iNtjTečji slovenski dnevnik"^ v Združenih državah 1 f Velja za vse leto . . . $6.00 ■ i Za. pol leta.....$3.00 I Za New York celo leto - $7. s Za inozemstvo celo leto ^O.UU H $7.00 9 $7.00 S GLAS NARODA list: slovenslčih ^delavcev vAmeriki. * u1 TSse largest Siov^uan Daib ^ ? the United State* | Issued every daj except Sunday« f and legal Holiday* 75,030 Readers-. tELEFON: OORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September Sil, 1903, at the Post Office at New York. N. 7., under the Act of Congreee of March 3, 1879. TELEFON : CORTLANDT 287b NO. 266. — ŠTEV. 266. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 11, 1924. — TOREK, 11. NOVEMBRA 1924. VOLUME XXXH. — LETNIK XXXII .. _____- ^ V_______V ZADNJI DNEVI SENATORJA H. LODGE-A Znani republikanski voditelj, star 74 let, je podlegel težki bolezen, po dveh operacijah. — Zdravniki so se čudili njegovi življenjski sili. — Njegova bolezen je bila slična oni Wilsona. — Ustroj republikanske stranke v senatu bo treba reorganizirati. — Najbrž bo izbran povsem nov voditelj. — Coolidge ima pol-nomoč. Cambridge, M dobro informiranih političnih krogih. Izza "VVellingtona ni bilo ustvarjeno nobeno vojvodstvo. jZnano Je, da je lord Curzon izvanredno družabno ambicij ozen in da bo poto-lažen, ko bo deležen največje ča-*ti. katero more podeliti kralj. JUGOSLOVAN. PARLAMENT BO RAZPUŠČEN. Beograd, Jugoslavija. 10. nov. •Jugoslovanski kabinet bo jutri sklical k zasedanju narodno skup-šino in jo bo ob tej priliki razpustil. Nato bodo razpisane nove volitve, ki se bodo vršile dne S. februarja. Kakorhitro bo skupščina razpu-"čena, bo vlada obtožila Stjepana Radiča. voditelja hrvatske kmečke stranke velo izdaje. Poročilo o Radičevem begu .i* neutemeljeno. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Pašiča se je precej izboljšalo. Zdravniki so izjavili, da sp prihodnje dni lahko zopet dela loti. SVOJO ŽENO JE USTRELIL. Ripley, N. Y.t 10. novembra. — Frank Boertner je ustrelil včeraj popoldne svojo ženo. Sosedje so izjavili, da je bil pijan in da se jc z ženo že dolgo časa prepiral. ZELEZNICARSKAJTAVKA V AVSTRIJI Promet na avstrijskih železnicah je v veliki meri skrčen. — Nemški železničarji se najbrž ne bodo pridružili stavki — Štrajkarji pa lčjub temu prevažajo meso, sočivje in mleko. — Promet med Cehoslo vaško in Italijo ohromi j en. Berlin, Nemčija, 10. novembra. — Avstrijska žel<>/.-ničarska stavka je postala tako popolna, da morajo spravljati poštne oblasti pošiljatve z avtomobili na nujo in da so sledili privatni podjetniki vzgledu vlade ter prevažajo potnike. Zastopniki nemških državnih železničarjev pa so sklieali sejo, koncem katere se je irlasilo, «la ne pričakujejo izbinlui nobene resnejše stavke. Z Dunaja je prišlo poročilo, da je izdal kaneelar dr. Seipel, ki je odstopil radi stavke železničarjev, naslednje ugotovilo na časopisje: . 4'Ne bom sprejel nadaljnega povabila, naj sprejmem irrad, razven če bom dobil zagotovilo, da me ne bo nikdo motil pri izvedenju finančne rekonstrukcije Avstrije. Ker mu ni hotel nikdo dati takega jamstva, prepuščam svojim nasprotnikom nalogo, da vodijo naprej državne posle.'' Kot znano so v soboto odstopili dr. Seipel kot kaneelar ter ostali člani njegovega kabineta. Razven s pomočjo avtomobilov se vzdržuje sedaj promet v Avstriji tudi s pomočjo aeroplanov, a ne v veliki meri. Junker aeroplanska družba je oživotvorila posebno službo z aeroplani. Stavk n joči železničarji s a Sni so privolili v to, da vzdrže promet, v kolikor se tiče prevažanja mleka, ^n-čivja, mesa in premoga, kajti le na ta način je mogoče zadostiti potrebam splošnega prebivalstva, a predvsem pa potrebam delavskih slojev. Tudi poštni uslužbenci v Avstriji so pripravljeni slediti vzgledu železničarjev ter zastavkati, a za enkrat se je posrečilo preprečiti njih nakano. V stavkarskem položaju samem se je završilo iz/a sobote le malo izprememb. Vodja avstrijskih državnih železnic, Guenther, je izjavil, da mu je v Ženevi izdalni reknnštrukcijski program preprečil zadostiti zahtevani stavka rje v. Izdatki so na temelju tega programa tako omejeni, da bi ne mogel privoliti niti v najmanjše povišanje plač. Pariz. Francija, 10. novembra. — Avstrijska želez-ničarska stavka je popolnoma ohromila i^romet med < V-hoslovRŠko in Italijo. Aeroplani predstavljajo glavno prometno sredstvo in tukaj se domneva, da je stavka posledica agitacije stranke, koje namen je spojiti avstrijsko republiko z Nemčijo. Nemško časopisje izjavlja, da je edina rešitev za Avstrijo spojitev z Nemčijo, čeprav je to proti določbam mirovnih pogodb. LONDONSKI FAŠISTI SO NAPOVEDALI DELAVCEM BOJ. London, Anglija. 10. novembra. V namenu, da preprečijo komunistično demonstracijo, so se zbrali včeraj na Trafalgar Square angleški fašisti. Bilo jih je več tisoč in vsi so bili oblečeni v črne srajce. Govoril je brigadni general lila-konev ter zahteval, naj izžen«* vlada vse inozemce, čpž, da ^o rdinole inoeemci vzrok velike nezaposlenosti. Nadalje je zahteval, naj sprejme vlada drastične po^tavf proti revolucionarnim preobratom. BRAZILSKA VSTAŠKA LADJA DOSPELA V URUGUAY. Montevideo, Uruguay, 10. nov. Sem je dospela brazilska bojna ladja Sao Paolo, koje posadka se je bila prešnji torek uprla v Rio de Janeiro. Ostale brazilske ladje so jo zasledovale, pa so zaostale za njo nad 200 milj. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.40 2000 Din. — $30.60 5000 Din. — $76.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo poseboj 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad*'. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... | 9.90 690 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. _ a* vuAiJatvo, ki presegajo PETTISOČ DINABJSY ali pa DVATIiO? UR dovoljujemo po mogočnosti le poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram seda) nI stalna, »eoja se ve&rat ta asprt iakovano; ix tega razloga nam ni mogače podati natančne eene mynj računamo po eenl tistega dne, ko saa pride poslani denar v roka. POŠUjJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO * NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA 8TROŠKB $1.^ glede izplačil v minor, dolarjih glojU yo—ban oglas t fm list* Denar nam je poslati najbolje p« Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ^ Telephone: Cortlandt 4687. _ r Slovensko -Amerikanski Koledar za leto 1925 je izšel. Cena 4-Oc GLAS NARODA" ■ MILVI *RAMH Muan. and Publish«« Mr Publishing Oobbub XA Corporation) LOUIt ■INIBIR« Plao* of BualiMM «f the corporation and AdirwM* of Abova OfflMni M Cortlandt tr—1, »orough of Manhattan. N«w Varfc City. N. Y. I L A S NARODA" (Vol«« of th« Pooalo) Pay Cxcopt 8und«y» an« HIKaya. la »•« volja I lot *a Amorlko ,Za Now York Raoa«« .......«•.<»Iza pol lata M »«• ~ < .mw.....— ta.BO Za Inozemstvo Ma <<^i»»aa..B«i----91.M' Za pol lota Ma ron.. C7.0t 13.10 Na I7JI •a-< M.W Subscription Yaarly K.N AOvartlaomont on Aflreemont _**•«— Naroda" lahaja vaakl dan Ixvzemil nodotj In pwailto)._ Copial. braa poffplaa la oaebnoeti ao na prlobčujejo. Denar naj ao blacovoU Wiatl po Monty Ordor. Prl rpremembi kraje naročnikov, prosimo, da aa I tudl piajlajl blTalliea naana nI. da hitreje najdemo naalomika. O L A a NARODA" Borough of Manhattan, New Telephone: Cortlandt t879 V. SMRT SENATORJA LODGE-A Snu-t senatorja JTenjy Cabot Lod^e-a je zopet opo-ž.o rila javnost na napravo v ameriškem političnem življenju, ki ne deluje vedno /a korist in blajrobit dežele. Senator Lodq^e je prišel na čelo najvažnejšega odseka zveznega senata, na čelo komiteja za zunanje zadeve, Ite raditeira, ker ira je njegova domača država Massachusetts neprestano pošiljala v senat. Leta 1887 je bil izvoljen v ]K>slansko zbornico, postal je leta 1^93 zvezni senator, in je bil senator prav do smrti. Po svojih službenih letih je bil najstarejši senator j Ter imel vsled leua pravico zahtevati predsedništvo naj-' važnejšega senatnega komiteja. Tako v senatu kot v poslanski zbornici velja namreč pravilo, da pride vpoštev službena doba. ne pa zmožnosti kandidata za dotično mesto. Tako je moral naprimer zaostati za puhleži prejšnji državni tajnik Root, ena najin strojnih o-Tav Amerike, ko jo bil izvoljen v senat. To dejstvo mu je tako zagrenilo službo, da je hotel odstopit!. in njegovi prijatelji so mu morali preskrbeti vplivnejša m^sta. čeprav ni r«rišeli v šestih letih svojega termina do nobenega važnejših mest v politiki dežele. S senatorjem Lodge-om se je povzpel sicer zmožen človek na čelo vladajoče stranke v senatu, čeprav je njegovo puritansko pokolerje v veliki meri vplivalo na njegovo politično svetovno obzorje. To je bilo razvidno iz njegovega odločnega zagovarjanja strožjih priseljeniških postav !in proliibicije ter tudi iz tega, da se je zavzemal za takozvano "Force Bill", s katero so prišle južne države pud nekako vojaško vlado. Glavne zasluge, katere si je stekel senator Lodge, so obstajale v tem, da se je odločno in dosledno boril proti versaillski miro\ni poirodbi. Lodge je imel dober nos za razpoloženje dežele, in vsled tega mu je bilo mogoče skovati opozi -ijo proti idejam Wilsona. vsled česar ni bila odobrena mirovna pogodba. Senatov Lodire je bil v splošnem bolj izobražen kot ;je bila večina njegovih tovarišev. Kot pisatelj sicer ne bo živel naprej, a bo brez dvo-j ina kot politik ni državnik, ki je storil v kritičnem času] svoji deželi veliko uslugo. ' nn • v* 1 ovarisi kadilci, to je pribito dejstvo! "Zadnjo noč sem igral poker in sem z zanimanjem opazil, da je pet izmed sedmih igralcev kadilo HELMARS. Oni baš tako cenijo dobro cigareto kot jaz, in naravno izbero HELMARS.'' Ce niste nikdar kadili turškega tobaka, ne veste, česa pogrešate. HELMAR turške cigarete vsebujejo čisti turški tobak ter vam bodo dale veselje in užitek z vsakim po-tegljajem. HELMARS so v Ameriki cigarete največje vrednosti. HELMARS so popolnoma čiste ter go v lepenkastih skatljah, da se ne lomijo. Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške. / M IzJelovj Mimrnm* inos IzJeloval« i prvovrstnih turških. gilH-anskih eigaret n:i svetu. BOXES °flG orZO = Peter Zgaga D opisi. Brooklyn, N. Y. j dolgimi kodri bil je tudi zadovo-Po petletnem kralj mat jaškem lljen, a pevec Muc se je divil gmot- fepanju se je zbudilo slovensko pevsko društvo "Slovan" ter priredilo zadnjo soboto v Perschieevi dvorani v Ridgewoodu, L. I. zabavni večer, kateri jo nad vse sijajno uspel. Dvorana je bila že ob deveti uri do zadnjega 'kotička polna, dokaz, da se naš narod zanima za slovensko pesem. Pevec Muc je pozdravil navzoče z lepimi besedami, poudarjal zasluge umrlega ustanovitelja "Slovana" Mr. Tomaža ter se zahvalil za obilni poset. Potem so nastopili pevci in zapeli pod vodstvom Mr. Ivan Adamiča pesem "Slovan na dan". Priznati mora vsak navzočih, da so jo zapeli izborno. Spoznala se je tudi takoj Adamičeva šola glede pojmovanja pesmi m izgovarjanja zlogov. Slišali smo tudi še par drugih biserov slovenske pevske literature, kateri niso šli tako gladko. kakor prva pesem, to pa zaradi tega ne. ker je imelo društvo šele nekaj vaj. Mladina je plesala ob zvokih slovenske tamburaske godbe. sta. rejši so se pogovarjali o lepih pre-teeenih časih; Joško Zelene iz Connecticut a je frfral kot metulj. — seveda precej rejen metulj — od mize do mize ter pozdravljal navzoče lepotice; predsednik Mr. Peter Cerar se je m^gal nad vse nemu uspehu, ker se je blagajna precej napolnila. Najbolj se je pa lahko smejal "brrt" ter si mislil, da bi vsaj vsak teden imel t a-k d ob i r k a nosen večer. Zapisati se mu mora k dobrem, da je bila dvorana lepo čista in da so bile mize z lepimi, belimi prti pogrnjene. Prišla je na misel različnim faktorjem živa potreba lastnega "Narodnega doma" in lahko nas je polila rdečica, ako pomislimo, da ima že skoro vsaka slovenska majnarska naselbina svoj "Dom", medtem ko moramo mi greater- v soboto zvečer v veliki dvorani, in kako se bo v bodoče. Treba jo Program veselice Se imenuje "Sla- bu napihniti, da bo dalj časa pobili časov veselica!" Obletnico na ostala. Zato se bomo združile praznujemo na poseben način, do- na seji IG. novembra ter delovale čim smo bili pred letom v fraku in j lepo složno kakor dosedaj. laku. bomo sedaj priprosti. Kdor! Tudi druge žene delničarjev so navzočih bo preveč sport, bo pla-J pr<;šene tem potom, da nanovo ali čai kazen. Godba in postrežba bo-! pristopijo v naš krog ter z nami •sta izvrstna. Ktdor se hoče zopei j delujejo v kakršnemkoli oziru. za enkrat pošteno razveseliti, naj se - kaj vsako delo je hvale vredno, zglasi omenjeni večer s svojimi j Pozdrav in nasvidenje! prijatelji in znanci v domačem ( Poročevalka. krogu v svoji dvorani, ker to je 1 - '.a-t vsakega delničarja. O j dom naš prostran kako si krasan. kjer delničar vsak naj bo enak; saj žel bo edino — vsak svojo korist. Kakor smo prestali prvo leto, je želeti, da jili še mnogo več tako ali še boljše, kar nam bi bilo Se ljubše. Tudi oni. ki so se kedaj nevvorški Slovenci debelo plačati trudili v korist doma ter ga lio-in prosjačiti, ako hočemo prirediti; če jo sedaj zatajiti, naj si zmislijo kako zabavo. B. 'slovenske prisl-ovice: "Gorje ran. kdor svoj narod zataji!" Delajte Lorain, O. Delavske razmere v naši naselbini so srednje, a raje slabše ne- skupnemu slov. narodu v korist, a ne samo sebi. Ne mrzite drug drugega radi lastne koristi. V skupno- go dobre. Vreme imamo prav spo- sti je sloga, v slogi je moe ni ?. mladno. Ko bi vedeli delegatje J. i močjo se lahko dosti naredi, več s-S. K. J., bi raje počakali za sedaj . prestane in tem lažje se napreduje, ter pustili oni slaibi deževni čas ^Zato vsi na skupno veselo svidc-zaseboj. A kaj hočemo, ko tega ne j nje 15. novembra zvečer v našem moremo po sebi urediti. ;domu. Tudi čas veselic in zaba.v se bo kmalu umaknil adventnemu času. A tudi žen ne smem poizabiti. ter jih prosim, da se v nedeljo po- pa da do takrat kaj ne zamudimo, poldan 16. novembra ob 1. uri sedaj bolj hitimo. Direktorij S. N. f udeleže glavne letne seje "Gospo-Doma hoče javno praznovati prvo dinjskega kluba S. N. D." Na tej obletnico otvoritve doma. V po-^ seji izveste natančno kaj. kako in čast tega dne iprirede 15. novem-^ koliko se je dosedaj malo čez leto tlobim uajfehomj Ivan s svojimi bra veliko zabavno pleteno veselico naša blagajna polnila in praznila vlade večje brige, zlasti Zagorje. Za razvoj jug-oslov. avijatike. Iz Beograda javljajo, da je 36 beograjskih društev stopito v stik s tamkajšnjim aer »-klubom. V zvezi - tem klubom nameravajo sklicati velik ".hod beograjskega meščanstva v s vrh o, da se najdejo pota in sredstva za proa; i i , , , . .. < n jamodenerjši slovenski tiskarni, uvedbo srbs»ko-hrvatskr>gra jezika . . . i i-i-ii . kjer se tiska tudi glasilo katoliskf v slovenskih šolah. Načrt i« izJ ^ , Jednote, najboljše obrambno sred- delal prosvetni oddelek v 1 Kini. je iz-1 Ljub- Izseljevanje iz Dalmacije. Poleg onih 100 izseljencev, ki ?o odšli iz Splita, je odpotovalo iz tudi iz Dubrovnika v Južno Ameriko okoli 200 Da^matincevJ i Poprej že se ie prijavilo t oblasti v Spi itn nad 240 ljudi, da se izselijo. Odpravilo se je na pot ali že odpotovalo nad tieolč oseb. —| Dalmacija je potrebna s strani stvo proti roparjem, hudodelcem in kolektorjem. V nji namreč stoji črno na belem : "Kdor ta listek pri sebi nosi. mu ne more škodovati nihče, in Bog ga bo obvaroval, da se mu ne bo pripetilo kaj hudega, njemu se ni treba bati ne puške ne drugega orožja: Po zapovedi Jezusa Krisitusa morajo izginiti vsi vidni in nevidni duhovni, in sv. Duh bo ta imela p m lino srečo, kajti natiskala ^ta d besedno : "Ta list je poslan iz nebe^ in najden v nekem kamnu leta • 1724. Napisan je bi! z zlatimi črkami ter je plaval po veliki vodi. Ko so ga hoteli prijeti, je izginil, in leta 1701 pa je nekdo obljubil, da ga bo dal prepisati, kakor hitro se mu približa". Cesar ne vedo niti cerkveni očanci in poglavarji, niti evangi lisli in Sveto Pis-mo Nove Zaveze, ve;lt> natančno gospodje v najmodernejši slovenski tiskarni v Cle-vclandu. namreč: "Število Kristusovih ran in solz za vas grešnike je padlo 6-66-2600. Kapljic krvi ko je molil v vrtu Getzemani je bilo S7030. truplo bičano 6666. po glavi je dobil S5 udarcev, s koleni je bil teptan 182 krat. s pestmi bit 33 krat. po licih, rokah in nogah tolčen tor oplju-van 32326. na zemljo vržen 13 krat s križem, ki je tehtal 2 centa ". Da je knjižica dosti več vredna kot pa petindvajset centov ,je in-ovrgljivo razvidno iz naslednjih besed : "Ce boste prej umrli, vam P»og vseeno grehe odpusti. Ako bo kdo molil le en očenaš. nje- ga ne bo pekel peklenski ogenj, in vse tiste bodo prišteli k mu-čenikom. in v zadnji uri bo pripeljan angel j na pomoč, da vas pripelje v nebesa. Kdor bo to pismo pri sebi imel. >c mu ni treba bati hudega duha. in tri tetine pred smrtjo mu naznanim njegovo zadnjo ur<». tistimi čudnimi sredstvi, katerih se gospotl Koverta poslužuje pri krpanju raz-drapanih duš? Najmodernejša slovenska katoliška linijska tiskarna, ki tiska slavno katol. glasilo katoliške Jednote. včasih tudi kaj pod roko zmešetari. in vsled tcga je poslala knjižico v svet brez potrebnega linijskega znamenja. Sr eno vprašanje slavnemu ko-misarijat u : Ako je Peter jZgaga po vašem mnenju zaslužil, da se ga pošlje v kažot. so menda zaslnžli izdajatelji hi katoliški tiskarji te knjižice. da se jili že vsaj na grmadi sežge! Blaznikova PRATIKA za leto 1925. Cena 20 centov. Sloveoic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. 66 Naša banka plačuje na vloške na Special Interest Account 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti;# radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank J82 Cortlandt Street, New York, N. Y. žftn iJBiMiitii - . vJ m Razstava Ivana Meštroviča v Ameriki. MeštroV.čev prihod f sedanjih razstavah na katerih je Ivan Meštrovi«', po vsem svetu 1 bU Meštrovič proglašen za največ- proslavljeni umetnik, je dospel ^ ^^'J^ga kiparja nove dne 21. oktobra v New York. To dobe' Tretj0 »^pino tvorijo por-je prvi njegov prihod v Ameriko. *reti V0«*™* «**>• Meštrovič je Meš*ro2VaJl V P*8«0 tcr n»P™viI znih ameriikih iriM^fh portrete Predsednika Masarvka. Četrto skupiiio tvorijo razna dela. od katerih je veliko število v mra-morju. v bronzi, lesu. kamnu in en del tudi v gipsu. Tu se nahaja med dragimi tudi poprsje škofa Štrossmajerja in veliki najnovejši. kip prvega hrvatskega pesnika Marka Maruliea, ki se je pred petsto leti rodil v Splitu. Razun teh kipov bo Meštrovič razstavil tudi vrsto črtežev, iki jih je lani izvršil v Zagrebu. Meštrovie je eden izmed najplo-dovitejših kiparjev vseh časov, kajti do danes je izgotovil okoli štirih stotin kipov, od katerih je največji del velikega obsega in iz težkega maiterijala. In to število mora osupniti še bolj. ako se pomiki, da je le nekaj čez dvajset ler. kar Meštrovie dela. On je 1 >i 1 do svojega petnajstega leta pastir a Otavieah pri Drnišu a* Dalmaciji potem klesnr v Splitu, od koder so ga nekateri dobrotniki posla 1: na Dunaj, kjer je z veliko brzino izvršil šole in že po dveh letih priredil svo jo prvo razstavo. Od t1-daj je minulo 23 let. Ta razstava Meštrovičevih umotvorov bo po raznolienosti njego vih del iz vseh razdobij njegove za delovanja največja in najzanimivejša oil vseh njegovih dosedanjih razstav poedinega umetnika, ki je bila kedaj prirejena v Ameriki, kajti niti enkrat ni bilood ni-kakega kiparja, izleženih v eni ra?. stavi toliko in takih del. Vsa am--riš-ka umetniška javnost pričaka ie za to z največjim zanimanjem otvoritev te razstave. N9I59Q Par koristnih nasvetov. ZANIMIVOSTI O MOKI. znih ameriških mestih. Zdavnaj .%<> se mogli čestilci njegove umetnosti pozivali Meštroviča v Ameriko, ali vedno so razmere preprečile vresnieenje teh načrtov in želja. Ze ]>o velikem svetovnem uspehu Meštroviča na umetniški razstavi v Rimu, leta 1911. je bil Meštrovie pozvan, da priredi razstavo svojih del v Ameriki. Drugič je bit uralno povabljen oomenu žita. ki ga v gotovih slučajih pokvari tako, da je za nn-jrodno zdravijo naravnost palubno. V praktičnem življenju se lahko prepričamo, da je človeško zdravje v veliki meri odvisno od kakovosti kruha. Mnogo bolezni izvira iz slabe moke odnosu o kruha. Zat o je potrebno, lje kraje. Prvo svojo razstavo je imel Meštrovie 1. 1903. m od tedaj je bilo prirejenih 43 raznih razstav njegovih del v dvajsetih raznih krajih Evrope. Devet razstav je bilo prirejenih v Jugoslaviji (Zagreb. Belgrad, Ljubljana. Split). 34 razstav pa je bilo prirejenih v drugih deželah, in to sedem na Dunaju, ena v Bel- f giji, ena na Bulgarskem, dve v Pragi, dve na Holandskem, štiri v Parizu, štiri na Nemškem, dve v ! To kar nam pripovedujejo lovci Italiji. 10 na Angleškem, (od teh ; ln ribi(}i; je treba Teduo sprejoti *tin v Londonu.) Največje uspehe -.cum ?rano saIis-, ali zrnnrni soli je Meštrovič dosegel v Parizu I. i in Vt,asih kar s celim peharjem so-1908. in na Dunaju 1. 1910.. v Ki-j H. Preveč pogosto poštam- zajec mu 1. 