je i:stvaril Čiovek v tisočlernem razvoja dobrega in lepe-ga, mogoča !e na temelju enakor>ravno-sti vseh kulturnih narodov svela. Pokazalo se je, da nad golo silo pesti in orožja končno vendarle tnumfira mora-lična moč kulturne ideje. Fn tako postaja delavski praznik prvecra maja praznik vsega kulturnega človeštva in majska slavnost simbolični izraz eloboke vere v prerojenje človeštva. ostreza protesta prGti unieevanju sveta in kulture in strastr»e želje po miru, ki nam omogoči pričeti novo lepše živlienje. Stara interoaciinnala je mrtva. Pošteno delavstvo vseh naroćov in zlasti proletarijat zatiranih narodov se je postavi! v boj za. narodno samostojnost v globokem prepričani u, da lena podlagi narodne samostojnosti ie moroča obno'vitev medna-rodne rveze vsega de!avs+"a fveta in v s p o z n a n i ti, da je treba izvojovati nsjprej lastnemn narodu svobodo. ker \c delavstvo svebodnih narodov more sklepati svobodio in enakopra\Tio zve-ze med seboj, ki naj služiio skupnomu bofii svetovrtega proletarijata za socijalni in gospodarski dobrobit. Pa se posebni nomen ima Jetošnji prvi maj kot praznfk solidarnosti trpe-čega človeštva. Kmet. de'avec in rre-sčan. vs! so v vofnem času spoznali, da le z medsebofno zaslombo. s smotre-nim sodelovan'em vceh demokratičnih Siotev. Ie z neomajno solidaraostio vseh demokrntič^ih narodov ;e rnozoče cbvarovatl ciovestvo kult^rrih i^ gospodarskih katestrof. kakršne je na nas navalila sveto\T!a vojna. Jtigoslovani smo proletarski narod. Tertani in z?tir?ni smo morr.li vedno služiti tujim interesom. Politični k?T5ita-listi žive od žuljev svojih jugos'ov?n-skih dninariev in hlapcev in drobti>?. k\ padajo z m\z go^nn^kih narodov. ko-maj zadosč?jo. da živimo homo Življenje !zkori«č"n!h fn teptarih. Zato smo vsi edini s tistirni. ki hoceio z m^i^ko s-avno^tio ma^Tfes^irati za mir. za brst-stvo med paroli, za n^h «vrh^do in 7.^ samostojnost. Tn tetos nas navdaja pni maj 5e s posebnim navdušemem, saj je prvi d?n oneg^ me^eca. Vi nam ie pred letom dni prinesel našo deklaracijo, pri-Četek naše narodne sporrtedi. Mi vemo, da jugoslovansk^ d^lav^tvo r*» nitrai-šnji svoj praznik ne bo pozabilo svoie narodne đolzrosti. in da bo v svojih srcih obnavljalo Drisego, boriti se sk*m-no z vsemi ostalfmi sloji našega naroda za s\'obodo in neodvisnost. Zato kfiče-mo jugo^lo^an^kemti dclast\^.i k prvc-rnu maju: Pozdravljeni sodni-gi v trpljenju, tovariši v boju in deležniki zmaze našega ujedinjenega troimene-ga naroda! HiifiUesiiitliff liofranjske zff Jnsosliivlio. ¥ rcd^ljo 5, f. n> vsi na shod, ki se vrši ob pol 4. uri pri „Ogrskl krsat" v Posl^nL Govorniki: dr. Korcftec, dr. Po-p«ifcf^, dr. P9vn!har. 'Sofljflna ticmo&raclla in IiifioslcvaosKa deklafacoo. V Plznju je izšel sociialnodemokra-tični »Almanah« za letošnjo majsko ■ slavnost. v katerem Čitamo poleg dru-1 £ih izvršenih ćlankov tuđi sledeca za r.i§o socijalno demokracijo in za vso našo javnost velepouOna izvajanja. Ako pazn^) listamo oo z^odovini, i\ da je vsak dan v letu historičen .. .:. aan na katerega so se odigravale bio trrieediie, bilo zmage narodov in | r Jmio.-Uovam imamo v r. ^„„.„v.... ,.fcbroj tragičnih dni. irna-i mo porazov v vojni, pora zov v politiki, ! porazov in porazov... imamo pa tuđi : svet!ih strani v zgodovini naše prošlosti! Pojavil se je tu in tam svetel tre-nutek. toda stcmnel je brzo pred tragedijo, ki ga je dohite-a. Bili so dnevi/ko smo aotfoldne prene valu poooldne pa plakali. Tako je šio tlan na dan, leto za leiom, stoletje za stoletjom. K'>1iko-krat smo bili sami svoji Judeži! Koliko-krat «mo za srebrnjake prodali svojega Krlstusa, svoj rarod! Koliko je bilo tragičnih clni v niM politični zgodovini! i Ni je bilo plodne-že zemlje za ono stara »diviae et impera«. nego je bila naša. Mi smo služili vsakemu. Ne mi vsi. narod, ljuć.-tvo. pač pa oni. mnoTO onih. ki so naš narod reprezentirali, ki so se rciIfkovali z rrio r.amoF.to'nosti našega naroda. Deklaracija ni nopolna. toda ona ie fe revi'* da odgovarS^ duhu Ča."*. zeliam i *?snm našega naroda. DcklarRciii od 30. mnn ie ra-rrnJi c1 ' ' —rciia borV,:e Evrope, ki n^ bo m^rl ' i seb€ trreti ovir. Evropa, ki jo ie forrnu1;rala ni^ka revohicra, ne more biti otfsravijenn z dnevnoga rc^a. ker ona nosi peč?t nr?vice. Mi smo po-trebovali M). ma*, da troimeri narod ^o-glasno reče: »Hoćemo svnjr^. da nas ta dan izpclie v krepkih vr^nh iz c?r-stvn tmine v carstvo svetlobe. nadalie na bo naš nnrod toliko ^amozavesten. cb. bo o svoji bodoči usodi sa*n odlnče-val *ako, da ne priđe več v tragične situacije, v koterih se je nahajal stoletio. Celokupni naš narod mora reci zadmo besedo pravice, a pravica ie jačja od sile. D e k 1 a r a c i ja od 30. maja je združila naš troimenski narod pod eno zastavo, pod katero ie vzrasla formula nove bojevne deklaracije o popo'ni samoodločbi našega nn-rod'a brez varuštva in diktature nepo- V dmrem Članku »Mi In Vi* pa kliče Češki soc. dem. drzav. poslanec Pik jiigosiovanskim socijalnim demokratom: Socijalisti vseh narodov v monarhiji morajo razumeti, da je glavna naloga nas vseh delovati za po- polno preureditev monarhije v zmislu narodne samo-odločbe To je kategorična zahteva dobe in razmer. to je cilj. ki nas popelje v lepšo bodočnost. to ie predpogoj uspe-h? de1a^st\-a. pot k razvoja in zmajrl socijalizma« Za ta cilj delamo mi in za ta ciij hoćemo se boje vati skupio. Vaša borba je naša borba, naša zrna ga je vaša zmaga. Roko v roki skupno iiaprej za pravice dclavsk^ga razreda, za svobodo svojega naroda, za demokracijo in za bratstvo narodov in človeštva. Na-prei bratje v trpljenju, naprei tovariši v zmagil Zopef prsuret u Rasi]!? Kodanj, 28. aprila. (Kor. urad.) »Po-litik^n« poroča iz Stockholma: Iz finske poročajo, da sta se generala Aleksejev in Kornilov pola-stila Petrograda. Popolnoma ne-nififfoče je rresoditi resničnost te vesti, ker ie Rusija brzojavno odrezana od ostale Evrope. Pcirograd. 29. aprila. Dne 22. aprila so se rnzT ili pri Teriokiju v b!iž;ni Pe-trograda ho«'i med rdećo in belo gardo. Vlaki z veliko ranjenci rdoče garde so dosneli v Petrograd. Wiborg ne stoji več v brezflčni zvezi s Petrogradom. Dne 11 t. m. je bilo ruskim četam pre-Povl Inno prestopiti finsko zemljo. Ob-cnem je bilo izdano rorelie. upreti se četim. ki bi v sovražnetr namenu stopile na rusko zemljo. Ćete. ki želijo Fin«ko zarustiti. se razorožiio. Zanika se, ,n je Rialos:ok (?) zaseđen. i Stcclcholni. 29. aprila. Vest. da sta se gerseraia Aleksejev in Kornilov pola-srila Fetrograda, nasprotuje za i njim vestern, da je Kornilov podle^el svojim n-nr.m. To zar1n?e noročilo ra je brez dvrma naoačno, ker je bil Kornilov opetovano proglašen za mrtvega in sicer vedno. kadar ie izbo?eval kak uspeh proti boljšcviškim četam. Vseh teh vesti se sedai ne da kontrolirati. Brez dvoma pa viadajo v Petrogradu znnet najhuiši T>?miri. ki f^odo imeli morda za posle-dic^ iznrerr'embo sistema. Dtmnj, 29. aprila. Bančni ravnatelj Ptibinstcin. ki je dcspel pred Par dnevi v Stickholm. pripovedujc. da boljševiki ne mereio več plačevati Rdeće garde. Državni bankerot bo nnibrže v nnjkraj-Šem času zlomil vlado boli^evikov. Petrcjrred, 29. arrila. (Reuter.) Pro-diran^ Nomccv in TTkraiincev proti Ro-Mcvu na Donu se nadriljuie. Poroča se. da f^ se pri Aloksandrovskem razvili boji. f^esto je haje evakuirano Carinrsd, 27. aprila. V tnienu ci^-k?.vk?.$kc rr.^i'onilnc vlade ie nri§lo v Carigrad odroManstvo. ki poro Ja: V V5.&l;i provinciji severnega KavkaTa obstoja sedoj nacijona!na vlada, ki je se:-»t::vijena iz domacinov in ki varuje razvoj notranjih interesov provincije. Te zadružne vlade tvoriio vlado severnega Kavkaz?. Centralni komite ima fvoi sedež v Timur Khan Schuri. V zadn;cm ča^u je prišlo v Petrov^ku do bnicv. Ici 50 se končali s tem. da smo pregnali boljševike i? Rakii-ia. ki ie pa-dcl v naše roke. PrišH smo sem, da do-\vrr^ od Turriie in zaveznikov prizna-nie neodvisnosti severnega Kavkaza. Na5a želja je. da živimo s Turčiio v naj-ožji zvezi. Kcdani. 2?. anrila. »Berlinsrske Ti-dende< poroča iz Stockholma: Tz \Vase se brzoiavlia, cl? se ie napredovanje me-ščanskih čet na vseh frontah, posebno oa na vzhodni fronti ustavilo tak^. da bo Rdeča cnrr^a kmal'i ronolnoma nrema-PT?m. Načclniki revolrcijonarjev so zadnji petek odposlali odposlanstvo pod na-čelni^tvom preišnjesra predsednika de-žclnc^a zbora Mannerja. ki je zaprosilo za uvedbo mirovnih po^ajani. kar pa Je bite odklonieno. ker se je zahtevalo, da se brezposrojro podvržejo. Nov konflikt med Nem-»jo in Rušilo T Berlin. 28 aprila. >Vorw&rts« po: Točr.: Pod vplivom boljiševikov ?o bili med avstro - oerskiipi vojnimi vjetniki na Rupkem iiFtanovljem holjševiški odbori, ki so vietim čd«tnikom vzeli dose-nanie posebno stališ?e in ei prisTaiajo oblast nad vjetniškimi tabori in wt po-vrnitev vjetnikov služe^mi želesniSkl-mi proeami. Nemška rlada ie »edal dognala, da so se med vojnimi vjetniki ustanovili revolnciionarni komiteHi in sicer ▼ Omsku. Tomekti in Jekaterin-borini. V Omskn so postavljeni odbori vojnih vjetnikov eklenili, ovirati hitro vrnitev vjetnikov. Del teh odborov Je oborožen in sa dr zuje na kolodvorih od vzhoda dospele vlake z Tjetniki. Vrti nai se tuđi v Moskvi zbororanie rolnih vjetnikov iz vseh koncentracijskih ta-borišč, da se povsod uvedeio enake odredbe. Zato ie nemlka vlada brzojarno poslala ruski vladi nastopno nujno sa-bimvoi 1. Vsi vjetniki. ki so v Omsku. nai se takoj razorože in ruska vlada naj ima v tem mestu čete, da se v bodoce taki dosodki več ne pri pete. 2. Splošno vodstvo koncentrao>slnh taborišč naj preide na ruske oblasti, pred vsem v Omsku in Jekaterinburffu, dokler ne dospe tla nemška komisija. 3. Nemske in avstro - ogrske vjet-nike te treba imeti ločene. 4. Častnikom ie dati vse prejšnje pravice. 5. Kolodvor v Omsku nai zasedejo zopet vladne čete, ki so odgovorne za prosti prevoz iz vzhodne in srednje Si-biriie transportov z vojnimi in civilni-mi vjerniki. 6. Sklirevanie kongresov na način, kakor na.i bi se vršil v Moskvi, je pre-povedati. da se vojni vietniki brez ovir lahko vrnejo v domovino. Nemci upajo, da jim ruska vlada ugodi. Napetost med Nemžijo in Nizozemsko. Haafi:. 29. aprila. V Amsterdamu, Rotterdamu in Haagru je vse poparjeno vsled besed ziinanjesra ministra Loudo-na. da ie položaj resen. če rudi pogaja-nia ne potekajo brezupno. Splošno se nričakuje najhuiše, torei vojna. Haaff. 29. aprila. V parlamentarnih krogih zatrjujejo z vso gotovostjo, da bo nizozemska vlada jutri spreiela nemške zahteve. Na-to pa bo zunanii minister Loudon demi-sijoniral. kraliica pa demisije najbrže ne bo sprejela. Pred novim! presene-ienji na Balkanu. Pod z?orai§nnm naslovom priob-čuje »Berliner Borsen Zts:.«: Ce ne va-rajo vsa znamenja, potem stojimo pred t?.ko temeljito revizijo bukareških mirovnih pogajanj. ki so se daj dokončana, da je nričakovati. da bode većina glavnih po soje v posodbene^a osnutka raz-veljavljenih. Povod k tej reviziji so dale znane zahteve Boljarariie in Ukrajine, kakor tuđi nastopanje dvora v Jassvju in omahovanje Mar?hi!omana. Stvari stoje danes tako, da bodo vlade na Du-naju in v Berolinu. če bi se konflikt med Romuniio in Ukrajino radi besarabske-j?a vprašanja poostril. z vsem povdar-kom podpirole zahteve Ukrajine napram Roinuniii. ker i.crra jassvški dvor dvo-uiiino vlojro in Mar^hilomanova vlada s svojimi omahovanji ne nudi nobene^a poroštva za politiko Romunske napram centralnim državam. Nezaupanje napram Marshilomanu je postalo tako veliko, da so v Berolinu in na Dunaju zopet opustili misel delitve Be^arabije. Vlada v Jassvju bode v kratkem od strani centralnih držav imela občutitl rnočr.ejši pritisk, ravnotako iz Berolina in Dunnia. kakor tuđi iz Sofije. Će bodo morali pod tem pritiskom se odreci Be-sarabiii. potem bode morat prej kot ne krali Ferdinand zapustiti prestol in de-želo. ne da bi se pri tem nam bilo treba vmešavati v notranje razmere Romu-nije. Njegova žena in otroci mu bodo morali pri tem drugovati. V Berolinu nišo voljni raniti za ohranitev seda-r|e dinastije niti z mezincem. Prei kot ne je sedai Želja Boćarske in Ukrajine, zbližati svoje me je ob dolenjem toku Donave, mnogo bližja svojemu uresni-čcnju in upati je. da bode sedaj tuđi Bol-parska pripravliena nuditi svojo roko k razrešitvi bokarsko-turškesra mejnega vp rasan ja. iehi in Jugo*lovani pro- ti lopetni odgoditvi parlamenta. Dunai. 29. aprila. Češki Svaz le podal predsedniku poslanske zbornice drju Grossu protest proti zopetni pre-ložitvi zasedanja zbornice. Češki Svaz je privolil v preložitev na 7. maj samo radi tes:a, ker ne bo na dan češke proslave 1. maja niti eden češki poslanec na Dunaiu. Ce bi pa sedaj hotel pred-sednik seje zopet odgoditi bi smatrali Cehi to za casus belli. 8 Cehi so solidarni rudi Jufcoelovani. Dunai. 29. aprila, >Slav. Eorr.c poroča: Prizadevanja, da se parlament preloži na 22. maj, ee nadaljujejo. Utemeljujete tih ne samo z binkoštnimi prazniki, ampak tuđi 8 tem, da ne srre, da bi vlada iskala sredi zasedanja ve-čine za štirimesečni bud^etni provizorij, ampak si jo mora zacrotoviti še pred zasedanjem. Ker pa Cehi in Jugoelova-ni izjavliaio, da smatrajo zopetno preložitev pomladanskega zasedanja za casus belli med Cefikim Svazom, Juro-slovanskim klubom in predsednikom zbornice, se isoe izhod 0 tom. da nai ae snide parlament prihodnji torek k zase* danju, ki pa se naj potem zopet prekine do srede po binkoštih. Kriza na Ogrskem. Dunaj. 29. aprila. Minlstrskega predsednika dr. Wekerleja in vodio naeijonalne delavske stranke srrofa štefana Tiszo je pokliča! cesar k sebi in bosta dospela jutri zjutraj na Dunaj. Avdijenco obeh o mrskih državnikov smatra ves oprrski politični svet za od-ločilno elede razjasnitve položaja. Budimpešta. 29. aprila. Magnatska zbornica razpravlja o predloeđ glede budg:ernes:a provizorija. Grof Josip Majlath izjavlja. da se na Ogrskem ve-» liko preveč politizira, da pa ie vsled1 velikega razburjenja. ki ga. je povzro-Čila v ćeli deželi volilna reforma, nujno potrebno, da se to vprašanje končno resi. Njegov predloer je, da magnatska zbornica izđela reformo volilnegra reda na široki in demokratični podlaci, ven-dar pa na ta način, da ne bo supremacija Madžarov ogrrožena. • Madžari pretijo z revoludio. V seji os:rskega drž. zbora 26. aprila se je vršila burna debata o rekvizi-cijah. Govorniki so silno oštro napadali Avstrijo, ki da jo mora Ogrska pitati. Poslanec Szabo: In Še nam poSfljaio Čehe v deželo, da nam krade jo Ie steljo! Ali se vlada zaveda, kakšen konec bo to vzelo? Poslanec Đalla: To ne bo demontracijski sprehodl Szabo: Naše vaši se že pripravljalo na revolucijo! Poslanec M e s k o: Dvignflo se bo dva milijona ljudi s srpl! Szabo: Za-kaj pri nas ni državnika, ki bi rešfl Madžare trpljenja in muk? Avstrlia nas le oropala za neštete milijone. 