„Gorlca*
Izhaja vsaki torek In roboto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej.
Urednlfttvo
se naha|a v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetturini St. 9, kamor je
naslavljati pis ma.
Nefranklrana plsma
se ne sprejemajo, enako se ne
uvažujejo  pisma   brez  podpisa.
Bckopial
dopisov se ne Tračajo.

TELEFON št. 201.
Ls&t stane na icto 10 K, i* pol l*ta
^   5 K, za tttit leU 250.
Cpravniitvo
se nahaja v „Narodni TiakamT,
uiica Vetturini fit. 9.
La oglao«
se pUčuje od čveterostuipng» petit
vrste po U vin., za vectcratni
natis priroeren popust.
I'usamezne Itevilke
stanejo 8 vin. in se prodajajo v
raznih gonfkih trafikah.
St. 88.
V Gorici, v soboto dne 4. novembra 1911
Lcto XI8I
„Soča" o okralnem gla-
var]u Rebku.
Ko je bil letos dosedanji okraini
glavar v Sežani, g. namestniški svetnik
Renek, imenovaii okrajnim glavariein v
(jorid je »Soča« livalila niegovo pra-
vičnost in objektivnost in je poudarjala,
da je novi okrajni glavar Slovetiec in
goriški rojak. kojega dosedanje poslo-
vanje Jamči za to, da bo v (iorici kos
svoji sieer nelahki nalogi.
Zdaj pa potflcjnio, kaj je pisala o g.
Rebku ista (iabrščekova "§oea« Icta
1WK>.
Po otvoritvi bohinjske železniee je
objavila 25. julija  l°0<> ta-ie   clanek:
Dva slovenska politiCna uradnika
proti slovenski trobojnici.
Mislili siiio. da se oh otvoritvi tiove
železniee ne zgodi nie takega, kar bi
vzbudilo srd in nevoljo naSega Ijudstva.
Nadejali mho se, da se steče vse Icpo
gladko. Ali dočim je bilo mim« in do-
stojiHi vse v politienih okrajiii tolmin-
skem in goriskem, so se godile v seian-
skcm politicncm okrajn reci. ki so ranl-
1c Slovene« v dno duse ter v/budilc od-
por, kateri mora |)riti setlo polnega du-
Ska.                   ljudstvo se je obnasalo
jako Icpo in je dobilo v tern pogiedu naj-
boljSe spričcvalu. v nasprotjc z Ijnd-
stvom pa sta se postavila slovcnska po-
litiCua uradnika \ Schani, okrajni gla-
var Ruhek in koncipist Treo....
V priitičnih okrajiii gori.skem in
tolininskeni, kjcr so vsi politieni nradni-
ki Neslovenci, se ni postupalo proti sio-
veiiski trobojnici s kako animo/.nostjo,
ki bi bila žaljiva za slovenski narod. V
političnem okrajn sezanskcm pa, kjer
vlada slovenski okrajni glavar, jc priče-
la proti siovenski trobojniei hre/takma,
drzna In skrajno zaljiva gonja, ki smrdi
že od dalee po štreberstvu. (ilavar in
koncipist sta nučcbrnala pri razobeša-
nju zastav tolikn ncsinisla, da se tnora-
ino Ic euditi, kako se drzne političen
uradnik na ta način inieti ljucli za nor-
ca. In zgodilo se je za nas Slovence
ponieiiljivo dejstvo, da sta edina slovcn-
ska politična uradnika v de/.eli zakrivi-
la proti slovenski trobojniei zločin, ka-
terejja jinia narod ne odpustl___
Mi sino v položaju, da povemo
glasno, da ta dva človcka nista imela
za tako žaljivo ravnanjc nikakega po-
velja od zgoraj. Ta dva človeka se ne
moreta izgovarjati, da sta kot podložna
niorala izvrševati voljo višjih, marvee
ravnala sta popolnoma po svoii volji,
najbrže v prcpričanju, da si zaslužita
kriz\.e in easti. Kdorkoli ima le iskrico
slovenskega ditstva v sebi, ne bi mogel
nikdar zagre.šiti nad svojitu narodom ta-
ko ostudnega greha -- ergo jih je podi-
lo v to strastno gonjo proti slovenski
trobojnici le tisto strcberstvo. za kate-
ro take vrste Slovenci prodajajo svojo
slovensko duso in slovensko postenje...
Do sc/.anskega glavarstva je bilo
vse impozantno slovensko skozi in sko-
zi! (iledali so to, videli in še posebej
omenjali v oficijoznih poročilih in pre-
stolonaslednk v zabvali, katero priob-
cuJL'ino na drugem mestu. Saino sezan-
ski okraj }e del.il po krlvdi dveh sk>-
venskih strebcrjev sramotnu i/.jcnio.
/opet moraino krmCuo konstatova-
ti zalostno dejstvo. da iiam take vrste
Slovene! vcč skodnicj(» na nasi /cmlji
nciio katerikoli aijce, m oh tcj priliki k*
britkej^e deistvo, da vidi ljudstvo na
takiti niestilt raise ttiju.- nego fake slo-
venske streberle, zasramovalcc sloven-
skega imena.
Kdor primerja te »Sočine« napadc
na okrninega glavar}« Rebka s sedaitjim
hvalisanjcrn istcga g. Rebka. razvidi, da
je -Soca« ^kandalozno nedosleden in
lažniv lisi. ki pise, kakor mu kazi*.
/ato se pameten človck nc zineni ne za
livalo, ne za grajo takega lisia.
»Soča«« zdaj hvali novega goriške-
ga okrajnega glavarja. ker se mu hoCe
prilizniti. In da bi to tembolj dosegla,
napada tudi Slov. Ijudsko stranko. ^eš,
da so slovenski klerikalci v zvezi /. ita-
lijanskimi libcralci delali proti inienova-
nju g. Rebka. Y »Oorici« sino po/vali
"SoCo<«. naj pove, kdo so bili tisti slov.
klerikalci, ki so to delali. kje in kako so
to delaii. <Soca« se nasemu pozivu ni
odzvala, inarvee je v svoji brezmejni
prcdrznosti le sploSno zatrdila. da je
vse resniea. kar je pisala.
In zadnja eetrtkova »Soča» pravi
zopet, da je nastopila S. L. S. izda-
j a I s k o proti novemu okrajnemu gla-
varjn v Oorici!
Ostuden list!
»Laži vstrajno, potem ti bodo ver-
jtli«, je geslo »Socc«.
Ker vlada okolu »Soče« občutna su-
ša, hočemo ji dati mal zaslužek.
Razpisujemo torej nagrado \W) K
/.u'urcdnikc »Soče», ako nSoča« irne-
nuje tega klerikalnega ^kaporjona« in
n,u dokaže, da je kakorsibodi spletkaril
zoper imenovanje g. Rebka.
Saj »kšeft« razumete! Na dan torei
z imenom.
Italiiansko-furska
vojna.
Ccl mesee traja že vojna, ki vzbuja
splušno zanimanje cele Evrope. V krat-
kem Casu se je Italijanom res posrečilo
zasesci tripoliško obal s tern, da so si
usvojili razna obmorska niesta, med
njimi tudi glavno mesto Tripolis. \ eliko
navdusenje in zmagoslavje ie zavlada-
1« po Italiji vsled teb uspehov, ki jih je
italijanska inornarica dosegla brez no-
bene človeške žrtve, kakor je bilo po-
sreti iz vojnih porovil v italiianskih
listih.
