Leto V., štev. 42
LfubUana, nedelja, 17. februarja 1924
Cena 2 Dln
t^hsfa ob i »latraf. _
Stane mesečno 20-— Din inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
fl0rlošičcva cesta št. 10/L ToleCoa St.72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvo:
Ljubljana. Prešernova ul. št M. Telet, it 36.
Podružnicit
Maribor. Barvarska ul. t. Celje, Aleksandrova e.
Račun pri poatn. čekov, zavodu štev. 11.812,
Ljubljana, 16. februarja, »Pravoslavje je narodna, državna cerkev, katoličanstvo pa nadnarod-na univerzalna cerkev. Ne bomo dokazovali, da mora "Jiti cerkev neodvisna od naroda in države in biti nad njim kot univerzalna uredba. Kam pa bomo prišli, ako bo po veob državah najvišji moralni činitelj narodna in državna misel... Zato je Blebetanje o »najvišji in edini sveti državni in narodni miali>, nesmisel. Država in narod sta nam nektj svetega in velikega, pa fieie takrat, ako ju podredimo...»
(Mariborska »Straža* 15. 2. 1924.)
Slovenski klerikalci se vračajo na-laj v ono dobo, ko je prvi apostol slovenskega klerikalizma dr. Mahnič .uglasil načelo, da je narodnost treh. |r špckulntivnih Jugoslovenov, kakr-ine so so kazali koneera svetovno voj-if. ob prevratu in v prvi dohi naše jrzave, so postali srditi Samosloven-:l, Avtonomjio Slovenije, r>or>olno dr-Sivno samostojnost Slovencev so razlagali kot svoj najvišji in edini cilj er proglašali .Tugoslovenstvo kot. iz-lajstvo nad Slovenstvom ter kot motno in kvarno frazo. V politični trasti so šli sedaj še nanrej ter do ple-Ta razkrinkali tndi svoje protislo-fensko mišljenje. Glasilo voditelja iLS. dr. Korošca, je priobčilo včeraj ivorfnik, ki znova potrjuje, da so klerikalci vse preje, kakor Jugoslovenl n vse preje kakor Slovenci. V službi upeževega Rima smatrajo klerikalci urod in držalo 1« za prvlre!r-n obiekt ikoriščanja tn eksploatacije »svete #rkve» t. j. njenih častitih, prečasti-ih rn prevzv'*eTiih »služabnikov«, [lerikalci brez sramu in brez bojazni inanja!o i- H-ivliajo. rta je »blebetali« o naiviš« državni in narodni mili. nesmisel* ter priznavajo, da sta im narod m država nekaj svetega ln elike?a šele takrat, če sta podrejena iteresom rimskega klerikalizma. Taki so klerikalci, taki so vedno Di in taki vedno bodo. Pristna ta n«-okvar.jena .ie ta nlihova slika. Odkar se je naselil slovanski rod v laninskih pokrajinah, vidimo v luči jodovinske resnico, eksnonente R!-ia na strani niegovih ncrprilatel-ev. «1 sevo-'> nemški, od ju^n na italiian-škofje so po navodilih in željah toske	bili takrat irlavni in
kora.i edini potničevnlci Slovencev, i so kot najvišji »moralni činifel<i« s rav dobrim uspehom vrnili rabeljsko alogo za Germane in Romane. *Ri-lovcem so ie posrečilo germanizirati ečino alpskih dežela, da so mo-rli 'oje razrarodovalno d"lo uspešneiše alaljevati "roti jugo. Pozneje ie kle-Ikalna Avstr"« Hla	zaščitnik
zaveznik Rima — doklnT ni propad-Staro raznarodovalno delo nroti na-pntt elementu nadaljuje,io še danes kefie na Koroškem in v Prlmorju. Politika rimske hieriiarije na naSem »mlju je ostala svo,jim slavnim tra-icijam zvesta tudi v svetovni voini. ter. je blagoslavljala zvei-stvo habs-nrškega imperim nad našim narodom ! je preko slovenskih klerikalcev sla Duna?n na ra.znclaco izdajalce v rstah naroda, katerega po«rin je bil i'i germanskega podviga, SLS se je ikoj ob izbruhu vojne postavila na elo avstro - osrrske protislovanslce vantearde, njeni funkeijonarii pa so ! lastnega nn.?ona vršili nad svoiim friom izrtaialske posle z mnogo srdi-ljutostio necro avstrijski nolMlo-'n naibolj srboriti eksponenti solda-Klte. Ko je takrat ljuhlianski škof l^nslavljal slovenske fante in možo, J jih je avstrijska država gnala v Tatomomi boi in v naiboli eksnonira-18 strelske jarke. ni imela poguma, ostaviti načelo, rla mora b;ti eerkev cedvisna od države in nad njo. Ko i duhovščina agitirala po ecTkvah in 0 !"'snh za volno, namenjeno panger-janskim ciljem, jim slovenski narod j bil nekaj svoteara, ker so ga podre-ili interesom nemškega Dunaja in ga Wtlll zlorabljati in krvaveti v njego-rogtiho in v blagor stoletnim' nje-0v'm sovra/rom.
♦Straži« nI bilo treba še posebej opozarjati na razliko med protestantlzmom I1 katolicizmom, ker je katolicizem, od smo v Jugoslaviji, nele ponovno zo-dokazal, da ni narodna cerkev, mar-je tudi potrdil, da nI državna cerkcv. ■•"od erat demonstrandum! Ako ni v In-£r«u Rima, zavzema lahko klerikalizem 'H nas tudi protlnarodno In protidržavno rallšče; saj sta narod in država zanj Podrejene« vrednosti, saj je govorjenje ] najvišji In sveti državni misli za klcrl-,a'ce »blebetanje« In »nesmisel«. Konilteor dr. Koroščevega glasila glc-'8 stališča, ki ga zavzema katolicizem In Uegova oolltična oraanlzaclia v SlovenlU.
Važna avdifenca g. Pašiča
TEŽAVEN POLOŽAJ VLADE. — POLITIČNI RAČUNI RADIKALOV. TURKI ZUPET ANGAŽIRANI.
Beograd, 16. februarja, p. Danes popoldne od 17. do 19. se je mndil g. Pašič v avdljencl pri kralju.
Politični krogi posvečajo tej dolgi avdljencl posebno pozornost. Pašič je vladarju poročal o politični situaciji. Zatrjuje se, da nI mogel prikriti težkega položaja, v katerega Je zabredla vlada. Vprašanje rimskih pogodb je sicer ugodno rešeno, ker so radikali pridobili pomoč tfže mlteta, ki bo glasoval za nje. Vlada Je zato postavila pogodbe že za pondeljek na dnevni red In ho skušala razpravo kar najbolj mogoče skrajšati, tako da bi bile pogodbe še Isti dan odobrene.
Glede opozlclonalncga bloka skuša sicer vlada stvar predstavljati še vedno kot nerešeno, znano Je pa, da kar naj-resnejše računa s preokretom celokupne notranje - politične situacije. Vlada se na
v«o moč trudi pripraviti si teren, ki bi ji omogočil v kritičnem momentu zahtevati oil krone izredna pooblastilu. V opo ziclor.alnih krogih se ne veruje, da hi mogle prozorne Intrige v tem oziru uspsti
Po povratku z dvora Je Pašič konferi-ral še z nekaterimi radikalskiml ministri.
Beograd, 16. februarja, r. »Novosti« poročajo: Kakor se jc moglo pričakovati, poskuša Nikola Pašič ovirati normalni razvoj politične situacije. V političnih krogih se že širijo vesti, dn namerava Pašič kot edini izhod iz te situacije po ratifikaciji rimskega sporazuma odgoditl narodno skupščino, še nredno bo sprejet državni .proračun. Potem bo skušal izvršiti novo politično kombinacijo, ali pa razpisati nove volitve.
Zagrebška posvetovanja o opozicionalnem
bloku
FEDERALISTI IN DELOVNI PROGRAM BLOKA. — VPRAŠANJE REVIZIJE USTAVE.
Zagreb, 16 februarja, r. Jutri dopoldne se vrši konferenca vodsva HRSS, ki bo sklepala o nadaljnji taktiki Radičeve stranke na podlagi razgovorov, ki se danes vršijo med voditelji HRSS. in posl. Korošcem in Spahom, ki sta prispela iz Beograda in bodeta prisostvovala tudi jutranji seji.
Beograd, 16. februarja, r. Radi odhoda dr, Korošca v Zagreb in radi odsotnosti dr. Spahe se danes niso nadaljevali razgovori opozicijonalnega bloka. Včerajšnje seje šetov se Je udeležil tudi dr. Voja Mnrinkovič. Dosežen je bil popoln sporazum glede ustanovitve širokega političnega bloka vseh opozicijonalnih strank, v katerega naj bi se povabila tudi Radlče-v.i stranka. Blok naj bi po potrebi nasto-
pil in prevzel vlado v svoje roke. Razgovori so se vodili na podlagi razširjenega Mnrtnkovičevega načrta o samoupravah. O sklepih bi Imel dr. Korošec jutri obvestiti voditelje Radičeve 6tranke. Danes se je govorilo, da bo jutrišnji seji HRSS. prisostvoval tudi dr. Marlnkovič v imenu demokratske stranke. To ni res. Dr. Marlnkovič je odpotoval v Sarajevo, odkoder se poda v Dubrovnik.
Glede revizije nstare je, kakor izgleda, dosežen popoln sporazum med predstavniki opozicijonalnih strank t tem smislu, da se predstavniki opozicije, ki stoje oa priacipa pokrajinskih avtonomij, tadoro-Ijatajo s samoupravami na podlagi Ma-rinkovičerega načrta.
Hude obtožbe proti bivšemu blokaškemu
ministru
AFERA BOSANSKIH KONCESIJ PRED NARODNO SKUPŠČINO. - V PONDELJEK PRIDE V RAZPRAVO RIMSKI SPORAZUiVL
Beograd, 16. februarja, p. Danes do. poldne ob 9.30 jc bila otvorjena narod, na skupščina. Na dnevnem redu, jo bila interpolacija Dušana Dimitrijeviča na ministra šum in rud o pogodbi s tvrdko Eisler in Ortlicb. Intcrpclant jc najprej protestiral proti temu, da jc intcrpcla« cija prišla na dnevni red šele po štirih mesecih. Povdarjal jc, da je Bosna da. nes zapostavljena, da se odpuščajo naj. boljši uradniki, da dobrovoljci niso do« bili obljubljenih zemljišč, da so seljaki brez hrane in da se izvršuje pravosodje šc po starih avstrijskih zakonih. Za tem je prišel na konccsijo, ki jo je leta 1906 bosanska vlada dala tvrdki Eisler in Ortlicb. Razen ogromnega gozdnega kompleksa je dobila tvrdka v cksplo. atacijo tudi 133 km železniške proge od Zavidovidcv do Srcbrcnicc. Po prevratu jc bila tvrdka postavljena pod sekve ster, a ga jc minister za šume in rude Kovačcvič ukinil in sklenil s firmo no« vo pogodbo, v kateri jc tvrdki podalj« šal ekšploatacijo omenjene proge za 20 let proti letni najemnini 52.000 Din, medtem ko je bosenska vlada svoječas« no to progo odstopila za najemnino od 20.000 zlatih kron, kar znači danes 4,200.000 Din! Firma dnevno prevozi 84 vagonov svojega lesa. Država je oško> dovana za ogromno svoto. Pa tudi za« schDiki trpe, ker si tvrdka rezervira vso vagone in dela drugim največje težkoče. intcrpclctant je zahteval, da se Kova« čevičeva pogodba, ki je škodljiva drž. kakor tudi interesom onega kraja raz. veljavi in da se bivši minister Kovačevid Izroči sodišču. Intcrpclctantu je odgo« varjal minister šum in rud Srsklč, ki je potrdil, da je omenjena pogodba v rc. snici škodljiva državi in onemu kraju. Storiti hoče potrebno korake, da se ta
nadaljevala jc minister Srskič izjavil, da jc predpisal tvrdki Eisler in Ortlicb po« seben pravilnik, po katerem sc mora ravnati. Seveda se pa nepravilnosti ne dajo odpraviti popolnoma, če se ne razveljavi pogodba, kar po njegovem mnenju država še vedno lahko stori. Minister namerava izvršiti nacijonaliza« cijo te družbe, pri čemer naj dobi dr« žava 50 odst. delnic. Ako društvo na to ne pristane, bo pogodbo kratkomalo razveljavi. Za ministrom je govoril po= slancc Klckl (kler.), ki se je pritoževal da Slovenci ne morejo pridobiti pravic zs sekanje lesa po državnih gozdovih za domačo uporabo. Posl. Divuc (soc.), je zahteval, da se minister Kovačcvič izroči sodišču in da sc izvrši revizija vseh konccsij. Posl. Sedcrov (dem.), jo kritikoval vladno nastopanje napram konccsijonarjcm in zahteval, nujno re« vizijo konccsij. Intcrpclant se z odgo« vorom ministra šum in rud ni zadovo« ijil. Posl. Vujič je v imenu zcmljorad« niškega kluba predlagal parlamentarno anketo, na kateri naj se reši vprašanje glede cksploatacljc šumskih kompleksov Zakonodajni odbor naj v roku dveh mcscccv izvrši revizijo vseh konccsij. Minister Milctid je v imenu vlade pred« ložil prost prehod na dnevni red, kar jc večina sprejela.
Prihodnja seja sc vrši v pondeljek ob 9. uri z dnevnim redom:
1.	Pretres poročila odbora za spora, zum med Jugoslavijo in Italijo in glede Reke;
2.	Nadaljevanje budžetske debate.
Ogromna stavka na Angleškem
STAVKA LADJEDELN1ŠKIH DELAVCEV JE IZBRUHNILA VČERAJ OPOLDNE. - BREZUSPEŠNA PRIZADEVANJA VLADE. — STAVKE SE BO UDELEŽILO POLDRLOl MILIJON DELAVCEV.
London, 16. februarja, h. Razgovori v delavskem ministrstvu, ki so se danes vršili radi Izhoda Iz stavke ladjcdeisklh delavcev, niso Imeli povoljnega uspeha. Stavka se je, kakor je bilo sklenjeno, danes dopoldne pričela. Vodja dclavccv Bcn Tillet je po brezuspešnem poteku pogajanj Izjavil novinarjem, da delavci ne obžalujejo, da Jc prišlo do stavke. Tudi druge organizacije so pripravljene podpirati stavko in gotovo Je, da čaka vlado težka naloga.
Delavsko ministrstvo si dalje prizadeva preprečiti stavko. Stavka bo Imela v prihodnjih tednih za posledico popolno ustav
ljcnjc Izvoza In dovoza in s tem tudi zvišanje vseli cen. Običajni dovoz žlvljen-sklli potrebščin In surovin bo popolnoma izostal. Zadnjo noč so sc odigrale v raznih londonskih pristaniščih Izredne scenc Uporabljala so se različna transportna sredstva, s katerimi se je hotelo še v zadnjih urah spraviti pokvarljivo blago is ladil. Železničarji In druge delavske organizacije so obljubile, da ne bodo prevažale blaga, ki bi ga naložili stavkokazl.
Ce se razširi stavka tudi tiu prometne delavce In druge organizacije, bo v celem stavkalo poldrug milijon delavcev
Polom porenskih separatistov
„™ . „ . ----------' ""-r- . i'., t, nrinviMID	UMIK NA
SEPARATISTIČNE OBLASTI
USTA VILE DELOVANJE. — VSEJ ČRTI.
Franklort, 16. Iebruarja, s. Politična situacija v Pfalzi se je presenetljivo brzo spremenila. Od danes Je tako zvnua avtonomistična vlada dejansko odstranjena. Od separatistov ujeti uradniki pfalSl.e vlade so bili Izpuščeni na svobodo. Pričakovati Je v prihodnjih urab odhoda separatistov. De! separatističnih voditeljev lo zapustil Speyer. Francosko čete 60 dobile znatna ojačenja.
Lndtvigsbaleu, 16. februarja, s. Separatisti so danes ponoči zapustili Kaisers-,
lautern, NeuBtadt in večino mest v Pfalzi.
Spcj-er, 16. februarja, j. Daaes »rečer je prišlo do »porazoma med potebno komisijo, ki jo je odposlala medzaveinišk« porenska komisija, in med izmljenimi zastopniki naroda iu zakonite baiarsko vlade. l'o tem sporazuma bodo separatisti jutri zjutraj ob H i »sej deželi oslavlli svoje delovanje. Istočasno bo kraji-tal od bor kot zakoni'i zastopnik 1'talzo prevzel Tidrže»anjo miru In reda ter upravo tega državnega ozemlja.
Kritični položaj v Grčiji
STALIŠČE KAFANDARISOVE VLADE OMAJANO. - BOLGARSKA TAJI INTRIGE V MAKEDONIJI.
traj in zunaj, če bi padel fedanjl kabinet. Bolgarski odpravnik poslov je da* nes poselil ministrskega predsednika Ka<-fandarir-a in mu podal kategorično izjavo, da si Bolgarska prizadeva podria-vati prijateljske odnošaje z Grško. De-mautiral jo formalno, da sc v Bolganskl pripravlja vstaško gibanjo proti grški Maccdoniji. Bolgarska vlada pazi i največjo strogostjo na vse obmejno ozemlje.
Pariz, 16. februar,ia. s. Iz Aten poro-, čajo: Položaj Kafanrlarisovega kabineta so smatra za zelo oslabljen. Zaupnica par lamenta jo postala dvomljiva. Govori se So o sestavi novega koalicijskega ka-blneta pod predsedstvom sedanjega zborničnega predsednika. Radikalni republikanci nadaljujojo svoj pritisk ra Kafan-darisa, da naj da v parlamentu odstaviti dinastijo.
Atene, 16. fobruarja. o. Položaj KaJan-darisove vlade se smatra dva dni sem za nekoliko omajan. Zaupnica v parlamentu je kolikor toliko dvomljiva. Govori se že o koalicijskem kabinetu, v katerega bi vstopile vso stranke in bi mu predsedoval sedanji zbornični predsednik liaktjvan. Cisti republikanci nadalje pritiskajo na Kafandarisa, da bi dal v parlamentu skleniti odstavitev dinastije. Venizelos jo baje ponovno izjavil svoj trdni sklep, da zapusti takoj Grško, če bi opustil plebiscit in bi se proglasila tepublika na prevraten način. Kafandaris vztraja na svojem programu in bi rajši padel kot pa odstopil od onih točk svojega programa, ki se tičejo dinastije in vladavino. V razgovoru s Kafandarieom se jo Venizelos strinjal z njim v bojazni, da bi Grško zadele težke neprilike zno-
Valutna reforma v Rusiji
Moskva, 10. februarja. Ii. Včeraj Je bilo popolnoma ustavljeno tiskanje sov-stvar uredi. Minister je moral svoj go« jctsklh rubljcv. Mezde sc bodo plačevale vor prekiniti, ker so se pokvarile cevi od danes naprej samo še v »čcrvoncih«
centralne kurjave, in sc je bila dvorana napolnila z dimom. Ko se je seja zopet
SLS, nI ra nas sicer noben novum, Je pa dragoceno priznanje In odkrito pojasnilo za vse one, ki dosedaj še niso dovolj poznali tcndcnc lil stremljenj klerikalne stranke. Sedaj ve vsakdo, kdor čuti narodno In Ima srce za našo državo, da ne spada v klerikalno stranko. Naloga vseh nacljonallstov pa Jc, da pojasnjujejo Izdajalsko stališče klerikalcev tudi onim, ki so danes še zaslepljeni. Ako smo se otresli trlnoštva cesarskega Dunaja, nI vrag da bi se ne otresli tudi Jcrobstva in suženjstva naneškeza Rima.
(sovjetskih zlatnikih) ln v zakladnicah v vrednosti 5, 3 In 1 rublla. Sovjetski rub-ljU ki ostanejo do izdaje bakrenega denarja v prometu, bodo veljali kot drobiž. Nato bodo vse emisije od leta 1917 do 1923 po določenem kurzu odtegnjene prometu. To bo neke vrste oddala premoženja, ki jo bodo nosili vsi sloji, najbolj pa kmetje. Po odtegnitvi sovjetskega rublja bo veljal samo « červoncc« kot zakonito plačilno sredstvo .
NORVEŠKA PRIZNALA RUSIJO.
Krlstlanlja, 16. februarja, s. Danes je bilo objavljeno uradno poročilo o priznanju sovjetske vlade.
Ministrski svet
Beograd, 16. februarja, r. Danes do. poldne je Pašič prisostvoval seji narod« I nc skupščine prvikrat po svoji bolezni. Od 11.30 do 13. ure sc je vršila v mini« strski sobi narodne skupščine pod pred. sednlštvora Pašiča seja ministrskega | sveta, katere so se udeležili glavni dele. ga ti za trgovinsko pogodbo z Italijo, in siccr Sava Kukic, dr. Otokar Rybar in dr. Milan Todorovič. Ministrski svet jim je dal važna navodila o mejah, v katerih sc imajo kretati povodom raz> govorov z Italijani. Nato jc ministrski svet sprejel naznanje poročilo ministra notranjih poslov Vujičida, da je pokra« jinska uprava v Zagrebu dne 15. t. m. prestala poslovati in da jc izročila ivojc funkcije v roke velikih županov. Glede izvedbe volitev v oblastne skupščine ni bilo sklenjeno nič gotovega, ker se šele pripravlja potrebni materija). Oblastni odbori bi sc po vsem pričakovanju imeli sestati konccm marca «]i začetkom aprila.
Skupščina vinogradnikov
Zagreb, 16. februarja, z. Danes dopoldne Be je vršila generalna skupščina Glavnega saveza jugoslovanskih vinogradnikov. Skupščbii so prisostvovali zastopniki bi vseh pokrajin države, največ iz Hrvatske in Slovenije. Pokrajinska zveza srbskih vinogradnikov se so ni konstituirala; čim bo to storila, bo pristopila k Glavnemu savezu, ki se je konstituiral danes. Pred probodom nn dnevni red 6ta ne odposlali pozdravni brzojavki kralju in ministru za poljedelstvo in vode.
V odbor so bili izvoljeni gg.: podpredsednik Puklavec, tajnik Kaitner, blagajnik Cesar, odborniki: Ilržič, grof Bom-bellcs, Turkovič, Ratlig, Braunspcrger, Burgstaller, Sknllcky, NemaniS, Kašar, 1'elovar, Zemljič. Predsednik se bo Izvolil naknadno od člnnov odbora. V nndzor-nl svet so Izvoljeni gg.: Penea, Miovlč, Erber ln Kolenc.
Kot prvi Je podal referat g. Sltalii-kj', ki je spričo sedanje vinske krize poudnr-ial potrebo reaulaciie produkcije in zboli-
Sanje vinskih vrst, proizvodnjo močnih vin bi zboljšanje kletarstva. Nadalje J« razpravljal, kako bi so mogla vršili propaganda za domača vina potom vinskih razstav in vinskih borz. Država morn istotako podpirati vinogradnike z olajšanjem carinskih manipulacij pri Izvozu in z znižanjem transportnih tarif. . Nadalje je poudarjal g. Cesar potrebo enotnih vinskih tipov za izvoz. Govorila sta šo med drugim g. Slom In g. Kopa?, kt je poudarjal, da mora vlada pri sedanjih trgovinskih pogajanjih z Italijo odločno slati na stališču, da se ne dopusti uvoz italijanskih vin.
KORUPCIJSKE AFERE V AMERIKI. Was!linston. K) februarja, z. New-yorškl industrijalec Vandcrilpp ja bil pozvan pred preiskovalno komisijo senata. Obtožen jc, da je bivšemu predsedniku iiardingu prudal neki časopis za sto tisoč dolarjev. Ta znesek se zdi previsok iti komisija preiskuje, ako ni tudi Hardiug na kak postranski način prišel do denarja.
Inozemske borze
16. Iebruarja: CUEin: Beograd 7.55, New-York 67b, London 24.07, lJariz 25-80, Milan 24.85, Praga 16.70, Budimpešta 0.0201, Bukarešto 3.02, Sotija 4.37, Dunaj 0.0081.
TRST: Beograd 20.80 do 30, Dunaj 0.0322 do 0.032?, Budimpešta 0/17 do 00S, Praga 0G.80 do 07, Bukarešta 11.25 do 12, Pariz 101.50 do 102, London 98.80 .lo 08.95, New-York 22.95 do 23.05, Curih 30:' do 400, dinar 31) do 30.50, dolur 22.95 do 23.05. carinski franki (20 zlatih) 88.25 do 88.75, uradni tečaj zlate lire 444.412, BERLIN (v milijonih); Beograd 55801, Milau 184.538, Praga 121.605, Pariz 187.530, London 18.C54.750, Ne\v-York 4.1S9.500, Curih 730.170.
LONDON: Beograd 330, Berlin 19.23, Pariz 97.90, Rim 08.87. Curih 24.07, Ne\v. Yor' 428.75, Dunnj 803.000, Praga 147.50. Varšava 37.