2a to naj se briga vlada, ne pa za to, kdo bo mlnlstr-ski predsednik! (Burno pritrjevanje.) — Kakor je videti. plavajo Nemd In Madžari v enaki stnigi. „Češko plemstvo." (O knjlgi Jožefa Holečka: »Ctska i 1 e h t a«.) I. H. — Iskreni prijatelj Jugoslovanov Josip fioleček, ki je znan po vseh jugo-slovanskih deželah, se ie vrnil na stara leta z juga domov ter Izdal nekoliko prvo vrstnih del o Čeh ih. Na prvem mestu imamo njegov roman s češkega uboge* ga juga »Naši«; iz zadnjega časa pa de* lo, ki je prava senzacija naše vojne literature »Češko plemstvo«. Brez večje reklame popolnoma spontano le bilo de-* lo v nekoliko tednih rasprodano in se že pripravlja drugo izdanje. To pa zaradi tega, ker je bil res Že zadnji čas, da nam nekdo pove, ali imamo še aH nima-mo več češkega plemstva, kakšno korist imamo kot narod od tega plemstva in ali moremo tuđi mi kakor Nemcf« Madžari in Poljaki računati na to >na$e , plemstvo« kot narodni in kulturni faktor. Holečkova knjiga je torej tesla v pravem Času in je sijajen odgovor na tp vprašanje. Nikdo si ne srne več delatf iluzij ne samo pri nas, nego tuđi tam, kjer se dela in računa s češko politiko, torej na prvem mestu med Jugoslovani. Zaradi tega sem izbral iz znamenite knjige našega odličnega pisatelja toliko, da si more ustvariti vsak čitatelj Vašega lista polno sliko o »češkem plemstvu« in njegovem razmerju napram čeŠkemu narodu. n. »Mi smo vse 19. sfoletje, od poretka našega narodnega probujenja pa do sedaj, plemstvu vedno prihajali nasproti, stopali uljudno pred njim na stran, se mu čudili, lovili njegove nasmehe, mu dajali prvo mesto in vse to ne morda iz prirojene pohlevnosti in poniznosti, mar-več s poštenim namenom, da pridobimo plemstvo za češko narodno stvar in da je zbližamo z demokratičnim! elementi v narodu. Češko plemstvo je imelo tako ugoden položaj kakor v nobeni drugi deželi. Plemstvo ni več gospodar usode in oseb podanikov, doslej pa ni opustilo mnenja, da ima podedovano pravico od-ločevati o politiki držav, zlasti o notra-nji in zunanji politiki. To pravico so tuđi Čehi v minolem stol et ju priznavali plemstvu ter mu tiščall v roke vajeti svoje politike. Imeli so edino to želio in ta pogoj, da se plemstvo priznava k Če-škemu domu in k češkemu jeziku.« Češko plemstvo se ni zavedlo svoje vlo-ge: »Stoletni napredek evropske zgodo-vine in ljudske misli ni vplival nanj«. Češko plemstvo je ostalo v srednjem veku. Življenja sedanjpsti ni raznmelo. »Češki narod je smatralo pfrnifoA pa Stran 2. .SLOVENSKI NAROtr, dne 30. aprila 191b. Stev. 98 zgublien. in čim bolj zagotovo se mu ie zjielo, da se je približala zadnja ura naroda, tembolj se je plemstvo oddatje-valo od naroda in stopalo na stran, da ne bi prišlo na sum, da ima nekaj skup-nega s svojim narodom in da ie češko plemstvo.« — »Ceškega plemstva ni. ni ga po njegovi lastni krivdi... Brez plemstva za našim ciljem naprej!« Boji pri Kemmlu. KEMSKO URADNO POROCILO. Đerotfn. 29. aprila. (Kor. urad.) Zapadno boiišce. Na bojnem polju v Flandriji od poldne dalje živahnciši arti-Oerijski boi. Pten se ie zvišal od iavo|e-varja Kemraela nad 7100 vjetnik-jv, med temi 181 oficirjev. 53 topov in 233 stroi-nfh pušk. Med Kanalom La Bassee in Scarpo kakor tuđi severno S >mme živahno iz vid no delovanje Angležev. Moč-nt delnl napadi Francozov proti gozdu flangard so bili krvavo zavrnteni. Boii •a sprednjin pol]Ih na mno^h kraiili ostale frcnte. Na vzhodnsm bregu Mosc nam je dal sunek v franco«ke jarke ne-kai vietnikov. Z drugih bojlšč nlč novega. — v. L. NEMSKO VECERNO POROCTLO. BeroHn, 29. aprila. (NVolffov urad ) Severno Kemmla so se razvili živahni b I i ž i n s k i boji. BeroHn, 29, aprila (\Volffov urad) V loku pri Ypernu ie nemška infanterija radi včerai potisnila svoje prve crte na več kra-|ih napre). Pri tem smo pripeHali nasai več vjetnikov in topov ter vplenili znatno ste-vilo municije. Cim dalje boli se potrjuie vest da so bile sovražnikove Izgube, posebno pa franeoske. na an?1e*1d fronti ne-navadno tečVe. Dnnai. 29. aprila. Bitka pri Vpernu ?e je včeraj po velikih uspehih preišrle^a dne-va prekinila z rnaihno pavzo relativne^a miru. kateresa sta pa obe stranki porabili s tem, da sta si pridobili novih moči za pri-hednje težke boje. MoČno stresanje topov v popoldanskih urah Je kazalo, da se bo boj Se nadaljev.il. Francosko vodstvo «pa dobiti pozicijo pri Kemmlu zopet rrazaj in pre-prečiti izg:ubo mesta Vperna. Zratna ob.če-B}a iz ostankov stratezi !ne rezerve, s kate-ro Foch razpclasa. so na potu na Flandrsko. Francosko armadno vodstvo pa te moralo vzeti vsled kritičnetra položaja na slavni fronti nove rezervne mo^i \z doslej mirnih fronrnih delov Champaenie in lotarinške planiave ter iih postaviti kot nadomestilo v obližje Amiensa. Ženeva. 29. aprila. Echo de Parls* poroča z artgleške fronte: Zapadno Yperna pripravljamo nove pozicije. Tuđi »Teraps« namiguje na mogoči padec Yperna. BeroHn. 20. aprila. (Kor. ur.) »Dailv Mail« z dne 28. aprila jrovori o velikih težkočah nadomestiti od podmorskih čolnov provzročene izgube z velikim ladijskim programom ter obenem postaviti nove velike armade. List pravi med drueim, da bo prišla ura. ko bo vstal nov lord Chatam, ki ie leta 1778. v poslanski zbornici izjavil in do-kazai, da je nemogoCe Ameriko premazati. Izjaviti bo moral, da te nemn?:oče premazati Nemčlto. Stockholm. 29. aprila. (Koresp. ur.) K Ifceuterievemu poročilu. da da indHski narodni kongres Ancliji na razpolago 6 mtti-fonov vojakov. pripominja tukajšnji indiiski narodni komite, da ima ta vest namen. po-vzdijrniti vsled zadnjih porazov nastalo razpoloženje. Indija bo dala vojake, toda Ie, če dobi samoupravo. Česar pa ni pričako-vati od Ansrlije, ker bi v tem slučaiu izdubila vse gospodstvo nad Indijo. ANGLEŠKE IZGUBE PRT NAPADU NA ZEEBRttGGE. London, 29. aprila. (Reuter.) Admirali-teta poroča: Naše Izdube pri podjetiih na belgijski obali dne 23. aprila sn sledeče: Castnikov Je padio 16, na ranah jlh Je umrlo troje, pozreSana sta dva. ranjenih je 29: Izmed moštva Iih ie padlo 144, na ranah j!h je tamrio 25. po^re^anih ie 14. rantenih Je 355. Berolln. 29 .aprila. »Vossische Zeit«.« poroča nasproti an?leškim poročilom, glasom katerih so imeli Nemct pri šunku na Zeebriigge 11.0*58 mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih. da nemške izgube nit! izdaleka ne dnsegajo tega števila in da so bile v pri-tnerih z angleškimi irgubami naravnost mi-lenkostne. Na italllansKgm bojicu. NASE URADNO POROCILO. Dunai. 29. aprila. (Kor. urad.) V beneCanskili ^orah mestoma artl-•ferijski bof. — Šef sren-ra'necra štaba. Oeneralislmus Foch o av-stro-ozrski ofenzivi. Luigi Bar-zini poroča v »Corrierc della sera«, da mu | ft gjeneralisimus Foch v pogovoru glede > lUiHanskega bojica irvajal: Z generalom EHazem sem v stalnem kontaktu. Odobni- j jem reforme in odredbe in odločne priprave j generala Diaza. Ali bodo Avstrijci napadli. i tega ne vem. Vem pa, da se je vse zgodilo, i da se zarrotovi napram veliki av^trijski j ofenzivi proti Italiji popolno pripravllenost. ; Situacije na »talijanski fronti nikakor ne za-nemarjamo, marveč iako čuječe opazuieaio l>oćetje Avstrijcev. (talijanska meja odprta. Iz Berna. 29. aprila. (Kor. urad.) Danes opoldne ie bila italijan$ka meja pri Chiassu odprta. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 28. a p r 11 a, V noči na 27. aprila so bili sovražni posknsi, da bi se vzdolž Piave itekatera mesta naSe fronte obložila z bob-rjaiočim ognjem In odposlale patrulje na desni rečni breg. potlačeni z enerji-nim protiučinkora naše artiljerije in r dobro merjeniml salvami strojnih puSk. Pri Fener-tu je presenetila na*a patrulja z ročnirrrf granatam: malo sovražno stražo, kl ie po kratkem boju zbežala. zapustlv^i nekmj mrtvih in orodja- Severno Prave di Ledro smo odbili sovražni irvidni oddelek. Na ostali fronti navadno delovanie ob«h artilierij. Naša je provzročila v nekem municijskem skladišča pri Oueru požar tu pri »ovralnih baterijah v aslaiki kotlini eksplozije. Ob-strelj evala U proti Col Cap rile korakajoče kolose In v pokrajini pri Canove- 29. aprila. Zadnjo noC nam It dal na obrežju tzvTlaol nspeinl nenadni napad rfU J| Tjetaikov in 1 strojno p 'ko. . c- ' kom včeraišnjega dne živahen motilni ogtaj sovražne artiljerije in delovanje anflefkfli in italijanskih patrnl) na asiaiki visoki pla-noti. Na ostali fronti slabotno ta redko ognjeno delovanje- ____ « POMORSKA BITKA V JU2M Adriii. DnnaL 29. aprila. (Kor. nr.) Ansrl©- ška adrniralitet* poroča potom Reuter-jevesa urada: Dne 22. t. m. ob 9. uri 30 minut zvečer sta zadela v Jadranskom moriu dva naša rušile* na pet av.^tro-ogrskih rušilcev in sta se zapleti a v boi. Sovražnik je bežal v utrieno pri-ta-nišče v Dra^u. za sletio vala sta ca ao-crle^ka rusilca. ki sta bila oiačena a pe-timi an^le^kirni rušiki in iednim fran-coskirn. Lov ie traial nad nolnoč. Po-tem smo izsniHili prik b .so^lTft?n^korn. Naša dva rušilea. ki sta nanarila iako nudniorne suvražne bojne sile. sta vir-pela Ie neznatno škodo. Skunna na.-a iz-firuba znata sedem mrtvib in lf* ranjenih. Sovražniku prizadeiana škoda ni znana. — Pri tem se »kllcuiemo na na-Druci dan, 23. t. m., so nanadle Drao anslf^ke živi« i»^ boine sile Edina boina ladia, ki se ie nahaiala v pristani sču. ie bil i eden topovski čoln. Naši ^troii f^o napadli opo-riš^e hidroplanov in so vrerli dozde\Ti(» z velikim uspehom deset ton bomb. Vsi naSi stroji so se vrnili nepoškodovani na .^voia oporima. — Nasproti temu ie došlo iz Preča porobilo, da ie omenie-nejrR dne oroldne pet aovražnih letal vt%\q 15 bomb. Pretiravanie ie tuđi tuksi očividno. Politi{ne veiti. = Vsakdanj! dnevi. V trenutku raz-burien'a, v času pravnika se hoćemo ve 'no ločiti s svojimi slabostmi včeraj-š;i.\.-:a dne; delamo sto ubljub. zmožrih razraJosriti in razjasniti vse naše življenje. Po prazničnih đnevih pn prihajajo vsal*:danji; in tedaj upa vzrušenost in skozi špranjico se venjar vrača to, s čtrrmr smo se včeraj po svojem mnenm že iočili. In vendar ne borno ustvarjali bodoČnosti iz posameznih prazničnih dnij. ampak enako in mnogokrat nsod-neie je določi značaj nn§ih vsakdanMh dni. Ni moi:c!e za veđno obdržati čisto vznešeno-t ^anliivih trenutkov; ne mo-rerno živeti dan na dan v slavnem praz-ničnem garotju. Amnak ne opušč:;}rm vsaj dobrih sklepov siavnostnih dnij, ki sr> nam pokazali naše napake in naše slabosti. Tuđi v pustih in težkih trenut-kih vsakdanje^a živijenia ne pozabliaj-mo na svoje včerajšnie siclepe. Rekj smo ?:. da bođemo trdni. Bodimo trdni! Oblnibiti smo, da ne bodemo malenkost-ni. Ne bodirro malenkostni! Pobratili smo se včeraj. Ni treba, da bi ponavljr>.H vznešene Keste velikesra praznika na vsakdanii; in redaj tpada vzr'išenost in r.rro soho^e\Tiiki v'e^ike^a bo:a (»Narodni Listy z dne 21. anrila 1918.) = Narodno - napredno politično društvo »Skala« ima redni občni zbor dne 4. mainika zvečer ob 8. nri v restav-raciii v Narndnem domu z nasledniim dnevnim redom: 1. o-borovo porobilo; 2. volitev nredsednika, 10 odbornikov, 3 rnrr.es*n»kov in treh prešledovalcevr računov: 3. slučajnosti. = Dvojna mera cenzure. Kako se pojrmiiejo pred^i^i cenzure, sledi iz no-tice »Marburj^er Ztg:.« z dne 21. X. m.. ki se tiće tisočega (baie!) vagona ukraiin-skega žita, ki da je 24. t. m. pri^el v Ga-licijo. »Marburger Ztsr.« vprašuje pr> sa-dovih teh 1000 va^onov žita. ki jih ni-kjer doslej videti ni (ker stratio pač Ie po selavi Norberta Jahna) in konca to-zadevno notico « stavkom: »Bisher ?st iiber dje Veru-enduncr de% eins:ebrachten , ukrainjsenen Oetreide^ nur bekanntg:e-! g"eben worden. dass iiber Auftras: des Kaifers Karl fiinfzic: Wasr^ons na eh Prac: jres^ndt wurden^. Kdor ne zna razbrati te^a stavka kakor jra hoče raz-broncea imeti »Marbur^er Ztsr.^, temu res ni pomagati. Na drucri strani pa vidimo n. pr. v »Straži« od 27. t. m., da ?e rdeči svinčrnk mariborskega cenzorja pobral iz prve notice »Tedenskih novic« ćelo par vrst nazdravne vsebine cesa-rici Citi! = »In na Kranjskcm!« Na srra^kem Volk^tacn so govorniki napndali drfa-vo. ki tira Nemce v rolitični in gospodarski pogin. Vlada da posebno v nem-ških alpskih deželah kar najbrezobzir-ntj^e pobira živino in živila. češkim kmetom pa pnšča vse. Pri tem so za-grmcli klici »in kraniskim!« Ora^kemu zborovanju so prisostvovalitudijicknteri ljubljanski £oodie in rc. dr. r^er ie ■lastopi! kot govornik. V praških lis*ih i ne čitamo prav nič, 6?l bi bila tu nemška 1 gospoda iz naše !cže!e protestirala pro-j ti očitku. da ie vlnda kraniskeinu krretn i §e premalo pobrala. Smatramo tore], i da se gg. Eger 5t Cons. striniaio z ovitkom vsenerrskih hricJ«ačev in da so tuđi oni mnenja, da se na Kram*ckem premalo rekvirira, rrmni kakor v raznih nem^kih deželab. Reći moramo, da nam zastaja pero. Ali %. dr. Eper in iies:ovi tovariši ne vedo. v kako be^nem nolo-ža;u je kranjska dežela? Ali nišo videli. kako je preplavljalo naše pokrajine na tisoče in tisoce vojakov In be^uncev, kako je moral naš kmet več let hraniti ćele armade? Ali ni naša dežela izmoz-Kana do kosti, da se sedaj vlada pri novih rekvizicijah ne upa več iz ;ije iz-žeti niti kilograma žita, niti mrvice se-na. niti glave živine? Ali ne čuti dr. Eger sam, da kranjski kmet nima niče-sar vfč in da strada kakor strada slovenski proletarec? Zakaj se ni ojrlasil v Gradcu? Zakaj ni protestiral proti hudobnemu obrekovanju svojih vsenem-ikih tovarišev? Zakaj ni poveđal: »Go-spođjc, ako govorimo o rekviziciiah, pustimo slovenskega kmeta pri miru, ker nam ne bo v korist, ak* začnemo pri-merjati sk>venske|ra oratarja z našim nemškim polj*d«lc«m!