1911., v Londonu 1. 1915. m |raedved, slanik postrv ali celo mor-v Parizu 1. 1919. ter je bil progla- Lki vf>Lk in pri -tetju jc. u gosp^ sen za enega od največjih moder-j da ta,ko radodarna. da lie p(Klvnji mh umetnikov in za največjega | a]i po6etVori vsega, temveč pogo-zivečega kiparja v Evropi. ]sto p0stoteri. Najbolj čudno pri Meštrovič je do sedaj izd,dal; tem pa je ; __ čim p(>sfa. okolo štiri sto raznih del. Med tem jajo> tem bujllejša je nph domi. letom 1901. in lf>07.. torej v mla- ^liia deniški dobi. je izdelal okolo se- /" • i -i ^ . ,. , . ' te pride elovek poleti na obal demdeset del razne vsebine. Od 1. jdriavt. MahlP? (,hraslo z go.,dmn 1908. do 1911. je izgotovil 75 del. V polno otakov> mora pnstiti do_ , večinoma z zvezi z narodnimi 7>«-smirni in na/rodnimi junaki. Za časa vojne, med 1. 1912. do 191P. je izdelal okolo 130 raznih del. več-jidel religijoznih. Po vojni do (!«•■-nes je izdelal okolo 1C0 kiparskih del in mnogo črtežev. razne vsebine. To je ogromno, i'1 težko delo. tem bolj ko j«- Meštrovič navadno delal stvari velikega obsega. Njegova najnovejša dela s0 nežna in vzvišena in se izmed novih i zt a lene otrromni kip škofa Št ros-majerja. ki bo postavljen v^agr^-bu. in kip hrvatskega pesnika M. Maruliča. ki bo postavljen v Splitu in kateri kip bo tudi razstavljen v Ameriki. MADAMA GALLI CvURCI. Slika nam predstavlja klavno italijansko sopranistko. ki je dosegla pred kratkim v Londonu velike uspehe. 'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM ma #v mestu vse dvome. Junaškim ribičem, ki izvršujejo tam svojo ohrt. ni prav nič treba pretiravati. Črpajo namreč iz polnega in če pripovedujejo koliko rib in morskih rakov so vjeli. jim lahko človek na besedo vrjame. Na Orrs otoku v Caseo zalivu se zdi človek samemu sebi kot Po-larček. ki nima nobene pravice govoriti ali se vmešavati v razgovor. Če je človek v mestu utrujen ter izmučen, mu je treba iti le na Ors Island in spoznal bo. da jra najboljša leta mladosti šele čakajo. Uncle Charlie Blaek bi se vam iz srca smejal, če bi mu priznali svojo starost. — Niti polnoleten nisi .— bi rekel zaničljivo ter potisnil svoj čik na. drugo stran u-t. V onem kraju hodijo na ribolov redno dokler ne postanejo stari osemdeset let ter žive nato še deset ali dvajset let . Stric Charlie sam je ostal pri poslu, dokler ni bil star pet in devetdeset let in kdor ne doseže v Caseo Bat de vet-destega leta, tega gledajo postrani. Tam postane človek star. ik da bi to občutil in celo morske školjke postanejo tam trše in večje kot kje drugod. Neki profesor tehnologičnega zavoda v Massachusetts, ki preživi svoje počitnic^ v Mackarel Cove. Bailet Island, je iztuhtal. da je treba visoko starost prebivalcev Orrs Island pripisovati povsem naravnim vzrokom. V prvi vrsti seira otok tako daleč v odprti Atlantik, da more imeti le čist zrak. K temu pridejo še številne smreke in borovci. s katerimi je obra^tel otok. Konečno pa vsebuje voda otoka toliko železžf. kot ga potrebuje telo, a s tem še ni rečeno, da'pijejo ottočani izključno le vodo. Številne generacije poletnih izletnikov so poznale starega Charlie Blaeka in tem je pripovedoval stric Charlie, kako je v prejšnih BODOČA BELGIJSKA KRALJICA. iorrmcMT. kiyitom viiw.co . twh Laška princezinja Mafalda se bo kmalu zaročila z belgijskim kmnprineem Leopoldom. radostne ventilacije, ali če je položimo k steni ali na tla, začne prav kmalu gnili. V tem slučaju se zarede v moki plesne glivice, ki jo polagoma razkrajajo. Moka postane k sla in dobi neprijeten vonj. Najraje se moka pokvari, če je bil v žitu plevel in seme različnih drugih rastlin. Tako žito je vča sili. ki povzroči v obliki vsakdanjega kruha marsikatero bolezen. Moko ljudje kaj radi sami kvarijo s tem. «ia jo mešajo z drugimi snovmi. Večkrat je pokvarjena moka na videz dobra, če jo zmešamo z dobro moko. Kot primes pokvarjene pšen/tčne moke fungira navadno koruzna, ječmenova, ovsena in prosena moka ali pa celo mineralne snovi, kakor glps in soda. Taka moka je težja in manj redilna, škodljiva, obenm pa dražja. Dobra moka rumenkasto-bele barve. Temna barma pomeni pokvarjeno moko. Moka mora dišati prijetno in nikoli ne po kislem. Če polijemo moko z vročo vodo. postane vonjava razločnejša in na ta I način spoznamo mnoge primesi, j Po okusu mora biti dobra moka nekoliko sladka. C'e jo vzamemo v i roko, mora biti suha. mehka in kc ne sme prijemati prstov. O kakovosti moke se lahko prepričamo tudi če pritisnemo nanjo prst. časih v neposredni bližini svoje ponižne koče vlekel iz morja velikanske ribe. težke do osemsto funtov. Današnji ribiči so veseli, da vjamejoi četrtino tega in še se morajo z motornimi čolni peljati ven na morje do desetih milj. Stric Charlie pa ni bil še tako star. Stric BiH Gilliam je postal star sto in štiri leta. in tudi stric Johnson ni bil dosti mlajši, ko se je preselil v večna lovišča. Rad je pripovedoval, kako je iz svojega prednjega vrta ob obali vjel v enem dopoldnevu makrel v vrednosti stolih dolarjev. Obžaloval je le. da so morali njegovi najboljši prijatelji umreti, predno so dosegli zrelo moško starost devetdesc tih let. i Seveda, v onem času je bilo ne izmerno več rib in rakov kot jih je danes in če bi takrat prevladovale sedanje cene. bi lahko en ribič v enem tednu toliko zaslužil, da bi lahko postopal celo preostalo leto in še bi mu ostalo nekaj za slabe čase. Cene pa so poskočile, kakorhitro je zmanjkalo rib ter so dobili celo kupčijo a* svoje roke pijavkam slični prekupci, ki ne plačajo ribiču skoro ničesar, d oči m se sami bogate za gorko pečjo, ne da bi jim bilo treba izpostavljati se nevarnostim odprtega in viharnega oceana. ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovenska gosiwwlinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih znmore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja ln mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavUl Članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO Št. 27. Kuharski recepti. Zdravniki svetujrjo zavživanje tforkih, okusnih juh. ker poslujejo kot stimulant, ki povzročajo primerno poslovanje prebavnega sistema. Juhe je lahko napraviti bolj redil-nim in okusnim, če se uporablja zelenjave. Kadar ne veste, kakšno juho bi skuhali. ]>oskusite naslednji recept ter servirajte z opečenimi eraekerji mesto z mesom. SUHI FIŽOLNI PIRE. 1 in \U ease evaporiranega mle ka 1 easo iKrsu.šc-!i«'fia gruhaste^a fižola 1 in 1/:; kvarta vroče vode V.; z reza ne čebul je Dva vršička peteršilu I »va stebla zelene 1 m ja lino korenje, zrezano 4 velike Žlice surovega masla ali nadomestila -J žlioi moke 1 in % čajne žliep soli čajne žliee popra Paprika po okusu Operite fižol ter ga namočite preko ihmM v mrzli vodi. Nato odlijte vodo. ga spravite skupaj in zelenjavo ter ga pustite kuhati počasi, dokler ni fižol mehak. odo pokvarili va'e preservirano sadje. Kadar j>ečete ribo. obložite posodo s jMivoščenim papirjem. Našli boste, da vam bo to prihranilo dosti dela pri čiščenju posodo. Vaš t špageti postanejo dosti bolj okusni, če jih servirate z močno začiml»eno omako iz paradižnikov ter ribanim sirom. Domača sredstva. Prepričati se morate, da je vaša srebrnimi popolnoma sulia, predno jo spravile. Mokro srebrnino je zelo težko zoiK't osnažiti radi kemičnega učinkovanja votle na srebro. I »a očistite nov linolej, ya osnaži-te s krtačo ter nato obrišite z vlažno cunjo. 1'poral'ite se sme le najmanjše množine mila. Ni primerno dr-•niiti linolej s krtačo. i>ohra zmes za čiščenje linoleja je jielrolej in kuhano leaneno olje. s katerim se na-moči eunjo ter vdr.^ne tekočino v linolej. Da očistite medieinsko steklenico, ki ima dnb ko ste jo večkrat izpra-li. jo napolnite najKiI z mrzlo vodo ter dodajte žli<-o suliepa mustarda. si rešite ter pustite stati par ur, na-kar izurite. Tla naravnost nazaj ter ntaknite glavnik od spredaj pri korenikab. da kažejo zobje nazjij. Nato utaknite drug glavnik za prvega, a tako. da bodo stali zobje obrnjeni proti zoliem prvega. da bosta oba glavnika predstavljala škarje. Nato vtaknite lase med ta glavnika ter si izeesajte lase s jiopolnoma suhim glavnikom. Osebno zdravje. Zdravnike in strežnice vprašujejo ljudje neprestano glede vrednosti o-trobov kot odvajalnega sredstva. O-trobi so zunanje jiokrivalo pšenične-ga zrna. Vrednost otrobov se je sedaj sjMiznalo bolj kot kedaj poprej. Prvič so bogati na neprebavnih fl-brih. ki absorbirajo voorabo. Kadar kuhate krompir, ne powibl-te dodati nekaj soli. To bo preprečilo krompirju postati suh in Tirana t. imajo Vza. ki je tako i>otrebno za prepre-č^Mije slabokrvnosti in fosforja, ki je potreben pri grajenju kosti. Jesti bi i morali vsaj malo otrobov vsaj en-i krat na dan. Mi priporočamo naslednje izdelke: < <"e potrebujete mleko za svojo majonezo ali drujre kuharske svrhe. se '.Hvslužnjte liordenoveca Evaporiranega Mleka, ker je Bordenovo Eva-porirano Mleko polno liogatega mleka. Nikdar se ne pokvari in vas bo v vseh ozirih zadovoljilo. . Star & Magnolia ho odgovarjalo vsem vašim kuhinjskim svrbam, kadarkoli i^trebujet'' mleko in sladkor zaeno. I>abko hranite labelne rer dobivate zanje dragocena darila. Dnevnik o Razputinu. Policija je natančno zasledovala vse njegove kretnje ter sproti vse zapisovala. — Razputin ni bil tak svetnik, kakoršnega se je delal. — Njegovi opravki z ženskami. Gotovo se vs-ak še spominja znanepra "svetnika" Razputina na petrograjskem dvoru, ki si je znal pridobiti s pomočjo svojih religijoznih simulacij pri carju tak ugled, da je bil dalj časa prva in odločujoča osebnost na dvoru. Po-zneje je bil od dvornih ljudi umoi>-jen. Cel čas njegovega svetništvr ga je policija na lastno inicijativo strojjo opazovala. Prijeti «ra ni m o jrla, ker -jra je vodila natančen zapisnik njegovega življenja, ki se sedaj nahaja v "Rdečem arhivu''. Par izvlečkov iz tega zapisnika zanimivo osvetljuje "svetnika" Razpu tina. 26. januarja. — Simonovič (Raz-put in ov tajnik > je prinesel ve« steklenic vina. Pri Razputinu ples na čast večjih izpuščenih kaznjencev. Prišlo je 7 mož in 0 žen. Peli so. plesali in ploskali. Pijančeva nje je trajalo pozno v noč. 12. februarja. — Zasledovali sinn Razpustili a. ki je šel z neko nr-znano damo do hiše kneza Andro-nikova. Kdaj je prišel ven. nismo <»]>azili. Ob pol 5. je j>rišel domov v družbi šestih pijanih gospodov, ki so ostali do šestih pri njem. 11. marca. — Ob 10. uri 1 .*> min. Kmo videli Razptrtina na Goroha-vajki i.n ga zasledovali do stanovanja prostitutke Tregubove, Pu-»kinskaja S in odtod v kopališče. 