Pavšalni franke v državi SHS.
Stev. 213.
V Oubliaiti, v petek 19. septembra 1919.
Leto III.
Ithaja rasen nsetelj in turainlkov vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Inserati: Enostolpna petit-vrstica 75 vin., pogojen prostor l'25v; razglasi in poslano vrstica po l’50v; večkratne objave po dogovora primeran popust.
Glasite Jugoslov. socUalno - demokražižite strank®.
Posamezna itev. stane 40 vinarjev. —-
Naročnina: Po poSti ali t dostavljanjam na dom za celo teto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 0 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Rekluinao je za list bo poštnine proate.
Dpravništvo je v Ljubljani, Fianeiškrnska ulioo št. M* Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 312.
Zakaj je vlada demisijonirala.
(Pismo iz Belgrada.)
16. septembra;
Regent je sprejel demisiio Davi-dovičevega kabineta na znanje ter Poveril predsednika narodnega predstavništva dr. Draža Pavloviča, da sestavi novo vlado. Zdi se. da bo naloga dr. Pavloviča zelo težka.
Opozicijo, ki ji načelujejo radikalci s pomočjo... demokratičnih slovenskih klerikalcev, silno jezi, da ie demokratično - socijalistična vlada prišla v položaj, da je morala podati demisijo vsled — zunanje-poli-tičnih razlogov in ne vsled — notranjih intrig. Znano je, da bi se bila demokratično - socijalistična vlada lahko držala vsled notranjega položaja dalje in da ni mislila na kako de-misijo, ker je zaupala v svojo večino. Ali položaj zunaj države, dogodki v Parizu in podpis mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, so postavili vlado v položaj, da je morala s Primernim korakom ojačiti stališče Jugoslovanske delegacije v Parizu —: to pa je mogla storiti le s tem, da demisijonira in s tem zadržava podpis tozadevne mirovne pogodbe, do« kh:r ne dobi garancij, da se ne bo
tiaktiralo državo SHS kot politično' tvorbo II. reda, s kojo bi lahko mogočni »zavezniki« delali kar bi hoteli. Vlada je striktno izjavila, da hoče dati vsako potrebno zaščito manjšinam v državi, toda obenem hoče tudi, da so predpisi v tem oziru za vso države enaki, da so recipročni.., Včerajšnja seja narodnega pred-stavištva, ki naj bi končno odobrla dvanajstino za september, je tako skončala svoje delo, kajti brez vlade ni parlamentu mogoče delati! Danes se živahno razpravlja, kako bo Socijalistični klub je imel včeraj daljšo sejo, ki se nadaljuje danes in na kateri se razpravlja o novem položaju. Ugodno vpliva na delavstvo deistvo. da je demokratično socijalistična vlada uveljavila osemurni delavnik za celo državo. S tem se ie tudi za Srbijo uredilo delavno razmerje... Gostinčar tega ni mogel storiti, čeprav je bil dolgo minister; moral ie zato priti socijalni demokrat ... Zopet dokaz. »Slovenec« naj laže. Dejstva so tu.
Hinavci!
Uvodnik v včerajšnjem »Slovencu« presega v svoji hinavski predrznosti vsa dosedanja najbolj lažniva ^ natolcevanja klerikalnih trobentačev. V poročilu o izredein občnem zboru sociialno demokratične stranke v Trstu piše v navadnem potvorjenem zinisln o izjavah, ki jih je baje podal na tem zboru zastopnik primorskih slovenskih soc;-Jalistov sodr. dr. Tuma glede združitve z italijansko socialistično stranko. Trudi se na vso moč, da bi Prikazal stvar v vse drugačni luči, nego je v resnici bila. Celo iz »Slovenčevega« namenoma nejasnega Poročila je očitno, da ni tako, kakor si on v svoji prenapeti strankarski mržnji do nas želi.
Poslušajmo, kako se je glasom Doročila »Slovenca« stvar vršila: »Dr. Tuma izroča pozdrave slovenskih sodrugov. Izraža upanje, da nastopa topot zadnjič na zborovanju kot gost. Prihodnjič se bo^udeležil kongresa kot delegat...« Že iz teh besed je razbrati, da se slovenski so-drugi v Primorju doslej še niso spojili s socijalistično stranko.
O	tem bodo sklepali šele na prihodnjem zboru. Ne vemo, kakšen bo njihov sklep, vemo pa, da če tudi se formalno združijo z italijanskimi so-drugi, s katerimi so celih dvajset let delali ramo ob rami v enem in istem »Delavskem domu«, ne da bi zatajili svoje narodnosti — znana ie vloga, ki jo je igrala tržaška deželna organizacija slovenskih sodrugov v boju za ujedinjenje vseh Jugoslovanov, tudi primorskih — dejanjsko bodo delali samostojno naprej v svojih slovenskih, socijalističnih, strokovnih, političnih in kulturnih organizacijah. Veselilo bi nas, če bi v klerikalnih vrstah vladal tak zdrav naravni duh, kakor v ondotnih naših slovenskih organizacijah. V tem slučaju bi ne bili doživeli onih škandaloznih pojavov, ki so se ponavljali — in se še
—	da so slovenski farji po kranjskih cerkvah šuntali ljudstvo proti našim revnim primorskim beguncem. In vprašali bi obenem, na koga naj se v svoji sedanji tragični situaciji naslanjajo Slovenci v Primorju, če ne ravno na italijansko socijalistično stranko? Ali morda na italijanske klerikalce, ki dosledno blatijo Jugoslavijo in ki sistematično zahtevajo, da se po vseh slovenski!) farah v Primorju nastavijo italijanski kaplani?
Če si »Slovenec« želi, mu serviramo tozadevne članke iz klerikalnega glasila »Avvenire d’Italia«.
Še boli očitna pa postaja »Slovenčeva« infamija pri komentarju o nadalinih izjavah dr. Tume. Glasom »Slovenca«'CJ Tuma izjavil: »Za nas
Slovence je Julijska Benečija zemlje« pisna, gospodarska in tudi narodna enota, kljub etičnim razlikam. Ali dobite kje človeka s trohico poštenja in političnega talenta, ki ne bi razumel te besede v onem smislu, v katerem jih je dr. Tuma vedno in povsod rabil, besede, ki, nas spominjajo na . njegovo temeljito razpravo, kakoršno nam niso učenjaški klerikalni reševatelji jugoslovanskega problema še podarili, objavljeno v »Kampfu« in v kateri dokazuje, da je Julijska Benečija enota zase, ki se ne da ločiti od svojega zaledja. Baš v tem, da je dr. Tuma povdarjal to načelo i na tem zboru, bi morali »Slo* venčevi« politični hinavci uvidevati važni moment. Toliko politične izšo-lanosti bi morali imeti i oni, da spoznajo, kakšen je sedaj položaj tam doli, kakšno naziranje vlada med domačim italijanstvom in kako ga je spraviti v sklad z naziranjem okupiranega slovenskega naroda. »Slovencu« je menda znano, da so stali in da stoje še vedno velike plasti italijanskega ljudstva v Primorju na stališču, da je iz enotne celote v Primorju stvor iti samostojno tvorbo. Pa kaj bi zahtevali poštenega tolmačenja momentov in okolnosti od »Slovenca«, ki išče le prilike, da blati našo stranko, misleč, da s tem pomaga svoji. Trdili smo že, da se klerikalna stranka, ko ne gre za njene interese, slovesno požvižga na tragično usodo žrtvovanih bratov. Njen bojkot na tem polju je prejasen in zato vzdržujemo naš tozadevni očitek v polnem obsegu. Dodali bomo še kaj več. Hinavci! Izdajalci!
Da gre klerikalcem tudi v zasedenem ozemlju le za stranko in da s§ prav nič ne zmenijo za trpljenje on-dotnega ljudstva, nam priča baš oni dopis iz Trsta, ki ga je pred kratkim »Slovenec« objavil. Slovenci v Primorju so imeli ves ta čas edino kulturno torišče v reviji »Njiva«, ki jo izdaja naš tržaški občeznani »Ljudski oder«. Ta revija, kljub temu, da jo izdaja naša stranka v Primorju, je bila strogo nadstrankarska. To so vsi priznavali. Hotela je samo izobraziti in dvigati potrto slovensko ljudstvo. Sedaj pa pride klerikalni h-koiin iz Ljubljane v Trst in ti obiavi, morda zato, ker se ni hotelo ugoditi njegovi samoljubni želji, da bi se uredništvo revije odstopilo kratko-malo njemu ... članek proti reviji, češ, da je strankarska in v dokaz tega navaja velepomembno dejstvo —, da je »Njiva« objavila notico, v kateri se zagovarja potrebo ... vrtnarske zadruge. Otročad! Bolj drastičnega dokaza strankarskega klerikalnega petelinstva si ne moremo misliti. In take »špase« si dovoljujejo naši domoljubni klerikalci v času, ko
ubogi narod v Primorju ječi v najhujšem. suženjstvo.
Še bolj prostaški so pa »Slovenčevi« komentarji, k gori navedenim izjavam dr. Tume. Najprej zameri močno italijanskim sodrugom, češ, da vidijo predvsem svoje potrebe. Vprašali bi te junake, da nam povedo, kako bi sodili oni v slučaju, da bi mi na Koroškem videli le interese Nemcev in agitirali proti plebiscitu za Jugoslavijo, mesto da bi delali, kakor je narodno pravično in kakor delamo. Ali nam bo tudi nam očital, da vidimo predvsem svoje narodne potrebe?
Pa kaj bi! Pravite, da se Italijanski sodrugi ne potegujejo za pravice slovenskega človeka, da ne protestirajo proti krivicam^ 1« se mu gode. Ali naj objavimo tozadevne njihove resolucije, ki govore nasprotno? Povejte nam, strankarski petelini, zakaj ste vi veke vekom tesno združeni z Rimom, s tistim Rimom, ki tlači naše ljudi. Povejte nam, zakaj je šel vaš škof k vašemu papežu v Rim in kaj je dosegel. Ali je krščanski Rim, s katerim ste od pamtiveka vezani in kateremu službujete, protestiral proti italijanskim nasilstvom? Ali je vaš sveti oče izpregovoril eno samo tolažilno besedo za naše reveže, besedo, ki naj bi bila opomin zatiralcem? Vi ste prodani ifimu od pamtiveka, četudi nima Rim ene same besede v obrambo Slovencev. Nasprotno, papež je še zadnjič izjavil, da ne priznava naše države, medtem ko su jo socijalisti vedno navdušeno pozdravili. Zato se najbrže i vi požvižgate na usodo okupiranih sorojukov. Pa imate še pogum očitati drugim, kar delate sami. Naj zaključimo z besedami vašega večernega bratca: Usoda je zajahala svojega črnega konja in še preden je petelin enkrat zapel je bilo vaši hinavščini konec. Naj vam sveti oče, ki je dober Italijan, greh odpusti.
