Ueto II., itev. 302
V Lfublfnnt, torek one 27, decembra «21
Posametn«1 *tev fSSP • 9 %
lehaja ob 4 r.jutraj.
Staue celoletno . . 240 S
mesečno.......20 .
«» Inozemstvo . . 600 ,
Oglasi is vsak mm vižine stolpca (68 mm). 3 K mali oglasi do 30 mn» stolpe* (58 mm) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uredništvo:
Miklošičeva cesti t Telefon it 7i
Upravnlitve:
: šernoT* oltcs • . * Telefon it. «B.
Raftui. ^r. poit. če:, irad« ste*. tLM«.
Ljubljana. 28. decembra.
iz Beograda prihaja danes važna vest. Zakonodajni odbor je odobril predlog profesorja Reisnerja o izenačenju uradniških doklad. S tem je »topilo uradniško vprašanje v Stadij svoje definitivne rešitve. Pričakovati smemo, da bo v doglednem času rešen uradniški problem v celoti in to na način, ki bo naši državi zasigural zdravo upravo, kor bo izvTševatclja te uprave, državnega nrustavljenca, polagoma dvignil iz današnjega njegovega Vidnega stanja ter mu dal ono idealno noodvisnost, ki g bo oprostila kvarnega partizanstva ter ga vrnila popolnoma njegovemu poklicu. S ponosom rečemo, da iina demokratska stranka glavni delež na tem uspehu. Iz globokega prepričanja, da tvori uradniško "prasanjo enega glavnih problomov lotranje ureditve in konsolidacijo naše Iržave. je demokratska stranka o<l nekdaj voditeljica v boju za osigura-ija materijalnoga in idealnega položa->3. državnih nastavljoncev in njen zastopnik profesor Rclsner je mogel z njemu lastno pridnostjo in energijo •zdržati to vprašanje v ospredju interesa celo v dobi hude vladino krize tako, da jo tik po sestavi nove vlade bila odobritev njegovega projekta mogoča.
Reisrierjev projekt, ki temelji na predlogih raznih uradniških organizacij, obsega slrdečo točke: 1.) prevede-oje na dinarske plače tudi za one kategorija, ki dosedaj Še niso bile izenačene (sodniki, nekatere vrste nižjih uslužbencev); 2.) izenačenje draginj-t kili doklad v celi državi, ki se v to svrho porazdeli v pet draginjskib razredov; 3.) izenačenje rodbinskih dodatkov; 4.) odprava gotovih ostrin, "listi pri daljšem trajanju bolezenskih dopustov; 5.) izenačenje doklad za dolžene vpokojonce z dokladami njihovih aktivnih tovarišev: 0.) odprava ta-kozvanih miloščin, na katerih mesto naj stopijo stalne minimalne podpore
znatno večjem znesku. K tem predlogom se je pridružilo tudi izenačenje doklad za državne železničarje, ki bodo v bodoče prejemali dnevnice kakor ostali dtžavni uslužbenci z doseda-
Važni sklepi prve seje nove vlade
OBSEŽNI DELOVNI PROGRAM. — ALEKSANDER PRVI. — SPOR Z ! ITALIJO — RAZI>OJN'ŠKE TOLPE V ALBANSKI NEVTRALNI CONI. — VPRAŠANJE MEZI? klH RUDNIKOV. — ODLOŽITEV TRGOVSKIM I PLAČ-IL V INOZEMSTVU.
Zakon o uradniških
dodatkih sprejet
VELJAVNOST OD 1. JANUARJA. — IZJAVA FIN. MTNT8TRV ODBITEK ODPRAVLJEN.
1ti
Beograd, 26. decembra. (Izv.) Danes popoldne se je od 4. do 7. ure vTŠtk prva ministrska soja novega kabineta. Najpreje so je razpravljalo o rielo.nem programu narodne skupščin? in o referatu vlade na prvi s.-j) dne 2?. decembra. Po daljši do-istj je bilo sklonjeno,
Bengrsd, "-'0. decfimbrt. (Izv.) Danes ' je bila v zokonodainem odboru uzakonje
Finančni minister Kumanudl je » gla* nem soglašal z referentom, povd&rjol pa
na uredba o draginjskib doklndrh za dr-I je potrebo redukcije uradništva. '.;! m Železnike uslužbence'glavni predpogoj za konečno povoljp.o
kakor jt to predlagat
da naj vla
Ministrski predsednik Pašič jo obja vil poročilo o raznerah v nevtralni eo-ižavne uradnike, ni mod Albanijo ln našo kraljevino. V! In upokojence, njej so so nasoiil<? razbojniško tolpo, j profesor Reinner.
ki vpadajo preko našo meje in plenijo' Beograd, 2+5. decembra. (Izv.) Razpra
po naših vaseh. Ministrski svet je na |va o zakonu glede izenačenja nradni-jdof nitivna rešitev uradniškega vpraša podlagi tega sklonil, da pošlje Ligi n.i-
, materijelno ureditev uradniškega polu-žnja. Finančni minister sprejema načelo ! Roisnerjevega projekta, kot. provizorii,
diklaraotja vsebuje sa-jrodov protest radi teh dogodkov.
ških doklad ju bila. jako zanimiva. Olav-ui [.oročovaloc dr. Svetlslav Popovlč
m0 program dela narodne skupščina, j Minister »aobraiaja Audrija Stanič je (dem.) jc v obSimem ekspozeju obrazlo-Ministrski svet se jp Kpor:iZ'imel, da. ^! poročial o zfhtevah železničarjev. Pot ili važnost uradniškega vprašanja za imajo zakoni done-stl v sledečem "■>du: Ljp„OTcn, Utonit« jo sklonil ministrski j •»'<> državno življenje. Z najtoplejšimi ■ '	I svet da sc. upravičene zahtevo spre j- j besedami se ja zavzel za projekt poslan-
in mejo v mejah budžetne možnosti.	Reisnerja tor priporočal njega odobi-
, | tov. Povdorjal je, da z odobritvijo tega Minister pravde dr. Laza Marko-ičjnai,rtJl liradniilko vprašanje še ni rešeno, J je predložil ministrskemu svetu pred- j c	postavljeno na pot, ki mora
j log, '-'a so ukine sokvester nad rudnikom | TO(Utl da eBakega osiguranja tnaterijel-1 Mežice v Sloveniji, ki ga jo kupilo |ae£a	viega „Tadnif>tva v drZa-
1.)	Budžetni zakon.
2.)	Zakon o državnem svetu upravnem sodstvu.
3.)	Zakon o glavni kontroli.
4.)	Volilni rak on.
o.) Zakon o samoupravi.
6.)	Zakon o centralni upravi.
7.)	Zakon o ministrski odgovornosti,
8.)	Zakon o uradnikih.
9.)	Zakon o tisku.
10.)	Zakon o zemljoradniških kreditih.
11.)	Zakon o zavarovanju proti elementarnim nezgodam.
12.)	Zakon o osnovnih, n-odnjih in visokih šolah.
13.)	Zakon o ureditvi .v.rekih organizacij.
14.)	Zakon o ureditvi sodnij.
15.)	Zakon o reorganizaciji vojnega sodstvi.
16.)	Zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev, in
17.)"	Zakon o izenačenju poadinlh vrst davka.
Mirlstr»ki predsednik PaKič jo nato sporočil, da se bo v naprej rabilo kot oficijalno kraljevo ime »Aleksander Prvi».
Minister notranjih zadev Voja Marin-kovič je referiral o poslednjih dogodkih v Sibeniku, kjer so r italijanskega brodovja z mitraljezami streljali na naše državljane. Preiskava je v teku in so bo vse potrebno ukrer>iio, da se ponovitev takih incidentov prepreči. Stor-
nja pa ee ho mogla izvršiti še le S po sobnim zakonom, sprejetim od narodi)« skupščine. Minister izjavlja, da akcApr ra veljavnost Izenačenja dragi njskih do-klad z dnem 1. januarja 1922. Z izplačevanjem so bo pričelo takoj, čim bo p), robna komisijo izdelala predlog« za redukcijo uradništva odnosno za pokrit « potrebnih Izdatkov.
Beogrod, 26. decembra. (Izv.) Finančni minister Je odredil, da se Ima ust/ivi»i 10% odbitek od uradniških prejemkov, ki ga k finančna uprava dosedaj pob' rala v Korist fonda za uradniške nabBv ne zadruge.
kupilo
] neko angleško društvo, in to pod P-.j vj-potom reforme uradniških plač, ln do i gojen, da od«top! družba 25% akcij | zas>iguranja Meelnoga položaja, našega j domačinom.	: državnega nastavljene* polom enotno,
1 Nato so. jo razpravljalo o volilnem i modnme slui!hene prs,*mutike.	'	-
zakonu, pa je bila po kratki debati od- j	m K	v
ločitev odložena za jutri. italiiatu streljajo naSioemk
Finančni minister Kumanuai je m-I hteval, da se zakon o odložitvi plačil! spjj^ o«, decembra. Snoči je došlo vi bila 2 pasanta eden lahko, drugi naših trgovcev v inozemstvu reši v I .^or-ku v Širok) nllcl do Incidenta, modi Po preiskavi osših oblssti se je npo-skupščinj ko pred 1. januarjem, ker L>i | italtJan^Tcim) morr^r.ii • tnkajšnio post.ijno fov.lo, da so Italijani zakrivili incidec se s tem zboljšal kurz dinarja. "r.wi.l: . . dovi zakon
tem vprašanju jo bilo sklenjeno, 'la j -c''Vbrafa
njo proporcijonalno razliko 0.1 8 do| jenj g0 koraki, da se italijanske vojne

3% v njihov prilog,
Ti predlogi vsebujejo ogromno obremenitev državnega proračuna. Računa so z zneskom dveh mi-1 !ijard kron. lak povišek državnih i ir iatkov je danes nemogoč,. Toda nafilo 9 je sredstvo, ki ni samo s tega stališča priporočljiva Cinovniška hipertrofija v naši državi je tolika, da se od vseh strani čuje klic po redukciji uradništva. Cinovniške organizacije same, v trezni presoji položaja se pridružuju-jo tistim, ki trdijo, da bo pametno in dobro premišljeno znižanje števila državnih nastavljoncev zboljšalo našo upravo in dalo državi možnost, da od -'Ojega uradnika mnogo zahteva, pa iu na drugi strani nudi tudi možnost poštenega obstanka. Budžetni zalon prodvideva mešano komisijo, sestavljeno iz uradnikov in parlamentarcev, ki bo imela nalogo, da tekom ene-i'a, meseca po celi državi izvrši redukcijo uradništva. Komisiji niso stavljene ni navzgor ni navzdol nobene mejo. Postopala bo torej lahko po najvest-aojSem preudarku iu bo mogla reduci-rati število državnih nastavljencev za ioliko. da ne bo treba zvišati državnega uradniškega budžeta ali pa bo poleg redukcije predložila finančnemu iiiiriistru posebne predloge za morebiti se potrebno delno pokritje novih urad-niških izdatkov. Čim ho to delo izvrše-| no. bo minister na podlagi zakonskega pooblastila, ki ga budžet vsebuje, odredil izplačevanje novih dodatkov z veljavnostjo od 1. januarja 1922.
S tem pa delo komisije ne bo končs-no. Pristopiti bo morala neposredno na ; to k drugemu velikemu vprašanju, ki jo načelno rešeno v sami ustavi in ki se nahaja, tudi že na delovnem programu nove vlade: enotni uradniški prag-matiki za celo državo.
Zakonodajni odbor je danes odobril projekt profesorja Reisnerja ter jc istočasno vzel na znanje izjavo finančnega ministra,, ki tvori važno dopolnil-k> k današnjim sklepom. Da se bodo
sklepi izvršili in da uradniški pro-Mem ne zgine z dnevnoga reda. doklor ne bo rešen v korist državi in einovnl-štvu. zato je garancija demokratska stranka, kl je tudi tu pokazala, da drži svoje obljube. Njeni intervenciji se j" tudi zahvaliti, da jo finančni mini-stfrr sedaj končn > ukinil oni W% od-Wfpb, ki .je vzbudil v uredništvu toliko noiadovoljstva in tipravičeiiih vri-
toiTi.
iadje ne bodo v naših lukah delj ča~a nesporno: zadrževalo.
s tem zboljšal kurz dinarja. ' j ladje ■■ Kufare* ter nekatorml meščani.'ker so ir.vjvali. Medtem je davi priplul; vno. določbo hi mogle, biti sprejete v j ir-1i|jal-,ii j^j imeli « seboj orožjo, so v Sibenik Se druga italijanska vojna ' . ton o hudžetnih dvanajstinkah. V j priguij streljati, knr je povzročilo, da se ja, prod luko pa kr.zari Italijansko br-n vprašanju jo bilo sklenjeno, da jje tbtaja v6l\ja množica prot''vaIrtva in idovje. Italijanski konzul zabtevr posebni odbor, sestojoč iz ministrov j	nrihitel! na lice mosta policija in '^ih obIas'i, da morajo Izkazati
Kumanudija, Spaha io Lasa Markoviea j vo,..,j!a patn,ija. ti »ta množico raz-1 čar način čast italijanskim 6 pripravi do jutri referat in ga. preJlofi i Nat() so p3ujani odšli m obalo | ter trdi, da je k:ivo meSčanstT
večja množica praKvalftva in 1 dovje. Italijanski konzul zahteva od na
a ti na tv-častnikom.