NEW-Y()RK: Beograd 133.30, Berila 22. London 429,18. Pariz 437. Dunai 0.1412
Kako spoštujejo klerikalci avtonomijo
1 v®
obcm
PR! OBČINSKIH VOLITV AH NA JESENICAH SI HOČEJO PRIDOBITI VEČINO Z RAZVELJAVLJANJEM KANDIDATSKIH I.1ST SOC1JA-LISTOV IN KOMUNISTOV.
Klerikalci imajo vodno polna usta o avtonomiji, kjer pa jo treba avtonomijo ljudstva spoštovati, tamkaj jo nesramno pogazijo, ako nimajo upanja, da bo avtonomija klerikalna avtonomija. Klasičen zgled, kaki mojstri so
ljenja taka zmeda, da bodo izgubili glavo ln da bodo ostali pri volitvah doma. Če pa ostanejo komunisti In so-cilali-tl doma, je ravno tako, kakor če bf za nas volili. Tako so računali in računajo klr-ilkalc! in se trdno zanaša-
klerlkalcl v goljufivosti v tem pogle-jjo, da'jim bodo komunisti in soeijali-
"r>n<wtjo pripomogli do
večine in do župana. Komunisti in socijalisti so nad klerikalnim manevrom opravičeno silno razburjeni in kar je
dn so njihove priprave za občinske vo-jsti s svojo vz litve na Jesenicah. Ker sami i.imajo dovolj glasov za absolutno večino pri
občinskih volitvah, so s pomočjo rudi- ......... ..
k::lov izposlovali od režima, ''n jc mil- u. "lovnih in dalekovldneiših mož med nji trenotek pred volitvami razvelja- i njimi, priznavajo, da v danem trenot-vil komunistično in socijnlistiJ.no kan- j ku delavstvo lahko poplača klerlkal-didatsko listo. Večjo lopovščine poli-1 ro lopovstvo s-:roo s tem, da volj lična stranka ne more za'rešiti, k:;kor I demokratsko listo. Ni dvoma, da bi so jo v tcin slučaju klerikalci. Njiho-: komunisti in socijalisti najraje lastno v;>. nesramnost jo šla cclo tako daleč, I listo volili, a nanos gre za to, da se
jujejo v našem stališču. Sotrudniki ln sobojevniki za veliki cilj ureditve naše uprave so dobrodošli. A boljo bi bilo, če opuste prazne sofizme. Istino bo lažje preboleti, ako se ji bo zrlo odkrito v obraz.
Odhod konzula Rašida iz Trsta
Jugoslovanskodtalljansko slavje.
Trst, 16. februarja, e.
Z današnjim beograjskim brzovlakorn ob 10.50 je tukajšnji jugoslovcnski kon, zul, g. Svetozur Raštf, zapustil Trst, da nastopi svoje novo mesto načelnika v ministrstvu zunanjih stvari. Na eni strani splošna priljubljenost poslavlja« jočega se jugoslovcnskcga zastopnika, na drugi strani pa brez dvoma novi ve« ter, ki piha sedaj v Italiji napram Ju«
goslavtjl, sta bila povod, da se Je slovo na postaji pretvorilo v pravcato jugo« slovensko • italijansko slavje. Tedaj, ko sta se gg. Pašič ln Ninčič vračala iz Rima v Beograd, ni bilo slovo nič slovcsne.išc. Poleg številnega jugoslo« venskega občinstva, med njim kot za« stopnikov političnega vodstva gg. dr. NVilfana, dr. Coka in dr. Vratoviča so
njihovega kolaborlranla za opozicij blok.
+ Odmovl alarmantnih vesti. Zaj, nje dni so po beograjskem časopisju zj, I
čele krožiti alarmantne vesti o bolgarskiij pripravah, o sestankih zarotnikov proj Jugoslaviji v Inozemstvu ter še dru« napovedi Iznciiadcnj v naši zunanji In no. tranjl politiki. Zanimivi so odmevi, kl Sj
bili navzoči župan, senator dr. Pitacco, I jih te vesti Izzvale v Zagrebu. Tako prefekt Crispo Moncada, poveljnik fa« I pr. piše »Hrvab: Preprečiti ustvaritev šistovske legije in ccla vrsta zustopni« opozicijskega bloka z dokazovanjem, i,
kov drugih oblasti ter skoraj polnoštc« vilnl konzularni zbor. Tudi lepo število dam je bilo prisotnih in ge. Rašičcvo so
naravnost obložili a cvetjem. Slovo je sobe, temveč je premišljeval načrt o re.
je domovina v nevarnosti, to je najnovt|, ša taktična poteza Pašičcva! Odkar st je vrnil iz Rima, ni Pašič Izšel iz svoj«
bilo nad vse prisrčno, ln ko jo bil vlak J že daleč iz postaje, še vedno niso pone« hali pozdravi. — Do prihoda novega konzula vodi posle Jugoslovenskega konzulata v Trstu podkonzul gospod Smiljanič.
glavarstvo v Radovljico priče, da ž ni mil podprejo uničenje list.
I, uničenjem kandidatskih list hočejo spravit! klerikalci delavsko večino v Jesenicah ob vse pravice, 1.1 j!m prerij po nostavi iz občinske avtonomije. Kratkomalo ogoljufati In okrastl bo-čejo delavstvo tega, knr je njihova n2.prlmltlvnejša pravica v občini.
Klerikalce je silno preplašil zgled občine Koroške Bole, kjer so demokrat! prostovoljno podprli soe.ijalistič-! :a župana in s tem preprečili Izvolitev klerikalca za župana. »Na Jesenicah se to ne sme ponoviti* — fco dejali. Najuspešnejše sredstvo je, da
Ce se delavstvo vzdrži volitev, se bodo le klerikalci smejali in si mell roke, češ: «Felst smo nabrlsall te pro-klets komuniste in socijaliste.s Razen tega pa imajo klerikalci že vse pripravljeno, kako bodo, čo dobe večino, v občini, po volitvah nastopili proti socijalistoni In komunistom. «Jim bomo že pokazall!» Tako žugajo že da-ues.
Kako se bo delavstvo na Jesenicah odločilo poplačati razveljavljenje list, '0 še ne v6. Toliko pa je gotovo, da bodo klerikalci dobili za svojo lopovščino Se nagrado, ako se delavci ne odločijo voliti demokratov. Povrh pa čaka detavstvo po volitvah še klerl-
uničlmo delavsko liste, potem jo žu- .
pan gotovo naš; kajti med komunisti j kalni korobač v občinski hiši. in socijalisti ho nastala radi raz velja v-1
K vprašanju kuluka Nehajte s sofizmi
2i v včerajšnjem članku smo dokazali, da so radikalski ustanovitelji kuluka postopali tako površno, da mora cci kuluk ostati pri nas na papirju. Naj dodamo tem na^im izvajanjem, ki so prevažna za tisoče prizadetih, še nekaj opazk.
K al ar se vrše progrupacije, generar liteta išče umetnih izrazov, da občinstvu servira novico. V »Kriegspresse-quartlerju» si belijo glave, kako bi rekli, da bl so ložje «progutalo».
Tako delo imajo sedaj v gcneralštar bu SLS. Ubogi naS koloma v Kopitar
1'reJvsom moramo imeti vedno prod , jevj u|jc] študira leksika ln lista po < mi, da velja le zakon, pravilnik gg. r^bandu in Jtlliue
Vujičiča in Uzttnoviča pa lc toliko, kolikor izvaja zakon ali na daje nove obvezne določbe po izrecnem pooblačil u zakona.
Pravilnik je v več točkah prekoračil zakon. N. pr. v členu 3., kjer predpisuje premežnojšim zavezancem večkratno osebno delo.
Jellineku. Uspeh jo strahovita konfuzija. Avtonomija, konfederacija, zmerna federalizacija, Venezuela, Mehika, vse to pomeša in »kuha in to je »teza SLS». Po prečitanju se zgrabi volilec SLS za glavo in globoko misli, a rcvei ne more vedeti, za kakšno državno obliko je naša SLS bila 1(1. fe-bruaria 1924. Marinkovidev načrt je

Po čl. 25. I roračunskga zakona je • podlaga opozicijskemu načrtu, to pri-zavez.mec na poziv dolžan osebno de-, znava" tudi naša SLS. Ta načrt je oblati na popravi ccste sam ali z vozom največ l i dni na leto. Ima pa pravico, da osebno delo zamenja bodisi z drejo sposobno osebo bodisi z denarjem. Dolžan je zamenjati delo lo, če jc .•tar pod 18 ali nad 50 let. Če se delo zamenja, se določi za premoflneiše višja taksa za zameno. Ni torej dvoma, • la, kdor hoče delati sam, ne more hiti pozvan na več delovnih dni kakor drugi, skupaj pa ne več kakor 7 dni spomladi, 7 dni jeseni.
Pravilnik pa naravnost v nasprotju t. zakonom predpisuje večjim davčnim zavezancem večkratno osebno delo. Pravilnik prehaja v smcšnc&t. Davčni
POZOR 1
Danes zadnjikrat!
POZOR 1
1
Ne zamudite si ogledati krasnih slik čudovitih snežnih poljan Alaske in njih skrivnosti, katero so vidi le v tem senzacionalnem filma!
—
Samo
8 dni!
Samo
3 dni!
18.919,, 20. t. m.
Pikantno! Elegantno! Senzacionalno!
Igračka kokote
Moralna drama v 5 dejanjih z znano in priljubljeno	731
Coletle Corder.
FIlm, kateri vsebuje elegantno zanimivo vsebino, prekrasne naravne posnetke, sportske atrakcije v snegu In ledu itd.
javi jen in torej morda tudi za SLS ne bo etžko, da sp dožene, je - li avtono-mističen ali celo »zmerno federalističen«.
Naša ustava Izhaja s stališča narodnega in državnega edinstva. Ona ni centralistična, pač pa unitaristlčna. Državno edinstvo se izraža predvsem v enem in od i nem zakonodajnem telesu. Imamo torej le državne zakone. Samoupravam (občine, srezi, oblasti) se z ustavo prepušča uprava ccle vrste poslov krajevnega značaja. Ustava jih glede oblasti nažteva v členu 00. V tem okviru oblastna skupščina izdaja za svoje področje obvezne nor-
zaveznnec, ki plača n. pr. nad lOO.OOOjme (»uredbe«), ki jim moč izvira iz
Din davka, moral bi po tej imenitni določbi delati 50 krntno osebno delo t. j. lahko 50 X 14 dni = 700 dni na leto! Siliti ga, da se odkupi, pa se ga no more.
Klasičen primer zmedenosti je člen 5. pravilnika. Najprej je rečeno, da zameno osebnega dela pobirajo finančna oblastva obenem z davkom. Ker pa je treba plačati zameno le, če pride po-.iv na knhik, je ta predpis nesmiseln, ker davčnim oblastem to v naprej ne more biti znano. Tega se je famozni sestavitelj pravilnika spomnil in nato kar v isti sani pravi, da sn ta zamena, čim izlile poziv, položi pri županstvu. Torej kje? Kdo pobira? Županstvo ali finančne oblasti?
Kaj pa če ne plača, dasi jo obljubil, rfa plača? Potem se poskusi s politično eksekucijo. In če je ta neusiošna, potem so jih naznani političnemu oblastvu, da ž njimi pristopa po čl. 25. Ta člen 25. pa v zadnjem odstavku točke 3. predpisuje eksekutlvno izterjavo. Pravilnik bi očividno takega in-solventnega zavezanca rad spravil v zapor. A čl. 25. nič ne vč o tem. Bilo bl tudi čudno, da bi kdo moral v zapor, ker je očividno siromašnega sta n.ia. ki po istem zakonu oprošča od kuluka.
Sicer pa smo že včeraj pojasnili, da s sodniisko kaznijo ne bn nič, ker naš Kaz. zakon tega prestopka ne pozna.
Pravilnik ie skrpucalo, ki najde par «amo še v čl. 25. pror. zakona Nanj je mnernč le en odiovor:
Pritožba zoper nezakonite vpise v :»eznamck na.inrej na glavarstvo in notem nanrei. Vsi naj Izlaviio. da I10-iSeio delati. Pa bomo videli kaj ho.
Vlada zasluži toliko manj obzira, ker je demokratski klub v posebni In-terpplactii vse to Ke grajal. A radlkalskl gospodi se ni zdelo vredno, da presti'iznjo člen 25. in pravilnik.
Čudimo se lokalnim oblastim, da ne opnzore centrale na neprovedljlvost kuluka, ako je zakon tako pomanjkljiv. pravilnik pa nelogičen 111 izven zakona. Zato sc moramo branili sami.
Plenarna seja Zveze trg. gremijev in zadrug
Včeraj popoldne se Jc vršila ob mno-gobrojni udeležbi redna plenarna seja Zveze trgovskih gremijev In zadrug. Sejo je vodil načelnik g. Ivan Jelačin mi., kl je uvodoma podal poročilo o pomenu in uspehu zagrebškega kongresa gospodarskih krogov.
Tajniško poročilo je podal g. Ivan Mo-horlč. Omenjal Jc, da je v organlzator-nem oziru važna priklopitcv trgovcev lz rogaškega sodnega okraja k gremiju za politični okraj Celjc-okolica In poročal, da je pričakovati v doglednem času tudi osnovanje enotnega gremija trgovcev za ljutomerski politični okraj.
Zvezna blagajna izkazuje v dobi od
Politične beležke
+ Socljallstlčno komunistični shod na Jesenicah. Včeraj popoldne ob štirih so imeli socijalisti In komunisti shod na Savi v Delavskem domu (pri »Jelenu.). Razpravljali so o vprašanju ali naj se vdeleže volitev. Zborovale! so začudeni zaznali, da sta bili komunistična In socljalistična kandidatna lista zadnji hip pred volltvljo razveljavljeni. Na tem Imajo zaslugo klcrlkalcl. Govorniki In zborovale! so se zgražali nad grdo klerlkal-sko Intrigo iu obljubili temeljito maščevanje.
+ Klerikalni shod na Jesenicah v
petek 15. t. m. ob 8. uri zvečer v Katoliškem domu (na Savi) jc bila prava polomija. Navzočih je bilo okrog 100 skoraj samih nevolilcev (žensk, licodrasle
zadnje seje 59.411 Din dohodkov In 21.242 j mIadjne) '|n nekaj 1;lerlkaln|h prlganjačcv
ustave ali iz poscbncca zakona, ki bi še d mor o posle poveril oblastni samoupravi. Medtem ko bi bil zakon avtonomne pokrajino, kakor jo mislijo klerikalci, zakon kakor je državni zakon in bl bil torej ž njim koordiniran, odnosno bi ga mogel tudi razveljaviti, oblastna uredba ne moro razveljaviti zakona, ne sme mu nasnrotovatl in io more (državni) zakon razveljavili. Ta stvar ima svoj zelo glohok pomen in na tem Marikovičev načrt no menja ničesar.
Pač pa Marinkovičev načrt hoče v smislu člena 90. ustave poveriti oblast nim samoupravam poleg tam naštetih še druge po.sle. Dalje hoče v smislu čl. 00. in 08. ustave upravo nekaterih iioslov izročiti oblastim (preneseni delokrog), Vse to kakor celokupna de-koneentracija državne uorave se lahko izvedo v okviru sedanje ustave. Seveda se isto lahko zaja.mil tudi s nremembo ustave, kar na mi smatramo, da ri potrebno in hi izvršitev samo otežilo, v stvari pa bi bilo doseženo isto.
S tem ie v stvari doseženo vse ono. kar se želi in koT imaio oblastne uredbe v efektu moč zakona, je tudi v tem poeledu samouprav! dana ogromna moč. Ustava zajamčuje, da te nred-bodavno moči nobena vlada s š>,knno zavirati ne more. JDS pa je priprnv-llena z zakonom ustvariti še posebna iamstva za neodvisnost vseh samoupravnih teles.
Tika ie stvar ln vsako drugačno nrikazovanle je namenoma al! iz nevednosti po-rrešeno.
Kdor je čital nn.te zahteve od leta 1020., v6, da jn .TDS bila za gorenil profrram od nekdaj, če se ni dalo nstnv" še provesti. so krivi oni. kl so krenili v avtonomije hi federacije ln ki so 7, Markovim r>rote'rn'em snrnvili na krmilo režim, kateri živi nrl nemro-vedbe ustave. Knttf sedanji neznosni birokratski centralizem jo mogoč le. ker nst.ivn n? prevedena.
Napake Irj nosne =ohnost tega cen-tralnri'.! Ivrokratizma nas Ee boli ulr-
Din stroškov. Ob zaključku lanskega leta je znašalo zvezno premoženje 35.361.22 dinarjev.
Pri razprav! o tekočih davčnih vprašanjih Jc Zveza soglasno sklenila, da se z Izvajanji zveznega načelnika na protestnem shodu glede preobremenitve trgov-stva v Sloveniji z davki popolnoma strinja in Izjavlja solidarno ter ga naproša, da v tem boju v Imenu Zveze vztraja, dokler se ne doseže enakomernejša porazdelitev In dejanskim gospodarskim razmeram odgovarjajoče prirejanje davkov.
Nato je sledilo izčrpno poročilo g. dr. Plcssa o reorganizaciji administracije bol niškeja zavarovanja. Poročilo je obsegalo celo vrsto statističnih podatkov o ne-okonomičnostl in nepraktičnosti sedanjo administracije in predlogov za izpremein bo sedanjega sistema. K poročilu se Je razvila obširna debata, katere so so udeležili gg. Sire iz Kranja, Vcrov&ek, Zo-bal in drugi. O povišanju dajatov za pokojninsko zavarovanje jo kot član uprave pokojninskega zavoda poročal g. Ic. Jelačin, ki je pred vsem pojasnil, kako jo prišlo do zadnjega 100-odst,. povišanja, ki je stopilo nedavno v veljavo.
Zanimivo je bilo poročilo in debata o uspehih dosedanje akcije za omejitev in odpravo krošnjarstva. Pri razpravi o spomenici Zvezo trgovcov za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu, se jo razvila posebno živahna'debata glede izvenkonkurz nih prisilnih poravnac.
Nadaljnja razprava se je tikala vprašanja osnovan,ja trgovskega razsodišča pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani po vzorcu razsodišča v Sarajevu in v Dubrov-iiku, ker vsled postopanja justičnega ministrstva nI nikakega izgleda, da bi sc dezolatne razmero v našem pravosodstvu v doglednem času zboljšalo.
Nato jo zvoznl podnačclnlk g. Tr. Zc-
ter precej nasprotnikov. Govoril je na shodu najprvo prof. Mazovec Iz Ljubljane: «VI ste odgovorni pred Bogom, ako 3. ne vržete kroglic jutri v prvo škrln]lco.> (Vsem navzočim ženskam torej ne 00-maga nič, šle bodo v pekel.) Socijalist Jcran, ki so ga najprvo hoteli ven vreči, pa mu naposled vendarle dali besedo, je vprašal, v kakšni zvezi Je pravzaprav Bog z občinskimi volitvami na Jesenicah.
šcvanju svojega kabineta lz kritične si. tuaeijc, v kateri ga jc našel. Zdaj meni, da Je pogodil nekaj zelo primernega, kar bo vžgalo, in je hitro ozdravel. Toda Pa, šlč:v načrt gre šc dalje. Bilo bl naivno računati, da bodo srbske opozlcljonalne stranke v tem enostavno nasedle Pašiču. A Pašič nI naiven. Njegov račun gre tudi preko tega. Ako res pride do ustva. rltve opozicijskega bloka, se Pašič ne b) zlepa umaknil. Poskušal bo, da pred ud, stopom podvzame Izredne korake. Za opravičilo pa naj bi poslužila pretveza, da se domovina nahaja v nevarnosti. Nt verjamemo, da bo Pašiču vse to uspela Ne verjamemo, da bl v Beogradu hotel! podvzetl tako opasno igro, ker bi s tem država resnično utegnila zagazltl v tie. varnost.. — Tako »Hrvat.-ove presump. cije, kl Jih mi le registriramo za prlmei pozornega motrenja situacije z eno In r druge strani.
Iz demokratske stranke
Obinl zbor Naprednega gospodarita. g-< in prosvetnega društva ia Trnovo ia Krakovo v LJubljaui se je vršil sinoči ob obilni udeležbi. Poročila predsednika doktor Jože Bohinjca, lajnika Josipa LotU in blaga Juika J os. Mofnlka o društvenem delovanju so bila sprejeta z odobravanjem na znanje ter je bil odboru soglai-no podeljen absolutorij. Sledil je referat zaslopnika načelstva JDS. dr. Kramcrja o političnem pololoju. Izvoljen Je bil na-to društveni odbor z dr. Bohinjcem u čelu in je bila odobrena primerna spr* memba provll, ki bo društvu omogoflli da se v bodočo Se z večjo energijo po sveti svojim nalogam.
Zaupniški ihor demokratske »tranlu v Ljubljani. Dodatno k govoru g. Janka Ravnika, delavca lz Jesenic, ugotavljamo da Je Imenovani gospod v svojem govoru žigosal postopanje centralo NSS. v Ljub ljanl, kl zahteva od strokovno orgnnizl ranih delavcev, da naroče strankarsko (t sopisje (Novo Pravdo), ni se pa pritok val nad strokovno organizacijo na Jea» nirah, ker ta vrši povsem svojo atrokov no nalogo. Toliko, da ne bo nesporazum ljenja.
v IzvrSiM odbor JDS. je bil Izvoljen g. PanSur Frnnc. posestnik lz Zgornjega Tuhinja in ne Ivan Pančur, posestnik 1 Smartaern v Tuhinju.
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV.
ZK1). priredi danes naslednja prtia vnnja:
1.)	V Trbovljnh. prof. Fr. Dolžan <C praČloveku> ob 5 80 uri popoldno.
2.)	V Vel. Laščah, prol. Rado Pavli. <0 nebesih ln peklu pri starih Grkih! ob 3. uri popoldne.
8.) V St. Juriju nad Grosupljem, nad zornik Crnagoj <0 cepljenju sadnega dre* ja* ob 10. uri dopoldne.
4.) Nn Vrhniki nad LJubljano, dr. Fr Cadež tO solncu, luni bi zvezdah:, ol uri popoldne.
Ogromni rastlinski plodovi
Z najrazličnejšim, največjim m
—„ -....................-------------- čudnejšim sadjem se odlikuje Ind>»
To vprašanje jih je razburilo še bolj. Na-' Nekatera dreve.na imajo tako velike
plodovo, da se zdi to človeku, ki lit ni vide! v naravi, nemogoče. so mnogokrat tako veliki, da jih kuj roka debele veje ne morejo nositi Zato ni čudno, da jih najdemo ni ta mem deblu ali pa na najdcbelejšili vejah. V Indiji raste drevo Artoearpus tegrifolia, ki doseže višino 30—35 metrov. Plodovi tega drevesa doseže« težo 20—30 kg, njih semenke, k! P jo po več ducatov, pa so kot golohia jajca. Semenke so obdane z debelin; ziatožoltim mesom, zelo finega in pij kantnega okusa Plodovi so obdmu < debelo kožnato skorjo, ki je r<v ita j zelenkasto-rumenimi izrastki. SemorM pečejo in kuhajo domačini ter jih ''*>' vajo. Les, kl je. dokler je surov, bled" rumene barve in kl potemni ko po""1, ne star, uporabljajo za izdelovanja I"1, hištva.	.
Kot velikani med drevesnimi ploaj vi so znani plodovi drevesa Durio " bethinns. Drevo zraste zelo visoko. < označuje ga neugoden duh, ki ga ra* šir.ia posebno plod. Domovina m" 'j malajsko otočio, kjer tvori vcčkr»i cele "•ozdove. Podolgovati plodov! l> sežejo veličino človeške glave. Ko premo plod, nam udari v nos zelo ("j ugoden, česniku ali pokvarjeni č b"1 podoben duh. Domačine ta duh J1 moti in sad mirno uživajo, a tudi ropejci. ki so so na duh pii.adll!. rr:l vijo, da je meso s semenkami zelo t' ne "m okusa.
stal je velik kraval, med katerim jc g. Jcran bral lovite klcrlkalcem: Ali ste to kakšni kristjani? Nimate nobenega značaja! Itd. Posebej se Je zahvalil še g. kaplanu Plvku za razveljavljenje socljallstlč-ne liste. Klerikalci bi sc bili radi na shodu izmazali Iz krivde na razvcljavljcnju so-cljalistične in komunistične liste, pa se jim ni posrečilo. Vsled ugovorov navzočega prevaranega delavstva Jc končal shod s klavrnim razhodom.
+ Hrvatski klerikalci ln Radič. Hrvatski klerikalci imajo vse drugače naježeno dlako kakor naši. Neizprosni napram Radiču švrkajo po njem, a vedno tako, da povprek prileti nekaj tudi po njihovih «kranjskili» sobratlii. V zadnji številki svoje »Narodne Politike, se strahovito hudujejo nad Radičem radi znane njegove vojne napovedi rimskemu papežu. Enostavno dokazuje »Narodna Politika., da se papež s svojo čestitko Pašiču ln Nlnčiču nikakor ni pregrešil proti jugoslovanskemu nacionalnemu čustvovanju, pač pa da Je Radič sam pripravljal Pašiču in Mussolinlju pot za žalostni rimski sporazum. «N. P., obnavlja spomine, kako Jc Radič 1. 1919. ln kasneje paktlral z italijansko diplomacijo, JI Izročil znani memorandum za mirovno konferenco ter stremel za italijanskim protektoratom. V nadaljnem se »N. P., norčuje Iz radičev skega sklepa o odhodu v parlament In ga označuje za »pustno manevriranje. Obenem Izraža sumnjo, da radičevci ne-
hal predlagal resolucijo, da se na V60I1 mara zopet špekulirajo na kak protokol, merodajnih mestih urglra rnzpls volitev ki naj bi »hrvatskemu narodu povzročil v trgovsko zbornico, ki so jih brez raz- [ istotollko škode, kakor Markov protokol.« loga zavlačuje, mod tem ko bo volitve , To jo seveda tudi ostra pušica na slovcn-
pri vseh ostalih zbornicah v coli kraljo-vlnl že davno izvršene. Predlog j« bil soglasno sprejet.
ske klerikalcc, ki jiin v ostalem glasilo hrvatskih klcrlkalcev Izkazuje poseben I prezir s tem. da niti 1 bcsedlco ue omenia
Ali ste že poslali ^
naročnino za „Jutro
e •
Nehvaležnost plačilo sveta
(Dopis učitelja.)'
JCapad, ki ga je proti naprednemu eč-iteljstvu priobčil na vodilnem mestu v uredniškem članku ^Kmetijski list*, nas učiteljev sicer ni povsem iznena-dil, a priznavamo: zabolelo nas je. Zabolelo nas je v srce, kajti da bi Ho sovraštvo tako daleč., tega si nismo mislili.
Napredno nSiteljstvo jo po močeh Jelalo sredi naroda ie pred vojno. Prekinjano od vlade ln od SLS z beraškl-prejemki med ljudstvom, nahujska-nim proti učiteljem. Po vojni, ko se je ustanovila SKS, so učitelji pomagali na vso moč. Bridko je sicer bilo, ko so »samostojni* v kratkovidni demagogiji vpili, da kmet ne raV nikotar, je učitelja ne inteligenta. Samostojno-ti so v miiogili krajih uprizorili prave ^onie zoper učitelja, očitajoč jim borili kinh. Vse to so delali proti lastnemu prepričanju, da se prikupijo ljudski ia strastem. A posledice so bile take, kakor jo vsak razumen človek videl. Pridobili niso s tem nikogar, odbili pa uSiteljstvo in če hočete tako reči »poljedelsko inteligenco* r>rav to taeljito, potem ko so med nio in ljudstvom zgradili umetno zidovjo nezaupanja in ledene zavisti.
Kljub teinu je ueiteljstvo 1. 1020. pomagalo SKS. Storilo jo to iz čisto nepristranskih namenov, upajoč, da se 6 tem trajno utrdi napredna miseL Ni se sililo v ospredjo in je po-^-n'«, ko je tri leta pozneje SKS propadla na lastni ha b a vos ti in odbijanju 60trodni-kov, je bilo za vsakega na.nrednjaka sa deželi jasno, da je čas SKS minul in da je enkrat zamujena in zavožena prilika ustvariti kaj trajnega, že odrezala vsako nado na porovni razvoj SKS. SKS je v umiranin. Skoda mnogih vrlih naprednih mož na dcžc-li, ki slavijo na to mrtvo karto, mesto da bi delali skupaj z živahno JDS, ki zna dmžitl vse stanove.
Propadanje SKS je najbolj vidro v tem, kako stranko vodi kavarniška klika. Možje z dežele nam mnogokrat pripovedujejo, da ropotaio pri sejah in da zahtevajo pamet in skupno napredno delo. Se k> odloženem občnem zho-rti »Kmetijske družbe* so mi pravili isto. Sram jih je zveze z radikali. A možaki obračajo, zeleni generali pa obrnejo.
Nesramni napad na učiteljstvo ne bo ostal brez odgovora. Povejte, nesram-neži, kateri učitelji so dobili »ogromno vsote denarja* za boj proti SKS. Imena na dani
Po tom napadu na poštenega napredno mislečega učitelja ni več prostora v SKS. Dovolj se nas je odbijalo in preziralo. Žaliti in povrh na tako oduren način se no damo.
SKS je pridno na delu, da izkoplje jamo, v katero bo sama padla. Ce ima hiti igriščo brezposelne klike zelenih generalov, ki žive od dela prejšnjih naprednih generacij, a so zapravili dragocen talont, ki jim je bil zaupan, potem moramo reči: Ni škoda, čim prej, tem boljel
Sreča mariborskega župana pred sodiščem
Maribor, 16. februarja.
Danes se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava v tožbi občinskega svetnika dr. Jerovška (SLS duhovnik) proti županu Viktorju Drčarju radi žaljenja časti. Zadeva se je vlekla že od 7. februarja lanskega leta, ko so klcrikalci vodili v mariborskem občinskem svetu obstrukcijo v proračunski debati. Ko jc 7. februarja župan Drčar otvorll sejo, Je dr. Jerovšek imenom SLS kluba Izjavil, da bodo vsi sklepi občinskega sveta neveljavni, češ da se vabila o seji njemu In Pranju 2ebotu niso pravilno dostavila. Zupan Je ugovarjal, češ za sklepč nost zadostuje da je bila seja pravilno sklicana In je navzočih zadostno število obč. svetnikov. Pri tem Jc klcrikalccm očital, da si namenoma niso hoteli pustiti dostaviti vabila k seji. Dr. Jerovšek se je baje nalašč odpeljal v Zagreb, pri 2e-botu pa se je žena skrila dostavljaču In njegova gospodinja Je rekla, da nc sme sprejeti ničesar.
Dr. Jerovšek Je vložil po tem očitku tožbo radi žaljenja časti proti županu Grčarju, slednji pa proti dr. Jcrovšku ovadbo radi § 104 k. z., ker ic dr. Jerovšek v seji županu zabrusil, da je poročilo o dostavljanju zlagano. Preiskavo proti dr. Jerovšku je državno pravdništvo ustavilo, tožba proti županu pa se je vlekla cclo leto Iz pisarne v pisarno. Danes je doživela nepričakovan konec. 2upan Orčar ie prišel k obravnavi brez odvetnika- Dr. Jerovška Jc zastopal dr. Lc-skovar. 2upan je bil v zagovoru mnenja, da dr. Jerovška sploh ni žalil. Bila jc to le politična kritika. Ko je sodnik nato čital spise, jc zastopnik dr. Leskovar odšel iz dvorane In se dolgo nI vrnil. To priliko ie porabil župan Orčar In predlagal, da naj se postopanje po § 46. k. pr. ustavi, ker niti obtožitelj niti njegov zastopnik nI navzoč. Sodnik jc predlogu ugodil in dolgotrajna pravda je bila z enim mahom končana.
Helnzel jc Izjavil, da Je zagrebška občina v letošnji proračun uvrstila postavko 25 milijonov dinarjev za zidavo novih stavb; čim veliki župan odobri ohčlnskl proračun, se prične z zidanjem in se tako od-pomore stagnaciji obrtništva ln nezaposlenosti. Podporo Iu ukrepe v svojem obsegu ie obljubil tudl zastopnik trg. obrtniške zbornice.
Porazna je statistika okrožne bolniške blagajne, bolujc 90 odstotkov članov! Z ozirom na to, da je tekom lanskega leta odpadlo 8000 članov utegne število brezposelnih celo presegati 10.000. Po vsej Hrvatski in Slavoniji pa je glasom sporočila predstavnika delavske zbornice okrog 53.500 nameščencev m delavcev brez posla.
Brezposelnost v Zagrebu
Zagreb šteje 10.000 brezposelnih! Da njih beda, naraščajoča lz dneva v dan, ne postane katastrofalna, ie zagrebški veliki župan dr. Chnlč v petek popoldne na naglo roko sklical anketo, kako ukreniti čim nujneišo akcijo za inoincntano pomoč vsej nezaposleni armadi. Anketi so prisostvovali načelnik zagrebškega ode-lenja socijalne politike Makovcc, župan Hcinzcl ter predstavniki trgovsko-obrtne zbornice, zveze Industrijalcev, okrožnega urada, borze dela, delavske zbornice, neodvisnih delavskih sindikatov in hrvatske delavske zveze. Očitno pa je bilo, da na anketo niso bili pozvani zastopniki davnega delavskega saveza, proti čemer so prisotni protestirali.
Po vsestranskem pretresanju zadeve !e anketa osvojila predlog, da se od ministrstva socijalne politike zahteva nakazilo doklad za brezposelne, kl se v smislu zakona o zaščiti delavcev pobirajo že od L 1922. In so narasle že na milijonske svote, a ležijo še povsem neupo-trebljenc. Vplačane svote doklad naj se nakažejo borzam dela, ki jih bodo delile v obliki podpor brezposelnim. 2upan g.
Kkkaj ssse ttti pppobič..,.
Ljubljana, 15. tebruorja.
Janez in Nojče sta trčila skupaj po dolgih letih v staroznani ljubljanski gostilni. Ko je Nojče okrenil glavo, jo napeto pogledal čez številne mize, koder se je v kotu risal iz polleme nenavadno vesel in dobrodušen obraz gorenjskega Jaueza. NejČeta v tem hipu ne bl zadržala na starem mestu nobena sila na svetu. Obraz, ki je zrl radovedno preko svetlih miz, je namreč naenkrat opazil kakor v viziji dime granat bi šo tisoč drugih nevarnosti. Spomnil se jj, da je temu obrazu vemo sledil skozi več let tudl ujegov. Kakor bl trenil, je skočil k gorenjskemu Janezu in mu etisnil kol staremu vojaškemu poznancu krepko v roke. Staro ženice in mlada dekleta v gostilni so ju občudovali, misleč, da sta to <zagvišno> najboljša tanta na domaČi vasL
Bogsigavedi, kaj ju je napravilo v vojaških časih za najboljša prijatelja. Morda to, da sla si večkrat dejala, da {kranjska kri nikoli ne tali*, morda radi medsebojnega zaupanja skrbi radi Lojzke v domači vasi in Menice, ki je služila takrat v mestu pri gospodi. Najbrže pa ju Je združila skupna nesreča, da sta oba močno jecljala: Samo košček nesreče morda, vendar pa sta si vsled te skupne napake izpovedala vse težave tembolj to-miljito, čeprav Je trajalo medsebojno pri-popedovanje dolgo Časa. V težkih in slabih časih svetovne vojno sta oba po stari navadi zelo rado in veliko pela. Na bojnih poljanah sta se cpkupnj vzela* in izvabila iz svojih grl znano narodno popevko: <Knj so ti poblč v nevarnost podajaš . . .» Imela pn sta seveda vedno smolo, da sta prevečkrat ponavljala te nesrečne soglas-nlke, tako, da se Je peeem glasila približno takole: »Kkkaj ssse ttll pppobič . . itd. V četi je često manjkalo dobre voljo, toda fanti bo si znali hitro pomagati. Imeli so z obema Jecljavcema veliko zabavo. Kadarkoli se. jim jo stemnil obraz, ali se. jim je zahotelo po svojcih, so takoj pripravili svoja dva ljubezniva tovariša do petja in nikoli se Jim ni načrt ponesrečil. Kakor hitro 6tn Janez in Nejče odprla usta in so zadoneli iz njunih grl junaški glasovi, Jo zavladala med obupanci dobra volja in veselo razpoloženje. Vse te okolščuie so Janeza in Nejčeta tako objele, da sta si ostala kljub višjim silam do konca nerazdružna prijatelja. Pozneje sla se sicer ločila, kakor pač šo marsikdo, prisegla pa sta si večno prijateljstvo.
Dolga leta se zopet nista videla in kdo
bi jima zato zameril, da sta se zopet
našla. Usoda je hotela, da sta oba pričela z osminkami in končala z litri, vmes pa marljivo prepevala: »Kkkaj ssse ttti pppobič . . .» Ne veuio pa seveda, ali je mogoče zameriti ljudem, ki so so pri tom dobrodušno smejali. Tudi ne vemo, zakaj bi zamerili debeli mamici, ki se je najbolj smejala in kateio jo Nejče očividno zamenjal s svojo Lojzko. V prečudnem navdušenju jo božajoče stugnil svojo roko proti njej, bila pa je pretežka In je nekam čudno padla na maincin obraz. V trenutku sta po tem neprijetnem prizoru, ki ga je insceniral jecljajoči Nejce, nastala dva tabora. Simpatije prvega omizja do člunov drugega iu zopet sovraštvo prvega omizja do članov drugega Jo zavzelo j tako nesrečne dimenzije, da se je razvila mala bitka med obema strankama. Mrtev ! sicer ni bil nihče in pravijo, da tudi ue' ranjen, vendar pa kljub temu ne moremo zameriti bradatemu stražniku, da je ločil razburjene duhovo in vzel s seboj tega in onega. Morda se bo z malenkostno stvarco pečal tudi šc sodnik, a to nas popolnoma nič ne briga. Naj urede vse sumi med seboj.
Prvi »Gorenjski slavček* umrl.
V petek je umrla v Ljubljani po dolgi bolezni soproga računskega ravnatelja g. Antona Svclka, Anlonila, roj. Kosa. Po-kojnica je bila v svoji mladosti v letih 1870 do 1873 član slovenske opere v deželnem gledališču in je s svojim lepitn glasom mnogo pripomogla k sijajnim uspehom slovenskega odra. Ko je skladatelj Anton Focrstncr pripravljal svojega »Gorenjskega slavčka«, si jo Izbral »Rosovo Tončko* za pevko naslovne ulo-gc. Tako ie ona prva pela »Gorenjskega slavčka. v ljubljanskem gledališču. Nastopila Jc 27. In 2a aprila 1872 In jc s svojo spretno Igro in krasnim glasom očarala gledališko publiko, ki je sprejela opero z gromovltim aplavzom. Rajnlca ie tudl ponovno sodelovala pri raznih »Besedah« In jc bila sploh vsled svojega živahnega temperamenta, ljubeznivosti in koncllijantuosti splošno znana v krogih ljubljanskega občinstva. Vrli narodni delavki ohranimo trajen spomin, žalujočim pa naše sožalje. Pogreb bo danes, dne 17. L m. ob pol 3. popoldne iz Sodne ulice št. 12.
Dopisi
KRA5NJA. Pod streho našega farov-ža vorlri župnik Adolf Knol iz Ribnice. Po pollotni prisiljeni pokori na Limbar-skl gori je obljubil škofu, da so bo poboljšal. Toda nasa poboljševalnica ga nikakor ni spokorila. Mož ni duhovnik po i božji volji in zato tudi uikdo ne gro v 1 farovž po opravkih, ker sc boji, da bi sc mu ne pripetilo kaj takega, kakor organistu Krulcu. Kot duhovni uHtclj cerkvi več škoduje kot pa koristi. Zadnjo nedeljo lanskega leta so imeli klerikalni poslanci shod v farovžu. Kuol je z bire-tom in v talarju pognal vso politično nasprotniko iz farovSko vožc. lz tega lah ko sklepate na vzgojno delovanje našega pastirja. Toda to, kakor poznamo razmere, mu ne bo štete v zlo. Procej drugače pa bi bilo, ako bi so poslušale zgodbo Knolovih služkinj. Tudi sicer nam je pastir Knol v drago zabavo. Prenovljene orgije so nas stale polovico več, kakor bi bilo to po naših razmerah. Po novih zvonovih je znaten preostanek, a obra-
Danes dopoldne ob 11. uri » Unionski dvorani
MATINEJA
Zveza godbenikov za Slovenijo Sinfonični orkestor izvaja 8 Dvorakovih slovanskih plesov
čuna Se nismo slišali. Menda s tem odvi-Skoiu ne bo tako, kakor s tistim ofrom, ki jo ležal v rutico zavezan ccl mesca na njegovi mizi in ni položil računa a njem. Ob nedeljah nas raz prižnico ob klada z raznimi priimki in krimirfalnlmi nadevki. Bodi šo omonjeno. da zanemarja Knol tudi svojo službo. To so dogaja po zabavah prejšnjega dne. Nam kmetom to nikakor no ugaja, kor se pohujšuje mladina, ki gleda vzroke zanomar. janja duhovsko služoe v prekomernoia uživajiju alkohola. Toh razmer mora biti sedaj konec. Opetovano smo io posredovali pri dekanu in škofu, a zaumu. Naj bo ta notica zadnji resen poziv na cerkvena obla6tva, da spravijo do spomladi Knola od nas, ker bomo sicer p->-krenili drugo energične korake in up:un<» tedaj ne brezuspešno.
TRBOVLJE. Prosvotni odsek Sokol* v Trbovljah vabi k predavanju, ki se vrši danes, dno 17. febr. ob 5. ari popoldne v Fortcjovi dvorani na Vodah. Piodav.-« prof. Fran Dolžan iz Ljubljane »O pra« Človeku«. — Zadružna elektrarna je po-godbeno oddala v najem svoje prostor« kovinarski zadrugi »Jugornctaliji-. v Ljubljani. Poslopje elektrarne v Trbovljah je izven obrata, odkar jo prodala svoj* stroje in kor je električna moč v zvezi z drugo olektrično centralo. Jugomota-lija bo izdelovala tukaj bakrene posode, gumbe, pereta in slične izdolke. Domač« podjotjo toplo pozdravljamo in to tombol, ker bo lahko dobilo delo veliko na-, ših pridnih domačih kovinarjev.
LAŠKO. NaS gledališki oder uprizori dane« Ganglovi igri »Dva svetova* in »Trpini«.
JEZERSKO. Živimo v predpustnera času. Zato nas je noki gospod Jezerjan začel dobro zabavati. Za novo leto i« dal reprlzo; V dvoh »Slovenčevih* številkah namreč, gode naš »kant*, zraven pa recitira slabo poulično pesem o liberalcih, o preganjalcih krščanskega duha, kvaiitcljih mladine itd. Samo banalno, la tisočkrat oguljeno frazerstvo. Mesto konkretnih dokazov samo pavšalna sumni-čenja. G. Jezerjan! Ali poznate nemško prislovico: »Alter sehtltzt vor Torheit nicht!* Zdi se, da so vam gorenji molo. dram sugerirali nekateri mlajši sodobniki, ki hirajo, če ?e ne motimo v diagnozi, za kronični boleznimi. Ti katehetični bolniki so nujno potrebni resnega zdrav. Ijcnjn. Zato smo Be odločili, da jim bodo dajali lek v homeopatetičnih dozah. Domnevamo pa, da boste smatrali to eama-ritansko delo izuova za motenje miru. Snovanje Narodno čitalnice vam je sred-etvo za vaše nuhinacije. Vaša podtikanja in natolcevanja pa uam dajejo povod da posvotimo z gorečo bakljo v tisti A v« gijov hlov, kjer dominira bivSi »službene e nekega pangermanskega društva, sedaj vas privrženec, ki nas jo priganjal o priliki volitev v konstituanto pred cerk vljo z javnim pozivom menda poluradno, toda protizakonito: »Danes zlezimo vsi vj prvo Skrinjico!« Pa tudi na gospoda iu* šteršiča nikakor ne pozabimo.
rranoooka svetovna tovarna
Ljubljana, Sodna ulica 11 ^
Tet. 461
Kvadrileta
najcenejšo vozilo sveta za nakup
In obratovanle: 4 oll. motoi— Tormoslfonska hladilna naprava — Ventilator — Eloktr. razsvetljava - Starter
4 do 5 litrov na 100 km
65 km na uro 5S!/»
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Nedelja, 17. ob 15.: »Danes bomo tiči*. Izv. Ob 20.: »Tri maske*, Smešne pre-cljoze*, »Priljudni komisar*. Izv,
Pondeljek, 18.: »Hamlet«. K.
Torek, 19.: Zaprto.
Sreda, 20.: «Beneški trgovec«. F.
Četrtek, 21.: »Liliom«. (Ljudska predstava.) Izv.
Petek, 22.: »Hamlet*. A.
Sobota, 23.: »Tri maske«, »Smešne pre-cljoze*, »Priljudni komisar«. Izv.
Ljubljanska opera.
Nedelja, 17.: Ob 20.: Gosto vanjo baletnega zbora iz Zagreba. Izv.
Pondeljek, 18.: Zaprto.
Torek, 19.: »Faust«. D.
Sreda, 20.: »Suzanina tajnost«, Mozart In SalierI«. »Zapcčatenci«. C.
Četrtek, 21.: Zaprlo.
Petek, 22.: »Tosca«. B.
Sobota. 23.: »Gosposvctskl sen«. Ob 3. Pop. Dijaška predstava.
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 17. ob 15.: »Mogočni prstan* Izv Ob 20.: »La Boheme«. B.
Pondeljek, 18.: Gostovanje v Ptuji*: Me»-cadet*.
Celjsko gledališče. Nedelja, 17.: »Revček Andrejček«. B. Torek, 19.: »Osma žena*. Gostovanje članov ljubljanskega dramskega gledališča.
Mariborsko gledališče. Ker uprava gledališča ni mogla dobiti potrebnih kostumov iz Zagreba za opero tTraviato*, se je moral repertoar spremeniti in se bo igrala nocoj <Boheme» za red B.
Celjsko mestno gledališče. Danes, dno 17 t. m. se uprizori ponovno ljudska igra »Revček Andrejček* za abonma B. Sodeluje salonski orkester. V torek, dne 19. t. m. se vrši že napovedano gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla z igro »Osma žena* izven. V glavnih vlogah nastopita ga. Nablocka in g. Putjata. Občinstvo naj si preskrbi pravočasno vstopnico.
Gostovanje ruskega baleta ii Zagreba r ljubljanski operi bo danes, v nedeljo zvečer. Začetek bo izjemoma ob 8., ne ob pol 8. kakor običnjne operne predstave.
Glede odpovedano petkove predstavo t ljubljanski ('rimi nnni gledališka uprava sporoča, da je odpoved sporočila v »Slov. Nnrodu*, kjer pa je objava pomoloma izostala, tako da Občinstvo nI bilo 'i obveščeno.
Velik uspeh češke komedije na Dunaju
r
Prof. dr. Jan Frič poroča v praški Narodni Politiki o Izrednem uspehu komedije tPoslcdnH mož•> češ. pisatelja Fr. Ks. Svobode. V Raimundovem gledališču so igrali to izborno komedijo pod naslovom »Parni stroj« tekom enega mcscca 28krat v razprodanih hišah. Ravnatelj Ralmundovega gledališča, dr. Rud. Becr je prvi dunajski gledališki ravnatelj, kl po prevratu goji tudi češki dramski rc-I pertoar. Začel jo s Čapkovo komedijo I »Reč Makropulos. lani novembra z velikim uspehom, decembra pa Je uprizoril Svobodovo komedijo »Poslednji mož«, kl Jo dosegel prej žc na vlnogradskcm odru v Pragi popoln in tralen uspeh. Razloček jo le ta, da Igrajo Dunajčanje bujnei-še, z dunajskim temperamentom in s pri-, mcrniml lokalizacijaml. Dunajčanje sc smejejo hrupneje nego praško občinstvo , in kontakt gledalcev z Igralci je popoln. I Prof. dr. Frlč zatrjuje, da na češkem odru kaj podobnega nI še videl. Glavni dve ulogi Igrata slavni Maks Pallcnbcrg In A. ndtlioler. Kritik Alfred Polgar primerja Pallenberga z Daumicrjem, slavnim francoskim političnim in socialnim karikaturistom. Igra posestnika Petelina s kolo-salno umetnostjo in neodoljlvim uspehom. Inžcnjcrja Igra Edthofer z gracloznim | humoiom In ljubeznivo svežostjo. »Po-I slednji mož.-., ki ga ie prc-cl R. Micliel
v nemščino, se uprizori tudi v Italiji, Nemčiji, Angliji in v Ameriki. Pallcnbcrg ga bo igral na pomladanski turneji po nemških mestih.
»Poslednji mož« (komedija v treh dejanjih) je preveden tudl že na slovenščino in ue dvomimo, da bo dobrodošla reper-toarna igra vseh naših gledališč.