Nepošteno časopisje.
Klerikalno časopisje na Slovenskem se zadnje čase obnaša tako, da zasluži povsem naslov nepoštenega časopisja. Zlasti dnevnik »Večerni List«, ki še danes nosi podnaslov »neodvisni dnevnik«, je naravnost gnjusna prikazen. Ne bomo navajali na ducate okolnosti zato, hočemo le s par dokazi pribiti lažnjivost in nepoštenost tega klerikalnega časopisja.
Evo jih!
Kropenska domača industrija nima koksa. »Večerni List« in »Slovenec« napadata vlado in osrednjo upravo v Belgradu ter navajata, kateri ljudje da so že vse dobili izvoznice za eno ali drugo stvar. Oba lista, »Večerni List« in njegov poda-jač »Slovenec«, nastopata strašno radikalno proti sedanji vladi. Oba lista se pa seve silno motita, da ie slovensko ljudstvo tako neumno, da ne ve, da je bil od prvih dni kraljestva SHS pa do srede avgusta podpredsednik belgrajske vlade gospod dr. Anton Korošec in da ie do srede avgusta sedel v isti vladi vodia krščanskih socijalcev g. Josip Gostinčar! Oba lista se motita, če mislita, da bodo čitatelji verjeli, da je vzrok pomanjkanju koksa v tem, da so se v Belgradu združili v enotno vladno skupino demokratje in socijalisti; — oba lista bi se morala nasprotno vprašati, če ne bo vsak pameten človek dejal: Zakaj pa nista dr. Korošec in Gostinčar nre?krbefa Kroni ob pravem času icofcsa?!! Vprašal bo obenem; zakaj se pa ni predsednik deželne vlade dr. Brejc potrudil, da dobe Kroparji koks?! Ta revček je tačas raje nosil blagajno z zlatimi cekini proti Reki, kakor da bi mislil na uboge Kroparje.
»Večerni List« piše s patosom: »Delavsko podjetje, delavci in njih rodbine bodo trpele radi mlačnosti državnih uradov«; — »Večerni list« misli baje, da ni slovenskemu človeku znana niti elementarna okolnost, da je še vedno na čelu državnih uradov dr. Brejc, vodia klerikalne
stranke in da je do srede avgusta bil podpredsednik osrednje vlade v Belgradu dr. Korošec ...
Časopisa .ki tako pišeta, sta nepoštena!
Dalje!
»Večerni List« piše v članku, v kojem napada socijalne demokrate, ker so z demokratsko zaiedneo v trenotku, ko je to zahteval najvišji ljudski interes, stvorili vlado na naj-grši način in pravi med drugim celo to-le: da bi se bila sestavila vlada v Belgradu iz vseh strank v Jugoslaviji, potem bi bili socijalisti opravičeni sedeti v vladi« — tako pa ne. Ker so torej socijalisti sklenili pakt le z eno grupo, so zato izdajalci, lumpje itd. itd., zlasti ker sede skupaj z demokrati, ki so kapitalisti... itd. itd. itd. Joj... Brr... No, pa poglejmo: Dr. Korošec in Gostinčar sta — to vemo vsi — s temi kapitalističnimi demokrati precej dolgo sedela v vladi, pa nismo zato čitali v klerikalnem časopisju nikakih napadov na »brezvestnega zaveznika kapitalistov«... ona dva sta nasprotno menda zato blagoslovljena... Pripominjamo nadalje ponovno, da tista vlada, v koji sta sedela Korošec in Oostinčar. tudi ni bila sestavljena iz vseh strank y Jugoslaviji.
Dalje.
»Slovenec« in »Večerni List« rada pišeta zadnje dni v tonu, češ, »Korošec se Kristanu gniusi«. zato da ni mogoče, da bi skupaj sedela v vladi, kajti socijalni demokratje so izjavili, da je pod njihovo častjo, delati v vladi skupno s klerikalci. Kai pa le res? Ministrski predsednik Ljuba Davidovič pravi v svojem pismu na Stojana Protiča doslovno tole: »Gospodje socijalisti so že prej naprlašafi težkoče, katere bi imeli pri sodelovanju s konservativnimi skupinami. Z eno takih skupin so pripravljeni sodelovati: z dvema ne! Sprejeli so sodelovanje z vami. Skupina g. dr. Korošca Se pa po njihovem mnenju potem odveč. Ako bi se bili preje sporazumeli z g. dr. Ko-
rošcem, tedaj bi vaša skupina ovirala njihov vstop v kabinet... G. Ko« rač je dospel iz Zagreba in prinesel 9 seboj sklep strankinega vodstva vi gori omenjenem zmislu... Morali smo izbirati med g. Korošcem m gospodi socijalisti. Z obžalovanem, d« je došlo tako daleč, smo izbrali one« s katerimi smo izdelali vladni program...«
Torej: socijalisti so z ozirom na situacijo bili pripravljeni sodelovati v vladi ob sodelovanju le ene konservativne gnipe... Tako le razvidno iz pisma Davidovičevega. Kie stoji ono, o čemur piše nepoštena klerikalno časopisje?
Sodrug Kristan je vse to in še ve« povedal osebno gg. poslancem SLS, katerim je razložil (g. Sušniku M drugim), da niti on niti socijalistični klub sploh nista dala glede vstopat dr. Korošca v vlado nobene izjave v, onem zmislu, kakor pišeta omenjen®
Zakaj pišemo o tem? Zato. da do« kažemo, kako nepošteno poroča kie«, rikalno časopisje — kako zavija resnico, rajsko hčerko božjo. Sicer Ja škoda besedi; klerikalci so znani naj silniki in zavijalci. To nam pove ža usoda »Večernega Lista«. U$tamW vili so ga —- ne kot glasilo SLS ali VLS, ampak kot neodvisno glasilo, češ: oblečimo volka v ovčjo obleka Sprva bo volk potuhnjeno ležal, p& tem bo pa skočil iz zasede na svoja žrtev In Jo raztrgal. Tako počenjaj nje Je podlo, toda kaj marl klerika« cem vse to. Za nje veljajo o poštena* sti posebna pravila.	v
»Slovenec« Je bil nekaj časa senf precej takten, mislilo se Je, da so si Susteršičevega »Slovenčevega* pobalinstva k sreči za nami. Dogod< ki zadnjih dnevov v zvezi z žurnall stičnimi metodami SLS pa kažejo da se škandalozna susteršičeva doba vrača. — Žalostna majka Slove nije! Povemo pa samo eno: Pazite Druge Susteršičeve dobe se bom< znali ubraniti. Naroda ne boste ve( poživinili, rimski lakaji!
Naš podlistek.
Potem ko je K. Hamsun doživel tragedijo mučnega neprekinjenega stradanja, ki ga je tako mojstersko očrtal v svojem romanu »Glad«, Je sedel na rusko ladjo, ki je slučajno čakala odhoda v pristanu Kristijanije in se kot kurjač na oceanskem parniku odpeljal v novi svet. In postal je delavec na prerijah teksaških prisilnih parnih mlatilnicah, kjer se praši in drobi slama in prst in klasje nalik ogromnim oblakom preko prerije. In ležal Je na klečeh novofundlandskih s staro trhlo rusko ladjo in ribaril ka-beljevino: poleti in pozimi vedno na istem mestu sredi morja, na križišču dveh zemeljskih delov, Evrope in
Amerike ... In zahotelo se mu f<j solnca ter se je napotil v »bajno de-' želo« — Kavkaz, kjer vse kipi luči in valovi in kjer postane človeku Io-hanja nasladežejna do blaznosti. Itf preletel je Kavkaz, Kazhek, Lermon-tovega okamenelega orjaka. Darjal-sko sotesko, bil gost tistim starim, tf« him ljudstvom, ki so se odvadili go« vorjenju, marveč molče in se sama smehljajo ...
To je odlomek iz mladosti tega( najromantičnejšega modernih romantikov, K, Hamsuna, čigar sijajni, moderno pisani roman »Glad« pričnemo priobčevati jutri.
Moderno suženjstvo.
Dvajseto stoletje je obetalo in se tudi že začelo ponašati, da je stoletje kulture. Ko pa se je bližalo h koncu poletje 1914. in se je videlo, kako izumljivi so postali ljudje v morjenju, se je vsakdo nehote vprašal, ali ni bilo vse skupaj samo najrafiniranejše barbarstvo, ki se je skrbno skrivalo pod ploho lepih besed in čakalo, da da duška svojim nagonom!
In zaželjeni trenutek je prišel! Še predno je izgovorila mirovna konferenca odločilno besedo o našem Primorju, se je vsul nanj roj uniformiranih in netiniformiranih kobilic od onstran Soče, da ga razžre fizično in moralno. In italijanska vlada gleda z veseljem na odtok proti severu, samo da popusti nekoliko napetost v notranjosti dežele. Italijanska javnost, ki je hitela postavit spomenik vsakemu, kdor je izgubil življenje kot Italijan pod avstrijsko železno roko, gleda z občudovanjem to početje svojih junakov, ki sedaj lahko pokažejo svoj tako dolgo pritajeni pogum!
Dosti nadlog je divjalo po tej deželi. ko so se razmajali narodi ob
koncu Rima v svojih zakarpatskih irt stepnih bivališčih In šli proti jugtf solncu nasproti. Vsak je vzel in uničil, kar je rabil in ni rabil, ali delal je iz nagona in brez rezljanja lepih besedi. Danes pa se zdi, da se vrača zopet vsa usedlina in ostanki nekdanjih pustinskih plemen, samo danes ne koljejo in požigalo naravnost1, ampak dajo nesrečnežem na zadnje, tolažilno lepih besed, rabelj je v gla-cč-rokavicah in ima židano — vrvf Delo gre hitro od rok, zakaj če bi bila zadnja beseda konference morda pomilostitev sužnja, se bo reklo, da je že — prepozno 1 In vse se vrši tako potiho in brez hrupa, da misli ves svet, da je v celem Primorju sama južnosentimentalna idila.
Narod pa beži, beži, kdor more, ker čuti, da se plazi po njegovi zemlji nekaj ostudnega, kar jo onečašča —* in onečaščena ne more gledati! In kdor ostane, je kakor drevo, ki mit razjeda črv drobovje in ve. da izhira prej ali slej!
To je tista hvalisana kultura dvajsetega stoletja, kultura, ki pripušča, da plačujejo mali in zatirani dolgove velikih s svojo fizično in moralno smrtjo!