Toda po zavzetju teb niest niinajo
Italijani beležiti nobenega drugega v-
speba. Bomhardiranje neutrienib mest
sc ne more steti kot kako posebno iu-
na^tvo v vojski; kajti pravc vojne ope-
ras i|e so se še-le potem /.ačele. Ze koj
/.aCetka smo mi trdili. da bodo imeli
Italijani v Tripolisu trdo kost za glodati
in naŠe prcrokovanje se je nepricakova-
no hitro uresničilo.
Italijanska poročila z bojnega po-
Ija so sicer bila dosedaj jako ugodna za
ltalijane. all vsa druga z bojnega polja
prihajajoCa poročila kažejo na to, da se
Italijanom ne le trda godi, marveč, da
so bili dosedaj vedno Ie tepeni. Pa tudi
iz italijanskih poročil se da sklepati. da
sc Italijanom ne godi. kot bi želeli.
Pa vzemimo tudi. da bi se Italija-
nom v resnici posrečilo potlačiti Turke
proti jiiRU, tudi v tern slucaju bi bili v
polozaju. katerega bi vsaka armada v
vojski smatrala za skrajno neugodnega.
Prvi pogoj za bojne vspche je, da
so bijejo bitke v sovražnem ozemlju.
To bi se tedaj tu tudi doigravalo. AH
drugi in nič manj važni pogoj je. da živi
prodirajoča armada od de/.ele, v kateri
sc naliaja, to je. da nndi dežela, v kateri
se kaka armada nahaja, arniadi vse one
potrebSčine, ki so potrebne za vzdrža-
vanje ljucli, živali in materijala. Kajti
drugače je prirnorana dotična armada
dobivati vse te potrebščine iz lastne
domo\fine» seveda kolikor mogoče v
svežem sta nju (meso, nioko ali kruh,
zelenjave itd.); če pa nedostaje teh tva-
rin v svežem stanju, ali pa nastanejo
ovire pri prevažanju, ali pa celo doma-
ča dežela ni toliko produeirala, kot bi
potrebovala armada (kakor letos zara-
di slabe letine), potem mora armada
seči po rezervnih zalogah in začetek
konca je tu; kajti lakota je nevaren po-
jav v vojski.
In ravno v Tripolisu so Italijani
vsled svojih pozicij na jako slabem
stališču glede vsakdanjih potrebščin.Od
cnega ozemlja. \ katerem se sedaj na-
hajajo, nikakor ne morejo živeti. Zaloge
živeža, ki so se nahajale v raznih sedaj
od Italijanov zasedenih mestih, so Tur-
ki in Arabci najbrže vzeli s seboj in Ita-
lijani so navezani na pošiljatve iz do-
movine. — Sedaj se pač lahko preživi-
jo i'a ta način. AH kaj bi nastalo. ako bi
bili prodrli v notranjost Tripolitanije?!
Od produktov te dežele bi italijanska
armada ne mogla živeti, ergo bi mora-
la biti naveiana na nadoknado potreb-
šCin iz domovine. Ali za izvršitev teh
operacij bi morala biti tu prometna
sredstva. ceste, železnice itd. Železnice
v Tripolitaniji sploh ni in ceste so red-
ke; poleg tega pa je prevoz materijala
na vozovih na velike daljave jako pri-
mitivna stvar in težko, da bi doseglo
t;:ko prevažanje svoj namen. Za zgrad-
bo železnic pa je treba potrebnega ma-
terijala, ki bi ga morali se-le prepeljati
iz domovine. Za vse te naprave pa je
treba nmogo človeških moci, čeravno
st lahko napravijo le provizorične že-
leznice. Te železnice pa bi morale biti
zastražene. To bi zopet zahtevalo ve-
cje število vojaštva. Tako bi morala
poslati Italija v slučaju, da bi se ji bilo
v resnici posreeilo prodirati v Tripolita-
nijo. nmogo svojih mladih inoskih moči
v Tripolitanijo in bi bila vsled tega v
Evropi niočno oslabljena. Čudno je, da
Italija na vse to ni računala.
Seveda ji sedaj ni treba misliti na
te okoliščine, ker se je cela stvar v
Tripolisu drugače npodobila. kot si joje
Italja predstavljala.
Haprednjaški dvogovor.
Poslušal X.
M i li a. Politično stojiino liberaici
salaiuensko slabo. Ali veš ti, Drcjcili,
da nisnio nikjer upoštevani, kakor le v
ostariji in pri kaki krokariji?
D r e j c i I i. Kaj mi boš to pravil.
Saj to sem entil na lastni koži. Imam
namreč študiranega sina, ki pa ni mo-
gel dobiti službe. Liberalec pa je kakor
jaz in še hujsi. Obrnil sem se do naših
političnih »kapotov«, da bi pripomogli
po njih uplivnosti mojemu sinu do kru-
ha. In kaj so mi — te seme — rekle?
Eden me je pošiljal h Kajfežu, drugi k
Herodežu, tretji k Ponciju, četrti k Pi-
latu. Konec vseh koncev je bil ta, da
vsi skupaj so pripomogli mojemu sinu
— eno figo! Konečno, ko sem videi, da
s to našo bando ni nič, sem se potuhnil
in trkat sern sei na vrata klerikalcev.
Mi ha. Beži, beži! Naši so dobri
spraviti koga na boben, ne pa v služ-
bo? Kako hočeš, da bodo imeli kje kaj
Upliva.  kn   «JO   sknni   \/ci   noc'   „l/onn*;,.
saini »pufarji« in kandidati bobna! Ali
se ne spominjas onega velikega prija-
telja (iabrščekovega, kako jo je «popu-
zal« preko meje z žulji ubogili solkan-
skih mizarjev. In se zdaj ga ne morejo
najti, čeravno ga išče državni pravd-
nik, žandartni in cela vrsta ubogih mi-
zarjev. Ta je tic kaj? In pravijo, da taki
le tiči sclivci so imeli glavno besedo v
naši stranki! Potem ni nobeno čudo, če
poje nasi stranki povsod boben!
D r e j c i I i. Dunča že ker govori-
mo o tern, ali se spominjas, kako so se
vozili pred leti naši napredni »kapotiu
v automobilu okoli. Baronsko so sedeli
v njem! Vse se je vozarilo z automobi-
lom! »Karbon« je plačevala uboga »Tr-
govska«. Na koncu pa je.šlo vse v
»sue«. Je sei automobil, je šel znani tie
selivc, je šel znani hotel iz slovenskih
rok, vse je šlo. To so pravi »fučarji« ti
naši napredni »kapoti«.
M i h a. Jaz ti povem pa se debelej-
šo štorjo iz zgodovine naših naprednih
voditeljev. Ko smo   ustanavljali   našo
rekel (labršček na takratnem shodu:
Vse homo preustrojili, celo deželo re-
organizirali, prepletli deželo z zadruga-
lui, z društvi itd. — Kako so se pa te
Gabrščekove besedc uresuičile, ti po-
vem jaz. Na deželi so naši napredni or-
ganizirali vse dvomljive elemcnte in
največje vaške barabe. ki kriče na vse
^rlo »^ivio naprednau -- seveda šele
takrat, ko se greje njih želodec v vroči
vinski atmosferi. — Da bi z zadrugami
prcpledli deželo, tega se ne vidi, pač pa
so z znano gorisko zadrugo -— o p 1 e t-
1 i na stotine ljudi. Kaj hočeš še več!