Trotji večer Hudožcstvcnikov r Za-grobu. Po tCrešnjevem vrtu* in »Jekate-rlnl Ivauovni* so lludožestveniki v Zagrebu nastopili z dramatiziranim romanom Dostojevskega <Selo Stepančikovo*, katerega je priredil za oder ruski pisatelj Nemirovič-Dančenko. Glavna oseba v tem edinem s humorjem proželim delom Dostojevskega je Foma Fomič, človek, ki ue zna nič ne dela nič, temveč živi ort inspiracij ljudske duše. On Čuti v sebi neko apostolsko poslanstvo, ki obstoji v tem, da se zbirajo ljudjo okolu njega. Ako bo kaj zgodi narobe, kara svojo okolico, ker ni poslušala njega, kl je svetoval modro in prav. Co pn gre vse pn dobri poti, je lo njegova zaslugn, plod njegovo ajioRtol-ske misije. — Zagrebška kritika se z uprizoritvijo »Stepanflkovn* zelo obširno bavi. Slavi jo jiad 6nme »Brate Knrama-zovor, ki spadajo med najboljši repertoar Iludožeslvcnlkov ter no more dovolj pohvalili Izborno skunne Igro vseh akterjev. Na višku so bili P- A. Pavlov, Mn-snlilinov, Sjerov In Komlsnrov ter damo Križanovska, Levicka in Tokorska, Stvar ie bila podana tako nazorno, da le lahko
vsakdo otipal strani njene duše. »Stepan-čiltovo* se pred odhodom Hudožeslveni-kov iz Zagreba ponovi. Ali res ni mogoče, da bi dobili Hudožeslvenike za pav dni tudi v Ljubljano? Našo gledališko občinstvo bi bilo gledališki upravi za to nadvse hvaležno, saj bi imelo priliko občudovati najpopolnejšo gledališko umetnost sedanjega časa t
Intimni večer zagrebškega pevskega drustTa «Lisinski». Dr. Viktor Novak, predsednik zagrebškega pevskega društva <Lisinski> je odšel v Beograd. Svojemu vnetemu predsedniku je »Lisinski* priredil poslovilni večer s konccrtnim programom, katerega jo izvajal <Lisinskega> moški in mešan zbor ler posamezni solisti.
III. simlnnični koncert muzike Dravske divizijske oblasti v Ljubljani Je določen na 17. marc t. 1. Prvi del koncert« obsega skladbe B. Smetane, da so v tem počasti spomin rojstne stolelnice Smetanove. V drugem delu se izvaja sploh prvič »JugoMovonskn simfonija*, kl jo je spisal Srb Blilcnko PaunoTič.
Malinein simfoničnega orkestra »Zveze godbenikov za Slovonfjo*, ki se vrši danes popoldne ob 11. v hotelu Union v Ljubljani, ima nn svojem sporedu oseiu DvoFnkovlh slovanskih plesov. Slavni f>h Anion DvoPak jo komponlrnl v začetku avojegn glasbenega delovanja na povabilo tvrdke Sfmrok v Berlinu Slovanske plesa ter je Istih Izdal 4 akupine, izmed katerih vsakn šteje 4 plese. Danes se igrata prvi dve skupini tned niimi kot zaključna toK.
Domače vesti
*	Likvidacija pokrajinske oprave t Zagrebu. Zagreb51;o uradno (Narodne Novi-ne> od pelka objavljajo odlok notranjega ministrstva, s katerim Je poverjena dolžnost velikega župana zagrebške oblastj dosedanjemu pokrajinskemu namestniku dr. Erneslu Clmiču. Zagrebška oblast je pričela od 16. t. m. uradovati po predpisih zakona o splošni upravi in oblastni in srozkl samoupravi v vseh poslih, ki se nanašajo na predmete iz rosora notranjega mlnistralva
*	Dcputacija iz tretje duimatinske co> ne pri kralju. V Beograd jc dospela de. putacija predstavnikov ohčin iz tretje cone v Dn'maciji, ki se je pod vod« stvom poslanca dr. Suhotiča poklonila kralju Aleksandru. Kralj jc dcputncijo ljubeznivo sprejel in ostal s predstavni« ki vseh občin dalj časa v živahnem raz. govoru.
*	Redukcija pri pošti. V področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva je bilo doslej reduciranih 03 nameščencev. Med temi je reduciranih s pravico do pokojnino 47, s pravico do odpravnine 2S, s pravico do provizije 3, brez vsega pa je odpuščenih 15 nameščencev.
*	Brezžične Lrzojaine in telclonsko postaje za zasebnike. Po31ua direkcija v Ljubljani objavlja: Po pravilniku o brezžičnih brzojavnih iu telefonskih prejem-nih aparatih (radiouparatih), ki ga Je izdalo poštno ministrstvo, imajo državljani pravico poslavljali si prejemne rndioapa-rate, vendar i«i suni o s posebnim dovoljenjem tega ministrstva. Postavljanje oddajnih nparatov je prepovedano Ako bi si zasebniki napravili brezžične prejemne (»staje brez dovoljenja ministrstva mora poštna direkcija take aparate na stroške doličuika napraviti nepornhne s tem, da odstrani najpotrebnejši del aparata. Ce bi se pa lastnik upiral, se mu odvzamejo v3i »parali.
*	Nora telefonska in briojnrna postaja: Pri pošti Mnrtjanci v Prekmurju je bila dne 1. februarju t. 1. otvorjena javna (e!e-fojsku govorilnica in brzojavna postaja.
zivlja naj se o Sokolstvu ne vodijo polemiko, on pa se brani s tem, da Je redakcija članek, s katerim se Je starosta tako eklatantno pregrešil proli sklepu starešinstva, prejela predno Je bila o tem sklepu obveščena! Famozen 6tarosta, kaj?
*	Perzijski parobrod v Splitu. V splitsko luko je dospel prvič po mnogih letih parobrod (Gabrijela* pod perzijsko zastavo. Parobrod je dospol iz luko Bender Abnz, da ukrca comcnt.
*	Čudno tele. V vojvodinski vasi Mra-inoraku jo krava nekega tamkajšnjega kmeta porodila telo s potlml norami. Pota noga so nahaja med prvima dvema in jo premična na. vso strani. Tele je c splošnem dobro razvito.
*	Velika vlomilska družba. Zagrebška policija jc po dolgotrajnem skrbnem zasledovanju aretirala veliko vlomilsko družbo, kl jc izvršila okoli 40 vlomov in odnesla raznega blag« v vrednosti pol milijona dinarjev. Družba je štela 7 moških in 2 ženska člana.
*	Pripiričamo vsem rodbinam KOLIN-SKO CIKORIJO, izvrsten pridalek za kavo.	0
Iz LJubljane
u— Slnočnja šentjakobska maškerada
v Narodnem domu sc je obnesla povsem v obsegu pričukovanja, kar ob popularnosti šentjakobskih aranžerjev In navezanosti vseh ljubljanskih slojev na šentjakobsko gospodarsko in pro« svetno društvo kot vsestransko dru« žabno matico pove dovolj. Predvsem se je sinoči poveselila mladina, pa tudi starejši so se najugodneje znašli v raz« poiožcnju večera. Maškcrado je otvoril sprevod mask, ki jih ni bilo nič manj kakor 152, nekaj pa se jih je šc zakas« nilo. Med splošno okusnimi kostumi so prevladovali Picrotti in metuljčki, bilo pa Jc še vsakojakih drugih kombinacij, kar jc le povečalo pestrost v dvorani, ki v ostalem ni bila deležna prerazkošnih dekoracij. Sviral jc lastni društveni or« kester pod taktirko g. Bučarja in preko vseh bluesov, shymmijcv in valčkov o«
*	Polet prTcga potniškega letala iz Pan- stal ncutrudljlv do svoje ure. Ne dvo« črva. Včeraj sc je dvignil v Pančevu j)rvl, mimo, da so Šentjakobčani zadovoljni s potniški aeroplaa s tremi potniki zu Pariz celotnim uspehom.
in enim za Bukarešt.	j u— Todoficirsko podporno društvo
*	Srebrna poroka. Dne 8. febr. sta' ljubljanske garnizije priredi v soboto, praznovala g. Anton Cvetko, župan v'. 23. t. m. ob 20. v prostorih Narodnega Podčetrtku in njegova soproga srebrno doma svoj popularni «Podoficirski ples*, poroko. Splošno spoštovani in priljubijo-1 K udeležbi sc vahijo vsi bivši dalje slu« nI obitelji je priredila tamkajšnja požar- žci;i podoficirjl, vsi rezervni oficirji, u. na bramba lepo bakljado, Le žal, da jo radništvo in drugo ccnieno občinstvo, motilo veselo razpoloženje rahlo zdravje Vstopnina zi osebo 15 Din. Ker je čl« inbilanta. Prepričani pa smo trdno, da stl dobiček namenjen za podporo udov ne bodo želje in voščila cologa trga, ki in s,rct tovarišev, sc preplačila hvalež« sta jih bila deležna slavijonca" ludi iires- 1,0 sprejemajo. Odbor. niSile. Cvetkova hiša jc bila vedno narod na, in je ohranila narodni ščit čist in no-omadeževm tudi v onih mrkih časih, ko i bil Podčetrtek nemčurski. Narodna
rlruštva niso nikdar zastonj trkala na Ovetkovo hi^o. Jubilant je kot načelnik požarne brambe odstranil nemško povelje, pri zadnjih občinskih volitvah pa je bil nosilec demokratske liste. Vsled bolezni je sicer odložil predsedniško mesto krajevne organizacijo JDS v Podčetrtku, sprejel pa kljub temu šo odbomiško mesto. Jubilanti • ma kličemo: Se na mno^a lota, prek j zlate v biserno!
*	Poljedelski muzej v Boogradn. V kratkem bo predložen vladi načrt o ustanovitvi velikega poljedelskega muzeja v Becgradu, v katerem bodo razstavljeni vsi domači poljedelski produkti.
*	Kako sc g. Ravnihar brani. Mi srno pved par dnevi ugotovili, da je g. Ravnihar kot starosta Sokolstva objavil v svojem Narodnem dnevniku 14. t. m. članek, v katerem vleče Sokolstvo v politično debato medtem, ko je starešinstvo Saveza (kateremu on načeluje) poslalo 12 t. m. poziv listom, naj opusle politične razprave o Sokolstvu. Sedaj se mesto njega zagovarja »Narodni dnevnik>, češ, da je Kavniharjev članek dospel
Denar
in lahko pridobljeno
bogastvo
je večkrat jiovzroMtclj največjih
oesrec
Vsak se lahko prepriča o tem ako si pogleda
dramo
Verižnih MMis
v občo imenovan „Šib©r"
še
danes nedeljo
Kino „LIubljanshi dunr"
Pondeljek 18. februarja velika rodbinska drama
Zakoiiolom
v glavnih vlogah Marija Corda, Wcr-ner Krauss, Kari Ebcrt in Frid KUh ne. — Poglejte si sliko v izložbenih omaricah: Sclcnhnrgova ulica, trgovina Hamnnn, Zalaznik - Stari trg, Vodnikov trg, Sv. Petra trg.
Mimo „Ideal"
predvaja v pondeljek 18., torek 19. in sredo 20. februarja senzacijski film
Tropsko vrtoglavica
Doživljaj iz tropskih krajev y B. dejanjih v glavni vlogi Frank Mayo.

u— Umrli v Ljubljani. V petek so bili naznanjeni sledeči smrtni slučaji: Marjeta Kalinšck. bivša kuharica, 78 let. — S. Marija Elpidija Jcšc, usmi« Ijcnka, 31 let. — Elizabeta Kump, soba« rica, 41 let. — Djuro Avramovič, trgov, ski sotrudnik, 26 let. — Terezija Elsncr zasebnica, 74 let. — Katarina Prcmrou, znscbnica , 74 let. — Marija Terezija redakcijo Mczgolito, trgovečeva vdova, 60 let. — 13. t. m., poziv starešinstva pa šele Marija Koprivnikar, zasebnica, 72 let. — 14 t. m.'Priznati moramo, da je ta izgo- j Antonija Svctek, žena umir. račun, rav« vor za g. Ravniharja karakterističen. Mi natclja, 74 let. — Josipina Moran, trg. smo mu očitali, da je kot predsednik sla-j nastavljcnka, 18 let. — Janez Štrus, me« rešinstva JSS. članek napisal v trenutku' stni ubožcc, 78 let. — Anton Kovič, tov. odnosno še pozneje, ko to starešinstvo po-1 dclavcc, 28 let.
ka znani Slovanski ples št. 8, ki se odlikuje po svojem izrazito slovanskem ritmu. Matinejo dirigira kapelnik Balalka, vstopnina je dovoljena na podlagi pro-
lice s trobojnicami, njegovi prijatelji in častilci pa so se ga spomnili tudi z nin-terijalnlmi darovi Jubilar se je z Iskrenimi besedami zahvalil upravništvu, kole-
gramov, ki se dobivajo v Matični knji- gom in občinstvu, noglašnjoč, da smatra garal.	I Slovenijo že dolgo za svojo drugo domo-
(Prodana nevesta-* v Barceloni. Ce-Ivino in da je srečen, ko vidi, du občin-alcoslovaška opera gostuje sedaj v Španiji, stvo priznava njegov trud. Opera <Fnu-Uamor jo odpotovala na turnejo češko slas je bila nanovo režirina ln jako ži-glasbo kombinirana brnška ln praška ; vahna. Odlikovali so se vsi solisti, na čelu opera pod upravnim vodstvom Jaroslava jim Zathey, : je priznano Izvrsten Mo-Kvnpila. Smetanova (Prodano nevesta* je phisto v pevskem in igralskem oziru. Iz-doživela v Barceloni velik uspeh. Spanci borni so blil tudi gdč. Zikova, gg. Popov so bili za glasbo zelo navdušeni.
20lctnioa opernsa delovanja R. llngo-na Zn i h rya. Sinoči se je vršilo v nabilo
tn Sowilskl. Dirigiral je Jako tempera mcnlno kopelnlk g. Mntnčič.
V. Umetnostna razstava (Kluba Mla-razprodaui operi slovesno praznovanje [ dih» v Ljubljani se otvori v nedeljo dne
2f:>tnlce opernega delovanja basista gospoda Itugona Zatheya. Takoj po prvem dejanju je priredila gledališka uprava skupno z Udruženjem gledaliških igral-
17. t. m. ob 11. url dopoldne v paviljonu pod Tivolijem. Udeležuje se je 14 umet nikov z 91 deli.
V južni Ameriki so žonsko gibanje
cev juhilarju na odru krasne ovnclje. Prvi I znatno širi. V Braziliji jo bil ravnokar
mu jo česlitnl upravnik g. Matej Hubad, nakar je g. Julij Belello kot predsednik Udruženja nagovoril jubilarja s kratkim nagovorom, želeč mu, dn bi še dolgo lako uspešno deloval v slovenski operi, kakor dosedaj. Bctelto iu Zalhey sta se nato poljubila, kar je izzvalo med občinstvom vihar navdušenja. G. Znfheyu so blil po-klonleul nato krasni šodUI. venci in cvet-
sprejet zakonski predlog o ženski volil ni pravici 7. veliko večino glasov. V Chl-lo so osnovalo ženo «Zvozo žonskoga mo-5čanstva>. ki ne skrbi «nmo za zboljšanje socialnega stališča žene temveč so bori zelo živahno tudi za njeno politično enakopravnost, zlasti za žensko volilno pravico.
u— Za ples Sokola I., ki se vrši na pustno soboto 1. marca v Kazini so je priglasilo žc lepo število mask. Plesalo se bo vse plese, da bo posetnikom vse« stransko ustreženo. Prcdprodaja vstop, nic na Taboru. Za člane znižana vstop« nina samo v predprodaji.
u— J. n. a. d. »Jadran« priredi v io trtek, dne 21. t m. \Vilsonov večer, na katerega so vabljeni poleg članov tudi vsi prijatelji društva. Spored bo objav« Ijcn pravočasno.
u— Velik pustni korzo v Ljubljani. Slavčcva muskerada 2. marca t. 1.
u— Restavracija «Zvczda». Vsako ne« doljo in praznik zajutrkovalni konccrt.
u —Zahvala. »Društvo mcdicincev v Ljubljani* so prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu me« dicinskega plesa, zlasti nadvse požrtvo« valnemu damskemu komiteju in njega predsednici dr. Blci\vciss«Trstcniški, gc. dr. Bretlovi, ki jc velikodušno odstopila krasne preproge, upravi Kreditne ban« ke, ki je brezplačno prepustila zelenje za okrasitev dvorane, neumornemu or« kestru Sokola I., g. restavraterju Ristu in sploh vsem sodelujočim. Odbor.
u— Zahvala. Org. natakarjev itd. si šteje v dolžnost se tem potom naj« iskrcnejc zahvaliti vsem, ki io s svojim posetom, ali z denarnimi prispevki na zadnjem nat. plesu pripomogli do tako v vseh ozirih krasnega uspeha. Poscb« no se zahvaljujemo p. Krapcžu in po« kroviteljstvu ge. Kavčičeve in g. Ristu na vsestranski pomoči in naklonjenosti.
Odbor org. nat. itd. u— Policijske prijave prestopkov. — Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 radi tatvine, 3 radi pijanosti, 18 radi kršenja policij« skega ccstncga reda, 2 radi prekorače« nja policijske ure, 1 telesna poškodba 9 radi kršenja pasjega kontumaca, 1 pa radi ogroženja telesne varnosti.
u— Nesreča. Ob priliki obrezovanja kostanjev v glavnem drevoredu v Ti« voliju se je dne 14. t. m. mestnemu vrtnarju Francu Gaspariju spodrsnila lc stva. Padci jo z viška na zemljo in sc močno poškodoval na glavi, rokah in nogah. Prepeljan jc bil z rešilnim vo« zom v bolnico.
u— Zopctna aretacija tatu premoga Zadnje čase jc policija spravila pod streho že več tatov, ki so so hoteli greti na stroške železniške uprave. V petek zvečer jo bil aretiran na Vilharjcvi cc« sti Matija Z., ki jc nesel v vreči 12 kg premoga, katerega jc nabral v kurilnici na kolodvoru. Tatvine so seveda samo posledica »sijajnih* plač javnih nastav« Ijcnccv.
Iz Maribora
a— Osebna vest iz Maribora. Včeraj je dospel v Maribor urednik češkega «Narodncga lista* v Pragi g. J. K. Stra« katy, dolgoletni delavce na polju češko« slovaško jugoslovanske vzajemnosti. — Dragega gosta, ki jc na večmesečnem študijskem potovanju po Balkanu, sta sprejelo na kolodvoru Jugoslov.-čcškosi. liga in Češki klub, nakar jc g. Strnkaty obiskal razne mariborske intcicktualcc, svoje znance, zvečer češko šolo in pa Liudsko knjižnico ter noto prcmiicro Milčinskega ^Mogočnega prstana* v Na« rodnem gledališču. Danes, v nedeljo pa prouči g. Strakaty šo druge mariborske znamenitosti, nakar se poda v ponde« Ijck dalje v Zogreb.
a— Jugoslov.«čcškoslov. liga v MarU boru. V četrtek zvečer se je vdbor kon stltulrai sledeče: predsednik dr. Pivko, pcdoredscdnlk svetnik Ivan KnoP. tai«
nik dr. Rapotec, blagajnik ravnatelj Gintz, namestniki trg. Ellingcr, knjižni« čar dr. Reisman, zapisnikar Božidar Borko, ostali odborniki: dr. Lipoldova, dr. Fran K6vačič, dr. Bogumll Vošnjak, dr. Senior, dr. Sknpln, podravnatelj Irovšck, ravnatelj Križnlč, sodni svetnik Sernec, vclctrgovcc Šoštarič, knjigovod« ja Doležal, preglednika računov ravna« tolj Fišcr in ravnatelj Toman. Liga pri« redi prihodnji četrtek, 21. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma produ« vanje s skioptičnimi slikami »Potovanje po Slovaškem*, mescca marca pa se bo vršil večji prijateljski večer, na katerem predavata generalni konzul dr. Otokar Bcncš in prof. dr. Pivko ob sodelovanju Devovcga kvarteta in sokolskcga orke« stra.
a— Otvoritev šolskih kuhenj v Ma« riboru. V četrtek sta bili v Mariboru otvorjcnl dve šolski kuhinji, ki sta bili sklenjeni v letošnji proračunski debati mestnega občinskega sveta. V šoli v Razlagovi ulici bodo odslej prehranje. vidi opoldne 305 revnih Ijudskošolskih otrok in v kuhinji pod mostom pa 97 otrok.
Iz Celja
e— Seja mestnega šolskega sveta. Na
seji dne 14. t. m. sc jc razpravljalo o predlogu ueiteljstva brežiškega okraja, ki predlaga, naj sc učitcijstvo po trilet« nem prvem službovanju na več razred« nih šolah nastavlja na bolj samotnih šolah in še le na to premešča na mestne oziroma višje organizirano šole. Pred« logu se mestni šolski svet celjski ne pridruži, pač pa smatra za umestno in pravično, da se pri enaki kvalifikaciji upoštevajo pri zasedanju ugodnejših u« čiteljskih mest oni učitelji, ki so služili že več let na težavnejših mestih. Razpis viš. šol. sveta, da naj se ustanovi na mestnem zemljišču šolski vrt za vse šo« le skupno, se pošlje s priporočilom me« stnemu magistratu v rešitev. Letni ob« račun obeh osnovnih šol se odobri. Na znanje se vzame razpis viš. šol, sveta po katerem se smejo otvarjati višji raz« redi meščanskih šol Ie, ako je petnajst, in vzporednico, ako je petdesot učcnccv Ker sc na deški meščanski šoli vsled pomanjkanja strokovnega učitelja srbo hrvaščina ne poučuje, se prosi viš. šol. svet za dovoljenje, da se sme v odhodno izpričevalo ob koncu šol. leta' vpisati rod prejšnjega šolskega leta, da absolventi ne trpe radi tega kake Škode.
e— Ljudska predavanja v Celju. V pondeljek dne 19. t. m. predava v ljud« skem vseučilišču adm. kapetan Maks Kovač »O eksploziji in razvoju eksplo« zivne tehnike*, v sredo, dne 20. t. m. pod okriljem celjskega Sokola br. dr. Ivan Lah iz Ljubljane s skioptičnimi slikami »O vscsokolskem zletu v Pragi leta 1920* in prihodnje dni gdč. štebi« jeva iz Ljubljane «0 feministični aiijan« si kraljevini SMS*. Predavanje pripravi Kolo jugosl. sester.
e— Gospodinjska šola. Vsled nepri« čakovano nastalih ovir se otvori pouk na Gospodinjski šoli šele v pondeljek, dne 25. t. m. Radi tega se vrši še na« daljno vpisovanje od 20. t. m. naprej dopoldne v ravnateljcvi pisarni dekliške
meščanske šole. Natančnejša pojasnila so na razpisni deski pred ravnateljevo pisarno. Starišc opozarja vodstvo šo!( na izredno ugodnost, da so bo letos vsled pozne otvoritve šole končal pouk v vseh teoretičnih in praktičnih pred« metih v skrajšanem roku, torej tudi j veliko manjšimi stroški. Izjemoma sj sprejemajo za tekočo šolsko leto tudi učenke, ki nameravajo posečati pouli samo v šivanju in prikrojevanju. Na za« odu poučujeta d\c popolnoma kvalifl, cirani, od države nastavljeni strokovni učitcljicl.
i B1MMDB	I
^ UUBIMNA, CANKAR. NAB. 5. Tel. 407 S ^Tr-r-^ji mgsavsBssunn KPCTisnKinfl
/f1«S U® VV
Sodišče
§ Pri okrožnem sodišču v Celju odpa» •.le zaradi pomanjkanja porotnih slučajev prvo porotno z:\sedanjo, ki bi ee bilo pri-Delo dno 2. marca.
§ l.epa Matilda štiriindvajseta prej sodiščem. V torek so izpustili iz maribor-jke jctnišnice delomržnico Matildo Man-delj, ko jo odsedela 10-mescčno kazen •uradi tatvino. Sedela pa jo 23-krat pod to streho. V sredo so jo vinila Matilda v svojo rodno vas Moravče pri Ljutomeru ?.e v četrtek zvečer pa je bila zopet aretirana v Mariboru v neki zakotni gostilni, kjer so detektivi slučajno iskali droge lopove. Okrajni sodnik jo včeraj Ma-tildo štiriindvajset 18 obsodil, to pot zaradi prepovedanega povratka na desel dni zapora. Matildi jo namreč za pet le* zubranjon vhod v Maribor.
§ Kaj vse rahl pridna gospodinja. Zoper služkinjo T. Z. je njena prejšnja go-podinja iznesla celo vrsto očitkov tatvino. Najprvo jc opazila pri nji svoj robec in sicor z iztrganim monogramum. Nato je z uprav gospodinjsko bistrovid-nostjo zasledila, da si je njena služkinja tekom enoga meseca nakupila štiri nove obleko, dvo bluzi, dvo krili, dva para 'ovljov, di.lje mnogo perila, nogavic itd. Vedela .jo zanesljivo, da ji nikdar ni dajala tako visoko ph'o, da bi si iz zaslužka mogla nabaviti tako »balo*. Zato jo prebrskala svojo pohištvo, in glej — manjkalo jo vso polno: likalnik z dvcina železoma, nova metla, petrolejska svo-tiljka in eol zaboj nočnih posod, precej perila ter bankovec za 500 lir (manjka tudi meni). Razen težko pogrešanih nočnih posod je izginila tudi nenadomest Ijiva knjiga kuharskih, »izprobanih* receptov. Okrajno sodiščo v Ljubljani pa se ni moglo prepričati o krivdi služkinjo in jo jo oprostilo.