1. junija. — Razputin brzojavil Pokrowkoje (njegov rojstni kraj v Sibiriji^ : Hrepenim po tebi. rad bi domov. Anuška nesrečna, podvreči s«> mora operaciji. (Virubo-va se j«- ponesrečila na železnici in so ji morali odrezati del nopre?. 2. junija. — Razpustili prišel ob 10. uri pijan domov z Manusom in Knzminskim (p« trograjska veletr-govea in podal hišnico ]>o masa-žerko Ftiklno. ki je pa ni bilo doma. Potem je šel sam v stanovanje št. 31 k šivilji Kalji. ki jra pa ni spustila k sebi. Nato se je lotil hišnice in jo hotel ]K>1 jirbiti. Ona se mu je iztrgala in pozvonila nakar je prišla Dunaja (Rasrpiv tinova dekla) in ga vzela v stanovanje. 24. junija. — Gosti pri Razputinu v Pokrov-'kojcm. Pil je veliko, navijal gramofon, plesal in zmešano pel. Balial se je, da je osvobodil 300 baptistov od kazni. 13. julija. — Po kopanju je šel Razputin k ženi p^alomšeika Jpi-mola ju, ki pra je čakala na oknu in je ostal pol ure uri njej. Obiskoval jo je skoro vsak dan v intimne namene. Knjigarna "Glas Naroda" MOLITVENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano.............70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano.............. 1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90 v usnje vezano.............. 1.60 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 Bedakova izpoved ................ 1.20 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Balkanska Turška vojska..........80 Barska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... .25 Cvetke .......................... .25 Črni panter......................65 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ...................... 30 Cvetina Borograjeka...............50 Čarovnica starega gradu...........25 Na Pre r.j i Črna prst in Gregor, zabavna knji- Nihilist Narod ki izmira...................40 Naša Ančka ..................... .36 Naša vas, 1. del. 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov......a..... ,90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda vez................66 Naša leta, broširano .............. .45 Na Indijskih otokih ..............60 Naseljenci ......................' .30 Novele in črtice...................90 .....................30 ......••••••••»•t««® .40 žica .........................60 ] Narodne pripovedke za mladino; Deteljica, življenje treh kranjskih. j 3. zvezek .................... 35 bratov francoskih vojakov......35' 4. zvezek ..................... .40 Doli z orožjem....................50Na krvavih poljanah. Trpljenje in (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v lino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v lino usnje vezano.......... 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 je jim je dal še 100 rubljev. jih j postavil v krocru in pel sam ž njimi. Potem je odšel pa se kmalu vrnil in dejal, da mu je nekdo ukradel 300 rubljev. Ril je še bolj pijan, ozmerjal natakarja na ladji. se prepiral z Raznmovskim in bi kmalu prišlo do pretepa. Kapitan je napravil red in obljubil se- POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski; broširano .....................30 Angleško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angeljska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Govedoreja .75 Domači zdravnik po Kneippu......1.25 Domači živinozdravnik ........... 1,25 Gospodinjstvo ................... 1.— Jugoslavija. Metik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična knjiga ali hitri računar za trgovce z lesom 1.00 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško angleški tolmač...........60 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Nasveti za hiše in dom, trd vez.....1.20 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del .........................30 Pravila za oliko................... .65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Pr?ktični račnnar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez. .. .'..... 3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Rečni slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar ...........80 Sadno vino.......................50 Slovensko-nemški besednjak Wolf- Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00 Sadje v gOGpodinjstvn.............70 S]vensko-angleška slovnica, s slovar- ............ 1.50 sredne šole, .......... 1.— 1.25 9. avprusta. — V Tjnmnn je najel Razputin sam kanit o zase. Ob . , .. , .. . , jem, trdo vezana en. je prišel pijan ven m dal vo- Sloveilska siovnica za jakom na ladji 25 rubljev. Pozne- (Breznik) '......' Splošno knjigovodstvo, l/ in 2. del Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Srbska začetnica za Slovence ......40 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................50 Slovenska narodna mladina...... 1._ Spretna kuharica (Broširano) ____ 1.10 (Trdo vezana) .............. 1.45 „ , . . .. .. . . Slovenska kuharica. Z mnogimi slika- staviti v Pokrovsliojem nohcij^Kij _. ,____. , . . . , „ . , ' mi v besedilu, vsebuje 668 strani, protokol. Potem .so videli Razpu- tina v njegovi kajuti. Bil je popolnoma pijan, padel končno pod mizo in ležal do prihoda v Pokrov-agoje. Tam so ga položile njegove trdo v platno vezana ........ 5.— Umni čebelar ................... l._ Umni kmetovalec ali splošni poduk, % kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica...................50 hečre na kmečki voz in odpeljale Veliki slovenski spisovnik raznih domov. 9. septembra. pisem. Trdo vezano .. Veliki Vsevedež .......... Razputin je bil .Zdravilna zelišča......... pri svojem bratu Nikolaju v go-steh. ko je prišel njegov oče in gc pričel zmerjati s slabimi beseda- 1.80 .80 .30 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 mi. Razpusti n je pobesnel, pahnil Zbirka domačih zdravil z opisom člo-očeta skozi vrata, ga podrl po tleh veŠkega života ............. .75 in bil s pestmi. Oče mu je dejalRAZNE POVESTI IN ROMANI: da je protitak. S silo so jih razdru- žili Pozneje je imei s-tarec eno oko Amerika in Amerikanci Popis slo-modro in zaiteiklo. Zmerjal je še! venskih naselbin v Ameriki. — knjiga vsebuje 608 strani,v platno vezana..................3. dalje in dejal, da Grigorij ne zna j drugega, kakor držati Ihino za Andrej Hofer mehke dele. Oba sta bila zc-lo pi- Boy ^^ ^ Vez^ ................M jtma. — Ta dan je poslal Razpu- Baron Tegethof, zmagalec na morju .25 tin eno brzojavko v Carsko je se- Beneška vefleževa!ka .............36 lo in eno t veliki glavni stan. Belgrajski biser Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka.......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........... ............40 Elizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 .75 .25 .50 .70 1.20 . 1 ;> .50 Grešnik Lenard (Ivan Cankar) ____ Gočevski katekizem .............. Gruda umira .................... Golem, roman.................... Gentleman vlomilec, trdo vezano ... Gadje gnjezdo, povest- iz dni trpljenja in nad. trda vez........... broširana .................... Hadži Murat, trda vez............ Hči papeža, trda vez.............1.25 Hedvika .........................35 Humoreske, Groteske in Satire......60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz zapeške globeli ................ 1.50 Igralec, reman, spomini mladeniča .. .75 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jos, Jurčič, spisi: Po Levcu zbrani spisi ........1.00 Scsedov sin...................40 4.zv. Za Cvet in sad, hči mestnega sodnika etc.................75 5. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano..........75 Trdo vezano ................ 1.00 G. zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75 Trdo vezano ................ 1.00 Karmen, trdo vezano..............40 Skrivcc, roman. trd. vez............75 Kraljica mučenica, trd. vez........80 Kazaki, povest iz Ruskega ........ .70 Kresalo duhov ................... .70 Kraljevič in berač ................25 Ludovika Beozija .................25 Ljubice Habsburžanov.............40 Levstikovi zbrani spis;!: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sone.tje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavijice in pušice — Ježa 11a Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Ljudska knjižnica: strahote z bojnih pohodov bivše- ga slovenskega polka Narodna biblioteka: Svitoslav .......... Spis je 1.50 .35 .35 .35 Krvna csveta.................... General Lavdon ..............70 Napoleon I...................... 1._ Babica .......................... 1.20 Nesrečnica........................70 V gorskem zakotju ...............35 Za kruhom ........................35 1. in 2. zvez. Znamenje štirih Darovana, broš............... trdo vezana .................. 2. zv. Darovana. Zj»odovinka povest ........................50 3. zv. Jcrnač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. z v. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 31. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. z v. Iz dnevnika malega pored -neneža. trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življ>nja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .......................75 Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, trda vez.........1.— Mimo življenja, broširano.........80 Mlada ljnbezen, trd. vez. ..........1.35 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Morski razbojnik, trd. vez..........90 Mrtvo mesto .....................70 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev....................80 Mnsolino .........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija .........................» \38f Mirko Poštenjakovič.............. .30 Marjetica ....................... .70 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .............. .. 1,— .50 Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... Mati Božja na Blejskem jezera____ Mladim tsroem. Zbirka povesti za slo- vensko mladino...............25 Turki pred Dunajem •35 Notarjev noa, hran oreška......... .35' Trenutki oddiha .... Žalost in veselje ..................1._ Z ognjem in mečem...............4.— Grška Mitologija, 2 knjigi ........ 1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Broširano..... 1,— Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 •80}Odkritje Amerike ................70 Petelinov Janez ..................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez.. . 1.00 Posvetilce. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti..............40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Ped krivo .ielko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo................35 Pet za razpotjem. Trdo vezano ... 1.20 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe..............25 Pa tria, povest*, iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Poljub, povest iz gorskega življenja .40 Ptice selivke, trda vez..............75 Rablji. trda vez...................75 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Revolucija na Portugalskem........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Robinzon .........................65 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spomini jug. dobrovoljca 1914-1918, trda vez..................... 1.00 Spake, humoreske, trda vez........90 Spolna nevarnost..................15 Strelec ...........................30 Strahote vojne ....................50 Stezosledec ......................30 Sveta Genovefa...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje .................. .75 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Sveta noč........................25 Štiri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osveta; Gospod Grahar; List papirja .........................30 Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ ,80 Sveta Notburga...................35 Spisi Krištofa Šmida..............35 trdo vezano —................45 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest; iz kav-kaških gora.................. .25 4. zv. Praški judek.................25 8. z v. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. z v. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... .25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med ali vožnja v Nikaragno..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatic. Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tun^l, trda vez. ..................1.00 ..........60 • •••••••••• «401 .90 1.00 Vrtnar, Rabindranath Tagore, trdo .60 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valenttin Vodnika izbrani spisi......30 Zgodba Napol, huzarja vez.........1.50 Zločin in kazen, trda vez..........2.50 Zmisel smrti......................60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne....................80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen. 2. knjige. 1. in 2. del. Trdo vezano Za milj oni, trdo vezano ........ Ženini naše Koprnele ........... Zmote in konec gospodične Pavle Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .. 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- 3 — .65 .35 .35 .35 .65 sti .50 .15 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................50 zv.. trdo vezano. Vinski brat.....50 >. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 1 'mel niške kn.iige s slikami za mladino : Pepelka; pravljica s slikami ... 1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguličica; pravljica s slikami____1.00 Tmoljčlca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mladi umetnik ............... 1.20 Otroški vrtec ................... 120 7,3. kratek čas ................... 120 Zaklad za otroka ................. 1.20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1._ IGRE: Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................g0 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. DedščLna. Trpini........ 1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Ce sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnfk. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ............................ Medved snubač....................30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Za križ in svobodo. Igrokaz v 4 dejanji* ............................ Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Pogodba, burka s petjem v dveh deja- _ njih»........................... Poljub, v dveh dejanjih............30 Vse naše.Burka enodejanka........40 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 deja- »jik ..........................60 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanih ............-............35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......• .60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža Sanje.......................... 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne Izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa- stiriti in kralji, Ljudmila, _ Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, MarijEn otrok....... 30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 18. in 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj. Kmet avtamat; Dekla Božja; Junaška. Blejke.. .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Mariji- nega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda. vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez. .......75 Ko so cvele rože, trda ve«. ..........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Bajade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................. 1.25 Broširano.....................75 Pesmi. (Simon Jenko) .............45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Vijolica. Pesmi za mladost.........60 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije .......................50 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.........90 Zlatorog, pravljica, trda vez........60 PESMI Z NOTAMI: Ameriška slovenska lira — Koncert- pesmi za moške in mešane 50 zbore.......1................ 1 Zbirka moških zborov in četvero spevov, Lahajnar: Gorski odmevi .................. Gorske cvetke ................... Planinke ........................ Narodne vojaške. (Ferjančio) ..... Narodne pesmi. (Marolt) ......... Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) ........ Narodne pesmi Žirovnik 1. zv........................... 2. zv............................. 3. zv .........................* * * Slovenske zdravice ............... Moje sanje ....................... Narodne himne in domorodne pesmi, Mnrolt ..................... t. Slavček. Zbirka šoskih pesmi....... Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove, Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami.........2 Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt in bas 1. zvezek ........................ 2. zvezek ........................ Planinke. (Laharnar.) Pesmi za sopran, alt, tenor in bas: 1. zvezek ....................... 2 zvezek ........................ En starček je živel. Za bas solo in možki zbor .................. Dve pesmi. 1. Zapoj mi pesem dekle. 2. Škrjančku. (Prelovee.^ .... 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. — f'Adamič) 1. in 2. del ...... Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec.) Vojaške narodne pesmi. (Kosi) Orlovske himne. (Vodopivec) ... Lira, srednošolska pesmarica: 1. zvezek .................... 1 2. zvezek .................... 1 Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene slavnosti — (13 mešanih in 3 moški zbori) . 1, Nočne pesmi (Adamič) ........... 1, Kupleti (Grum) — 1. Kranjske še 40 40 40 20 .50 .15 .30 L .20 20 20 10 25 .40 40 .40 .40 Trdo _ vezano .•....• .15 Naročilom je priložiti deinar, bodi® v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete getforvmo, re-komandirajte pismo. • ^ Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo postimimo. prosto. "6LAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING OO. 82 CortiaBdt St.,_______New York r / Alias: Nadja. (Iz cikla "Žene.") Saša je stal sred sobe boijševiš-kega komisarja Ivana Nikolajevima Doibronf^ke^ra, plcekal z rokama in govoril; "Prekrasna si, Nadja! Tvoje lice, tvoje lasje si je zamislil Tizian, roke in grudi sam Rubens." Dopadljivo se je kre.tala Nadja pred zrcalom: "Pa mi res pristojna carieua toaleta!" "Ko bi te videl slikar, ustvarila bi iz njega da Vincija, Solomka." Nataknila si je prstan z velikim biserom. Nagnila se je k Saši, rekoe: "Na d j a, carica komunistov te pozdravlja!" "Carica Nadja!" je vzkliknil presrečni Saša in jo odnesel na divan. pokrit z dragoceno perzijsko preprogo. Iztrgala se je iz -strastnega objema in dejala: "Saša. danes še ni dan. da postanem tvoja! Glej, soliice naše svete mi.sli o brastvu šele vzhaja, zbežala je noč preganjanja . . . Ko bo sobice svobode v zenitu — takrat ljubi, bova praznovala dan najine sreče ..." "Trda si. Nadja ..." "Velika ideja o vesoljnem bratstvu. mar i naj izgine v trenutku ljuba vi?" "Ne. Zdaj grem na branik za enakopravnost!" * * Da. Ti si pravi zaročenec ko-munistke Nadje!" Objel jo je, poljubil jo je in odšel. V sobi je bilo tiho. Nadja, v carični toaleti, je poslušala topovom, ki >o oznanjali enakopravnost v znaku krvi. "Žito zori, misel zori . . Zagledala se je v prelepi prstan, ki je bil tudi iz carične zakladnice. Nič se ni čudila, da je zdaj njen. Nenadoma so se odprla vrata. Vstopil je njen oče. Razburjen je bil. "Cuj, Nadja, carjevi privrženci so nam za petami." "In vi oče, .tu pri meni?" "Kaj misliš. Nadja, da sem bo-jaizljivec / Povem ti. Saša je padel ob moji strani." "Naj bo. Živela naša ideja!" Oče -se je obrnil in odšel. Ni razumel .svoje hčerke. Nadja je bila zopet sama. Srepo se je zagledala v temni kot. Potihnilo je grmenje topov. Iz ulice je vrelo k njej navdušenje-. "ŽiveLa bratska Rusija! Živel komunizem ! Doli z buržoazi-jo!" Nadja je ostala mimo na zofi. Naenkrat se ji je zastudila krico-ča sodrga. Ali je hotela bOti carica . . .? Nekdo je močno potnkal na vrata. Nadja je prižgala elektriko in odprla. Bil je ljudski komisar Potrkov. Začudil se je. ko je videl tako na-lišpano Nad jo. "Tovariš Nikolajevič, ali je doma?" "Ni ga." "Tem bolje, bom opravil sam." "Želite tovariš?" "Preiskal bom hišo. vi skrivate dragocen prstan carice." Nadja se je prestrašila. "Čemu vam bo?" "Čemu je pa vam?" "Za >gx>min ..." "Dragocen spominček ! Sem njim, tu je potrdilo najvišje oblasti. da je moj!" Nadja je prebledela. Na listku je bil dostavek:" ... in če se upira vašemu povelju, ubijte jo!" "Iščite," je rekla Nadja. Izbuljil je oči Potikov in kakoi pijan zrl na lepo žensko. "Ubil ti bom. ker si prelepa da bi živela." je dejal ves ra sod razen. "Toliki slast . . . tvoje telo!" in približal je svojo mesnato desnico izrezku na obleki. ^ "In če postanem tvoja, ali me potem tudi ubiješ, PortikovT" ga je vprašala razburjena Nadja. "Ne." Nadja je odpela obleko in so slekla do goletga. Potikov je drhtel. "Lepa si, gre •fina