. .gnali. Nato so Italijani odšli n-t obalo!ter trdi, da je k-ivo meščanstvo. O in-ministrskemu svetu, tako da. bo na pri-|ter se vkrcali m. bdjo. Zabem so je ita- Icidontu je bila takoj obveščena otredn'1 hodnji seji to vprašanje žo rešeno. ; linp.ia vojna ladja timskiJla •>.! obali ; vlada. Med me&čanstvom v Sibeniku n Kumanudi je potem še predložil ponud-j, . p^j^ ":-.(rf,|i,»i nanj« r strojnicami. ,v Splitu vls^a radi toga dogodka volit.-bo neke francoske banke, da P0': Obsteljovanje ,'e trajalo" do polnoči. Iz-]ogorčenje. PrIft»J:uje so oster nastsp n-. sodi od francosko vlade nam za vzdr- j	je Vdo okoli tisnč strelov. K !?e vlade pro*i frapantni žalitvi modif
ža vanje ruskih beguneev obljubljeno; ^ wlo vsoto, ker se je francoeka vlada zavezala, da bo vzdrževala te begunce. Ta' vsota znaša 4.700.000 frankov.
Končno jo ministrski predsednik F-šie sporočil, da je podal vojni rain'st»'r! general Zečovič ostavko.
Nato je bila seja zaključena.
tfeč| v>'lo n«, obali ljudi. Ranjena sta i rodnih rakonov.
Pred Jugoslovansko-avstrlfskim sporazumom?
VESTI O PAŠIčEVEM POTOVAN.IU V PRAGO.
Sestanek narodne skupščine
PRISEGA MINISTROV.
ZAPRISEGA NOVEGA KABINETA.
Beograd, 25.'decembra. (Izv.) Včeraj ob 11. so se sestali člani novega kabineta v salonu ministrskega predsedrd-
Praga, decembra,. (Izv.) V tukaj-!je bila nedavno sklenjena v Pragi. K« šnjih političnih krogih se govori, da se i kor znano se že dalj časa vršijo m^ bo v kratkem vršil sestanek min. pred i Jugoslavijo in Avstrijo pogajanja, z.* i tednika Beneča z min. predsednikom : likvidacijo vprašanja, sekvestrov, m«dt, (Pašlčem. Kraj sestanka. *e n! določen. ;bojnih terjatev ter prenosa poslovneži Novi ministri so po večini še tokom'NI izključene, da pride ToSič r Prago. |sedeža podjetij, ki imajo svoje obrito
popoldneva prevzeli agende sortov.
Beograd, 26. decembra. (Izv.) Parla-
oiih re- Na potu tja, bi se vrPil <,udi sestanek ju- Jugoslaviji odnosno v Avstriji Ta goelovanekega. min. predsednika z av- ; gajanja (o sedaj sicer prekinjena, strijskim kanclerjem. Predmet tega se-I stoja pa na obeh straneh dispo1-'"!'
po
ka ter podpisali protokol sporazuma, j ment :e skHcan za sredo 99. t. m. Na nanašajočega »e na delovni program -vlade in na ureditev raznih spornih vprašanj. Nato je ministrski predsednik Pašič odšel v dvor ter je predložil kralju ukaz, s katerim se razrešuje dosedanje ministrstvo svojih poslov in ukaz o imenovanju novo vlade. Kralj
je oba ukaza podpisal. Takoj nato je izvršila prisega novih ministrov, _ ki | so bili rnodtem prisivli v dvor. Mini-' stra Žerjav in Pucelj, ki sta bila odpo-1
tovala preko Božiča domov, in mini- j klicale vse svoje "poslance v Beograd, i
dnevnem redu se nahaja naznanilo nove vlade ln proračunski provizorij. Nova vlada 110 bo podala nikake posebne izjave, ker stoji na stališču, da jo smatrati nov; kabinet tako po sestavi kakor tudi po svojem delovnem programn vi nadaljevanje prejšnje vlade. Politična razprava se bo vršila povodom diskusije o dvansjstina.h za januar in februar.
sta.nka bi bil razgovor o podrobni pogodbi mod Jugoslavijo in Avstrijo, kakršna
so čim preje obnove.
SeSko »©solite Svtfrčji j
Dunaj, 26. decembra. (Izv.') «Wioner Tagblat,t» doznava iz zanesljivih virov ] nekaj podatkov o češkoslovaško-avstrij- ' ski pogodbi, ki derlej niso bili znani. Polovico kredita, ki ga je češkoslova-
Vattti zeHom
do
_ , ,. , ,	.	Ska dovolila Avstriji, bo izplačala v
Opozicijonalne stranke so nujno po-'	živilih in sladkorju, polovico
1..]. ..r... ctT/iin nABlfln*,/, t- Kftrtrrran ! r	. ,	, ..
pa r denarju. Celokupno vsoto kred.t.i
AVSTRIJA ZASTAVI SVOJF GOBELINE.
ster Krstelj, ki se m prispel iz Spli.a, PiajUlla se da bodo proračunske. .. n,	^ m„ilnnft„ x., vmn
bodo položili prisego, čim se vrnejo v dvanaje£ne dveh do treh se-bh odo- cc,mjo M 2o do 80 n"h,onov kr0D' Beograd.
Po izvršeni prisegi io kralj izrazil svoje zadovoljstvo, da je kriza srečno končana ter je izrekel r,.ido. da bo nova vlada v sporazumnem delu mogla izvršiti važne "nalogo, pred katerimi se nahaja zlasti z ozirom na zakone, potrebno za dovršitev ustave.
brene.
Beograd, 26. decembra- (Izv.) Za nar čelno debato o budžeta se je dosedaj prijavilo že 20 govornikov, med njimi Protič in Trumbič, ki bosta v svojih govorih posebno iznesla razmere na Hrvatskem.
Dunaj, 26. dscembra. (Izv.) Dr. Rosen-berg, svetovalec avstrijskega finančnega ministra, ki so mudi te dni v Londonu, jo izposlova! privolitev francoske in angleške vlade, da smo Avstrija svojo bogate zbirke gobelinov v svrho jamstva za zunanji kredit zastaviti odnosno tudi prodati. Anglija in Francija sta tudi izjavili, da bosta prevzeli jamstvo za Avstrijo v slučaju, da Amerika ne bi „ _ . privolila v zastavo ali prodajo zbirke (Izv.) V pisme- gobeilnov> Zb'rke gobelinov zlasti v sta.
izročil rim CCM,,5i<mn gradu imaj"* dane« nepre-Pašiču izjavlja general Zečevič, da | cflnl;jivo ^nost. 26. decembra. (Izv.) Vojni .ne more ostati v vladi, katere vec.nu
dem siji general Zečevič je I mu že naproj izraža nezaupanje. General poT JSK A PRED VAŽNIMI ODLO-
1 _ t S— — —--]! J. _ »t	!i	. 4am ha i.tAfvo ilnm/v.	_
C1TVAM1.
Zečevič odstopil
Beograd, 26. decembra- (Izv.) Vojni 1 Beograd, 26. decembra.	__________
minister general Zečevič je podal demi- ni ostavki ki jo je vojni minister izročil "c-m cesai^kem gradu imaj'
^	I	__MAMAMI	/ln
Beograd,
minister v----„	. . .
bil danes sprejet, pri kralju v avdijenci.	.Zečevič aludira s tem na izjavo demo-
Obrazložil mu je vzroke svojo demisijo.	kratov, ki so si napram njemu pridrža-
Tudl včeraj je bil genorai Zečevič pri li proste roke, ln na govorice, da se bo-kralju, kjer se je mudil poldrugo uro. j do temu koraku pridružili povodom raz-Kot' kandidata za vojnega, ministra, se prave o afflri Vasič in o napadu na ured-imenujeta mosto odstopivšoga gftnerala ' nika »Republike-- Ikoniča tudi muslima-
Varšava, decembra. (Izv.) Danes do^tomu koraku pridružili povodom raz- popoldne so bo vršila pod predsedstvom ---- - -	-	- državnega šefa, maršala Pilsudskcga, iz-
redna seja ministrskega sveta, kateri se
Zečevič generala Vasič in Matič,
I nI in samostojni kmet je.
GSsn&vifiev diploma-
Beograd, 26. decembra. (Izv.) Dosedanji odpravnik poslov Bolgarske g. To-dorov je imenovan za, poslanika na našem dvom. Naš sofijski odpravnik Ra^ kič ie bil že prej imenovati za Doslanika.
IVO GRISOOOMO PRI KRALJU. Beograd, 26. decembra. (Izv.) Danes
pripisuje velika politična važnost. Kakor se govori, gre za odločilne sklepe v vpra-šan]u Vilne ln Vzhodne Oalictle, kakor tudi za stališče napram sovictskl Rusiji. O vzhndno-gallškl politiki se bo razpravljalo pri tel priliki z enotnega vidika. Francoski poslonlk v Varšavi. Canafleu,
jje bi! od kralja, sprejet g. Ivo Grisogono. Kralj ee ,ia Informiral n prilikah v Dal- ! ie imel včeral posvetovanje s Pllsudskim. Imacij! in o stanju dalmatinskih Izseljen-| Pollskl poslanlškl vodla v Parizu, Lu-cev
kor
Ohzuana ukitiiena. Zakon na vojne blčke. Orožnlški zakon.
Beograd, 26. decembra, ilzv.) Vfera.i I je zakonodajni odbor odobril zakon o i davku na vojne dobičke, zakon o davku na zemljišča, zakon o upravi fondov te zakon o nošonju orožja. Obznana je uki njena. Razpravljalo se je tudi o zakonskem načrtu, ki se tiče orožništva in ki predvideva, da, je orožnišlvo dejanjsko sestavni del vojske, vsled česar spi']; pod vojno ministrstvo, oamo glede strokovne izobrazbe spada pod notranja ministrstvo.
Načrti KarSa
Hatosburaft
Dunaj, 26. decembra (Izv.) Upravitelj premoženja Habsburgovcev sekc. Sef Schagor je izjavil sotrudniku <WlontT Journala>, da namerava. Kari Habsburg s svojo družino prebiti pomlad v Wigh tu, kjer mu jo neki angleški lord da' svoj grad na razpolago.
Msrski rasbojintki v ruskih vo^afi
KodanJ, 26. decembra, (Izv.) Danski konzulat v Rigi je potom danskega zunanjega ministrstva opozoril trgoviko kroge na dejstvo, da je nfcvarao odpošiljati ladje v ruska pristanišča, ker jo So voč trgovskih ladij na skrivnosten način izginilo v bližini Kronstadta. Baje gre tn za plenitve ruske razbojniške ladjo <Vjug-.ii..
BORZA.
Beograd, dolar 64, funti 270. n. mark« 85.5, romunski leil 51. bolgarski levi 44. — London 2"R. Par.z 585, Ženeva 1270,
Inozemstva. G. Grisogono je, ka- i kasz'ewlecz In moskovski poslariški vod- jPraga^ 03._ Dunaj 1.24, Berlin 85i, Mi
poročajo, kandidat za oošlaniSu ija Knoll »ta bila brzot&vuo ookllcana v j
mesto v Busnoa-Airoa.
1 Varžavo
204. Budimnešta 10 75. kbaak* 8200.
Naroda^
ZadoEfenie Srtvsm
V čudnem razpoloženju jo zalotila svetovna vojna naš narod. Naučil se je smatrati gotovo pojave, naj so bili zanj ugodni ali neugodni, kot nekaj nujnega, o čemur ni smel razmišljati, še manj se jiin protivltl. Njegova morala, njegovo politično naziranje mu je bilo natančno opredeljeno, postavljene so mu bilo stroge meje, preko katerih so za njega mislili in delovali drugI, ki so mu znali vcepiti prepričanje, da tako mora biti. Tudi svetovno vojno jo sprejel s takim občutkom, udal se je, se žrtvoval in trpel, 110 da bi se drznil tožiti, še manj upirati. Bil jo politično zastrupljen.
Da se ni mogla vzdramiti v njem zdrava zavest in iz nje odpor in upor, so skrbeli njegovi vzgojitelji in voditelji.
Vedno bolj Jo občutil krvavo silo vojne, v njem so je oglašal včasih in posamezno od boli izsiljeni krik odpihni proti nasilju. Njegovi rablji in varuhi so se toga zbali in zlokobno pazili, da so to prepročili in udužili v kali.