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru I
Uspeha tega vsi veseli, so drugo nogo prat' začeli In nI trpelo časa mnogo. Imel tud' belo drugo nogo.
(Naclatlcvante sledi.)
Poslano.®
Kot sem izvedel prodajajo gg. bivši bančni ravnatelj Milun Stubelj in Alojzij Drufovka, bivši trgovec z manufakturo, prvi stanujoč Nova ulica, drugi Cigaleto-va ulica, fotokemične tovarne (Marion> v St. Vidu, v katerih se izdeluje carbou-ln Indigo- ter svellokoplrnl papir. To prodajo hočejo očividno Izvesti v mojo škodo, zato s tem javno naznanim, da z ozirom na sedanjo situacijo nista niti zgoraj ime-| novnnn niti njih soproge, ki so v trgor-: shem registru mesto njih vpisane iz lah-| ko razumljivih razlogov, upravičeni r.a prodajo v teh tovarnah se nahajajočih predmetov. Ker sem radi zgoraj omenjenega v zaščito mojih pravic že zavzel potrebne korake, zato s tem javno svarim vsakega pred nakupom teh tovarn v celoti kot posameznih delov, da ne bods imel nepotrebne škode. Več lahko vsak eventualni Interesent poizve pri meni podpisanem.
Inž. Al. Lavrenčič, Ljubljana Mestni trg 24.
• Za vsebino uredništvo ni odgovorno.
Vremensko
Ljubljana 16 februarja 1924.
poročilo
Ljubljana SOfi nad moriem
Kraj opazovan ia
ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10
7.	760 0	03	»Bver	oblačno
14.	7611-7	20	86T. vzh.	•
21.	77f2	07		
7.	'i ()ti'l	20	sov. zapad	»
7.	7HtV0	-1-0		
7.	76(14	—4-0		»
7.	771-6	-6-0	sever	
7.	76S9	-4.0	brezvetra	»
01 01
20 10
lijuliljana . I.jtihliaua , Ljubljana . Zagreti . Beograd Dunaj . , 1'raga . Inomost
V Ljubljani barometer višji, temper. nižia Solnce vzhaja ob 7-03, zahaia ob 1H7
Skoro ves pretekli teden smo imeli J ska ln Finska sta imeli mraz do 26 sto« sneženo vreme, dočim so imeli severno pinj Celzija. Močni severovzhodni ve< od Alp povečini lepe, več ali manj ja« trovi so razprostrli mrzle zračne plasti sne dneve, torej obratno kakor zadnjič. Ves čas je prevladovala pri nas južna
Padavine mm
daleč proti jugu, da je imela vsa Evro«
,_____________ ,.....— _____ , Pa severno od Avstrije in Karpatov
spodaj južnovzhodna struja, ki je na ves teden prcccjšen mraz preko Fran' južni strani Alp povzročala slabo, a na cije daleč na jug, ker jc bila depresija ■ •	odšla na vzhod,, povzročujoč na BalK"'
severni lepo vreme,
Slabo, a toplo vreme s padavinami jc imela ta teden vsa južna in južnozapad« na Evropa s Francijo vred. Začetkom tedna jc namreč prijadrala velika de« presija preko Atlantskega occana in zavila počasi čez Francijo na Sredo« zemsko morje. Visok zračni tlak sc je moral umakniti proti severovzhodu, kjer se je držal nad severno Evropo, pov« zročuloč tam hud mraz: severna Šved«
nu jako močne snežne meteže.
Dunajsko vremensko poročilo: Mrf' zndnjih dni je povzročil pas visokega pritiska od zapado proli vzhodu. V zapadni Evropi prevladuje že lepo vreme. Severno Sudelov še sneži. V Avstriji je še vedno oblačno, vendar pa se nn zapadu z® jasnL — Napoved za Jutri.: Manj oblačil zjutraj mrzlo. Dnevna temperatura okoli ničle. Lahki vetrovi.
©
ziv
Ernst Haeckel
1834 — 16. D. — 1924.
Včeraj je praznoval nemški svet, ž njim pa tudi znanstveni krogi vsega sveta, 90 letnico rojstva enega največjih nemških duhov novejšega časa. Dne 16. februarja 1834 jo bil namreč v Potsda, mu rojen sloviti naravoslovec, umetnik [n filozof Erncs Ilaeckei, ki ga danes pozna zač vsak inteligent, čeprav ne morda toliko po njegovih znanstvenih delih, kakor vsled polemike, ki jo je vzbudil Haeckel s svojimi nauki.
Haeckel je študiral medicino in nara« voslovje, mnogo potoval po Evropi, zlasti po Italiji in kasneje tudi po Indiji, leta 1861. pa 6C habilitiral na univerzi v Jeni, kjer jc postal par let na to redni profesor. Ostal je v Jeni do svojo smrti o. avgusta 1919; zadnjih deset let je bil v pokoju.
čeprav je Haeckel širšim plastem in« feligence znan posebno po svojih filo« zofskih delih, v katerih je zastopal ja« ko strogo monistično stališče in si na« kopal sovraštvo cerkev, leži vendar to« žišče in glavni pomen njegovega udc|» stvovanja na prirodosiovnem polju. — Ko je začel Darwin razširjati svoje zna« menite nazore, ki so zrcvolucijonirall takratni prirodoslovni svet, je bil mladi Haeckel eden izmed prvih, ki se mu je pridružil. NI se bal zasmehovanja In kritike. On je Darvvinove nazore spre« jel, poglobil in razširil do mej, do ka« terih si sam Darvvin ni upal.
E. Ilacckcl je bil velik, toda dogma« tični prvoborltelj desccndenčne misli. Postavil je mnogo hipotez, od katerih so sc morale nekatere res umakniti pred kasnejšimi znanstvenimi raziskovanji, mnoge pa so zmagale in ostale ter dale prlrodopisnim naukom popolnoma dru« go smer.
Kdor se zanims za prirodopisne zna«
nosti pozna t. zv. biogenetični osnovni zakon, ki ga je ta veliki um formuliral in ki pravi: Razvojna doba posamezne živali ali njena ontogcnljs je kratka po« novitev njene rodovne zgodovine ali pa njene filogenljc. To se pravi, vsaka ii« val preide v svojem embrionalncm sta« nju vse stopnje svojih prednikov.
Hacckel je že pred Darwinom posku« (al razširiti descendcnčno teorijo tudi na človeka.
Najbolj znana Haccklova dela so: Ccnerclle Morphologie, Anthropogcnie, Die Mcduscn, Die Kunstformcn der Na« »ur, itd.
Haeckel se Je udejstvoval, kakor že omenjeno, tudi kot filozof in je kot tak zastopal monistični svetovni nazor (Die VVeltriitscl, Die Lebcnswundcr). Vendar pa je Hacckcbprirodopisee daleč nad« kriljeval Hacckia,filozofa.	—ec.
Blamaža L!oyd Georgea
Od časa do časa so pojavljajo takšni mednarodni intermezzt, ki bolje osvetljujejo zakulisno diplomacijo, kakor najbolj debeli akti. Pred dnevi je takšen inter-mezzo vzbudil pozornost skoraj vsega tveta. To pot na račun LIoyda Georgea.
Pričetkom januarja je francoski veleposlanik v Londonu Saint - Aulaire obiskal angleški Foreign Office (zunanje ministrstvo), da vpraša, če Anglija soglaša z objavo francoske žolte knjige o postanku čl. 428 do 431 verzajsko mirovne pogodbe. Lord Curzon je žo vedel, da bo novi angloški premier uvedel novo metodo v publiciranju aktov angleške zunanje politike, zato ni hotel o zadovi odločati, češ, naj odloča njegov naslednik (-\T3: Tako delajo korektni ljudje). V ča-cu med poslovitvijo Curzonovo 22. jan. opoldne in nastopom Macdonaldovim 23. jan. popoldne jo pa eden permanentnih
državnih podtajnikov naročil v narodu, naj se krtačni odtisk francoske žolte knji ge, predložen po francoskem poslaniku, vpošlje na vpogled Lloydu Georgeu. V priloženem pismu je zunanji urad naprosil Lloyda Georgea, naj bl on kot takratni šef angleško mirovne delegacijo v Ver sailessu, podal h krtačnemu odtisku svoje opazke, v kolikor jih smatra za po-' robno. Angleško zunanjo ministrstvo jo namreč imelo namen, da bo krtačni odtis in Lloyda Georgoove opazko skupno predložilo Macdonaldu v pregled, da naj potom on odloči, kaj naj gledo objavo • žolte knjigo« Anglija odgovori Franciji.
Ta praksa odgovarja angloški upravni navadi, po kateri so iz poslovno dobe kakega ministra no dopusti nobena objava, predno ni dotični bivši minister o njej informiran in ni o nameravani obja-vi podal svojega mnenja. V tem slučaju pa je takšno povprašanje pri Llovdu Georgeu bilo 6c važnojšo, ker ga je angleška vlada vprašala ne lo v njegovi lastnosti kot bivšoga ministra, marveč tudi kot člana tajnega državnega sveta. V ta tajni državni Bvot spadajo kot rodni člani namreč tudi vsi bivši vodilni ministri.
Dne 25. jan. je bilo zgorajfnje pismo oddano na pošto, dno 26. je dospelo Lloy du Georgeu, ki pravi, da pismo sploh ni bilo podpisano. Zares so ob premombi kabineta pozabili predložiti to pismo Macdonaldu, ki o zadevi tako sploh ni bil informiran.
Lloyd Goorgo Je takoj spoznal važnost toga dopisa in francoske »žolto knjigo«. Paragrafi dotlčne mirovne pogodbe se namreč nanašajo na francosko zasedbo Poruhrja za sankcijo neplačanih nemških reparacij. Zato je takoj poklical k sobi na obisk dva Francozom posebno neprijazna novinarja, Spencerja, političnega korospondonta »Newyork Worlda» in Scotta, glavnega urednika »Manchestor Guardiana«, tor jima je 2. in 8. februarja, na dan, ko je VVilson baš umiral, pripovedoval razne spomine na Versaillos ln zlasti, kako jo Clemenccau v času, ko jo bil Lloyd George v aprilu 1919. začasno v Londonu, pregovoril VVilsona In od njega pridobil pristanek na zasodbo Poruhrja. Dostavil je, di mu jo sedaj Iz neke francoske publikacije jasno, odkod ono drugačno zadržanje VVilsona, ko se je Lloyd George vrnil iz Londona v Ver-saillcs.
Dasi jo šlo za zadevo, katero je Lloyd George izvedel uradno, ni Izrecno opozoril svojih gostov, naj vsebine tega privatnega zaupnega pogovora ne objavljata. Pa tudi vsebino razgovora ui pregledal, ko je bila napisana.
Ko sta oba lista objavila vsebino razgovora svojih dopisnikov z Llojdom Ge-orgeom, jo deževalo popravkov. Clcmen-ceau, zlasti Poincare, dalje vsi Wilsono-vi prijatelji so se oglasili. Vsa angleška javnost je bila prav neprijetno presenečena in je soglasno obsodila svojega kom prometantnega bivšega premiera, kor je postopal «incorrect», tako napram lastni vladi in zaveznikom, kakor napram VVil-sonu; ter nekorektno, ker je izdal uradno tajnoet. Poleg tega jo je pa izdal v netočni obliki, ali je javnost, po domače rečeno, »nafarbal«.
Pozneje je pod vtisom splošnega ogorčenja In vsestranske kritike še poskusil zvrniti krivdo na novinarja ter jo Ame-rikanca, svojega gosta Spencerja obdolžil, da je nekako prenagljeno ali indis-kretno ter potvorjono objavil Llojda Georgea izjavo. S tem jo je še bolj zavo-zll. Američan, užaljen kot mož In kot novinar, ni razumel šale, marveč je Lloy da Georgea javno ostro prijel, v kateri točki da bi bilo njegovo poročilo v »New york Worldu> netočno! Ce so notočnosti jih je zakrivil Lloyd George 6am.
Na te očitke je Llovd George utihnil, kor nima kaj odgovoriti. Takšno nepotrebno blamažo bl si bil pa prav lahko prihranil.
Za nas je važno še, da se jo takoj ogla sil Orlando, ki je poskusil braniti Lloy-da Georgea s tem da je napadel pravkar umrloga VVilsona, češ, 19. aprila 1910 sta so zmenila VVilson in Clemenceau, 22. aprila jo Lloyd George po svojem po-vratku iz Londona prisiljeno pristal na ta poruhrskl aranžma, 23. aprila pa jo VVilson objavil znano ostro protiitaiijan-sko, Jugoslovane n prijazno spomenico, zaradi katore sta Orlando in Sonnlno zbo žala s pariške konferonce domov. O sjio-menici je »Jutro« poročalo, ko je objavilo odlomke o reškem vprašanju Iz VVU-sonovih spominov. O stvari sami še najdemo v VVilsonovih »Spominih« opazko, da jo pri francoskih a«plraeSjah trebalo vpoŠtevatl, da jo bila Francija napadena ln zasedena in da mora dobiti reparacijo, če hoče živeti ter da si sme zasigu-rati tudi jamstva — Italija pa da nima niti trohice no moralno ne stvarne pravice do Reke in Dalmacije, katero Je zahtevala. VVilson torej tudi v tej zadevi ni popustil od svojo smeri Toda Lloyd George je smatral za potrebno, da v Wil-sonu nnpade Francijo, a jo to pot Bara padel v jamo. Ministrski prodsednik najbrže ne bo več. Angleži takšnih pogroš-kov in nacionalnih blamaž ne pozabljajo, niti ne odpuščajo.
ta od strahu sta se moža spustila v beg ln raztrosila v kraju vesti, da ua pokopališču še vedno straši.
Ker se je domnevalo, da leži v zemlji inorda živ mrlič, jc dala oblast odpreti vse grobove, ki so bili zasuti v zadnjih dneh, toda mrliči so bili povsod v oni legi, kakor so prišli pod zemljo. Na pokopališču pa straši še daljo ln prebivalstvo jc tako zbegano, da se hoče Izseliti iz kraja.
L!oyd George
bivši angleški ministrski predsednik.
Strah v groba
V Romalnvlllu, ki spada k pariškemu predmestju, so ljudje že več dni preplašeni in vsakdo se boji mimo pokopališča. Strah Izvira iz sledečega slučaja:
Mestni grobar je približno pred tednom dni kopal jamo za novega mrliča. Naenkrat med delom se mu je zazdelo, da čuje Izpod zemlje čudne udarce. Tok-tok-tok je odmevalo votlo odnekod. Grobarju so se začeli jcžitl lasje. Ostavil je rovnlco ter jo popihal s pokopališča.
Naslednjega dne se je vrnil na delo. Udarci pod zemljo so se ponovili. Grobar je tekel h nekaterim svojim znanccm, da bodo tudi oni priča skrivnostnemu potr-kavanju iz groba. Toda ljudstva se je že polotil strah lu samo en mož je Imel toliko poguma, da jo šel z grobarjem na pokopališče.
Prišla sta na mesto, drobar jc potiskal naprej svojega znanca, ta pa grobarja. Slednjič sta dospela do mesta groze. Je-la sta prisluškovati, in glej, kar Jc pripovedoval grobar, Je bilo res: Izpod zemlje so se čull votli udarci, kakor bl nekdo razbijal s pestjo po pokrovu krste. Prevze
X Zanimiv slučaj. «Echo Warszaw-ske« je objavil to dni vest o zanimivem dogodku, ki sc Je pripetil v Ccnstochovu. V upravni svet tamošnje židovske občine je prišel grobar katoliškega pokopališča in trdil, da se mu Je že večkrat pojavil v snu neki vojak In trdil, da je /Id, in da ne spada na katoliško pokopališče, ampak na židovsko. Cez nekaj dni je prišla zopet stara žldovka iz čcnstochovskc okolice ln pravila, da zaman poizveduje po svojem sinu, ki že več let nima o nJem poročila. Tudi ona ie pravila, da se jI Je sin večkrat pojavil v snu In ji sporočil, da jc bil po krivem pokopan na katoliškem pokopališču v Ccnstochovu. Na zahtevo židovske občine so zadevo preiskali in ugotovili, da Jc v vojaški bolnici res umrl v Ccnstochovu pred nekoliko leti neznan vojak, ki je Imel pri sebi lc izkaz, ki se Jo glasil na ime Morlca Kapuste. In to je bil res Iskani žld, pokopan na katoliškem pokopališču. Zato Je vojaški urad odredil, da se mrliča Izkoplje ln pokoplje na židovskem pokopališču.
X Koliko požge svet vžigalic. Ncw-Yorška Narodna banka le Izračunala, da jc v preteklem letu požgalo človeštvo 4,678.650.000.000 vžigalic, za katere je plačalo okrog 200 milijonov dolarjev. Od teh jih je bilo izdelanih v Zcdlnjenih državah 33 odst., na Švedskem 20 odst., na Japonskem 20 odst., v Angliji 15 odst. ostalo pa na Poljskem, Norveškem, Češkoslovaškem, Nemškem In drugod. Največ vžigalic Izvažata Japonska In Švedska-
X Mačka rešila obsojencu življenje. Zadnjič stno poročali, da sc Je v Ameriki vršila prva usmrtitev s strupenimi plini. Obsojcncc je bil neki Kltajcc. Sedaj prihajajo zanimive podrobnosti. Obenem s Kitajcem bl bil moral biti usmr-čen Mehikanec Thornas Russell. Kitajec ju bil Izvršil roparski umor, Mehikanec pa ie bil umoril svojo ljubico. Najprej bl moral stopiti v JustlflkacIJsko celico Mehikanec. V trenotku, ko je sluga odpiral vrata celice, da bl vstopil obsojenec, Je nenadoma skočila v celico umazana mačka, bogve odkod sc Jc priklatila. Sodni zdravnik se je domislil, da bl mogli napraviti poizkus usmrtitve na ubogi živali. Državni pravdnlk Je to dovolil in tako Jc bila najprej usmrčena mačka. Sc preden so odstranili njeno truplo, je prinesel sodni sluga brzojav, da je smrtna obsodba Mehikanca Izpremenjena v obsodbo na dosmrtno Ječo. Kitajec ul bil tako srečen. In tako Je uboga umazana mačka rešila obsojencu življenje.
X Premoženje rajnkega Rocklel-lerja znaša samo 80 milijonov frankov. Iz New Yorka poročajo, da so Rocktellerjcvo zapuščino ocenili sicer na več kot 200 milijonov frankov, toda po poravnavi raznih dolgov le ostalo dedičem le 80 milijonov frankov.
X Najdena ostallna razbojnika pred
Sto leti. Pred približno sto leti ie bil na Dunaju obsojen razbojnik JurlJ Grassel, hajduk ln načelnik roparske tolpe, ki je svojčas terorizirala cclo Ccško ter pri tem zagrešila cclo vrsto groznih umorov. Ko se je razbojnik ločil od sveta, je ostavil za seboj legendo. Ljudje so pripovedovali, da je Grassel nekje zakopal silno množino blaga, katerega si Je nagrabil In naropal za svojega življenja. Legenda se jc prenašala od roda do roda. Pred kratkim pa so ljudje blizu Wegebaux pod ' skalovjem naleteli na veliko železno bla-! gajno, v kateri jc bilo ogromno zlatega 1 ln srebrnega denarja. Oblasti so se tako)
pobrigale za to, da sc dožene, odkod ttf silno bogastvo in so res prišle do za« ključka, da jc najdba pripadala Grasselu, ki le hranil v železni skrinji cele numlz« matične zbirke zlatih In srebrnih denar« nih dragocenosti. Pač redek slučaj, da se legenda Izkaže za resnico!
X Morala živali ln morala ljudi Ravnatelj njujorškega zoološkega vrta VVilliam Hornaday je dolgo vrsto let proučeval moralo živali, ki so bile pod njegovim nadzorstvom. Svoja opazovanja je popisal ter jih nedavno objavil v veliki knjigi, ki je v Javnosti vzbudila splošno pozornost. Iiornady zatrjuje, da morala ne odlikuje samo človeka, temveč tudi živali. 2iva!l ne poznajo razbojnlštev, mučenja, ubijanja; kanlballzem se pojavlja samo pri volkovih In krokodilih. 2l-vali ne poznajo ljubosumnosti kakor ljudje, pri njih tudi ni tako močno razvit nagon tatinstva, katerega lahko zasledimo pri 25 odst. vseh ljudi. Skratka, živali so tudi morallčna bitja, in če bl Jih v vsem primerjali z ljudmi, bi zasledili, da nas po morallčulli svojstvlb v marsičem cclo nadkrlljujejo.
»s Jo^fnje ia najGofjJlt »Iro* vi«, oato piiifu «s »ftoSiij* v»f»3 evojc iičiiifjoiuto.-di piv« -A temi mnogo ttu3a i« ?/,,tia r ja
X Britje s pomočjo solnčniii žar« kov. Ko bi sc Izkazalo, da jc resulia, kar jc pripovedoval angleški sportsman Mel-bouril Ihnan v Bratiordu uredniku londonskih »Dally Ncws. o svoji Iznajdbi, bl pretila brivski obrti gotova poguba. Tajnost llmapove iznajdbe sloni na izkušnji, da solnčnl žarki, ki prodirajo skozi prizmo, na poseben način brušeno, ovirajo rast brkov. Uporabil jc pri tem praktično znane kozmetične metode za odstranjevanje nepotrebnih dlačic in las. To me« todo je baje izpopolnil tako, da je s svo-| jim aparatom nclc nadomestil brivsko j orodje, ampak ga cclo prekosil. Britje, ali boljše rečeno, ozarjanje traja pet do
I šest minut In med tem ko solnce »deluje«, i lahko kadiš, čitaš In opravljaš korespou-i dcnco. IznajdltelJ posebno poudarja, da temelji njegov novi način britja na znanstveni podlagi, kajti njegova »brivska sve-tlljka, odnosno solnčnl žarki, onemogoča rast brkov brez škodljivih posledic. —« Skoda je lc, da je radovedni angleški re-porter pozabil iznajdltclja vprašati, kaj bl bradati možje počeli takrat, ko ni soId-ca.
X Skof — železniški uradnik. Skof
češkoslovaške narodne cerkve Prochizka čigar posvečenje v škofa jc vzbudilo svoj čas po srednji Evropi toliko razburjenja, se Je iz vzrokov, o katerih češki listi ne vedo ali nočejo povedati ničesar, naveličal svojega mesta, odložil svoje dostojanstvo In se vnovič prijavil v službo češkoslovaški železniški upravi. Prochazka je bii namreč, predno je začel svojo sve-icnlško karijero nižji železniški uradnik In le na zadnje služboval v Kraljevem Gradcu.
Joža Keršmanc:
Klub mladih grešnikov
—	E, pa da, takrat smo živeli kakor ptički pod nebom brezskrbno in srečno, saj smo bili vondar mladi ln v nas ja bilo toliko kipečega življenja, toliko moči, toliko objostnega veselja, da bi bili vrgli s tečajev svet, samo ako bi so nam bilo zljubilo! Sami fantje od fare, ki smo pogledali na univerzo vsake kvatre enkrat aLi dvakrat, ves ostali čas pa zabili z biljardira-njem po kavarnah in pohajkovanjem Po raznih plesiščih. In s svojimi raznovrstnimi ljubicami, seveda! Teh je imel vsa.lt ter i izmod na« So vcč„ kakor je bilo potreba. Zato smo si osnovali »Klub mladih grelnikov«, čigar delovanje in pomen vam hočem nakratko razložiti.
In starosta naSo pivsko družbo, vedno veseli in vedri Janez, jo vnovič dvignil k ustom kupico zla* 'ra ljj'o-Verčana.
—- »Klub mladih grešnikov«! — smo smejali vsi po vrsti okrog mizo. — Imenitno! A kdo jo bil največji greš nik? Ali ne ti, stričko Janez?
Starosta Janez pa je z dostojanstvo-"o kretnjo dvignil roko visoko v vijo-ličkasti ovoj tohakovega d'"ia, ki se je dvigal od mize do stropa. Samo rajnega Cicerona je mogočo oblival pri njegovih govorih tak far dostojanstva kakor v tem trenotku našega Janeza.