In kaj pravi k temu del naroda, ki prebiva tostran demarkacijske črte? Ali občuti bratovo gorje kot svoje, ali da, če ne more drugega, vsaj toplo besedo bratu-pribežniku?! . . . Ko je Prusija vpeljala v ugrabljeni Alzaciji-Loreni vojaško dolžnost, so bežali prebivalci preko Vogezov, da vstopijo v francosko armado. AH Francija je takrat trepetala pred svojo zmagovalko in se jih ni upala sprejeti — zato so vstopili v tujsko legijo in šli umirat v mrzlično podnebje okoli Tonkinga! ... A narod, francoski narod, je gledal z drugimi čuvstvi na svoje brate!
To vse skupaj je — kultura!
P. P.
Glose.
Gradbeno vprašanje. To vprašanje je danes povsod zelo važno. Stanovanjska beda, ki se je v vsej svoji neprijetnosti pojavila v vseh mestih, zahteva, da država oziroma pokrajinske vlade skrbe za to, da se bo gradilo nove hiše in stavbe. In če že to ne gre zlepa, naj gre s silo. V Osijeku n. pr. je klub inženirjev in arhitektov že stavil mestu tozadevne predloge. Predlaga namreč, da se stavbe zgrajene leta 19I9./20. opro-ste hišnega davka za 30 let ter da se vsote namenjene za gradnje oproste obresti in sličnih bremen. — Res je državna dolžnost, da stagnacijo, ki je nastopila v gradbeništvo, umakne iz mesta. Prav bi bilo, da vlada prisili denarne mogotce, predvsem denarne zavode, da gradijo. »Jug« predlaga sledeče: Vsi denarni in zavarovalni zavodi, veleobrat! itd., ki hnajo večji Ime tek od enega milijona kron, morajo imeti svojo lastno stavbo. Istotako mora imeti celo uslužben-stvo dotičnega zavoda, podjetja itd. stanovanje v hiši delodajalca. Ce pa
Jugoslavija.
' OBČINSKE VOLITVE.
LDU. Belgrad, 17. Prej, nego se bodo izvršile volitve poslancev za konštituanto, se bodo vriile občinske volitve po vsem kraljestvu. Pripravljalo se že volilne listine po občinali
S O DRUG H. WENDEL V BEL-GRADU.
LDU. Belgrad, 17, Hermann Wendel, presumptfvni poslanik Nemčije v Belgradu, je posetil danes vojvodo Mišiča in dr. Korošca. Ko je do&et v stan vojvode Mišiča, }e bil vojvoda slučajno v razgovoru z nekim starejšim gospodom, na kar je čakal, da bo sprejet. Nato je nepričakovano došel tndi prestolonaslednik Aleksander, ki je istotako počakal, da se konča poset pri vojvodi. Ko je opazil poslanika Wendela, se je obrnil k njemu in ga nagovoril s francoskimi besedami: »Dovolite gospod« ter ga pozval, naj se z njim razgovarja. Razgovor je trajal 20 minut, nakar je bil poslanik sprejet po prestolonaslediku od vojvode Mišiča.
Nova kmečka stranka v Srblll.
LDU. Belgrad, 17. V Belgradu je izšla brošura namenjena srbskim kmetom, ki je agitacijska brošura za novo kmetsko stranko v Srbiji. Kmetsko gibanje se v Srbiji močno Siri. Zdi se, da se hoče nova stranka sp^iti s hrvatsko seljačko stranko Stepana Radiča, ker ustanovitelji nove stranke sodijo, da Stepan Radič ni kriv in da je zaprt samo radi tega, ker je nastopil proti političnemu delu meščanskih strank. Nadalje se ču-
ie, da hoče nova stranka srbskih c metov stopiti v zvezo s slovensko kmetijsko stranko.
Po svetu.
JUGOSLAVIJA PODPIŠE ST.
GERMAINSKO POGODBO.
LDU. Pariz, 17. (DunKU.) »New Vork HeraJd« poroča, da so Jugoslovani sklenili podpisati avstrijsko mirovno pogodbo in sprejeti določbe glede manjšin brez pridržka.
D’ANNUNZIO NA REKI. — PRED NEVIHTO V ITALIJI.
LDU. Berlin, 17. (ČTU.) Iz Lu-gana se poroča, da je položaj na Reki neizpremenjen. D’Annunzio gospodari še nadalje kot diktator. Pisal je pismo kralju in sestavil proklama-cijo na italijansko vojsko. Pariške vesti potrjujejo, da se je skfenil italijansko - francoski - angleški dogovor, po katerem naj mesto Reka pripade pod italijansko suvereniteto, eventuelno tudi brez \ViIsonovega pritrdila, pristanišče pa naj izroči zvezi narodov. »Tribuna« poroča, da je D’Annunzio dal aretirati generala Pettaluga, ker je prepozna javil, da koraka Robilatid od istrske strani. Aretiran je bil tudi neki admiral.
sedanji zavodi nimajo lastnih' stavb', ne smejo kupovti zase dtugih stavb, nego morajo tekom dveh let sezidati svoje lastne. Privatne osebe, ki imajo več kot 500.000 kron imetka* ne smejo več trajno stanovati v tujih hišah. — Enak načrt je bil predložen tudi mestu Zagreb, ki ie že začelo z gradbami delavskih hiš.
Nič ne bi škodovalo, če bi se tudi ljubljanski stavbinski uradi izmislili sličen načrt, ki naj bi se predložil vladi, da bi ista odredbenim potom prisilila na ta način denarnike, da začno z gradnjami.
Nemci bodo Izdelovali strelivo v Mehiki. Pariški listi poročajo, da se naseli v Mehiki 250.000 Nemcev, ki bodo tam ustanovili s kapitalom 4 milijonov dolarjev ogromne municij-ske tovarne. Mirovna pogodba prepoveduje Nemcem izdelovati strelivo
V	Nemčiji nikdar pa ne v tujini.
Zahteve ameriških rudar]ev. V Clevelandu zboruje kongres rudarjev iz Združenih držav in Kanade. Rudarji zahtevajo predvsem: Šest-urnl delavnik, petdnevni delovni teden In zvišanje mezde za 25 do 40 %.
Črnci zahtevajk) pravico samo-odJočevanja. »New York Times« poročajo, da je izbruhnilo med severo-ameriškimi črnci gibanje, izzvano in urejevano od boljševikov, katerega namen je, doseči za vse črnce sveta pravo samoodločevanja. Gibanje Je silno, boljševiško in popolnoma pro-tiameriško. Kako stoji pod boljše-viškim vplivom, vidimo iz članka nekega črnskega lista, ki piše: Trocky in Ljenin emancipirata belokožce. Mi potrebujemo ravnotako kakega LJe-oina in Trockega, da bomo emancipi-rali tudi črnce. — O, še več Trocki-fev in Ljeninov bo treba, niso le belo-kožci in črnci na svetu.
ki je prišel na Reko z dvema križarkama, da bi izsilil odhod ladij. Rimska vlada se je z ozirom na dejanske razmere omejila na to, da je opominjala dežele k miru in disciplini. Vsa dežela je v nemiru. 400.000 delavcev stavk. Cele province se bunijo. Samo z enotnim postopanjem bo mogla Italija obvladati težkoče.
REŠKO VPRAŠANJE.
. LDU. Lyon, 17. (DunK.U. — Brezžično.) Vrhovni svet ie včeraj nameraval kakor hitro mogoče kon-čnoveljavno rešiti reško vprašanje, da prepreči nadaljnje neljube dogodke. Ker pa araerlkanski delegati Še niso prejeti iz Washingtona navodil, se je moralo to vprašanje zopet pd-goditi.
NEMIRI V SLEZIJI.
LDU. Nauen, 17. (Brezžično.) V. Waldenburgu so bffl izgredi zaradi pomanjkanja ljudi. Posredovati je moralo vojaštvo.
Bulgarska mirovna pogodba.
LDU. Pariz, 17. (DunKU. — Brezžično.) Vrhovni svet je v 'današnji seji končnoveljavno ugotovil besedilo bulgarske mirovne pogodbe. Tracijo dobi Grška, BulgariJL pa se zagotovi prosti gospodarski promet do Egejskega morja, pod pogoji, ki se bodo določili pozneje.
t RESEN POLOŽAJ NA ANGLEŠKEM.
. LDU. Amsterdam, 17, (DunKU.) »Algena&en Handeleblad* poroča Iz Londona: Vlada Je dobila 'dokaze za obstoj zarote, ki Ima namen organizirati revolucijonarne stavke. Središče te organizacije, ki ima namen polastiti se vlade s pomočjo političnega umora, stoji Martin Workerjev list »Fčderation«, ki ga je sedaj naličila prepovedala.
LIoyd Georges.
LDU. Pariz, 17, (DunKfl. — Brezžično.) Iz Londona poročajo, da je Lloyd George pod vtisom zadnjega poraza pri volitvah v svoji notranji politiki energično krenil na levo, ter se pripravlja na ločitev od konservativcev tes da postane voditelj socijalistično - liberalne kombinacije.
Razpnimo jadra.
(Dopis iz štajerske.)
Svetovna vojna je tudi med našim kmetiškim ljudstvom, ki je bilo do sedaj klerikalno, bolj kot kjerkoli drugje, pustila svoje sledove. Ljudstvo se je začelo prebujati iz dosedanjega mrtvila in se otresati teh ljudi, ki so jih desetletja izkoriščali moralno in gmotno, ne da bi se zanie le malo pobrigali v kateremkoli oziru. Možje ki so šli v strelske jarke, zlasti tudi po njih navodilih, v boj za vero, dom in cesarja, so se vrnili z zavestjo, da tako ne sme iti več na-
prej. 2e med vojno posebno pa po vojni so našli pravo pot v tabor socl« jalne demokracije. In posledica tega je, da dobivajo posamezni naši zaupniki in odbori že ustanovljenih krajevnih organizacij dan na dan dopise iz najbolj klerikalnih krajev s prošnjo, da bi se jim prirejali shodi, predavanja itd., zakaj ljudstvo hoče proč od teme in prosijo naj se jim vendar prinese luč socijalizma. Razveseljivo je v tem oziru prav posebno gibanje med viničarji v Slovenskih goricah in tudi po drugih krajih za agrarno reformo. Ljudje so prepričani, da sedaj vladajoča buržo-azja agrarne reforme ne bo rešila po njihovi volji, ter se hočejo že naprej zavarovati proti eventuelnim presenečenjem s tem, da vstopijo v rdeči tabor.
To gibanje so številni klerikalni agitatorji v osebah raznih župnikov in kaplanov opazili in vodstvo SLS na Štajerskem je razpelo jadra in dela na polni veter, da se jim naše dobro verno ljudstvo ne iztrga iz njihovih krvavih krempljev. Ustanavljajo se po vseh kmetiških okrajih' podružnice S. K. Z., kjer se dela z lažmi, obljubami in terorjem proti socijalnim demokratom. Mobilizirali so vse bogove in vragove proti prihajajoči rdeči poplavi. Ustanavljajo orle, marijine družbe itd., prirejajo veselice, da bi ljudstvo omamili vsaj do volitev. Agitira se v enem kraju z republiko, kjer to vleče, v drugem zopet so centralisti, v tretiem federalisti in skušajo ljudi begati z različnimi bajkam!. S posebno vnemo so se pa vrgli na delavstvo. Če vlove le dva, tri delavce že se ustanovi podružnica J. S. Z., toda na tem polju |e pa grozdje le nekoliko prekislo, kajti mestno in industrijsko delavstvo se je rešilo teh pijavk za vedno. Naše strokovne organizacije so vzorne, ob katerih si bodo jezuitski demagogi zastonj razbijali glave. Tndi zadnja polomija dr. Korošca v Belgradu je odprla marsikomu oči, da je začel skozi druga očala gledati te ljudske prijatelje.
Za nas pa je to bodrilo, da smo na prav! poti in da moramo zanesti seme socijalizma v zadnjo vas na Pohorju. Ljudstvo si želi in nestrpno pričakuje socijalistične izobrazbe, iti hoče za praporom svobode, bratstva in enakosti. Zato kličemo vsem štajerskim sodrugom: razpnimo tudi mi svoja rdeča jadra, vsak izmed nas bodi neustrašljiv vojščak — vsak bodi agitator in pojdi med ljudi, razširjaj socijalistično časopisje. Ne strašimo se truda, kajti gre za dobrobit nas malih ljudi m na nas je ležeče, kako bo urejena naša mlada država. Pokažimo, da se razni Korošci In drugi mogotci ne bodo več igrali z nmi in da bo tu zavladala demokratična pravičnost. — štajerski delavec.
Socijalistični dijaki.
V	211. številki »Napreja« sem či-fal Članek o društvu socilalističmh učiteliev. Tedaj sem se zopet spomnil na socijalistične dijake, ki bi se že tako radi pokazali kot sobojevniki za zatirani proletarijat. Kje so pa "tl mladi bojevniki organizirani v naši stranki? Kako koristno bi bilo za stranko, če bi jih sprejela v svojo armado! Kako neustrašeno in ognjevito so n. pr. delali ruski diiaki za vstajenje ruskega proletarijata. Dijaki so razširjali knjige in časopise ii inozemstva, govorili na skrivnih večerih, nastopali pri atentatih na tirane, (Aleksander in.) Kljub temu, da ie večina šla med političnimi kaznjenci v Sibirijo v smrt. Pri nas }e pa popolnoma zamrla ta misel v stari klerikalni Avstriji, ki jim ni dovolila ni kakega vmešavanja v politiko, — ker se le tega bab. Zato moramo to sedaj popraviti. Na prihodnjem skupnem zborovanju stranke se mora razpravljati o tej v a ž n i točki, da se ne bo očitalo vodstvu, da ni hotelo slušati kilca mladih borcev, ki bi radi delali za zmago proletarijata. čas Je že, da tudi naša stranka organizira v sebi dijake, ko imajo že buržoazne stranke različne zveze, liste in druge limanice za nje. Ali ni neobhodno potrebno, da začno delati tudi socijalistični dijaki v političnih, literarnih in dramatičnih Šolah? Stranka, ne pozabi nas, da ti ne bomo očitali to napako.	Dijak.
Dnevne vesti.
Delavci, delavke!
r »Večerni List« od 17. t. m. prinaša sledeči oklic, s katerim se popolnoma strinjamo:
»Kje je vaša zavest? Ali se še spominjate, kako smo proklinjali suž-njost, ko smo Jo trpeli pod tujčevo peto? Ali se še spominjate bojev, ki smo jih bojevali, da se otresemo suženjstva kapitalistov ?. Priča ste tudi
sedanjih bojev proti tem škodljivcem, ki se zajedajo nam v mozeg. Danes se pa vdajate enakemu suženjstvu, terorju klerikalne stranke! Kaj ste ukrenili, da zdrobite moč strupene kače, ki se ovija vedno bolj in bolj okrog vašega telesa, ki vam jemlje vedno več samostojnosti, ki vas usužnjuje duševno in napravlja iz vas materijal za bojno orodje in ki vas goni v boj za cilje klerikalne stranke, katere pota so pota nesreče in propada. Klerikalci so ljudje brez stalne podlage, brez načel in spreminjajo svoje barve kakor jutranja rosa. Ali ste že pogledali za kulise klerikalne stranke? Kako oni kupčujejo z vami? S kapitalisti barantajo za vas. kakor baranta mešetar za govedo.
Delavstvo! Koliko časa hočeš še trpeti to. Poglej okrog sebe, otresi se vsega, kar te hoče zadušiti, kar te hoče osužnjiti ideji, proti kateri je danes ves svet v boju, odklanjajoč pogubonosno delo klerikalne klike, ki se poslužuje tebe edino-le zato, da pridejo nje voditelji in izvoljenci do udobnosti. Ako hočeš priti do veljave in da te bo svet upošteval kot človeka ne pa kot mrtvo gonilno silo, ki jo samo izrabljajo v dosego svojih ciljev in moči, tedaj poišči organizacijo. katera stoji na pravih temeljih in katere načela delajo na to, da se resnično spremeni tvoj sedanji suženjski položaj v svobodnega človeka. Ta Je socijalna demokracija! Edino po njenih načelih se bode dosegla -udejstvitev naših delavskih zahtev. Pristopajte k socijalno - demokratični stranki!
Še enkrat klerikalna polemika.
Ulogo krščansko-soeijalnega tednika »Naša Moč« je prevzel neodvisen »Večerni List«. Iz vrst njegovega pisanja smo spoznali, da obstoja njegova naloga izključno v tem, da zmerja, laže, izziva in zavaja ljudi v nevednost; o svojem »programu« seveda lepo molči. Kakoršne »polemike« prinaša ta list zadnji mesec proti nam, presega že vsako mero žurnalistične pamfletarije. Da bi se z ljudmi take vrste ukvarjali še nadalje, bi bilo pod častjo, ker pred ljudmi, ki pišejo take »polemike« kot Jih piše »Večerni List«, In lz katerih sevajo najhudobnejše hinavske in zagrizene strankarske zahrbtnosti, se pljune in gre naprej... Javnost bo sama obsodila tako pisanje — »za delavstvo«... Najlepše pri vsem pa |e, da so propovedniki »krščanske ljubezni« — thkl mojstri v barabar-skem pisanju. — Ljudje, ki tako pišejo, so navadne žurnalistične vlačuge, ki se'prodajaJo za 16 vinarjev pešcem najnižjih šarž... »Večerni List« je najpopolnejša fotografija ogabnega klerikalizma.
Z barvo na dan...
Prejeli smo: »Domoljub« z dne 4.
i	m. citira na prvi strani to-le: »Ko bo kmet tako edin In tako zaveden, da bo na poziv »Zveze« ustavil (!) dobave, se držal minimalnih — sam od sebe postavljenih cen — (M), prikorakal v Ljubljano In manifestiral za svoje zahteve, tedaj bo močan In srečen.« Stavek o minimalnih, od •kmetov postavljenih cen, predstavlja v žarki Inči politični jezuitizem klerikalnega strankarskega lopovstva. Čitatelji lahko to sami razberejo Iz citiranega. Ce bodo »minimalne« cene postavljali oddajalcl sami, bodo te cene kmalu maksimalne. To ve menda tudi »Domoljubov« čvekač.
Za gospodarsko ht politično ureditev Štajerske.
V	poročilu o zanimivi anketi, ki se je vršila v Celju v svrho gospodarske in politične ureditve Štajerske, se Je vrinila tudi nam neljuba pomota. V velevažnem porodlu finančnega referenta dr. Savnika je čitati oni del, ki se tiče vojaških izdatkov, tako: »45 % v dinarjih prelknlniranlh stroškov odpade na vojaštvo« in ne kakor smo pri tozadevnem pasusu netočno beležili.
Draginjske doklade in mestni uslužbenci v Ljubljani.
Na tozadevno interpelacijo sodr. Kocmurja v zadnji seji občinskega sveta Je župan pojasnil, da se bodo draginjske doklade mestnih uradnikov in uslužbencev zjednačile z onimi državnih nameščencev, čim bo mestno knjigovodstvo izračunalo diferenco, katero ugotoviti je župan naročil. Višji uradniki, katerih doklada je višja od doklade državnih uradnikov, bodo seveda obdržali sedanje višje doklade, nižjim uradnikom in uslužbencem pa se bo zvišata doklada do potrebne višine.
Plače mestnih delavcev.
Na zadnji seji obč. sveta Je na od sodruga Kocmurja stavlseno interpelaciio v zadevi plač mestnih delavcev ie odgovoril župan y. seji,
dne 16. t. m., 'da imajo po poročilu mestnega stavbnega urada vsi mest-ni delavci plačo, kakor jo je bila zahtevala spomenica Osrednjega društva stavbinskih delavcev letos februarja meseca.
Prodaja mestnih zemljišč.
V	torkovi seji občinskega sveta ljubljanskega je bilo na dnevnem redu tudi četvero ponudb za mestnih parcel ob IV. mestni ljudski šoli na Prulah. Finančni odsek ie predlagal, da se parcele prodajo po 15 K kvadratni seženj. Proti sta go* vorila občinski svetnik Ogrin in sodrug Kocmur, za prodajo pa Pustoslemšek, ki je menil, da se bo s prodajo zmanjšala stanovanjska mizerija, ker so ponudniki obljubili, začeti s stavbami že letos jeseni, najpozneje pa prihodnje leto. Sodrug Kocmur se je postavil n* načelno stališče, da občine ne smejo manjšati svoje posesti in Je obširna zagovarjal svoje stališče. Predlog finančnega odseka, da naj se parcele prodajo, je bil odklonjen s 16 proti 13 glasovom.
Bomo videli!
Obetajo nam mnogo sadja jz Prekmurja. Pozdravljamo to vest, le radovedni smo, kako, kdaj in po kateri ceni ga bomo kupili — mi. Ce ne bo preveč birokraški šimelj upoštevan ter »naša« hladnokrvnost in nerodnost, bo že kaj, če ne — bomo pa še še predmet naših izkoriščevalcev, ki že več ne vedo, koliko bi računali, da bi jim enkrat dovolj bilo. Torej: bomo videli...