Vaške barabe nahujskati proti »farjeni«
ni prav težko delo. S par dopjoni vina
je vse to napravljeno. — Zapravljati
denar in premoženja drugih tudi ni te-
žko delo! To so svigali tisočaki. Luštno
je bilo zobati iz naprednega korita, do-
kler je bilo polno! Ko pa je zmanjkaio,
se je začelo cvilenje in moledovanje:
stotisočaki manjkajo. Stotisočake so
napredni koritarji požrli in potem —
pobegnili. Enaki so komarju. Z rilcem
človeške krvi in odleti. Mi pa, ki vse to
napredno zapravljanje vidimo, nimamo
toliko korajže. da bi te nase krvosese
z biceni nagnali tja, kamor spadajo.
D r e j c i I i. Prav govoriš! Vse je
pri nas sebično! Ni ljubezni do naroda!
Vsakdo se hoče pri narodu okoristiti.
Saj se go vor i po .mestu, da odborniki
neke slovenske liberalne banke dobijo
za vsako sejo mastno nagrado. Pri kle-
rikalcih je drugače. Liberalno rodoljub-
je se kupi za denar. Če kaj nese, je na-
rodnjak in naprednjak.
M i h a. Ne vein, kako dolgo bo šlo
tako naprej! Počiti mora, razleteti se
morajo najprej ti naši »kapoti« in sele
potem bo mogoče kaj resnega začeti.
Pokier pa imamo »Sočo«, na to ni mi-
sliti.
D r e j c i 1 i. Jaz pravim tudi tako.
Ce pa hočejo nekateri, »Sočo« ustavijo.
A se bojijo to storiti, ker bi jih poprej
še opljuvala in dela na sraniotni oder.
Pride   š e.
Turki so se urnaknift % obrnorskih
Inest, ker so bili iznenadeni Bombardi-
ranje z iaških ladij ie bilo le prazno kri-
čanje na mesta brez vojakov, ki bi sfc
ne bila nikdar mogla držati niti pro41
eni sami križarki. Arabci so se ie navi-
dezno podvrgli in tako uspavali Italtja-
ne. Sedaj pa so Turki in Arabci jedirn
— otresli so se prvega strahu in zdl se
da obvladajo oni situacijo, ne pa od
prve zmage pijani Italijani.
Podrobna porocila se sicer ne dajo
kontrolirati glede njih istinitosti, ali iz
njih se da sklepati, da se Italijanom zc-
io slabo godi.
ltalijansko junaštvo, ki tudi priča
na kako slabih nogah stoji italijanska
kultura, se ie izkazalo te dni, ko so iz
maščevanja, da so bili potlačeni za me-
stne zidove Tripolisa, tri dni upri-
zorili krvavo klanje nad starei, ženami
in otroci. 4000 žrtev italijanske krvo-
ločnosti ie našlo smrt po nedolžnem.
Torej Turki so potlačili Italijane
proti mestu in pri tem zasedli tudi oazo
pri Bu-Meiiani, kier se nahajajo vod-
njaki za Tripolis. ltalijansko vojaštvo je
brez vode in kolera tudi dan za dnem v
Tripolisu rnoenejše divja. Poleg tega
Turki tudi skoro vsako noč nadlegujejo
Italijane, vsled eesar so skoro neprene-
homa pod orožjem.
Nekateri listi so objavili celo vest,
da je poveljuik ekspedicijskih čet v Tri-
polisu, general Caneva, padel Turkom v
roke.
Iz Malte se poroča, da so vse itali-
janske vojne ladije zapustile Tripolis ter
da so odplule, najbrže v Egejsko mor-
je. No, če je to res, potem so v Tripoli-
su se nahajajoči italijanski vojaki prisi-
ljeni bojevati se do zadnje kaplje krvi,
ali pa se udati. Če se pa udajo, se lahko
z vso pravico boje, da se bodo Turki
in Arabci revanširali za njih klanje.
»Grazer Tagblatt« poroča, da je
Italija nadomestila generala Canevö z
generalom Furgoni.
Najnovejša poročila pravijo, da se
ni ta teden v Tripolisu nič spremenilo.
Le sem ter tja se vrši pri predstražah
kaka mala praska. Italija pa nadaljuje
pošiljat* vojaštvo v Tripolis.
Cospodinjska sola
v Tomaiu
je edini zavod na Primorskem, ki je na-
menjen izobrazbi in pouku krnetskega
ženstva in ki deluje že tri leta v korist
istega.
Slovenski posestniki na Primor-
skem so kmalu spoznali koristi, ki bi
jim jih lahko donašala ta sola, zato so
bili že tri tečaji dobro obiskani. Da je
ta zavod za razvoj kmetijstva v naši
dežehci velike važnosti, pripoznala sta
tudi vlada in deželni zbor, zato ga tudi
gmotno podpirata.
Prve dni novembra t. 1. se otvori
na tej šoli četrti tečaj, ki bo trajal 12
mesecew
Gojenke morajo bivati v zavodu, ki
je pod vodstvom šolskih sester. Pouk
je slovenski ter poučuje se poleg vero-
nauka, vzgojeslovja, zdravjeslovja, o
ravnanju z bölniki, spisja in računstva
vse one predmete, ki se jih mora učiti
dobra gospodinja. Zlasti se poučuje teo-
retično in praktično o kuhanju, sivanju,
pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu,
vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako
vežbajo v ravnanju z bolniki in bolno
živino.
Vsak zaveden slovenski posestnik,
ki ima hčer, koja je dovršila 16. leto
starosti, naj jo vpiše v ta zavod, kajti
v teku enega leta se gojenka nauči toli-
ko, kolikor potrebuje dobra gospodinja.
Natančna pojasnila dajejo šolske
sestre v Tomaiu, pošta Dutovlje.
Dopisi.
Kobljeglava. — V pondeljck   pop.
je umrl v Kobljeglavi previden s sv. sa-
namreč šele 33 let, zapustivši udovo s
tremi nedoraslimi otroci. Pokojnik je
bil skozi in skozi blaga duša, zavederi
rodoljub \\i zvest frHstaš naSfe stranke.
feil Je jako spfteten in rimen krrtetovafec
In fctispodar ter v pravern srnislu bcscde
napreden človek kör se liče dobrega in
koristhega. Pred par leti, ko je nastala
* ttaši vaši huda vhiska krizä, dogovo-
ril se }fc s par drWgfffii posestniki, ki so
zložili potreben kapital, da so otvorili v
Pragi vinotoC, ki je iniel namen razpro-
dajati tain pristna vipavska in kraska
vina. Sam pa se je podal v Prago, da
je tarn vodil omenjeni vinotoč in sicer s
prav dobrim vspehom. In podjetje bi
danes gotovo obrodilo obilen sad, da
ni pokojnika napadla huda bolezen, na-
mree sušiea, ter ga prisilila, da se je te-
mu podjetju odpovedal ter se vrnil z
družino nazaj domov, kjer mu je po
dolgi in mučni bolezni pretrgala bole-
zen nit življenja na žalost vseh onih, ki
so ga poznali ter znali ceniti njegove
lepe lastnosti in ki so videli v njem,
ako bi ostal zdrav in živ, moža, ki bi s
svojim bistroumom in vsled prirojene
mu vnetosti za vse dobro in koristno
mnogo dobrega storil nele zase ampak
tudi za svojo domačo okolico. — Naj
počivav miru! Spoštovani žalujoči dru-
žini naše najiskrenejse sožalje.