« Zakaj trn đr. Lgcr ni :pomiri! ooeca poročito, kl ve- rodostoino pravi, da nemški kmetj« v nekaterih deželah besede »rekvizicija« niti ne poznajo? Odgovor na vse te »zakaj« je seveda prav lahek. Drjii Cserlu in njegovim v Gradcu ni Šio za pravico in resnico,§lo iim ie za zločinsko hujska. nje proti našemu narodu In v slepi strasti jim je vsako obrekovanie posvečeno sredstvo. ^== O Ijubljanskili itoaonstracilali se širijo po »vetu vedn© gorostasnejše vesti. Sedaj nam slavna cenzura oo ovin-kih namiguje, da naj Ie priobćimo naša objektivna poročila in zlasti porocilo o poteku nujne izredne seje ljubljanskega občinskega sveta in tamkaj sklenjene resolucije. M.i &e za to Ijubezniivo dovo-Ijenje vliudno zahvaljujemo in se ga ne iiameravamo poslužiti. Mi se omeiimo na konstatacijo Ijubljanskesu žuuana. ki smo ju priobcili v sobotni številki našega IKta, da so c. kr. oblasti zatrle v Ljubljani vsako resniČno besedo o demonstracijah in da so potlačile ćelo resoluciic ljubljanskega občinskega sve-j ta, katerih edini namen ie bil, ugotoviti resnico in pomirjevalno vplivati na pre-bivalstvo. Župan je v svoji izjavi tuđi ugotovil. da se od izvestne strani širijo sistematične denuncijacije proti našemu mestu. Nikdo pać ni v dvomu, od kod te denuncijacije pohajajo. Je tu pa se ena prav na tihem in zelo previdno zasnovana intriga, ki jo moramo že zaradi zanimivosti postaviti nekoliko na oder. Zt v seji občinskega sveta je župan oži-gosal razširjevalce govorice, da je on zakrivil demonstracije. Takrat se ie že zdelo. da so te govorice morda nastale iz neumnosti ali naivnosti, sedaj je jasno, da so sistematično pripravljene in tuđi sistematično r a z š i r j e v a n e. V četrtek dopoldne sta imela g. nadkomisar dr. Skubel in gosp. deželni glavar Suster^ič konferen-co, ki je morala biti vsekakor interesantna. Kajti tako od šusteršičeve strani kakor od strani slavne policije so se prićela sistematična očitanja »Župan je zakrivil demonstracije-. Kot glavna razsirjevalca teh vesti sta si stekla posebnih zaslu^ policijski oiiciial Fink in kinoravnateii ^ t e f e. Koalicija med policijo in deželnim dvorcein zasleeluje pri tem svoje tajne nacrte. Menimo pa, da se ji re bodo posrećili in gosoodje, ki se s tako vnemo trndiji). da bi naložili odgovornost za to. kar se je v sre-Io zgodilo, na druge rame, se bodo jako varali. Njihova taktika ie preveč prozama. Ne čudimo se ji prav nič ne, in mi smo I gospode postavili na oder ne toliko za- I radi tega, da bi se zaradi njih bogve kako razburjali. temveč da bodo vedeli, d a jih poznamo. = Zborovanie neniškega Volksrata za Spodnje Štajersko. V nedeljo 28. t. m. je bil v Celiu v Nemški hiši shod zaup-nikov nemškega Volksrata za Spodnie Štajersko. Pod precisedstvom dr. Am-broschitsclia so izvolili nov ožji odbor in nato sklenili nastopno izjavo: Dogod-ki, ki so povzročili padec zunanjega ministra grofa Czernina, so med vsem nemškim prebivalstvom na Spodnjem štaiers.kem zbudili mnogo vznemirienia. Zahtevajo urejeno državno politiko ob »polnem vpostevanju pomena nemškega naroda« in seveda nemški državni jezik. Zahtevajo tuđi, da se pometa z vsemi veleizdaiaci. visokimi in nizkimi. Odkla-njajo okrožja z narodno avtonomijo v južnih deželah. ker bi to najhuie offro-ždo vse nemške naselbine med Dravo in Adrijo in bit to Ie korak do samostoj-ne jugoslovanske države. Ugovarjajo zoper gonio proti zvestemu zavezniku Nemčiji, zahtevajo, da se zveza še boli utrdi in pragrnatično zagotovi. Sled-njić pa poziv'jajo zborovalci svoje poslane e, da naj se z vlado, ki Slovanom pripušča pridobitve na pridobitve. ne spusčajo v nobena pokajanja in naj ta-kim vladam, ki Ncmcem ne pokažejo najmanjše naklonjenosti, odreko vsako pod poro. — Kako so io skupili nemški go-spodie pri cesaiiu. »Nar. Politika« pri-občuje nastopno kulcarsko govorico o znanem dcorodku levice gosposke zbornice: Dr. Seidler je zastopnikom obeh skupin gosposke zbornice odločno po-udaril obžalovanje, da so stranke gospn-ske zbornice sploh mogle dogovoriti in izdelati tako izjavo in da mora začu-denje nad tem izreci tuđi v cesar-ievem imenu. Ministrski predsednik je deputaciji razložit stališče cesarjevo in njegovo mnenje o tei izjavi, na kar se je deputacija prepričala, da akcija obeh nemških strank gospo-ske zbornice ne more računati na uspeh in sklenila. da svoie izbave ne priobči in se zadovolji s pred-logom ministrskega pred^ednika, da se izda kratko uradno Doročilo o sestanku v ministrskem predsedstvu. Ako je to porocilo resnićno, pripominja »Nar. Politika*. potem se ie nemško plemstvo in ves niecrov privesek v c:osposki zbornici nesmrtno b I a m i r a 1. Zato se ni Cndiri. da ie ta vest med Nernci pro-vzročala razburjeno razočaranje. Lis-t svari češke in jugo?lovanske stranke k previdnosti. ker ni izključeno, da so se dr Seidler in nemški gosposkozborci pobotali. ker je dr. Seidler opozarjal na svojo obljubo, ki jo ie ponovno dal nemškim poslancem o njih narodnopolitič- nih žalitevah. = Narodnostoe razmere na Koro-ikeoi se tuđi dajo iz tega pojasniti, ko-der se glasi slovenska govorica, kar ka-ie sledeča statistika: Vaši. oziroma tr-gov in mest v katerih je bil priznan slovenski jezik mi uradnem Hudskem štetnu v letih 1880.. 1800. in 1900 za obče-valni jezik, je bilo od vseh vaši, oziroma trgov in mest v sodnih okraiih: Sv. Mo-hor 52 ali 54-10?r jn Kotfe 5 ali 5-05%, torej političnem okraju Sv. Mohor 57 ali 2*23%; v sodnih okraiih: Trs 26 ali M29c, Borovljo vseh 59 ali 10000% in Celovec 371 ali 8470%. tore v političnem okraju Celovec 456 ali 56*85%; v sodnih okrajih Sovodnje 7 ali 7*29%, Greifenber* U ali 12-94%, Milštat 3 ali i 4 ~4%, Z*ornja Bela 3 ali 6^00*. SsiUi' 5 ali 6*32% in Kot 2 ali 322%. torej v političnem okraju Spital 31 ali 707%: v rodnih okrajih Stari Dvor nić, Svinec 22 ali 9-72%, Breze 5 ali 6-84%, torej v političnem okraju Sv. Vid 40 ali 609%; v sodnih okrajih: Podklošter vseh 44 ali 100*00*1:, Sv. Paternjan 3 ali 508%, Ro-žak vseh 73 ali 100%, Trbiž vseh H ali 100% in Beljak 104 ali 63-80';, torej v političnem okraju Beljak 238 ali 67-42^-o: v sodnih okrajih: Pliberk vseh 102 ali 100-00%, Dobrla Ves vseii 117 ali 100.00%, 2eiezna Kapla vseh 21 ali 10000% in Velikovec 143 ali 97947c, torej v poiitičnein okraju Velikovec 383 ali 99-22%; v sodnih okraiih: Sv. Le-nart 3 ali 1111%. Sv. Pavel 29 ali 32-95% in Volšperk 6 ali 4-95%, torej y političnem okraju Volšperk 38 ali 1610r/c; končno v ćeli Koroški 1243 ali 4157%. = O jugoslovanskem vprašanju pi^e profesor Sarnassa v praškem mesečni-Ku »Deutsche Arbeit<, ki se iz nemško-češkega interesnega lista bolj boli razvija za strumno predboritejico vsega nemško - avstrijstva tako-le: Pred vojno je jugoslovansko vprašanje pole? »velikega^ češkega veljalo takorekoč za naše »malo« vprašanje. Slovenci in Hr-vatje so v parlamentu radi posnemali češko politiko in če so imeli v Pragi pogrom, so kmalu nato priredili v Ljubljani pogromček. Po številu in glede na gospodarsko silo so pa Slovenci poleg Cehov vendarle dosti skromni. Sicer je posegla agitacija od onkraj Kolpe Ćez mejo, pa se ni zdela nevarna, ker so se Srbohrvatje sami morali braniti pred madžarsko nad vlado. Vojna je položaj , nistveno premaknila. Paralelizem med češkim in jugoslovan. vprašanjem je sicer ostal, zveza med strankami se je spojila še tesneje, težišče češkega vprašanja leži v Avstriji in šega na Ogr-sko, pri jugoslovanskem je pa narobe. Cehi in Slovenci segajo po vsem, kar pa jugoslovansko vprašanje dela nevarne-je. to je okolnost, da je v nasprotju s će^kirn, kjer v resnici mora priti do vvdati se ali se zlomiti«, pri tem vpra-šanju mogoče tuđi rešitve po etapah, kar je avstrijske državnike še vselej rrjikalo. Po ućinkih na položaj nemštva v Avstriji, pa tuđi vsega nemškecra naroda pa med češkim in jugoslovanskim vprašanjem ni niti najmanjšega razlo-čka; jugoslovanska država, ki nas odreže od Sredozemskega morja, nam je neznosna kakor češka, ki se nam kakor kol zadira v meso. Na boj proti češki dižavi smo bili sedai izzvani, pazimo, da se jugoslovanska ne priplazi skrivaj. = Nemd za vecno za^oznistvo podunavske monarhije z nemško državo. Po ljudskem štetju iz leta 1910. je bilo vseh prebivalcev v Avstro-Ogrski 50,748.403, od katerih je bilo 12.010.699 ali 23 odstotkov Nemcev. V resnici ie Nemcev jedva 10 milijonov ali 20 odstotkov, ako se pomisli, na kakšen način se vrSi uradno ljudsko štetje. Ker je država vznikla na ta način, da so se polagoma združevale dežele nekdanje slovenske vojvodine Korotanske CKoro-ška, Štirska, Krajina in Primorska), kraljevine Češke, Ogrske. Hrvatske ter ostala zemlia z Avstrijsko, katera ie bila severno od Dunaja češka, južno pa slovenska, zato imajo tuđi pred vsem pravico dediči teh dežel. osobito Čeho-sloveni ali Čehoslovaki. Slovient ali .Tugoslovani in Ogri odločevati o tem, v kakšnih zvezah imalo biti njihove pode-dovane dežele, in nikdar potomci nem-ških kolonistov. Lorensko - burbonska ali habsburško-lotrinška dinastija vlada tuđi 80odstotkom Nenemcev in zato 20 odstotkov Nemcev si nima usurpirati pravice hoteti komurkoli svojo voljo vsiljevati = Odprto pismo na zunanjesa ministra barona Buriana. Družba »Bele^a križa« (svoj sedež ima v Gradcu) je naslovila na zunanjega ministra barona Buriana odprto pismo, v katerem izva-ja: »Vso Evropo pretresa čut globoke žalosti ob misli, da bode Že v par me-secih prišel dan četrtega vojnega leta in nastopilo peto leto strašnega, vse člo-vestvo z sztozo navdaiaiočesa, popolno-ma neplodnoga človeskega rnorenia. V vseh vojskuiočih se drzavah je nedvom-no velika večina te vojne sita, ne Ie radi strašnih žrtev na krvi in življenju, denarju in imetju in vsled vedno raste-Ćega pomanjkanja vsakdaniecja življenja, temveč predvsem iz sramu, da se devetnajst stoletij po smrti mojstra lju-bezni kristiianu ki se po njegovem ime-nn nazivljaio, s tako nespravljim srdom mesarijo. Cisto neznatna je manišina, ki ali iz surove sebičnosti želi nadaljeva-nje vojne, ali pa jo smatra za potrebno, . ker njih fospodstvaželjno politično mii-IJejie oe dopušča umevanje, da ravno pravični mir, vse narode na znotraj pomirjujoči mir tuđi za lastno očetnjavo pomeni največjo prednost in varstvo za bodočnost. Va§a ekscelenca bode v kratkem imela priložnost, predložiti javnosti svo! program. Vašo ekscelenco bode poslušal ves svet. Milijom in mili-ionj bodo s pritajenim dihom posluSali, ali je v Vas vstal svetu državnik, ki ume govoriti rešilno oznanenje. Maj Va-j>a ekscetenca našega ravnanja ne smatra kot vmešavanie v Vaše pravice, Če si kot tolmau neštetih miiijonov to in onstran črnožoltih kolov dovoljujemo Vašo ekscelenco prositi: pustite v stran vso umetnost diplomacije in v nedvom-ijivi odkritosrčnosti. ki edina najde za-upanje, izja\ite. da se Avstro-Ogrska slej kot prej priznava k mirovnemu programu sv. Očeta in da je neglede na vse navidezne ugodnosti trenotka pripravljena, od danes naprej svojim na-sprotnikom v kršćanski spravljivoisti izjaviti, da si ničesar bolj ne želi, kot pri-četka miru, ki izključuje vse želje po moči, da je pripravljena priznati med-narodno razsodišče za vsa meddržavna pravna vprašanja in sodelovati na te-meliih obveznega meddržavnega prava. Na podlagi tega notem Vaši ekscelenci ne bode težko krepko vzeti v roke niti. ki so že razpredene med Washingtonom in Duna-jem in staviti javno prezide n-tu \Vilsonu kon kreten predio? na pričetek začasno neobveznih r a z g o v o ro v pod pred-sedstvom sv. Očeta o temeljih splošne-ga svetovnega miru.« To Dismo objav-lia »Grazer Volksblatt« z dne 28. aprila. Glas vpiiočejra v puščavi. . = Hrvatsko novinarsko društvo fe sklenilo na svoji glavni skupŠčini 27. aprila oštro rezolucijo proti neznosni cenzuri na Hrvatskem, ki zabranjuje ! vsako svobodno izraževanje misli, kar se godi Ie v taki državi. Kjer razmere ne prenesejo svobodne kritike. Del resolu-cije je — konfisciran. = Hrvatski sabor !e v soboto 27. t. m. nadalieval svoje zasedanje. Po dveh povsem formalnih sejah pa se je sabor zopet odgodil do 10. maja. = Nadomestne volitve na Hrvat-skem. Dne 1. maja se vršijo v volilnem okraiu Slatina nadomestne volitve sa-borskega poslanca. Koalicija je tamkaj postavila zn kandidata notaria drja Zdravka Kovačevićeva. Starčevićanski kandidat je bil prvotno urednik dr. Budislav Angjelinović. Sedaj je dr. Angjelinović odstopil in vse narodne opoziciionalne stranke. Starčevićanska, Seljačka in disidenti hrvatsko-srbske koalicije so proglasili skupno kandidaturo odvetnika drja Rudolfa Ivančica. Hrvatsko narodno časopisje po-zivlja volilce, da naj složno volijo opo-zicijonalnega kandidata, ki zastopa stališče narodnega uiedinjenja. = Amnestija v Bosni. Povodom cesaričinega godu je cesar pomilostil v Bosni 29 oseb, ki so bile obsojene radi veleizdaje. = Češka država potrebna za An-gRfo. Angleški politični pisatelj Seton Watson (Scotus Viator) ie izdal novo knjigo: »German, Slav and Magvar«, v kateri dokazuje potrebo raztrganja Av-stro-Ogrske in ustanovitev če§ke in jugoslovanske države. V »Pester Lloy-du« je priobčil profesor \Vertheimer kri-riko knjige, iz katere posnema »Viden-sky dennik« med drugim tuđi tole: Će-hi so bili vedno prijazni Francozom in AngleŽem ter pred vsem Rusiji; na-sprotno pa so bili vedno protivni vsake-mu vplivaniu iz Berolina na Dunaj in vsled tega odločni sovražniki nemško-avstro-ogrske zveze. \Vatson smatra samostojno Češko za trdnjavo proti pangermanizmu. Watson zahteva nadalje velikosrbsko državo pod srbsko dinastijo, kar da je v skladu z jugoslo-vanskimi ideali. Ustanovitev samostojne češke in jugoslovanske države ie po Watsonovem mnenju važen angleški interes. = Iz itaUjanskega parlamenta. Chiasso, 29. aprila. (Kor. urad.) Vojni minister ie odgovoril v zbornici na neko vprašanje. da ie armadno vodstvo poslalo na dopust 150.000 vojakov za poljedelska dela in da ie pustil od ljudi, ki so imeli biti vpoklicani, 100.000 v po-liedelskih obratih. Nadaljnih ljudi pa armadno vodstvo sedaj ne more pogre-šati. »Secolo« poroča. da je prišlo neposredno pred sklepom zborovanja ita-lijarjskega parlamenta do pretepa med poslancem di Cesaro, Sonninovim nećakom, in Albertellijem ter med naciiona-lističnimi. ozir. socijalisticnimi poslanci. Di Cesaro je zaklical socialistom, da so plačani od Avstro-Ogrske. na kar so ti njemu slično očitali, dokler ni nastal pretep, vsled česar je moral predsednik zaključiti sejo. »Corriere della sera« pravi, da je nudila zbornica žalosten prizor, ker je podala v resnih časih znamenje malodušia in izdajstva velike domovinske stvari. Orlando in italiian >ki narod bi morala pomisliti, izvaja list, da so Giolittiievi pristaši in socijalisti većine v senci in da tuđi v solnčnem svitu rnorejo postati zopet večina, vendar pa ČL'vaio sile in pristaši narodne obrambe nad tem. da njihova moč ne preseže gotovih mej. = Slovanski zbor na {talijanski fronti. Iz Berna: »Tribune de Geneve« poroča, da so. knkor se naznanja z itali-janske fronte, feško-slovaški in iugoslo-vanski nrostovoljci prisegli, da se bodo bojevali za neodvisnost svojih dežel in da se bodo vestno ravnali po navodilih svojih komitejev. Slovanski legijonarji, ki so se borili že v Rusiji in na solunski fronti, so došli na italijansko fronto kmalu po rimskem kongresu podjarmljc nih narodov in se bojujeio kot avtonon* ne skupine v več batal.ionih razdeljc na strani svojih ententnih orožnih tov rišev. = Italija in Francija. »Secolo« n vaja izjavo italijan-1"*^! ge^ralne . komisarjs. u Qr*hrka ljuto napadla. Vsi Ttaliiani mislij >. da se za Francijo nikdar ne more dosti storiti, ker ie Francija s svoje strani storila reč nego se ie smelo prićAovaii od nje. Itaiijanski voiuki so za Fraacijo ne-popisno navddše; i. Mi imamo zaupunje. Boj je trd in bo se vedno trd. aii mi homo triurnfirali. Prepričan sem, da izigra vajo sovražniki svojo začinio veliko karto. Ako izgube to partijo, ^odo morali pripoznati. da so premazani. = Češke in jugoslovanske legije na ftafiianski fronti? »Tribune de Oeneve« lz\ e iz Berna, da so se po najnov tjših poročilih z itatijanske fronte češko-slo-vaški in jugoslovandci prostovoljci za-prisegii boriti se za neodvisnost svojih dežela. Slovanski legiionarji. ki so se borili že v Rusij in na solunski fronti, so prišli takoj po rimskern kongresu zatiranih narodnosti na italiiansko fronto in se bojujejo kot avtonomen armadni zbor. ki obsesra več bataljonov. na strani entente. = Hoće*, noćeš. moraš. Neinška žena bo v bodoče pod pretnjo zakona primorana roditi. Nemška vlada je izde-lala zakon proti preprećeniu poroda, ki nai nemške žene prisili, da lx>do v bodoče več rodile. Resni nemški listi ob-žaluiek). da se je nemška vi ada spoza-bila tako daleč. da meni. da bo s paragrafi izsilila več porodov. me* to da bi z zboljšanjem sociialnega položaja mater in otrok omojfočila večto plodovitost nemških rodbin. = Ententa in ladijski i>rostor. Bern. 27. aprila. žaj bi ne bil brezupen, će bi Amerika držala svojo obljubo. Pomisliti ie treba, da je znašala izguba leta 1917 pri zapadnih državah 598 ladij. To brodovje bi bilo zadostovalo. da bi bilo pripelialo vso pšenico, ki io Angliia potrebu je, torej 50 do 75% vse sa angle-škega uvoza živi!. Nadalje so potopili ncmški podmorski čolni več kot se en-krat toliko ladii, kakor morejo angleške ladjedelnice zgraditi. Sicer narašča šte-vilo ameriških čet v Evropi dan na daru vsak došli vojak pa ooslabsa razmerie pri ladjah. ker je treba dovažati za vsa-kesra živila. municije in obleke. >ele se-dai je naraslo pomanjkanie ladij do te visine. Naše ljudstvo je naveličano voi-ne. njih živci so vsled tri in polletnejra pomanjkanja prenapeti in neusmiljeno izrabljeni. Amerika lahko pomasra. Nas položai Je kritičen. zla^ti do prihodnje žetve. Ne moremo več ne naprei. ne na-zai. Amerika pa ima ljudi, talente in su-rovine. da resi stvar entente. Iz Kijeva. Pod naslovom: »Mesto z zlatinti ku-polami- priobčuje berlinska »Tagliche Rundschau nekaj sličio iz današnjega življenja v Kijevu, ki jih tuka i podajamo v izvlečku. ->Pravi obraz kaže Kijev na Kresea-tiku. to je 30 metrov široka glavna cesta z j velikimi trgovinami. borzo. mestno hišo, pošto, kier se ves dan vali nepregleden tok izprehajalcev. Ne vem sicer. ako ti tisoci j mož in žena hodijo po opravkih: pomikaio se s korakom Metalčev, ustavljajo se pred e!esantnimi prodaialnicami kier se za bame cen'e prodajajo luksuriiozni predmeti in se kupičijo pred prodajalci časopisnih proda-jalcev. ki prodajajo posebne izdaje, drugo za drugo, vse pa polne laži. Ti časnik!, ki jih tu požiraio na debelo, fmajo komai kaj nemšrvu prijazneca. naše zmage na zapadu se zmanjšujejo. vsaka mala praska v Ukrajini se napihne. rnkrat so nam boljševiki iztrgali Odeso. kmahi , nato pa pišejo ti \\ se ne vdajo.) To se ooje po ukrajinsko in vrstico ?e ie živa Ukrajina- spremHajo z burnim pritrievan-jem. V istem gledališču pa ti pripnvedu-iejo čisto mirno popolnoma razumni liudie, da ni nič meščanov. ki bi razumeli ukrajinsko, ljudstvo pa da za to že nima prav r.obenega interesa. Vpra5aio te ćelo. so-li Nemci za Ukrajino privedli seboj tiidi Ukrajince? . Cene živilom v mestu so padle. Prvi 4ati sem kupil presno maslo za 21 rubljev. čez 8 dni pa že samo za 12 ruMU-v. uena moki je od W rubljev za pud (45 ftmtovf radla na 20 rubljev. Sladkorja je na pre-ostajanje. Vendar ima pa -40—50 mark na dan — kdor je navezan na hotel — koma! cadosti: to pa v deželi, kier tanetje papir-rat denar zbira jo in hranilo na ftmte. men-da ni mno^o. Najkraj^a vožnja z dro^koia dr. Ant. B. Jegliču ter vsem voJiteli rn slo-venske^a naroda, kateri so izjavili pod-pirati majniško deklaraciio za srećno na^io bodočno^t. — Sledi ?84 nodpisov. ?ene in dekleta iz vaši SkniUe in Za.vrh na Fnmr^rskem slovesno iziav-iiaio. da so z dušo in srcem za mtvini-ško deklaraciio Ju^oslovanske^a kluba ter da težko priCakujejr* uresnićenje svobodne Jugoslavije. — Siedi 139 pod-pisov. Za ziedinienie Ju^o-iovanov pod habsburškim žezlom se izrekaio žene in dekleta iz Slivnice pri Celju z 222 pod-Pisi. Žene in dckleta iz občine »MavćiČe navdušeno pozd^avliajo maini^ko deklaracijo Jugos!ovan>kes:a kluba z 2t>2 pod-pisi. Slovenske žene in dekleta obćine Oolsko pri Liubliani se jasno zavedamo, kakšna ie naša dolžnost do na>ih pred-rikov. v vojski padlih in stojećih očetov. bratov, sinov, mož in otr;>k. zato v zve-stobi ponavljamo zahtevo. da se sklene kaj kmalu tuđi našemu jusosiovanske-mu narodu pravičen mir, zato pozdravljamo vsakega. ki se trudi za pravi mir med vsemi narodi, s posebnim zaupa-njem pa zremo v lu?oMova,isKi klub. priznavamo in odobravamo njegovo majniško deklaracijo in politiko in v so-glasjn z našim vladikom obsoinmo vsak razdor v naših vrstah. — Sledi 256 pod-pisov. Žene in dekleta občine Dol-Otlica se z navdušeniem pridružui^mo deklaraciji z dne 31. maia 1917. Prepričane smo. da je Ie v Jugoslaviji naš spas. Popolnoma zaunamo načelniku Jugoslo-vanske.ea kluba dr. Korošcu in kličemo vsem bojevnikom za uresničenie na^e-*a ideala: Pos:umno naprei. za seboj imate ves narod! — Sledi 528 podpisov. Možje. žene in dekleta obćine £rm-fiel - Stopiče se navdušeno pridružuieio iziavam mnž. mladeničev. žen in deklet širom Slovenije za habsburško .Tucr>-la-vijo. ki nam bodi Ijubeznjiva skrbna mati. — Sledi 2456 podpisov. Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.> V Mariboru. 26. aprila. Za obifik slovenskih jezi-k o v n i h t e •' a j e v. V nažem mesfu j >e đanes poduruje na nemških privatnih zavodih z izredno \-netno slovenski jezik. Kar iroie za vodo v ffoji ta podiik in ni eden ni drusri se ne more pritoziti. da bi mu primanjkovalo gojencev. Nemci affifirajo med seboj z veliko vnprao za r»osečanje teh Tečajev. ki trajalo po-vprečno pet do Ta«resi^tc prine-j sla prav kratko nohVo. v kateri pozivlja I nemški poštar nemške poštne aspirante in a-snirantk«*. nai se marliivo n"e slo-venšf-ine. (""eniu9 Da ?e s pomočjo teh >kurzovcev« izpođrim* slovensko post-no osobie na slovenskih tleh v prid nemškemu. Na ta na^in bi ^e na nekoliko lep.-I na<'in — nam vpili; nemčki državni jezik. Trik ministrskesra pred-s e d n i k a. >Marbursrer Zeitnns^ piše. da si ie pred elasovanjem za proračrm-ski pro\Tzorii izmislil vitez Seidler no-^eben trik Kaznesti ie dal vest. dn v BeroMnu žele re^i ev ineoslovan^k^e^ vprp-nnia v J**m smi«hi. da se Ha Slovencem ob.-e/na avtonomijs. T;i ?trik< obstoja v tem. da je hotel na ta način rainistrski predsednik kar najtrdneie prikleniti na *se — oziroma vlado — nemške stranke r,a proračunski provi-zorii. Neumljivo ie pa. čemu po ti liudie tako iezni nn ministra viteza Zolsrerja. Ce je- šio Seidlerin za pritpcrnitev S**m-5olsrerievi?< Nasr poetne razmere. Oci-■ vidno je. da Gotovi nemškona^i^onalni ; noštni u*luž^-^nci slovensko kore^non-denco namenoma zadržnjeio — če ne Se kaj dniffesra, kaiti sicer si ni možno pred>tavliati. da bi pi«mo. oddano 21. mare« t. 1. na naslov znanesra Slovenca v Mariboru oddano v Mariborn. bilo dotifniku dostavljeno sele 25. aprila t. 1. Zdi se. da si srotovi krosri. najbrže po naročilu snodnje^tajerskesa >volkera-ta<, priftvaiajo nekako taino eeiigaro. Ali pa ie morda res. da so tuđi v Mariboru potamni Slovenci pod taino kontrolo rlade in e. kr. držarne policije. kakor ?ie srovori t nemškonaeiionalnih kroffib? Zopet nezaslišan cestm r o p. 24. t. m. ie šel poštar m. Markovi č od Sv. Antona v Slov. sroricah v Maribor, da bi tu pklenil hiino kuDČijo. Zvečer ie šel iskati si eabave. V costil-ni Mritzler si sra i« očividno nekoliko preveč privoščil. Ko ie šel iz nje, *ra i« spremliala pet ori ra moških. ki so se pa 4roc s* 4nucim odstranili* tako, da ie bil Marko vic koneono pouolnoma sam. Ko ie hotel v neko kavarno. ie zapazi 1, da mu ie rminjkala listnica r, 24.000 K. \ vinionosti mu io ie bil e»1en sprem-lievalrfv izrn.iknil. M.-iriboi- torej postaja oiaveati eldorado vsakovrstnih tpmnih ek§istenc Cestni roni po no^i i u ob hflem »inevu ropi po zr»lezni£kih k*»lodvorih. \iomi »>u dnevu in ponoći. mvine vBegft kar *p ukrasti da — to so tlu \ ni doeroMari-borskem pi^mu< Dne 24. inarca ie po-pasel. kar ie n. pr. »Marbureer Zei-tunsr* smela n^zenirano pisati, samo za to. ker smo mi bili proti tišti nieni pisavi. dne J">. r rn. pa nam ie r-elo i^ojje-del — patriouzem. Boir mu nai žegrna! Z Goriškega. {Od našega dopisnika.) V oodporo in p n s p e K e v a • n i e obdelovanja polja in travnikov. za vpostavitev obrti, obnovitev stanovanjskih in jeo^podar^kih poslnpii dovoljuje z. kr. vlada materijalne ugodnosti. Država hoće na ta način zvišati energijo, katero ie pri posamernikih zamorila pobitost vsled po vojni povfTočene materijalne škode. 1. Po-soiila in podpore: a) za obdelovanie polja; za vsako njivo po izmeri poškodbe in tež-koč za vpostavitev od .15 do 100 K: b) za poljsko zelenjadarstvo pri površini 5 — 10 niiv posojiln do 700 kron. pri večii površini do 500 kron za vsako njivo; c) za vpostavitev vinogradov posojilo do 1600 kron za v«ako njivo: dolg se vrača v 20. letih. je prvih pet let bretobresten. drugih 15 let pa po 2 odMotka. Mali. nepremožni po^estnikl dobe enako \-soto kot podporo. — 2. Poso-jila in podpore za nabavo žive*a in mrtve-Ea materijala: a) za nabavo strojev, orođja. vprežne živine in sernen iz drugih kronovin se dovoljute popust 33 odstot., za ostalo vsoto posojilo s 3 odstat.. povračljivo v petih letih. Mali posestniki dobe tuđi večie popuste, zelo oškodovanim se daruiejo stroji in orodja: h) umetna gnojila in se-mena se odstopajo proti plačiln, semena tndi proti povračilu v zrnu. Vsa ta načela veliajo tuđi. ako si poškodovanec priskrbi ista na lastno roko z vednostjo namestni-«tva. — Popuste in podpore za označene namene dovoljuje namestniStvo do največ-iega zne^ka 10.000 kron. Za večje popuste in podpore treba pnvoljenja poliedeiskes:« ministrst\ a. Posojila do 100.000 kron dovo-liuje namestništvQ. večje vsote poljedelsko ministrstvo. — Podpore za vpostavitev sta-novantskih in gospodarskih poslopij dovo-liuie do 3000 kron slavarstvo. do 10.000 K namestniSčvo. višfc v^o'e ministrstvo za iavna dela. — NamestniŠtvo lahko dovolju-ie za vpostavitev obrti, industrije In trgovine malim obrtnikom, rokodelcem podpore do 3000 kron. drugače pridejo v poštev v to svrho posojila vojnokreditnega zavoda. Prošnje, potrjene od županstvt, nai «e naslove po zaprošenem znesku ali na glavar-stvo. ali na namestništvo. Aprovizacija v Gorici wudi ta teden meščanom: kavinih surogatov štiri zavitke. 2 kg krompirja. koruzne moke T25 kz. ovsenega riža 0*125 kg. ravno toliko tuđi marmelade in olia. sira 5 dVg. nekaj seli in čebule. Zopet nesreća. Mirar Oa^per-čič \z Solkana ie Sel iskat k DoleinTivi kovf-naste plo^če. da si pokrije ni^o ^*vraj ?nče so rar^treljevali vniaki mine. K<-'Ček prilcti in zdrobi nesrečnemu fiašperčiču nngn. PrepeHali so jra v Plave v bolni.^nico. ?Kfi ft pnmiinliili tei. Okraini bolski svet Ka Oorisko okolico ura^iu^e Kopet v G-orici. »Kmecka banka« roriška. sedai na Hrlincah. bo imela svoi redni občni zbor v pon^rleliek. dne ?O. maia 191H ob 8. uri zimrai \~ T>inbliani. T>unaipka cefsta «t. -^8- I. nadRtropje. Slovensko gledalište v Trst«. Kakor smo že sporočili. priredi tržaško PramaiiTno dniStvo v soboto Niccode-mijevo dramo >P e r \ a n i c oc v kateri na^topi rudi režiser srospod Milan Skrbinšek. K svojemu naznanilii Skr-binškoves:« na^topa dodala >Edinost<:. da ni izkHureno. da optant Skrbinšek v Trstti in tip prevzime vodstva drame v Iniblja-nskem srlodališču. knkor se na-mernvji zn letosnio je^en. To se odloči v par dneb Koncert podrnžnic^ *OIasbene Matice ▼ Tr^fii. V nedelio. 5. mainika t. !. priredi podružnk-a. >n-1a??bene Maticf< v Trstn p javoiim mezanina zborom, ki stpje sedai nad 80 rlanov. v veliki dvorani Nnrodneora rloma konrert. pri ka-terem podeluie tuđi naiboljša slovenska solistinja srospa Pavla T--ovše - Boleto-va. Na sporedu so nastopne točke: 1. A. Nedved: ^Vazai v planinski rai<. seste-roela^en mešim zbor. 2. a) A. Thoma?: Arija iz opere >Mignonc, b) J. Strau??: ^Pomladni srla^i«. •koloratnrni koncert-ni valčrk: poie z. Lovsetova s sprem-iievaniem klaviria. 3. a) E. Adamir: >Fantn<. b) I>r. A. Schwab: >Zdrava Ma.riiaPre^ernova zdravica«. Tnesani zbori. 4. T. Pavčie: >Tz Zupan^ičeveira Cicibana<: a) >Me-hnrćki<. h\ >Us»pavanka< IT.. c) >Cici-ban - Cicifui*. poi# crospa Lovšetova s spremHevaniera klaviria. (10 minut odmora). 5. * Slovenske narodne pesmlc: a) O. Dev: >Gozdir je že zelen . . .<, b) M. Hubad: >Je pa davi slanca pala.. .€. e> M. Hub*d. >Skriancek poie žvrpro-li . . .< mesani zbori. ft. a) K. A dami c: >Pri srtideneiK. b) I. p!. Zajcr >Domo» vini i ljubavi«, poie gospa Lovšetora s ^premljevaniem klaviria. 7. Dr. A. Schwab: >Dobro iutroc. koncertni ral-ček za mešan zbor a spremlievaniem klaviria. Na pol sakopaaeca so našli v Lo-nieru pri Trstu nekesra vojaka. Otroci no zagledali ^loveeko roko, ki i« mole-la iz zemlje, na kar so poklicali ljudi. Vojak je moral biti malo poprej zakopan. N« i^bi ie imel sra jeo in soodnje »ovo suknjo in no (tavico. Ranjen ie bil na prsih 4 PodpisAni vlindiio prosi« v-e o^p vjeu>i? p kateri .-o se vini li iz Rusije in pa tn\ariše rn.M^ara sin;« Ivana Hrasta. £© bi mi mo/jo! kdo o n ilirovi nsodi !:ai 0porn< i;i. Služi I ie pri ^7. pešpolkii. tor odšel na i brže i*rve dn? meseoa iunija 1915 na .-»evernn boiišre. s niio 2. voj. Kdor bi o njem kai vedei. naj mi to bla^rovolino sporofi. fttrošk^ radovoljno novrnem. Matevž Hrast . r^-riftna at. >4. no>ta Kobnrid. Zi iavno varnost v Splitu. Vlada ie poFial.