Nikdar se ni razlilo toliko zlobo med naš narod, nikdar nt bilo v njoiu toliko zločinskih kreatur, ki so za tuje namene in po tujih naročilih zlobno prisluškovale utripanju izmučenih src, da so izsledilo v njih izdajalsko misel, tr-r jo izdali, da so jo rablji izžgali z ognjem in muko. Časopisi, organizacije, ura/li so vršili to nečastno sinžt.o ;neii narodom! Niti rodbinsko ognjišče ni bilo varno pred nc|K)klicanimi prisluškovalci, ovadbo, Izdajstva, očitki so ir nedolžnih besed ustvarjali zh>či-ne ter gonili ubogo, itak dovolj trpeče ljudi v ječo in na moriSče.
Kdo preštnje vse one podlosti, ki so se zagrešile nad našim narodom v oni težki dobi, ko so si le idealisti v mladostni razmišljenosti drznili izgovoriti uporno besedo, ko je le bolest Iztisnila iz izmučenih duš resnično pravo ooso-do odpora proti zločinu in zločincem, ki so gnali naš narod v klavnico.
KJo ugotovi judejevo nagrado, ki jo Je podlost prejjinala za svojo delo?
Takrat, ko so ljudi za navadno be-aedo streljali, ko se je mogel vsakdo nad svojim nasprotnikom poljabnj Taščevati, ko je bilo mogočo z dvoumno opazko spraviti najpoštenejsoga moža na fronto, v zapor, ali na strelišče. se je pisalo v zgodovini našega naroda poglavjo Judežov Iškarljotov. ki so a nagrado ali iz maščevanja 'f 1 ne brate izdajali krvniku.
Kdo naj sodi to Judeže, kdo mašču-;•■> njihovo žrtve, in jim pribori zadoščenje? Maščevanje je potrebno, kci /a zahteva naša narodna čast, ki ji bila tedaj najbolj poteptana v blato, in mora zato biti oprana, da ne ostani o" ras ta madrž na vekomaj. Zado-
■enje morajo dobiti mrtvo in žive *rtvo za vse trpljenje in za vso škodo '.ločin ei |>a sodbo in kazen za svoje delo, tako kazen, da bo zadoščeno na--i nacionalni vesti in da dobe zado .čenje žrtve. Imena izdajalcev na ostanejo zapisana na črni strani naši ".•odovine, toda v zgodovini mora bii; •udi zapisano dejstvo, da je priibujin; narodna vest sodila pravično in svoj mučenike odlikovala za žrtve in trpljenje.
Danes žrtve še vedno niso dcbil-zadoščenje in trpe po treh letih naši vobode radi izdajstva judežev, dane-;e vedno izdajice žive mirno, nrmo-eno in v blagostanju ter uživajo plo love svojega zločina.
Danes še vedno strada v mrazu iri negu bedna družina Kromarja v liri bih nad Semičcm, v Črnomlju pa ži ; V bogastvu in izobilju Matija Skubie ki mu niti na misel ne pride, da bi si 'otam svojo žrtve povrnil škodo, kat •• ro jim ie. povzročil, ter jim dal od svoje obloženo mizo kruha, katerega jim ip odtrgal od ust z zločinsko roko.
Ali ni oblasti, ki bi pripomogla užaljeni pravici do zadoščenja, ki bi opra la iz nas vseh sramoto da kličejo si rnte šest let zaman po pomoči in pr.i vicil
Kje so zaprašeni akt!, v katerih ji opisan dogodek z dne 26. sept. 1013 v krčmi pri Matiji Skubicu, ki je bil vzrok Kroma rje ve smrti in brezmejnega trpljenja njegove družico? >Ta dar « niimi pred vso javnost, javnost naj sodi in presodi da bo pravici zadoščeno.
3.)	Ureditev orientalskega vprašanja.
\ngliia jo pripravljena posredovati za varstvo krščanskih manjšin v Mali Aziji. Smirna bi dobila režim kakor Gilan-sko. Ministri zunanjih zadev Anglije, Francijo in Italijo naj bi početkom prihodnjega leta uredili vsa ta prašanja.
4.)	Vposiavitev odnošajev z Rusijo. Ker ruska vlada priznava dolgove staro vlade in ker jo pripravljena provz-)-ti vso obveze normalne vlade, ne vidi angleška vlada razloga, da bi 6e Rusijo ne prlpoznalo. Treba pa jo najprej podvzetl akcijo za obnovo Rusije.
Svetovno časopisju jo mnenja, da bo Briand odobril ta dalekosežni načrt Lloyd Gcorgea.
M?lrt
s? sanacifo SSvresss
Na konferenci z Briandom v Londo nn je LIoyd George kakor poroča ••tV-tit Parisien», stavil sledeče programa rične predloge.
1.)	Reparacrja. Anglija prevzame iniciativo za končno revizijo programa kl obstoja v tem, da se nemški dolg reducira samo na vsoto za opustošena področja. Opustošeno področje Anglije jn njena trgovina. Da se tn sanira, se odreka Angina svojemu deležu na reparacijskih odplačilih.
2.)	Omejitev oboroževanja na kopnem in garancija za francosko sigurnost. Lloyd George je pristaš sporazuma no samo med Anglijo in Francijo nogo tudi med Nemčijo in Italijo. Je dalje zn to, da se poronsko ozeml'e, ki so ga zasedle zavezniško čete. zapusti in nevtralizira.
Petdinarski fa!ziffik?ti
Narodna banka je javila ministrstvu za notranje Btvari:
Do sedaj jo bilo temu oddelku poslanih dvanajst izdaj ponarejenih novčanic po pet dinarjev izdaje finančnoga mlni-Btistva. Deset falsifikatov je slabo napravljenih, posamezni celo popolnoma slabo in nepopolno, tako da jih lahko vsakdo spozna, četudi ni veliko navajen denarnega poslovanja. Dve vrsti, St. 8 in i), pa sta napravljeni tako dobro, da se občinstvo zelo lahko prevari in da bl jih celo posamezni blagajniki lahko smatrali za pravo.
Olavne karakteristike teh falsifikatov so nastopne:
Palzlflkat št 8:
1.	Vljoletna risba na originalu je na ponarejeni novčanlci preveč rožnata.
2.	Rjavi tisk je na ponarejeni veliko bolj jasen.
.1. Horieontalna siva harva naličja je
l.tnjcva na originalu. na ponarejeni novčanlci pa slvkasta.
t. Jezik zmaja na šlemn MiloSa Ohi-liča se na pravi novčanlci vidi jasno, na ponarejeni pa se ne vidi.
5.	Sonca, ki jo dela brada M. Obilida, dela na ponarejeni novčanlci odsekano črto brez sončenja s svobodnmi robovi. No originalni novčanlci jc senca sestavljena od senčenj, ki sc shajajo in prehajajo v senčenje viatu.
R. Očesna vrečica na spodnji trepal-n'cl je na originalu jasno modelirana t senčenjem. Na ponaro-eni novčanici je obraz na tej strani skoro raven.
7.	Na originalu kaže obraz Obilica blizu uSn ka jasno očrtano obliko čeljusti. Obraz je na ponarejeni novčanici skoro raven.
R. Na originalu se vidita na vratn zma-ja dva majhna izrastka (vidita se samo s povečalnim steklom), katerih na ponarejeni novčanici ni.
0. Drugi del hriljannvecra lista, začenši od centra ravno na vrhu glave M loja Obiliča. ni isti, kakor na originalu.
Falzlfikat Izdaje St. 9:
1.	Vijoličasti obris je preveč rdeč.
2.	Glava M. Obilida ni modelirana, dočim je na originalu zelo dobro napravljena
8.	Očesna VTcčica spodnje trepalnice se na ponarejeni novčanlci vidi slabo.
4. Sence, ki te nahaja blizu nšnikov na »kaski» in se na originalu dobro vili, na ponarojeni novčanici skoro ni.
•">. Vrat ponarejene novčanice je raven, ker nima sence, dočim je na originalu zelo lepo modeliran.
6.	Oko je na pravi jako osenčeno, na ponare'cni pa ca skoro ni.
7.	Rob Ob-lidevega vratu je osončen s slabimi črtami, na originalu pa so senca pozna zelo dobro.
8.	Šlem na glavi Ohilida je na originalu zelo v senci, na ponarejeni pa je skoro raven in brez senco.
0. Jezik zmaja je na pravi novčanici zavit navziror, na ponarejeni pa je popolnoma raven.
10.	Na ponarejeni novčanlci ni dveh 'zrastkov na vratu zmaja.
11.	Rep zm.va jo na ponarejeni novčanici veliko taniši in slabše izveden kakor na originalu.
12.	Osnovna siva barva jo posebno z lesne strani in pri dnu nepravilna, netočna in se jasno razlikuje od iste barve na pravi novčanici.
Sumi so, da se te novčanico Izdelujejo v Avstriji in da se preko Slovenije prenašajo v našo kraljevino.
Politične fiBlEžk
-f Program Socijallstičke partije Jugoslavije. »Socialdemokratov« sta--ega kova ni več. Ujedinili so se In so -edaj lo še socijalisti, pure et slmple, 'n imajo nov program. V bistvu je pro-oisan po najnovejšem programu nemške (Scheidemannove) večinske soei-ialdomokratsko stranke, kakor je bil sprejet na nedavnem zboru v Gtfslitzu. Program je zanimiv, prav zanimiv. Ohči principi govore sicer o »kapitalističnem načinu proizvodnjo, o »ekonomskih krizah«, o interesih delavskega razreda, tla se ustvari neko «?oc,i-lalistično društvo«. To vse jo dovolj nejasno, in sicer nalašč nejasno. Med prejšnjim in sedanjim programom je namreč bistvena razlika. Prejšnji er-ftirtskl program, iz katerega so izvirali vsi avstrijski, slovenski itd. programi črazume namreč socijaliznm v smislu komunizma, Socijalna demokracija in komunizem sta po programu bila doslei bistveno istovetna in njun cilj je bila diktatura proletarija-ta. V praksi je ta cilj že zdavnaj obledel. Revizij on i ze.m ie ooravil svoie de-
!To fn nepomlsIJIvl radikale! so otftetra-
! li uli pa so prilagodili novj dobi, ko so cilj postavili nekam daleč v megleno bodočnost. Neposredni cilji so postali glavni. Vojna je prinesla razkol, ker so ruski dogodki obnovili stari komunizem. S »svetovno rovolucijo» jo zrasel greben tudi radikalccm. Druga internacionala so je ločila od tretje, vmes pa stoje na pol pota «21,j>», ki ne smejo nazaj ln ne vedo naprej. Jugoslovanski socijalisti so se sedaj po nemškem vzgledu, na katerega so navajeni. odločili in so zagnali staro šaio •diktature proletarijata« čez krov. »Bur-žuj» Bi lahko oddahne. Sicer so naši socijalisti šn vedno privesek klaver-ne *2Vž», toda komunizma so se v svojem programu odrekli. Sedaj niso nič več in nič manj. ko radikalna »meščanska« stranka (»meščanska«« v Mar-xovem zmislu), stranka »buržujsko zapeljanega« delavstva, kakor jej porečejo pravoverni komunisti, in njene glavne zahteve so socijalno-politične in politične. Njih cilj je država, Dasi se z mnogimi točkami novega programa ne strinjamo, vendar toplo pozdravljamo novo progmatično orientacijo socijalistov. ker pomen! korak več k konsolidaciji in proti komunistični demagogiji.
+ «Repub!lkanec» Radič. Zagrebška »Riječ« priobfnie več dokumentov iz nedavne preteklosti, iz katerih se vidi, kako pasje »ervllen je bil današnji veliki republikanec Radič nasprjti TTabsburžanom. V frankovski »Hrvatski« je nanisal Radič dne 7. julij* 1914 dolg članek proti posl. Vilderj", v katerem npellra na koncu v prvi vrsti na »najvišje faktorje na Dunaju«, da jo treba zarotniško tiniio — hrvat-sko - srbsko koalicijo — streti od pla-ve do pete. Kmalu potem — IS julija — je izšel nekak skupni proglas fran-kovcev in radičevcev. podpisan tudi no Rarlidu. V tem procrlasn so pravi: »7a-rotniške zveze s Srbijo bo zna! uničiti vrhovni čuvar celokupne monarhije In najmočnejši zaščitnik naše domovine nrvntske. Narodna sodba mora biti pa tako strašna, kakor je bil strašen sara-levskl zločin in tako rno-btšna, kakor ie cnodušna naša zvestoba preinsni habsburški dirn*tlil. Živela ujrdinjera in zadovolina Hrvatska v nepr"ma"lli-vl in pravični hahshurškl monarhiji;« TaVo in podobno nroglase je pisal in oodpisaval današnji neustrašeni bori-teli za »svobodo«, k! niti sam ne vi, kako globoke poklono dela s svojim delovanjem naši državi, katera bi ga f.p. davno strla v prah. da ni tako svo-hodolinhna in da v niei ni tako globoko zasidrano spoštovanje pred svoboščinami r^nlh državPanov.
4- Casilo btirpenlnndslllb Hrvatov. Ko «e te nedavno vršilo v zapad. Madžarski ltudsko glasovanje, »o stopili no r>'an tudi burn-enla"'1*';! Hrvat! katerih se le naštelo rrrIHtgno 70.000. Čeravno sami sebi premočeni, so si v Bic-"•enlandu r>nsel'erl Hrvat! obranili svoj 'ezik. svoje še^e in obipaie ln upati j", da ta osameli jugoslovanski opranok oride do spoznanja, da 'mn pravico de lnetncca narodnega živ!tftnia, da je del velikega nahoda, ki živi na jugu v svobodni kral'evinl. Da s" to spoznanje prebudi in oiača. le akademski klub «Tanušld» začel izdajati na Dunaiu zanje hrvatsko glasilo »Novi glasi->. ki naj v resn'c! postaneio novi glasi no-t ran le svobode in narodnega preporo da burgenlandskih Hrvatov
Pro sveta
REPERTOAR LJUBU. GLEDALIŠČA. Drama:
Torek, 27. dec.: »Peterčkove poslednje
sanje. B. Sreda, 28. dec.: Zaprto. Četrtek, 29. dec.: »Peterčkove poslednje
sanje«. A Petek. 30. doc.: »Roza Berndova«. C.
Opera:
Torek, 27. dec.: Zaprto. Sreda, 28. dec.: »Vaška šolai. E. Četrtek, 29. dcc.: »Bolicmo«. C.
Petek, 30. dec.: »Carmcn«. B.
*
.Slovenska Matica<■ le Izdala Vide Je-
rakve Ilustrirano zbirko pesmi za otroke. »Iz Llubllane čez Poljane«. Cena 60 kron. po pošti 64 kron. Priporočamo knjigo kot lepo božično ali novoletno darilo za otroke.
Stoletnico Dostojevskega proslavijo ruski akademiki v LJubljani na ta način, da priredijo v torek dne 27. dcceinbra ob treh popoldne v veliki dvorani univerze pod predsedstvom g. prof. dr. B u b n o -v a primerno literarno slovesnost. — Na dnevnem redu so sledeči govori: Prof. dr. Ozvald: «Alioša Karamazov — dobri geni) ruskega naroda In vsega človeštva« (slovenski): g. I. Hribar: »Zakaj Je Do-stolevskli veliki pisatelj?« (slovenski); Ing. Derg: »Heroji Dostojevskega In ru-ska katastrofa« (ruski); g. dr. Pre-obra ženski: »DostoievsklJ ln usoda ruskega naroda« (ruski). — Vstopnina v dvorano 2 din., na galerijo 1 din. — Čisti dohodek je namenjen za podporo ruskim akademikom.
Po &\JpJu
—	Preokrct v vzhodni politiki? Zagrebška »Riječ« poroča iz Varšave o važnih političnih konferencah. Konfe-riral je francoski poslanik s predsednikom Pilsudskim. potem je pa imel izredni ministrski svet sejo pod predsedstvom Pilsudskega. Mislise, da se dela na reviziji vzhodne politike Francije in da bi imela Poljska posredovati med Francijo In Rusijo. Poslanik sovjetske Rusijo v Vaišavi Karahun je imel daljši pogovor 7. ministrom zunanjih zadev Skirmundom in so jo potem odpeljal v Moskvo. Pri tem razgovoru jo ruski poslanik baje dal poljskemu ministru zunanjih del razumeti, da bi bilo želeti, ko bi Poljska posredovala med Rusijo in Francijo. Zanimivo je tudi sporočilo »Agence Havas«, da jo zasigu-rano sodelovanje Rusije na mednarodni obnovitveni konferenci, o sodelovanju Nemčije se pa v brzojavki ne govori.
—	Vprašanje ruskih dolgov. Iz Moskve poročajo, da odpotujeta Litvinov in Krasili v TVashington, da stopita v zvezo z ameriško vlado in da se. ž njo posvetujeta glode priznanja ruskih predvojnih dolgov.
—	Izgorel sofijski arzenal. V Sofiji je nastal te dni velik požar v arzenalu. Sledilo je več eksplozij, katerih detonacije so se čule daleč naokrog. Prebivalstva v okolici arzenala se je polastil velik strah. Arzenala ni bilo mogoče rešiti, ker jc bil poln municije. Ognjcgasci so požar le lokalizirali. ker je postala vsaka druga rešilna akcija nemogoča. Arzenal je popolnoma izgorel, škoda jo ogromna. Sumi se. da je bil ogenj podtaknjen.
—	Novi švicarski predsednik. Švicarska zvezna skupščina je Izvolila novega predsednika za leto 1022. v osebi Roberta Haaba, za katerega je bilo oddanih 145 glasov proti 27. Novi predsednik je rojen leta 1868. v Wen-denstlelu.
MM\ Destnili
SAVEZ ČESKO-SLOVASKEGA-JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSTVA.
Dne 16. decembra 1921, se jo vršila v Pragi seja Savcza češko-slovensk°-ga-jugoslovenskoga Sokolstva. Seje so se udeležili br. dr. Seheiner, dr. Va-niček. Stopak, dr. Heller, MaSek, dr. Ravnihar, dr. Car, dr. Murnik. Ir. Popovič Laza in dr. Fux. Po odo-hritvi zapisnika zadnje seje so podali zastopniki jugoslovenskecra Sokolstva poročilo o pripravah za I. jugosloven-ski vsesokolskl zlet v Ljubljani, ki jc bilo odobreno. Istotako so je razpravljalo o mednarodnih tekmah, ki se vrše Istočasno v Ljubljani ter so se določile nekatere važnejše zadeve.
V nadaljnjem razgovoru se jo »klonilo, da se vrši leta 1925. v Pragi I. slovanski vsesokolskj zlet in !eta 1926. pohod Sokolstva v bojni opravi na Kosovo p°Me- Oba predloga sta bila z velikim odobravanjem sprejeta. V Savez če.škoslovcn^kega - jugosloven-skepa Sokolstva je bil sprejet Savez češi;osiovenskega Sokolstva v Ameriki. Sklenjeno je bilo, da se predsedstvo poveri, da stopi v stik z Poljaki in Bolgari v svrho ustanovitve slovanske zveze na podlagi sokolskega programa. V Pragi se ustanovi visoka so-kolska. šola ter se poveri br. dr. Vnni-ček. da izdela program te ijole. Končno je bila sprejeta Se sledeča resoluciia:
Sokolska društva, katerekoli slovanske narodnosti, ki se ustanove v območju č. O. S. in J. S. S. morajo pristopiti k oni teh dveh »okolskih organizacij, v katere območju delitjeio. ako tega ne store, ali no bodo sprejeta. se iih smatra kot neorgan!/.liane.
Po razpravi o nekaterih podrobnostih je bila, seja zaključena.
•
s Jugoslovanski Sokolski koisiar za. leto 1922. je izšel. Koledar ima sledečo vsebino: Koledarski del, slovanska krstna imena, rodopis naše vladarske hiše, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, pristojbino, naš kral', naši umrli borci. Sokolski voditelji. na pot v Ljubljano, o sokolskem radu, So';o-pobratim, ideja in ra/.vitek čehoslovačkog sokolstva, sokolska literatura, ženski prednjački tečaj ČOS. v Pragi, II. pokrajinski zlet Jug. Sok. Saveza v Osijoku, župni zlo-ti 1921., Sokolstvo leta 1921. V. Švaj-■Tar. Češkoslovaško-jugoslovenski sokolski savez, Čcskoslovcnska Oboe Sokolska, Jugoslovensko Sokolstvo. Zavezna statistika za loto 1920.
Sokol II. v Ljubljani je priredil včeraj popoldne svojemu naraščaju bo-žifnico v telovadnici drž. realke. Slavijo, ki je imelo prisrčno intimen značaj, jo prav lopo uspelo. Ob lepo okinčannm božičnem drevesu so se vrstile po pozdravnem nagovoru brata staroste dr. Fettieha ljubke deklaraa-cije sokolske dece in naraščaja s petjem. Obdarovanih ie bilo okrog 180 mladih Sokoličev. Bilo je ginljivo videti. kako so ob zaključku sokolske misli polnem, naše neodrešene domovino spominjajočem se zahvalnem govoru članice naraščaja, žarele našim malčkom oči radosti in' navdušenja. Bil je lep popoldan!
Sokolski zlet župe Bačka za 1. 1922. se bo vršil 28. in 29. junija v Subotici. Zleta se udeleže župe Bačka. Beograd. Osijek in Banat. Nastopi tudi vojaštvo. Izvajale se bodo proste vaje za ljubljanski vsosokolski zlet. Istočasii ' bo v Subotici razstava gospodarskih tn trgovskih produktov iz Bnčko.
Sokolsko društvo v Guštanju br Imelo dne S, januarja ob treh popoldne v Milonlkovi gostilni svoi treti' redni občni zbor.
nos x aivnm novcem
Dne 24. decembra popoldne je zai*; lo okoli Planine močno snežiti. To pri. liko je hotel porabiti divji lovec, ) sestnik Josip Komovc iz Nove vasi pri Uakeku. Bil je prepričan, da bo lahko nemoteno streljal po sosednj-.-1 lovišču divjačino. Zato je nabasal p«, ško in krenil v lovišče gradu Hašpei!,, v takozvani revir Ravnak ln prež.i tamkaj na divjačino.
Toda tudi graščinskega lovca Ta- ;,, Milharčiča, ni motilo slabo vreme. 0 . šel je, kakor običajno na inšpekcijo. Poznal jo dobro navade divjih lovcev in vzel zato s seboj Se dva tovariš.
V	gozdu so se vsi trije razdelili in kn-. uili vsak na svojo stran. 2e čez par minut je Milharčič zagledal v daljavi skrivnostno postavo, kj je prežala na straži. Bil jo posestnik Komovc. Graščinski lovec se mu je približeval za hrbtom in ga končno zagrabil za roke, da ne bi mogel streljati. Izncnadeni Komovc so je razjaril in tako ;e ji pričel kmalu mc<l obema ljut boj. Komovc jo na vse mogoče načino poskušal, da se izvije iz Milharčičovih rok, kar pa se mu ni posrečilo, kljub t». mu. da je bil močnejši. Po dolgem b> ju je končno vendarle sprožil puško, inisieč. da bo Milharčiča zadel. Toda strel je šel dobro ped od desne nogo u zemljo.
Ko je Komovc uvidel, da so mit nrvi načrt, ni posrečil, je 1x1 divjem boju zgrabil za nož in pričel ž njinf vbadati Milharčiča, ki ga je še vedli-i krepko držal za roko in ga ni izpustil niti po tem, ko je že močno krvav*!, Zalibog pa so mu moči končno opešale. Se predno sta mu na njegovo klice mogla njegova tovariša prihiteli m pomoč, se je Komovcu posrečilo, da j* svojemu nasprotniku prerezal trebuh in sicer od spodaj navzgor. Zgrudil ie na tla in potegnil s seboj tudi div. jega lovca. Ko sta se oba še nekaj časa ruvala po tleh, sta pridivjala -odločilnem trenotku Milharčičcva tu. variša, ki sta nasilnega divjega lov..: kmalu obvladala in ga zvezala. Odpeljala sta ga takoj domov v pisarne, kjer pa so Komovc nikakor ni hotel logitiniirati. Zato sta poklicala na pu moč orožnike, ki so divjega lovca o1 peljali v zapore okrajnega eodišca T Logatcu.
Graščinski lovec Milharčič Je 11? I vsega skupaj devet ran in je bil prer Ijan v deželno bolnico v Ljubljano.
u nevarnosti
O mestnem vodovodu ljubljanskem 1 v zadnjem časn mnogo razpravlja, V pojasnilo "občinstvu naj služijo 6ledeči stv.-o nI podatki:
Vsled ponesrečeno regulacije Savo mri Tacnom In Črnučami »e je deroča vori.i tako močno poglobila v svojo strugo, <ia je pričela Sava odvajati zgornje plasti talne vode, katero zajemajo mestne či-palke v Klečah. Ljubljanska voda pri Imja namreč izpod Kamniških planin, te če podzemeljsko skozi naplavljeni gru tor se preteka kot talna voda pod saško strugo proti Ljubljanici, ki tvori v ljubljanski ravnini najnižjo zarezo. Tj talna voda je dosegla zlasti letos vsW izredne suše, take nižine, da so usahnili skoraj vsi vodnjaki med Savo in Lju! ljanico. Le mestni vodovod, ki ima 40 m globoke vodnjake do sedaj še dob j dovoli vode. Ker pa so mestne črpal' postavljen« v globočinl 20 metrov pel površjem tn pade voda sedaj med črpanjem preko 7 m nižje kot so črpalke, :-'■ lasno, da je sesalna možnost črpalk *» precej pri kraju. Ce bo torej padala talna voda še naprej je neizogibno, da bode.
segla tako nižine, ko bodo črpalke odpovedale. Mostna obč'na se bori za obstoj mestnega vodovoda že od leta 1000 da-Ue in zahteva od vlade, da naj uredi savsko strugo zopet v prejšnji stan in tako reši mesto Ljubi 'ano pred katastrofo, ki je v doglednem času neizogibna.
Graditelj mestnega vodovoda, znan! strokovnjak inž. dr. Smreker, je bil v to svrho letošnjo jesen zepet poklican v Ljubljano. Izjavil je ponovno, da je z» mestni vodovod edina rešitev dvigni-'-nje talne vode, ki se bo doseglo s tem. če se vzidajo v savsko strugo primerili nragovi (.jezovi). Istega mnenja so bili tudi' drugi veščaki, kajti ponižanje vodovodnih naprav v Klečah je neizvedljivo, temveč bi se morale zasnovati popolnoma nove napravo v nižiem horicor-tu, kar bi veljalo nedosegljive milijone.
V	očlgled temu, da so tudi iz drugih vidikov "razmere na Savi med Tacnom m Črnučam! nevzdržljive, Jo tukajšnja generalna inšpekcija voda intervenirala < Beogradu in tudi dosegla sklep ministrstva za polioprvredo, da se mora z najpotrebnejšim delom v savski strogi takoj pričet!. Zadeva je sedaj v finančnem ministrstvu zaradi dovolicnja potrebne".;* kred ta. Stvar naših poslancev je tnro la pospešijo preskrbo potrebnih sredstev za to nuino delo. ki se ne sme več e« lašatl Storilo se je torej vse. kar je bile mogoče, treba je le še v Beogradu pospešiti dovoljenje potrebnega kredit:. Neposredne nevarnosti šo nI. da bi ostala Ljubljana popolnoma brez vode, W so doseda! dela še vedno 7, dvema črpalkama. Pač pa je pričakovati, da vitle stoječa črpalka odpove. Ce bo niogora lelovršba samo še z enim strojem, b" nastalo neizogibno pomanjkanje vo.lf. Le par tedensko južno vreme, s potrebi"' nadavlno. bi moglo ustvariti zopet bo i' Se razmera
Domače vesti
*	Kt*!] na lovu v slovenskih planinah. Kakor nam brzojavljajo is Beograda, se je sinoči odpoljal kralj za nekaj dni na lov v slovenske planine. V njegovem spremstvu se nahajajo med drugimi dvorni minister JankovlA in prvi adjutant general Hadžič. Kralj potuje inkognito ter dospe že danes dn-poldne na kraj svojega boravka. Na lovu ostane kralj par dni, nakar ee zopet vrne naravnost v Beograd.
*	Minister za socijalno politiko dok-tor Gregor Žerjav se je mudil čez praznike v Ljubljani ter «e danes vrača v Beograd.
*	Imenovanja. Za pomočnika komisarja železniiks policije v Rakeku v činu policijskega pisarja drugega razreda je imenovan Mitra Kadžič, slušatelj tehniške visoke Sole v Borlinu. — Za carinskega posrednika pri carinarnici na Jesenicah sta imenovana Ant« Grom ln Štefan K o S t a n.
*	Iz srednješolske službe. Profesor na kralja Petra realni gimnaziji v Ljubljani g. Frano W a t z 1 ter profesor na gimnaziji v Kranju g. dr. Jakob Kotnik zamenjata svoji službeni mesti in se presolita te dni, da nastopita svoji novi mesti s 1. januarjem 1022.
*	Osebna vest. Odvetniški kandidat gortpod dr. Vinko Rapotec je dne 23. decembra napravil odvetniški izpit pri višjom deželnem sodišču v Ljubljani.
*	Stalno vpokojena sta, kakor ti.im poročajo iz Beograda, g. Gustav Golia kot vladni tajnik ter dvorni svetnik g. Anton Mahkovee.
♦Promocija. Na praški univerzi je bil gospod Milko Gnezda, sin umrlega g. Ivana Gnezde, nadzornika Južne železnice, promoviran za doktorja vsega zdravilstva,
*	Spomenik kralju Petni v Dubrovniku. Kakor poročajo iz Dubrovnika, bo Ivan Meštrovič Izdelal ploščo kralja Osvoboditelja v visokem roliefu, ki bo vzidana ob mestnem vhodu med prvimi in drugimi Piloni.
*	Razpisana službena mesta. Kakor čara poročajo iz Beograda, je v upravi ra zaščito Industrijske svojine razpisanih več službenih mest za uradnike-toh-nike kot inšpektorjev, tajnikov Itd. Razen moralne in fizične sposobnosti so od kompetentov zahteva- da so naši državljani, da so dovršili tehniško fakultoto ril visoko tehniško šolo, višjo kmetij-i-so Solo v rangu univerzlteto, rudarsko ali gozdarsko akademijo ali naravoslov-nomatematlčn! odsek filozofske fakultete in da so položili vse potrebne izpite. Kompetenti s tehniško prakso in z znanjem jezikov imajo prednost. Prošnje je vMiti do dne 15. januarja 1922 pri npra->i ta zaSfiito Industrijske svojine v Beo-jv.-.du. Krimska ulic* 14.
*	Iz državnega pravdništva. Oddastn '<* mesti namestnika višjega državnega pravdnika v Ljubljani in državnega prav-dnika v Mariboru — obe v 7. činovnem rerredu — oziroma drugo mesto državnega pravdniškega uradnika, ki bi se izpraznilo po imenovanju ali premestitvi. Prošnje je vložiti do dno 26. januarja na vitjem državnem pravdništvu v Ljubljani
*	Tujci v naši državi. Poročajo nam fr. Beograda: V zmislu naredbe ministrstva notranjih zadev se bodo vsi tujci, kl se nahajajo v naši kraljevini in se do l. januarja 1922 ne bodo prijavili s pravilnimi listinami pri naših policijskih tira dih, izgnali iz naSe države.
*	Prirastkarirta. Ker je bil zakon o pri-T.utkarlni, kakor znano, že ukinjen, ter so se odmerni zaostanki iz leta 1920 že rešili, se bo urad za odmero prirastka-rine v Ljubljani z 81. decembrom 1921 razpustit Neplačane zaostanke je plačati noposredno pri dotičnih davčnih uradih.
*	Celjska čitalnica je imela te dni svoj letni občni zbor. Za predsednika je bil ponovno Izvoljen g. dr. Josip Sernec.
*	Občeslovensko obrtno društvo v Csiju je Imelo včeraj, 20. t. m. v Celju sijajno obiskan občni zbor, katerega s- je udeležil tudi minister n. r. gosp. dr. Kukovec, ki je poslal obširno poročilo o socijalni zakonodaji s posebnim ozirom na obrtnike. Dr. Božič je referiral o stališču obrtnikov celjskega okrožja napram razdelitvi Slovenije v oblasti, finančni svetnik dr. Sedlar pa o prometnem davku. Navzoč jc bil tudi zastopnik trgovsko-obrtniške zbornice v Ljubljani, g. Mohorič, ki je posegel v razpravo in podal izjavo, da se s 1. januarjem 1922 uvedejo v- Celju uradni dnevi trgovsko-obrtniške zbornico. Dosedanji tajnik društva, obrtno ^družni komisar, g. ZaloSnik, je podal obširno sliko o uspešnem delovanju druStva od zadnjega občnega zbo-ia. Predsednik novega odbora je zonet p. Ivan Rebek. Med drugim jo bila f prejeta tudi resolucba, v kateri zahtevajo obrtniki celjskega okrožja da ostane pri razdelitvi Slovenije v obla-f ti celjski okraj nerazdeljen' in da se dodeli mariborski oblasti. Občni zbor je izrekel soglasno g. ministru dr. Ku-kovcit zaupnico.
*	Mesne cene v Celju. Začasno so dolžene sledeče novo cene: v mesnicah me->-> volov in telic T. vrste 82 K, TI. vrste SO K, na stojnicah L vrste 96 K. II. vrst« 24 K; teletina v mesnicah ln na stojnicah kg 80 K.
*	DrnStvo kmetijskih strokovnjakov, t iavna skupščina društva kmetijskih fijokovnjako* za Slovenijo v Ljubljani j
vrši v sredo dne 28. decembra oh dveh popoldne v hotelu »Balkan* v Celju,
*	«PristoJben!k», o katerem smo svoje-časno poročali, je dot iskan in izide v zadnjih dneh t. m. ter se bode razposlal dosedanjim naročnikom v prvi polovici januarja. Takojšnjo naročilo je potrebno na naslov: Dr. Ivan č e r n e, Gospodarska pisarna, Ljubljana.
*	Predavanje v Zngorju. Poročajo nam: Dne 17, decembra je imel predavanje v sokolskem domu gosp. profesor dr. Fran 11 e S i 8, ki je zanimivo in navdušujoče govoril o početkih slovanskih narodov. Zagorjani so zadostuo prihiteli poslušat njegovo lepo besedo. Vočkrat bi al želeli takega posetal — Zagorjani.
*	Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vrSil dne 14. januarja 1922 ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani. Na dnevnom redu je med drugim tudi preureditev pravil s posebnim povdarkom, da je društveni namen tudi pobijati draginjo. Prihodnja javna odbo-borova seja so vrši v Bredo dne 28. decembra ob 8. uri zvečer.
*	Najlepše knjige slovenske, srbohr-vatske, češko, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleške, izposoja vsak delavnik od 5. do pol 8. ure zvečor šentjakobska napredna knjižnica, Vožarskl pot 2, koncem Florijansko ulioe, električno postajališče. — Danes, v soboto dne 24. decembra knjižnica ne posluje.
*	Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani ae izreka najlepša zahvala za znesek 5000 kron. katorega je naklonila za božičnico naš h bednih obmejnih otrok. — Šolsko vodstvo in krajnl šolski svet Sv. Tuli na Ostrem vrhu.
*	Vodovodna cev je počila v noči od srede na četrtek v n. nadstropju državne realne gimnazije ▼ Celju. Pripetila bl se Lahko večja nesreča, ako je ne bi prof. Ererlar, ki zaradi stanovanjske bede začasno stanuje v svojem delovnem kabinetu, pravočasno preprečil. NokateTe sobe so bile že poplavijo«:. Tudi v konferenčni sobi je nekoliko škode. Zaradi tega je v četrtek in petek pouk izostal.
*	Izprememha posesti. Veleobrtnik g. Ivan Rebek r Celju, je kupil hišo bivšega ključavničarskega mojstra, sedaj tvor-ničarja Antona Koserja na Mariborski cesti za vsoto 2 in pol milijona kron z vsemi delavnicami vred in jo namerava preurediti v tvornico.
*	Dražba «Impex* nam piše: V zadnji soji obč nskoga sveta ljubljanskega so je mod aprovlzacijsko debato napadlo oks-oortno in imnortno družbo »Impcx», češ da je klerikalno podjetje. To očitanje ni resnično. Družba »Impes* je trgovsko podjetje ni torej klerikalno no liberalno ali kakršnekoli stranke, ampak izključno trgovsko podjetje. Kot družabniki ao pač osube vseh stranic, med njimi »o pripadniki klerikalne stranke v manjšini.
*	Velikodušen dar Sokolu v Kočevju. Z ozirom na tozadevno naše poročilo nam javlja Mestna hranilnica ljubljanska, da je hranilnica prispevek za stavbo sokolskega in narodnega doma v Kočevju v znesku 500 Din. nakazala po naročilu gospoda Franka SaHerja, bankirja in izdajatelja lista »Glas Naroda* v Newyorku
*	Silvestrov večer «LJubl]anskega Zvona* se tudi letos vrši dne 31. decembra v zgornjih prostorih »Narodnega doma*. Sodelujejo operni pevec g. Trbuhovič s komičnimi nastopi, prvovrsten orkester in društveni moški zbor. Na koneortnem delu so lepi moški zbori in čveterospevi, na zabavnem šaljiv moški zbor. Zabe, sre-čolov, ples in polnočna alegorija, Vstopnina za člano v predprodaji 5 dinarjev, na večer prireditve za vsakega posetni-ka 10 dinarjev. Predprodaja vstopnio v dneh 27., 28., 29. in 80. decembra, vsakokrat od fi. do 7. ure zvečor v društvenih prostorih v »Narodnem domu*. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje petja ln »Ljubljanskega Zvona* — društveni odbor.
*	Zadnji dan je, da kupite »Gospodinjski koledar* Jugoslovanske Matice, ki je gotovo najprikladnojše darilo za vsako gospodinjo. Vsebina koledarja je nad vse bogata, posebno bo pa troškovnik dobrodošel vsem gospodinjam. »Gospodinjski koledar:, so naroča pri Jugoslovanski Matici pred Škofijo št. 21 in velja za člane 20 K In za nečlane 80 K.
*	Iz Prekmurja nam poročajo: Petan j-ski župan, g. Kreft Ivan, vrl Jugoslovanski delavec, si je prod par dnevi, ko jo v temi vozil vojake-novince v Maribor, zlomil pri Sv. Lenartu roko. Požrtvovalnemu možu želimo, da bi skoraj okreval v bolnici v Mariboru In se vrnil k svoji družini.
*	Sneg v Splitu. Prešli četrtek zjutraj je začel v Splitu padati sneg, kar se že več let ni zgodilo. Veselje zlasti mladega sveta pa ni bilo dolgotrajno, ker je že čez pol ure začelo deževati ln je v kratkem izginila lepa bela odeja, kl Je bila za Split nekaj redkega.
*	Redek slučaj. Poročajo nam iz Slo-vonjgradca: Redek je slučaj, da jo razmerje mod delodajalcem in delojemalcem tako dobr> n tako prisrčno, da ostane službo jemalec v eni in isti službi 50 let nepretrgoma; Sn redkejši pa je slučaj, da ostane delojemalec v eni in iBti tovarni 60 let. torej dve človeški dobi. Ta slučaj, ki kaže i.dravo razmerje in tie-kaljenost med obema strankama, pripetil so je baš sedaj v Slovenjprradcu. Franc S e n i č a r obhaja svojo SOletnlco, odkar je vstopil kot navaden delavec v službo pri tovarni za usnje F. X. Potot-sehnig v Slovenjgradcu, in izpolnjeval službo ves čas v zadovoljstvo tvrdke, Naš kralj Aleksander mu jo podolil srebrni zaslužni križec kot znak priznanja
fn zaslug. Naše Iskrene častltke E odlikovanju in želimo Iskreno jubilantu, da bi še mnogo let preživel v zdravju iu delavnosti. Zajedno pa častitamo tudi tvrdki, pri kateri mimogredo povedano, služijo po pretežni večini dalavci desetin desetletja, da ima take delavce in da skrbi za nje v toliki meri, da ostanojo pri njej zadovoljni cele človeške dobe.
*	Zabavni večer priredi »Zvoza magi-stratnih organizacij v četrtek dne 5. januarja 1922 ob pol osmih zvočor v dvorani in stranskih prostorih filharmonlčne-ga društva na Kongresnom trgu v prid bolniški blagajni magistratnlh nameščencev. Priprave za to prireditev so v najlepšem teku in obeta biti ta zabavni večer eden najlepših letošnjega pred-pusta.
*	Veselo novo leto Solijo fantje 24. p. p. iz Poči v Stari Srbiji vsem čitateljem »Jutra* in vsem dekletom in fantom: Zupane Viktor, Rajhenburg, Knez Alojz, Zagorje ob Savi, Repovž Polde, Zagorje ob Savi, Rorstner JoSko, Celje, Kopušar Franc, Celjo, Robavs Vinko, Zagorje ob Savi, kaplar Krofel Franc, Kozje, kaplar Lisec Anton, BoStajn, Praprotnik Joško, Šoštanj, Kovačič Franc, Bizelsko.
*	Neumna šala. Desetletni posestnikov sin Andrej Novak iz Stare Vrhnike »e je vračal iz šole domov. Za njim jo pridirjal neki njogov šolski tovariš In mu pod stavil nogo. Novak jo padel in si pri padcu zlomil desno nogo.
*	Nesreča pri delu. Luka Muniž;-ba, mesarski pomočnik pri Vnovčovalni'i v Ljubljani, je pomival korito. Njegov tovariš M ha je prinesel vrele »oia ln jo tako neredno zlil v korito, da Je brizgnila Munlžebl v hibet in ga nevarno opirla V o plečih. P:epeljr.ti so ga moraii z rešilnim vozom v ljubljansko bolnlo.
*	Drago rebro. Lekarniški pomočnik Anta Troha v Zagrebu se je dne 17. decembra peljal na vozu eloktrične žolezni-ce, ki Je na voglu Draškovičevo in Vla-ške ulice zadel v nasprotni smeri vozeči tramvaj. Pri tej priliki je bilo ranjenih več osob. Trohl je bilo zlomljeno eno rebro ter je bil prepeljan v bolnico. Troha zahteva za nalomljeno robro od tramvaja odškodnino v znesku 100.000 kron.
*	Tlhotapčeva smola. Janez Zakrajšek. poitestnikov sin iz Roba pri Volikih Laščah, jo hotel v dražbi sedmih drugih tihotapcev pri Rakeku prekoračiti državno mojo. 9 seboj je Imel zobotrebce, ki jih je nameraval razpečati v zasedenem ozemlju. V javorniškem gozdu, tik meje, pa »o tihotapci neleteli na. dva finančna paznika, katerih so ee tako prestrašili. da sr> se razpršili na vse strani. Na begu je Zakraj?ek skočil čez neko skalovje, padel in si zlomil desno nogo. Kor je finančna straža preganjala ostale tihotapce, je ostal Zakrajšek v neki duplini t zloinljono nogo celo noč. šolo zjutraj se je po vsoh štirih priplazil do noke stoze. k.ior ga .ie našel domačin, ga naložil na voz in odpeljal v ljubljansko bolnico.
*	Poziv. Gospoda, kl je opazoval Incident po končanom koncertu dne 7. decembra 1921 v »Unionu* pri izhodu uljudno prosim, da takoj javi svoje ime in naslov moji pisarni. Dr. Josip K1 e -pec, odvetnik v Ljubljani, Janez Trdinova ulica St. 8.
Gospodarstvo
Dopisi
RIBNICA.
Pod naslovom »Hvalevredno domoljubje* je izšla v »Slovencu* štev. 2872, dne 18. t. m. notica na račun primorskega učlteljstva v Ribnici. Slovenčev dopisnik je v velikem Btrahu, da ne bi Primorci v Ribnici pozahill svoje dolžnosti. Gospod bi gotovo rad še čital v časopisih o fašistovskem nasilju nad temi ljudmi, mogoča zato. da bi se lahko po tukajšnjih cerkvah pridigalo o novi kazni božji nad brezvernimi Primorci... Gospod bi rad tudi nas navdušil, toda besede takih ijudi, kl znajo le kričati vse za svobodo, a pri tem ne mislijo svojega imotji, -• kri za svobodo, a pri tem no mislijo svoje krvi, — nas ne ogrejejo. Primorci so iali kri sinov, očetov, žen in otrok in imetja pač v polni meri in tudi za s.vboda, ki jo u-žlva gospod dopisnik, ki je Bedel med vojno brezskrbno v Ribnijl.
Primorci so se bojevali za svobodo in so pripravljeni se ši bojevati, toda načina boja jim 'io bo diktiral gospo<1 Slovenčov dopisnik, ki ja v boju laik, temveč mi sami, ki smo vešči.
Gospodu dopisniku nodi povedano, da je v onem pulzu krvi, ki mu je. dala moč, da je napisal ino vrste v »Slovenca*, bila tudi kaplja na^e krvi. To je ona kri, ki se jo brezskrbno množila r.a varnem v Ribnici, ko so krvaveli tisoči za to, da gospoda dopisnika ni zadelo to, kar jo zadelo Primorce. To je ona kri, ki so je brezskrbno množila, ko jo Primorec zapustil vse svoje Imetje rohno-čim granatam ln jo primorskim družinam pil zadnje srago krvi mraz in glad, vagoni po raznih postajah, barake ln razni človeko- in begunceljubni Slovenčev! dopisniki. To je ona kri, katera se množi brezskrbno sedaj v svobodni Jugoslaviji, za katere svobodo tudi ribniški Primorci niso držali rok križem, kot Slovenčev dopisnik; ln ko bo treba reševati zasužnjeno brate, bomo gospoda dopisnika zopet zaman iskali v svojih vrstah.
Če Be gospod dopisnik šo boji za Primorsko, bodi mu v tolažbo, da dokler ne bo pri nas takih ljudi kot je on — još Primorska ne propade....
Eden izmed lentih.
IZGLEDI ELEKTROTEHNIČNE INDUSTRIJE v JUGOSLAVIJI S POSEBNIM OZIROM NA BOSNO.
! Momcntano vlada po celi državi najboljša konjunktura v prodaji elektrotoh-| ničnih proizvodov. Njen vzrok loži v i velikem poniunjkanju domačega blaga, kar ugodno vpliva na uvozno trgovino to branže, zato pa neugodno na plačilno balanco ln na tečaj dinarja.
Domača elektrotehnična industrija Še ni razvita. Do močnih pozicij ji branijo I razni vzroki, med katorimi lotos ne stojita na zadnjem mestu: pomanjkanjo kuriva, osobito premoga, in nizko stanje vode, nastalo vslod dolgotrajne suše. Trajni in samo i prohibitivniml carinami preprečljivi vzrok produkcijske krize tiči v inozemski konkurenci. Avstrijsko tovarne konkurirajo z lahkoto našim domačim proizvodom in morejo kriti potrebe cele države. Radi tega Je po celi državi — mogočo z izjemo Bosne — malo upanja za nove investicije in razširjenjo obstoječih tovam.
Kar ae v splošnem naše države tiče, pride Bosna v prvi vrsti, ne kot dožela konzumentov, ampak kot produkcijska pokrajina v poštov. Ko bo v Bosni regulirana izraba vodno silo in ko bo z modernimi napravami omogočeno dvigniti produkcijski nivo na prvo etapo razvoja elektrotehnične industrije, bo Bosna postala eksportna dožola za proizvode le branže. Dokler ne doseže bosanska industrija te stopnje, bo preskrbovala Avstrija našo državo z drobnim elektrotehničnim matorijalom. z žarnicami, električnimi motorji itd. Potreba po teh prolzvo-d.h je vsled viBoko konjunkture v zidanju novih hiš, v instalacijah vedno novih eloktričnih naprav in ustanavljanju novih tovarn, trgovin, bank itd, kar največja.
Cisto naravno je torej, da največji elektrotehnični tovarni v državi Felten & Gnilleaume v Novem Sadu in delniška družba »Plana* v Sarajevu ne zmoreta kriti potrebščin cele države. Pričakovati je novih povečanj obeh industrij ob priliki regulacije izrabe vodnih sil Drine in Bosno. Za regulacijo oboh rek jn izvoljon poseben sindikat, ki bo peča momentano z napravo velike elektrarne ob Bosni pri Modriču, ki bl bila zmožna proizvajati nad 8000 konjskih sil. Projektirana jo še druga elektrarna pri Konviljačl z 20.000 konjskimi silamj. Na teh novih načrtih so zaposlene za enkrat samo domače moči, in upamo, da bo pri tem tudi ostalo. Po tuji pomoči naj se poseže odino v skrajni sili.
Elektrotehnična industrija Slovenijo se bori, kakor vsa druga v državi, z istimi skoro nepremagljivimi težkočaml. Zaščitno carino paralizira nizek tečaj avstrijske krone. Konkurenca s tujimi Izdelki pri vseh otrošk.h boleznih domačo industrije ni lahka. Navzlic vsem naštetim težkočam gledajo naši strokovnjaki na koncu tega lota z optimizmom v bodočnost. Trajno se ponavljajoče krize, skoro nepremostljive zapreke iim ne vzamejo potrebnega poguma. Dosedanji napori in dosedanji uspehi naj jim rodijo v
bedočom letu stoteren sad.
« • »
Odgodltev plačil v Inozemstvo. Iz
Beograda javljajo: Naši zunanji upniki so baje pristali na to, da se lahko odgo-dijo trgovska plačanja v inozemstvo. V ministrstvu financ so pripravlja, kakor znano, zakon o odgoditvl teh plačil. Ta odgoditev pa bl ne bil pravi moratorij, nogo začasna preventivna mora v svrho odklonitve eventualne krize v našem trgovinskem življenju in v svrho zboljšanja valute.
=» Anketa za sladkorno tvornico. Iz Zagreba javljajo: Na inicijativo Gospodarskega društva bo jo vršila v zgradbi zagrebške Trgovske in obrtniške zbornico anketa o gradnji sladkorne tvornice za Slovenijo in Hrvatsko. Prisotno je bilo veliko število kmetov in voloposestni-kov. Ankete so se udeležili tudi zastopniki vlade, agrarno direkcije in Gospodarskega društva v Zagrebu. Razprava o predmetu je trajala precej dolgo. Za in proti osnutku bo jo mnogo govorilo. Zato anketa ni prišla do konkretnih rezultatov, temveč je izvolila posebon odbor, ki naj prouči pogoje za osnovanje sladkorno tvornice in donese konkreten predlog.