—	Silencijom, dečki moji! Stvar, ki se vam zdi na videz smešna, jo bila Nino resna* »Klub mladih strešnikov«
jo bil nekaka spovodnica, v kateri smo se mladi grošniki spovedovall svojih grehov drug prod drugim in si z vzajemno kritiko in odvezo določ :vili smomico za pravilni razvoj nns:l, k_,-rentnih ljubezenskih zgodb. Kar je bilo slabega, smo zavrgli — si->r ji bilo odveze —, kar dobrega, smo oh d žali. Predvsem je imel »KM mUiih grešnikov« nalogo, da se fantji o l fare obdržimo dostojni po vrši",I, da no prestopi kdo izmed las določene mejo ljubezni, da ostanemo kljub vsem grehom takorekoč nedolžni Alojziji.
V klubu nas je bilo vsega skuj aj pet članov. Sami visoki gospo l jo so zla j, takrat pa so bili pritlikavi škr,i telički Andrej, Blaž, Ccne, Gregor in moja malenkost. Vsak toden unkrnt .-m i sc seSli na Andrejevem stanovanju, ki nam jo služilo zaradi svoj? prostornosti za druStveni prostor. Tu smo sa ob čaju spovodali svojih grehov, po vesoljni odvezi pa smo zapeli lepo slo vonsko pesem, da so zliali zunaj po Rintru blebotajoči Dunajčanjo in Du-najčanke.
Voč kot prevcE smo MU žo vsi siti idealno ljubezni, zato ni bih ena najmanjših nalog »Kluba mladih gešt.i-kov», da se tudi fantje od fa.ro najamemo že enkrat modernoga Juha in da duhu časa primerno no stremimo več za lepoticami . nemaničicami, ampak za milijonarkami. Geslo vseh članov kluba je bilo: Prva In poglavitna stvar na svetu jo denar — ljubezen jo io solnčcn privesek! Kdor bi se v življenju ne hotel ravnati p) tem geslu, ta bi nc dobil odveze. naložili bi mu
tožko ; okoro ali pa bi ga sploh izključili iz kluba . . .
Stvar je bila torej, kakor vidite, dečki moji, sila resna in . . . težavna. Kako zatreti v nas Idealizem, - katerim prežet! smo priromali iz domovino na Dunaj? Andrej je !m-v nevesto žc izbrano nekje na Dolenjskem, prav tako izbrana cvetka jo čakala na Gorenjskem tudi Blaža, da so pogrne no-W kot doktor z Dunaja ln jo popelje P'cd oltar. Na Cenota, rr'morca, so imele piko Tržačanke in n n vsak dan pošiljale »rtno pozdrave s sinjo Airi-jo. Samo Gregor In ja< dvo stari kranjski korenikl, sva bila pravzv, «iv še prosta in si Izbirala Dulcineje po mili volji.
Ko pa smo si ustanovili klub, je zavela mod nas popolnoma d riga. .sapa, posebno še, ko je naše z*tto p Ti-c. geslo, pričelo bevskat.i in dvigati proti nam svoj rilec. Češ, kdaj, o fantje, boste pričeli korakati z duhom časa tudi vi? Andrej in Blaž, ki sta ime,a do-iz strahu utihnila; njuni nevesti sta slej toliko hvale za svoji nove-ti, sit bili seveda navadni slovenski siroti In nič drugoga. Cene, kot. žilav Primorec, so je nekaj časa ustavljal srčnim navalom z Adrije, ko pa teh navalov vseeno nI hotelo biti konec, jo kratko-malo prepovedal pismonoši pot v svojo stanovanje. Vso iz strahu prod st,ro-clm rileem našega tresla. Nemoteno in brez strahu sva lahko rogovllila po Tratru samo Se Gregor In jaz.
Jaz, takorekoč duSa kluba, sem izvohal na nekem plesu nekakšno grofico ali vrač vedi kal ie bila pravza-
prav, vražiček zapeljivi in poskočni! Slišal sem praviti, da jo silno bogata, da ima denarja kot vrag toče, zato som trdnjavo brez obotavljanja naskočil. In čujte, dečki moji: Prej kakor sem mislil, je bila trdnjava moja . . . vsaj meni se je zdelo tako. Hcrta ji je biio ime. Plesala jo sijajno vso moderne plese, od lahkega valčka do težkega fostrotta, z eleganco in gra-cijo, da so so z zavistjo obračali proti njej goli vratovi drugih plesalk. Ker mi je bila ves čas plesa izredno naklonjena, sem jo žo takoj tisti večer po plesu spremil do njeroga stanovanja. Med potjo mi jo odkrila, da živi s svojo staro teto na Dunaju samo čez zimo, in to le zaradi plesnih večerov, koncertov in dmgih zabav, poletja da presanja pa vedno s Heinejom v roki v gradu svojih starišev na SalzhurS-kom, ob tistih tihih vodah za gradom, v prelostnih gajih, kamor ji uhajajo misli še z Dunaja.
Prihodnji dan smo se sežli fantje od fare, člani »Kluba mladih grešnikov«, v svojem društvenem prostoru. Novica, da sem našel milost v očeh bogato grofice Herte, je mojo tovariše tako razburila, da bi so bili skoraj pozabili spovedati svojih grehov. Pa so so ria-poslod le spovodali in dal sem jim odvezo z opominom, naj so poboljšajo in naj nikar preveč ne lenarijo, kajti sicor bom primoran, da jih izključim iz kluba. Izgovarjali so so, da no morejo zatreti tako hitro idonliznm v sebi. 1m-kor sem storil to jaz; Andrej mi je pokazal pismo od svojo Mieike, Bbž od avoie Loizike. in celo eranitnotid-
nomu Conotu jo ušla iz roke nekaka ; razglednica s fantastično jadrnico, na kateri sem pod širokim rumenim jadrom razbral iz čudnih kljuk in kljukic, da ga stotisočkrat srčno pozdrav. Ija iz Trsta njogova »zvesta, vdana, ljubeča, do groba in šo onkraj rroba njogova, samo njogova Marica«. Ko mi jo Šo Gregor razkril svojo srčno rano, kj da jo moro zaceliti samo si-njeoka Priči iz Pratra s svojimi zlatimi lasmi, mi jo bilo dovolj. Korflsci-ral sem Andreju in Blažu pismi, One-tu razglednico, Gregorju pa odločno povedal, da stori bolje, ako skoči v Donavo, kakor da bi Bi za lc! na svoj križ še tisti rume.iu krompolj. Frici.
Tak grošnik in pater sem bil. glejtol
Z grotico Herto sva so poslej vcS-krat shajala in delala skunne siiToho-de. Toda samo zvečer. Rekla mi je, da ostaja podnevi teti na ljubo doma in ji pomaga pri vezonju, da jo teta sploh ja.ko stroga nnnram niej, zaradi njeno — mladosti. Da ima komaj osemnni t let. Nadvse se jo zanimala za na;o Adriio In moral sem ii obliublt.1, da jo popeljem o prvi priliki na jug in ji mimogrede razkažem svoj dom. Jaz seir, ji hrepeneče omenil, da bi rad videl njen trm d nn Palzhurškem. Smehljaj« mi jo cmaknila poljub v temni veži in mn potegnila s seboj na ulico, Soš, ua samo grad, ampak tudi moja ljuhezrn bo tvoia, ljubčok moj, ako ml boS ostal zvesti Potem sva kron!!? navadno v slaščičarno in srrofica Tlerta fa i,vi!,t z anetH.om in virtnoznostio, d K •iem jo moral občudovati in sem jo nekoč vnrašai če imajo vse grofice tako
s-podarstvo
Gospodarska obnova
Rnsij
e
Mihael Leviekl, dunajski zastopnik Unija sovjetskih republik, je priobčil v dunajskih listih članek, v katerem kaže na uspehe dosedanje gospodarsko obnovitvene politike v Rusiji ln navaja sledeče po-'datke:
Sovjetska vlada so zaveda, da jo slej-koprej poljedelstvo osnova gospodarstvu 'sovjetskih republik, zato mu posveča največjo pozornost. In z uspehom, zakaj dočim ie bilo še leta 1920. obdelanih le 20 mil. desjatin, to je lo četrtina normalnega stanja, se je obdelana površina leta 1021. povečala na 40 mil., leta 1922. na 51 mil. in 1. 1928. na 01 mil. desjatin, s remer se je doseglo že 75 odst. normalne obdelane površine. Posebno so se v najnovejši dobi pričeli kullivirati industrijski sadeži, lan, kouoplja, osobito pa konoplja; od leta 1920. do 1923. se je z bombažem za-ojen are.il povečal za 300 odst.
Glede industrije: celokupna produkcija .-tare Rusije, je znašala leta 19t8. (1.75 milijonov zlatih rubljev. '.eta 1921. je zna-»ala industrijska produkri.in sovjetske Rusije 1300 milijard zlatih rubljev. leto 1922. J SKO milijonov, leta 1923. 2400 milijonov zlatih rubljov, tedaj 3<! odst, predvojne proizvodnje staro Rusije, ne glede nato, tla so s® odrepiie industrijsko zelo razvite dežele Poljska in baltiške province.
Premoga se je nakopalo leta 192).-1022. 464 milijonov pudov, leta 1922.-1928. 648 milijonov pudov. Petroleja se je pridobilo leta 1920.-1921 232 mil. in 1. 1922. 279, ■ leta 1923. 815 milijonov pudov.
V tekstilni industriji se je dvignila produkcija v zadnjih dveh letih za 420 odst. v metolurgični industriji v zadnjem letu za 63 odst., usnjarski za 37 odst, gnmski industriji za 42 odst in papirni industriji za 104 odst.
sambi sredi marca meseca v Beograd na kratko gostovanje. Ob tej priliki odigra sledeča dela: «Požar strasti* (Kosor), <Ponof» (Kulundžič), <Pubravka» (Oun-dulič) in •:Vučiak> (IColeža).
.•Količka mladih*. V Beogradu je izšel list -:Refle!is mladih", r. leposlovno vsebino in tiskan v latinici. O prvi številki tega lista ni mogoče reči nič drugega nego to, da ga pišejo resnično cmladb, če ue celo premladi ljudje. Kdor se zanima zanj, lahko piše ponj v Beograd, Zori na ulica 10.
Vino 9 do 15, pivo 7, žganje 30, kruh beli 7, črni 6. Moka «00» 6, «0» 5.00, «2» 5.60, «4» 4.80, koruzna 3.70, ajdova 6.60. Na drobno pa 20 para več. Speče, rijsko blago: kava Portoriko 68, Santos 50, Rio 40, sladkor v kockah 24, kristal 22.50, riž I. 11. II. 9.50 clo 10, namizno olje 32, bučno 38. tcatenine 12 do 14, milo 17 do 20. Pšenica 370, rž 320, oves 280, ječmen 330, koruza 300. fižol 500 do 700. Krompir 1.50.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst., 4 vagoni 335; 80 kg, 1 vagon 330; sremska 79 do 80 kg, 1 vagon 330. Ječmen: baški, 67 k$, 1 vagon 310. Oves: baški, paritet« Kikinda, 2 vagona 245; baški, 1 vagon 250. Turščica: baška, duplikat kasa, 14 vagonov 240 do 250; lebruar.april, maj in ju ni i, duplikat kasa, 59 vagonov 240 do 250: za maj, 100 odst kasa, 17 va« [jonov 237.50 do 240; Smedcrevo, 5 va. gonov 257.50. Tendenca slaba.
Svinjski sajem v Mariboru. (15. t. m.) Radi snega pripeljanih lc 51 svinj. Ce« ne: mladi prašiči 3 do 4 mesece stari 650 do 675 Din; 5 do 7 mesecev stari 875 do 1000 Din: 8 do 10 mcsecev stari 1125 do 1300 Din; eno leto stari 1750 do 2000 Din. Kg žive teže 22.50 do 24 Din; kg mrtve teže 26.50 do 30.
Tržišče z umetnimi gnojili (16. t. m.) Spričo bližajočo se pomladi je tržišče z umetnimi gnojili krepko oživelo. Po« vpraševanje je največje po supcrfosfntu katerega imamo na naših tržiščih tudi mnogo Iz inozemstva, iz Italije in pa Francije. Naše tvornice v Rušah, Ko« privnici in Subotici proizvajajo super« losfat s foslorno kislino, ki je samo v vodi topljiva in je odstotek fosforne
i kisline nekaj manjši nego v italijan« Vsled tolikega napredka se jo tekom j sfcon, jn francoskem superfosfatu. Jugo« leta 1923. že pokazala v obilici možnost i slovanski poljedelci dajejo prednost su« izvoza. Žita se je leta 1923. izvozilo nad I hernu superfosfatu ili v prašku In bi se 200 milijonov pudov, nafte ee je izvozilo | naSe tvornice morale po tem ravnati. — 20 milijonov pudov, a 1. oktobra 1923. je j Cene superfosfatu so ponovno popusti« bilo še 80 mil. pudov v skladiščih na raz-■ lc. Notirajo povprečno: 16odstotni su« polago za izvoz. Premoga je bilo že na | perfosfat 130 do 140 Din postavno po. razpolago za vsa domača podjetja širom j staja naročnika; kalijeva sol 155 do 160 .države in nastaja ie priložnost izvoza. | Dln: apneni dušik 320 do 330 Din; 12 2elezni?l:e proge so se istotako zelo do 15 odstotni kajnit 65 do 75 Din; 17 podaljšale. Leta 1913. je znašala dolžina Šelezniškega omrežja celokupne Rusije 88.000 verst. leta 1923 pa znaša dolžina 64.000 verst. Tovorni promet na železnicah je rnašal leta 1922. 33 odst., a leta 1923. 45 odst. predvojnega.
V prvih enajstih mesecih leta 1923. je enašaja vrednost ruskega uvoza 130 mil. elatih l-ubljev, a istočasno se Je izvozilo iz Rusije blaga v vrednosti 170 mil. zlatih TUbljev. Bilanca Je bila tedaj za 40 mil. Elatih rnbljev aktivna.
Obenem s to obnovo se je izvršila tudi stabilizacija denarne vrednostL Budžet za Jeto 1924. prvikrat no potrebuje več pomoči tiskarne bankovcev. Sanacija valuto *e je posrečila z emisijo kritih červon-fev. S Cervoncem so vrši že 82 odst. denarnega prometa; preostanek malovred-nih bankovcev so odtegne prometu v par mesecih.
^Tako poročilo Leviekega, sestavljeno očividno na podlagi uradnih sovjetskih podatkov. O tej optimistični sliki jo seveda treba še kritičnih pripomb.
Kvartet Zika r Pragi Kvartet Zika, ki se je ustanovil v Ljubljani iu nosi sedaj ime češkoslovaškega kvarteta, priredi v kratkem dva koncerta v Pragi. Izvajal bo tri komorna dela, med drugim znani Blndemithov kvartet, katerega je svoj-fcas sviral tudi v Ljubljani.
Gostovanje zagrebškega dramskega ansambla v Beogradu. Kakor smo že poročali, re poda zagrebški dramski an-
do 18 odstotna Thomasova žlindra 170 do 180 Din, vse za 100 kg.
Tržišče vinogradniških potrebščin (16. L m.) Napram lani so cene znatno po« pustile. V zadnjem času jc oživelo po« vpraševanje za modro galico, dasi je zanimanje radi visoke krize še vedno manjše kot jc bilo v istem času minu« lega leta. Notirajo povprečno: modra galica 10 do 11 Din; žveplo 4 do 5 Din natrijev triosulfat 8.50 Din, galun 7JO Din. Čvrstcjše so le cene modri galicl.
Celjski trg. (15. t. m.) Govedina: v mesnicah I. vrste 25 do 26, II. 23 do 25, na trgu I. 24 do 25, II. 20. Tclctina: I. 32 do 35, II. 30, jetra in pljuča 22. Svinjina: I. 35, II. 30, slanina I. 42, II. 40, mast domača 42. amerikanska 39, pre« kajeno meso I. 45, II. 42. Mleko 4, su. rovo maslo 60, čajno 88, jajcc 2 do 2.25.
= Privatne terjatve od države. Iz Zagreba poročajo: Po informacijah tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice obsto-razpoloženje finančnega ministra, da se pktčajo vsi dolgovi države napram industriji, ki potekajo izza osvobojonja. Zbornica zbira zadevne podatke.
= Sušaški trgovci zahtevajo kredite. Iz Beograda poročajo: Save z trgovcev na Sitšaku je doposlal Narodni banki prošnjo, v kateri prosi, da banka odobri večje k r i to »umSkim trgovcem, ker so ti pod italijansko okupacijo imeli slabe ea*e in so se popolnoma izčrpali. Baje so bo prošnji ugodilo.
KLOBUKE
Ccpice, najnovejSe obliko
t veliki izbori, nudi
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2.
Peter Semko
I. Jugoslovanska b*rva-rlja. hrznarstvo lu strojarstvo soj
Ljubljana, Krlževnlška uElca7.
Kupuje no najvišji ceul | kože divjačine: lisic, kun, i jj dihurjev, vider, zajcev itd.1 ■
Domače borze
16. tebroarja: ZAGREB. (Tendenski pregled.) V devizah je trajala ostra baisse cel teden. Zaradi porasla dinarja na vseh evropskih tržiščih je bilo malo kupovnih nalogov in se jo promet gibal v zelo ozkih mejah. Blaga je bilo ua tržišču vedno v velikih količinah. Padec deviz na zagrebški borzi zneša v prošlem tednu 9 odst. — Tudi na efektnem tržišču je prošli teden nazadovala večina papirjev, posebno industrijske vrednote. — V današnjem prostem prometu ni bilo v efektih nlkakega poslovanja. V devizah Je bilo tendenca dalja zelo slaba in promet majhen. Do zaključka jo prišlo v devizi na Dunaj po tečaju 0.1085. Pariz se je tržil po 842 dn 843. Drugače so zabeležene nastopne tak-sacije za blago: Italija 840, London 838, Praga 226, Švica 1340 do 1347. New-York 76.
Tujci y Ljubljani
V petek 66 je v ljubljanskih javnih I Esriel, potnik, Dunaj; Oblak Valentin,
prenočiščih na novo naselilo 134 tujcev od tega v hotelu:
UNION 42, med njimi: Baum Anton trgovec, Zagreb: Bcrnatzlk Valtcr, st. inž., Dunaj; Zacharlades Bcdor, inženj. Llnz; Grom Franc, trgovec, Trst; Go« godič Karol, trgovec, Zagreb; Hausle Andrej, potnik, Dunaj; Hiibcrli Karol, prokurist, Dunaj; Casper Herman, inž., Leipzig; Kon Sime, trgovec, Subotica; Micolich Julij, trgovec, Trst; Maurcr
blagoslovljen apetit kakor ona, «Dar finega okusa je tičal žo cd nekdaj v Baši rodovinili- mi je odgovorila mlada grofica, neprisiljeno. «posebno dobre torte so zelo cenili moji predniki . . .» In sladko se mi je nasmehnila in še z večjo virtuoznostjo je nosila bela ročica debele koso torte s krožnika v usta. Kot gala.nten kavalir sem segal pri odhodu vedno globoko v žep in mo pomežikaval som z levim oče-»om, kakor da bi bil hotel reči: Le č<v kaj me, sladkosnedka mala, ko bom jaz gospodar tvojega gra lu in tvojega bogastva, bom tudi .jaz imel apetit!
Tn na poti proti domu, še ves poln ro;ijy. njenih objemov in poliubov, sem jadral v zlati barki po Adriji ln sc kopal v milijonih dražestne grofice Herte kakor čaroben kraljiček iz pravljic . . .
Pa — človek obrača, Bog obme Z debelo palico me je potipal Bog in me kaznoval za moje visokoleteče načrte, največjega grešnika iz »Kluba mladih grešnikov*. Čakam nekoč zvečer na grofico Herto, kakor sva so bila domenila, ob določenem času pred vež-nimj vrati njenega stanovanja. Dolgo čakam — grofice od nikoder. Poloti se me nestrpnost in stečem po stopnicah na.vzpror, da poizvem od njene teto po ovinkih — ker doslej še nikoli nisem bil v njenem stanovanju — ali so nahaja tn nekaka taka tn taka miada grofica Herta, č« je doma ali ne. Stara siva ženska mi pride odnfrat. In izvem: Tako In tako mlado deklč, samo ne grofico, so bili aretirali danes dopol-one v aienem stanovanja , . , ona.
stara ženska., pa da bo prišla še na zatožno k le- zaradi svo Vi dobrosrčnosti, ker so je bila usmilila ubogega dekleta .. . ker ne zna čitati skozi svilo, ali tiči pod njo poštena duša ali . . . pu stolovka in tatica . . .
Polomi
Tisti večer ni bilo v »Klubu mladih grešnikov« ne spovedi ne odveze, tembolj pa je donela skozi okno Andrejevega stanovanja sladka slovenska pesem in na mizo je romalo še slajše vilice, ki ao ga bili poslali Andreju za srečno novo leto z Dolemiskesra. Pri tej priči sem slovesno izjavil, da odlagam mesto predsednika v klubu, da iz kluba sploh — izstopam. Ker tudi jaz da nn morem zatroti v sebi ideal lizma — da som so prostovoljno odpovedal grofici Herti in njenemu bogastvu. Samo da ostanem idealist . Tovariši so zavriskali in mo objemali vsi po vrsti. In vsi po vrsti so izjavljali. dn izstc»"ajo iz kluba tudi oni.
»Klub mladih grešnikov* ni jrnel torej za nas nobenega pomena več. zato smo ga razpustili. 2 njim ie bilo uničeno tudi pogubonosno geslo . . .
— E, pa da, pa je bilo le leno v tistih mladih časih, najlepša so bila akademska leta! — tako je s cioeronskim smehljajem zaključil starosta Janez svoj govor. — Samo toliko naj vam še povem, da se jo kvartet Andrej, Blaž. Cene ln Gregor nekaj let po tistem pomnožil za Mieiko, Lojziko, Marico in Frici, samo jaz sem ostal samec in bom samec do groba, vedno vesel in dobre volje! —<
Šport
WAC. v Llubliani. Kakor poroča »SporttagblatU bo WAC. (Dunaj) sprejel ponudbo naše Ilirije ter za Veliko noč gostoval v Ljubljani.
Nogometna tekma Betgtk : Madžarska se vrši danes v Anvcrsl. Zanimivo je, da je madžarsko moštvo sestavljeno iz Igralcev II. razreda Budimpešte, ki ie slccr prejšnjo nedeljo premagalo MTK z 1 : 0, vendar pa se mora smatrati za Izključeno, da bi moglo z nspehoin nastopiti proti belgijskemu moštvu.
S. K. Slovan Ima danes ob 10. dopoldne svoj redni občni zbor v salonu restavracije pri Roži.
Izredna plenarna sela S. K. Ilirije v Llabllanl se vrši v torek dne 19. t. m. ob pol osmih v damskem salonu kavarne Emona. Radi važnih zadev se prosi pol-noštcvtlne udeležbe. — Tajnik I.
upravitelj, Rog. Slatina; Pilny Dušan, ind. zast, Zagreb; Regenhard Oskar, tovarnar, Dunaj; Sohler Karol, nadinž., Magdeburg; Schubert Avgust trgovec. Trst; Schmechlik Alfred, trgovec, Du. naj; \Vicdman Hans Ivan, inž. direktor, St Polten; Winzor Alfred baron, velo posestnik, Rakovnik.
SLON 31, med njimi: Altman Josip, ravnatelj, Karlovac; Fabbri Peter, trg., Forti; Voglsang Mak3, potnik, Dunaj; Gcnovcsc Izidor, lesotržcc, Benetke; dr. Irgolič Hinko, inšp. min. pr., Beo« grad; Cociancich Marijo, trgovec, Trst; Capriz Anton, trgovcc, Udine; Pelzl K., brod. kapitan, Praga; Popovič Emil, trg. zastopnik, Zagreb; Ricdler Julij, trgovec Carrara; Sussmann Robert, potnik, Du« naj; Schwcitzer Kornel, trgovcc, Buda« pest; Vukov Emil, pomorski kapetan, Zlarin.
JU2NI KOLODVOR 12, med njimi: Bergamo Ezio, trgovcc, Padova; Ivan Boštjančič, trgovec, Trst; Zentner An t, trg. potnik, Maribor; Oldamo Peter, trgovec. Trst; Papič Ivan, trgovec, Ma« karska.
LLOYD 6, med njimi: Korcnčan M., lesotržec, Vrhnika; Stankovič Ceda, in« špektor min. pr.. Beograd; Zalar Ivan, lesotržec, Cerknica.
SOČA 9, med njimi: Erga Ante, trg., Šibcnik; Mušan Javrič, trgovec, Zagreb; Magorčič dDrago, trgovec, Zagreb; Jos. Mihelič, stavbenik, Matuljc; Mihclič A„ posestnik, Čakovcc.
TRATNIK: Godič Josip, krojač, Rob Smld Ignac, trgovski pomočnik, Škofja« loka.
ŠTRUKELJ 12, med njimi: Ccrar Iv„ nadučitelj, Črnuče; Grobotck Viktor, lesotržec, Boh. jezero; dr. Ivanetič Fr., odvetnik, Novomesto; Klcre Franc, tr. govcc. Bučka; Sega Mihael, zasebnik, Lipsonj; Z mi tek Janez, posestnik, Bo« hinj.
Poleg tega v gostilnah: De Schiava 6, Ccšnovar 5, Ravnik ln Amerikanec po 4, Kajfcž 1.
za žage In elektromotorje, kakor tudi za mizarje In
tovarno pohištva postavlja jugoslovanskega skla-
dišča čllnlh
po povodnih pls-pogejlh In cenah
L-J
VVelkor-VVerke, Wien X.,
Luxamburgorstrasse 12. 253/a
Knjiga: Fr. Onl5
»Darovanje"
Cena 10 Dln.
N»ročil& sprejema Josip Vidmar v Ljubljani, psUči Trboveljske nrooiogo kopo« družbo. 288
IBsgoi njsjjsoj itupnei tiig |
•OiBiapzj o§fantjf*!i op eHlaivOjdojdfijn po '(Rin^o q;2njp e)sji osi tpn» otefn|apaj oa muioisj 'i (Sa.io) 6*i rosa!'"!
ONtfnanri
uarvtsa
IS 10|BA«l«p
inpijos tonnz a otafi>|»pz; o1, !|ats |[|A«9 P|3A0| J9) ipnuij «1 !!l**8 '|||M!-„Ja8|og"
Najstare jša slovenska pleakarika ln IlAar-■ka delavnloa
\m BH1CEL3
Dunajska cesta 16
priporoča, is
Izvrilt« lojna Csns zmerne.
718/a
Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo, da nam je nmrla nad»se ljubljena soproga, mati, star mati, tašča in teta, po dolgi mučni i-olezni, pre-videna s svetotajstvi za umirajoče, gospa
a	tt R
soproga računskega ravnatelja v pokoju Antona Svetka.
Pogreb blago pokojniee bo v nedeljo dne 17. t. rn ob */-3. uri popoldne iz liiše žalosti, Sodna ulica Št. 12, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1924.
Rodbini Svotek-Sever.
Mcttnl pogrebni za«:r4 v LiubMan*.

f
Umrla nam je naša ljubljena mamica in spoštovana tažča, gospa
Antonija Kovač roj. Petek
gostllnldarka ln poaestnlea
danes ob 12. uri. — Pogreb nepozabne pokojniee bo v ponedeljek dne 18. t. m. ob 4 url popoldne Is hiie ialoatl, Ooipoaka uilca it. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. februarja 1924.
Anioa Peteline,
hči.
Josip Petelin«, trgovec,
zet
732/a
ZAHVALA.
Za tolažilno sočutje, izraženo o priliki, ko nama je prerano umrl preljubi soprog, oziroma oče, gospod
Viktor
za poslane mu krasne cvetne pozdrave in za fcastno spremljevanje dragega pokojnika k zadnjemu počitku se vsem najsrčneje zahvaljujeva.
Kristina Moro in 717/a	dr. Viktor Moro.
Lastnik In Izdalatell Konzorcll «Jutra., Odgovorni nrednlk Pr. Brozovič. .Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubliani.

Zahvala
Za vse med časom težko bolezni in ob priliki pre-bridke izgube našega nepozabnega soproga, oanosno očeta, gospoda
Janka Vajda
izkazano tolažilno sočutja in za poklonjeno cvetje, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo, iskreno zalivalo. Posebno so zahvaljujemo zastopnikom direkcij državnih železnic Ljubljana in Zagreb, odposlancem načelstva dem. stranko in političhcga gospodarskega društva JDS za dvorski okraj, zastopništvu Zvezo industrijcev iu vsem stanovskim tovarišem, prijateljem io znancem dragega pokojnika, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala pevskemu zboru in godhl ZJŽ za ganljivo žalostinke in g. predsedniku UŽ0 za v srce segajoče slovo ob odprtem grobu.
Žalujoči ostali
. „»!■« b.seda en par 7.% .Dopisovati).- In „»enltv." a. rafuna vsaka beseda 1 Din. - PrloMuJeJo •» lo ntull oglasi. kl olaf.aal » uapr.J Pluta a* labko tudi • znamkah Na vprašanja oditovarja uprava la. te Ja vprašanju priložena snamka *3	ia odgovor ter manlpuiacljska prlatojblna (2 Din).
FMKBK *V M 1 Ko-aški mojstor
l»V
Vajence
sprejme tovarna za lofenja dragih kovin v Sp. ŽlSkl 231
0659
(trt v ljubljanski okolici de-nico v nujam, eveutuclno ■tkup — Pouudbe pod sllro Delavnica" na podružnico jutra" v Mariboru. E341
Najmodernejše kroje
mlzkulono, po meri ln v r;*'ib. ticbn poslati i-umo I .vo. IlazpoSilja in Izdeluje , 'aSka 6ola v 2idnvskl ul. i,' v veži ua levo, Ljubljana, ■ospektl gratlB.	3051
Hotelsko sobarico
začetnico, lSče hotel Štrukelj v Ljubljani.	S88u
Šivalni stroj
»koraj nov, dobro ohranjen, se produ. Naslov povo uprava ..Jutra".	S831
Pletllni stroj 8t. 8
(40 cm) ceno prodam. — Zatiska ulica 1. I. desuo. 3611
Služkinja za vso	Portal
kl zna kuhati, ae aprejme. — i vrata in dva Izložbena okna
Prijavo 8,—10. dopoldne na z rolo v dobrem stanju, fo Karlovflkl cesti 30, I. nndstr. 1 taltoj poceni proda. — U.
Pritlična hISa
• prostim stanovanjem ln velikim vrtom, ie proda v Ptuju, ljutomerska cer.fa 14. — Polzve se lstotam alt v Ljubljani ▼ Kolodvorski ulici 33.
3651
Pletenino
meh vrst ln prcdtlskarlja i^onib del — najmodernejši vzorci — I>o najnižji oenl. — U Turk. Pred Škofijo 1 it. v i cejSoJein poslopju Krebkrni iiuUe.	2808
De/niko
popravlja ln prodaja po zelo r.lakl ceni M. llosinik, Vod-uikov trg (paviljon). 2(536
3095
Za strojepisje
t.rsebco učiliSče. — Učna ura pin. — G. Pctač, LjuMJc-i. Rimska cesta Stev. 17/1.
3603
(Iseejo)
Izvežban knjigovodja-
bllancist. obenem koreapou-dent z znanjem več Jezikov ter z daljšo orgnnizatorlčno prakso, želi premenlt! svoje I dosedanje mcato. — Nastop 1. t Tnarca. Cenjene ponudbe na upravo Jutra" pod „Pcr» ! teUten",	3065
Prodajalka
iSče službe v mešani ali spe-
cerljbki trgovini, kl bl opruv-ljula ln pomagala tudi druga hbua dela. Ce mogoče blizu LJubljane ali v LJubljani. — Ponudbo prosim pod ..Dobra iaoč" ua upravo „Jutra".
8669
Posestvo
blizu Maribora, 22 oralov, od tega 1 oral vinograda. 0 oralov polja, 1 ln trlC-otrt orala gozda, ostalo travniki ln ea^ donosnlki, poslopja v dobrem etauju, 10 kora. živino, svi
___ i nje, perutnina Itd. z vsemi
--—	I stroji, vozovi ln žlvožno za
Dvovprežnl zapravljivec i i«*-	»J*
naslov: Oglasni zavod Vorilfi, Maribor, pod zuačko ,,Ugoden nakup 48".	2909
Stcrmcckl, Cel J 3.
3808
(Lnudnagerl) Je naprodaj po Jako nizki ceni. — Kje, pove uprava „Jutra".	882S
Maske
zeleni Plerot, Pirat ln Har-leltln, a« prodajo. — Naalov po*e uprava ..Jutra". 363S
Amerik, benclii-motor
dobro ohranjen, a kompletno krožno žago. ae proda tako). Kje, povo uprava ,,Jutra".
3508
V Mozirju
priredi lOdnovnl tečaj strojno umetnega vozenja, strokovna u?itt-lJlcA Justina Pav5nr Iz t.-.lia, Gosposka ulica St. 2F».
3425
Tehnik
poučuje začetnike anglfcžčluo j.j podobno uspešni brZl ine-todl. — Dopise se prosi pod; ,,Standard Englleli" „ J utra".
(dobe)
Korespondenta
»troj.-'•*"», eamo prvovrstno noč o prakso, sprejme Fr. Ptuplca, trgovlua z zeteziilno Ljubljaul, Gosposvetaka c.
347*
Kontoristinja
t enoletno prakso, zmožna popoluoma slovenskega ln nemSkcga Jezika ter deloma srbohrvaščine, cirilice, flo-vcuske ln nemške stenogr.-fl-Je ter strojepisja, lžče službe. Cenjene pouudbe z navedbo plače prosi pod .,Zanesljiva" ua upravo „Jutra". 3016
Vdova
6tara 34 let, veSča pomožnih poslov v trgovini, zlasti pri ekspediclj! in zacarlnjauju blaga, lSče zaposlenosti čez dan. Ponudbo na upravnlštvo ,,Jutra" pod „Vcstna lu za-ueeljlva".	13
Prodam
radj selitve: nahrbtnik, go)-zerce, letne bele obleke, fcah, umetniške bilke, ttekienlno, tcnnisraket. arcbrnlno, uenja-to kovčke, sokolski kroj. ko-žuh. blov., čt-Ske ln ueraSke dobro ohranjeno knjige. — Ueštor, Sv. Petra cesta St. 52
Lepa enonadstr. vila
12 velikih sob s prltlkllnaml 5 oralov vrta, 10 minut od Celja, po« eni naprodaj. Sta uovanja prosta. Ponudbe pod ,,Vlla" na Aloma Company. LJubljana.	2742
Lep stavbni prostor
v RogaBkl Slatini In drugI ▼ trgu na selo prometnem kra-
iu tik kolodvora, su proda. — »onudbe ta upravo ..Jutra" pod llfro ,,RogaSka Slatina".
3612
Enodružinska vila
enonadstropna ▼ najtep&em delu Maribora, v najboljšem stavbnem stanju, se Is dru-žlusklb razlogov ugodno prodi. VpraSa se pod: „Vlla SO" na Oglaanl zavod Vorstf v Mariboru.	3416
Stanovanje
2—3 »obe ■ prltlklinamt* ee lSče, najraje r sredini me6ta proti primerni nagradi. — Naalov pove uprava ,,Jutra".
8008
«MirnI dom»
radnjera torka, prejme odgovor v upravi „Jutra". 3607
Majhno posestvo
Stanovanje
na prometu, 5 let za obresti, kdor ml posodi za loti čas 100.000 kron. — Pismene poje naprodaj v Stični na Do- nudbe ua upravo „Jutra" pod leujakcju, obstoječe Iz bISo s j m5 let".	3615 |
hlevom, kozolcem. sodnim j___
vrtom in 4 njivami. Proda se tudi ramo lu&a lu ena njiva. Naslov pove uprava ,,Jutra".
Kemik
želi »nanja z mlaJBo vdovo. , , ., - , , ki bi ga gmotno podpirala. Jutra Pod ' Dopise du upravo ..Jutru" pod „l)obro srce". 365S
Jazbečarja .
kl Je liveiban ln zelo oetar
ua lisice ter gre rad v llslčj«
Jame, kupim. V. Jakli, Krmelj, Doleujsko.	840(\
Opremljeno sobo
o-Vo I l6e« atareJSl gospod v bližini pivovarne ..Unlon" s poseb-
Zidan hlev
t dobrem stanju in nekaj zemljo, »e proda. Hlev se ua n malimi stroSkl spremeniti v stanovanje. — Polzve se: Zagrad St. 83, po&ta Celje.
3o54
Enonadstropna hiša
z zemljiščem ln trgovino me-Sancgn blatra. v prijaznem kraju Slovenije, se proda za 120.000 Din. — Vse takoj r-rooto. Posredovalci Izključeni. Naulov v upravi .Jutra* pod ..Prilika".	S573
Posestvo
htSa » gostilno, njive travniki ln gozd, prodam radi selitve. Naslov: Kauclcr Jožefa, Tr omar Je St 2 rrl Celju.
Lal:ar.t! damski čevlji
£t. 33, novi, sa ceno prodajo. Naelov pove uprava „Jutra".
Visokopritllčna hiša
pripravna za vsako obrt, na arlo prometni točki v trgu ( Sevnica ob Savi, se i pro-3694 bornim gospodarskim poslopjem In njivo proda. Naslov v upravi ,,Jutra". 3187
Trgovski nastavljcnee
J-letnlnar, i daljžo prakso, "sprejme. — Stauovauje II hrana ]e na razpolago. — Pouuflbo na uprav.o „Jutra" :d ..Ljubljana 21". 3105
Učencc
!a prost ln zdrav, se »prej-o takoj v delavnico soda-toiJo proti celi oskrbi. Naalov rove uprava „Jutra". 3GC9
Trgovski pomočnik
moi.ane stroke, teli premenltl luesto. VcSč Jo tudi pidurulS-k'h dvl — gre cvcntuelno kot skladiščnik. Cenjene ponudbo pod ,,Zanesljiv" na upravo „ Jutra".	3500
Prodajalka
pridna ln poStena, Ikče mesta v trgovini t mežanlm blagom v Ljubljeni «11 okolici. Saaiov rove uprava „Julra 3593
Dve gospodični
r. dalJSo trgovsko prakso, Iftčeta primernega m«:ata v kakem ietovlSču. — Ponudbe i od „MaJ" na upravo ,Jutra' 8586
Hrastove pcdnicc
žr.mane ln neobžamane, po
naročenih dimenzijah za takojšnjo dobavo, proti takoj« Snjei/iU plačilu, pri prevzemu na liru mesta, s« kupijo. — Intc.eeenti, kateri lahko pripravijo navedeno, nnj javijo svojo uuslove v Bvrbo ua-dr.ljne ti - ovske zvezo pod ..Fiuuio'* na upravo „Jutra".
8420
Enonadstropno hlžo
Prva gostilna
s sobami za tujce fhotel) na najprometneJSem kraju v Konjicah. z mesarijo, gospodarskim poslopjem, ledenico, z velikim vrtom, njivo ln gozdom, se pod ugodnimi pogoji proda. Pojai-nlla se dobo r Konjicah. Hrastnik-Werbnleg St. 80 In v Mariboru, Ciril Metodova 26.	8421
nim vhodom. — Ponudbe pod V. O., Ljubljana I. po&tul predal 45.	8514
Opremljena soba
s električno razsvetljavo in
brano v srodlul mesta, se odda zakonskemu paru ali 2 gospodičnama (tudi dijakinjam). Kozlov pove uprava ,,Jutra".	3355
Mesečno so1>o s hrano
oventuel. c uporabo klavirja, ifičeta dve boljSi gospodični. Naslov pove uprava ,,Jutra".
£693
Dve opremljeni sobi
aouporabo kuhinje, oddam
Seznaniti se želi
aoietni delavec z gospodično, vdovo aH tudi ločenko, če n:ogoče s stanovanjem ln do 4 5 lot staro. Pogoj dobro eno Farno resue ponudbo e t-liko pod ..Mvoležnoet" ua upinvo ..Jutra".	k602
Lep ovčarski pes
eno leto star, eo proda. —' Ogleda bc : Rožna dolina 226, pritličje.	3G5S
Dva Bkrjančka
Iščeta družici za pomladansko petje. — Dop!r,e o sliko pod ,,Prvl" lu ..DrugI" na upr. ..Jutra".	3479
Kdo bi mogel pomagati
mladi dami z malenkostjo do ekalsteme? Pouudbe na upr. „Jutra" pod Šifro ..Vrnitev".
3081
Mlad pes
dober čuvaj, pol leta star, M proda. — Nttblov pove uprav* „ Jutra".	8623
Psa — braka
irrežbanepa na zajce in lisice, najraje lstrnke pasme, poldrugo do 3 let starega, kupim. Posliufcnja pogoj. — Fian Kolčne, Ponikve, poŠta Trebnje, Dolenjsko. 3909
GraTologične
1. marcem v 6l6kl. povo uprava „Jutra"
Naslov 3676
karakterne skice Izdeluje ne " ~ I strogo modorno znanstveni podlagi plsmoslovec Vorslo. I Maribor, SiomSkov trg St. 16 rf.m. * «tarn«ti iIa 2fi ' VpoSlJe se naj lastnoročno
Katera gospodltna
Kot sostanovalec
h sprejme gospod v lepo
zračno «Jbo. Kje, pove uprava ,,Jutra".	S6S2
,
Vila
s krasnim vrtom. 15 minut od glavne polte, s takoj prostim stanovanjem, se proda. Ponudb« na upravo ..Jutra" ped ,.Lepa vila Stev. 470".
3332
Pekarija
s vrtom In dvoriščem ter e prostim stanovanjem, prodam radi selitve takoj v ljubljanski okolici. Takoj plačljivo 75.000 Din, ostalo po dogo- i renjskem z enonads4.r. bilo ln voru. Ponudbe pod ,,Redka ] lepim vrtom, ee proda. — prilika" na upravo „Jutra". i Ponudbe na upravo ..Jutra" 3557 I pod ,,Dobra pekarija". &52S
Stanovanje v Celju
s 8 sobami, s« zamenja s stanovanjem v LJubljani. Dopise i pod ,,Zamenjava" na upravo j „Nove dobe" ▼ Celju. 8692 1
al!
I l<»t, naravo ouruvr, ui»6«=	' -t..
i alno duSe, z veseljem do na- 26 Din, ev. suamke. ' rave ln umetnosti, z malim I primolonjtirn ali pa z dobrim ' slau. pokllcom, želi osrečiti privatnega uradnika kot žrtev zakonskega življenja? — Vračal ji bom z Istimi laot> i nostml. CenJ. ponudbe na upr.
..Jutra" pod Cifro ..Za srofno 1 življenje	*r>M
Koncesija za trgovina
ee lSče v najem. — Kupi tudi opravo. — Ponudbe na uprnvo ..Jutra" pod Slfro ..Koncesija".
8619
dobro Idočs. brezkonkurenčna ▼ prometnem kraju na Go- | otrok. —
• • ---- • Jutra pod
Za stanovanje
p rotiu sluge.
Stanovanje, kakrlnokell
llflem v LJubljani aH okolici. V proatetn č^uu bl poleg na-Jemrlne Se brezplačno za uelugo opravljiU k biSl spa-dajotu majbna zidat fak* popravila, ključavničarska- te-earska In vrtnarska opravila. Zona Je IzveLbaua v opravljanju sob ln kot varuhinja
8089 i--
A meri kanec
Icll znanja v svrho takojlnje ženltve s Izobruženo Slovenko, kl Ima veselje potovati v Zedlnjene države. Premoženje postranska stvar. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Kam!
Ni res
da se ne dobi službe! Naro-čP.o Iz Osijeko gladilo za r;-zpiso in posrodovnnje .,For-tuna". Vcaka številka pri-občuje lz vseh delov državo približno 500 oglasov o službah za moSke iu ženske
Strojni tehnik
vsestransko Izo. .cn, reduciran uradnik, prevzame vsako mesto. Pouud' v na upravo „Jutra" pod 8if;u „Tebnik".
3677
Smrekove storže
kupujenl vasonske naklado lu prosim pouudbe z navedbo množine na naslov: Edvard1 I i.Vr. Vrhnika.	3310 j
Voverično, polhove i i
lu vse druge kože divjačine, kupuje v vsaki množiul za inozemstvo skozi vso lelo D. Zdravlč, Ljubijana, trgovina usnja, Florijanoka ulica St. 9.
3063
Ljubljanski Zvon
letnik 1923, prvo Številko, kupi Tiskovna cadruja v Ljubljani, Prešernova ulica St. 54.
v I S
rbohrvatskem, nemSkem ln | nadjarskem jeziku. Cena 10 1 -iiinarjev. Mesečno £5 Din. 'rtletno 100 Din. 2637
•Mm
Trgovski pomočnik
Jl-ecerljske stroke, kl ee ra-.uine pri Sipah ln okvirjih, ta pod ugodnimi pogoji takoj »j-rejme. Naslov pove uprava ..Jutra".	3633
Trj^ovsici pomočnik
»tsrejSa moč, kl bi Imel ve-»elje tudi za potovauje, so
sprejme v manufakturno in galanterijsko trgovino. — Naelov povo uprava „ Jutra".
3639
Gospodična
ftofltcna in pridna, čedna In eoažna. kl zna kuhati ln talilo Šivati In bl opravljala fud| druga lilSna dela. dobi mesto pri mnll družini v trg. h-SI. Plača dobra. Ponudbo Poil ..Dobra služba" na upr. ..Jutra",	3020
Hočete dobiti službo
Miro? Naročite lz Osljeka Klnsilo za natečnje ln posro-dovanje ..Fortuna". — V>aka Uevllka priobčuje v srbohrv., nemščini ln madžarščini Iz ViPh delov države okolu 300 ««?lnsov za gospode In dnme. i-fna 10 Din. Mesečno E5 Din fitrtletno 100 Din. III. 2637
telefonskih apur:i!uv,
centrale, električni zvon« l. <1. kulialo „01so", železul St:'!v z visokim regulatorjem, rabljeno, ee ceno proda. Naslov v upravi „Jutra". 314 7
Sedlo
dobro ohranjeno, se kupi. Naslov pove uprava „Jutra 3444
-I
A A
15. II. 1924.
Cenieno upravnlštvo!
Porolall Vam moram sledeče dejstva: Nad mesec dni nismo imeli nobene slut-kinle. Iskali smo lih blizu ln daleč naokrog. Ničesar dobrega sc ni moglo izslediti. Mola ima le bila ie skoro čisto obupana, ker vendar prldclo dela, kl lih sama nikakor nc more opravl/atl. Zatekel sem sc torel v skralnl sili do Vaših <Mallh oglasov». Dvakrat sle ob/avili mol <Oglas*. Veste kakšen rezultat? Toliko ponudb, da le mola žena pri Izberi zopet v velikih škripcih. No pa ta zapreka sc bo ie odstranila. Hvala Vam za Vašo pomoč na tOglasu».
S pozdravom adani
Kuhar Anton
ačltell, Trbovlle 2.
Znanja Seli
Industrijalec In posestnik i
________("'!.(;, kl bl Imela nekaj
Ponudbe* na" upravo i kapitala, kateri bl bc porabil pod ..PtiStenoit".	povačanjo obrta. v «vr!io
S6->7 ' 2*nltve. rreduo.t Imajo mu-iilkiillFn«. Starost do 25 let. — Dopise na upravo „J utra" pod ..Tajnoet",	8578
PlsarnlSkl prostori
&tlrl sobe skupaj, ev. tudi 2. se po zmerni cent takoj oddajo v sredini mestu ira prometni ceatl. Naslov v upravi ..Jutra".	3881
Lep In velik lokal
v« odda takoj v sredini mesta na prometnem kraju. Naalov v upravi ..Jutra". 8302
Hrastovi hlodi
prlma, franko vagon KoCevJo, 800 Diu m3, proda lu dobavi takoj Josip Tutre, Mozelj 41 pri Kočevju.	3338
Motorna kolesa
Znamke
katerekoli Jugoslovanska serije, kupim. — Ponudbe upravo ..Jutra" pod llfro ..Invalidne".	3474
Eksportno oglje
bukovo, kupujem stalno. Obvezne ponudbe z navedbo ccr.o v lirah ali dinarjih nn ..Carbonarla", Kočevje. 3823
Smrekovih storžev
tic^ic :ikih, so kupi vcfl va-goliiv nu izvoz. — Ponudbo s ceno naj ee poftljejo pod ,,3n)rf'Mvl.storži" na upravo ,,Jutri".	3811
Hlev, remlzo In sobo
aredl mreta, dam v najem. Prodam tudi konjo. Naaluv v upravi ..Jutra".	3847
Veliko Miladlšfe
s pisarno v sredini mesta, ae odda. Prostora za 8 vagonov. Pismene ponudbe pod „Skla-dlSPe" no Aloma Companv v Ljubljani.	3812
Vdovec
41 lot star, drž. nameSr.nec, hlgnl posestulk, iell znanja z vdovo brez otrok ali gospodično nad 30 let, v svrho poznejše ženltve. Dopise pod ,.Previdnost 833" na uprnvo ..Jutra".	3871
V npjem se odda
buffet, paviljon ln kotaja trave ta lelo 1924. na noao-
li.etr.em prostoru R. K. IllrlJ« prM Onrenlsklm kolodvorom. 1'l.meni. ponudbe z nav.Mlbo meska Jo vlolltl do 8. marca na uaslov : Fran J s r a I a , Ljubljanska kreditna banka.
3C07
I.ppe dekorae. rastline
kakor palme In lavorjl v vfčjl innotlui ia ra^ne prireditve In piean. veselice na razpe. lago — Ve6 pove Viktor Korslka. UubIJiua, Kongr.dol trg.	17«2
Na domafo hrano
sprejmem dva gospoda. —
Naalov pove uprava „Jutra".
8180
Izobražen kmetovalec
srednja starosti, z gotovino 1.000.000 Din, »e «»ll prllo-nitl na srednje veliko posestvo v ljubljanski okolici. Vdova z enim otrokom nI Izključena. Posredovalec dobi lepo Lagrado. — Lop [so pod Šifro ..Begunec it. 225" na upravo „Jutra".	3872
Slovenija, pozor!
Kdor hoče dar.ee v tc] draginji ro. pocer.l zidati -..e Vn druga poslopja, naj Ima dobro preudnrjcn naflrt. da sl prihrani str,. zidanja. Tak. načrte noj nn-o^i edino le pri viuvboeni podjelju Draaotln K o r o S e c, Ilečlca ob Pakt 3.'9S
Mesnica In stanovanje
se odda v najem najkesr.eje do 1. rnnrca na prometnem kraju mesta Slovenije. Na
slov pove podrulr.lca .Jutra' v Mariboru.	3384
Mesnica ln stanovanje
se odda v najem najkesnejo do 1. marca na prometne^i kraju masti v Sloveniji. Naslov pove podružnica ,,Jutra" v Mariboru.	3S84
r.ova 1 ln pol H P, več rabljenih 2 In pol HP lu a u t o i pnevmatiko svet. znamk cehulčck in korerjevo vseh dimenzij Ima po naj- Berae Intpujemo. Eever«Kon-p nižjih cenah v zalogi tvrdka Ljubljai!a; Wolfova ulica 12.
2užek, Sodna ulica Stev. 11.
3147
Tovorno avtomobile
1—4 tone, Praga, Fiat, Ima ugodno v zalogi tvrdka O. 2užek, Sodna ulica Stev. 11.
8148
Dvo lokomobili i
angležka znamka, 8/12, 10/15 i HP ln dve mlatllulcl,
so prodasta. — Naslov pove uprava „Jutra".	3150 ,
Več pletarjev
retrebuje Kasarska Industrija "-Hrana ln stanovanje lahko podjetju. Oferto Je naslo-na: stene Kostnic, Novo fttsto, KastelCova ulica 112.
Vzgojiteljico
J 4letnemu otroku, kl sna ^•Otl ln roPna dela, ae sprej-Naslov v upravi „Jutra" 3896
Mlado dekle
Jakro vzgojeno, ae sprejme t"0j za lahka hlčna dela ln . otrokom. Naslov pora "pr. ,.Jutra".	S340
Pošteno žensko
{!«ro 2O-R0 let, kl razume "»110 In druga hldna dela, za {»estno hlSo, se sprejme tn-K,'J. Nnslov povo upravn tfltvo ».Jutra".	8537
UmctniSko razglednice
ln pluetnsk! papir kupite najcenejše pri M. T 1 C a r. 57
Kaiica, povej mi,
kjs sl kupila posod.it Ali ne veS. da eo kupi nnjboljfte pri V 1 e e l u u, Maribor, Olavnl trg?	191
Suhih bukovih desk
20 m', 20 rim In plohov 40 n1m ter 4 m orehovih 50 mm, po ugodnj ceni naprodaj. — Ponudbo na požml predal 103 S 052
Narodna noSa
kompletna, svilena, za mlado gospodično, as ceno proda. •— Naalov pove uprava „Jutra".
3815
Najnovejši modeli otroških vozičkov
ln dvokolea — najceneje pri ..Tribuna", tovarna dvokolus In otroUklh vozlfkov, Ljubljana, Karlovska cesta Stev. 4.
................. ......... Usnjarji, lončarji!
Pekovskega vajenca
»a	^nlkTirankel f^eiVjoP^ u»^ POst^eV- M.r«.
"k na Bledo.	3K8 I tudi vca Donravll«. 257 I Boh, Trbovlje I,	t-a^
je varal v c m znamka pri/nnno nnjholjS.h in uftjtrpi^uejiih
ževS^sv.
Dragotin Hoglič,
Maribor, KoreSkn o. 13.
Lastne delavnice in ročno delo. :28/a
Tj I
wmm
Krompir
zdrar, kupujem ter prosim obvozne pouudbe s navedbo cene ln vrste na upravnlštvo .Jutra' pod lltro „Kro:aplr".
3550
fmmmtm
Skoraj novo hi5o
kl stoji ob okralnl ceLtl ln ua najbolj prometnem prostoru v Trbovljah, prodam za nizko ceno. Pripravna Ju za trgovino ali obrt. Cena lu drugI podatki se Irvejo pri lastniku: Juriju Ferenc, zidarski mojster, TrbovlJ«* II.
£389
.Posest'
Heslltetna pisarna, LJubljana Poljanska cesta 12, prodaja:
STANOVANJ. HIŠE v predmestjih LJubljane, stanovanja takoj prosta, vrt — 82.500 Din, 100.000 Din. 130.000 Din, 150.000 Din 175.000 Din. KRASNO VILO v centru, cnonndstropno, velik vrt, predvojna zgradba, dvo*ta-novanjska, prvo nadstropje 8 sob ln prltlkllne takoj prosto, Din 1,250.000. VILE, eno In dvodružlnske, nove lu pred vojno zidane, v centru ln na periferiji, prosta stanovanja, oziroma cele takoj proste, od Din 300.000 navzgor. KMETSKA POSESTVA tudi s Inventarjem v Sloveniji, od 3 do 70 oralov, v cenah od 40.000 do.1,000.000 Din GRA4CIN. POSESTVA tudi z inventarjem. 10, 17, 120, 430 ln 450 oralov.	■
POSESTVO, krasno In gosposko na štajerskem, 18 ovalov, 4 oralo prvovrstne- ] ga vinograda, prldolok IGO do 200 hI vina, prvovrstni gozdovi, njive lu travniki, j
Mesečno sobo
ISČem pn bolJSl rodbini, po možno.-tl a posebnim vhodom Ponudbe na upravo „Jutra" pod „1. marec".	3434
Prazno sobo
a posebnim vhodom, ISČc go-oj.odlčna, ki je ve3 dan od-sotus, najraje v bližini Sv. Petra ceate, za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravnlčtvo ..Jutra" pod „Mlrna". 3475
:000 K nagrade
za prazno Bobo s kuhinjo ali sobo s souporabo kuhinje. — Ponudbe če mogoče s ceno pod ..Marec 1924" na upravo „Jutra".	3378
vili »lična hlSa, 4 gospodarska poslopja, krasna Bolnčna lega, 25 minut od postaje, 600.000 Din.
KMETSKO POSESTVO, 70 oralov, ua Dolenjskem, vila 8 aob, tri gospodarska poslopja, 25 oralov ueSa-nega. del. nečnjega gozda, 1.000.000 Din.
ENONADSTR. HIŠA, nova. s vrtom n dvorifičem v Rožni doilnl, stanovanje takoj prosto, radi nujnosti po Izredno nhkl ceni Din 225.000.
PARCELO 810 n»» prt Kolo-zijl po 37 Din.
H ISO s velikim dvorllčem t sredi Ljubljane. 33 stanovanj, eno od treh sob takoj prosto, primerno za kako industrijo. 500.000 D.
Odda:
VEČ TRO. LOKALOV v sredini mesta.
GOSTILNO na periferiji mesta na prometnem kraju s Inventarjem proti letni na-
jemnini Din 10.000'— ln mali odstopnlnl.
P080JILA, hlpotcčna ln osebna.
Stanovanje v Mariboru
zamenjam za ljubljansko. — Ponudbe pod Maribor" na upravo „Ju>r&".	8362
Sobo
s posebnim vhodom za triurno dnevno vporabo v pisarniške svrhe, se lSče v sredini meota. — Ponudbe pod ..Soba tri ure" na upravo ..Jutra".	8605
Soba za pisarno
na dvoriščnem traktu, se odda takoj. VpraSa se: Dalmatinova ulica 15.	3675
Zaloga klavirjev
In planlnov. naJbolJAih tovarn DSsendorfer, Czapka, Ehr-bar, Sc:hwelghofer. Original Stlngl Itd. Jerica Hubad. roj. Dolenc, LJubljana, HllierJova ulica 6.	8
Družabnik
za večje mehanično podjetje j v Mariboru, ae lSče. Ponudbe pod ,.Mehanično podjetje" na podružnico „Jutra" v Mariboru.	8289
Posojilo
se "lRče proti dobrim obrestlm In na I. vko"kbo, takoj. — Naslov pove uprava ..Jutra" 3603
t	e	vs i H f
trum TStth
s pripailjjofio mulo, lino gontilno tor takojšnjim stunovaujom. 1'odjotjn so naliaja na bruzkopkn-ronfnora raeatn v M&riborn ter jo izboruo upeljano. Vse lahko vodi par osob. Piometa je mesečno okrog pol milijona kron. Trgovina Je dobro založena a približno 800.000 K bl*R» ter 10 polov-njakov vioa, do»U lletarske oprcine, posode, vob tiEOVski in KOntilnišlii inventar itd. Froda to iz družinskih ra7.mer, vse skupaj kakor Jo. ta 1,600.000 K. Odda ga eventnelno tndi sama trgovina za en railijor. kron 7. blacom. Pismsne ponndbo pod ..PODJETJE" Ea Aloma Company, Ljubljana.	730-*
Veliko ali 2 manjši sobi
prazni, se (Sče v sredini mesta. — Ponudbe ca upravo „Jutra" pod iltro ..Februar".
3888
Dijaka
se epre)mets na brane In stanovanj«. Naslov pove upr. „Jutra".	8580
Sobo
prane -ali opremljene, od. dam brezplačno onemu, ki ml posodi 25.000 Din proti dobrimi obrestmi In vknjižbo na posestvo. — Naslov pove uprava .,Jutra".	8870
23.000 Din
hlpotečncga poRojlla za dobo pol leta p:«.;' 20 odfci. obre-stovanju, prvomestna vknjižba, oddam proti absolutni varnosti posestniku v Ljubljaul. Naalov v upr. „Jutra".
3599
Tihega družabnika
n primernim kapitalom 'Sče prvovrstno zelo doblčkanosno podjetje. Dopise pod „Lepa prilika" na upravo „Jutra".
3644
25.000 Din posojila
na I. mesto dam dotlčnemu, ki ml odda stanovanje 1—2 sob s kuhinjo, v mestu ali na periferiji. Obresti za stanovanje. Ponudbe pod „C" ne uprava „Jutra'\	3650
SE
v LSubliani
s koncesijo tizsmern c nojem. Odkupim tudi celotni inuenter.
Ponudbe pod	fJi
,,Amorlkanoo" na upravo „Jutra"
Foceni teŠko posteljno perje
Kdogram sivega napol (curanega) perja eo Din, po.bel^a 7f> Um, kaUga fi6 Din. boljasgega 95 Uin. Ilne^a li:> Din, nopol puba 145 Din. fino 178 Din, najfinojvega 820 Din, l-flfpn i uhn 870 Din, »nežno-beleg:*. parnega pul a 44.'» Din Pianko in carino nrosto p: otl porzrtju Nengajajoča na lahko vrne. V/.oici 7?.3tf»nj. M nogo priznanj in naknadnih naročil. Baspoilljalnlca poeteljnera perja «AOH£5EL A Co„ Wicn XIV., Goibelc,*aane ©,5.	167
Na hrano in stanovanje
se sprejmeta dva gospoda. Naslov pove uprava „Jutin" 8635

šs«
Soba
prazna aH opremljena, se ISCe ta takoj. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod ,.Soliden C0ipo4"t
30% obresti
za kratko posojilo 5000 Din proti osebni Id stvarni garanciji. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „SIgurno 80".
3619
200 delnic «Tr&. banke*
prodam po ugodni ceni. — ' Naslov pove uprava ,,Jutra".
3622
J------------—V
Ii£e ao za t.-ilioj
prvovrstna trgovska
izobražena moč
u samostojno vodstvo velike podružnice v
Sloveniji. Kavcl ia potrebna. 664 a Ponndbe z navedbo referenc je poslati na Bourno & Co., Maribor, Šob,ka ulica 2.
tO.OOO Din posojila
se 11 5 e na dobro vpeljano obrt proti visokim obrertlm. ........ Ponudbo on upra
«91« 1 PCd „26 odst."
Tutra" 8873
PrlporoSatno knjigo:
SfojonouiS B., Humoncuslia bitka.
Popis bitke in ujen pomen a dvema zomljovlduma. Knjiga telja s poStuino vred Din 81'— ter se nnro'a pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani.
= «JUTRO v št. 43
^feoul -ofe. -ČO di
jatolju izza detinskih let, je Irena sklenila, da se žrtvuje, da položi svojo telo neizprosni poSasti v odkupnino... A koliko trpljenja!... Izgubi naj vse, o eerae.r jo sanjala žrtvuje naj sreCo in naj odide sama, sama! ter naj se uda straSnemu demonu...
Hitenje ji strese telo in iz vse dttSo zavpije:
«Raymond! O Raymond!> A on je ni mogel Ruti. Pa fe bi jo tudi Cul, kaj naj bi stori!? Mattol po-log r.je so ni mogel niti goniti, ni mogel izprogovorili niti besedice. Poln bolesti in groze je zrl brezizrazno zdaj v fantom, zdaj v Ireno.
In tedaj začuje glas, ki ga navda z nepojmljivo grozo, da so mu najt že lasje in strese telo, zaSuje Ironin glas: »Olil Da! . . . Prizanesite jim! . . . Razpolagajte z menoj! . . .»
Takrat privleče Mattol a z neodolji-vo silo nov prizor: fantom se polagoma razblinja . . .
In ko izgine vsa megla, začuti Mattol, kakor da ga je stresel električni tok. Z roko seže na Čelo, na katerem mu stoii leden pot. Ko sc ozre na Ireno, vidi, da eo jo onosveSčona zgrudila na preprogo . . .
Mattol je zopet gospodar samega sebe. Skloni so in previdno vzdigne mlado ženo s tai ter jo položi na di-van. V sosednjem toaletnem kabinetu se je nahajal eter in angleSka sol. V hipu se vrne ž njim ln v par trenutkih sc Irena zave, odpre oči in hoče vstati.
«Ivucifor!» dahne Iren j in zobj» jI zaSkiepečejo.
A čez hip se oba zopet zavesta.
Kakor da jima je kdo vcepil vživ-ljajočega in pomirjevalnega ser ima, "o Slar.tr>! in Irena nakrat začutita mirna in hladnokrvna.
In tedaj začnjeta oba glas, ne, kakor da prihaja od fantoma, ampak kakor da se jima ie porodil lz njih samih, iz njunih lastnih možganov. A vendar je moral govoriti fantom, kajti njegove ustnice so so premikale.
In. glas je dejal:
»Mattol ne dvomi več. kajti njegove I oči vidijo in ušesa slišijo... Naj torej čuje in potem Tazsodi...»
Tesnoben molk.
Potem:
»Irena, si pripravljena, priti k meni? ...»
Neka neodoljiva sila o krene Mattolu glavo in njegovo oči zro hkrati Ireno in fantom.
Človek bi zblaznel!
Mlada žena ne more več vzdržati. Zgrudi se na kolena in sklene roke v brezupni prošnji, z obraza pa ji sije obup In neskončna bolest... Njena duša je ranjena na smrt... Iz vzvišene svoje ljubezni do Raymunda, iz ljubezni do strica Lourmr-la in tete Lucije, iz sočustvovanja do Louisi, pri-
»Ne, ne! Ne zapirajte oči pred dej-ttvi, ki so neovrsrljival . . . Luoifer je tu, vam pravim, okrog na*, in njegova moč je neomejena. In ...»
Irena umolkne in se ozre v Mattola, ti je nakrat ves hlod vstal s stola iu se Z razprtimi očmi zazrl v kot kabine, teman kot. kamor niso segali žarki elekfrične Svetilke, ki je bila na oni strani zasenčena.
TtdJi Irena se ozre tja . . .
Sprva se je videlo, kakor da vstaja h tem« bela prosojna megla, ki je po-lahno valovala.
Toda. ko jo je Mattol opazil, se je začela bitro razvijati.
Megla »e razširi in zgoščuje, valovanje dobi določne oblike, oblike človeškega telesa, ki je kakor obdano z neko mehko, prožno, belo tančico, iz katere se vidš:r> sivi obrisi, lahno prosojni ... še vedno valujoči ... kakor neskončno breztežna tekočina . . . Glava je sprva So nedoločna, ovalna.. A kmalu se črte ustalijo in ix>ro.irijo... lahna primes barve podeljuje telesu večjo plastičnost ... Iz temnejših črt se razvijejo oči, usta ... In naenkrat fantistični obraz oživi, ofi se mu za-blešče, na ustnice leže sardonski nasmeh, rdefe-ognjeni razmršeni lasje..
»Lueifer!» izdavi Mattol zaprepaden.
Darujte, da rešimo
sokolski Tabor J
Najboljši in najmodernejši pisalni stroj 6odanjosti.
Instneja prclzvnjs «ddi|i na veliko 31! % ceneje kot I: laozemitva
v nmnafaktnrni trgovini 701/a J©S» ©©iJffSlŽf Aleksandrova cesta
v vseh modnih barvah
la prt t>7 III
Ljubljana Gradeče 10 Telefon MS
Specijalna trgovina 1 vseh pi-' tarnlSkih potrebščin

Vzorol brezplačno I H Zunanja nirnSIli pištna-alnlin H
dcchCevič i druo
Na željo se pošljejo vzorci!
SARAJEVO \
daje najzanesljivejše in najhitreje Informacije bo!"«niko berccgovskiU firmah po »mernih «3aiU. Ce se plača vcaproj, dajo znaten popust. Sprejema tudi ogla6e za uvričenje v vach časopisih v kraljevini kakor tudi za razno \ koledarje, adretarje itd. po orig-Inalniii A
cenah dotičnih listov, ozir. .	_ izdajateljev
za poslovalnico, s centralno kurjavo, v	s
palači „Pokojninskega zavoda", Ljub-	{
ljana, Aleksandrova cesta št 12, II. nad-	[
stropje, sc pod zelo ugodnimi pogoji	(
! oddasta. Ponudbe pod: „X.jabljaaa,	|
| postni predal 4". u94/a	j
iDaannonancanannncnnnDcinnnnoDnDcI
samo prvovrstna moč, v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji za perilo in pleteno blago dobro vpeljan, se išče za zagrebško tvrdko. Reflektanti dobijo natančnejša pojasnila pri tvrdki K. W!dmayer, Ljubljana, Pogačarjev trg, pri „Solncu".
JNT a | d e n o J ©
kje se dobi najceneje in najboljše pletenine vseh vrst, kot nogavice, šali,' jumperji itd. Vsi izdelki so prvovrstni in cene konkurenčne. — Za vsa naročila se priporoča tvrdka A. Pogačnik, Ljubljana, Vojvoda Mišica cesta 21-1L	688
Posor I
Tc dni rrsznuje svetovno znani in priljubljeni	'
pisalni stroj tvrdko ,.Adler" d. d., Fraotifurt a. M.	!
25 letnico svoiega otisto a. 17. svečana 1893. je	!
prvikrat pripel pisalni stroj lo tvrdke ni trg. Oil	1
tega čiva dalje se jo razširil po tisera sveta in	|
jo najpriljubljenejši in občo uporabljen pisalni	;
Biroj. Po vseh uradih in trgovinah se ga najraje	!
uporablja in jo tako postal iutcrnacijosalna last	j V3cb pigarničfcih krogov
Po preciznosti in eks&ktnosti ga ne prekaša	j noben drug pisalni stroj.
Zastopnik:
733-a IV. JAS ia SIN
Ljubljana, Goapoavečsba coeta 2
Kdor hoče za prihodnjo sezijo pravočasno imeti dobre kote v zalogi, naj mi takoi pn&lje svoje naročilo. Cona za »PLEMENITE KOSE« bo brezkonkuren-čna in so bo ngotovila po stanju našega dinarja napram 6vie. franku dne 16. aprila 1924. Kose bom tudi letos dal v komisijo, e pogojem, di se pla<a polovica naročenih kos cn mesec po prejemu, ostanek pi po . končani seziji. Ob končani soziji so vzamejo tudi vse neprodane, kakor tudi nerabne kose, akotudi eo bile že poskučene, nazaj, ker za vsako koso jamčim. Kose začnem razpošiljati začetkom meseca aprila.
Za obilna naročila se priporoča
Mihael Omahen, Višnja gora,
elektrotehnične stroke, jugoslovanskega državljana
išče znana elektrotehnična tardlra.
Ponudbe z življenjepisom in pogoji pod šifro „Verzirani potnik", za 1421 na „PubllcitaB d. d.", oglasni zavod v Zagrebu, Gunduličeva ulica 11. 650
eno- ln dvozarezno garantirano za 25 let, oddaja po brezkonkureučnih cenah tvrdka	716/a
Mihael Omahen, ViSnja gora.
8 podrobnimi ponudbami in vzorci vedno na razpolago
Podpisani Mihael Omahen, posest nik in trgovec v Višnji gori, opozarjam, di Lom proti vsakomur, ki bo trosil in raz širjal o moji tvrdki iamišljene in neresnic)' vesti, ki so samo izrodek umazane in škod) zeljne konkurence, ter mi s tem izpod kopaval zaupanje, sodno postopal.
Mihael. Omahen
719/a	Višnja gora.
Za mali trud dobi vsakdo pri meni popolnoma sa-stonj blago za muško ali žensko obleko, kotenino, platuo, uro budilko itd. — Pošljite mi za pojasnilo znamko za odeovor io bvoj ii&ianden naslov. Josip Dat,16, Liti|a. 673/a
Prednost ima oni, ki ima večletno prakso in dobra izpričevala ter biti ' mora izučen ključavničar. Plača po dogovoru.	jae/a
Farna žaga Franc Ravnikar, Linhartova ul. 25.
IVAN ZAKOTNIK
Telefon st. 379 mestni tesarski mojster Telefon st 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L L d Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža~a.	s	Tovarna fumlria.
STROJI U PLETENJE
arhitekt
(Stfiok- nnd Wirkmaschinen)
kakor tndi vse potrebščine za stroje od najbolj priznanih tvrdk, kakor: Fellka Laderer,Wi"».. Wilhelm Barfoia, Apolda. Frltz 3c!uister, Obemnlts, Sander i Oraff, Ohemnltc, v
največji izberi in po zmernih cenah pri edinem zastopnika ca JUGOSLAVIJO 53
ALFRED ROlffi, Osijek t., Ž&pzcTnska ulica br.M.
Igle v vseh številkah vedno ▼ zalogi.
/O/7/7 ^-j Izkoristite ugodno , / yf( if jf / priliko, kadar greste
/ V } / /	v Celje In nakupite si
f // J/ /	v veletrgovini
'^J// R. SlERMECKI ■ GEl]i
M: 'JO. in kamgarna za moške, volne za ženske obleke, platna, cefira.hla-čevinc In drage manulakturne robe. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke, ter si radi tega ogromno denarja prihranite. TRGOVCI ENOKOS CENE. CENIK ZASTONJ.
Jesenice
Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. „3
Izvršuje privatne In Industrijske stavbe, proračune, načrte, ce. nitve, posebni oddelek ta arhitekturo.

EV GEN LOVŠIN
IN KO¥INE<
Ljubljana, Miklošičeva cesta &t. 15.
Fp oros: Cink, svinee, Jelezo, alaminlj, ein, baker, elakova Ia pocinkana pločevina itd.
Generalna zastopstva:
Za balkanske države: The Central Raropeaa Mine« Ltd., Me2Iea. Za kraljrvino SIIS: Keniina tovarna v .Mostah pri Ljubljani. Za ta- in inozemstvo: Cinkarna d. d., Celje.
Vedno v zalogi: mežiški svince, svinčeni izdelki, iveplena-kisla glina, aluminijev hidrat in elinoznn, sirovi in raflnirani cink, cinkova pločevina, rinkov prah, katran, madra galicn, banca-eln. Kupujemo po najvlš|lh osnah: stari ba-.cr, stari svinec, remelled-eink, kovinaste ostanke itd.	S3
Brzojsvli Ruda.	Telefon »t. 727-
yrve Trst«, nova roba, popolnoma mla
dobiva se povsod.
Prva brvaUka tovarna salama, auhegi nota In maatl
Bukovo oglje
suho, dobre kvalitete, vilano, za eksport zmožno bloco, kupuje vedno 6P5
Daerrlno Marcon, Trst,
Via San Anastasio 10. Obvezne oferto t najnižjo eeno (rsnko Postojna naj Be pošlje na gorenji naslov ali i pa na Olor. Marcon, I Straia (Ooloojiko},
Zahtevajte edino le
Dobe se povsod	83
Olavnl založnik: Ivan Perdan nasledniki
v Ljubljani	^
---m--1	.r^s^lr-S
Petplnja. £8
Zastopstvo ia Slovenijo K. Blino In 4rag, LJubljana, Celja In Maribor.