sii, kakor misel si . . ." je jec-1 jei in se vrgel nanjo. Njene oči so pofcrtaJe mahoma črne. "Pes", si je mislila, "prvi si, ki me vidiš golo in zato boš umrl! Igraje je izmaknila komisarju samokres. Potem je od skočila na ka-nape in koketno sukala orožje. Še ves omamljen je gledal Potikov go lo telo. Počil je strel. Potrkov se je zgrudil, zadet v glavo. Nadja se je sklonila k njemu. ''Mrtev." Zazeblo jo je v dušo. Trenutek je gledala predse. "Tudi Saša je mrtev. Grda je smrt. Kaj potem, če sem ga ubila, drugače bi bil pa on mene!" je hladnokrvno pristavila. "Zdaj pa na delo. Ubila sem komunista — pobegnili moram. Pa kako in kam? Črez mejo na vsak način. . V naglici je odprla omaro. Iskala je primerno oblačilo. Ni se mogla odločiti- TUDI NOVOST. Nekaj o vražah in zločincih. COrrNICMT UNDERWOOD * UNDCRWQOD, N, r. Vesla so že prenavadna za vesla nje. Zato so pri Londonu vprizo-rili tekmo brez vesel. Veslači so se posluževali krožnikov, in so prišli, kot, poročajo, še precej hitro na cilj. Žid. Zenica se mu je razširila od ■ « v « . po*«««-. i izredno čudna izprememba Nadja mu je prikimala. Ta mi- ] __ sel ji je bila všeč. "In plesalka," jo je vprašal strastno, da je občutila pogled, j kako je ob visel na njeni goloti. "Saša je mrtev . . ji je šinilo Potem se je spomnila na Potiko- .v misel. "Jaz, je dejala hripavo. ^ i Punca se je v svojem dvajsetem letu izpremenila v fanta. — Po dolgem obotavljanju se je odloČila, odšla je v bclrVco ter se vrnila kot krepak fant. va. Pokleknila je k njemu in mu preiskala žepe. Našla je njegove dokumente. "iDobro", se je nasmehnila zadovoljno. Stopila je pred ogledalo. Koketirala je s prekrasno žensko v njem. Odpela f ka na solneu. si je lase. "Saša. to je bilo vse tvoje — zdaj naj vzame vse vrag," segla je po škarjah in si odrezala svojo žensko lepoto. V levici je držala šop rdečkaste ga zlata. Zalučila ga je širom po sobi. Iz omare je zdaj vzela perilo in obleko svojega očeta. "Tisoč frankov na večer, salka!" Segla sta si v roko. Čez pet minut sta bila tistem svetu, -za kaiterega tako bala, da ne bi postal Ru" V kraju Baffalora v Italiji se je rodil pred dvajsetimi 1% t i družini Gorla otrok. Babica je reki;-: zopet v s z0pet pimea a]j ta bo krepka m **. čvrsta. Otrok je rastel in veljal sta ★ je snezm- za Marijo Nedavno temu je vstopila v ob- činsko pisarno v Boffais 20-letno "Grossklem je obogatel Če2 dekle Marija Gorla. Občinski taj-noe. nik. ki jo je poznal kot delavko v "Pri Rusalki" je bilo shajališče tovarni vžigalic, jo je prijazno vsega bogatega življa od blizu in sprejel in vprašal, kaj želi. Zarde-daleč. jla je in prosila, da ji napravi Skoraj vsak dan je priplavala (u-božno spričevalo. — Za kaj bos med lahkožive goste sama Rusal-!rabila spričevalo? — jo vpraša V trenutku se je prelevila v di- , . , ... , , L^u-: i - „ i -i i t-v / .; . , , . ^ ka 1Z Volge m jim plesala in pre- »beinsiki uradnik. Odgovor: — Da da se je opa. neštetih . v nega fanta. Vtaknila je k sebi Po t iikove papirje in samokres. Pogledala je še enkrat na mrtveca, šepetniia: "Prvi umor," in zaloputnila za seboj vrata. Na cesti je bila tema. Luči niso gorele. Zdaj je zadela v kadaver. zdaj v ranjenca. Sla je preko vsega z nasmehom, ona komunistka Nadja. Okolo polnoči je prišla na neki predmestni komisarijat. Poprosila je, da naj jo pošljejo v Nemčijo, da bo propagirala komunizem. "Mladi tovariš, to praVi marsikdo. a mi ne verjamimo nikomur." ji je rekel strogi komisar. "Torej svoboda na temelju nezaupanja, tovariš," je dejala nekoliko razdražena Nadja. "Zaprite ga!" je velel komisar stražnikom in odvedli so Nadjo v temno sobo. Tami je bilo že vse polno. "Teror" in Nadja je zaškripala z zobmi. Videla ni ničesar, zgrudila se je na tla in zaspala. Drugo jutro so jo zopet odvedli pred strogega komisarja. Po dolgem prerekanju ji je obljubil, da bo šla preko meje. Minul je tedefa. Bila je še vedno v zaporu. Organizirala je upor. Ujetniki so ubili komisarja in Nadja je odpotovala v Berlin. * Vsled svoje lepote in razsipnosti je kmalu zaslovela Nabija. Tu in ta.m je vrgla žarek boljševizma v razgrete duhove in Se bolj se je zapenil šampanjec v kri-stalndh kelihili. "Kaj vam pa je danes, dragi Groteski ein." je vprašala razigrana Nadja ruskega Žida. "Včeraj sem vse izgubil v igralnici — Mignon —. jZdaj premišljujem, kako bi se končal." "Za to je še čas . . . Jaz še nisem nikdar o tem premišljevala .. . Smrt je ostudna ... Pa nimate ni kakega izhoda ?'' "Začel bi novo igralnico, cham-bres separees. kaibareit, opij, kokain . . . Ampak novih atrakcij bi bilo še treba ..." "Bom pomislila . . Zamislila sta se oba, Nad ji je že primanjkovalo denar-ia. Oj, vzljubila je to razgaljeno življenje propadle ruške in pruske arfetoikraci je . . .Delo je nn-zila. Roke, iki jih je oskropila kri, niso bla-gosloVljene. — Da bi s» prodajala posameznikom, o tisto pa tudi ne. Ljubezen je slasciea. pevaia. V nagi lepoti se jim je smehljala in \;abila s seboj v romantiko divje nature. grem v bolnico. Uradnik; — V bolnico? Ali si bolna? Nato si je cvetočo punco natanko ogledal. — Grem v bolnico — je odgo. Ravno je blisknila na oder ob vorila. — ker hočem postati motornih glasih balalajke. Na glavi ški! in zapestju je imela po en venček krvavih rož. Plesala je smrtni pls rož ... ko je prišel od nekje stra- Neizmerno se je začudil občinski tajnik, potem pa se je spomnil na neke govorice. Napravil ji je stni favn. Kosmat je bil in lep kot |.ubožno spričevalo in dne IG. Ju bi ga izklesalo sa;mo solnce. Strast plesalcev je prešla na publiko." lija je Marija vstopila v bolnico v Matgenti. Tri mesece je bila v bolnici. potem so jo odpustili. Ko je Nenadofna je zakričala Nadja. stopila na ulico, ni bila več Marija Policija je vdrla v skrivnostno ' Gorla. ampak Mario Gorla. lep. shajališče.ljudi vseh slojev in pre- čvrst 20-letni fant. V občinskem pričanj. j uradu in na sodniji so popravili Nastala je strahovita zmešnja- njegovo civilno stanje in tako va. pojde sedaj Mario Gorla na nabo. Nadja je hotela pobegniti. Za- Nastale so radi tega v domači man je iskala izhod policisti so v*si in daleč naokrog, raznovrstna vse zasedli. | pripovedovanja. Ta Maruo je bil Podzavestno se je približala kot Marija zelo vljuden in dobe>. oknu in je odprla. Policist je skočil k njej. Z neverjetno silo se je pognala na okno. "Saša. za teboj ..." je izmolila v duši. Za hip je zablisknila v temi naga ženska in loputnila na tla. Potem je bilo vse tiho. srmo ženske so včasih prijateljico nekam čudno .kritizirale in se čudile moški naravi, ki je prevlada-vala v njej. Marija je molčala, končno pa se je prvotni zastoj razvoja specifičnih organov ukinil in ko je bil razvoj popolen, je gnal mladeniča pred obla-t. da se prizna za to. kar je v resnici, to je Komunistka (?!) Nadja je po-' za moškega. Čudno je bilo. da su ginila kakor pesna berlinskem , kričale nanj delavke v tovarni za tlaku. MISS CLAIRE ADAMS. vžigalice, ko se je vrnil na delo in vstopil seveda, v moški oddelek. Ali ravnatelj je razgrajajoče delavke razgnal in bil je mir. Mario Gorla pričenja ves vesel svoje moško življenje. Smrtne obsodbe v Bosni. Izza prevrata je bdlo pru o-jktiožnili sodiščih v Bosna izrečenih j 76 tsmrtnih dbsodb. Dve fcmrtni obsodbi sta bili izvršena. 69, obsojenih radii umora, je bilo po_ miloščcmih dm o stri lih obsodbah razpravlja še drugioinštančno sodišče. Pomiloščemih je bilo dose-daj 62 moških in 7 žemsk. Detomor v Beogradu V Beogradu je bila aretirana strejepraska Evgetaftja Riehter, ki je svofte mezakonteko dete vrgla j v gnojnicot, kjer se je zadušilo. Slika nam predstavlja znano ki- (Nečloveška mati je bila izročena nematografsko igralko, ki se bo sodišču, v kratkem poročila z Benjaminom Hampitonom, kinematografskim igralcem. Hamptonn je njegova prva žena na smrtni postelji, naročila, naj se zopet ALI VESTE, — večer .. j e zinfl «la je dospel v Združene drŽave sve-tovnoznani jugoslovanski kipar Meš-poroči Ap p^i.vzame Miss Adams trovič ter da bo razstavil svoja dela -'— — • v BrooklynBkem muzeju? Ali veste. da so Helmar turške cigarete iz čistega turgkega tobaka fer po zmeri|L ceni naprodaj? Začnite kaditi turfiki tcMfk fn veseli ga boste kot &o n MAMQQAJTm SB MA toJki HiSdDA*. kAJVsOJi Dnvnx t V— V neki meščanski šoli v Budim-i; t it i je vprašal učenec Matušek. je-li res. kar uči katoliška ce kev, da je zagrobno življenje, kjer pri-dejD grešne duše v pekel, v katerem vlada hudič. Profesor je odgovoril kratko in jasno: Ne. hudiča ni! Noben pameten človek tega ne verjame. Drugo uro je bil v šoli krščanski nauk in katehet je svečano trdil, da so nebesa polna angelov, pekel pa poln hudičev. Učenec Matušek je pripomnil: Toda naš profesor je pravkar trdil, da hudiča, ni .in da pametni ljudje ne verjemejo cerkvi, ki to uči. Ratchet je takoj prekinil nauk in hitel k ravnatelju. Ravnatelju se je zdela zadeva tako važna, da je odred^ naj se po vseh razredih pouk takoj prekine in skliče profesorska konferenca, da odloči ali jt je v peklu hudič ali ne. V šoli namreč ne gre. da bi učenci culi iz ii it enega profesorja na vprašanje iste osebinc Jrdilni, iz drugega pro fesorja pa nskailni odgovor. Po dol gi debati je konferenca o tem va žnem predmetu glasovala. Večina se je izrekla, da hudič res eksist:-ra. Razveseljivi rezultat tega gla-f ovanja so sporočili profesorji nemudoma vsem učencem in pouk se je nato mirno nadaljeval. Take reči se dogajajo v evropskem velemestu dandanes, ko govorimo o visoki kulturi in prosvitljenosti človeške družbe. Ni torej nič čudnega, da je Budimpešta dandanes sedež raznih čarovnic, ki jeeijo ljudi z vražami in prerokujejo bodočnost. Pri obhodu po zakotnih ulicah in lokalih je budimpeštanska policija- za sačila v enem dnevu cele ducat*, čarovnic pri poslu, ko so dajale lahkomislenink ženskam vseh stanov nasvete glede ljubezenskih zadev in bolezni. Več takih "pa daric". ki so predajale ljudem za drag denar smrtnonevarne recepte. je policija aretirala in zaprla. Med najbolj znamenitimi in nevai-liimi čarovnicami je bila neka gospa Vrebics, o kateri so bili njem klijenti prepričani, da lahko ozdravi z m a gn etično silo vse bolezni. Med bogatimi in bednimi klijenti ni poznala razlike. Vsak. kdor je iskal njene pomoči ji je mo ral lačati honorar in sicer 1 srebrni goldinar in 99 krajcerjev, ali dvakrat toliko kron in vinarjev, dalje 9 jajc. 1 gos, ali črno raco in novo ruto. V Kačetku ceremonij je navadno nagovarjala klijenta*. "Za grehe svojih rednikov se moraš pokoriti, dati mi moraš vse to kot žrtev, ki naj potolaži jezo duhov." Ljudje so ji nasedali v tako ogromnem številu, da je morala najeti poseben lokal, kjer je sprt. jemala in kamor je spravljala svoj bogati zaslužek. Samo ob sebi umevno, da je na Madžarskem po deželi še neprimerno več takih vraž. kakor v pro-stoliei. Zlasti kraji, kjer žive Slovani in Rumuni in ki pripadajo zdaj Jugoslaviji ali Romuniji, j* bilo že od nekdaj bogato polje za zl opora bo nevednosti in lahkovernosti. Tako so nekoč aretirali v Aradu. kjer žive večinoma Romuni. čarovnico L/. I-iupas;. ki je hodila po deželi in lečila ljudi z vražami. Ne le žene in dekleta, marveč-tudi fantje in možje so prihajali tnimoma k nji. Oblasti so pozneje ugotovile, da je plačalo več oseb vero v to čarovnico z glavo. Pre-frigana baba je namreč zdravila bolnike zelo enarčenja, marveč rezultar splošne mržnje do umorjene obito-Iji. D ud a??