Pridušanie
se čuje danes marsikje, in to na račun tiste obljubljene obleke, k1* se j* svojčas s takim pompom razglašalo, da se bo prodajala. — Kakor se vidi, je bila i ta odredba naše deželne vlade — udarec po vodi! Način prodaje ni bil posrečen — morda za nekatere
—	vobče so pa ljudje pesimistično zmajevali z glavo — in imeli svoje pomisleke. Tako Je zima pred vrati ln ljudje napol nagi. Ali ni .mogoč bolj zaupljiv način prodaje? Če ima vlada res kaj blaga za prodati — ali bi ne kazalo, da prevzame sama prodajo v svoje roke? Trgovskih pomočnikov — brezposelnih — je dovolj na razpolago. Požurite se!!
Poziv beguncem in priiateHem naših sotrpinov Iz zasedenega ozemlja.
Konstituirala se Je velevažiiji akcija za begunce dne 25. septembra t. 1. v Ptuju. Naproša se vse vladna institucije, železnice kot urade, da gredo velikemu zborovanju v vsa*-kem oziru na roko v najaktualnejšUi vprašanjih beguncev iz po Italijanih zasedenega ozemlja, ter se istovetno vabi in poživlja vse begunce in njih' zastopnike, kakor tudi legijonarje, da se v lastnem interesu polnoštevilno udeležijo tega zborovanja. Poživlja se tudi vsa ona društva in osebe, katere sočustvujejo z obupnim položajem cveta našega naroda, da po možnosti pripomorejo k tem važnim konstituacijam in iste podpirajo v vsakem oziru. Začetek zborovanja ob 11. uri dopoldne v »Mestnem parku« v Ptuju. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu, ker politične razmere zahtevajo takojšnjih ukrepov. Preskrba udeležnlkov je v vsakem oziru zagotovljena. Železniška zveza ugodna, — opozarja se vpogle-'dati vozni red radi zveze v Pragerskem. — Za konstituacijo stalnega Narodnega sveta za po Italijanih zasedenega ozemlja. — T. č. Narodni svet v Ptuju: Dr. Jenko, t č. predsednik. ~ Bregant, t č. tajnik.
Zakal ne vidijo?
Na Sv. Petra cesti poleg Tratnikovega hotela (!) stanuje verižnik, ki ima v sobi nakopičenega blaga, ima »pravico« na vse strani sveta (kdo mu jih je dal?), se zelo svobodno giblje (v blagor človeštva Dr ta mož ima tudi lastno hišo v Rožni ulici. Povečuje torej zadrego stanovanj. —• Kako pa je s Tratnikovim »hotelom«?, Sliši se, da se tam tudi veriži (ala »Pri slonu«), baje brkljajo tam z raznim blagom (skladišče?) celo naši prijatelji Lahončki. Ali je merodajnim očem tako težko izslediti take stvari, ali imajo naši ljubi »Svoji k svojim« sankcijonirane privilegije — v breme davkoplačevalcev in iskalcev stanovanj...
Drobno.
— Slovenski civilni Interniranci na Koroškem so izpuščeni in se vrnejo tekom jutrišnjega dne v domovino, tako da dospejo najbrže že jutri v Špilje.
— Pričetek šolskega leta 1919./26. na obeh manjšinskih šolah v Ljubljani. Na obeh mestnih manjšinskih ljudskih šolah ljubljanskih se prične šolsko leto 1919./20. v sredo, dne 24. septembra 1919. s priporočanjem sv.
Brzojavne vesti.
JJuSo to v. Četrtek, dne 25. septembra ;
1 rsdrti® poukom. — Opisovalo se po f torek, dne 23. septembra 1919 W 8.—12 ure dopoldne v Šolskih pro-Itojih ut Sv, Jakoba trgu št. 2 v pri-sKitt, — Otroci ki ne stanujejo v ijiuijaoi. se aaSeltio odklanjajo. — Podrobnosti ss potevedo pr! fcolskem SLOditvu ct> vpisa v a Ju.
Podpor* z* dl|ak« višjih In ttetiogDi kmetijskih fol. U Smdtjske-
Sioais n irmsiiliiKo Šolstvo }c od-i1 vež poipof siuSatellem višjih in
rdnfS) kmetijskih tol .? domovini
*	lfioxemirvTs (Dunaj, Praga. Klo-gern*afcar«) k? Jih ide v rvrho svo-p Studii Podpore bodo podeljene v taki viiini. da om.vgoiljo Stadij tudi y taosematvn, Nefrolkovanim proš-nlam J* prožiti Studijska spričevala, krstat bo flomovlnskl list tw uradno Potrjen taVaz e premoženjskih razmerah, v katerem H posebej navesti, ali prosilec užtvs Že kako ustanovo. Na tozadevno že vložene prošnje se bo htotako oziralo. Prošnje je vložiti do 30. septembra t. 1. in jih naslovili na Slovensko kmetijsko družbo v Ljubljani.
Opozarjamo še enkrat vse one akademike, ki mislijo študirati letos na ljubljanski univerzi na ustanovni občni zbor »Jugoslov. akad. podpornega društva v Ljubljani«, ki se ima Po zaključkih belgradskega kongresa stanovskih organizacij konstituirati
2 vsemi sekcijami. Občni zbor se vrši v soboto 20. t. m. ob 10. url y. ur2. obrtni šoli II. nadstropje levo.
Akad. društvo Jugosl. tehnikov v Ljubljani.
— Petnajstdnevni tečaj za tajnike Pokrajinskih (oblastnih) odborov za iščite dece priredi državni oddelek za zaščito dece v Belgradu od 15. do; 30. septembra 1.1., na katerem se podajo udeležencem najpotrebnejše in-strukcije. pouk in navodila za pravilno vršitev tajniške službe.. —■ Iz državnega odseka za zaščito dece, oelgrad.
— Prizori iz dmvi, ene ulice v •'overn Vodmatu. Pišejo nam. da se v društveni ulici št. 31 nahaja liiša, v, materi traja burno življenje od poznih večernih, tia do jutranjih ur. V tej’ hiši je »izdelovalnica copat« svoje vrste, svoje povsem posebne vrste
.teL?ristni copatariji znajo toda že Hn1' ?l^e.r ,prepuščamo mi vsakemu, 10'' ,far hoče, toda obisko-Sv »“patanie«, nadlegujejo po iou bnznje stanovalce na vse različne načine, tako da nimajo več miru niti v lastni hiši. In proti temu Piotestiramo! Mir zahtevamo in nič drugega. To naj vedo tisti, kf se jili hče in tisti, ki so zato poklicani!
L.!. r.
— Brzovlak Dunaj-Ljubljana. Dne cO. septembra se otvori zopet brzo-vlakovni promet med Dunajem in Mubljario in sicer odpelje prvikrat
- brzovlak štev. 5 iz Dunaja dne 20. septembra (odhod iz Dunaja ob 20. uro 30 min., prihod v Ljubljano ob G. Uri 53 min.) in brzovlak štev. 6a iz Ljubljane dne 21. septembra (odhod iz Ljubljane ob 23. uri 40 min., prihod na Dunaj ob 10. uri 20. min.)
_ Vsi jugoslovanski dobrovoljel »z Rusije, Amerike, Italije itd. naj pošiljajo odslej vse svoje dopise samo na naslov: tehnik Vladimir Svetličič, J* Č. tajnik »Društva jugoslovanskih Dobrovoljcev za Slovenijo«, Ljubljana, Sp. Šiška 181. — Kdor se še ni lavil pri Brambnemu odseku dravska divizije za zemljišče, naj pošlje nemudoma gori imenovanemu svo) naslov.
— Vseučiliška komisija ima svojo 19. redno sejo v soboto 20. t. m. ob 5. pop. v deželnem dvorcu. Seje naj bi se udeležili gg. vseučiliški profesorji polnoštevilno.
— »Patni invalid« ie naslov novemu listu, ki je začel izhajati v Bel-Rradu. Naslov pove, kaj ta list hoče. ‘V uvodniku pravi, da se bo boril za Pravice družin padlih vojakov in Pravice vojnih invalidov cele Jugoslavije brez ozira na to, če se je kdo boril v srbski ali bivši avstro-ogrski državi in brez ozira na vero ali narodnost invalida.
— Drago izdajo papirnatega drobiža namerava izdati mesto Zagreb Jn sicer topot za 2 milijona kron.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da zatvori v soboto, dne 20- L m. v Triglavskem pogorju Vodnikovo kočo, Marije Terezije kočo In kočo pri sedmih jezerih. — Tudi ko-?a na Mačinski planini pod Stolom ie zatvorjena.
— Žena — internaciionalna. V bolnici v Novem Sadu je neka žena Porodila dva črnca (zamorca), dvojčke, ki so prvi sad bivanja francoskih kolonijalnih čet v Novem Sadu.
Prireditve.
, *— Ustanovni občni zbor »Društva "•goslovanskih dobrovolicev za Slo-Ukic* d,,e sept. 1919. leta v ‘-Jttbbani. je sprejel enoglasno sle-
dečo resolucijo: Ministrskemu svetu
Kraljevstva SI1S...............Beograd.
—	Vlada naj podvzame kar najhitreje pri vlastih korake za vrnitev vseh jugoslovanskili dobrovoljcev, ki se nahajajo v Rusiji in Sibiriji, kakor tudi za vrnitev vseh jugoslovanskih vojnih ujetnikov, ki se še nahajajo v Rusiji, Italiji, Angliji itd.
— Mesarski pomočniški zbor v. Ljubljani se bo zopet sestal v nedeljo, dne 28. septembra 1.1. ob 10. uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red bo sledeči: Izvolitev odbora; slučajnosti. Mesarski pomočniki, v vašem interesu je, da pridete polnoštevilno! — Andrej Marčan, t. č. načelnik mesarske zadruge v Ljubljani.
— Pisemska cenzura v Osijeku še vedno obstoja, zato se pošta od tam tako zakasni. In to kljub temu, da je bila cenzura že s 15. avguston* odpravljena.
— Osrednje društvo natakariev ter hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev v Liubljani priredi v soboto, dne 20. t. m. ob Vi 20. url v vseh prostorih »Narodnega doma« svojo veselico. Svit ala bode vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Spored ja zelo zanimiv ter nudi p. n, občinstva mnogo zabave in smeha. Ob 23, uri se prične ples. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.	554 (4)
Popravek. V včerajšnji notici »Nedeljski« šolski pouk v avstrijski republiki — napaka. Glasiti se mora: »Nedeljeni« šolski pouk itd.
Iz stranke.
SHODI v soboto, dne 20. t. m.
GuštanJ — kraj in čas določi krajevna politična organizacija. — Poročevalec iz Ljubljane.
SHODI v nedeljo, dne 21. t. m.
Trbovlje — kraj In čas določi kra* jevna politična organizacija. — Poroča sodrug dr. Korun.
Kamnik. — Poroča sodr. Kosič.
Semič pri Novem mestu. — Poročevalec iz Ljubljane.
Kraiievac (Medžimurje). — Poročevalec iz Ljubljane.
Pliberk v gostilni g. J. Grili. — Poročevalec iz Ljubljane.
Vrhnika, gostilna pri »Ornem orlu«. — Poročevalec iz Ljubljane.
Konjice, kraj in čas določi. krajevna politična organizacija. — Poročevalec iz CeHa.
Železna Kaplja, kraj-in čas določi krajevna politična organizacija. — Poročevlec sodrug Svetek.
Reberca — popoldne. Poroča sodrug Svetek.
Sodrugi z Viča, Rožne doline in Gline. Vabi se vse sodruge, da se udeleže zaupnlškega sestanka v petek, 19.’t. m. ob 20. uri v gostilni pri Korošcu. — Odbor.
Sodrugi Krakovo-Trncvo se vabijo na zaupni sestanek v soboto, dne
20.,t. m. ob pol 20. uri v gostilni gosp. Frohlicha, Trnovski pristan. Polnoštevilna udeležba dolžnost! — Od-b o r.
Izvanredni občni zbor politične organizacije v Celju. V nedeljo, dne 21. septembra se vrši v gostilni »na Zelenem travniku« ob 2. uri popoldne izvanredni občni zbor politične organizacije Celje.
železničarji proge Zalog, Zidani most, Brežice, pozor! Dne 21. septembra 1919, v nedeljo, oh 9. uri dopoldne se vrši shod v hotelu Juvančič, Zidani most. Dnevni red: poročilo poverjenika Inomoškega posmrtnega društva. Raznoterosti. Radi važnosti za skupnost in posameznika, n£j se vsi člani brez izjefhe tega zborovanja udeleže. — Josip Pečnik, poverjenik In. dr.
Podružnica »Svobode« na .Jesenicah je priredila v sredo, dne 10. t. m. v dvorani pri »Jelenu« na Savi predavanje c infekcijskih (nalezljivih) boleznih in je v to svrho naprosila g. dr. Frančiška Kogoja, zdravnika na Jesenicah, da bi predaval.
Kogoj se »o vabilu radevolje odzval. Zbralo se je domalega 300 poslušalcev, ki so pazljivo sledili stvarnim, zelo razumljivo pojasnjenim izvajanjem g. predavatelja. O. doktor nam je podrobno opisal nalezljive bolezni, ki jih, kakor se je izrazil, jemo in pijemo, to so: kolera, legar trebušni in pegasti, ter griža. Izvedeli smo, kaki so bacili teh bolezni, kje se nahajajo, kako se raznašajo, kakim potom pridejo v človeško telo in okužijo zdravega človeka. G. predavatelj nam je povedal, kako se mora ravnati z obolelim človekom, kako se mora varovati tisti, kateri streže bolniku, da se tujcev ne sme puščati k bolnemu, ter kako je postopati s perilom, telesnim'in posteljnim, katero je rabil bolnik. Govoril nam ie tudi v razkuženju (desinfek-
ciji) perila, obleke in stanovanja. Predočil nam je škodljivost uživanja alkohola, ker isti slabi odporno silo, s katero narava poskuša premagati in uničiti v človeško telo došle bacile. Predavanje je pokazalo, kako zelo se ljudje zanimajo za taka poučna predavanja. Žal se je do sedaj, posebno na deželi, v tem oziru zelo malo ali pa nič storilo. Marsikatera bolezen bi se lahko preprečila, marsikateri materi bi bilo prihranjenih mnogo težkih, ur ob postelji svojega otroka, ko bi bila podučena, ko bi vedela, kako da lahko obvaruje bolezni sebe in svoje otroke, čas bi bil, da bi se naši merodajni faktorji tudi v tem oziru prebudili iz »večnega sna«. Odbor jeseniške podružnice izobraževalnega društva »Svobode« izreka tem potom g. dr. Fran Kogoju za njegovo prelepo in podučilo predavanje javno zahvalo.
Kultura.
Mine. Butterfly (gospa Metuljček). Zopet je oživelo naše gledališče. Občutek imamo, da so se naši igralci z večjo sigurnostjo in ljubeznijo to sezono oprijeli gledališke umetnosti. Po »Pikovi dami« smo predvčerajšnjem imeli o priliki poslušati zopet Puccinijevo opero »Mme. Butterfly«. Sicer je, strogo vzeto, japonski sujet nekoliko operetističen za resno opero, kar pa ne moti. —• Usoda varane Japonke nas čustveno popolnoma obvlada. In Puccini gradira to naše čustvo do viška, spremljajoč ga s silno bogato, s čustvi nasičeno godbo. Pevci in pevke so svoje uloge precizno peli in igrali. Sicer je bilo v prvem delu prvega dejanja opaziti nekam težek takt: nekaj disharmonije je bilo slišati tudi iz zbora. To hibo pa je kmalu popravil vešči dirigent g. Rukavina. Gdč. Thalerjeva, ki je igrala Butterfly, je bila s svojim simpatičnim glasom fino disponirana. Glas ji je tudi sigurnejši in utrjenejši. Pravilna in razločna je tudi njena izgovorjava teksta. Mimieno je bila izvrstna. G. Stepniewskega Pinkertoa, je bil pet s finim občutkom. G. Levarja Sharplcss pa ie bil jako dobro recitiran in je znal svoj, sicer nemočni, toda sočnati glas lepo intoni-rano izrabiti. O drugih pevcih ob priložnosti kaj več. Orkester ie popoln in res izvrsten, g. F. Bučarjeva režija prav dobra. — Želeli bi, da se predstave po možnosti začno ob 7. ali pa vsaj ob pol 8. uri.
»Glasbena Matica«. Koncert v katerem nastopi slovenski virtuoz g. Ciril Ličar se vrši v soboto, dne 20.
•	t. m. v Unionski dvorani. G. Ličar Je lani spremljal mojstra Kociana kot spremljevalec in solist vzbudil občudovanje svoje mojstrske igre. Sedaj nastopi prvikrat kot solist pri nas z prav velikim pianističnim sporedom. Izvajal bo: nizozemskega mojstra Cezarja Franka Preludij Koral in Fuga; iz češke modeme literature: Vi-teslava Novaka Dve Eklogi št. 1. in
4.,	slednja ima naslov »V narodnem tonu«. Dalje Dvorakov Bacchanale, znameiti Chopinov Scherzo v B molu in Lisztovo grandijozno Tarantellc pod naslovom »Venezia e Napeli«.
K. Kautsky: Terrorismus und Komniunismus. Založba »Neues Va-terland« (E. Berger & Co.) v Berlinu je izdala pred nekaj dnevi najnovejše zgodovinsko in polemično delo K. Kautskega proti terorizmu: Terrorismus und Kommunizmus. Avtor obravava obdobje terora med francosko revolucijo in pariško komuno. Obširneje dokazuje K. Kautsky nn“ podlagi bogatega materijala iz Rusije, da današnja diktatura proletari-jata v Rusiji ne odgovarja duhu Marxovega učenja. Delo (154 strani) stane 4 marke.
V	JBepgradu in Novem Sadu izhaja časopis za literaturo i kulturne probleme »Dan«, dvakrat .mesečno. 15. avgustšT. l. je izšla 4. številka z naslednjo vsebino: Anica Savič": U spomen Milutina Bojiča (v cir.).*— Ante Cetlineo: Zimska Pesma (v lat.) — Gvido Tartalla: Sutonji demon (I.). — P. Bojič: 'Pšina (c.) — Nedeljko Divac: Darvinizam i Rat (1.). — I. M. Petrovič: Fineale (c.).
—	Forte Glumač: Jutro (c.). — D. Jevdjevič: Oblači (c.). — Pregled: Kniževni pregled: Glasnik Jugoslovanske Omladine — Pariz od V. Sta-kiča (1.). — Natični pregled: NVilliam James: La Nolontč Decroire (Svr-šetak) od Ksenije Atanasljevič. — Je Delage et M. Goldsmith: Poezije o razvoju od B. Milojeviča. (1.). — Umetnički pregled: Koncerat dvaju srpskih violinista, g. Vojteha Frajt i g- Milana Jovanoviča. — Brače od Miloja Milojeviča. — Politički pregled: Socijalizam i demokracija od N. B. (1.). — K?kor je razvidno že iz vsebine same, je »Dan« eden najboljših listov svoje vrste in ga vsakomur, še posebej našim akademikom, kar najtopleje priporočamo.
Gospodarstvo.
Nova domača industrija. Dne 1. Oktobra t. 1. se ustanovi v Ljubljani konfekcijska industrija za proizvajanje moških oblek na debelo pod tvrdko »Kunc & Mače k«. S tem podjetjem je storjen zopet korak naprej v našem gospodarskem razvoju. Naši konfekcijski trgovci so morali doslej naročevati svoje blago le iz tujine in še to iz židovskih rok. Sedaj pa bo omogočeno nabavljati v domovini izdelke, ki bodo v vsakem oziru lahko tekmovali s tujimi proizvodi, za to nam jamčita imena ustanoviteljev. Odlični strokovnjak A. Kunc, čigar ime slovi daleč preko naših mej, in J. Maček, lastnik priznano solidne konfekcijske trgovine, se nista strašila težkih časov in upata s svojo strokovnjaško znanostjo in strogo solidnostjo dovesti podjetje do ugleda, ki bo delal čast njima iu naši domovini.	564.
Gospodarski položaj Čehoslova-ške je neugoden. Industrija, ki je vezana na izvoz, je v svojem razvoju ovirana vsled angleške, nemške in italijanske konkurence v Nemški Avstriji. Primanjkuje tudi surovin ter prometnih sredstev. V Kladnu je nakopičenega ogromno premoga, ki pa vsled pomanjkanja železniških voz
ne more z mesta. Tekstilna industrija se nahaja v krizi, ker se produktom ne more izvoziti. V Brnu je baje li milijon metrov biga, vrednega 70 milijonov kron. V severni Češki mnogo tvornic sploh ne obratuje vsled pomanjkanja surovin. Tekstilne tvor-nice so dobile dosedaj iz Švice 24 tisoč bal bombaža, sledi pa jih še 95 tisoč. Vsled neobratovanja mnogih’ tovaren je brezposelnost velika. Kefi pa se blaga ne more izvažati, nastajajo dnevno nove tigovine.	!
Padanje produkcije premoga v Angliji. Britska produkcija je znašala v tednu, ki se je končal 7. t. m.
22.000.000 ton premoga napram
48.000.000 tonam premoga v tednu do 31. maja t. 1. Padanja je kriva stavka v vorkshirskih rudnikih.
Nabava cigaretnega papirja, Uprava državnih monopolov naše države je razpisala licitacijo za nabavo cigaretnega papirja v svrho* fabrikacije cigaret v bodočem letu v, Novem Sadu, Sarajevu in Ljubljani, Ameriški sladkor za Jugoslavijo, j
LDU. Belgrad, 18. Veliki transporti sladkorja za Jugoslavijo, naročenih iz Amerike, so došli v Dubrovnik in na Reko. Te dni se prične odpošiljanje sladkorja na pokrajinske; oblasti v svrho podrobne razdelitve.	I
Zanimiva razkritja
o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem«
KAKO SO SLEPARILI. '
(Dalje.)
Deželna prisilna delavnica. Uspeh:
Dohodki	.... 221.966 K 17 H
Stroški............... 237.546	K	64	h
Primanjkljaj . . . 15.580 K 47. h Proračun:
(130.412 K	H-	91.554 K	17	h)
(171.340 K	H-	66.206 K	64	h)
( 40.928 K	—	25.347 K	53	h)
Deželna bolnica.
Uspeh:
Dohodki .	. „	. 620.278	K	73	h
Stroški ....	. 950.551	K	56	h
Primanjkljaj	. .	.	330:272	K	83	h
Proračun:
(237.609 K	.+	382.669	K	73	h)
(499.656 K	H-	450.895	K	56	h)
(262.047 K	H-	68.225	K	83	h)
Deželna blaznica.
‘	.	Uapteh:	‘
Dohodki ....	59£88	K	S3	H
Stroški............ 199.174	K	98	h,
Primanjkljaj	. .	.	139.586	K	45	h
Proračun:
( 31.989 K	+	27.599	K	53	h)
(177.910 K	+	21.264	K	98	h)
(145.921 K	—	6:334	K	55	h)
Deželna hiralnica.
Uspeh:
Dohodki . .	.	.	. 3.704	K	86	h
Stroški..................... 46.566	K	33»	h
Primanjkljaj . . . 42.861 K 47. h Proračun:
( 1.600 K	+	. 2.104	K	86 h)
(34.166 K	+	12.400	K	33 h)
(32.566 K	+	10.295	K	47 h)
Deželni muzei.
Uspeh:
Dohodki..................11.517	K	16	h
Stroški . ,	.	.	25.677 K 40 h
P r o r a č u n:	'1
(	—	.+	12.325	K	73	h)
(7.300 K	+.	8.107	K	66	h)
(7.300 K	—	4.218	K	07	h)
Izven proračuna so bili	leta 1916,
dohodki in stroški sledeči:
Dohodki . . . . 930.429 K 27 li Stroški	.... 2,994.478 K 40 li
Primanjkljaj	.	. .14.160 K 24 h
Proračun:
( 9.467 K	+	2.050	K 16	h)
(47.242 K	—	21.564	K 60	h)
(37.775 K	—	23.614	K 76	h)
Deželno gledališče.
Uspeh:
Dohodki................ 2.376	K	50	h
Stroški................17.414	K	10	h
Primanjkljaj	.	.	. 15.037	K	60	h
Proračun:
(	100 K	+	2.276	K	50	h)
(21.326 K	—	3.911	K	90	h)
(21.226 K	—	6.188	K	40	h)
Kmetijska šola na	Grmu.
Uspeh:
Dohodki................ 50.262	K	03	h
Stroški . .	,	.	. 53.483	K	36	h
Primanjkljaj	.	.	.	3.221	K	33	h
Proračun:
(22.390	K	+	27.872	K	03	h)
-	(62-778	K	—	9-294	K	64	h>
(40.388	K	—	37.166	I<	67	h)
Kmetijsko kemiško preskuševališče. Uspeh:
Dohodki . .	,	.	.	12.325	K	73	h
Stroški . .	.	t	.	15.407	K	66	h
Primanjkljaj
3.081 K 93 h
Primanjkljaj . . . 2,044.049 K 13 li
K temu računu je pripomniti sledeče :
Od	komunalnih	zadolžnic
Kranjske deželne banice v znesku
2.000.000 K, ki Jih Je prejela dežel« leta 1914. kot plačilo za pri imen o« vani bahki najeto posojilo za deželne elektrarne v znesku 2,000.000 kron, se je leta 1916. prodalo 48 zadolžnic v nominalni vrednosti 410.200' kron in prejelo za njo 381.833 K! 55 h.
V letu 1916. Je prejela , dežela za posebne namene r nastopne denarje, in sicer:
l. dtf .podjetja »Kino Centrali za deželno gledališče vsoto 21.878 KS
2: od »Deželnega mesta za dobavo klavne živine« za rezervni sklad za deželno pristavo na Robežu vsoto 50.000 K.	'*•	'
Prva vsota se je kapitallzirMa, druga vsota pa je ostala ob koncu leta 1916. nenaložeua.
Pred 1. junijem 1916., ko Še ni bilo ustanovljeno »Deželno mesto za dobavo klavne živine«. Je deželni odbor po lastnih organih preskrbljeval vojaštvo s klavno živino, in sicer približno štiri mesece. Od te kupčije je preostal deželi čisti dobiček 91.753 K
06	h. Ta vsota seje plodonosno naložila z določilom, da s*e svotičasno. porabi za povzdigo živinoreje na Kranjskem. 5
Od 5. vojnega posojila, katero je. izdala država ob koncu leta 1916., je. deželni odbor prevzel na račun splošnega deželnega gospodarstva vsoto:
1.000.000 K in Je izdal za prejete t?tr«r vsoto 962.083 K 83 h.
Za deželne elektrarne se je v le!« 1916. izdala kot hivestična glavnica odnosno kot obratna glavnica vsot* 274.486 K 37 h, in sicer vsota 27267Š, kron 60 h za deželno elektrarno nas Završnici, vsota 1.810 K 77 h pa za’ druge električne projekte. Pričtevšf v prejšnjih letih izdano čisto vsottj 2,629.655 K 54 h, znašajo skupne investicije in druga plačila za deželne elektrarne do konca leta 1916. — 2,904.141 K 91 h. Od te vsote spada na deželno elektrarno na Završnici vsota 2,271.614 K 34 h, na druge električne projekte pa vsota 632.527 Kj 57 h.
V letu 1916. se je deželni odbor pričel baviti tudi z aprovizacijo, fai sicer predvsem za deželne dobrodelne zavode, ker so ga k temu prisilile razmere. Račun, ki se je v ta namen otvoril, izkazuje stroškov. 1,572.559 K 44 h, dohodkov pa 371.399 K 29 h. Ob koncu leta 1916, preostalo blago je reprezentiralo vrednost 1,202.000 K.
V letu 1916. se je po inicljntivi centralne vlade enako, kakor po drugih kronovinah, osnovala tudi er Kranjsko deželna centrala za krmila in tej centrali se je proti povračilu dala iz deželnih sredstev na razpolago vsota 48.237 K 70 h kot osnovoa glavnica.	(Dalje	prih.)
NaJnoveJSa poroflla.
(Naša izvirna poročila.) LLOYD GEORGE ANGLEŠKEMU NARODU.
London, 17. Lloyd George je naslovi! na angleški narod poslanico, ki slove v glavnih mislih: Ako bomo dopustili, da nam stare razmere s svojimi nezdravimi običaji in s svo-jim razkrajajočim vplivom tudi za-naprej še služijo kot smernice našega življenja, razmere, ki vzporedno z naraščajočo draginjo razsipavajo svetovno bogstvo, postanemo izdaji-ce nad- padlimi junaki in zagrešimo uajostudnejšo podlost, s katero se more spomin kakega naroda omadeževati. Treba je, da svoj življenski način temeljito izpremenhno. Mi vsi moramo občutiti kot svojo dolžnost, da pomagamo zgraditi ucv svetovni red, v katerem bo vsak delavec prejemal tudi zasluženo plačilo.
(Vesti LDU.) Ministrska kriza.
Beograd, 18. Dr. Pavlovič se je posvetoval z parlamentarnimi skupinami o rešitvi ministrske krize. Skupina radikalcev. Narodni klub in Radikalni klub so izjavili, da odgovore šele potem, ko se povrnejo iz Pariza naši delegati Pašič, dr. Trum-bič in dr. Smodlaka iti se informirajo prej o mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo. Zato posvetovanja niso končana.
Beograd, 18. »Politika« javlja: Dr. Pavlovič je bil snoči na dvoru, kjer je obvestil regenta, da ni mogel doseči sporazuma s šefi političnih strank glede sestave koncentracijskega kabineta. Danes se bodo posvetovanja na dvoru nadaljevala. Verjetno je, da bodo tekom dopoldneva pozvani na dvor Protič. Draš-knvič in Pribičevič.
TRUMBIC IN PAŠIČ ODPOTOVALA.
Lyon, 18. (Brezžično.) Pašič in dr. Trumbič bosta v spremstvu dr. Smodlaka in dr. Rybafa odpotovala nocoj iz Pariza v Belgrad. Za njihove odsotnosti bo poslanik Vesnič na-domestoval Pašiča v načelstvu jugoslovanske mirovne delgacije.
ITALIJANSKE VOJNE LADJE NA STRANI D' ANNUNZIA.
Berlin, 18. (DunKU.) »Vossische Zeltung« poroča iz Lugana: Svarilo ministrskega predsednika Nittija v reški zadevi je zelo malo pomagalo. Vse vojne ladje, ki se nahajajo v reški luki, so se pridružile D’An-nunziu. On sam je na naznanilo, da se on in njegovi pristaši smatrajo kot pobegli k sovražniku in da se bo tudi v tem zmislu proti njim postopalo, odgovoril z opazko, da je tako postopanje infamno. Dejal je, da se bodo njegovi vojaki borili za Reko do zadnjega diha.
KONGRES KOMISIJ Za PRESKRBO OTROK V PRAGI.
Lyon, 18. (Brezžično.) Iz Prage poročajo: Tu se je otvoril kongres ameriških komisij za preskrbo in varstvo otrok. Predvsem bo določil program za svoje delovanje v prihodnjem letu. Razprave bodo trajale najmanj tri dni. Udeležili se jih bodo tudi zastopniki čehoslovaške, Poljske, Jugoslavije, Nemške Avstrije, Finske, Litavske in Rusije. Ameriška misija preskrbuje dnevno samo v Pragi 50.000 otrok, širom vse če-uoslovaške republike pa nič manj, kakor 400.000 otrok. Misija upa, da ii bo še to jesen mogoče sprejeti v svoje skrbstvo pol milijona otrok.