** iz Zadra 22 redariev v Split, ker *o irtvuuvarnostne razmere iako slabe. Boljše bi bilo. dn ie poslala par vaconov živil. pa bi se te razmere kina hi zbolišnle. Mi zbor Drnttva za otraško varstvo in mlinsko skrb i sodnem ikraio Ljuirijana (Konec.) Pri c. kr. okr.unem sodis^n v Tjjub-ljani st.i delovala. enako kot v pred-prerokiem letu kot skupna v a ruha erosnoda Ivan Stiene. c kr. davani pristav v pokoju in Anton Perjatelj. c. kr. j*odni ofiriial v pokoju. Stevilo niunih varustev je v pretoklem letu padlo od 101^ shtraiev na 045 slučaiev. To pa ravno z ozirom na noroupeliano erene-ralno varuštvo. Delokroe skupnih va-nihov prehaia namrer polasoma v on*1-era srenerolneira varuha na ta način, da provsemr* -edai ireneralni varuh vse nove slucaie od starih pa one. pri kate-rih ie nodana to/adovna potreba. Glede zdravniskpara posve-t o v a 1 i š č a se je že v letnem poroči-lu za 1910 omenilo. da \f> roia-ka o>)la<;t odpoklicaM v shižbovimie izven Lriub-liane gospoda dr. Bosrlnna Drra. ki ie bil brezplaono opravlial posle 7dra\Tii-škega posvetovalisr-a. Ker hidi v pre-teklern leru ni bilo moiroče z ozirom na pomanika.nje zdravnikov dobiti namest-nika. ie društvo zarnsno moralo v tem pogledu svnie delovanje prekiniti. V ostalem mi ie omeniti 5e dvoje poiavov. ki se tir-ei« tuđi .1mštvene«:a delokroea. Velika doba. v kateri živimo in pa vsled nje nastale potrebe so rodile tuđi velike ideie. Nieeovo Veličanstvo ie \" živi briši za dobrobit svojih narodov in v spoznanin korenin |)remno£TP2a zla ustanovilo posebno mi-nistrstvo za sociialno skrb. ciffar po-drorje se tiče tuđi delovanje na?ie*?a društva. Pravo«odno ministrstvo pa ie dalo varstvenim sodiščem na razpolagro kredit, iz kateresra rrpajo krit je za naj-mijnejše potrebe zanemarjenih in oenro-zenib varovanc^v. Tuđi c. kr. okrajno sodišće v Ljubljani ie dobilo r pretek-lem letu na razpolasro v navedeni na-raen kredit v znesku po 400 K. Končno si usoiam. spominjat* se se vseh društvenih dobrotnikov. zla?ti de-želneea odbora kranjskesra. mesta. Ljubljane, vseh zavodov in zasebnikov. ki so na eden ali drnei način podmrali druStvo v njesrovem delovanju. Bodi iim vseni izrečena na tem »eefn najlepsa in najtoolejša zahvala. Potem ie podal društveni blacajnik svoje b!a*ajni§k© poteci Io. Iz teea po-ročila ie posneti. da ie draštvo koncem 10. poslovriesra leta .'Helo ?S9 drefttveni-kov. in sicer 56 nstanovrrikov in 213 rednih elanov. ki ie njib društvenina magala M5 K. Skrčilo se ie teđaj stevi-lo društvenikov od Teta 1916 kar za 4o. in društvenina se je zmanjšala za 41 K. — Preiemki leta 1917. so znašali 6980 kron 71 v. izdatki pa 6675 K 90 v. med temi samo za za^asno zaveriV-e S1^2 K. prebitka je bilo torej S04 K 81 v. kate-renm pa nasproti sto^i znesek 736 K za nepora\mane račune iz leta 1917. — <^Isto društveno premoženie ie koncem leta 11*17. znašale 11.300 K 17 t. dočim je zfia^alo koncem prejšniesrn leta 11.731 K 3^ v. *rn*nisal© *e ie torej v upravnem lem 1917. za 431 K 19 v. — Po predlosru s:ff. računskih revizoriev, ki <=ta bila raenne presrlednla in našla. da po v lepem redu in da Ie *ploh knji-srovodstvo ▼KOrno. ?e da odboru abso-lutorii. — Za računska presrlednika za leto 1?>1^ «ta bila izvoljena sedanjaT presrlednika. Pri >*lučaino^tih< se ie še poudar-ifllft živa potreba, da se odnomore nedostatku prostorov v društvenem zaveti-sču. Ako ne bo moc. oddati izdatneisesra stevila društvenih crojeneev v zavode, ki se ba* snujejo po dm^ih enakovrst-nib oreranizaeijah. bo moralo društvo pbč samo ?krbeti za to. da si z naku-pom ali naiemom že dm se hi se ustvari možnost. da bo kos dejanskim. od dne do dne rastočim potreba^n. Hkonrn se ie izrekla zahvala,_ za nozrtvovalno delovnnie vsemu odboru in zlasti načelniku in funkciiot>ar1enj z določenimi delokrosri. Ker je bil dnevni red j*r-rnan. se ie predsednik navzočim zahvalil za njih udeležbo ter ie ▼borovnnje zaključi 1. Ar zadnjem poro^ilu se je vrinila pometa, ki io <= t^m ponravlianio: ^tn^ i-lo rečenih shičajev je v primeri 5 čte-vilom v predpreteklem letu poskočilo za nad n>2%. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Z viteškim križem Fran Josipovega reda tretjega razreda z vojno dekoracijo in meci 1e odlikovan nadporocnik Josip Do-1 e n e top. p. 22. Z duhovskim zaslužnim križem dru3#ira razreda na belo-rdeč«m trakm sta odlikovana vojaška karata Josip Lončar mob. epid. bolni irt i ce 27. in Leopold Erzin rez. bolnišnice 2. v Celovcu. — Odlikovanje. Z zlato hrabrostno svetinio «o odlikovani praporščaki Oton Vrera in Makso Kacafura 47. pp.. ter Edvin Visožnik 7. pp. — Umirovljeni stotnik eel|eke«ra nespoika $t. 87. Anton C a \ š e k . sin slovenske matere iz Roeatca je svoje lastno ime dal uradno spreme ni ti v Zeischeffer. Celjskim Nemškutarjem pa časti tamo na tem znameni tem no vem stebru r*eljskegra nemštva. — Pojasnilo. Na voino ministrstvo pri-hajaio različni dopisi v zadevi vojnih daja-tev in vojnih Skod. dalje prošnje za bezim- i ske podpore in za vojaški prispevek za pre-živlianic. Popolnoma napačn^ je. vlisati take dopise pri vojnem ministrstvu, ker njih ffi^iUrv. na SUMI* y ni*qg& 4elokrog in %c mora mfnistrstro otnettti te na to. da poillp take vloge na pristojno politično oblast. Prav naravno je, da se stvarna reSiter na i ta način samo zarleče, ministrstvo ima pa poleg teta še mnoga nepotrebnega dela. V korist itrank samin ]• torej, da pofUJaffc vloge ▼ navedenih prwdmetih na oni urad, ki sprejenia prijavo ali pa odločuje v teli stvarah v prvi instanci in sicer je treba za-hteve za od^kodnino 3« vojn« dajatT« ta vojne Škode, kakor tuđi zahtevo za vojaSto vzdrževalnino prijavit! pri domaćem ofočin-skeni aradu. Druge vlofit v zadevi voJaSfcte podpore je treba vlagafi pri oni komi»Ui za preživljanie. ki razsola o prošniah v prH instanci. Prošnje za begunsko podporo mo-rajo begunci. ki stanuj«jo v Ljubljani ali v okraju Ljubljanska okolica, vlagati pri okr.. clavarstvu v Ljubljani, oddelek za oskrbo beguncev, sicer pa pri onem okrajnem Rla-varstvu, y čigar okolišu stanujejo. — Nemški sodnik v Ljubljane Iz Maribora nam pišeio: Čudili smo se. && .ste brez ogorčenja objavili vest o imenovan iu nemsk. sodnika dr. Fohna v *loven-ko prestolico Ljubijano. Na Sta-jerskem smo se že privadili apatiranjn slovenstva po sodniiab. a mirno in bre« odpora kljub temu ne ^preimeiuo nobe-neg:a udarca in se borno bojevali naprei nroti vsakemu najmanjsemu zapostarv-ljenju, tja do ti.«fesra dne ko bomo odlo-čali sami v jusrosjovanskera pravosod-?tvu. Pittrek-h to dobro ve in zato nam je v današnjem resnem čaaunaravnost neumljivo. da se upa izzivati od tiso-čerih krivio itak že prereč razdraženi slovenski narod z imenovanjem nem-škesra. ?»lovenšcine nezmožneffa in slabo kvalificiranega sodnika za Tjiublja-no. Dr. Fohn je tip k u r z a v c a . ne loči niti moskesa od ženskega spola, ljudstva pa spioh ne razume. ATi je res še tak sodnik danee mogoč v Ljubljani? — Slorenke v Pracf! Dn* 15. in 16. maia ob 50letnici >Narodnesa di-vadlac prajškejra se TI]»e v Fratri velike Uibilejne ^la\Tio?ti, ki imalo kulture* in vsenarodni značaj. Vabljeni so na to voliko narodno »lavlje Slovenri in notom >Splošneffa. slovenskesa zen^keca družtvac Slovenke še posebej. Zato rabimo tem potom Slovenke širom slovenske domovine, naj se udeleže te prelepe sloranske narodne ?»lavnosti. Tmena udeleženk je priclasiti ciim preie na naslov tajništva >Splošnesra »lovenskesra ženekejfa dru-štva<, Mestni trs: 17'TU — Iz Prage nara poročajo: Tsled vojne se ie ste vilo .tu«ro*»lov anske aka-demi« ne mladine na univerzi in na teh-niki tako skrčilo. da -^e je bati posledic, ki bodo nastale rndi pomanjkanja potrebnih moči v našem javnem žirlie«ju. Kakor pa. Dun^jti in Gradcu tako ie tuđi šrevilo praških junosiovanftkih akademikov padlo na takšen minimum, da ni v nikaicoršnem razmerjhi do đruffih narodnosti. Opozoriti bo potreba v tera poerledu odgovorne činitelje. Promoviralo je na češki univerzi med vojno m-cer precej Jugoslovanov, posebno Slovence v, ti r>a 9O veČinoma takšni. ki «o svoje studije koneaii te pred vojno in «?© promocijo mora-li preložiti radi vpokliča k vojakom. Med "lemi i« btt promoviran tuđi odvetniški kandidat dr. Vane Radej. bivši predsednik razpu- ' ščene praške >Juffoslavijec. Dr. Radoi Ivi je rodom Celian. ie bil pri peti m . >esti itaiijanski ofenzivi v Gorici, po-.n^je pa je bil dodelien nekemm poveH-stvu soške fronte. — Trža^ca ?BdiDost« in ?fwbrfaii-•«ke demonstrAHje. Nedeliskn >Edinost< i>eleži o ljubljanskih demonstraeiiah med drugim tuđi sovorieo. da so de-monstrantie pobili tržnemu nadzorniku Ribnikarju sipe ter mu vdrli v zasebno stanovanje. Po Trst ti tuđi srovore. da ie; ostal Ribnikar v boj« z demonstramtf težko ranjen, deraonstrantke pa so nm odnesie ia stanovanja velikanske »alo-s;e iivil. — Prav ni6 se ne čudimo tem tržažkim rat-am: saj nišo veliko večje. nese ljubljanske. Kaj va% ae \m tekom zadniesra meseca v našem mest« srovo-rilo o Rihnikarju! Rereži so me pritoSfe-vnli. da iim ie deia>l: >Tako malo damo tem hudičem žreti, pa še ne poerkajo.<$ Ta »ovoriea seje Sirila vzlie temo. da' Ljubljančanje Ribnikaria praiv đobr^ poznaio in vedo. da take besede čez* njegova usta ne morejo priti. — Eni so. trošili pripovedko o hišni preiskavi pri Ribnikarju. pri kateri ie komisija od-vzela 8 vreč moke. 2 vreći pa pustfla« Ljudj© imajo o mestni aprovizaciji 6ud-ne poime. O ravnatelin kak^sra denar-nega zavoda. r#cimo Mestne hramilniee*-bi nikđo ne veriel, da i« tamkajl shr^ n^eno premoženjo njegova KAsebnjf last. s katero srne poljubno ra»»polasrati. Ljudje pa mislijo. da si vsakdo lahko odnese, kolikor mu drago iz zalosr mest-ne aprovisaeiie in to najnižjf aJi pas najvišii nastavljene*-, kakor da bi bila mestna aprovizacija bre« knjigovodstva, brez kniig in bre» kontrole. V to-1 bačni tovarni imajo ualužbenei, zlastl na vodilnih mestih. pravico do dolooe-nega breKt>lačneera užitka tovarniških izdelkov.. Tuđi druga iavna m zasebna} podletia, ki se pecalo na debelo s no-trebšeinami ali živili, ima-to slično do^ brote. Ako trdimo. da uslužbenei mesi-ne aprovizacije v Ljubljani niti takiH bonitet nimalo, konstatiramo Ie golo reenico. — Vsak člorek t Ltubriaafl si srne vzeti pravico.da si n» deželi pre-skrbi živila. Ie msluibenoi meetne apro-vizacii« bi morali životi menda od samih sladkih koreninie. Ce bi Ribnika^ povžil za deset drugih liudi. da. če hi noč in dan grioefne svoje, tem več apro-vizaćne zaloge. bi aa ljubljansko prei bivalstvo ne nastala tako velika Skoda* kakor bi ga zadela. ako bi Ribnikar tb~ kom stirih let opusti 1 samo tiato deloj ki ga ie z vnemo in ljubeanijo vršil nrf mestni aprovizaciji iaven sroje uradne dolznosti. — Drugi so vedeli povedait o bivši Ribnfkarjevi služkinii, ki da i«' tu in tam priporedovala o njegovih vis* likanskih zalogah živil. Niti ena do sedai nesteto uradno zaslišanih prič de rrf potrdila, da bi sploh katerakoli Ribni« karjeva služkinja govorila t# strari. Take in enake izmišljotine t vaeh mo-gooih barvah in izpremembah ao švi^ irale po mestu. kakor ogeni. Noben pa-« meten i-lovek niti misliti ni mogel. da bi bile resniene, ker ie vendar njiHovai glupost ležala na dlani. Kakor se pa sedaj i zk a zuje. se je proti Ribnikarju že skozi ctelj časa vpri zar jala naravnost sistematično eonja. Ni nobeneera dvoma več. da so znčeli gonio in jo širili TiuTf-ie, ki so ze od nekdai njegovi osebni in politični prij^MU. Tržaške in ljub-jjagskejrooe so se vmUiaj^^c, kl JiU Stran »._____________________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 29 aprila lim. 9? Stev. I« ob aeistenci policije neslt ljnbli&n-oka. resnica. Le t&ko ie moaroče razume-ri. z&k&i so -e z&dniedenK>n?tra£ii#Miko-* listi Ie oroti mestni upravi in med dru-*rim tuđi nroti Ribnikarievi osebi, ko ▼endar vsa javnost ve. da od ni in noto biti reprezentant obstoieće«a vla4necm prehranipva!n**ff.i sistema, — Pod vodnik Avstrifeketa »ornarV feaga ćntUv*. PiSefo nam: Zbiranj« prosto-fifl»jfc do»es!ej v rabi za dališe križarjenje. Potopil ?c doslef več nego 120 krat toliko oirniSke urostornine. kot je Ima sam m je torej več nezo bogato poplačaf stroSke za svojo sgraditev. Fidfnole drznf napadalnosti nje^o-vega povelinika ter neumorni vztrajnosti nlesroveua *taha in moStva v prenaSanju silnih plovbenih naporov se morajo pripisati alesovi sijajni uspehi. za katere *ta dr2ava In prebivalstvo iskreno hvaležna. Zbiranje deneskov v svrho pokritja vseh stro^kov za ta narodni podvodnik TfiTii na dopn?t v svrbo medicinskih st!idii. >Stroff]eurc priobčnip odlok voi-Dega nriTJietrptva. *t?T. 10.99014 z dne 11. t. m.: V do>earo ureienesfa zdravBi-^kecra narasč-aio ie bilo 600 za frontno službo spocobnib nb?Alriranib mmna-zitrev lerpikov 1893 in mlniših, ki po maturirali naikai=n«?ie v letn 1916. do 1017.. ki so <=e obvezali, da bodo štndi-rrli medicino, poslanlb na dopust, da absolvirajo dva zar»oredna ^emestrn pod u srodnost i mi v smislu odiolca voin. min. z dne lr>.iar*uarja t. !. — Sahovskeera tnrniria. ki se vrši te dni v Berlinu. uri se vrM ^ofa TTiotk^fra in ožieffa odbora xa voiine invalide v >Dobrodelni T>isarni< v Aloiziievi«ČTi. — Za invalida - «lepra, ki želi ara-mofon. nnm ie ooalal neim^n^vs^ daro-vnteH iz ^elia rnoapk 5 K. ž^le^ mu vse najbolie in Franr Sfrukeli. Grahovo ob Baci. 5 K Ker ta zne^ek za nakrrp crra-niofon^ ne zado«tm*e in bi mi siromakn ni*»^ovo vto^o želio radi izrmlnili, prosimo tom pn»om pe enkrnt v«»e one. ki Tjnn.io *o?T^Me s tem revpžem. da bi bote-Ii k'i d?ro*-"»ti v ta nfim^n. Darovi nai se bl^«r>\-oliio po-l?»ti na >Dobrodelno f>isarno - v Tjinbliani. — Bratp v porđrav. Slovenski vt>-^ak n?rn pi^p Bilo ie ieseni 1914. V r»riiozni irnJi«ki vasiri. obdmi kroe in kroe e padnim dre"%*iem. katero nas ie sakrivalo prerl ruskirni aeroplani, sva «p došla lepecra iasrjesra popoldne po Hnl.iMb pohodib. Veselo ^va «i sesrla v roke in zaželela biti skupno pri eni .«totniii. 2a1. da nama to ni bilo usojeno. Popro«t?l .