Komen. — (N o v i z d r a v n i k v
K o m n u.) Lažnjive, obrekljive govori-
ce se sirijo nanienoma iz Komna po
sosednih vaseh o našem občinskem
zdravniku» koje so poslali komenski
zdražbarji in nevošljivei goriški »laži-
torbi« v tisk. V dopisu navajajo nekoje
slučaje, ki so lažnjivo-zaviti, ker bi radi
vzeli novemu zdravniku dobro ime in
klijentelo, da bi ga pregnali iz Komna.
Zakaj vse to? Edino radi tega, ker je
došel v Komen zdravnik dr. Fulnecky,
namesto dr. Reja. Na ta zavratni hudo-
bno zaviti napad v goriški »lažitorbi«
g. zdravnik ne bode odgovarjal, ker se
noče mazati s takimi izprijenci, ki sko-
dujejo drugini, kolikor morejo. — Skriti
se za plot ter s kamenjem obsuti mirne-
ga potnika — tacega junaštva je pač
zmožen le kak falot.
V Komnu in v okolici pa tudi niso
vsi ljudje taki norci, da bi se brez po-
misleka vsedli na limaniee hudomušnim
komenskim mazačem, ki se drže gesla
goriškega generala (brez armade): »naj
vse hudič vzame, če naša ne velja.«
Dr. Fulnecky je izvrsten zdravnik.
Vsaki dan ima obilo klijentov. S prid-
nim in resnim delom bode panal zelene
nevošljivce.    Ako je bil proti nekojim
strankam nekoliko trd in rezek, ter jim
je povedal v obraz britko resnico, bile
so stranke same krive. Pripravljen   je
g. zdravnik v tern oziru dati potrebno
pojasnilo županstvu, ki ga je irnenovalo
obč. zdravnikom. Za nos voditi se pa
tudi ne da dr. Fulnecky; preponosen je
na svoj vzvišeni poklic. Značajen in od-
krit niož je ta gospod. Da ne more osta-
ti kot tak hladen in miren vspričo zlo-
bne komenske hujskarije — je jasno in
prav naravno. Prepričani smo pa, da
kakor ga začetkom njegovega prihoda
blatijo nekoji hujskači   in   pristaši dr.
Reja, ga bodo še hvalili tekom časa,
ako se gospod stalno na^tani mej nami.
Ob koncu rečemo še to. Čudno se
nam zdi, da ne morejo zlasti revnejši
občinarji, ki jih je večina, razumeti, da
je v njihovem interesu, ako plača obči-
na zdravniku letnih   1600 K z ugod-
n i m p o g o j e m, da bode zdravnik ra-
čunal v slučaju bolezni vizito na domu
po vsej občini le po 2 K. /.^ bi bili pro-
ti temu starešinstvenemu ; . c?u veliki
davkoplačevalci, trgovci, ü '..:. arji itd.,
bilo bi pač naravno, da se dajo pa pre-
slepiti mali davkoplačevalci, je pač zna-
menje nepremišljenosti, da se hujše ne
izrazimo.
Menite-li, da pride v občinc dr.
Reja res brezplačno? Preveč ljubi svit-
le kronice. Drage bi bile njegove vizite
v Sveto, Volčjigrad, Tomaževico in
Malidol. In kdo bi jih plačeval? Večino-
ma revni občinarji, saj teh je največ  v
nhrini    Prnti   «amim  sehi  anvnritp.  akn
ka pod gorenjim jako ugodniin pogojem.
Iinate-li tako malo vzajemnega duha
da si nočete pomägati drug drugeiritt 1H
olajšdti breme v slttčaju feöiezni? Izgö1-
vor, kdor rabi zdravnika1 — plačaj ga
snm, je jalov. Tako govöffjö sebifirtčŽI,
odertihi, ki so rez srca in brez zadfuž-
nega duha.
tako govori Kapitalist   -    a   ne
socialist.
Sicer pa je naročila zdravniška or-
ganizacija pok. dr. Finku, da ne sine
sprejeti v Komnu zdravniškega mesta,
ako mu občina ne zagotovi 1200 K pla-
ce in 400 K stanarine na ieto. Brezvest-
na hujskarija proti novemu zdravniku
bi vtegnila imeti še britke posledice za
občino Komen. Brez zdravnika bi vte-
gnili ostati na daljšo dobo. O s 1 o.v a n-
s k i vzajemnosti pisarijo in se ba-
hajo naši naprcdnjaki. »Svoji k svojimu
je njihovo geslo zjutraj, opoldne in zve-
čer in po noči v sanjah. A glejte jih se-
daj, kako ga vzajemno pobijajo in bla-
»tijo Slovana — Ceba - komenski na-
prednjaki in sicer po nedolžnem, radi
grde, zelene nevošljivosti. Take narodnc
vzajemnosti — take narodne vzgoje
nas Bog obvaruj!
N a r o d n i   s o c i a 1 i s t i.
Sv. Lucija. Pri sv. Luciji na Tol-
minskem se je poleti avgusta meseca
prišlo kopat več deklic v reko Idrijco in
sicer na prostor, kjer se navadno kop-
Ijejo moški. Ko se tako nekaj časa kop-
ljejo, se kar naenkrat začuje mil glas
— in kaj je bilo? Dekliea Marija Viduč
od sv. Lucije se je utapljala v vodi, kjer
je bila kakih 6 ni globoka. Jos. Munih
učiteljiščnik II. tečaja, ki je tudi od Sv.
Lucije in se je tarn v bližini kopal, je ta
strasen prizor vide!. Hitro je skočil po
glavi v vodo, za 161etno M.v.ViduC%, ki
je tehtala blizo 60 kg, ter jo z velikim
trudom otel strašne smrti.
Za to je Munih dobil 3. now 1911.
kot častni zaslužek 50 K od tolminske-
ga glavarstva.
Vsa cast mlademu junaku in resi-
telju.
PoIiHčni pregled.
Ministerska kriza.
Stvari na Dunaju so se vse druga-
če zasukale, kakor se je mislilo še zad-
nji dan minulega tedna. Sodeč po go-
voru, katerega je imel predminuü petek
baron Gautsch v poslanski zbornici, bili
so skoro vsi mnenja, da se prihodnji
pondeijek predstavi poslanski zbornici
sicer novo ministerstvo, a z baronom
Gautschem na čelu. No, prihodnji pon-
deijek se res predstavi poslanski zbor-
nici novo ministerstvo, pa brez Gau-
tscha, marveč ministerski predsednik
postal je bivši naučni minister grof
Stürghk.