RAZKOL V ITALIJANSKI SOCI-JALISTIČNI STRANKI?
Bern, 18. (BTU.) Kakor poroča »National-Zeitung« iz Rima, je razkol v socijalističnl stranki v Italiji vedno večji. Nacionalci hočejo vzlic Turatijevim pomislekom proglasiti v oktobru splošno stavko. Ta načrt ekstremistov utegne izzvati v socija-listični stranki Italije veliko nevarnost.
BULGARSKA NOTA MIROVNI KONFERENCI.
Lyon, 18. (Brezžično.) Buigarska mirovna delegacija je naslovila :ia mirovno konferenco noto, kjer de-mentira trditev, da je davek na vojne dobičke donesel dosedaj bulgar-ski državni blagajni preko 400 milijonov frankov ter da se bo ta vsota zvišala sčasoma na eno milijardo frankov. Po sodbi bulgarske delegacije donos bulgarskega davka na vojne dobičke ne bo presegal 200 milijonov levov, kar pri današnjem tečaju bulgarskega leva iznaša komaj 40 milijonov frankov.
BULGARSKA MIROVNA POGODBA.
Pariz, 18. (DunKU.) Glede bulgarske mirovne pogodbe doznavajo listi, da popolnoma malikuje versail-leški in st. germainski mirovni pogodbi. Splošna vojaška dolžnost se odpravi in pridrži le oborožena policija 20.000 mož, dalje 10.000 colnin-skih paznikov in orožnikov. Vojna odškodnina znaša 214 milijarde levov, ki bodo plačani tekom 37 let. Ustanovi se preiskovalna in kontrolna komisija. Kakor javlja »Journal«, je vprašanje glede gospodarskega dostopa do Egeiskega moria nerešeno.
RUDARSKA STAVKA V ROSEL-LENU.
Metz, 18. (DunKU.) V Rosellenu je začelo stavkati 10.000 rudarjev.
REVOLUCI JON ARNO GIBANJE NA IRSKEM.
LDU. Rotterdam, 18. (ČTU.) Kakor poročajo angleški listi, se revolucionarno gibanje na Jiskem vedno bolj širi. Angleški vojaki so povsod izpostavljeni psovanju in trpinčenju. Irski namestnik pripravlja naredbo, ki razpušča vse sinfainovske organizacije.
JAPONSKA MORA IZPRAZNITI ŠANTUNG.
LDU. Pariz, 18. (ČTU.) Iz Honolulu poročajo, da so Zedinjene države pozvale Japonsko, naj se izjavi, kdaj namerava izprazniti Šantung.
PROCES CA1LAUX.
Amsterdam, 18. (ČTU.) Reuterjev urad javlja iz Pariza, da bo izredno sodišče obsodilo bivšega francoskega ministrskega predsednika Cailauxa zaradi ogroževanja zunanje varnosti države in zveze s sovražnikom.
PONEVERJENJE.
Berlin. 18. (ČTU.) Zastopnik bivšega dunajskega dopisnega urada v Berlinu in politični sosvetnik bivšega avstro-ogrskega poslaništva Karl Brotschiner je poneveril 8000 mark, ki mu jih je izročil neki pomorjanski posestnik v svrho skupnih tihotapskih kupčij, in se nato zastrupil z ve-ronalom. Imenovani je v neki berlinski bolnici danes umrl. Bil je spreten časnikar, ki pa je živel preko svojih dohodkov. Svoje imetje je zapravljal na dirkališčih in pri hazardnih igrah. Bil ie vzlic svoji mladosti znana berlinska osebnost.
Sodrugl!
Te dni izide v založbi „Slovenske Socijalne Matice" v Ljubljani", poitni predal 91, brošura znanega nemškega sodruga Oto Bauerja:
Pot k sodlalizmu,
ki bo stala približno K 2*—. Naročite in razširjajte!
Aprovizacija.
Volno milo na A-izkaznice ubož-ne akcije se bode delilo vsem zamudnikom le še v soboto, dne 20. t. m. od 8. do 11. in od 2. do 5. ure pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Vsaka oseba dobi dva kosa vojnega mila in plača le 10 vin. za režiiske stroške.
Izdajatelj: Josip Pctelan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Času primerno in ceno čtivo!
in
brošure:
Vojna in sociialna demokracija. Cena 30 vin.
V dobi klerikalizma. Cena 40 vin.
O konsunmih društvih. Njih pomen in važnost za delavsko ljudstvo. Cena 20 vin.
Primož Trubar In naša reformacija« Cena 50 vin.
Kapitalistični razred. Cena 30 vin. Primož Trubar in slovensko liudstvo.
Cena 8 vin.
Kdo uničuje proizvajanje v malem.
Cena 30 vin.
Vun enako volilno pravico! Proč s caiino na živila! Cena 4 vin. Zvišanie duhovniških plač. Cena 10 vin.
Narodni ali razredni boi? Cena 6 vin.
Tajnosti španske inkvizicije. L, II., III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin.
Dr. Janez Bleiweis In njegova doba.
Cena 1 K.
Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin. Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Rim. Preložil Etbin Kristan. Cena 5 K.
Lurška pravljica. Cena 40 vin.
Pod spovednim pečatom. 'Roman.
Druga knjiga. Cena 2 K.
Mozes ali Darwin? Cena 70 vin. Strahovi. Cena 30 vin.
Cerkvene pristolbine ali štolnlna.
Cena 30 vin.
Štiri črtice. Cena 30 vin. Komunistični manifest. Cena 40 vin. Razprave VII. rednega zbora lugosl. soc. dem. stranke Iz 1. 1909. Cena 60 vin.
Razprave X. rednega zbora iugosf. soc. dem. stranke iz I. 1917. Cena 1 K 50 vin.
Koliko pritiče družinam vpoklicanih?
Cena 20 vin.
Vseučiliška ljudska predavanja. Cena 10 vin.
Delavske razglednice. 2 vrsti. Cena 20 vin.
Socijalizem in moderna veda. Cena 1 K 20 vin.
Nevarni socijalizem. Cena 30 vin. Sociialna demokracija in kmetiško ljudstvo. Cena 10 vin*
Proletarijat. Cena 30 vfp.
Narodno vprašanje Jn Slovenci. Cena 24 vin.
Občina In socijalizem. Cena 70 vin. Poleg tega je na razpolago več letnikov »Naših zapiskov«.
Pri vseh teh brošurah so cene višje za 20 %.
Sodrugi, sodružice! Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po dopisnici pri upravi »Napreja«, Ljubljana. Frančiškanska ulica št. 6, I. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjam!), da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj navedenih brošur.
Dntfrantbi lulob	'hiter	in	dober,
rUSIIfllnll aivm, dobe zanesljive in apret-ne osebe (tudi otroci nad 14 let) s prodajanjem .Napreja". Oni, ki se javijo osebno prej, nastavljeni bodo vrhutega še na dobra mesta. Zglasiti se je od '/, 1-1. do 11. ure dopoldne v upravi .Napreja', Frančiškanska ulica 6/L
nrinilltha p e k a r> izoražben, ^8 let plillullUu. star, se Seli seznaniti z enako gospico ali vdovo, ki bi imela večje premoženje ali kako obrt. Z otrokom ni izključena. Obširne ponudbe s sliko pod „Zna-iajno.t* na upravniStvo .Napreja*. 559 2-1
imni imate večje stanovanje! i, ..Jiuyi, Nadarjen sin našega sodruga bi rad pohajal srednjo šolo v Ljubljani, pa ne more dobiti stanovanja. Sodrugi, ki Vam
' M se radi mU,US SiS? 2
vožnjo zavojčkov. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo .Napreja*.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela
r,e ...	44
je na tem, da pomagamo našemu Človeku do
tvu,
...	.	ega
stanovanje brez hrane in koliko bi zahtevali saj začasno. Zadeva je nujna, ker se prično " ' 22. t. m.
jomag.
nadaljnjih študij, naj sporočc upravništvu, če bili pripravljeni sprejeti imenovan*
bi
na
šole
y e 560 3-1
Krojači,
zmožni finega dela, dobe proti dobri plači poljubna dela na dom, tudi izven Ljubljane. Zglasiti se je pri A. Kunc, Ljubljana, Gosposka ulica št. 7, L nadstr.
nscKasscssen y C G S J til..
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo, ter se priporočava za mnogobrojen obisk.
Ivan in Ana Černe
______ z Goriškega. 538 15—5
garjeT
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnb6czy v Ljubljani, zraven 10-5	rotovža.	531
Priporoča se trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
ZALTA & ŽILIC
Ljubljana, Marije Terezije cesta 10.
2	(Gosposvetska cesta.)	532
Kolporterja za Celje
iščem®.
Kdor želi prevzeti ta posel, naj se zglasi pri sodrugu Josipu Marnu, Celje, boln. blag., Vodnikova ul. 3.
Sinji iHi ii
wtii tnii ii
(preddelavec)
se išče za tvornico v Bosni.
Zahtevki glede plače s prepisi izpričeval pod „AB 199“ na upravništvo 4—2	,Napreja“.	528
Razglas.
V Ljubljani se vrše odslej naprej vsako prvo in tretjo sredo v mesecu na sejmišču poleg klavnice veliki živinski semnji za govedo, konje, prašiče in drobnice.
Prvi semenj se vrši prvo sredo oktobra, to je dne 1. oktobra 1919.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 12. septembra 1919.
583
ODVETNIK „
DB* VIKTOR SUSNIK
naznanja, da je
otvoril svojo pisarno v Pliberku,
Guštanjska cesta št. 7	cel	3—1
Rogaška Slatina
Tempel vrelec : Styria vrelec:
Donati vreiec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in pre-osnavljanje.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Rogaška slatina je najbolj priljubljena in se v obče največ
' zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično - saliničnih rudninsko • kislih slatin naj bogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
IlOgaŠka slatina je najboljša namizna in zdravilna, mineralna
voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha.
HI 10-1
552 10-1
Gospodinja, ki rabi
Milo „SRNA“
štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poizkusni zavoji po 4’/j kg vsebine,
IGNAC F O CK, tvornica mila in sode, Kranj.
— Delniška glavnica —— k 20,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti
r.gGuiiemu cbrestOvahju.
Ljubljanska kreditna banka
J Podružnice: v Splitu, traloucu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In Mariboru.
Rezervni fondi okroglo K 8,000.000.
Kngnie_in prodaja v»e vrate vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovol.iojo —— aprovlzacilske kredite —