Upravništvo je v Kopltarjovl ullol žt. 6. — Kačnn poštne hranllnloo avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlš^efja telefona št. 50. f LMimt, i sODttlm nc 7. sepMra mu Leio XLVI. BS8S" Orodnižtvo jo v Kopltarjovl nlloi Stev. B/JII. Rokopisi se ne vračajo; noiranljIrena pisma ko no <= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. = r " Inserati: s~=g Enostolpna petitvrsta tam široka la 3 mm visoka aii al« prostor) ia enkrat . . . . po 50 v ,/a dva- la večkrat . „ 45 „ pri večjih uaročlllli primere* popnRt po dogovoru. Ob sobotah Ovojni tarlL f—= Poslano: Enostolpna petitvrsta K !• Izhaja vsak dan tsvsemšl na-dalje ln praznike, ob 3. ari pop. Redna letna priloga vozni red b Velja po poŠti: sa s« oelo leto naprti .. K 50-— si oa mesne „ ., N 4.50 as Nemčijo oeloietno. „ 55*— si ostalo Inozemstvo. „ 80 — V Ljabljani na dom 2« oelo leto aaprol.. K 48'— ca »o mosoo „ .. K 4«— V »pravi prajaman motečim „ 3-50 i~ Sobotna izdaja:» Za oeto leto ..... K 10-— sa Nemčijo oelololno, „ J2-— sa ostalo inozemstvo. „ 15 — Na Dunaju so se vršila velika posvetovanja, katerih so se udeleževali nemški ter avstrijski in odrski državniki. Navzoča sta bila tudi bolgarski kralj in turški veliki vezir. Cesar Karel je imel z državniki dolge pogovore. Med drugim so na dunajskih posvetih govorili o skupni mirovni akciji. — Parlamentarna pogajanja so zaključili; Čehi in Jugoslovani ter socialni demokrati ostanejo v opoziciji in se iim pridružijo tudi Ukrajinci; Nemci in Poljaki so dobili od vlade razne obljube. Finančni odsek je sklican za 10. t. m., razen tega voj-nogospodarska komisija in odsek za obnovitev opustošenih ozemelj. — Češka duhovščina jc na svojem shodu 3. t. m. v Pragi izjavila svojo solidarnost s češkim narodom in priznala Češki svaz kot edino upravičeno zastopstvo celega češkega naroda. — Hrvatski ban Mi-lialovič je bil pri ccsarju na Dunaju. Mažari so razburjeni, ker Hrvatska preko njihovih glav občuje z Dunajem. — Dunajski nuncii se je nasproti tržaškemu škofu dr. Karlinu glede sedanjih rovarjenj proti ljubljanskemu knezoškofu izrazil sledeče: »Če Vas bo kdo (izmed kranjskih duhovnikov) vprašal, kako mislim o vsem tem jaz, tedaj Vam rečem in to ponavlja še nekdo drugi, ki je več nego jaz: Bodite s škofom in vse bo dobro.« — Zaveza jugoslovanskega avstrijskega učiteljstva je na svojem zborovanju povodom 30 letnice svojega obstoja dne 4. t. m. sprejela sklep, da je kulturni temelj njene organizacije krščanska etika in da je vzgoja brez religije nemogoča. — Kranjsko učiteljstvo brez razlike strank je imelo 5. t. m. v Ljubljani shod, ki ga je vlada sicer prepovedala, a se je vendar vršil in je učiteljstvo_ sprejelo resolucije, v katerih poziva vlado in deželni odbor, naj nemudoma izvršita nasproti njemu svojo dolžnost glede vojnih draginjskih doklad; če se to do 15. t. m. ne zgodi, bo učiteljstvo ta dan začelo stavkati^— Na Koroškem je vlada razpustila zavedni slovenski občinski odbor v Tolstem vrhu. — Oblast jc prepovedala razširjenje pulj-skega »Hrvatskega Lista« na ladjah vojne mornarice. — Veliki izgredi radi slabe prehrane so se 4. t. m. vršili v Beljaku; množica ie oplenila veliko trgovin. — Pogajanja med Nemčijo in Špansko še niso dovedla do uspeha; položaj je zelo napet. — Združene države so pripoznale Čeho-Slovake kot vojujočo se zavezniško vlast. — V Moskvi je bil 30. avgusta izvršen napad na Ljcnina, ki jc bil nevarno ranjen, in na ljudskega komisarja za notranje zadeve Urickega, ki je ostal mrtev. Boljševiška vlada je nato izvedla veliko preganjanje proti svojim notranjim nasprotnikom in dala usmrtiti mnogo sto oseb. 1. t. m. so vladni pooblaščenci udrli na angleško poslaništvo in aretirali vse osobje s konzulom in diplomatskim zastopnikom Lockherdtom vred. Kapitani, ki je branil vhod na konzulat, so ubili in njegovo truplo onečastili. Angleška vlada je dala nato zapreti ruskega diplomatskega zastopnika v Londonu Lifvinova in nod grožnjo najostrejših povračil zahtevala takojšnjega zadoščenja. — Na italijanskem bojišču so naši vzeli Italijanom nad 3000 metrov visoke vrhove Punto di San Matteo, Monte Mantello in ledeniški vrh severno tonalskega prelaza. Vršil se ie tudi boj za Monte Majo"v Judikariji, ki ie končno ostal nam. Drugače poizvedovalni boji. — V Albaniji nič novega. — Na zapadnem bojišču se Nemci med Scarpo in Aisno še vedno polagoma umikajo; Ba-paum, Peronne in Noyon so v sovražnikovih rokah. Tudi med Ypernom in La Basseejem so Nemci umaknili svojo fronto in Izravnali bojno črto. S&rb za Jugoslovane. Preteklo soboto dne 31. avgu.ta so se vršile v Budimpešti konference med Hus-sarekom, Wekerlom in Sarkotičem. Uradno obvestilo nam je imenovalo kot predmet posvetovanj prehranjevalno vprašanje. Toda kakor pogosto tako je služilo tudi tokrat prehranjevalno vprašanje le kot španska stena, za katero so se obravnavale vse druge reči. Mažarski listi, ki skraja tudi niso bili poučeni, so nam sedaj odkrili, o čem se je vršilo posvetovanje. Na dnevnem redu je bilo naše jugoslovansko vprašanje. Že Seidler je uvidel, da jugoslovansko vprašanje nc spada samo v kompetenco avstrijske vlade, ampak da je interesirana na njem tudi mažarska in bosanska vlada. Zato je že Seidler stopil svoječasno v dogovore z Wckerlom. Seveda Seidler ni bil kos premetenemu Wekerlu, in zato ni čudo, da ga je V/ekerle odpravil kratko-malo s trditvami, ki ne odgovarjajo resnici. Rekel je Seidlerju, da za Hrvatsko sploh ne obstoja jugoslovansko vprašanje, ker je tam z izjemo par ekscentričnih ljudi vse zadovoljno s sedanjim državnoprav-nim razmerjem, a Bosna in Hercegovina pa razumeva jugoslovansko vprašanje v tem smislu, da želi priti pod krono svetega Štefana nekako v istem razmerju kakor Hrvatska. Glede Dalmacije se je We~ kerle izrekel pripravljenim, da jo tudi rad sprejme k hrvatski banovini. Kljub temu, da je Wekerle očividno pomiril Seidlerja, ki se potem ni več hotel ali mogel intenzivneje pečati z jugoslovanskim vprašanjem, sam zase vendar ni bil miren. Da se tako priprost politik kakor je bil Seidler, vidi prisiljenim, ba-viti se s tem vprašanjem, se mu je zdelo sumljivo in ga je vznemirjalo. Klical je k sebi hrvatske in bosanske politike. Kaj so mu hrvatski politiki odgovorili v tajnih sejah, ne vemo, a gotovo stvarno nič drugega, kakor so v saboru javno izjavili dr, Lorkovič, dr. Popovič in Svetozar Pribi-čevič. Tudi od bosanskih politikov ni izvedel tako prijetnih novic, da bi opravičile njegove trditve napram Seidlerju. Le o Šerifu Arnavtoviču sc ne ve, kaka poročila je dni ogrskemu kabinetnemu šefu. Bosanska poročila so Wekerleja neprijetno dirnila, da je kmalu nato poslal svo;e emisarje nad Srbe in Hrvate v Bosni ter Hercegovini. Pri Hrvatih so bili Wekerlovi odposlanci kratkomalo odbiti, kajpada izvzemši Pilar-Vancaševo maloštevilno skupino. Med Srbi se jim je posrečilo dobiti samo metropolita Letico in nikogar več. Toda tudi v banovini so se mu zdela politična mnenja v opasni evoluciji in odgovornega za to je smatral sedanjega bana Mihaloviča, kateri je po njegovem mnenju premalo pazil na razvoj narodnopoli-tičnega življenja, hrvatsko-srbskega naroda. Zato je začel tirati hrvatskega bana v demisijo, katera se mu še ni posrečila, ko je že nanovo potrkala avstrijska vlada na njegova vrata z željo, da se hoče ž njim razgovarjati o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Avstrijski ministrski svet je pretekli teden sklenil, da se pooblasti njegov šef, naj se razgovarja z ogrsko vlado'o vseh možnih eventualitetah, ki pridejo pri reševanju jugoslovanskega vprašanja v 00-štev. Toda ti razgovori se naj ne vršijo samo iz notranjepolitičnih, ampak tudi iz zunanjepolitičnih motivov. Skupni ministrski svet je temu pritrdil in tako je' bila pot do razgovorov med ogrsko in avstrijsko vlado prosta. Ali so ti razgovori že sklenjeni, ali pa se bodo še nadaljevali, tega nc vemo. Vsekakor se bo to kmalu razvidelo iz dispozicij avstrijske vlade za bodeče državnozborsko zasedanje. Da se avstrijska in ogrska vlada začneta zanimati za jugoslovansko vprašanje, to bilježimo kot vestni kronisti. Toda vprašamo se: Ali res mislijo po narodnosti nam popolnoma tuji državniki, da bodo našli rešitev, ki bo tudi po želji tro-imenega jugoslovanskega naroda? Ali ne vedo, da vendar nc kaže več izključiti principa samoodločbe narodov? Ali se ne zavedajo, da nihče ne more niti misliti na resnost njihovih prizadevanj, ako istočasno narod, kateremu iščejo poti do svobode, zasledujejo z vsakovrstnimi perseku-cijami? Marodrsa galerija v Ljub- Ustanavlja sc slovenska umetnostna galerija v središču Slovenstva. V Ljubljani naj se dvigne akropola slovenskih lepih umetnosti, najvišja umetnostna ustanova naroda, ki naj zbere in ohrani najboljše umetnine vseh časov, kar jih jc ustvaril slovenski genij. Narod na galerija naj razkrije vsemu svetu obstoj in bogastvo naše vpodablja-joče umetnosti. Kar jc vedi akademija znanosti, je lepi umetnosti narodna galerija. Umetnostna galerija naj Slovencem zagotovi glas polnokulturnega naroda in dokaže visoko kulturnost Slovenstva. Društvo »Narodna galerija«, ki se je zasnovalo v Ljubljani, ima nalogo, ustanovili in vzdrževati slovensko umetnostno galerijo, kjer naj se zbero najimenitnejši slikarski, kiparski, grafični in stavbarski umotvori stvariteljev slovenskega pokoljei nja stare in nove dobe; združiti hoče obstoječe zbirke in posamezne, raztresene slovenske umetnine, pridobivati nove umotvore, pospeševati razvoj slovenske vpo-dabljajočc umetnosti ter raztegnili svoj delokrog na vse slovensko ozemlje. Društvo »Narodna galerija« ima namen, zgraditi aH pridobiti dostojen dom slovenski vpodab-liajoči umetnosti, kjer se naj nastani Narodna galerija. Da doseže svoje smotre, nabira dru« štvo gmotna sredstva (darila, testatc. ip članarino) in pa umetnine (darila in te-state). Društvo »Narodna galerija« ima pc* leg častnih članov, ki se steko posebnih zaslug za društvene namene (n. pr. z izrednimi darili ali pokloni tvami itd.), usta-novnike, ki izdatno pornnože galerijsko zbirko ali odštejejo društvu ustanovnino 500 K, ter redne člane, ki plačujejo 30 K letne udnine. V umetnostnih vprašanjih odločuje posebna umetnostna komisija, k] jo volijo na občnem zboru društveni člani, priznani slovenski vpodabljajoči umetniki. Umetnostna komisija bo vrhovni slovenski umetnostni strokovni zbor. Ustanovni občni zbor društva »Narodna galerija« bo v sredo, 18. septembra t. 1., ob 7. uri zvečer v dvoran? občinskega sveta v Ljubljani na mestnem magistratu, Rojaki! Prijavite se pred ustanovnim občnim zborom za člane društva »Narodna galerija«! Začnite takoj »Narodni galeriji« pošiljati izredna gmotna darila! Da< rila in prijave naj se začasno pošiljajo na naslov: Tvrdka Franc Ksav. Souvan, Ljubljana, Frančevo nabrežje, vselej z izrecna pripomnjo, da so darila namenjena » Narodni galeriji«. Gre za vrhovno kulturno ustanovo naroda, za trajen, neminljiv kulturni spomenik Slovenstva. Narodna galerija bodi žarišče in središče slovenske umetnosti! Med vojnim viharjem naj zašije mila luč lepote na slovenski narod! V Ljubljani, na angelsko nedeljo 191& Za pripravljalni odbor društva »Narodna galerija«: Leon Souvan, veletržec; ces. svetnik Ivan Franke, c. kr. profesor; Rikard Jakopič, akad. slikar; dr. Josip R e < g ali, odvet. kand.; Avgust Bukovici rač. svetnik. --------------- Na izobraževalno delo! Naša kulturna matica se vzbuja, ia spanja, v katero jo je zazibala svetovna vojska. Slovenska krščansko-socialna zveza se pripravlja na novo izobraževalno delo. Prihodnji torek dne 10. sept, si hoče v L ISTE E. fcanimž^osti is zgodovine. Gospod Koket. V pisarni gospoda Sartina, vsemogočnega policijskega ministra Njegovega Veličanstva kralja Ludovika XV., je hodil eleganten gospod vznemirjen gori in doli. Prepričeval je ministra, da ni grše knjige kakor je »Gospod Koket«, ki je pravkar tagledala beli dan. »Ves Pariz in vsa družba govori o tem. Nobeden ne bo dvomil, da je to moj prijatelj pl. Argenton, zlasti še, ko ga je pisatelj napadel kar s priimkom in ga imenuje Koket, kakor mu pravi cela družba.« Policijski minister je prikimal. »Vem, da pozna Pariz gospoda Ar-gentona bolj z imenom Koket, kakor pa s pravim njegovim imenom.« Elegantni gospod se smehlja. »Moj Bog, ali v Parizu res ne bomo smeli več ljubiti?« Sedaj se smehlja tudi gospod Sartinc. Saj jc bila takrat doba madame Pompa-dour, francoske kraljice, akoravno je ime kralja francoskega nosil Ludovik XV. In gospod Sartine je bil slepo in pokorno orodje v rokah madame. Hudo je vsakega kaznoval, ksjfir si je drzjiU le ko- ličkaj ziniti čez njo. Saj še ni bilo dolgo, ko je neki gospod napravil na grofico Pompadour žaljivo in zbadljivo pesem, gospod de la Motte. Bi! je cclo tako predrzen, da je to pesem v krogu dobrih znancev predavaje bral. Pa ga je nekdo izdal, prijela ga je mogočna roka Sarti-nova, konfiscirali so mu premoženje, njega pa obesili. Branje one pesmi so imenovali »zločin hujskajočega govora«. Ali se niso pripetile sedaj med vojsko pri nas ravno take budalosti? Neki drugi gospod, Mira-belle, je objavil zabavljico na madame, za-bavljico, katere ni niti sam zložil. Sartine ga je za to zaprl za enajst let v državno ječo — bastijo. Zato v Parizu ni bilo nenevarno, če je kdo pisal ali izdajal knjige, ki so žalile vplivne in ugledne osebe. In taka čestita oseba, ki ji je bil policijski minister zelo rad uslužen, je bil »gospod Koket«. Navadno pravimo ženskam, da so kokete; a to ime jc imel takrat v Parizu on; nič ni delal, dosti denarja je imel, okoli je hodil in iskal znanja z lepoticami Pariza, skratka: bil jc lev pariških salonov. Zalo ni čuda, če jc knjiga neznanega pisatelja — neprevidnega in duhovitega obenem — hitro se razširila in se jc ves Pariz smejal; kajti pisatelj ga jc silno smešil, ncrca se delal iz njega, omalovaževal ga in blatil. Kar lylro je pj-gsil Bckcga svojega pri- jatelja, naj gre k Sartinu in naj izposluje pri njem konfisciranje grde in žaljive knjige, za predrznega pisatelja pa brezplačno stanovanje v bastiji. Zato smo ga videli onega gospoda pri policijskem ministru. Sartine pozvoni in pravi, naj pride eden najzanesljivejših njegovih uradnikov. Ta pride in čaka. Sartine pa potolaži elegantnega gospoda in mu zatrjuje, da bo že pregnal pisatelju vse veselje še