=» Odškodnina za uporabo naših bro-dov po Italijanih. Beograjsko »Vreme* poroča, da sc je v pomorski sekciji re-paraeijske komisijo razpravljalo vprašanje o odškodnini, ki jo dolgu,jo Italija naši državi, oziroma lastnikom ladij, za uporabljanje jugoslovanskega trgovinskega brodovja, dokler je bilo to pod italijansko upravo.
= Upravni svet Dolenjskih železnic sklicuje razgovor o naših železniških vprašanjih na dno 29. t, ob 9. url v Ljubljani, Knafljeva ulica 9.
=- Kletarski tečaj se priredi na državni kmetijski Soli na Grmu v dragi polovici januarja ali v prvi polovici fe-bntarja. Trajal bo 3 dni. Priglasiti se jo vsaj do 10. januarja pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Ormn, p. Novo mesto.
Uvoz živine In svežega mesa v Francijo. Iz Beograda javljajo: Francoska vlada .je obvestila, našo, da je izvršila vse ono sanltetske mere, ki se imajo uporabljati pri uvozu živine v Francijo iz naše kraljevine, Češkoslovaške in Rtnnunije. Istočasno ie odobren tudi uvoz svežeea meso.
—	Uvoz živine v Francijo, f, ' '■<
nam poroča ,::. Janko Lavrit. t:., ■ • Strasburgu, uvoz živino v Franci' > ni /abianjen. temveč še cclo carine p: Vfpti nekaterih jugoslovanskih li-tov, •' 1 jc Francija obranila uvoz, torej t.: 1 resnične.
----- Za zboljšanje trgovinskih odnošaji \ med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Me seca marca prihodnjega leta se vrši v Pragi čeSko-jugoslovanska anketa, n* ka teri se bo razpravljalo o načinu, kako bi se izboljšali trgovinski odnošaji med obema državama. Zato se je pretočeni četrtek vršila v Pragi piedkoufereuc«, katere se jo udeležilo več interesentov. Našo državo sta zastopala poslanik dr. Vošnjak in naf, generalni konzul v Pragi V u č k o v i 6. Konferenco Jo otvoril praški župan dr. Basa, ki je opozoril na potrebo, da se določijo smernice naših vzajemnih odnošajev. Poslanik dr. Vošnjak je opozarjal na vzroke nepo-voljnih gospodarskih Btikov, zlasti na prometno težkoče, pomanjkanje izkustva v trgovini in dobre voljo. Obenem je označil način, kako bi se mogli ti odnošaji izboljšati. S češke strani bi se moralo poskrbeti za trgovske potnike. 7a ureditev konzularne službe, osnovati bi se morala stalna skladišča, urediti vprašanje kredita itd. Dragi govorniki so o-pozarjali na važnost trgovinske pogodbe Jugoslavije z Nemčijo ter omenjali, d.x se tim povodom ustanavlja v Beogradu «Srpska banka* s podružnico v Nemčiji pod imenom »Serbieche Bank*. Ta banka bo uživala podporo jugoslovansko vlade.
= Ljubljanski trg. Na trg so se pribijale zopet večje množine mesa, tako da je bila za praznike potreba krita. Te iečje meso po 82 in 34 K kg, goveje ineso od 20 do 84 K po kvaliteti, drob-j niča 24 K. prašičje meso 40 in 44 K kg. : Mestna aprovlzacija je spravila na tri,' en vagon lepih jajc. Zanimivo Je, da občinstvo smatra vse hlago mestno apre vizaeije kot manjvredno vsled vojnih b kušenj. Občinstvo se opozarja, da na ! bavlja sedaj mestna »provizaeija le na; j boljšo blago, kar ga je sploh mogoče d> ■ Iblti. Ce občinstvo z nakupom ne podpira | mestno aprovizacijc, potem ta ne tnoi' ! delati. Jajca sn razprod ijajo po 8 K ko i mad. Na kmntski trn je došla za pra? | nlke večja množina jajc zelo me?ime i kvalitete vsled dolgega hranjenja zi ! praznite. Cena moki 21 K za kg št. n v I deta jlni razprodaji. Aprovizacija je nabu | vila veliko množino moke. ki se bo v kratkem pričela oddajati pekom in oh činstvu po znižani ceni. Ribji trg je bi' 7.;» praznika zelo živahen io je do>lo n. trg precej blaga. Potreba šo ni bila kr ta. Glode mok« je krita komaj polovična potreba Ljubljane, j == Zagrebški velesejem. Poročajo .iu/i j iz Zagreba: Prijavni formulari za fUiijilo vanje na proljetnom velesajmi. več se ra ; zašilju. Ovi se formulari moraju ispuniti jpotpisati i vratiti upravi »Zagrebačko.t .< Zbora*. Ako koja tvrtka pomutnjem ne bi dobila formnlara, neka se čini prije obrate uredil Zbora, gdje d" ih dobiti. Iv drage razne tiskanice dobivajo doniae«-itvrtke i jedan »Upitni arak>, kojega I a kodjor treba ispuniti i povratiti uredil i Zbora. Ovi podatci služe za stnične-knji Ižovni prika/. stanja naše privrede, koji ieo biti prigodom velesajma objelodanjen. I Zaključni rok za prijave je 15. siječn;a (januara), pa jc u interesu izlagača, da svoje obvezatne prijave čim prije prlpo Šalju, Oljene su za mjesta; 1.) U industrij skoj palači 800 K za. m3, 2.) u zatvorcnom prostoru izvan industrijsko palače 600 K za m', 8.) slobodan (nenatkrlti) prostor 300 K za m'. Urcd Zagrebačkoga Zbora so nalazi u zgradbi trgovačke komore. Trg 29. listopada br. 1.
—	Zagrebški teden >kl sejem. Iz Za greba poročajo z dne 21. t. m.: Na d3 našnjem sejmu je bilo razmeroma mah-konj in rogate živine. Izostali so tudi Inozemski kupci, ki so odšli na velik* sejme v drugih krajih. Prvovrstni tovor ni konji so se prodajali po 80.000 K slabojši po 20.000 — 25.000 K. Tržili so večinoma kmetje Bami med sabo. Prvo vrstne svinjo so se plačevale po 50 — 51 K za kg živo teže. Svinj raznih vrst je bilo precej. Rogate živino pa jo bilo zelo malo. Tudi knpčija, ni bila. posebno ži vahno. Prodalo se je nekaj junic in vo lov. Boljši volovi so se prodajali po 21 K, a Blabši po 20 K za kg živo težr Sena je bilo razmeroma napram pre: šniim sejmom zelo malo. Cena mu bila 800 — 1000 K za 100 kg.
= Cene lesu za kurjavo v Zagrebu. Na zagrebški tedenski sejem dne 21. t. m. so pripeljali neobičajno innogo le sa za kurjavo. Kupcev pa jo bilo malo. Sprva so prodajalci zahtevali za voz drv po 1200 — 1400 K. Ker pa je bila pro daja slaba, so ceno padle na 800 — 90" K, potem na 700 K in končno s« je mo gol dobiti voz drv že za 650 K (okoli pol sežnja).
** Dobava drv. Komanda Dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani naznanjv dn se sklene dno 30. t. m. ob 10. uri dop. direktna pogodba za dobavo drv ?n uai nizijo Maribor v dtvtzljski intendantnvi v Ljubi ianl in pri komandi vojnega okro žja v Maribora. Predmetni oglas je v pi sami trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani in pri vojnem' okrožju v Mari horu na vpogled.
»» Dunajske banke so povijale obre-tno mero na vložke od 3.5 na
CLAUDE FARRERE:	«2
Morski ropar
(Le Flibustier des Mers.)
Romu.
tfazume se samo po sebi, da je v cerkvi tudi Tomaž, pa očka Mal6 ln majka Perina. dalje scstrica Mina. Tudi sta prisotna brata Bcrtrand in Jernač, ki sta se baš tudi vrnila s svojega zadnjega potovanja od Angelske obale. Vsa rodbina se drži zravnano in ponosno, kakor sc spodobi za tako premožno in rekel bi slavno rodbino, ki jej tudi najbolj strupeni opravljivi jeziki ne morejo do živa. Množica uglednih in vplivnih meščanov se gnete in preriva, da napravi v svoji sredi prostora za Trubletove, ki štejejo sedaj med prave meščane in celo med prve meščane. Tomaž pogleduje semkaj In pogleduje tjakaj in spozna svojega botra Viljema Hamona, plemenitega gospoda de la Tremblave, potem gospoda Jeana Gaulticra In brata mu Yvesa, nadalje tudi Picrra le Picar-da, ki so vsi prav premožni arma-torji ln brodarjl. Nedaleko od njih stoji vitez Danvcan, kl ga je dvajset posrečenih podjetij dvignilo za pravega kralja korzarstva in bogastva. Za njim je skrit Julien Grevč, pravo nasprotje Danycana, saj ga je umazana njegova skopost spravila baš tako v nižine, kakor Danycana njegova podjetnost v višine. Izkratka, ves Saint-Mal6 se je danes zbral, menda brez Izjeme, in stolni vikar si je smel kaj domišljati na tako izbrano in plemenito poslušalstvo.
Ker je pa stolni vikar pobožen mož, si ne domišlja ničesar vsled tega uspeha in ga pripisuje le božji previdnosti. Ko se je prekrižal in izrekel tiho molitvico, prične svojo pridigo s tem, da Iz polnega grla
prečita božjo zapoved, kl jo je ho ter današnjega dne posebno priporočiti svojim brumnim poslušalcem:
«Ne prisegaj po nemarnem pri Imenu svojega Boga, kajti Gospod kaznuje onega, ki zlorablja Njegovo Ime.»
Kdor bi bil ta trenutek slučajno pogledal gospoda Tomaža Trubleta,
plemenitega gospoda Jagnjcta, bi bil zapazil, kako se jc nekako nepričakovano zgrozil. Najbrže pa je bil kriv !e mrzel prepih, ki je zavel od odprtih cerkvenih vrat ali od kakšnega
razbitega stekla v oknu.
« • *
Zelo daleč od leče m tudi prav daleč od skupim častivredne gospode in meščanov tega ponosnega mesta, od njih krepostnih in strogih gospa, soprog, sester, hčeri in mater, pa sc skriva v scnci stebrovja ponižno bitje, sklonjeno, da bi je nc spoznali: Crnooblcčeria žena z vdovsko pelo na glavi. To bitje, nekdaj Ananiarja Kerdoncuff, sedaj sirota brez imena, stiska k svojemu krilu nezakonsko dete, dete Tomaževo, dete brez očeta in brez mnogo nade
na lepšo bodočnost.
» « »
Pridigar se je bil med tem že sam razvnel nr.d svojim predmetom.
»Potrudimo se torej, dragi bratje v Kristusu,* kliče, »da zadobimo pravi vpogled v ta vprašanja, ki so tolišne važnosti! Beseda božja za-branjuje krivo prisego in jo obsoja. Pa nc samo nje! Ne ramo tega strahovitega zločina, ki se celo poganom zdi zavržen ln s katerim nc bo, kakor za trdno verujem, nikdar noben pravi Malonez omadeževal svoje vesti... marveč božja beseda prepoveduje in zabranjuje tudi vsako navadno in vsakdanjo rotenje in zaklinjanje, kojih najmanjše teži z ogromnim bremenom na pravem krščanskem srcu in mnogo težje, ko tant zunaj na sillon-
i sitem obrežju Veliki medved m generalska Irdniava skupaj! Pomislite to dobro, prijatelj dragi, in ne pozabljajte: 2e po nemarnem izrečeno božje ime samo nas brez milosti izroča ognju v vicah! Neizrekljivo hujše misli na pravi .smrtni greh vam nočem niti obuditi, kajti kje ie kdo med vami, ki bi vedd in hote po krivem klical za svedoka našega gospoda in Izveličarja ali pa njegovo najsvetejšo majko? Kajti takšen zločinec bi bil dvakratni lažnik, enkrat proti bogu in drugič proti svojemu bližnjemu, po smrti pa bi ga odneslo naravnost v hudičev pekel, tam kjer cvre žerjavica najbolj vroče in pekoče in kjer se na vse večne čase preliva iz zvrhanih kotlov smrdljivo žveplo, taljen svinec in mnogo drugih hudičevih tekočin... Na vse večne čase! O, bratje moji, samo pomislite strašno grozoto takšne večne in nikdar prenehajoče muke! Saj zares v primeri z večnostjo tudi tisočletja niso več ko ena sama sekunda! O bratje moji! Ta pobožni strah, ki vas navdaja pri misli na večno strašno kazen, bodi vam mogočen zapah, da ne padete v greli, in bodi dušeče mašilo vaših ust, da zadrži -vsako lažnjlvo in nemarno besedo in obljubo, kl vam prihaja na misel in sili na usta!...»