-N agv in njegova žena, občinska babica, sta bila na glasu kot dva 'krvoločna človeka. Njo so smatrali celo za čarovnico. Obeh so se vaščani bali. izogibali so se ju. ali nihče si nanj upal v njuno bližino, ker so se vsi bal;, da znata eoprati. Čim je nasrtal v vasi požar, so takoj obdolžili to nesrečno obitelj. da je ona zažga la. Tudi točo. povoden j. sušo m druge elementarne nesreče -o pripisovali dozdevni čarovnici Dudas-Nagv. Občina je zahtevala o:l velikega župana, naj to družino izže-lie. Oblasti so to zadevo-preiskale, a niso našli nič sumljivega na nedolžni obitelji. Zato prošnji občinskih zastopnikov niso mogle iLstre-či. Ko .so vaščani videli, da se na ta način ne iiznebe osovraženega soseda, so se pomagali z zaroto. Dogovorili so se. da ubijejo rodbino Dudas Nagv, čim bo mogoče. In neke nedelje je ilzbruhnil v vasi požar. Pozneje je bilo dognano. da so vaščani sami nalašč zažgali doti čil o poslopje, da bi mogli obdolžiti Dudas - Nagv j a. Ko je prilii-tel nesrečni kmet nič hudega slu- Hrbtena b rl m js predznak obistne n^prKike H in nikakor se ne sme Lc.r.e!p.c,-S riti. Vzemite 1 SEVERft LEDSYL 'C g I? g ki je izvrsten stimulant ^a le- u g dice. Pomaga naravi pepra- ^ g viti obstoječi tiered, ter rlajša " = bolečine v hrbtu vcled ctrstns ■ § neprilike. 1 h i Cena 75c in ?1.25. L.: i I i y. Zahtevaj t o v Iebr.iah. teč na kraj nesreče, da bi pomogal gasiti, so ga naenkrat zgrabil:, obdolžili požiga m ga postavili na sodišče. Ljudsko sodišče obstoječe iz osem uglednih vaščanov. je obsodilo nesrečnega kmeta in njegovo družino na smrt. Obsojenca so ubili /. žel jeznimi vilami in sekirami. Njegovo truplo >o vrgli v egenj. Sodišče pa je nadaljevalo svoje zased asi je. Takoj so poslal; (Nadaljevanje na 6. strani.) Mrlič v vodnjaku. Iz Ilreljina v hrvatskem Pri-morju poroča'} : Trgovki Ivani Tadojevič je trgovina v zadnjih letih slabo uspevala r zabredla je ■ težak položaj. Zblaznela je in nekako pred desetimi me-eci nenadoma izginila. NI :> jo mogli slediti. Te dni je soseda zajemala vodo iz domačega v dnjaka in z grozo je opazila, da je v vedru potegnila iz vodnjaka človeško roko. Razburjeni >osftili so iz vodnjaka izčrpali vedo in našli na dnu skoraj popolnoma razpadlo telo pogrešane trgovke, kateno so spoznali po obleki. Kakor pripovedujejo sosedje, je voda v zadnjih mesecih pa.č imela čuden duh. a. ker nimajo drugo vode, so zajemali še dalje iz tega vodnjaka. Tudri tamkajšnja pek je mesil kruh s to vtcudo- Čudno pa jet, da vsled uživanja te voele iii nikdu obolel in nakdo umrl. Za slab spanec in tisti slab počutek v jutro. Konc-t-no j«- tu zuravilo, ki ^a rabijo tisrjči z velikim usjiehom. Ne dela nobene r;i alike koliko različnih zdravil st« ž.' vzeli brez uspeha, to vas bo presenetilo. Isto mora storiti svoje delo, ali pa vas ne stane nič. Poskusite ga. za par dri in čudili se boste, kako hitro b?ste počutili vračanje zdravja in moči Isto dela rdečo kri. mofne. umirjeno živce ti-r daje navdušenje in enerži-jo. Odstrani bolečine iz mišic, prežene srlavobol. odstrani umaznnost jezika, slatio prebavo ir. napenjanje po jedi in daje zdatno odpomoC v slučaju vnetja mehurja in pogostega scanja. Ce se ne počutite ravno prav, je va5a dolžnost, da poskusite to zdravilo. Zove i se Xuga-Tone. Pojdite v lekarno in kupite steklenico. Jemljite ga par dni in če ne boste zadovoljni z rezultati, nesi-tc- ostalo nazaj ln dr.bilj boste denar pc vrnjen, izdelovalci \uga-Tone hočejo zadovoljiti vse rabitelje tega zdravila, zato jamčijo Xuga^-Tone in za-htevsijo, da lekarnarji povrnejo donai-ako ne stori v=ega kar pričakujete. Pri-joroč:ino, jamčeno in na prodaj v v^eh lekarnah. —Adv't. Želim dobiti žensko v starosti od 45 do let, Slovenko ali Hrvatico naprednega mišljenja, tueli z enim ali celo dvema otrokoma ni izključena. Katera resno misli, naj mi piše in priloži sliko, ki jo na zahtevo vrnem; Če nima slike, naj pa takoj piše. Tajnost zajamčena. — Ženin, 438—50th Ave., West Allis, Wis. (3x 11. 12. 13) ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 5506 DR. LORENZ 642 Penn Ay©., PITTSBURGH, PA. >dini slovensko govoreči zdravnik iRECfJALIST MOŠKIH SOLEZNI. ■•j« Mrofca J« zdravljenj« akutnih In kroničnih bolaznt. Jas •am ta zdravim nad 25 lat tar imam akuinja v vaah bolaznlh__ "In kar znam rievimko, zate vas moram popolnoma razumatl In apoznatl v«M bolezni, da vas ozdravim fn vrnem mo« In zdravja. Skozi 23 lat aam pridobil poaabno akuinjo pri ozdravljenja moikth bolezni. Zato ee morete popolnoma zaneatl na mene, meja ekrb pa Je, da vae popolnoma ozdravim. Ne odlaAaJta. ampak pridite Simpreje. te ozdravim zastrupljeno kri. mazulje m Kae po te?e*u, bolezni v vrta, fei. padanja lae. bolečine v kosteh, dtare rane, oetabeiost. tlvftne In bolezni v mehurju, ledlcah, Jatrah, želodcu, rmenlco, revmatizam, katar, zlato Silo, naduha Itd, Uradno uro: V ponedeljek, sredo ln petek od ». dopoldne do I. popoldne; ▼ tank, CetrtOk ln sobote od 8. dopoldne do t. sveCer; v nedelje* 1» praznikih od lfc dopoldne do i popoldne. MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Sider Haggard. Za "Gins Naroda" priredil G. p. Nekaj o vražah in zločincih. (Nadaljevanje s 5. strani.) 14 vNadaljevanje.) skupino kmetov, da priženo še ženo ubitega čarovnika. Nesrečna žena je čula obupne klice svojega moža in je sama prihitela naravnost v past. Zgrabili so jo, vrgli n& tla. ter ji zdrobili glavo s palicami, da je bila na mestu mrtva. Hčerka umorjenih zakoncev, mlada žena Togv. je pobegnila, toda krvniki so ji bili za petami. Začela se je divja gonja čez polje. Pol ure je bežala nesrečna žena pred krvoločnimi preganjalci, dokler ni omagala. Spodtaknila se je. si zlomila nogo ter se zgrudila na tla. V tistem hipu je planila nanjo razjarjena tolpa vaščanov. S kamenjem in s palicami so razmesa-rili njeno telo. Slednjič je hotela podivjana tolpa potolažiti svoj gnjev še nad hišo umorjene obite- — Nato se pripravita, da občutita težo prve onih preizkušenj, o katerih govorim, kajti nečem vama še nadalje zadrževati resnice. Otroka, jaz o katerem sta vsa ta leta domnevala, da sem vaše vere, sem Zid, kot so bili vsi moji predniki, prav do dni Abrahama. Učinek te izjave na oba poslušalca, je bil značilen. Petru se je povesila spodnja čeljust in prebledel je, že drugič onega. dne. Margareta pa je omahnila na wtol, stoječ v bližini ter zrla nanj s presenečenjem. V onih čaish je bila strašna stvar biti Žid. Castell je zrl od enega na drugega ter se razjezil, ko je čutil žaJjivost njih molka. Kaj . — je vzkliknil s trpkim glasom, — ali sta taka kot so vsi ostali? Aii me zaničujeta, ker pripadam plemenu, ki je bolj rit-a-rcKlavno in častno kot pa so plemena kateregakoli vaših trenutnih lordov in kraljev? Moje življenje poznata. Povej>te, kaj napačnega s««:n tftoril? Ali sem lovil krščanske otroke ter jih križal? Ali sem sle-pari! sosede ter zatiral uboge? Ali sem se norčeval iz vaših verskih simbolov? Ali sem koval zarote proti vladarju dežele? Ali sem bil lažnjiv prijatelj ter krut oče? Ne, vidva majeta z glavama, a ve.n-tlji" ko so ^odrli tudi hišo do dar zreta name kot da sem prokleto in nečisto bitje. Ali ne smem taI» se je vas Pomirila-moiiti k Bogu na svoj lastni način? Pri tem je zrl na Peti a z izzivalnim pogledom. — Gospod, — brez dvoma lahko to storite ali vsaj meni se zdi tako, — je rekel Peter. — Zakaj pa ste se vsa ta. leta obnašali kot da ga molite na naš način? Vspričo tega odkritega vprašanja, tako značilnega za govornika, se je Castell zganil, kot da je dobil udarec po glavi. Ves pogum je izpulil iz moža, njegove odločne oči «o postage krotke, skrčil se je ter, postal kot eden onih beračev njegovega la.stnega rodu. ki prosiio mi-! „ m , u ^ • _ . , .. . .. .. ... ,, . med potio v vais Ta.rkee. so se vas j ostrine. Ko se je zopet oglasil, je prosil za milostljivo sodbo iz ust - . ' , , i, . .. . . .. . . i can i uprli in niso hoteli dovoliti. s\ojcga lastnega otroka ter njenega ljubimca. I 1 , da bi nesli truplo skozi njihovo , . S0dlta ,ue J>re1rdo- - je - Pomislita' kaJ ^ P™vi ob6ino. Svoj protest so utemelje- ni, /Ki. katerega je mogoče preganjati iz dežele v deželo kot divjo vaM z vraž(> daT)OVZroga samotno-zver ter ga mučiti do .smrti za zabavo krotkih kristijanov. In nato rilčevo tniiplo strašno tm,0. Ba1). pomislita, kaj pomenja izogniti se vsemu temu. vsem terorjem s tem, jeverai ^bivaiei vasi Tarkoe so da .si natakne človek na glavo klobuk, mrmra par molitvic ter najde Kabarikadirali deželno cesto in na- Drugi karakteristični slučaj: V madžarskem kraju Hefhars je nenadoma izginil premožni kmet Laza rek. Po dolgem iskanju so našli orožniki pogrešanega, daleč nekje v gozdu. Njegovo truplo je viselo na drevesu. Samomorilčevo truplo so položili na nosiinico in odnesli rojstni kraj. Ko so nosilci prišli s tem mir. zavetje in varstvo v naročju matere cerkve. padli orežnike z kamenjem. Orož- Prenehal je. kot da pričakuje odgovora, a ker ga ni bilo je na- nLki so morali odgovoriti na ta dalje\al: napad s salvo in še-le potem se je — Hazventega sem bil kot otrok krščen v vaši cerkvi. Moje sr- mogel mrtvaški sprevod pomikati ee Kot »ret mojega očeta pa je ostalo židovsko in kamor gre srce. tja dalje. mu sledita nogi. | y jugovzhodni EVfropi je sploŠ- — To dela stvar še hujšo, — jc rekel Peter, kot da govori sam no globoko vkoreninjena vera i s seboj. ^ | vampirja. Madžarsko obično Pus- — Moj oče me je naučil to, — je nadaljeval Castell, kot da se zta * SzusraS j? zadela nekoč ele-zagovarja pred sodiščem. imentarna nesreča.. Neka