«em Te tedaf za nekai voino-poPtnib dopipnic. ker 30 meni že pošle. Ti pa sri hi] z niimi prerei založen. Brpz plovp^. v namenu. da Tni prine-^es nekai doni«nio. katere pi itnel sbra-niene v tele^njakn, par streliaiev prof. si odšei. Vrnil Fe ni«i nič ve<*;! Par minut po Troiem odhođn ie prišlo poveli** na odbod. Gledal pem fe v sraer. v ka-teri si od^el da bi Te zapazil. a rrnjno povelie in vrvenie voinžtva sern in tla sta mi onemosočala nadaljno opazova-nie. Odkornkala eva vsak v gvoio smer, ne vede. kei pomenH krvavorde^e. nebo ram v dfilinri . . . Pnr dni po naiinem «ei«tnnkxi se ie nastanila moia ^tornija na nrostem ob neki r>ri«*tavi. Pilna ra-v*n. ki se ie razteiala pred nami. mi je nndila pogled v Rvetlikaioče ?e Prikar-M. ki so «e ob zamolklem bobnenlu po no^i prikorovale v daliini kot svitle raketa in zooet irarini^le V bit^em dini ie pricpelo pred nas nače polfcko topništvo in namerilo topove t ono smer. Offnien plamen gte ie prioel iiviiati iz •niiho-vih žr^l. močni tr^Pkl n«m nđaripti v uSf^a. Vme? pa pe ie »acnlo 1 ali no prn-«ketanje pu^k. Tam v oftpredm se i*> ^me\ hnd boi. kar so pozneie potrđile. pnimoido^e množice ranieiacev, m©d ka-terimi po >e nahaiali rudi voiaki naAeea polka. Rnzna pripovedovani« ra<5njib •o r^biidn*i v meni budo Plutnio. da bržkone tuđi Tebi ni pHr,ane«la no-vražna krofrlia, veled ^esax sem prtSel % nekako mrzlično v^iliivofftio izprale-vafi po^ameznike o Tvoii anodi. Jmb«-«« odgovora mi v huđei xmedeno«ti ni »noppl dati nihče Trerii dan proti ve£©-n\ »em §ele xvedel ođ nekecra Tvojesra tovarila, da »i bil teSko ranlen in n*i-brže r.aiet ... Po đol^ih. pH Zakovan ja* polnih me«eclh ie doepelo domov Tvoie noročilo iz rjetni-Stva. S aolzami v o^«h i^ v^preiela skrbna na^a mamiea to ve*t. na licu pa se ii ie bralo nekako MuiovoliBtvo. ^eš. hvala bosriL da se mu ni pripetilo 8« kai huiAepa. To dozdev-bo zadovoljstvo pa se ie kmalti ppnsme- sinu. ki ie izroden krutei naodi voineca vietnika. >O. da bi mi bilo še enkrat v moiem žirli«niu ugojeno, viđati moie tri rinov© pod domaćo streho.< ie tar nala liuba mama ob vaakei priliki. ko smo »e spominjali Tebe. Tvoia poeoeta porobila so nam v tri in polletnei dobi laiš&la ialostne dneve. Piaal ai v enean izmed Tvoiih zadniih pišem. >Ne skrbite za me, eodi se mi dobro, u para, da se kmalu vidimo!< Kmalu nato pa amo preieli domame© »Dospel rez meio, dolca Ie bila potc Vrnil si ae'k imendanu naae mamire in ii poklonil s teaa darilo. drajroceno. kaiero edino ie bilo v stanu razveseliti nieno liubeoe arce Sešli smo 5e fopet vsi triie brati© pod doinačo streho. Drajfi brat! Mnoico ie zahtevaia od Tebe domovina, v katere naročie si se vrnil kot invalid, nespo-sioHf^n za vsako ^rriovoini^ko službo, a vedi. da nisi invalid za novo orožie. katero ti ona nudi v roke. Oprimi se tesra in stopi v vrste braniteljev, ki Te pričakuieio! Duh, ki ie preveval Tvoie sokolsko srce. mora nadalievati svoie delo Ne-le kar veleva mu «tan; Kar more. to mož ie storiti dolžan. — Joeko — Iz redni obćiri sbor Z^eze lacoslo-vanskib žcleznicarjev, podružnica Ljubljana se vrši v nedeljo, 5. majnika ob 5. uri po-poldan v Ljubljani v »Narodncm domu«. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2 Poročilo pregledovalccv računov. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. — Odbor. — Popisovanje živine. V Ljubljani se bode popisovala živina, to je. k on i i, ko-ved. prašiči, ovce in kozein ^icer dne .*. in 4. maja 1918 od 8. da 12. do-poldne v mestnem popisoval-nem uradu v Oaletovi hiši pri tleh na desno. — V S p o d. § i S k i in na Barjo se bo popisovalo od h i š e do hiše. Lastniki živine se torei nujno pozivljajo. da jo pridejo točno naznanit oziroma da jo pravilno napovedo pristojni komisiji. — KmeČka posojilnfca IJuMfansite okolice nazncrnja, da dne 1. maja 191^ ne bo urad ovala. — Bancni zavodi in prvi mai Tu-kni^nii bančni zavodi so .-»klenili. da na dan 1. mala t. 1. ne >>odo uradovsH. — Nemško vođ«n*o kavarne »pri slonu«. Ze doleo so nam prihaiale pri-tožbe o nastopu ravnatelia kavarne >pri elonur Osobito, da odpušra pola-eama vse slovenske u^lužbenv^e. "Dr.li^ ostentati\iio noOe razumeti napram ko-=tom sloven^kega ierika. To menda nam danes ni treba rrpeti. Zate^adeli apeliramo na g«. Hedžeta & Koritnika, da napravi t- ttm ozim red. — Prošnja. Vljudno prosimo iz Rusije se vra^ajoče vojne vjetnike, če bi kdo ka i vedel o vjetnikn Francu Može, P«">st 5440, Fiume, Sibirien Tobolska oblast Russland. naj sporoci na naslov fZliza Mo?e, topilnica. Litija* Zadnjikrat ie pisal 5. msrca 1916. Stroski dslej r>oraha plinskih kopalnih peči fn vo-dogrelcfv voini tobak<. To sporofi-lo prihaja nekoliko post feetmn, ker ie tobak ki ea irMnit* tobačna režila £e zelo doleo >vojni tobak«. namreC meda-nica bukoveea listia 2 nekoliko prave-8ra tohakr« Tat vine ▼ celisketn mnreiu. Trideset-letnl pravni praktikant celiskeza okro^ne«ra sodii^ča Nemcc dr. RudoJf Tohn je pnkradei. kakor *mo svoj čas poročali, iz zaprtih pro-^torov celiske^a muzeja nad 50 komadov •tarin fn umernifc oredmetov. ki se cenijo najmaTv na 1400 kron t«r raznim Ijudem poredana in dniff7h vrednostnih papirjev. Paditesra oxna! «a lastnino mozeia. Nekoč pa so bili opazili Frhna v muzeju, ki ie pa frotel hftrn odvr-niti od »ebe vsak sum, rekoč da ie vide! reketa dečka. Jrakn Ie vrs:el ratne reCI ft mn-zeia v sosedni vrt fn ie on radite^a -nnte-kel v muzej, pa dečka n! mo«el ▼teti. £led-njit ie Hl dr. Tohn onomlien tako., da Je sr«*r pr^la »odnijI v roke In ga ie irreisko-valni sodnik zaslf^al dne 1Ž. oktobra. Tohn )e \-se ta Ml in prir>oveo1 oval o onem đe^kn. Fohn pa ie satre^il tuđi drmre tatrinf. tako fe med drucim ukrade! v Solskl nltel li skladilča tvrdke WefRer ponod« v vređno-•ti 7f»ft kron. Ko je bll v Tnotnofttti. Ie rahte-val od strank koieke aM denar za koteke, kl ca pa ni poraMI ta koleke. Mairittratn v ffiomostu Ie neznatni napačno. da f pri-atojea v Celle in ne v Trtrii. tako 9* motel 1 odltt v votaiko ■lnfbovan}e v Celje, klkor Ie hotel Soobtofena 9e tođi iilefova weve- i ata. kl |e nientn na l|«bo aodala krivo to-poved pred todnlK). Rasprava ^e ne4al9«fe. *>* ▼■▼■ snMi faMi ffvaTvnMoe. 1% mb» ribora poroda»o: Dne J5. aprila Ie prillt ▼ obCino Osei pn $iov fHttrtel relnr1itef)^ka komisija, da pohere ie tadnfe flto v tmtota nafnovejfe vlađvre odredbe. KomHllo ie vo-č\\ vpokolenl davkar ftahltr — stfatttn Vienemec — t asfitenoo « vofilToT. Kot bretobflrcn voditelj rekviiteiisklh komHi) al Je Kahler fe davno nakopal splo9fm to-vraltvokmelilMtftlfttdiitva. Ko fe dne JS. tprO% iaiM 9. ^Njtoi) Ottf fl4l Mf% pa. i kviiicij, se ie 1 svoio komisijo oaiaaa nat- 1 prvo pri lupano Aćko. Pobrali »o mu vse, slučalno so našli tuđi skrito vrećo srnia. župan ie mirno pustit, da so ma vm pobrali ia ie ćelo sam odpeiial vse na določen kraj. Kahler je potem prosti, da bi iupaa prenoćil nfesa in vojake, župan ie tej prošnji ustregel ter i« komisijo zeta dobro po~ ( gostll in potem odstopil Kahleriu in dvema : vojakoma svoto lastno sobo, doćim to Stir-ie voiaki spali ▼ drugi sobi. Okoli dveh ponoći pa ie župan Ačko kar naenkrat vstal j ter iel t revolverjem v roki v sobo, kler ie ! spal Kahler. Nameril )• revolver proti spe-i čemu Kahler Ja ter posknstl trlkrat da M ca j sprožiL Ker ie pa bit to italijanski armadni ! revolver, ca AČko ni rnal rabiti, vsled če-sar se mdi ni sprofil. Med tem so se ibudlli Kahler in oba v isti sobi speča vojaka, plani li poknncu in proti Ačkotu, toda za AČko-tom sta staia neki n}c(?ov sorodnik In pa neki vojak - bale vojaSki begunec — ob-otožena s krampi Planila sta na Kahlerla ter mu pre^ekala roko. Medtem so se rbu-dili tuđi oni štirje vojaki, ki so spali v dru-ti »obi ter so prihltell svolim ofroženim to-varisem na pomoč Ačko in njefova pomagala so pobegnili. Slednia dva so na SI i ter ju izročili okrožni sodniji v Mariboru. Ačko-ta pa so našli — obešenega Kahlerla so morali težko ranjeneia prepeljatt v mari-borsko bolni^nico Umor In rot>. Iz Radgone na štajer-skem nam poročajo: Dne 26. aprila proti večeru se je vračal radgonsld pismonoša lanez T u c h s, ^e mlad mož, s svojega posla v radgonski okolici, domov. Tik ob mestnem parku ga je ustavi! neki vojak In ga zapletel v razgovor. Na mah je poteznil bajonet, se vrgel na nesrečnika in mu pre-rezal vrat Tuchs je napravli par korakov, nato se pa zgruđil mrtev Ves prizor je opazoval neki Setalec. Tefa !e tuđi vojak opazil In zbežal. Očividno gre za roparski umor. Ves dogodek od napada dalje se je vrSil z izredno naglfco. Istega dne je bil, toda od več vojakov, napaden tuđi neki or-donančni vojak, a je ubežal o pravem času; bil Je rudi on ranjen. Dva dni prrie Ie uskočilo iz radsonskejja vojaSkega zapora desetero voiakov. Izsledit! jih doslej nišo mo^li. Med njimi je par prav nevarnih elementov. Umor pismonoše in poskuSen napad na or-! donanco so najbrže izvršili eni in Isti, oziroma posamnik \z te desetorice. Ker se je Izvršit umor pismonoše v parku, torej v posredni blizini mesta, je vse mesto skrajno razburjeno. Varnostne razmere postajajo po ćeli deželi popolnoma nevzdržne. Po mest-nih ullcah ob vsaM uri dneva neprestani napadi, po deželi grozodejstva, da 1im ni primere. Vsak dan zakoljejo koga In ne pri-zanašajo niti celim rodblnam Oozde oblju-du?e in vznemir^a vse polno vojaških nbež-nikov in drugih temnih eksistenc ln preko meje sem iz Ocrske ter Hrvatske prihajajo ravno take tolpe. Ljudstvo po deželi, veči-noma žene in otroci. rivi v neprestanem smrtnem strahu. Ob Štajersko - hrvatski in ob vsei madžarski meji se oborožujejo preostali moški kakor pač veio in majo. Pratio, da so ćele vaši. v katerih prebival-ci z^ečer ne ležejo k počitku brez sekire v priročni daljavi. Te razmere pa nišo mor-da od danes. Znani so dozodki !z slatinske-jra okr-»ja lani na pomlad in t Bizelskeza 1. 1916. Tuđi leta 1915. so se ponekodl vrSIle ob meji pravcate buke med roparji in domaćini. Takrat je bilo rsaj še neka! mo*kfh doma. Ne?tetokrat se Ie f) tem opozarialo de?clne?a namestnika grofa Claryia In za-^tevalo, da poskrbi za zadostno strano ob mejl fn po ostali deželi. Ker gre za Slovenski Staier — se gospod ce?arski namestnik seveda ra to ne meni. Morda se bode vsaj «»edai zgarii! in r?dgonsWm Nemcem na Ifu-bo kaj 'ikrenil. Če pojde Se kaj časa tako naprei, bodo nastale srednjeve^ke razmere. Umri je v Oradcu vpokoienl viSJesođni ^vetnik ?o^p. Vcikart G a n d ! n i, kl je svoi čas služboval tuđi v Ljubljani in Novem mestu P. v m.! Graškl prekaievalci ie vedno odpo-š!liaio meso. V Puntigamu so zaplenlli pred nekoliko dnevi 400 kilogramov klo-bas, namenjenih za Pulj. Oddati jih je hotela po svojem knjigovodji Ivanu Sineerju tvrd-ka Osterer. Prekajevalca Frana Ostererja so zaprli in potem §e njezovega knjizo-vedjo. iz Beliaka pišejo >Mini<. V rrarovi-no ie prišla ženska in želela soli. Govorila ie slovensko, ker — nemško splob ni znala. Odgovorili «0 ii: >Wir ver-stf^ben nicht windipch! Reden Sie deutnch'« Zrav©n bo se ii uslužbenci 5meinli in ee sposrledovali, 6eš. taka ne-vedna. neeivilizlr«ina ženska, da Se nemško ne zna! K sredi ie ori si a ravno v iFtem ra,«u v trgovino še druga Slovenka, k! ie prevrela vlosro tolmača. — Kdor bi mislil. da t> +o jT-onon eUičai. «e moti Se pred voitko. ko ie bilo trgovcem že veliko vec na tem, da bi prodali proie blago, se ie veokrat zgodilo, da v Beljaku v trgovinah nieo hoteli slovensko razumeti. So si oaČ mislili: *:enra bi si ne dovolili te nadutosti, sai Slovence je poblevne para. ki rad kupi, oe rudi nočemo razumeti nierovega iezika? Dragod aeveda ie navada, da se trgovee ravna po obeinstni in §e poslužuje tezika evolih odieinalcev. ampak to i« eeveda dru god, na Koro-ikem imamo druge i>oetave in navade. Zato torej brez pominleka lahko odgovorilo na slovensko narobilo, da ne ra-Kurneio >winđisrb< In ei $e f^elo lahko privoičiio zabavo, da ee slovensko go-vore^mu S1ot#dcu noemehalejo. Pa bo kdo rekel: V^" •• i rr? ne 1 raznmeio slovraskef 1$o. Se re* ne ra- ! zumeio. bi se na^ morali naudili. Tako ie dtugod navada. Tišti, kl iivi od ljudstva. *• mora ravnati 00 litidttvu ' Drugih pa tišti ite\ilni Slovenci, ki orideio % deiele v meeto v slaibo ali ki noetaneio v m#gtu s^moitoini trgovci, obrtniki. rokodelei. vendar »e pozabiio kar r>E noč svoieca maternica iesika. Amnak v BeHakn Imalo >i I v e e. da 1 »driiio* tako so tole«rafirali Hlnden- ! burgu, fcmra nal bi ee torei bavili ■ ta-kimi malenkottmi, kot ie raarumevanie •lovenskeara iecikal Dračo vnraAanle ie eeveda. ee bi Imeli tuđi ielodee. da Ttdriiio. oe bi ilh tndi slovenski 4e-ielaai ne satMrali • Tsem moaroiHm. kar je v priđ in slast grhi In ielodru Kai ieflik imeiioleio >windi9«b€. Anglett tn Američ^nl imalo v »adniem oaen navrn- 1 do da N#mre tnnatam p09«bno ori ka-kih sloveanih pri lik ab In napltnlean tituliralo u >Hutifc. I Tiskarski itrafk v Zagreb«. V Nad-Mtfnmtki In v HrvatuM Hfikarni fe prišlo do tporarnma med ttavei In lastnivi fn If-•tt. kf se ttskafo v tth ttsKarnun. m^d nifmi »Hrvatska Rfefi«. »HrvaHVa Drfava«, »Atramer T»«blatt«. »Novlnft. »o ori'ell ■opet Izhalatt. Sporaium med stavci ia fli- , ■mmA^aim^Smm^ ^^aJa^ m^h ^a^k^ai 1^^« j NaJpmt«M|eM|il aorveikl Isralec Onii-aar Totaa« nastopi danea, v torek, dne 30. aprila, v sredo. dne 1 .maja in v četrtek, dne 2 maja v »Kino - Central« v deželnem jledali$Cu v prekrasni norveSki drami »Zamasa Uafcezsl«. Ob ^9. rvet€T vsak dan koncert. 2029 »KIbo - Ideal«. Uprizori se nalvečjl Indijski bajno opremljeni film: »Nlrwana«. filmski igrokaz Iz Indije v treh delih. N i r-w a n a prekaSa vse, kar se je v tem f anru dosedal predvajalo. Prizori z levi so raz-burljivi, dejanje vseskoz napetozanimivo. Film je bil v istini posnet v fndlfi. Poleg teca Ie »Strljćeti Kolil kai« zaroko«, burka v dveh dejanjih % Valterjem Koklom. Ta spored se predvaja samo tri dni in sicer od 30. aprila do 2. maja. Za mladino Je nepri-meren. Predstave od 4. naprei, zadnja ob %9 zvečer s spremljevanjem izbornega ^lediškega orkestra. — Ve£ v lnseratu. — »Kino - Ideal« Izg«bl)efifn |e bilo danes zjutra] na poti od mitnice na Marije Tereiije cesti do Florijanske ulice 210 K v rdečem notesu. Ta denar je mesečna plača ubojresra nastav-Denca. kl prosi poštenesa najditelta, naj vrne denar proti nagradi na mitnici na Marije Terezjje cesti. Najden Je bll zlat uhan s kamnom. Dobi se pri slugi deželne finančne blagajne. Prosveta. — Zlatko Baloković ▼ Trstu. Znani naš virtuoz na gosli. Zli tko Baloković, priredi v četrtek koncert v gledaliSču »Poli-teama Rossetti«. — Nova JiiKosiovanska socllalistlčna revija prične izhajati v Plznju pod naslovom »Budućnost« s 1. julijem \n sicer 1. In 15. vsakesa meseca. — Jan Prelsler v. Dne 26. aprila »e umri v Prag! eden najboljih čeških slikar-lev, umetnlk svetovneea imena, Jan P r e i s 1 e r, profesor in večkratni rektor na umetniSki akademiji v Praši. Star je bil Sele 46 let. Češka umetnost izgubi v Preis-lerju enega iz najboljSIh svojih reprezen-tantov. ker je Preisler stal v eni vrsti s Svabinskim, rTudeĆkom In špilarjem. — Vsenčflliče v Crnovlcah bo zopet otvori eno s 1. oktobrom 191R. Sku?nje in ri-srorozi pa se bodo vršili tt Ictošnfi poletni semester. Aprovizacija. 