kdaj s hudobnim namenom žaliti odlične in vsega spoštovanja vredne osebe pariške družbe. Sicer je bil pa Sartine zmožen in vesten uradnik, ki je izvrstno skrbel za red in mir v Parizu in ki je bil obenem tudi tako brihten, da mnogi vidijo v njem francoskega Šerloka Holmcsa. Odkril je mar-sikako hudobijo in dpsti zločinov, ki jih nihče drugi ni mogel izslediti. Nekoč ga je avstrijska vlada prosila, naj ji pomaga iskali nekega zločinca, ki je ušel z Dunaja v Pariz. Po raznih malenkostih in navidezno nepomembnih podatkih je pa kmalu uvide!, da je dotičnik ostal kar na Dunaju in da ,rfa ni v Parizu. Poslal je tozadevna poročila in navodila policiji na Dunaj in dobila ga je. Zato pa avtor »Gospoda Kokcta« ni imel pričakovati nič dobrega. Ko jc onega gospoda odslavljal, mu je Sartinc zagotavljal, da bo dal »Gospoda Kokcta « streti in zmečkati, kar bo pa ostalo, da bo dal Rigati. Mislil jc seveda na kjjjigo. Pri vratih stoječi uradnik jc poslušal, slišal je samo ime Koket in o strenju in mečkanju, pa seveda ni vedel, da jc to kaka knjiga. Kakor pa marsikdo, ki jc zatopljen v misli, tudi Sartinc ni gledal na to, da morda uradnik ni dosti poučen o celi stvari^ skratka, rekel mu je, naj hiti v cesto Ho-nore in naj pripelje »gospoda Koketa« k njemu. Mislil je na knjige, ki jih je hotel uničiti. Uradnik pa na gospoda, ki naj b) bil zmečkan in zdrobljen, Prišcdši v malo stanovanje pisateljevo pa policist nc dobi avtorja doma, temveč samo mlado ljubeznivo njegovo ženo. Sta-novanje je bilo majhno, soba pa polna knjig. »Želite?« vpraša mlada gospa. »Iščem gospoda. Kokcta, pustite me v sobo, tu mora biti.« Mlada dama je takoj vedela, kaj je. Bala se je bolj za moža, ki je imel pravkar priti na kosilo domov, kakor pa za knjige, ki jih je imel uradnik pred nosom ki jih pa ni opazil. Saj jc iskal zločinca, ne pa knjig. Trdovratno je trdil, da mora gospoda Kokcta aretirati in da mora biti tu. Skril sc je, si je mislil. Gospa jc brž opazila, da nekaj ni prav, da policist svojega gospoda ni razumel in da pomotoma išče nekaj čisto drugega, kar bi bil moral. Gospa izkoristi položaj, prilika je ugodna, rešiti hoče moža občutliivc knjigo pa uničenja« središču Slovenije v beli Ljubljani zarisati pota za svoje novooživljeno delo. Vojska ni zmanjšala nalog, katerim je posvečala S. K. S. Z. svoje delovanje, ampak jih je potrojila, podesctorila. Pač pa je zmanjšala število delavcev, zmanjšala tudi število onih, za katere se je delalo, ter s tem poklicala nova vprašanja in novo organizatorično delo na dan. Napredek, kateremu služi naše krščansko delo, potrebuje drugih strug, širjile in globjih ter v drugi smeri držečih nego pred vojsko. Le duh krščanske ljubezni do ljudstva, za katerega nam je treba delati, je ostal in ostane isti. Kakor hitijo pod gorami od vseh krajev in koncev bistri studenci in potočki iz tal, tako je treba da se razlije med naše ljudstvo, na katerem ležijo gore bremen in težav, zopet krščanskosocialno delo, bednemu ljudstvu v olajšavo in spodbudo. Naše delo ni politično, toda nič manj važno nego politično delo v sedanjem času. Tudi krščansko slovensko ženstvo vabimo v svoj delovni krog. V večjem številu kakor kedaj poprej ga pričakujemo v svoji sredini. Kjer so legli možje in mladeniči k večnemu spanju, tam naj vstanejo žene in mladenke k novemu življenju. Velja rešiti naš narod z nravno krepostjo, z živim narodnostnim mišljenjem in široko-obzornim gospodarskim delom. Ženam in mladenkam je poverjena v bodočnosti velika in odgovorna naloga, katere se treba krepko in brez obotavljanja poprijeti. Dan 10. septembra naj zboruje v Ljubljani vseslovenski parlament, ki se sicer ne bo bavil s politiko, a si tem enotnejše in smotrenejše zarisal pota organiziranega izobraževalnega dela v bližnji bodočnosti. Na svidenje v torek v beli Ljubljani I ♦ * • Občna zbora S. K, S. Z, in »Slovenske Straže«. V ponedeljek ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani hotela Union komerz na čast udeležencem. Sodelujeta pevska zbora šentpeterskega prosvetnega društva in katoliškega društva za delavke ter polno-številni salonski orkester šentpeterskega prosvetnega društva. Vstop imajo vsi prijatelji naše organizacije. Občni zbor in redni letni posvet k. s. izobraževalnih društev S, K. S. Z. za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško in Trst se vrši v torek dne 10. septembra 1918 v Ljubljani, Predpoldne zborujejo odseki po sledečem redu: I. Kmetijski odsek, Zborovališče: Velika dvorana »Uniona«. Poročevalci: Poslanca Hladnik, Pi-šek in župan Brodar. Pričetek ob 9. uri do-ooldne. II. Narodno-gospodarski odsek, Zborovališče: Orglarska šola v Aloj-zevišču, Poljanska cesta. Poročajo: Na-rodno-gospodarski položaj: dr, Jakob Mo-horič. Obrtne in trgovske zadeve: dr. Jež, Ljubljana; Ferjančič, Trsi. Pričetek ob 9. uri dopoldne. III. Odsek za obnovitev Goriške. Zborovališče: Posvetovalnica Zadružne zveze, Dunajska cesta št. 38, II, nadstropje. Poročajo: O obnovitvi Goriške: prof. Bogumil Remec, dr, Ličan, župan } Rejec, urednik Alojzij Vrtovec. Pričetek | ob 10. uri dopoldne. IV. Prosvetni od^ek. Zborovališče: Posvetovalnica Katoliškega tiskovnega društva. Poročevalci: Iz- | obraževalno delo: prof. dr, J. Puntar. Igre v naših prosvetnih društvih: pisatelj župnik Finžgar. Petje v naši prosvetni organizaciji: kanonik dr. Kimovcc. Pričetek ob 11. uri dopoldne. V. Mladeniški (telovadni) odsek. Zborovališče: Šcntpetersko k. s. prosvetno društvo, Sv. Petra cesta, šentpeter-ska mežnarija, I. nadstropje. Poročajo: urednik Anton Komljanec, posl. Vrstovšek (Štajersko), dr. Ličan (Goriško), urednik Smodej (Celovec). Pričetek ob 9, uri dopoldne. VI. Narodno-obrambni odsek in občni zbor »Slovenske Straže«. Zborovališče: Šentjakobsko k. s. prosvetno društvo, Florijanska ulica št. 15, I. nadstropje. Poročata: poslanec Evgen Jarc in urednik Anton Pestotnik. Pričetek ob 12. uri opoldne. VIL Odsek za Narodni svet. Zborovališče: Knjižnica Katoliškega tiskovnega društva, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Poročajo: dr. Jerič, posl. dr. Korošec in urednik Smodej. Pričetek ob II. uri dopoldne. VIII. Delavski odsek. Zborovališče: Tajništvo S. L. S., Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Poroča dr. Jakob Mohorič. Pričetek ob 11. uri dopoldne. IX. Ženski odsek. Zborovališče: Društveni prostori Katoliškega društva za delavke v Ljubljani, Poljanska cesta, Alojzevišče. Poročajo: urednica Ivanka Klemenčič, Petrič iz Trsta in dr. Hohnjec (Maribor). Pričetek ob 9. uri dopoldne. GLAVNO ZBOROVANJE IN OBČNI ZBOR S. K. S. Z. Zborovališče v veliki dvorani »Uniona«. Pričetek ob 3. uri popoldne. Spored: a) Poročilo predsedstva. b) Narodna izobrazba: govori Fr. Finžgar, c) Narodno gospodarstvo: govori dr. Jakob Mohorič. d) Žensko vprašanje: govori Ivanka Klemenčičeva, e) Volitev odbora S. K. S. Z, Prijateljski večer. Na predvečer v ponedeljek dne 9, septembra prirede nepolitična ljubljanska prosvetna društva, članice S. K, S. Z. prijateljski večer s petjem in godbo v veliki dvorani »Uniona«. Začetek ob 8. uri zvečer. Posvet poročevalcev bo zboroval v ponedeljek dne 9, septembra 1918 ob pol 8, uri zvečer v posvetovalnici tajništva S. L. S., Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Prosimo: Vsa k. s. prosvetna društva naj se častno udeleže občnih zborov osrednje S. K. S. Z, in »Slovenske Straže«. Z Bogom za slovensko ljudstvol Slovenska Krščansko Socialna Zveza v Ljubljani, »Slovenska Straža« v Ljubljani, dne 28. avgusta 1918. šele pozno zvečer domov, ni šel več v pisarno; in tako je moral gospod gizdalin prestati celo noč brez jedi in pijače v družbi tatov, roparjev, goljufov in ubijalcev. Šele drugo jutro je prišel Sartine zopet v ministrstvo. Uradnik mu naznani, da je »gospod Koket« že tukaj. »V koliko izvodih?« Uradnik ne sliši prav, ne verjame svojim ušesom. »V koliko izvodih!« grmi minister. »V enem, v originalu,« jeclja nesrečnež. Minister kolne: vsi izvodi »Gospoda Koketa« morajo sem, in sicer takoj. Biti jih mora več sto, eden je vendar podoben drugemu, išče naj in četudi preobrne vso hišo. Sicer je bilo v onih časih marsikaj mogoče, kar se splošno zdi nemogoče, a da se nahaja en sam človek kar v več sto izvodih, to je bilo nekaj nezaslišanega, nekaj tako nenavadnega in nemogočega, da so se uradniku lasje ježili. Toda — gospod policijski minister so zapovedali, torej pojdimo ponje, še po druge izvode. A gostilničar v hotelu Rim ni ničesar vedel o tolikem številu Koketov, in ko pride policist na stanovanje onega pisatelja, je bilo zaprto. Neki sosed mu pa pripoveduje z zlobnim in porogljivim nasmehom, da so peljali prejšnji dan cel voz knjig proč. Sedaj se je pa začelo policistu malo daniti. Kar skuDaj je zlezel. Vse ie do- skusil, da bi knjige dobil, a zastonj. Hišna preiskava je pokazala samo neko pismo pisateljevo, v katerem se ta ironično priporoča gospodu Sartinu v nadaljno dobrohotnost. Medtem je gospod Koket tako razgrajal v svoji ječi, da so naznanili gospodu Sartinu, da je nekdo znorel. Koket je namreč zahteval, če ga že hočejo streti, zmečkati in zdrobiti, naj mu dajo prej vsaj dobro kosilo, kakor ga sme zahtevati vsak hudodelec; predvsem je pa zahteval osebni razgovor z gospodom Sartinom. Gospod policijski minister ni mogel verjeti, da je to res. Ko pa vprašuje sem-intja, izve, da je originalni izvod »Gospoda Koketa« živ, in sicer zelo živ, da razsaja in razbija. Zapovedal je, naj takoj pripeljejo »originalni izvod gospoda Koketa«. Nadaljni dogodki so se vršili za zaprtimi vratmi. Gospod Sartine je najbrže prvič v življenju slišal stvari, ki jih ni bil čisto nič navajen. Gospod Argenton je bil seveda takoj odpuščen in se je odrekel zahtevani hrani v ječi. Ubogi uradnik! Nobeno poročilo nam ga ne omenja. Vsa prizadevanja dobiti onega pisatelja, so ostala brez uspeha. Z ženo in knjigami vred je srečno ušel na Angleško. Ugled Sartina vsled tega dogodka gotovo ni bil večji. Pariška družba, ki je bila takrat ravnotako škodoželjna kakor je danes, se je še dolgo časa smejala Sartinu in Koketu in občudovala bistroumnost mlade žene, ki je ugnala celo .»laroDari škega Šerloka Holmcsa. i »A,« pravi, »vi iščete gospoda Koketa? Tega pa pri meni že ne boste dobili. Mora biti pomota, ta gospod stanuje v hotelu Rim, kjer se je včeraj nastanil.« Uradnik jo nezaupljivo pogleda. Ker pa gospoda Koketa ni bilo nikjer, v nobeni sobi, tudi ne pod omarami in posteljami, tedaj se odloči iti v hotel Rim; kajti na noben način si ne upa priti pred jeznega in strogega gospoda Sartina s praznimi rokami, Hiti torej v hotel in izve tam v veliko veselje in zadoščenje, da stanuje gospod Koket res v hotelu. »Šele včeraj je prišel iz Nancyja z brzovozno pošto,« je pravil gortPničar, »Kje pa je sedaj?« »Ravno obeduje.« »Pa ga pokličite, ga moram aretirati!« Zelo se je gostilničar ustrašil, da hočejo aretirati tako bogatega in uglednega gospoda v njegovem hotelu. A ker so bili Parižani že navajeni na take »neori^ako-vane« slučaje, se gostilničar ni dosti obotavljal in jc dal poklicati gospoda Koketa, i a pride, friziran po modi, z lornjo-nom pred očmi, in vpraša zelo oblastno, kaj uradnik gospoda Sartina hoče od njega. »V imenu kralja,< odvrne ta, »aretirani ste.« Ugovor ubogega Koketa nič ne po-»►•V4*- .'očes nočeš je moral v kočijo in c*, » a sta se proti policijskemu mini-tlrslvu. »Povejte mi vendar, za božjo voljo, kaj sem pa napravil,« ječi ustrašeni gizdalin. »Tega ne vem, gospod.« »Ali ste morebiti kaj slišali, kaj nameravajo z menoj narediti?« »V bastijo pridete, dragi moj, tam vas bodo pa štrli in zmečkali.« »Kaaaj?« »Štrli vas bodo v prah.« »Nemogoče! Gotovo niste dobro slišali. To jc pa norost, to je barbarstvo! Gospod Sartine je znorel.« »Sporočil bom to vaše laskavo mnenje gospodu policijskemu ministru.« A gospodu Koketu je bilo že vse eno. Zmečkati ga hočejo in zdrobiti v prah! Moj Bog, če je že res treba umreti, pa vsaj tako, da ne bo trpela frizura! Torej zmečkan in strt! Spremljevalec ubog^a Koketa je moral biti pa zelo demokratičnega naziranja, kajti kar pasel se je na mukah svoje žrtve in je čez nekoliko časa še pristavil: »Kar bo pa šc ostalo od vas, je rekel gospod policijski minister, to bodo pa sežgali.« »Še to! Kaj bo pa ostalo od mene, če bom že zdrobljen? To jc bolehava besnost uničevanja, res, to lahko poveste vašemu ljubeznivemu ministru. Še danes bom apeliral na kralja.« Voz se ustavi, gospoda Koketa peljejo v sc' o, kier so ča'-ali arcliranci, da jih gospod Sartine zasliši. Ker jc imel pa policijski minister ravno ta flan važno sejo pri kraliu in ie prišel Hov način pobirania Sita na Kranlskei. Deželna vlada kranjska namerava od c. kr. urada za ljudsko prehrano doseči dovoljenje za premembo dosedanjega prisilnega pobiranja žita na Kranjskem ter postaviti oddajo žita na podlago prostovoljne dajatve od strani pridelovalcev. Ta način so letos vpeljali na Štajerskem in tam se je obnesel prav zadovoljivo. Naj-preje so dosegli mnogo večjo množino žita nego v prejšnjih letih, a še posebno mnogo večjo, nego jo je bilo letos pričakovati, na drugi strani so pa kmetovalci veseli, cla so se oclkrižali neprestanih rekvizicij žita in da smejo s preostankom razpolagati, kakor jim drago. Ta način prostovoljne oddaje obstoja v tem, da se najpreje za celo deželo določi kontingent, t. j. množina žita, ki ga ima ta oddati z ozirom na stanje letine m upoštevaje prehranjevalne razmere v deželi sami. Ta kontingent se porazdeli na okraje, občine in slednjič na posamezne kmetovalce. Razdelitev med pridelovalce se objavi potom javnega razglasa pri občinah, vsled česar je vsakemu mogoče pritožiti se čez preveliko množino, ki mu je bila odmerjena za oddajo ali pa tudi čez premajhno količino, ki se je določila sosedu. S tem prihaja cela pobira pridelkov nekako pred javno nadzorstvo, kar omo-gočuje najpravičnejšo razdelitev. Posameznikom se tudi dovoljuje, da namesto ene vrste žita, katere imajo morebiti premalo, oddajo drugo vrsto. Kdor se pa neupravičeno brani prostovoljno oddati odmerjeno mu množino žita, tega čaka zelo stroga kazen: pre-:.