Tako Je pridigal stolni vikar z velikim prepričanjem, zelo bogoljub-no in zelo zgovorno. Vsa ušesa se napenjajo, da ne izgube niti besedice (ako lepe in tako mogočne pridige, ...kar se naenkrat vsa množica za-maic tam okrog stranskega portala, kjer vstopajo običajno boljši meščani, kajti glavni portal ie le za gospoda kneza in nadškofa in za člane stolnega kapitlja. Doslej molčeča in poslušajoča množica jame torej sedai naenkrat majati in stegovati vratove, gledati in pošepetavati, čisto proti vsem navadam dobrih cerkvenih obiskovalcev in pobožnih vernikov,
kajti Ca tu d! je velika maia pričela Že pred več ko trioetrt tire, se hrastova z bakrom okovana vrata odpro s truSčom iu v cerkev vstopi ženska, ki sc rine naprej v sredino ladje, z ravnodušnim obrazom, kakor da res še ni. izrečen pričetek »Introlbo ad altarem Del». Šum, ki ga dela ženska pri tem svojem pohodu, je velik in dela povsod pravi nered, ker se z vsoh strani obračajo obrazi radovedno po njej, da vidijo, odkod ta nenavadni šum in zakaj. Tudi Tomaž se obrne, kakor vsi njegovi sosedje in sosede, in vztrepeta od glave do peta, kakor pod udarcem, ter pobledi Lakor platno. Spezna! ie Juano...
Vkljub dovolj jasno in dovolj gospodovalno izraženi želji in vsem z njo združenim grožnjam, Tomaž vendar ni nikdar mislil na to, da povede svojo ljubico »ob svoji roki«, kakor je vedno želela, »v najsvetejšo cerkev, kar jih je v Saint Malo». Po krivem se je zanašal na stari pregovor, k! v bolj grobi obliki pove, da ženska nikdar ne vstraja pri svojih prvih sklepih. Zato se je ves teden skrbno čuval in ni nikdar iznova pričel razgovora o cerkvenih stvareh, izpovedih in pokorah. Tudi Juana te zadeve ni več omenila. V soboto zvečer je zato Tomaž mislil, da Je že rešen, saj je Juana gotovo že zdavnaj pozabila na svojo enodnevno voljico.
Toda Juana ni pozabila ničesar, liakor ona vobče • ni pozabljiva. Pač pa je globoko užaljena, ker se njen ijubček obotavlja. Na tihem je bila uverjena, da se je sramuje. Zafo se ie odločila, da razčisti vso zadevo in da se sama poda tja, kamor je on noče povesti. Javno in vkljub vsem nevarnostim se hoče postaviti tam ob njegovo stran: -- Ta svoj sklep ie sedaj tudi izvršila, kakor smo videli.
| Sedaj fe v cerkvi, sredi nogabrt.
jecih Majonezo v, ki so jo vsi videli |in ki jo sedaj vsi gledajo brez preostanka in se čudijo nad neznanim novim licem. Tudi so vsi ljuti nad motenjem, ker j« prišla sredi božje službe s takim šumom in nemirom.. Gori na leči je stolni vikar dvakrat prekinil svoj govor ter užaljena strmci na pritepenko. Sedaj krajša svojo pridigo in hiti h koncu, saj raztreseno poslušalstvo ne kaže nikakršne pozornosti več za lepe besede svojega dušnega pastirja....
Mina je stala poleg Tomaža, je vso videla, vse spoznala in razumela. Njena bedna budna ljubosumnost je že od prvega pričetka takoj zasumila v tem lepem tujem dekletu, tako vit-tem in rjavem, s preveč rdečimi ustni in preveč sijajnim očesom, tekmico in sovražnico, tatico, ki Jej je ukradla bratovo naklonjenost in zaupanje, in ki je bila tudi gotovo vzrok, da odhaja brat iz zapuščene domače hiše in izostaja cele dneve, da se sestaja z njo bogvekje...
Bleda v hladnem gnjevu ogleduje Mina svojega brata. Tomaž pa stiska usta, grbanči čelo in negibno strmi naravnost pred sč v glavni oltar. Kdor ga pa pozna, ne more prezreti trmastega !n besnega Izraza, iz katerega čita Mina jasneje ko iz vsaki knjige zadrego, jezo, muko in neknj kakor smrten strah...
Slovesna masa se nagiblje h kon« cu. Duhovnik se je že obrnil k vernikom in je že odpel svoj »Ite, mis?a est!». Nato je po starem obredi stopil že tudi na evangeljsko stran in pričel z zadnjimi reki: »In princi-pio erat verbum...* Pri vsem pr«~-miš'.ian.ii2 pa Tomaž še ni našel nob; -nega izhoda, kako bi se mu posr ,-čilo, da ga Juana pozneje, ko pojde i iz cerkve, ne zapazi sredi svojcev. Kakšna je njena namera? Kakšen | škandal mu še grozi? Saj si niti ne lupa misliti na to..-.
6x>nt
ABCDEFGH
d M
J
3
t
e*
I
m	i	ffli	it »	mmm $	
lit	m		a	ž	lite' M
j§j				ž	
k	m		MHZ		ii! .
I
3 %
i 3 B
II
4
5
ABCDEFGH beli
črni
ABCDEFGH
cd
H
«9 ti
o
H ti Z
		"B
p	aPiPsa	■Js)
S ii vtMZ 'im,	ILJL-® iiišMA :mpLSWM 8 Wm wm mm m.....m.....	? Am Mi 'y/Y',t i 4m W m 1 v///.■■'/■/'.______j
	X
8	Jf
	3
7	*
	z -
6	s- g
	•o
&	I i" 2. »
4	f t
	i S
3	£ c n
2	H S
	v
1	rt
	
Mani« da SO baaadl Din. s-—, vaaklk nadal|n|lk C taa»dl t Din. — Trflorakl oglaal, dspl.omnl*, «•• pramlSntna ds SO be.edl f. Dl>„ mklh Mdo1|n|ni S baaadl S Dir. — Piaia «0 »prol. I Lahka tudi « «"•"> laamkaM Na vprala.Ia aa »djavaria >*, alt* la .pralan!* c.HIctana inamka ca adgovar.
TRGOVSKO NAOBRA7.ENA GOSPODIČNA 2164
t večletno trg. prakso, zmožna razven slovenskega jocika tndi nemščine in deloma lažčine, vajena tudi vseh gospodinj-sk h del in kabaDja, išče primerne službe. Ponudbe pod »Službi« na upr. »Jutra«.
K0C1JAZ, 2186
20 let star. išče službe za takoj tli za l.ianuar 1922. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra« pod »KočijaŠ«.
15 LETNI MLADENIČ
i dvema razredoma meščanske tole, z enoletno prakso v knjigovodstvu, išče mesta v kaki veletrgovini kot prakti-kant. Cenjene ponudbe pod »Mladenič« na npr. »Jutra«;
Kupim 2177
ENODRUŽINSKO HISO
z nekaj zemljiščem v bližini enega mesta ali drugem prometnem kraju. Kaslov pov<5 uprava »Jntra«.
rab
ABCDEFGH beli
Na prodaj je
lepa nova spalna »oba, it orehovega lesa, masivna in rdeče politiraua po ugodni ceni; proda se tudi črno politirana vložena pisalna miza s fonteljem. Najprimer-nej e novoletno darilo. — Kaslov se i -ve t upravniStvu .Jutra".	2206
4 novi ali rabljeni
skobelniki
se kupijo. 2208 Oferte na tovarno Keršič.
Sprejme si ia lakaj popolnoma Izurjena
stenografinja
^199	in
strojepiska
v adieloliko pisarno SR.FRflll Ml-DR. \m KOlMjMika, UOBUMlfl, Dalmatina ollca it. 3.
tprojcraavsakovra.na nopravila od najmanjših do generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena.	2012
Maribor, Tržaška cesta 18.
Foljiidno-znanstveni spisi
zbirka „Pota In cilji":
I.-II zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Br vato v tn Slo vencev, I. del, vez. 24 Iv, II. del, vez. 14 K. Za oba zvezka po poŠti K 10 - več.
111.-I V. zvezek: Dr. Fr. TVeber, Uvod v filo-
zofijo. 72 K, posta 4 K več.
V.	zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljovine Srbov, Hrvatov in Slovenoev. Meh. vez., tin papir 60 K, poŠta l\ 4 6 več. BroS. navadni papir 42 K, po poŠti 2 K več.
VI.	IX IV.: Dr. Iv. Prijatelj, Predhodniki ln Idejni ntemrljlteljl ruskega realizma. Strani 418. Cena 9.' K, po poiti 6 K več.
Naročila *nr»iew»: Tiskovna *«4rnga
v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne poiite.
STILE ZA LOPATE
dobavi interesentom, ki ponudijo primerno ceuo, v po-
ljubni mniiiini, obdelane tli neo delane in v kratkem času Alojzij Ginliatti, Trbovlje I., poštni predal 14.	2186
KRASEN CIBUK
is slonore, nm-jtnisko /.rezlja ne kosti, »rebru okov. Prvovrstni redkost Sodna ulica 6/11. levo. 8188
PRODA SE črna sukuja, črn eprsnik. dva zimska in en Bpomtadni plašč, Aleksandrova cesta 3,11. nad stropje, desno. 216S
PRODAM
2000 metrov »uhih bukovih drv in 2000 kilogramov kislega zelja. Bohinjska B.strica, Grobotek.	2150
GODBENt AVTOMAT
tvrdke »Hupfeld«, Dunaj, prav dobro ohranjen, se proda. Naslov povč uprava »Jutra«.
KUPI BE
2210
večja iieiezna blagajna (Wert-heito';. Fonudbe sa nprav-ništvo »Jutra«.
MESEČNO SOBO 2207
iščem. Cena postramka utvar. Ponudbe pod «450 dinara mesečno« na upravo »Jutra«.
STARINSKE PREDMETE
različne, proda š in kupuje Albert Derganr, Frančiškan ska ulica. 2192
ABSOLVIRAN PRAVNIK
s prvim izpitom, ki ana per-fetstno slovensko, srbsko, rusko in nemško ter zadostno češko in poljsko, s nekaj mesecev prakse v cdvetui&ki pisarni, iSče z novim letom primerne službe. Ponudbe pod šifro »M. A.« na upravo »Jutra« v Ljubljani.
Dtifflfk za kurjavo N ===== kesta«!ew Lil:*
postavno na postajo, rs takojšno sil poznejši dobavo kupi vsako množino tovarna stroj \ Hrvatsko. — Naslov: Tovarna »tro;>\ LJubljana, poCtno leleie.
Pozor! Trgov i in
Prima dunajski špiritev
najboljše znamke, največjo vzbajalno silo, teške skvsrljiv, dobavlja od 4 kg nadalie po najnižji ceni	2078
IVAN ROV
Glavni trg 3, Maribor, Eksport dunajskega kvasa ta Siv-IJenskih potrebščin.
V TOREK 3. JANUARJA
pričnern štirimeeečne tečaje za sledeče predmete: praktična matematika, knjigovodstvo, slovensko, nemško in srbsko korespondenco, zemljepis in zgodovino, nemSko stenografijo. Honorar od ure in osebe tri Dinara. Na dom 6 Dnara. Davorin Judnič, Vodovodna c^zta 28, 1. nadstropje, levo. 2180
ZNANJA
v tvrho resne ženitve želi mlada, inteligentna, premožna vdova z strokoma. Ista je večje, resne in čedne vnanjo-sti. V etiko bi stopila rada z boljšim, inteligentnim gospodom nad 40 let, ki ima pošteno preteklost ter resne namene. Pouudbe jo vposiati do 26. t. m. pod pravim nar slovom s sliko upravi »Jutra« pod „Srečno novo leto 1922".
Tajnost najstrožja.
NaroČite ' Dr. Iv. Prijatelj;
Predhodniki in idejni utemeljitelji rasKega realizma.
418 strani. Osna 93 K, po polti 6 K vo&,
Kdor boče poznati rusko književnost ia razvoj ruskih razmer, mu je ta kaj ga r.e-
oblioduo potrebna. Naroča se pri Tiskovni sadrngl v LJubljani, Preiornova nlloa, nasproti glavne poite.
Med prve slovenske klasiku ftej:mo dr. Ivana lav arja, ujeeovi zadnji dvo deli OvatJe v Jeseni in Vlsoika kronika
pa med najboljše slovenske novele iu povesti. Obe prinaša VI. svezek
if
Otrokom za Novo Seti!'-'
Ravnokar je izBla zbirka pe3mi aa otroke	^^
PISAN! OBLAKI
ki jo je po srbskem izvirnika Cike Jova Zmajs priredil A!. Gradnik, Vezana knjiga velja 7 Din, po poiti 40 par več. — >aroča se pri Tiskovni za,drngt v Ljubljani.
PreSernova mloa 84.	jjSjSjfež^
------
ki ga je uredil 4r. Ivan Prijatelj in ki je ravnokar izšel.
Cena 79 S, po poitt e K ved.
Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljub ljanl, Preiernova nlloa, nasproti glavne poite.