4- Kromplr za VII. okraj. Stranke VII. okraia dobe krompir v četrtek dne 2. in v petek dne 3. maja pri MUhleisnu na Dunaiski cesti. Določen je tale red: V četrtek dne 2. maja popoldne od 2. do 3. št 1 do lin. od 3. do 4. Št. 111 do 220. od 4. do 5. št 221 do 330. V petek dne 3. maja od 8. do 9. št. 331 do 440. ođ 9. do 10. št. 441 do 550, od 10. do 11. št. 55! do 660; popoldne od 2. do 3. št. 661 do 770, od 3. do 4. št 771 do 880, od 4. do 5. št. 8S1 do konca. Vsaka ose-ba dobi 3 ksr: kilocram stane 30 vin. -I- Inozemsko meso. Mestna aprovi-zacija bo prodajala inozemsko meso v sredo dne 1. maja in v četrtek dne 2. maja, vselej od 7. do 9. ure dopoldne, v cerkvi sv. Jožefa. Meso je vsakomur na razpolajco. Prvovorstno stane 18 kron, dnigovrstno 16 kron kilogram. 4 Slađkor na izkaznice št, 73- se dobi v trgovini g. Meinla, šelenburgova ulica. * + Premoć ** rumene fzkarnfee za peči se bode oddijal po sledečem redu: Na vsak odrezek št. 5 se dobi 50 kf premca, kl stane 3 K 75 v. Na odrezek št 4 se pre-mojf ne srne oddaiatl. Po končani prodaji se mora takoi predloži« vse odrezke v me-•tni posvetovalnlci. Na izkiznice za I. okraj: a) pri g. Strupiju, Radecke^a cesta 14 St 1 dne 2. maja dop„ St 2 dne 2. maja pop., St 3 dne 3. maja dop„ St 4 dne 3. maja pop. b) prf f. Požlepa, Komenskega ulica 2\ St. 5 dne 2. mala dop., St. 6 dne 2. mala pop., St 7 dne 3. maja dop.. St. 7 dne 3. maja dop., St 8 dne 3. mala pop. — Na 1 z k a z n i c e ca II. okraj: a) prf gosp. PleSkoru, Hrenova ulica 12 na St 1 dne 2. maja dop., St. 2 dne 2. maja pop., št 3 dne 3. maja dop., ?t 4 dne 3. maja pop. b) pri IC Komarju, Krakovska ulica 13 na St. 5 dne 2. maja dop., ?t. 6 dne 2. maja pop.. St 7 dne 3. mala dop., St. 8 dne 3. maja pop., St 9 dne 4 rna)t dopold.. St 10 dne 4. maja pop. e) St 11 dne 6. mala dop., St. 12 dne 6. maji pop., St 13 dne 7. mala dop.. St 14 dne 7. mala pop. — Na Iskaznice 2 t TTT. 0 k r t J pri t Rihterju. Trnovska ulica St. 1 dne 2. maja dop., St. 2 dne 2. maja pop., M. 3 dne 3. maja dop.. St. 4 dne 3. maja pop., St 5 dne 4. maja dop.. St 6 dne 4. maja pon., št. 7 dn* 6. maia pop., *t. 8 dne 6. maja pop-, St 9 dne 7. maja đop„ St 10 dne 7. maja pop., St 11 dne 8. maja dop„ St 12 dne *. maja pop. — Na I %k a z-nfee 11 TV. okrtj: V mastnem sklađl-SCu prf Narodnem domu. Ta premosr se plaJa na majrtstratu. srednja hi?a, prftllČJe I« se ra dob! Istesra dne. kf bode označen ni plač!lnem Ustku. — Nafrkaznfee za V okr a J: t) pri f. Uherja, SlomSknva alfe«. St 1 dne 2. mala dop.. St 2 dne 2. maja pop., St 3 dne %. maja dop.. St 4 dne X mtfa po©.. |t 5 dne 4. mtfa dop„ St. 6 dne 4. mafa ©ot». b) prf *. Schtff'erjti, Do-vocti ce«ta 4 St 6 dne 2. maja dop., St. 7 đf!« t. maft nop.. St * dne 3. mala dop., i* $—10 dne 8. maja pop., St 11—15 dne 4. maja don. — Ni iiksftiiee ti VT. okraj: a) pri t Trđfnl, STomSkova ulica St. 21 it 1 dne 2. maja dop. St 2 dne 2. mali twf>.. W 3 d«« % mafa dop. b) nrf crosp. Ltrnnrefn, ITofo^vnrsIrt ttllea St 4 čne 2. mafa dow.. St 5 dne ? miji n., St. 3 dne X mtfa don., b) pri g. Treofti. C«st« na Pitdoftovo fefeznlco: St. 4 ^^ 2. maja don.. It. * dne 2. maJi hod., St. f . — Nftftktrftfceta VTTT. okr 11: «> pti t. 7dmTie. Al»ae1fevi centa If) H 1 đne f mafa dot».. St ž t>. St 4 dne X mala nnn., eto«;ti so sleđn.Hč po-vrročfle. da fe zbežal od nfe. * Ukrajinsko, romunsko žito lt<5. O teh ^tvareh pf?e ^Deutsche Balkanzettun?« v Sofifi: Po frfavah ukraiinske vlade Je po-mladansVo delo na poljih silno zaostalo: nathufe !• tam. kjer se še vrši protinemška asrftacija. Kako m u n f i e. katere preostankf se bodo rardelili med Nemčtjo in Ogrsko (VaJ pa Turčiia in Boćarska?), ntesme ra vsaVo te»i držav znašati kakfh 400.000 ton. »Očevidno pa je to previdna cenitev, ker došle o bodoCl Žetvi nihče ne more Imetf pojma.« — Kje Je torej Czerninov krušni mir? * »talptovske« Iz CeSketra. Pred pra-Mkim sođlščem sta bili obtoženi đve ženski, ki sta prodajall 2nane *eglptovske ct^are-te<-. kf na ^o bile 7p!o slabe. ?odi§Če fe poslalo cigarete, M jih Je zaplenilo pri Žen-»kah tobaCni tovarni v Seđlecu, da Jih pre-ISCe in da pove o njih svoje mnenje. Preis-kava Je dognala, da obstojijo te cigarete \% mahu, Ifstja in \t par drobtin slabera to-baka. 5eđ«J sta ženski priznali, da so bile efearete tiVrade^e iz sedleške tobaČnt to-vame. To fzpoved potriule poročilo »Bstra bhtta^ Y%\ b^do rekli k temu kadllcl, Šwr mati !n H^tle iako d^hro Izoričujelo, zafcr ne more Kadilec kaditi toliko priljubljen »egirttovskfh* * Preteple so ga. Ma železnlcl Iz Ode* buria v Dunajsko Novo mttto ft ¥ttop neki mol kl fe začel po vlaka a aftNgbu 93. štev. .SLOVhNSKI NAROD-, dne 30. aprila 1918. ________Stran 5. a radnim obrazom pri žernkah revidirati, kaj ncsejo s seboi in Je sproti vse zaplenll, kar je videl. Na oblekl Je imel neki mak. ki naj bi sa označil za uradno osebo. V dunaiskem Novem mestu je izstopil !n sku-šal kolikor nog^če hitro oditi s kolodvora. Ali ženske, katerim je bll pobral zlasti velike množine surove ga rr a*!a. so mu parao sledil«: in se hitro prepričale, da imajo opra* viti z rafiniranim lumporn in ne «; kakttn urad:im organom. Pograbile so ^a. mu U-trga!^. zapjenjena žlvila fn ga tako preteple. da si bo najbrže premislU se kdaj Ufratl *logo »uradne osebe«. Gospodarstvo. — Izkoriščanje gozdov. Kcr vslcđ tra-ajoče vojne občutno trpi *ostx>dar-s*vo. Je polledefckn minis'rstvo odredilo, da se Kozdi kolikor !e možr.o izkori-- > ter da v večji meri nridcio v pr> ev tuđi Dcstran^ke koristi. Zaradi ne-■ drih roljedehko-jjospodarskih razni-r glede srozdne stelje se je ministr-bka naredba z dne 9. novembra 1917, ti. 440 drž. rak. regulirala, da ni v tem pepelu nobenih prisnih dojoćil. tem-več da nal «e z gozdi okoristilo poljedel-ci ne slede na posozdovanie poles: stelje tadi s Hajo, 'cakor n. pr. Kozino travo, zdenjenu paSo po pozdih r. dr. Tuđi za preživl»anie ljudi raj se scozdi izkoristijo z ccobami, iagodsmi in uozdnim sadjem. Fri tem bode na paziti, da se ori Ijudeh, ki H to nabirali. ne da bi poapirala de!^>-r—s-^st kajti to naj bode le po*transki 7 ;k. 5ic:r r*a moraio dotičnikt. ka-1 - vst drasi. biti v pomoč z nzirotn nn oLCitno pomanjkanje delavskih moči pri raznih jrospodarskm poslih. Z ozirom na ^resto^oe bode um-?-tr»o. da inaio v te« svrho d^tičniki posebno od la-tnikov !* upravitelje v velikih gozdov đovolie-fc liri sicer smejo izkortfčati. pri _;:: pa paziti na sozdno-po^ci^ke VTC$-pise ter se ravnati po navodilih. ki jih dobe od teh. Darila. Za drutfeo sv. Clrlla in Metoda se ]e nabialo v L»wiuaj»ki bistrici pri Beču* ?r\ K v soomin na vrlesa Slovenca pok. fco-zdarja Joieta Burje. — Ornizie -pod Skalco* v Ljubljani je zbrai*» na čist »Vik-terju« ?1 K !n neimenovani Je darova! imo-Um le 5 K za C. M. družbo. -— Hvala! Za Slovensko solo v Mariboru so nadalje darovali: Ivan Cuček pri Sv. Runertu 20 K, upravniStvo >Slov. Naroda« 54 K 5 v, Peter Paulič, kaplan v Hoćah 4o K 7 v, Franc Polak. kaplan v Hočah 94 K 89 v, učitelj Doberiek 2 K. Amalija Kraut 5 K, J. Stangel 4 K, Marija Andervald 4 K, gdč. Treza Kraut 4 K, J. Vedenik 2 K, Mimica Pahemik v Vuhredu 20 K. Anton Hren, nad-učitell na Muti 5 K. J, Vidmajerjcva 2 K, Minka Pretnar 2 K, P. Viher v Vuzenici 2 K, J. Misnih I K, Mirko L««nik 5 K. Jak ,b Verdnik, Otiški vrh 10 K. profesor Ivan Mravljak v Mariboru 10 K. Tvan Perk > v Kamnici 10 K, dr. Skapin 1 K, R Maisier ! K. đr. Fvan Rudolf v Konjicah ?0 K. uči-i telj M. \erk 50 K, \nton Birgmaitr 2 K. J. lireskvar 2 K, Manja Dolar, .\ ..prosa c. kr. profesor ja v Marib*»ru 10 K. ^ranc Viarini^ 10 K. J. Pergler 2 K, inženir Mencin^er v Maribora 10 K, Rudolf \htik v Mariboru 10 K, gdĆ. TilkA Kormanova v Mariborv 20 K, Alojz Malen>ek v Mariboru 10 K, Ft. Premelč 8 K, Fric Perme 10 K. gdč. Lojzila Mleku^ 10 K. Rudnlf Osvald. trgovec na Je-I setiicah 10! X. Mirko Korenčan S0 K. Franc 1 Miicen. žeiezn. uradnik 10 K. J. Werle£ 2 K, j Franc Vidovič 10 K. *ĆZ lika Golec !S K. '■ Robert Viher v Vuzenici 20 K, Posojilnlja v Framu 100 K. M!klavž Richter v Novi Stifti 10 K, ?:dć. Iva Strm^ova v Je^enicah 10 K, i Josip Kump 10 K, Jakob Vrećko v Maribo-j ru 5 K, neimenovan nabral v veseli družbi pri Llovdu v Ljubljani 43 K. iz punice v Na-rodnem domu 55 K 20 v, Anica dr RoMČe-va v Lembahu 20 K. Tv. Kreft v St. .TitUi 20 K. Ivan Kelc v Novi 5t«fti 5 K. gdč. Uud-i mila Poljanec v Kapeli in K. z.*.i. Heriilna : Mahorčič 3 K. fdč. Marica Pusenjak 10 K. : Ouirin Pertl 1 K, Ivan MiheliČ 5 K. sdc. 1 Lojza Hleb 2 K. Janko Pnhernik. vclepo- ^^♦trtik- v Vi'hr#Hii ">O K Franr ?iht*r rf%A^ učitelj pri Sv. Juriju ob iuž. žel. nabral na rostfH ff Sirce m K, J. Kopič, nađučittli pri Sv. Lena iu 100 K, Anica Schmi.-. Lenartu 100 K. V. Prorazil, le-kariidr \- Konjicah 1<» K. Mara dr. (joriže-kova pri Sv. l.enartu 60 K, Davorin Polič pri Sv. Lenartu 20 K. Toslp Drušković v S!. srradcu 20 K, župnik Miloš šmid v SolČavi 100 K in 45 K, katere so darovali Lučani in SolCavan! mt«ro hostije Tuć!:ega župa?.u, Ivan 5 K, slovenski iantie gor. strel. polka št. 2 na-biali v Rostilni pri -Raci« v ?i^!ci 50 K, in SK. Prrath, notar Dem?ar. Penca. Hefcrle, Deii in Bohinec iz Mokronosa 100 K. darovali mesto venca na srrob nepozahne nu Franc Zupančiču v Mokronogu. Skupaj 342 kron. Za »os!er>e!e sloven«k« vojake v Odl-Ueflheimti v Gradcu« r*. Kutni iz Posvojne 20 K. inwSto cvetia na krsto sosedu g. f;ini-lu pl. Oarzarolliju v Postojni, Fran Turn-šek iz Prekopa pri Vranskem 20 K, nabrano v 5o*?ilni Turn^ekovi v Prekopi in Aloijii K:nčić iz Idnje 30 K. darovali idrij- i ski Sokoli kot pogrebSčino po umrlem bratu Juliju Pećirerju Skupaj 70 kron. Za »Krekov spomenik« vesela družba »Jugoslovanovc zbrala v gostilni PJeterski »Na škarpi* v Celju \2 K in MuštC iz Seno-žeć 26 K, darovalo veselo omizje v gostilni Mušič v Senožečan. SkupaJ 38 kron. Za »slovensk* Invalide« »Ljubljana-Idrija 21. aprila I91S* 50 kron. Za »novo Št. Vldsko C. M. solo ▼ Trst j- vrle gdč.: Simončičeva, Pogorelčeva, in Doležalova nabrale v veseli družbi v Tr-žiču 20 kron. Za »slovensko solo ▼ Mariboru« po-rečnik fvo ?c'n\varz, zbra) med slovanskimi čistniki 1/87 bataljona na bojišču pod geslom »Učenje mladine le naSa bodočnost« 260 kron. Srčna hvala! Umrli so v IJiibliani: Dne 19. aprila: Katarina BonČa, hi-rilka. 65 let, Radeckega cesta 9. — Amalija Ottl, hći kovinskega deJavca, 3 mesece, StreliSka ulica 15. Dne 20 aprila: Fran Bajc. koval 81 let. — Ivana Stefančič, posestnikova žena, 39 let, oba Radeckega cesta 9. Dne 21 anrila: Berta Kantz, zasebni-ca, ^1 let. Tržašlca cesta 19. — Marija Kremžar hiralka, 79 'et Josip Marvin. be-gunec, 75 let, oba I?adecke?:a cesta 9. Dne 22. aprila: Ivan Ćeme, geometer, 35 let: Ivan ^frh cerkovniV. 31 let; Fran f «-rarčf?. tovarn lelavec, 73 let, vsi trije Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici: Dne 16. aprila: Franči^ka Cerar. me-hanikova žena, 36 let. Dne 17. aprila: Juri Valjavec, dninar, 30 let. Izdajatef* in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. I astninn in t?sk »Narodne tiskamee Dober vir za žepne in stenske ure, budilke. zlatnino, srebrnino in glasbfla le znana jako zmožna svetovna firma c. in Icr. dvorni dobavitclj Jan Konrad, raz-pošiljalnica v Mostu, Češko. Navajamo na inserate te firme v našem Usta in pri-poročamo vsakemu cenj. bralca, da si naroči bogato ilustrovani katolog sratis in franko. Zvišanie naroinine. Kakor smo že objavili smo primo* rani naročnino .Slov. Naroda* % 1. marcem 1918 zrlfiati ..Slovenski Narod" velja sedaj: po pošti v Avstro - Ogrski; celoletno. . . . K 40*— VJetno . . . . „ 20*— Viletno . , • . m 10*— mesečno ..... 3*50 Za Nemčijo ćelo leto K 45*—, za vse druge dežele K 50*—• V Ljubljani: celoletno. • . . K 36#— Valetno ..... 18*— V^letno . . . • w 9*— na mesec . • • m 3*— Posamezna Stcv. Telia 10 Tinar. Spreimefa se • ^^ 4«e đ«kli«i iz bc! Se družine. Nas!ov pove uprav. »S!ov*n. Naroda«. 2^22 Enpf m hl$!co V3K ali ' Polici do 20 000 K Proda'a'ci naj puste svo.e naslove pri urr »Stoven. Naroda« pod „at-SM ^018". Moiklcrvmastplaie %M <3tl kupim eventualno zameniam za eno suknjo st'kna. Kje, pstarine~ illSliltill z'om'ieni zairašks ■Lllillliilll —od stekienic — •»aaaanfaaa doK3<, noviK^s 6C^"(n*ajhni zamaški tud; draže)"^^ se kupujejo vsak čas. — Po povzetju samo, če se poSl;e vzorec naprej. — Pri več ih množinah oridem na kraj prevzćma. S. HMMTBL fiTT9 Danmi II. Kl Stadtgt**3&sse 12 bei đer Vord-bahe - Telefon 14SS IV. 1617 Of* tli se msblov&na Clllil9 z?- t;ikoi. Kdo, o ve urrav-»V^a ni§tv0 »siov. Naroda«. 2u40 n Bodbina i enlm otrofcom l*ć© r mci!llFiina STfiNtfSnE z 1 ali 2 sobama in kuhinfo. PonudHe modu trgovima Persclie. 196>> !iče ^e meblor?rSlov. Nar.« pod „poai!ed 1S958*. Tesarie In n:!7.ar e proti dobremu plači!u fra hrano fn ***- nova^ie skrbi eno) spr«:me AJiTOf STS!VKS, LinM^na, Jaramova ulica U. iU 175 Služklu ja u se takoj sorejm« proti dobn pisci za t vsa domača dela, vajena tuai otrok Nas'ov rov- aprav. .S^v. Nar*' 199t> 14Č9 9% hre«iha ;»a^ie4na "^Rp slsžkinf a %* kuliia^o rroti sedanjem č^su rrimerr.i plač: in dobri brani v pr-;etnem kraju na Spod Stiierskem Resn?> penudbo poslati ie na upravni?tvo »Sloven. Nadoda« pod ' „sluikfnfa 19S8". flmro nnje $s: m rsjšeuĐpen- eriii me>u, itć«m sa acgcslov Ur- ala alt takoi - Ini. II. Lah -jn;k c. kr kmetirske -iruž'e kranjske, T»r- faaJii dda Oraf- selna I« posta Ig-Stedenac pri Ltaaliaal. 2003 HG 5T __ /. co^podirikim: po-M^%f-^m slopji m \iiom na Go-a»*J?vj*« renjskem s.'1 p" cen; proda. Ponudbe pod „Ittoviič* 2036'* na upravni5tvo »Slov. Naroda« ISde se prszns ni! :: meblovazia soba " za takoj. Kje, pove upr. »SI. Nar.« 2038 Pr! đne5^1 pc'lttcnetra ^-^? zlaicrskega yaisnca *ak(.M ^rrejme Lnd. Ćernc, ^UTelir, linlaliana, Wollcva nl'ca 3. '043 on em u, ki nii preskrbi par trpežnih rla'čev in zračnih cevi za kolo. Naslov rove urrav. »Slov. Naroda«. 