ščejo se mu vsi kotički v hiši in na polju, advzame vse žito, kar se dobi, vrhutega pa dobi še vojake v hišo, ki jih mora hraniti tako dolgo, dokler sploh ima še kaj hrane v hiši. Opozarjamo kmetovalce že sedaj, čc morda že v kratkem času pride do uvedbe te prostovoljne oddaje žita, naj se nikar temu ne protivijo, ampak naj brez upora oddajo, kar morejo in morajo, kajti potem bodo prosti vsakega nadaljoega prisilnega pobiranja in smejo poljubno razpolagati z ostalim pridelkom. (~>Kmetoval.«) Kako bo s tem novim načrtom, bomo poročali. Na Dunaju je urad, ki mu pravijo prehranjevalni urad. Na čelu tega urada stoji sam cesarski minister. Namen prehranjevalnega urada je menda ta, da uredi po celi Avstriji prehrano ljudstva tako, da bi bili vsi državljani od prvega ministra na Dunaju pa do zadnjega delavca v kaki tovarni enako preskrbljeni s hrano. Ko se je urad ustanovil, smo se vsi oddahnili, češ, sedaj bo šlo s prehrano gladko, saj so vzeli to stvar v roke visoki gospodje, ki se na to razumejo in ki imajo srce tudi za ubogo ljudstvo. Pa smo se, kakor že velikor-at, tudi topot zmotili. Gospodje so se res s posebno vnemo lotili dela, zmerili so naše želodce in določili, koliko potrebuje človeški želodec na dan, na teden, na mesec in celo na leto. Izdali so brez števila tozadevnih odredb, dali kljub silnemu pomanjkanju in veliki draginji papirja natisniti cele miljarde najrazličnejših nakaznic na živila, razveljavili danes to, kar so včeraj odredili, da lahko jutri nanovo sklenejo. Dokazali so gospodje, da imajo res dobro voljo pomagati ubogemu ljudstvu. Ampak samo dobra volja pomaga prav tako malo, kakor pa razne nakaznice, katerih je že toliko, da sc ljudje več nc spoznajo in da bodo morale posamezne družine kmalu najeti posebna skladišča, kamor bodo spravljale nakaznice, za katere niso dobile živil. Dobro voljo imajo gospodje v prehranjevalnem uradu, manjka jim pa sposobnosti in -.misla za to delo. In zato ni čudno, d:- so jo tako zavozili, da že sami več ne vedo, Kje so in kaj delajo. Tioljejo vsepovsod, ne •~do pa, kje bi zagrabili, da bi kaj izdalo. Krona vseh najrazličnejših odredb je pa prepoved zasebnega preskrbovanja z 'iviii, katero je nedavno izdal prehrarje-»•. ini minister ekscelenca Paul. Prchranjc-alni urad na Dunaju ic popolnoma odpo- vedal, naravno, da potem tudi podrejene aprovizacije ne morejo zadostno preskrbovati prebivalstvo. Če bi ljudje imeli samo to, kar jim dajejo aprovizacije, bi bila že Avstrija ogromno pokopališče. Ljudje, posebno v mestih, so bili naravnost navezani, da si sami preskrbijo prepotrebnih živil. In sedaj pride ekscelenca Paul ter prepove zasebno preskrbovanje z živili. Dvomimo, da bi minister Paul izdal tako prepoved, če bi bil sam prisiljen oprtati si nahrbtnik in iti na deželo za živili. Ta prepoved je silno vznemirila prebivalstvo po mestih. Saj bi ne imeli v principu nič proti taki naredbi, kakor pa stoje danes stvari dejansko, ali, če hočemo točneje reči: kakor so zavožene, je umevno, da je omenjena odredba izzvala paniko. Nastopa naj se proti oderuštvu in navijanju cen, toda ocl prepovedi zasebnega preskrbovala z živili v prtljagi po železnicah je treba odnehati, ali pa naj se nakazila živil povišajo na toliko mero, da bo zadoščalo za preživljanje. Lc po skrajni bedi in po nagonu samoohrane je bilo prebivalstvo prisiljeno k samopreskrbovanju z živili. Mesmiri v BalJaku. Beljaški župan Assmann jc šel takoj, ko so izbruhnili nemiri, k okrajnemu glavarstvu, kjer se je posvetoval z voditeljem okrajnega glavarstva dvornim svetnikom Pavlowskyjem. Ministru prehrane Paulu so brzojavili na Dunaj sledečo brzojavko: Danes je tu izbruhnila velika ljudska vstaja. V veliki svoji bedi se je zbralo 3 do 4 tisoč ljudi, ki so vdrli v mnogo trgovin za živila, kjer so vse razbili. Nujno prosimo, naj se pošljejo potrebna živila: moka, krompir, mast in sladkor, ker morajo sicer slediti žalostne posledice, za katere odklanjamo vsako odgovornost. — Popoldne sta se odpeljala župan in glavar v Celovec, kjer sta deželnemu predsedniku poročala o strašni bedi revnejšega prebivalstva in zahtevala boljše, hitrejše in zadostne preskrbe. O izgredih priobčuje »Villacher Zeitung« še sledeče podrobnosti. Beljaško okrajno glavarstvo je popoldne prepovedalo zbiranje na cestah", zapo-vedalo, nai zapirajo hišna vrata ob 6., gostilne ob 7. zvečer in je prepovedalo gledališke predstave in predstave kino-gle-* dališč. V večernih urah se je pripeljala v Beljak ena pehotna stotnija in vojni orožniki, da ojačijo beljaško posadko. Vojaki so taborili-na cestah; močne vojaške in orožniške patrulje so krožile po mestu in zasedle križališča. Polagoma se je v mesto vračal mir. Pri plenitvah so vdrli demonstranti tudi v klavnico, kjer so uropali mast, slanino in suho meso. Nasilstev so se udeleževali celo ljudje, od katerih se to ni pričakovalo. Vhod v tvornico konserv clr. Ernsta Kumpfa je branil službujoči poročnik. kateremu je izbil koS opeke oko fbeJa lisa cenzure). Opoldncj ko je vozil brzovlak Videm—Dunaj, so vdrle žene železničarjev na glavni kolodvor in nameravale zabraniti odhod brzovlaka. Ogrski vojaki, ki so se vozili skozi postajo, so morali nastopiti, da so izpraznili tračnice. (Bela lisa cenzure.) Varnostni organi so prijeli več oseb. V petek se je zbrala pred mestno hišo velika množica, ki je zahtevala, naj izpuste zaprle demonstrante. Precej časa je trajalo, da so se razšli. Prodajalne so pričeli odpirati šele opoldne. Izgredi v Beljaku. — Beljak brez moke. »Karntner Tagblatt« poroča: Beljak, 5. septembra. V sredo popoldne je uničevala množica 3alje. Ženske so oplenile centralo masti in mestno skladišče moke na cesti nadvojvode Evgena in na Lindi. Ko so plenili zalogo moke na cesti nadvojvode Evgena, se je zgodila obžalovanja vredna nesreča. (Sledi bela lisa cenzure.) Popoldne ob 5. so nabili na vogale oklice v smislu § 284. Ker je oplenje-no skladišče moke, je Beljak danes brez moke. Danes, v četrtek, so se tu in tam še zbirale gruče, Trgovine so zaprte. »Freie Stimmcn« poročajo o nemirih v Beljaku še o sledečih podrobnostih: Ogrsko meso, ki so ga prodajali včeraj kilo po 28 I< 20 vin., prodajajo danes po 8 K 40 vin. Deloma so oplenili demonstranti tudi »Parkhotel«. Pri spopadih dne 4. t. m., pri katerih niso streljali, so bile ranjene tri osebe: en poročnik, en praporščak in en tajni policist. Pri konservni tvornici dr. Kumpfa se (velika bela lisa cenzure) ni streljalo; na razburjeno množico so marveč brizgali vodo, na kar so odgovarjali demonstranti s točo kamnov. skih in ogrskih' državnikov in posvetu z inozemskimi diplomati ne povejo ničesar, za kaj gre. Čez posvete o zagrnili gosto meglo, dasi sluti prebivalstvo, da gre za bodočnost Galicije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Burian o vsem tem ledeno molči ali izda kak komunike, ki ga ni mogoče izlahka tolmačiti. Vprašanje Poljske še tudi ni rešeno, ali vsaj prebivalstvo o stanju tega vprašanja ničesar ne ve. O vprašanju Poljske se poroča: Princ Radziwill o berlinskih in dunajskih posvetih. Varšava, 5. septembra, Na posvetu poljskih časnikarjev je izjavil princ Rad-ziwill: Ni res, kakor trde, da sta delala grof Ronikier v Berlinu in grof Przezd-ziecki na Dunaju politiko na lastno pest. Stvarna pogajanja poljskega državnega sveta so na zunaj ugodno vplivala. Pokazalo se je, da ne stoje le aktivisti, marveč tudi v medstrankarskem kolu organizirani pasivisti na tleh realnega delovanja za stvorbo države. O poljski noti z dne 28. aprila je izjavil princ Radziwill: Nota ni natančno obsegala zahtev Poljske, marveč naj bi tvorila temelj nadaljnih pogajanj in se zavzema za integriteto kraljevine Poljske^ in odklanja odstop Suvalskcga. Le za slučaj, če Poljska izgubi te kraje, zahtevajo Poljaki posebne kompenzacije na vzhodu. Princ Radziwill je opozarjal na te-le besede, ki jih je govoril v državnem svetu: Ni Poljaka, ki sodi, da se reši poljsko vprašanje z ustanovitvijo države desetih gubernij. Kar tiče vprašanja o prestolu, zavzema vlada stališče, da morajo prej rešiti še druga vprašanja. Uspeh sestanka dveh tesarjev se lahko tako-le izrazi: Poljakom so prepustili svobodno odločitev v vprašanju prestola, Poljsko vprašanje se ne bo rešilo brez Poljakov. Dunajska posvetovanja o Poljski. »Ncues \Viener Tagblatt« poroča iz dobro poučenega vira, da je veljala na dunajskih posvetovanjih poljskemu vprašanju le popoldanska konferenca dne 5. t. mes. Obisk pl. Hintzeja na Dunaju ni prinesel v poljskem vprašanju nobene izpremembe. Morda sc bo stvar pospešila ob nastopnem obisku državnega kanclerja grofa Hertb'n-ga. Vsekakor se bodo pa pogajanja brez odmora nadaljevala. Tudi Poljaki v Varšavi niso nič enostranskega sklenili, ker čakajo na sklepe dunajske in berlinske vlade. Možno je, da bo dr. pl. Stcczkow-skega nadomestil za gotov čas, približno osem tednov, princ Radzivvill ali pl, Ku-charczcwski, nato bi pa vodstvo prevzel zopet dr. Steczkovvski. Na ta način bi se doseglo, da poljska vlada pod predsedstvom državnika, ki ne bi imel obsežnih pooblastil, ne bi sklepala o važnih vprašanjih. I i. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. Uradno: Južno sedla Tonale smo odbili italijanske poizvedovalne čete. — Pri Asiagu smo odbili sovražni napad. Sicer se je bil na mnogih točkah živahen boj s topovi. I " Poljski državni svet jc ccigoden, kar je v zvezi z demisijo ministrskega predsednika. Med nasledniki dr. pl. Steczkovvskega imenujejo princa Radzivvilla, Kucharszewskega in Pomorskega. Dosedanjemu kabinetu je poverjeno začasno vodstvo uradnih poslov. Neumesten molk. Neues Wiener Tagblatt« objavlja članek, ki čraia, ker kljub vrvenju avstrii- NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 6. Uradno: Bojna skupina kraljevič Ru- preht in generalni polkovnik p 1. B o c h n. Poizvedovalne oddelke sovražnika, ki so otipavali med Tpernom in La Bassee in severno Lensa izpadli s težkim udarjal-nim ognjem, smo odbili. Heške čete so odbile zvečer med Ploegsteertom in Armen-tierom več sovražnih napadov; lam smo ugrabili nad 100 ujetnikov. Uspešne sunke smo izvajali v angleške jarke pri Hul-luchu. \ V predpolju naših novih postojank so se razvili silni pehotni boji ob cesti Bapa-ume-Cambrai, ob gozdu Havrincourth in na višinah vzhodno od odseka Tortille. Odbili smo močne sovražne napade, s katerimi je izpadel sovražnik iz črte La Ncuville-IVJanaucourt-Moislauris, Iz Perone in čez Sommo je sovražnik šele včeraj sledil počasi našim zadnjim oddelkom. Med Sommo in Oiso je močno pritiskal za nami in je stal, zvečer zahodno črte Ham-Chauny. Med Oiso in Aisno smo se tudi po načrtu ločili od sovražnika. Naše prednje straže so se zapletle ž njim v boj na črti Anugy-Barizis-Laffaux-Conde. j Bojna skupina nemškega c c- | s a r j e v i č a. Vzhodno Soissonsa jc sledil sovražnik čez Veslo. Naši pehotni oddelki in topništvo so ga dolgo zadržavali in mu zadajali izgube. Na višinah severnovzhodno Fismc- j sa smo odbili močnejše napade Američanov. Berlin, b, septembra zvečer. Uradna? Na bojnih froplah jc bil Ban mireu. Manjši boji so se bili na predpoljih naših po- stojank. ( Angleško poročilo. : > London, 4. septembra zvečer. Angle- i irVVaMfkc. Četu s0 izsili,c Prebod če* reko Tortille in severni prekop na široki severno Moislansa. Sovražnik je stal v ranem jutru na vzhodnem bregu rekel ob prekopu in je poskušal s topništvom in z ognjem strojnic zadržavati na tej črti1 nase prodiranje. Kljub naravni moči sovražnih postojank so vdrle v nje naše četa z veliko odločnostjo in srčnostjo in dosegle vasi Manancourt in Etricourt. Ko sol premagale ovire prekopa in reke, sq na strmem ozemlju znatno napredovale, r.ntskc m novozelandske divizije so vzele severno od tam Rnvaulcourt in prišle do najskrajnejše severne meje Havrincourth skega gozda vzhodno od črte ob prekopu, Druge angleške divizije so prišle na za< hodni breg prekopa nasproti Denucourtu m Bourgesu in so odbile sovražni proti, napad. Angleške čete so vkorakale s severa v Moeuvrcs, kjer so še zapletene v bo,; tam stoje v obrambnih postojankah stare Hindenburgove črte. Me'd našim prodiranjem smo zopet ugrabili ujetnike iti material; med njimi 'dva treh' nemških tam kov, ki jih ,e sovražnik brez uspeha po^ vodom protinapada 31. avgusta uporabljal. Na fronti ob Lysi so naše čete zopet' na raznih točkah napredovale. London, 5. septembra poooJdnc Včeraj sc ,e bil severno Lyse hud boj Naše cete so napadle zjutraj višino 63 jugoza-bod.no Messinesa, jo vzele in ujele nad 100 moz. Popoldne smo napadli vas Plocg-stert, ,o vzeli ujeli zopet več sto mož iri zaplenili veliko strojnic. Severno višine w f uace ?.tc tra'no vstopale v odseku wytscheie, kjer je sovražnik ponovno, toda brc/ uspeha napadal. Na fronti ob L'ysJ drze zdaj naje čete glavno črto Voorme-zecle — \$dverghem — Ploegstert Nicppe Laventie —. Givenchy. Južno Neuve Chapelle do Givcnchyja smo pri< aobib staro črto, katero smo prej držalh in zasedk vzhodno Givenchyja dele starih nemških postojank. Na južni fronti je na< padel sovražnik sinoči silno naše nove postojanke pri Inchy-en-Artoisu, a smo ga s trdim bojem odbib. Izboljšali smo našo postojanko južno Moenvresa. Vzhodno Manacourhi smo odbili sinoči sovražni protinapad. Boj se je bil t„di blizu Pe-ronne Našo črto smo izlahka izboljšali V| i l, £irih flnch So njele angleške čet? nad 16.000 mož in ugrabile nad sto topov) Francosko poročilo. 4- septembra zvečer. Potem, ! Newyork, 5, septembra. (K. u.) Reuter. upravitelj sovražne lastnine je prevzel American Transatlantic Companv, ki je nemška last. Družba je vozila z 11 par-niki pod ameriško zastavo. London, 6. septembra. »Daily Croni-cle« javlja iz Nevvvcrka: Na tisoče rdeče-kožcev, katerih prešnji rodovi so se še krasili s perjem in barvali obraze, nosijo zdaj uniformo ameriške armade. Veliko jih jc že v Ameriki. V armadi jc zdaj zastopanih 14 indijanskih rodov; njih glavarji, ki še niso prestari, dobe čast majorjev. Newyork, 6. septembra. Na borzo je vdrla 5. L m. vojaška policija, ki jc odvedla vse borzijance, ki se niso izkazali, če so y vojaški starosti. Minuli teden je preiskala ves Newyork. Anfifills! grozi Rusiji z na-povedji© volne. London, 6. septembra. Na borzi se trdi, da bo napovedala Anglija Rusiji vojsko, ker so napadli boljševiki petrograjsko poslaništvo in radi umora kapitana Cro-nieja. Vojska se smatra kot gotova stvar, ker noče dati ruska vlada Angliji zahtevanega zadoščenja. j^ondon, 6. septembra. (Kor. ur.) Reuter p bil zgubljen rdeče-rjavkast volnen plet. Po-' šten