V torek se je vršil namreč minister-
ski svet, v katerem se je sklenilo, da
poda ves Gautschev kabinet svojo o-
stavko. Še isti dan popoludne je poro-
čal baron Gautsch cesarju o tem skle-
pu in cesar je ostavko Gautschevega
kabineta tudi vsprejel. Sestava mini-
sterstva bila je poverjena grofu Stürghk
in sicer po nasvetu barona Gautsch. S
sestavo novega kabineta pa se groi
Stürghk ni dolgo mudil; kajti že danes
je priobčila vladna »Wiener Zeitung«
cesarjeva lastnoročna pisma, s katerimi
so imenovani za ministre sledeči, ki
prevzamejo:
Prcdsedništvo grof Stürghk; notra-
nje ministerstvo baron Heinold pi.
Udynski, sedaj moravski namesinik; tr-
goviiisko ministerstvo sekcijski načel-
nik v zunanjem ministerstvu Rössler;
javna dela sekcijskj načelnik v istem
ministerstvu Trnka; finančno minister-
stvo dosedanji minister Meyer; pravo-
sodje dosedanji minister Hochenburger;
naučno ministerstvo sekcijski načelnik
dr. Ilussarek pi. Heinlein; železniško
ministerstvo sekcijski načelnik baron
Forster; domobranski minister Georgi;
gališki minister Zaleski. Glede polje-
delskeea ministerstva se baie vrše do-
Novo ministerstvo bode že dänes
zapriseženo od cesarja in sicer potem,
ko" bodo v poslovilni avdijenci vsprejeti
uöseäanji ministri, katere je cesar tako-
le odlikoval: barona (lautsch z briljanti
k velikemu križu Steianovega reda; dr.
Matajo z velikim križcem Fran-Josipo-
vega reda; dr. Roll je povzdignen v
baröhski stau; grof Wickenburg pa je
dobil red železne krone I. vrste.
Novo ministerstvo bode delalo, ta-
ko se zatrjuje, v istem duhu kakor je
namcraval baron Gautsch. Prva nalo-
ga tega ministerstva je, da reši do bo-
žičnih praznikov proručunskf prov?zo-
rij, dovoljenje raznili posojil, novo ura-
dniško predlogo seveda z upeljavo doti-
čnih davkov, s katerimi se bodo ti hovi
izdatki pokrili.
Te točke bode moralo torej novo
ministerstvo spraviti do božičnih praz-
nikov pod streho, bodisi s sodelova-
njern parlamenta ali pa s pomočjo 8 14.
Kako se bodo parlamentarne stranke
nasproti novemu ministerstvu vedle, ni
še znano; kajti grof Stiirghk se je za-
čel ž iijimi še-le pogajati, povdarjajoč,
da je novo ministerstvo nepristransko,
kar je pa dosedaj še vsak kabinetni *^ef
o svojem ministerstvu trdil, čeravno so
dejanja vse drugače dokazovala.
Hrvatsko-slovenskl klub.
Dr. Susteršič je sklical sejo »Hrva-
sko-slovenskega kluba« na pondeijek
ob 11. uri dopoldan. V tej seji bode
klub zavzel stališče naprarn novi situa-
ciji. Zatrjuje se, da bode klub narocil
svojemu načelniku,' naj v tekoci prora-
LMinski debati označi stalisče kiuba.
Gessmann zopet na političneni obzorju.
»Narodny Listy«« poročajo, da pre-
vzaine bivši minister Gessmann zopet
vodstvo krščansko-socialne stranke na
Dunaju ter da bo vodil volilno gibanje
za' prihodnje \»)litve v dunajski obCin-
ski svet. Tako, pravi doticni list, se da
tolmačiti odstop od političnega življe-
nja bivšega ministra dr. ribenlioch.ki je
sedaj načeloval kr^č.-socialni    stranki.
Marosko vprasanje rešeno.
\ četrtek se je podpisala v Bero-
linu pogodba med Nemčijo in Franco-
sko glede Konga. Sumarična pogodba
med Francosko in Ncmčijo glede inte-
resov v zapadni Afriki pa se je danes
podpisala. Tako je ndpruvljcna s sveta
zadeva, ki bi bila lahko provzročila
nemško-francosko vojno.
Ruske priprave   proti   Avstriji.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Pe-
terburga: Rusko vojno ministerstvo se
posvetuje o načrtu, postaviti na zahod-
no mejo štiri armadne zbore. Rusi ho-
čejo to storiti glede na splošen političcn
položaj v Evropi in ker ne zaupajo Av-
stro-Ogrski.
Domače in razne vesti
Stnrtna kosa. — Dne 1. t. in. je
umrl v Trebčah, kjer je živel v pokoju,
umirovljeni župnik Anton H r o v a t i n,
Pogreb je bil včeraj. N. p. v m.!
V pokoj je stopil radi bolezni c. kr.
višji mornarični kurat v Pulju preč. g.
Ant. P i p a n in se je naselil v Gradcu.
Imenovanje. Nj. v. cesar je imeno-
val g. Ivana K o r š i č a, c. i. k. kurata
vojne mornarice za župnika vojne mor-
narice v Pulju.
Imenovanja v davčni službi. Dav-
čni oficijal Anton Qj u g o v a c je ime-
novan za davčnega upravitelja v IX.
č. r.; za davčna oficijala sta imenovana
davčna asistenta Milan Š u b i c in Vik-
tor Kavčič; podčastnik Jurij Bar-
to 1 o m e je imenovan za davčnega
asistenta.
»Majhna nesreča se je pripetila po-
slancu Fonu.« Pod tem naslovom je
priobčila zadnja številka »Soče« slede-
čo notico:
»Spodtaknil se je v svojem članku
o ljudskem štetju v »Gorici« v soboto
pa rekel, da je bil on predsednik poseb-
nega odbora za ljudsko štetje. Ali pred-
ček, Fon pa je bil le predscdnik volilne-
ga odbora! Sain^hvalnež niti tega ne
vc, katercnui odboru je predsedoval. -¦-
Za dancs rečemo le to: da samohvala in
nesramno izkoriščanjc skupnega dcla v
mestu v strankarsko-klcrikalne namene,
zapostavljanje zaslužnejših vzbuja ob-
čo ncvoljo. To je nevarno. Pamet, po-
slancc Fon v «Qorici» in dr. Pavlira v
«Prim. Listu».«
Ponatisnili srno ta narodnonapred-
ni izbruh, da si vsak čitatelj napravi pri-
merno sodbo o narodnonaprcdnih laži-
ljubih, ki se drznejo kaj. takega pisati v
očigled dcjstvu, da je poslanec Fon bis
in je še vedno predscdnik narodne-
ga odbora, ki vodi zdaj skupnc iiarodnc
zadeve v Oorici, v očigled dcjstvu, da
je dr. Medvešček le kooptiran clan tega
odbora, v očigled dejstvu, da se je za-
hvaliti za povoljni rezultat ljudskega
štetja v (jorici v prvi vrsti d c 1 u. z n a-
n j u in požrtvovalnosti prista-
šev S. L. S.! Prišli smo do uspehov
brez (labrščeka in njegove »Soče« in to
je, kar boli narodnonapredno gospodo.
Uei pa nas ta izbruh, da smo mi vedno
»naflikani«, kedar se združiino z libe-
ralci v skupnetn dclu. Za prihodnjost
pozor!
Kako skrbi social-deinokraška okr.
bolniška blagajna za bolne člane Slo-
vence, ki stanujejo na deželi. Predininoli
pondcljck je obolel  Andrei I'ipan   iz
(iabrij pri Rubijah, delavec v tržiSki la-
diedelnici, Clan tržiSkc podružnice go-
riSke okrajne bolniSke blagajne.    Brat
njegov Josip, je prosil na tr/.iski blagaj-
ni, da hi jako nevarno obolelega brata
obiskal društvcui zdravtiik. Na blagaj-
iii pa so inn rckli, da je njim tc/.ko po-
slati /dravniku v Oabrije, pae pa naj sc
obmc do goriŠke bolniškc blagajne,  ki
bo vse potrebno ukrenila.   2>e Kti dan
se je inienovani oglasil pri goriski okraj-
ni bolniski biagajni, kjcr so mu rekii. naj
gre v inestno zensko holnišnico k drn-
stveuemu zdravnikn ter mu vse potre-
bno spnroči.   Josipu Pipan   pa je rekel
zdravnik       incnda dr. Adlerstein
da na nohen  način ne more   obiskati
bolnika danes in tudi jwtri ne, pač    pa
tnogoče v soboto. I )al mu jc nekc pra-
ške, katere naj bolnik /au/ije. Ker ga
Josip Pipan ni /nogel sprositi, da bi se
isti dan obiskai nevarno boinega brata.
je Sel domov. kjer je naSel bolnika v ve-
liko liujsem  stanu   kakor ga je  pustil
zjutraj. Bolniku   je   bilo.vcduo slab$c,
tako, da so bili navzoči v strahu. Na
kolesu je tekel brat Josip sput v Oori-
co po zdravnisko pomoč. A ker jc bila
okrajna   bolniška blagajna uže zaprta.
zdravniška pomoč pa neobhodno    po-
trebna, je sel k zdravnikn dr. Pefran-
ceschiju, ki se jc podal k bolniku in ga
našel res v žalostnem stanu. V pctek
zjutraj je šcl brat Josip povedat    na
okrajno bolnisko blagajno, da je prize!
k bolneiHU bratu drug zdravnik. — Sele
v torek je prišel k bolnemu bratu dru-
štveni zdravnik.    Sednj pa se okrajna
bolniüika blagajna brani plačati ^troške,
katere je imela družina obolclega s tem,
da je poklicala drugega zdravnika, ki je
bil neobhodno potreben, čeravno je sain
zdravnik dr. Pefrancesehi izjavil pri ok.
bolniški biagajni,    da   je   bila bolniku
zdravniška pomoč neobhodno   potreb-
na. — Ako bi bolnik čakal zdravnika
okr. bolniške blagajne, bi še nadalje tr-
pel neznosne bolečine, če bi ne bilo celo
kaj hujšega. — Zakaj ne poskrbi okr.
bolniška blagajna, da dobe člani bolniki
kmalu zdravniško pomoč! Kaj tako rna-
lo ji je mari življenje delavca-člana?
Obsodbe vredno je tako postopanje!
Družba sv. Mohorja. Se nazna-
nja, da so došle knjige družbe sv. Mo-
harja za goriško mesto. Naprošeni so
častiti društveniki, da pridejo prej ko
prej ponje in ob tej priložnosti da plača-
jo udnino za prihodnje leto.
Pollcija in kolesarji. K notici pod
tern naslovom, katero smo priobčili v
zadnji številki, v kateri je bilo rečeno,
da je nekdo videl polica?a,ki je kolesa-
ril po mestu ob 9. uri zvečer brez sve-
da policaji, ko so v službi, smejo kolesa-
riti tudi z vso hitrostjo v nočnih urab
brez svetilke. Toliko v popolnitev naše
notice.
2alostna smrt. V sredo zvečer je
ležal na tleh tik mosta, ki pelje tez Ko-
renj na koncu ulice sv. Klare, delavee
Miha Meljavec iz Kronberga, najbrže
pijan. V pijanosti ali v spanju pa se je
zvalil da brezdna, ki je tain ob Kornju
ter padel v globočino, kjer je obležal
mrtcv. Meljavec je bil znan alkoholik in
govori se, da je izvršil samomor v pi-
janosti.
Odprti lekarni. — Od 5. do 12. t.
in. bodeta irneli ponočno službo lekar-
ni: C r i s t of o I e 11 i-K ü r ner.
JabJane in hruške v cvetju. Leto-
šnja jesen je res posebnost. Jablane in
hruške cveto. Qospod Sedlaček s Tr-
žaške ceste v Oorici nam je prinesei lep
sop jablanovcga in hruškinega cvetja.
Yeeraj smo dobili iz St. Andreža hru-
škino cvetje. Danes iz Sovodenj itd.
Pae redka prikazen v pozni jeseni.
Poskušen ulom v župnišče. V noči
na eetrtck so neznani lopovi hoteli o-
krasti preč. g. (iotarda Pavletič, dekana
v St. Petru. Splezali so se čez vrtno
ograjo. Preskrbeli so si 2.5 m dolg, mo-
can kiA, s katerim so nameravali i/.pah-
niti žclczno onirežje pri župnijskih ok-
nih. Ko so pa začeli dekanovi psi mo-
čno lajati in so tudi domačinc vzbudili.
pobrati so jo morali lopovi ne ve se
kam, ne da bi se jini bilo njihovo pod-
K'tjc posrcčilo.
Izpred sodi^ča. Tukaj^nje okro-
žno kot kazensko sodiACe je ohsodilo
If» letnega Josipa Riiavec s Trnovcga
na Aest tednov težke jcCe zaradi go-
Ijutije.
Strajk v Podgorl. \" podgorski pa-
pirnici so stopile delavke v ^trajk. Za-
hlevajo jxni^anje place. Sedaj imajo de-
lavke, ki so po vcCini Furlanke. K 13»
na dan. One zahtcvajo K 1.4f». Ravna-
Uljstvu jiiti je obljubilo K \.M\, a nocejo
tcga sprcjeti. Pravijo. da so tudi liigije-
niene ruzmcrc v tovarni neznosne.
Z t:radn[p novc ceste od AvC protl
Levpl se bo pricelo pribodnji torek.
Zjutraj ob 8. uri bo sv. maša v čerkvi
nad AvCaini. po maSi sc prične deio.
Podružnlc dež. zavarov. za govejo
zivino je sedaj ustunovljenih na Oori-
Sko-OradiSčanskcm 1O<\
Za narodni mu/ej so darovall:   O.
Jos. hahc. ueilelj. Yrh Sv. Mihaela. 18
dar. 1. iiernardi, Lettcre still" Istria. 2.
tnni ed orazioni arf uso della Chies-a
Rationale Italiana, Puna! 1. 17$4. X Oo-
linar, Pcsme v Nedele CCliga Leta. A.
Slomšek, Kcrscanska beseda katoliškim
niisjonam pomagati. 5. Slom^ek, Apo-
stolska lirana I. in II. del. 6. SlomŠek.
Hrana evangelskih naukov 1. in 11. del.
7. Košar, Anton Martin Slomšek. 8.
Menschenrassen (podobe). (iospod
Brezigar Leopold, slikar iz Plavi na-
bral: 1. Oosp. Anton Boltar, posestnik,
Paljevo, a) Oscm inu sbesdeset svetih
Pesmi, Ljubljana 1800, b) L. Dolinar,
Izidor Brumni kinet, Ljubljana 1831, c)
V. Stanič, Pesme za kmete ino mlade
ljudi, Oorica 1. 1822, d) Jurij Werdinek,
Sakdanji kruh, Celje 1820. — 2. Oosp.
Miha Zimic, posestnik, Deskle, 1 majo-
liko. — 3. Qospod Maks Zimic, gostilni-
čar, Plave, 1 majoliko (2 bokala). — 4.
Oosp. Leop. Brezigar, slikar Plave 4
. novce. — Qosr3. Lestan Avguštin, pi-
smonoša, 1 bakren novec. — Oosp. Mi-
hael Leban kavarnar v Qorici, 2 hnkre-
na novca. — Qospod Fran Oorju..., di-
jak v Oorici, 1 bakren denar. —¦ Oospod
Avgust Hrovat, učitelj I. 1. r. v Oorici,
bakren rirnski novec. — - Oospod Emil
HojaK, učitelj, Levpa, 3 razne novce.
— 0. Jos. Braun, hotelski vratar v Oo-
rici, 1 bakren novec. — Qospod Josip
! toverčič, dijak učiteljišča IV. 1. v Qo-
rici, zemljevid Italije in Avstrije z leta
1838. — Qosp. Klanjsček Bernard, dijak
pripravniče v Podgöri, 14 bakrenih in
3 srerjhi de^narji. — Qospod Alojzij 7a-
vic, ključavničar v Qorici, 1 pap. 2 Fl.
l       ion«          r\_____l      T_^_L     ft*___•_      ti_
gersko, 1 podkev. — 0. Anton Tušar,
učitelj, Vrtovin: a) Josef Burger, Kri-
stosovo trpljenje 1. 1835, b) Premišlova-
nje za čas svetiga leta, I. 1816, c) L. Do-
linar, Pesmi 1833, d) Franc Veriti,
Keršč. kat. nauk. I. 1836, e) 2 novca.
OznaniSo. - Z ozirom na § 217,
zak. o osebn. davku sc naznani, da iz-
vlečki plač. nal. za osebno - dohodnin-
ski davek za leto 1911 cenilnega okraja
»Oorica-mesto« in »Qorica-dezela" bo-
do razpostavljeni za vpoglcd skozi 14
dnij računajoč od 6. novembra tl. iia-
prej ob uradnih urah pri davčnem od-
delku c. kr. okrajnega glavarstva v Oo-
rici, Via Cappucini St. 16. I. nadstropje,
soba St. 5.
Zgubljeno — najdeno. Nekdo je
našel v Gorici na cesti uro. Kdor bi jo
bil zgubil, naj se oglasi v »Slovenskem
sirotišču«, Ponte Isonzo 32.
V strajk so stopili delavci, uslužbeni
pri gradbi vojašnice v St. Andrežu. Za-
htevajo povišek place. Dosedaj so ime-
li K 2.4(», sedaj zahtevajo baje K 3. -.
Podzemska jama v vinogradu.
V Branici je peljal dne 27. t. m. Franc
Kobol voz gnoja v svoj vinograd vrh
griča nad spomenikom. Ko je dospel do
ravnice pod v'nogradom in v hipu, ko
je zvrnil voz, je zapazil, da konjema
zmankuje tal pod nogami. Pogreznila
sta se v globino 3 metrov. Doznavši za
to, so vašeani prihiteli na lice nesreče,
kjer se jim je kazal strašen prizor, kako
sta se konja tri metre globoko borila za
življenje. Nihče ni mislil, da bo možno
kffiija rešiti. Ali vendar so po dveur-
nem napornem delovanju oba konja, po-
vezana z verigami in vrvmi privlekli na
površje. Sreča je bila, da je jama ob
globočini ,1 metrov vsled nekega kanma
Jame s kapniki pri Trstiu V bli-
žini Lokev pri Trstu so odkrili dve
podzemeljski jami s kapniki. Ena jama
je baie veiiko večja kot I^ostoinska ja-
ma in ima baje tudi lepše kapnike; v
njej se nahaja podzemeljsko jezero.
Otvoritev pomorskega muzeja v
Trstu. Panes ob 10. uri predpoludne
so otvorili v Trstu nov pomorski mu-
zej v ulic iSanita St. 17. Muzej ima nav-
tični in ribiški oddelek ter poseduje
precei dragocenih starin.
Sumijiv sliičal kotere v Trstu.   V
četrtek so prepeijali v bolnišnico za
kužne bofezni v Trstu služkinjo Marijo
KHžman iz Rihenberka, ker je obolela
na sumljivih znakih kolere. Preiskava
ni sicer rticesäf pozitivnega dognäti» ali
Križmari ostane vseeno zaradi opazova-
nja v bolriJSnici.,
Samomor vlšjega Hnančneg» sv|(-
filka. -- Na Ounaju se ie včeraj v ne-
kem hotčlu ustrelil visji finančni svet-
nik iz Trsta Ernest R o v i s. Pokojni je
bil mnogo let predsiofnik dav^nega od-
delka na ^priSkem okajriern glavarstvu.
Izvršil ie tä lalostni čin najbrže v blaz-
nosjli; kajti njegovo vedenje zadnji čas
v uradu in žunaj urada je kazalo, da
niso bili nicgovi možgani v redu.
f'aslvnl odpor na če^kih državnlh
železnican. - »-Vaterland« poroča, da
so pričeli v noči na 2. t. m. s pasivnim
odporom na državnih železnicah na Če-
skem.
List »Pester Medizinische Presse«
piše >'Pri živčnih boleznib in težkomi-
selnosti, ki so nastale vsled motenja v
spodnjem delu tclesa, se v vporabo na-
ravne Franc Jožef-ove grenčice dose-
žejo uprav presenetljivi uspehi. — Splo-
šno se predpisuje pri otroeih 1 do 2 žlici,
pri odraslih pol do tričetrt kozarca
»Franc Jožef-ove« vode.
K 30.000 se bo razdelilo na darilih
in nagradah od tovarn za »Ceres«. —
Natančneje pogoje Citate lahko v da-
našnjem oglasu. Udeležba je velikanska,
vsaki dan pride na stotine odgovorov.
Mi kot izdelovatelji povzamemo iz teh
odgovorov z zadoščenjem, kako vse-
strjnsko da je občinstvo zadovoljno z
našo jedilno mastjo »Ceres«, posebno
glede na kakovost in na nizko ceno.
Jurij Schicht d. d. Ustje (Aussig).
Premeščenje vojaštva. »Zeit« po-
roča. da bo prihodnje spomladi preme-
ščen pešpolk št. 32 z Dunaja v Trst;
pešpolk št. 19 pa pride deloma v Tol-
min, deloma v Sežano in deloma v Ko-
barid.
Španski kralj dobil veiiko dedščino.
. — Prcd par dnevi umrli pariški milijo-
' nar Laspene je vse svoje premoženje v
znesku «V,.. milijona   frankov   zapustil
španskemu krälju Alionzu.
ZflHVflLfl.
Podpisani se iskreno zahvaljujemo vitm sorodnikom, pri-
jateljem in ^nancem, ki so prihiteli od blizü in daleč ter spre-
mili naSetfa n^pozabnega očeta in soprogä
flitfrna Kofol
v tako obilnem slevilu na zadnji poti k večnemu poČitku. Po-
sebno pa se zahvaljujemo preč. duhovsčini, še posebej preč. g.
Jakobu Rejec. župniku v Solkanu. za ginljivi nagrobni govor,
nadalje Ijudsko-šolskemu učiteljstvu, občinskemu zastopu, cer-
kvenim pevcem za lepo nagrobno petje, ter požarni straži.
Stotera hvala vsem !
V Čepovanu, dne 3. novembra 1911.
ŽALUJOCl OSTALI.
Otvoritev  posredovalüe pisarne.
Podpisani uljudno naznanjam veleslavnemu občinstvu v mestu' in riä a.želi,
da sem otvoril v
ulicl Mattloll Št. 19 V Gorlcl koncesijonirano
POSREDOVALNO PISARNO.
Posredujem pii nakupu in prodaji vil, hiš, realitet, zemljišč, stavbišč.
gostiln, hoteloy, trgovin, posredujem pri oddaji stanovanj in zemljiš^, his, trgovin
v najem, pri dobavi denarja, sploh pri vsem, kar spada v delokrog najboljšega
informacijskega urada.
Kot lastnik edinega slovenskega posredovalnega urada v Gorici se naj-
topleje priporočam z zagotovilom najboljše, točne in kulantne postrežbe.
S spoštovanjem bilježim udani
JANKO PODMENlf,
kiss
Odlikovani
fotografski atelje
Ä. JERKIČ,
60RICA, Gosposka ulica štev. 7
priporoča
se    svojim   cenjenim   sorojakom
—                najtopleje.                  .
DftL|,;|    podpirajte
nüjdM!  slov. šolstvo
ZI v Gorici! zz
Št. 2556.
Oddajni razpis.
Ponudbenim potom se oddadö
stavbena dela za novo šolsho po-
slopje v Lokvah pri Trnovem.
Izklicna cena znasa 20.160 K.
Načrt, preudarek in gradbeni po-
goji so na ogled v tukajšnjem
uradu vsak dan v navadnih urad-
nih urah.
Rok za vlaganje ponudeb po-
teče dne 18. novembra t. 1. ob
12. opoludne. Z redno kolekova-
nimi ponudbami se mora vložiti
tudi 5-odstotna varščina.
Izrečno se pristavlja, da c.
kr. okrajni šolski svet pri oddaji
gradbenih del ni vezan na naj-
nižjo ponudbo.
6. kr. okrajni šolskl svet
V Gorici,  1. novembra -.91/.
žtev. 2383
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil ill. Eetrtletja, t. j. mesecBv
jtlija, avpsta ii septemlira 1910
začne v
ponedeijBh,  I dec. 1911,
ter se bo nadaljevala naslednje de-
lavnike  in  sicer  četrtke  in  pon-
deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-
poludne.
Dne 6., 9., 13., 16. in 20. dec.
bodo v dražbeni dvorani na ogled
si. občinstvu dragocena zastavila, ki se
prodajo na naslednji dražbi, od 10. do
12. predpoludne in od 3. do 4. pop.
V Gorici, 24. oktobra 1911.
Ofl ravnateljstva zastavljalnice.
Svojl k svojim 1                  Svojl k svojim t
MiHALJ TURK
na Kornu št. 6.
priporoča slavnemu občinstvu svojo
BRIVMICO.
Zagolavljam točno postrežbo.
Sprejemam naročila za maskiranjfr
po primerni ceni.
Hanut & Bregant
aut. stavbena tvrdka v Gorki, ulica Adelaide
Ristori št. 5.
Se   priporoča   p.   n.   občinstvu za vsa
stavbena dela kakr^r tudi za izdelovanje
vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ko-
lavdacij po najnižjih cenali.
SLOVENSEA BRIVNICA!
J^an-a JMovak~a
v QORICI,
Gosposka, ulica St. 1. nasproti (Monta.)
se slavnemu občinstvu na deželi in v
mestu pripoioča. Postrežba točna in
čista. Kupuje zmešane žeuske lase od
10 K naprej. Izdeluje in prodaja vsa
•   .  •   .      lasničarska dela.      .   •   .   •
)ndffl711Y^ „Ljubljanske treditne bante" tt OAjHP
I               f i            ii        -----se bavi 8 vsemi v bančno stroko spadajoöimi posli.-----y          II                   I
, .   v \aL tlLllIlUvJ   Qloge na hnjizice obrestiije po *v2°/o, vloge v tekočem računu po dogouoru.    f      U  U llJ 1 U . „
Delnlška glavnlca       8.OOO.OOO.                   Cefltrala V  Ljubljaill.                   -RezervnJ zaklad K 800.000.-
----                     -=    PODRUŽN1CE:    Celovec,   Gorica,  Sarajevo,  Split,   Trst.                  -            —
RAZPIS „CERES"- NAGRAD
Krön 30.000'-
Da tudi tarn vpeljemo jedilno mast „CERES", kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov še ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse
one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja:
/. Kaj je provxroiilo, da ste pri eli uporabljati jedilno mast .CERES", 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim
mastem ? J.    Vsled kakih koristi  Vam je ta mast nenadontestljiva ? 4.S lim prepričate  Vaše anance o teh koristih ?
Za pošiljatelje takih odgovorov, ki   se po obliki in vsebini   posebno odlikujejo, razpišemo
Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča  darila, katera se bodo issrebala:                                             sledečo nagrade, ki se bodo razdelile:
1 darilo od K 1000      K    1000          -            20 daril po K 100 = K   2000                        1 nagrada od K 1000    - K 1000          —            5 nagrad po K 200       K 1000
10 daril   po K   200      K    2000________1000 daril po K   20 =--- K 20000______________2 nagradi  po K   500   -   K 1000          -            20 nagrad po K 100 -^K 200O____
"Sk^p^jT": .                       1T30ÖÖ                                                             K 22000______________________________^2000                                                             K 3000
~~~           Posebno razsodiiLe. ^ojega sestavo bodemo svoječasnc v časopisju objavili, bo odločilo   kateri odgovori da «e prepuste 1/  *\i\ (UU\
k izirebsnju daril w skupnem znesku K 25 OOO in med katere poäiljatelje, da se bo razdelilo gornjjih 28 nagrad v znesku od K 5000.  1V w« wv
Tega razpjsa se lahko udeleže vi tisti, ki «pošijejo dobre odgovore na gornja 4 vprasanja najdalje do 15. liatopada 1911 in se s tem izka-
te'to da uporabliaio na o jedilno *»»ast CERES«, da prilužijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev. po ' , kg ali od kock po '!8 kg) Za vsakih nadaljnih 5
ovitkov, dobi poüljatel   dobrih odgovorov po eno nadaljno šlevitko srečke, tako da inna pri žrebanju dwojni, oziroma večkratni up na dobitek.
Žrebanje se vrši due 20. grudna 1911 ob 10. uri predpoludne v po §§ 80 notarskega rfida zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dc. v'teza pl. II. Kopetza, v njegovi pisami
v Ustju ob Labi. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo dopošlje.
JUKIJ SCHICHT d. <L, „Teknui za nagrade", Ustje ob Labi (Aussig), Češko.
Vgem  gospodliijam
toplo  priporočaino
KOMHSKO CIKORUO
=== edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Izdelek. ==
===== v korist -=~-----
obmejnim   sloveneem