2C19 \ n • • \ I i avofe trtjev no z velikim I I I a^Iađ ščamraan^Sa'ttur^ | I ne in me$a«ie a trak© sa i I Jako ugodne esna. I Ustmene ronuđbe nn 202«^ I Viiim Pick, Zsirsb, j Sav?1« čest' 68. J ■ m Lk ^aV vjb M W Bila) 91 laa ia jame od 12 cm naprej |§& raeltak o^roge! los, fij amrtkovo Inbj« \ an-ko in le- Ep ćreslo / t:^nje g£ Prosim ponudbP s skramimi ce- IH nami, množino in navedbo rokr* l&* za oddajo 174' figi Vinko Vabi?, Žslec, 81 8pođaja Sla errko. |E Kuiantno poslovanje Tak išnje »P plačilo proti duplikatom. W? VABILO na redni občnl zbor PmillDltt v Trebniem klliT »a—ielleli 13. BMfa ltlt e* 4. «H p#p#lta« ¥ sa- Vnai ■^►^■■Mpap- ^^PapnBajBNj a*** DNEVNI REO: 1. Porodio načelstva. 2. Potrjenje Ictnaga računa. a Volrter načelstva in računskih pregledovalcev. 2041 i. Slotajnoett ________Naželstvo. T I Tužnim srcem naznanimo vsem sorodnikom, prijateljem in 1 znancem tužno vest, da je nai predragi in dobri »in, brat in stric, gospod I Tonče Vidrih ! danes zjutraj ob eni po polnoči po kratki a mučni bolezni, ka-tero si je nakopal na italijantkem bojilču, mirno v Gospodu zaspal Truplo predragega se prepelje iz Ljubljane ter se položi dne 1. majnika v lastnen grob na domačem pokopaliSčn V Be-gunjah pri Cerknici. LivMiajaa- tefnuii«, dne 2P. aprila 1918. lalala^a radaiaai meiane stro.f*člcft, »jrlTi;© in drage I koifss *;ni^ziil orT^ravi iitro in si- ;urno Paratol, domaća mazilo. Ne "maže, >e bre^ vonja, zsto uporabno udi če-: dan. Veliki fonče'c K 3.50, dvo^nati K 6 —. Dalje Paratol tresni nraSek za varstvo občutijive kože, škitljica K 2 50. Oboje se'do^i pror vpos'atvi zneska v lekarnarfa K, :?l9in *nrr'o\ tvornici ▼ Budim- neitl, V'£-24. R6ua ntea 21. ftupuiern zmeelsne £2is5KS iQa#Sa Sfefan Sirmoii, Ilubliaia, pod Zranco II 3. rOlOat Saradi rpokUcaci« ▼ vojaiko smibovanje |a lokal cdprt sr ino Z3 jvo£a\Q blsf?a ia sicer Tsak! dan samo od 9. do pol 1. i.% ▼ nadello od •. do 11. mre dop. Mirodilnica in zal ga fotografskih aparat; v ier potrebščin. Ljtiljaa. tepu il. i tanila za oblcke „TEKLA". Pralni praSki. Čistila za slimnike „STRO-|1NM. Nadoaiestilo tooaka. Nadome stilo toaletaega mila. MROŽN! P 'A-SEK*4 aajbolite sredstvo ta ocgt a-■je aafti. Prelzkaieao dobra sreds t aroti *»IJM. — Parfimi ia d U Sredstva ta koazenriraaie jaje« — — Koacesijoairana zaloga strupo'. Y^F~ Sluškinja za vsa domača dela, ki zna tuđi dobro kuhati, zvesta, poštena in 7anes-Ijiva, sa spre'mo v boliSo uradniško družino v mestecu na deželi Ponudbe pod znamko „Stalnost 1996M na upravo »Slovenskega Naroda«. ^iiin i% nograoe onemu, '^i mi preskrbi eventuelno za-menia slane van je s 3—4 sobami feredsobo in pritiklinami). Imam sedaj 2 sobe in knnin;o. — Ponudbe rod: „poitni predat 122'% 2006 liče ae za avgnstov termin obstoječe iz dveh sob, kuhinje, pri i- klin ter z električno ra osveti javo. — Ponudbe na upravniStvo »Slovenskega Naroca« pod „Bt. Đ. 18 1353". anpiseiHža s posestvofli v kateri se nabaja ali se ie ?.e nanajala dobra idoča trgovina. Najrajše v trgu ali kakem večjem okraju. Ponudbe je navesti z navedbo cene in pogoji pod ..Trguraka hJša 40 1908" n« upravništvo »Slovenskega Naroda« Miadent^ 26 let star, prijetne zunanjosti, mir-ne?a značaja, boljSi rokodelec z nekaj premoženj m, želi znanja v svrho ia-nirre po vojni s simpatično in dobro-srčno gospodično, staro 17 do 25 let. Ccnjene ponudbe s sliko, ki se vrne, rnd ?ifro „SreĆna bodoćaost 308 2042" na upravništ'. o .Slov. Naroda". Tajnost za-amčena. sa najMnejie mleUe vsakovrstnega žita, rži, koruze i. t. d. v vsaki hiši in eosrodarstvu zelo potrebne, v najso-l'dncjši izvršbi, najceneie prodava samo Juri Flnke, Praga £1.-1957, ČeSko. Pišite takoj po pro spekti "V8 3W Trgovcem velik popust! 1925 Dotigr sadni most prodaja v večji množini tvrdka Anton Suilaiif Llablfanaf SarUrraka oaata «or- 19. 1729 Stalna uradnlika rođMaa (5 oseb) išče stanovanje 3—5 sob s pritiklinami za avgast,— Ponudbe do 10. maja na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 1954 Kupi hi i liijani :: na pofntttnam k aju. n Pismene ponudbe z podrobni mi pojasnili in ceno pod »»Bita/1181* na upravniStvo »Slov. Naroda«. 1183 Gospodična išče sobo s prehrano proti oddaji* nekaj živil za takoj. 2a-lela bi se soba z posebnim vbodom ▼ blizini kavarne »Union« ako mogoČe. Ponudbe naj se naslovijo na uprav-»Sloven. Nar.« pod „flakttoa 2007". Prazne vreče vsake vrste in suha) 9Ob* kupuje vedno in v vsaki množini ter plaču je po najvišj.h dnevnih cenah trgovska firma J. Kullan, KranJt Oor. Isto« tam se sprejme trflovaki ul«fi«c« 5V Par vagonov "V9 bukovih desk sa Isdeilavo pohiitvc, prods ŠL Rovan, Col pri Vipavl. Bavaotan Je naprodaf leiok vos (parisar), skoraj popolnoma nov za težo 40—60 q. ŽAGAR ki razume na polnojarmenik in veneci-janko ter brusiti žage smirkel], sa) spr«jmaw Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na: A. Rovan, parna Saga, Col pri Vipavl« 2016 KINO CEHTRflL»đei mmiv.) Torek 30. aprila, sredo I. in četrtek 2. maja i Nordisk-spored! Krasna Nordisk-drama. — V glavni vlogi ljubljenec obCinstva SSF Gunnar Tolnas. "VI 4Bđf~ Ml 9M Mlailkm "IHiM Petek 3. maja 2028 posebne predstave. Samo en dan! ~V| BV** Samo en dan! Nebrzdana kri. Veliki Union-dranuu |aV" Ni za mladino. Predstave zopet vsak deitvnik ob 4.( pol 6., 7., pol 9. WV 0b pol 9. zrečer vsak dan koncert "W rftran 6. * „SLOVENSKI NAROD" dne SO. aprila 1918. ______ 98. štcv. * KINO IDEAL ■*" NaimOi inOUsfcJ Mm ~«| KINO IDEAL Na ^m^, A A 4B ^Bk ^fe. A ^m prakala vm do—II uprfzorjon« nim« ■ ^^1 M M JB BBt ■ ■■ *•«• iMra. Wm* n«ftmrl|l>l prizori * tovi. ■ H^^H VA A M ■» H^H aWm === M——*» sMlmlvo etojani«. — ■ pp «l«w aaam I ^H aaam Ta n|m i« M| v ut|n| p°»"e* v Indiji. • ■ m WW W^^m ^»T^fi Samo 3 dneve! 30.I4.-2J5.18. Ue ttnkt se proti prav dobremu clačilu sprel-mcjo v kMBlćai tvornici v Mostah. Stanovanje oziroma prostori za pišamo v blizini sodnijc se išče eventuelno se zaneaja stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. luđi se zamenia hi Sa na Dunaju z hiSo v Ljubljani, Ponudbe na •.•-»ravnišivo .Slov. Naroda* pod „stfnovanie in saaeaa 840*. Pavla Novak Križevniška ulica št. 9.I. nsd. se priporoča cenjenim damam za vsa v njeno stroko spadajoča dela. Sprejema teđl stare slancike vprebarranfe iBrcrrtroJenj«. Novi slamniki in cvetke v zalogi. Priporočamo krasne 81 ti 1 f Pfa*že» Joplce, I II ■ I n°ćneha3;e, pe | II ff I rilo. modne pred bi" Um mete,športueklo buke instasniko. /Jelo soiidra :vrd M. Krištofič - Bučar Lfvblfaaa, Stari trg 9. tsstns hHa 2652 Fine otroške oblekce B! in krstne oprave. :: I PftHSKU ^ |MES£ta trrežna E \V—f !••—, najfinejša E 2G'—, 25— in 30- , Porto 95 vinarjev. V varstvo 2ensk izmivalni aparat 15*—,30*—,32'—, do M*— M. PoSrliatev diskretna. — Hinjen. Hari trjr-:v:r2 Si. Potok? Buaf« ¥L Itteffongazse 13. 11 <*> reg. kreditna in stavbna zadruga z om. zavezo v Tržiču na Gorenjskerr vabi svoje zadružrike na 1 redni oii i; ki se bo vrš:l v neđoljo, dne 12. raaja !9!p •li 10. nri dopolđne v gostilr' pri Slcgi v Triićn. Dsevnl red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za leto 1917. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Podelitev absolutorija načel-stvu. 5. Volitev članov v naČelstvo ir: nadzorstvo (§§ 29 in 43). 6. Slučajnosti. Opoaiba: Ako ta občni zbor ne bi bi; skltpčen, se vr5i pol ure pozneje diw občni zbor z istim dnev. redom (§ 60; Tritlč; dne 28. aprila 1918. 224_______Maže'stvc. SnfpiinpiR sp dpklirp jpiuJIlIbJU Jb Uullillu za deio v kartonažni tovarni. 2035 Iv. Bonaž sin, Ljubljana, I Pr ostouolino prodala posestua. I Proda se proscovoljno na lenem in zdravcm mestu, 4 kim. od L«|- |^B iteske CMte tcžeče potettvo v velikosti 240 orilov. Od tega je H 15 oraloT u\iw9 S oralot rrta !■ sađovn aJia, 4 orale travnl- ■ ka, 7 orelov Ticograda, 180 oralot lose, druzo rašniki z nov«) ^M prizemno hišo in go-podir-k!mi r^^'^P;- Cena 3S0.0OO kroa. ^H Bližja pojasni a daie Mi(o Blelć obč taimk w Hetretlću rri Karlove«, H Srrsilio, if.'r, n 'iBaaTc^BBis^^Bl^EsiHsaaaaavBa^TS^BEBEEBSaBBa^BBHI Prva KranisMa mgđirin. drogerija j BlEJtV. R5!!!B!lR!irriB nroJeja Jlr^M. j "Jstanav:;ena leia T3??. 1 AMT0M RANG LiLil-ane, Židovska tflita I. I Csiofki na raspeSas^. I 53F5E^^^*£I9eBaWBjHaY9aaaaWXRaaaaaaaaaa1 Lai ar.jr ■ i^i'imV tri ^^L^La^^aa^SSS —^ Bob'ra se v^«h T-nds:™!- " ^ E I 139 17 3. Dralbsni oklic. Đae 23. mai? 1318 (taruldne, cb ?•! 12. ori vršila se bo / Blojstrftnl št. 20 dražba zemljišča vi. štv. 87 kat. obč. Dovje, cbstoječe^a iz hiit št. 20 v Mofstra*:5, 2 za§. Trto, trav-a!ka ia c*ozđOT. Cenilna vrednost in na;manjši ponudek, pod katerim se ne prodaje, znaša 32.197 R 16 h. Predaja se bo vršila po parcelah. Na zemljišču zavarovanini upnikom se pridrži njih zastavna ^iavica brez ozira na doseženo skupilo. Dražbeni pogoji in listine, tičoče se draŽenega zemljiŠČa se rnorejo vpogledati pri podpisanem sodišču med uradnimi urami. €. k. okr sodišie v Kranjski gori, odd. II. đae 18. aprila 1918. 2027 Naivecfa sioverska hranilnica! Mu firanilHlca \\M\mli LJUBUSNA, Prežernova ulica št. 3 s imela koncem leta 1916 yleff . . . . K SSf800-t00 — ipotečnih in občinsklh posoli . . . . N 27,300'OOt' eiervnega za'dađs ......... 299M-iM- Sprejema uloge vsak delavnik In fih obrtstuie nahrtUt H 4 o *e£|e in nestalne vloge pa po dogovora. 15^ Hranllnica fo pupi!arno varam im tteil pod koatrolo c. kr. deželne vlade« Za varčenje ima vpeljase ličao domait hraftllnllc«« osoja na xemli!iča in poalopfa na Kranjskom proti °09 lzren Sraniske pa prot: 5 V«0^ obrootlm in proti najmsnf 1°> oziroma 3*% ođplaćevan|a na dol^. ¥ podpiranje trgovcev in olirtntkoT ima nstanovl|oso w&~ Kradstsio društvo. nj ^#| plutove, rabljene, zavrtane, pa ne ^ _^ mmm« nm min I m jm zlomljene ali pretrgane do K 36.—, M Zl|||13^^f A3 nove zamaške za steklenice do K g^af nlB 1 iMlJalmP 65.—, zamaške za sode nove do ■»^•* ■ ■^•■BFnim^P j^ 55— zamaške za sode stare, io K 36.—. Kupuje in prevzema po povzetju (pri večjih partijah vzorec in pridem eventualno sara k prevzemanju. 1885 Korkwarenerzeugung9 Ufien XIVM ____________— O#wglergasse 1, "fjw___________ iiiiiiiihiiiihii ^Ž^^KžžžJž^e^^ itiiiitimmiiii i s < ^^^___^^^^ •£? = = E 2 ^ nH^^^kp AV ^ar ^H Baav v aaa\ 9Bp ^' = = I | | ^^^^^^^ || I — s ^j • ™ — fTiUHHIHimit IIIIII11IHMIII1I I Smrekom lufoje I I les tlahhiHi kostaafev o€ 10 cm 1 I navsgor ■ I PF hrastov let "9JR 1 I kupi po vsakokratnih najvišjih dnevnih ■ B cenah in izplačuje proti duplikatom I I voznih listov pri kranjskih bankah. ■ I — Transportno dovo!jenje se preskrbi ■ 1 takoj. — Alex. Bosenberg, Gradec, B I AanemstraM« 22- 1744 ■ i-7 A ' I ---- Prlporoto za----1 ■Modni salon piiUo sezijo j I ltOlllf'M3WB ntai kUKke ii e^ice | I najnovefiih oblik B Židovska ulica stev. 3. M dame ln dekllce 1 m. IlifArcbi trn 1 lilbliaM '»P«**1« ■• »prelemaj©. ■ ■ Dvorski trg i, UMJiaia. ^ Brt|jli ^, f m L ■ BaaaaaaaaaBBBBiBi^MaBa^Baaa>B>aiB**i*****^^^^B^***''''i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Baj| U umetniških razglednic U ■ —————^— ■ H Največja zaloga in izbira. n U M Marija Tičar, Ljubljana. U nnnnnnnjB»«»«*«nnaaaa«B»Ba»»*aBBBaaaBBBMBBH«««BBBB^»«B«"^"«»»""*"""""""»»»"»"»"""»a"^"»""i Hl lUHat III C4»llll% niak c kr. d«I. sediic« Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 (Uasprotl nuntk« cerkte.) Najvetja In Mfsposobn«)ii«> tvrdka In ispcsojevalnica ktovlr|#JVv pl«ft»now hi liarmonl|av na jugu Avstnje. Velikanska zaloc« vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Klavlrje prvih c kr dvomih in komornih tvrdk: atoMaftorfer, Fdrster, BadoU gt+iiH—iTT, B6tal * HeltmM««, ttos ln 1010181111 imam edino li>Uniait !• |«s u Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzS- flkatovin navideznega .pofelna*. UglaSevanje ln popravila trokovnjaško in cen 0. fiui faranoi|i B3F* Išiem kot "VH prelemolcozole; v tej stroki veščega Človeka. Ogtasijo se lahko tuđi mizarii ali tesarji. Ponudbe na naslov: Anton Beschife, trgovina z lesom ▼ Ljubljaiil. 1940 B-iTnl ribniJki'za seme lIZOl« se za me nj a za mast aii zaseko, 50 kg je na razpolago v zameno. Pet kg fižola 7.a 1 kg masti ali 3 in pol kg fižola za 1 kg zaseke. Kje, pove upravništvo »SIov. Narodac. 2C09 tudi rabljeni, različne velikosti, Ponudbe na „Rosenkranz", poStnl predal, Ljubljana. I in—uši en groš ' | papir in usnje . . K 6.80 I ! Spiral s svilo prevlečeni ; K 13.50 in K 16.50 za tucat Rudolf Bodenmliller, | ; Ljubljana, Stari trg št. 8. ! I llftif inildftsillIrmnizvriiia E IIU ii I H II iMtnega pridel-I II lili lllll ba* Pnoslabelostj II lili lUll od starosti in že- llUIIJIllllodenih težkočah ■■"■■■»■■■» je iz vina destili- ran star konjak že stoletja znano pre-izkušeno krepčilo. 10 l«t starega 4 pallitrske steklenice pošijeni franko po I poSti za 88 kron, triletnega, čudovito ućinkujočega; bolečine tolažeče vdr-. ga val no sredstvo zoper trganfa v ndlh, i 4 polliterske steklenice 60 kron. Bell | burgundec K 560f rdeči burgundec K I 6.—, pr. I. stari konjak 4 pollltrske I steklenice franko K 88.—. I BenediktHertI9T6lepose8tnlh Grašiina 6olfče pfi KonJIcah, Štajersko. Trika pesolilDica reg. zadruga z omei. zavezo vabi svoje člane na I HV. ređoi občni zbor i ki bo v nedeljo, dne 12« mala 1918 ob 9- nri dopoldne ▼ gosiilnl pri Slugi g*f«r ▼ Trticu- "Tpnj DNEVNI BEDi 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1917. 4. Razbreraenitev upravnega sveta. 5. Razdelitev čistega dob. § 9 in § 31. 6. Volitev načelstva in nadzorstva (po § 14. in 30.) 7. Slučajnosti. Opomba: Ako to občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor ob 10. uri dopoldne istega dne z enakim dnevnim redom (§ 60.) Tpfić, dne 28. aprila 1918. 2023 Načelstvo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani .. Pelnižk. «l..nlca 10.000.000 kr... m • StrltarjeV« UKC« At«V. 2» lf»*fwil f nM .kropi« 2,000.000 hron. Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu. GoHcl sedaj v Ljubljanu in Celju. " • ■ " . "" " 7 L,«^*****"!" 1 Z « _ I *■* * "■** «■• *■■*• iriiaMlBlIi paplrjov, Amebi varKoe dobne in dovoljuje " "',,.^'u"■!!. " i * ■ " aprovi«aoii«ke kredite. t^m■■•^^■^^■^^^■■■^■^■■^™™™^**** a^avv^ ^■^•aj ajaiBjBnia^^avv/v^B^^^^v^aa1 ^a^B^vjvBMBaaaa^^BTVjBaaBBjajBjBj ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^™™^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^w ■ ^------------------------------------------------------------------------■----------------------------— ____________________________________________________________________________________________________________________________________.___________________________________________________________________________________________________________.