najditelj naj c!a odda proti nagradi 10 kd sladkorja in drugih živil v garderobi na posta-i |i Kranj ali Jesenice. »Franz Josef« grcnčica že po malo urah brez bolečin razbremeni želodec in črevo ter istodobno zboljša slast do jedi in izdatno poživi delavnost prebavnih Ojv ganov. , I.e z bakreno prevlako 3112 mi za skoro vse napetosti in sile. Kompletne naprave za električne razsvetljave. Odpirale! toka in priklopni regulatorji. Točno in najceneje. — Ponudbo poSilja Emm SmiafiS! GRADEC, Wielandgasse 56. Železne postelje, slamnice, žimnice, odeje, omare, mize, stoli, bilard, podglavniki, posoda, glasovir, pisalni stroji. LlnlsSjaiia, Cesarja žrg 5f. io. od 16. do 20. septembra vsak dan od 9. dopoldne do 4. ure popoldne. CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov v STOBU PRI DOMŽALAH, se priporoča trgovcem in slavnemu občinstvu za obila naročila različnih :: SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV Ud. 2690 S p zmožne slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, in mmmtimm& zmožna vseh pisarniških del, se sprejmejo takoj. Cenj. ponude na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštena« 3238. |—i---1" ITI iniM|W*,i II. Dolžan: »Kubična računica«. Cena 6 kron, 0 Izšla jc v Katoliški bukvami knjiga, ki bo, kaker trdno upamo, ugodila vsem željam slovenskih posestnikov in lesnih' trgovcev. Vsak, kdor želi računati po novi me« ri, si ne more omisliti praktičnejše knjige, Kdor pa porablja še vedno staro mero, mu istolako služi ta knjiga v polnem obsegu, ker ima nazorno označeno razmerje med novo in staro mero. Knjiga te uči, kako meriš okrogel, rezan in tesan les. Temu je dodana še na\ števanka od 11 do 100 in končno razpre' delnica tež raznih lesnih vrst. Kar je za marsikoga posebno važno< najdeš pred vsakim posameznim oddel« kom posebno navodilo, ki nam skrajno natančno razloži, kako naj knjigo upov rabljamo. a Zanesljiva, pridna so sprejmo proti dobri plači zn popoldan in zvečer. Naslov pove upravnlStvn lista pod st 3247. Kdo izmed iz Rusije vračajočih sc ujetnikov kaj ve o JPT- AVGUSTU KOKALJ, ki je bil kot ujetnik v Darifki, gubernija Pcnsa. Že 10 mesecev ni o njem nobenega glasu Vsi ".tro5ki sc novrnejo. Sporočila želi njegova mati 3172 MARIJA KOKALJ, Zagorica, pošta Litija. Franc Bodljaj, Stranje p. Kamniku, naznanja, da se bo 10., 11. in 12. septembra nakladalo v velikih in malih množinah. — Cena je nižja kakor preje. 3220 V NAJEM SE ODDA za pisarniške svrhe posebno pripravni, na Cesarja Jožefa trgu it, 10, II. nadstropje, Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v ,Goriciy reg. z. z o. z. naznanja, da je f 3239 V Pisarna se odpre h pnnedeljieEt dne 9.sip« temltra t h u GiedlSCnf št. 20, I. nadsftropfe, 0 •ra>is> ©9©®©©Q®61 SlUfgO sprejme takoj tovarna pohištva Is h 3103 LJUBLJANA, Kongresni trg It, tf. L aadstrooic. Opr. št. A. 267/16. Prosiooolfna favna dražba nepremičnin. Na prošnjo dedičev po gdč. Lujizi Praschniker, posestnici iz Mekln, sc bode na favni dražbi dne 16. septembra 1918, dopoldne ob 9. uri prodajala spodaj označena, v zapuščino spadajoča nepremičnina po parcelnih skupinah in za vzklicne cene, ki so spodaj razvidne. — Dražba se vrši v pisarni c. kr. notarja v Kamniku. Ponudbe pod vzklicno ceno se ne »prejmejo. Zastavne pravice upnikov, ki «o Vknjiženi na nepremičnino, ostanejo nedotaknjene. Vsak ponudnik mora pred pričetkom dražbe založiti kot vadij 10?i izklicne Cene v roke sodnega komisarja. Ostalo izkupilo jc vplačati pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku po predpisih, ki so razvidni iz dražbenih pogojev. Kupni in plačilni pogoji se lahko vpo-gledajo v pisarni c. kr. notarja v Kamniku, Predmet dražbe; I. skupina: Posestvo pod vlož. it. 52 kat. obč. Mekine, se-toječe iz parcel it. 150/2, kozolec; 150/3, vrt, 1 a 21 m'; it. 651'3, travnik 36 m". Vzklicna cena 4200 K. II. skupina: K posestvu pod vlož. it. 184 kat. obč. Mekine pripisane parcele it. 167/2, njiva, sedaj travnik 16 a 48 m'; it. 168 2, njiva, sedaj travnik 72 a 6 m2; it. 69/2, njiva, sedaj travnik 10 a 70 m'-'; it. 172/2, njiva, sedaj travnik 20 a 70 ms. Vzklicna ccna 4000 K. III. skupina: Ostalo posestvo pod vL it. 184 kat. obč. Mekine, sestoječe iz parcele it. 161, stavbišče, dvorišče, vrt 5 a 97 m5; z vsemi tu stoječimi poslopji, tedaj hiša štev. 17 v Mekinah (vila »Louise«) in hiša štev. 37 v Mekinahj St. 162, vrt 4 a 60 m1. Vzklicna cena 75.000 K. 3240 V Kamniku, dne 3. septembra 1918. Aleksander Hudovernik, c. kr, notar kot sodni komisar. 10 vinarjev (za dopisnico) Vas stane rao) cenik, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj. C. In kr. dvorni zaloZnik Jan Konrad, razpošiljalnica Brux st. 1996 (CeSko) I. britev iz srebro jekla K 7.—, , 11-—. Varnostni brivski aparati poniklj. K 7-50, dvorezna rezerv, rezila tuc. 12 K., lase- in bradostrižnlkt K 26—, 28-—. Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali denar nazaj. _ s spadaiočimi prostosledi na Kranjskem se proda. — Pojasnila daje rudn. obratovodja A. Spo-Ijarič, Ljubljana, Tabor štev. 5. ODVETNIK V GORICI, ::: sedaj begunec v Celovcu, naznanja, da zopet svojo 3203 pisarno v Gorici Tekališče Frana Josipa štev. 34. Za takojšnji nastop se sprejmeta Samo pismene ponudbe se prosijo na tvrdko A. Zanki sinovi, Ljubljana. Plača po dogovoru. Istotam se sprejmeta tud^. V globoki žalosti Javljamo vsom sorodnikom, prijateljem in znnncom prežalostno vest, tla jo naša nadvse ljubljena in nepozabna mamica, soproga, hči, sestra, snatričua, nečakinja, sinaha in svakinja, gospa IZURJENA, POŠTENA m Jrflcočesisa soproga danes, po kratki, mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere v starosti 27 let preminula. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Truplo predrago pokojnice položimo dno 8. septembra 1918 ob 5. uri popoldne na novomeškem pokopališču k večnemu počitku. — Venci se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo. Novomesto-Trebnje, dne 6. septembra 1918. Žalujoči ostali. se sprejme tako) proti visoki plači k rodbini dveh oseb. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 3207, J«^ 1 kg KAVE dobi, kdor mi preskrbi ------* s kuhinjo. Naslov: Poštni predal 27, Ljubljana. 3243 ne pod 25 let stara zmožna slov. ln nemškega jezika, ki jo tudi kot dobra prodajalka uporabljiva, se sprejme v trgovini z mešanim blagom pri Jas, Elsncr v Liliji. Istotam so sprejme tudi ne pod 14. let stara. zmotnega, tudi mlajicga plsarnlikega uradnika, strojepisca IŠČE za takojšnji nastop 3205 DR. A. ZUPANČIČ, odvetnik v Postojni. stnrejia moč s popolno prakso Išče mesta. Naslov pri upravi »Slov.« pod it. 3228, Odvetniška pisarna advokata in kazenskega zagovornika dr. Albina Smoleta posluje dopoldne od 9. do 12. ur$ in popoldne od 3. do 6, ure. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20. Odvetnik dr. PETER MEDVESCEK naznanja da se Je preseli Iz RADEČ pri Zidanem mostu In Je otvorll s 1, septembrom t. I. svojo odvetniško pisarno v :: GORICI, Pred Škofijo št. 5. :: V najgloblji žalosti naznanjamo, da Je naša preljubljena, predobra Marija Wi!fan roj. Šavnik danes zjutraj po kratkem trpljenju izdihnila svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 8. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnjih cerkvah. V Kranju, dne 6. septembra 1918, Rodbini Dr. Josip Wllfan — Kari Savnlk. 6* JLitofiiriiia d. dr. za promet z nepremičninami v Zagrebu. Dne 30. avgusta se je vršila v prostorih Narodne banke, d. d. v Zagrebu ustanovna glavna skupščina zgoraj navedenega podjetja, ki je kupilo na Reki splošno znano gostišče hotel Deak, kar bodo brezdvomno pozdravili vsi narodni krogi. Popolno vplačana delniška glavnica znaša 700.000 K, razdeljenih na delnice po 10.000 K nominalne vrednosti, glaseče se na imejitelja. V ravnateljstvo so bili za dobo treh let izvoljeni gg. grof Josip Bombelles, veleposestnik v Vinici, grof Stanislav Lubienski, ravnatelj Narodne banke, d. d. v Zagrebu, Ivan Grgurina, posestnik in velctržec z lesom na Sušaku, dr. Vladimir Matič, odvetnik in ravnatelj »Hermesa« v Zagrebu, in dr. Rudolf Rosenfeld, odvetnik v Zagrebu, dočim so izvoljeni v nadzorstveni svet gg. dr, Branko Arko, tajnik v Zagrebu, dr. Edo Radoševič, zdravnik v Zagrebu, in Pavel Huber, podknjigovodja Narodne banke d. d. v Zagrebu. 3244 Xff Trgovski sotrudnik špecerijc išče službe. Nastop takoj. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 3234. Sarve za blago t zavitkih v vseh barvah z navodilom o uporabi, primerne za barvanje vseh vrst blaga in tkanin, dobavlja tvrdka 3048 Holy Ž SpoS, materialna veletrg., PRAGA-KARLIN, Kralovska tr. č. 11 Edina slovenska veletrgovina •"metnega cvetja in pogrebnih potrebščin Anton 1. fssižiar VARAZDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! Izdaja konzorcii »Slovenr*«. SE IŠČE za sneženje trgovskih prostorov, portalov in šip. Stalna predpoldanska služba. — Osebne ponudbe pri tvrdki PAVEL MAGDIČ, LJUBLJANA, nasproti glavne poite, 3202 :: Poljedelski stroji in orodje. :: Ročni mlini za zdrob in moko! Cona: 1. vrsta 155 S 2. vrsta 115 K Teža: približno 12 ko Mlin se razpošilja opremljen z zamah-nim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena fe mlinu, in sicer najboljše vrste 155 K, mlin nekoliko manj trpežne vrste 115 K, brez odbitka v tovarni. Zavijanje in poštnina računi se še separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega materijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmelje najfinejšo mokol Stroj se naroča pri tvrdki D. ŠTTJCIN DUNAJ XVIII., Hohnegasse št. 4. Dopisuje se slovensko. "TPL v kranjskogorskem sodnem okraju, blizu železnice so pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja, malo hišice in okroglo 80 oralov zemljišč in gozdov. Vso jo arondirano, in so nahaja pri posestvu vse potrebno orodje, 7 glav goveje živine, 6 prešičev, konj in 4 jarci. — Proda so samo slovanskim kupcem! — Pojasnila daje po naročilu stranko POSOJILNICA v Radovljici, (Zakonito zavarov.) Moj Unlvoroal - ro6nl mlin io izboren za mlu-tev malta, diSav, Blp.il-] or>, kave, ovacuopn risa, orehov, pScnioo, Ječmena, ovsa, ril, koruze, rlift Itd. Ta mali ročni mlin bo jo tekom vojBko izborno obnesel in ho lahko porablja za -tj vsako vrsto mlevskega »Ja izdelka. Teža okolu 1 bg\ - ,'fl Sena K 24-— T \\\ " Pošilja en t Dunajaproti predplačilu zneska po gcneralaer.i zastopstvu trmi rr: Maks Bobnel, IV. llargaretenstr, Dunaj 27. odd. 32. ihm*m Prospekt zastonj. Za tovarniško podjetje so sprejme pošten tn zanesljiv Ponudnik mora navesti, kje Je desedaj služboval in kdaj lahko nastopi. Stanovanje prosto. Ponudbe naj so naslovijo na: V. SCAGNETTI, 3194 mestni stavbnik in tevarnar, Ljubljana. Najstarejša slovenska tvrdka te stroke Obstoji že nad 40 let. Imejltoljlca zalogo cerk, obleko In oroilja LJubljana, Wo!ffawa uBšca 4 se priporoča vlč. duhovščini in slav. občinstva v obila naročila. rJll! Kupujte !e domač izdelek, to je: ®2y $ $» ® a hjp« ® Znamka »Davor« Pri topničarskt opremnl postaji armad, viijega poveljstva v Ljubljani (mestna topničarska vojašnica v LJubljani) se vrši drzibena sfrosSaijd i® žirefiet dne 12. septembra 1918, ob 9. uri dopoldne. K licitacij: se bodo pripustili 1« taki tnteresentje, kl se morejo izkazati s pravilno legitimacijo kakega političnega oblastva 1. inštance. — Iz kupne legitimacije mora biti razvidno število konj, ki jih sme kupiti interesent. Trgovci s konji in mešetarji so izključeni od licitacije. — Prevzemno ceno in kolkovno pristojbino treba plačati takoj v gotovini. Podrobni pogoji se lahko vpogledajo pri topniški opremni postaji. 3210 Št. 1343/M. Š. SV. Šolsko leto 1918/19 se prične na vseh mestnih ljudskih šolah ljubljanskih dne SSL H9fft s klicanjem Sv. Duha in dne 17. septembra z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode v soboto, dne 14, septembra in pa v nedeljo, dne 15. septembra 1918, vselej od 8, do 12 ure dopoldne, in sicer: Za I. In IV. mestno deško iolo v šolskem poslopju I. mestne deške šole v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško iolo v šolskem poslopju te šole na Cojzovl cesti št. 3j za III, mestno deško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št, 21, v II, nadstropju; za mestno nemško deško iolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21, v I. nadstropju; za mestno slovensko dekliško šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21, pri tleh; za šišensko deško in za šišensko dekliško osemrczrednico v šolskem poslopju na Gasilski cesti it. 242; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40. Otroci, ki nc stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole načelno ne sprejemajo. 3241 Vse podrobnosti pojasnujejo šolska vodstva pri vpisavanju. C. k r. mestni šolski svet v Ljubljani, 2. septembra 1918. O. Za zasebnem učiteljišču, na notranji petrazredni ljudski in trirazredn! meščanski, na vnanji petrazredni ljudski in trirazredn! meščanski #oli pri uršulinkah v Ljubljani se prične šolsko leto 1918/19 «1 MS s slovesno sv. mašo v čast Sv. Duhn, redni pouk pa dne j[8, septembra 1918. Vpisavanje za notranjo in vnanjo šolo in otroški vrtec Je dne 13. in 14. septembra od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Uršulinski otroški vrtec sprejema dečke in deklice, redni ponk se prične dne 18. septembra. 3242 Predstointeten MrgHiEms&ggsi saiuiastea » LfuMfani. n ima« R CT- jrgovski učni in vzgofevaM zavod v £jufoljani. * »>• vnanja in notranja se v bodočem šolskem letu ne otvori. MaBir, ravnatelj. vnatelj. | DešSe so zopet za pogon s silo ter z roko. Daljo imam na razpolago tudi čistilna mSatllnic« in vsakovrstne poS*ec!e'ske stroja kakor: tf:sK2nike, trijsrje, siiskelnU «ce za grozdja in sadje, mlina sa siSo in sadje, aspeljne, siamorez-nRee, brieparitaikc, fcoSSo xa i^anje, bran« in plsage itd iz največjih tovarn zajamčeno dobro kakovosti ter po najnižjih cenah. zaloga poljodolsklb strojev Ljubljana, Martinova cesta št. 2. .^.raiž^a ročnih mlinov MUlll Mma^naaairf.- Kranjska deželna podružnica n.-a. dež. živlienske in rentue, nezgodno in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetja ln smrt, združono tudi z vojnim rizikom, otroških dot, rontna ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost, — Nizke premije. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.