stara ma — Odgovarjat, moramo sami za svoje grehe, _ je rekel Peter inica' ki j° ljudje rpniSa1li i. . . . ,. , nasvet, je ugotovila, da je zakrivil Končano se je Castell zopet razvnel. „ - T ]to nesrečo vaški nepridiprav Jo- — Vidva, ki še tako poznata terorje tega sveta, mi očitata z mr- «ef Zsurka, ki je pa že več tednov zimi pogledi m še mr/lejšimi besedami, — je rekel. — a rad bi ve- ležal v grobu_ Xjegov duh se je pc del, ce bi se le napol tako pogumno obnašala, če pri prišla v moj po- mnenju starke vračal vsako noc ozaj. Zakaj sem ti razodel skrivnost, katero bi lahko prikril pred te- na zemijo, da llff0nobi svoje sovra- J kot *c,n -10 Pr(xl tv°J° materjo, Margareta ? Raditega, ker je to žnike Kmalu se je oglasilo več del moje pokore za greh. katerega sem zakrivil. Dobro vem. da je veščakov, ki so trdili, da so videl" "»oj Bog ljubo^umrn Bog in da bom moral plačati ceno prav do zad- toga duha Starka je svetoval? njega bHiča. čeprav še ne vem, kedaj in na kak način bo padel uda- korajžnemu fantu, naj za rcc l^ojdi ti. Peter, al« ti. Margareta, ter me ovadi. Vaši duhovniki tre hudobnega duha. in neko noč bodo dobro govorili o vaju za to dejanje ter vama odprli krajšo pot se je nap0til0 več fantov, oboroženo nebes, a jaz vaju ne bom karal ter tudi ne skrčil vajinega premo-'nih K vilami in sekirami, na poko zenja niti za en zlatnik. i .... ,, , pa lisce. Ko so odkopah grob. je — Ne govorite tako blazno, gospod. — je rekel Peter. — Ta za--zasadil neki fant vile v truplo do-deva je med vami in Bogom. Kaj imava midva opravka ž njo in kdolzdevnega krivca. "Ne straši nas naju je postavil sodnikom? Moliva ie. da bi se vasi strahovi izjalo- več!" so zaklicali vsi in gledali vili in da bi dospeli do svojega groba v miru in ča^k. oskruenjeno truplo v trdnem pre- — Hvala ti za velikodušne besede, ki se popolnoma prilagajo tvo- pričanju, da bo vas odslej varna ji naravi, -- je rekel Castell nežno. — a kaj pravi Margareta? I pred duhovi. Sličen slučaj se je -- Jaz. oče? — je vzkliknila strastno. — Ničesar. On ima prav., »odil v Obesza. Tu je To je stvar med vami in Bogom, težko je izgubiti tako kmalu svojo razsajala živino kuga. Ro- munski prebivalci vasi so bili prepričani. da povzroča zlo pokojnik ljubezen. Peter je dvignil glavo in Castell je odgovoril; — Izgubiti njega ? Zakaj, ali ni ravnokar prisegel? — Ne briga me. kar je prisegel. Kako morem zahtevati od nje- • i i r% L. 1__!.i! "__ i t- w -. - „ . v. _ Georg Kapriss, ki vstaja vsako noč kot vampir iz groba in muči živino. Da ugonobe tega vampir- ga. ki je plemič in kristijan. da bi se ooročil s hčerko Žida ki • i i* -- ■ t • , ..... . . , . 1 1 54 nctn-Ko zaaa, ki se Ja so razkopali vascani neko noc. jc celo svoje življenje izdajal za kristijana? Tedaj \ya je dvignil Peter roko. — Pusti takt besede. — je rekel. — Če bi bil tvoj oče Judež sam.! kaj bi bilo to meni in tebi? Moja si in jaz sem tvoj, dokler naju ne razdelili med seboj kot talismane, loči smrt in vera drugega človeka ne bo sttala niti za trenutek mel Ko je prišla ta stvar pred sodišče, nama. Gospod, zahvaliva se vam za veliko zaupanje in bodite uverje-jso oblasti ugotovile, da se dogaja- ko je divjal zunaj vihar. Kapris-«ov grob ter razrezali njegovo truplo na drobne koščke, ki so si jih ni, da naju sicer resnica žalosti, da pa vas ne bova prav nič manj ljubila in častila sedaj, ko poznava resnico. Margareta >e je dvignila s stola, zrla nekaj časa na očeta ter se mu nato naenkrat vrgla na prsa. — Oprostite mi, če sem govorila trpko, — je rekla, — kajti ker nisem vedela, da sem napol Židovka, so me naučili sovražiti to pleme. Kaj me briga kakšne vere ste? — Zakaj se jočeš potem? — je rekel Castell ter jo nežno gladil! po laseh. j — Ker ste v nevarnosti ali vsaj trdite, da ste — in če bi se kaj ' pripetiio, kaj naj storim? > — Sprejmi vse kot božjo voljo ter prenesi udarec kot ga bom jaz, če bo padel, je odvrnil ter odšel iz kapele. — Zdi se mi, da korakata veselje in žalost skupaj, — je rekla Margareta. j — Da. draga, vedno sta bila dvočjka. Če pa smo deležni prvega. se ne smemo jeziti nad drugim. Vrag naj vtzame duhovnike in njih bigotstvo, pravim jaz. Krist je skušal preobrniti Žide, ne pa jih moriti. Jaz, za svoj del, lahko spoštujem moža, ki *e drži svoje lastne vere ter mu odpuščam, ker so ga prisilili sprejeti drugo. Moli k Bogu, da ne bomo napravili večjega greha, da bova kanalu poročena ter živela proč od Londona, kjer bova lahko pripravila njemu zavetišče. — Hočem, hočem. — je odvrnila Margareta ter se približala Petru. Kmalu sta pozabila strahove in dvome v tesnem objemru. jo slični slučaji pogosto, toda brez vednosti varnostnih organov. Posebno zanesljiva metoda se zdi lahkovernemu ljudstvu ta, da prebode vampirjevo truplo z raž- ajem iz jesenovine. Ta način bor-oe proti vampirju je zelo razširjen v Jugoslaviji. (Zgodovina vraž pozna vlogo jesenovine kot največjega sovražnika vampirjev tudi z naštetih slučajev pri drugih narodih. To sredstvo pa nima nika-'ce moči. če nastopa kot vampir umrla starka. V mnogih krajih je razširjena vraža, da so zelo stare '.enske že po naravi čarovnice m da postanejo po smrti vampirji. Tako so nekoč od kopali- nekje v Banatu na grško-ortodoksnem pokopališču grob stare Gorge. Njeno truplo so pripeli z ražnji iz j< klade celo vrsto sličnih modernih zločinov v Srbiji. Prof. Vesnič na-glaša. izrecno, da ne gre za preostanke starih vraž, temveč za obi čaj. ki je v zvezi z vero v skrite zaklade med ljudstvom še vedno globoko vkorenjen. Običaj ne zahteva. da je potrebna človeška kri kot žrtev za iskalca zakladov, ven dar pa so slučaji človeških žrtev v tem oziru prav tako pogosti, kakor živalskih. Blago je v ič, sodnik v !Nišu, je pripovedoval pred leti iz svoje sodne prakse, da sta dva iskalca zakladov umorila svojega prijatelja Simo na mestu, kjer sta •dutila, da je zaikopa/i zaklad. Pred 50 leti so bile človeake žrtve tako pogoste, da so jih smatrali za na -vaden pojav. Neki gimnazijski profesor pripoveduje o zanimivem slučaju v okolici Drine, kjer so ubili človeka, ko so iskali zaklad. Dva iskalca zaklada sta sklenila umoriti prvega človeka, ki jima pride pod roko, da bi tako lažje našla zaiklad. Slučajno sta naletela na nekega dečka, ki sta mu prerezala vrait ter namočila zemljo z njegovo krvjo na kraju, kjer sta slutila zaklad. Prof. Vesnič trdi, da je ta običaj še dandanašnji razširjeni med prebivalstvom ob Drini. Zlasti ciganske otroke smatrajo za prikladne žrtve, ki pomagajo najti zaklad. Zato jih izvabljajo in koljejo. Zanimivo je. da pripisujejo ti zločinci moški krvi ve-i V JUGOSLAVIJO Naravnost v Cherbourg in Hamburg. PRIHODNJE ODPLUTJE: OSCA ........ 22. novembra Posebno BOŽIČNO ODPLUTJE ORDUNA ____ 9. decembra | Potniki bodo dospeli v svojo d omare mesto pravočasno za Božič in Novo leto. Posebni družbeni zastopnik bo spremljal potnike ter skrbel za njihovo prtljago. Potom svojeira apenta v vasem mestu pr«»skrl»ite prostor. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson & Son, Inc., Agents 26 BROADWAY NEW YORK čji učinek nego ženski. Prof. Vesnič je že pred leti pozival vlado, naj prepreči take zločine z najstrožjimi odredbami. Ali vojna je kriva, da se doslej v tem oziru ni moglo ukreniti potrebnih kora kov. V Madžarski občini Goeroeg-menny so si pomagali nekoč tatovi z vero v duhove. Vlomili so ponoči v gršfko-ortodoksno cerkev in pokradli zlate kelihe. preproge in cerkvcna oblačila. Da bi jih prr prevozu pokradenega blaga nihče ne motil, so se oblekli v bele prte in tako zama-kLrani so prišli "t cerkve. In res so mislili prebivale?, da vidijo pred seboj duhove ter so v strahu bežali, dočim so vlomilci nemoteno odnesli ukradene dragocenosti in pete. Tudi drugi si i-n i slučaji pričajo, da so vražt-nuj boljši zaveznik zločincev. Kretanje parnikov - Shipping Nem 12. novembra: Mauretanla. Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert Balltn Cherbourg In Hamburg; Arabic. Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg: Columbus, Chei bourg. Bremen; La Savoie, Havre; Re. Uance. Cherbourg In Hamburg; Nlev Amsterdam. Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre. Aqultanla, Cherbourg 20. novembra: Mlnnekabda, Cherbourg; Thurfngla Cherbourg ln Hamburg. 22. novembra: Homeric, Cherbourg: Ryndam. Bou-ogne; Republic, Cherbourg. Bremen Orca (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: Berengaria, Cherbourg. 27. novembra: America, Cherbourg In Bremen Zeeland, Cherbourg; Deutschland Cherbourg in Hamhrug; Mianekahda. Cherbourg In* Bremen. 29. novembra: Majestic, Cherbourg; Rotterdam Boulogne: Duillo. Genoa; President* Wilson, Trst. 3. decembra: Mauritania, Cherbourg. 4. decembra: Cleveland. Cherbourg Hamburg-Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 6. decembra Leviathan. Ch»-bonrg Olympic. Cherbourg; De Grasse. Havre; Martha Washington, Trieste; Conte Verde. Genova. 9. decemora: Pittsburgh. TTambui-R: Orduna, Cherbourg. Hamburg; Colombo. Genovu. 10. decembra: Paris. Havre. 11. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 13. decembra: Aquitania, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg; Veendam Boulogne. Rotterdam. 16. decembra: France, Havre; Brcmon. Bremen. 17. decembra: Majestic, Cerbourg. 20. decembra: Pres. Harding. Cherbourg: New Amsterdam. Boulogne, Rotterdam. 24. decembra: Minnekahda, Cherbourg. Hamburg. Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Olympii', Cherbourg, Volendam Boulogne. Rotterdam. 30. decembra: Rochambcau Havre; Arabic, Cherbourg, Hamburg. 31. decembra: Zeeland. Cherbourg; Ohio, Cherbourg, Hamburg. 3. januarja: Aquitania, Cherbourg: Amt-rica. — Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen. 6. januarja: Duillo, Genova. 7. januarja: Paris, Havre. ALI VESTE, — olu. Zdaj se najbržc nahaja nekje v Clevelantlu. Kdor kaj ve, naj mi poroča, ali naj se pa sama oglasi. — Mrs. Tereni a Kureš, Selo, štv. 20 pri Ljubljani, Jugoslavija. (2x 10. 11) V O VERTIME in GLAS NARODA Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Ako ste se odločili obiskati staro domovino in dospeti tja za BOZlONE PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite pot-ni Jixt iii dnitfe potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod. Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno. Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge. Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo. t Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER"