m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Leto III ZA SLOVENSKO PRIMORJE Cena 8 lir « 5 jugolir = 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni ;n pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 d:n. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. ' R S T sobota, 14. junija 1947 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 617 FRANCIJA RATIFICIRALA MIROVNO POGODBO Z ITALIJO jjjfoult o Trstu - Za ratifikacijo je glasovalo 510 poslancev !e-ar'2’ ^;n®klh sekcij zahteva kongresa, je ^ a- Protesta zaradi '1 Vkda ^1s»opiUBa 50Clal‘sli{' ^Sfbll^rnos’ti z nameščen-1 iste v ad°v stavkajo na-v aater - Korije tudi v Al- Eksplozije v Haifi Jeruzalem, 13. (AFP) — Včeraj sta nastali v središču Haife dve močni eksploziji. V prostore agencije «Reuter» v Tel Avivu so vdrli trije oboroženi možje ter odnesli telefonske aparate, pisalne stroje in 1 ciklostil 200.000 pomorščakov v ZDA prozi s stavko New York, 13. — Pet pomorsk-h sindikatov, ki štejejo skupno 200.000 članov, grozijo s stavko od polnoči 13. t. m Sindikati, ki so vsi včlanjeni v CIO (Confress of Indu-strial Organlsation), obtožujejo lastnike paroplovn h družb, da ovirajo pogajanja za obnovo kolektivnih pogodb. Ce ne bo do polnoči prišlo do sporazuma, se bo stavka začela. ga varkiškega dogovora na osnovi uspešn.h mednarodnih jamstev. Izjavlja tudi, da so za prekršitev tega dsgevora odgovorne razne grške vlade, ki so sledile Vulgarisovi vladi. Sofianopulos zaključuje, da bo lahko samo vlada, ki bo uživala zaupanje grškega ljudstva in v kateri bodo možje, kj se v preteklosti niso kompromitirali, lahko privedla Grčijo da pcmirjenja, s tem da bo izved”la amnestijo in pripravila pravične volitve. Bivši voditelj britanske m-sije v Solunu Shepherd je izjavil, da je morala demokratične vojske zelo visoka. Dejal je tudi, da je Velika Britanija razširila svojo pomoč grški vladi v njeni borb; proti demokratični vojski, s tem da ji je poslala vojaške misije, moderno orožje in vojaštvo, ki so ga razporedili po -raznih krajih v oporo vladnim četam. Shepherd je končno dejal, da zahteva Grčija mir, splošno amnestijo in vlado, v kateri bodo zastopane tudi levičarske stranke. Jasen Tildyjev odgovor lordu Vansittartu Budimpešta, 13. (AFP) — V angleški visoki zbornici je lord Van-sittart v včerajšnji debati izjavil, da izvajajo Rus; proti predsedniku madžarske republike nekak pritisk. Madžarski predsednik Tildy je v posebnem obvestilu za tisk odgovoril, da je deloval vselej svobodno in da se je tudi sprememba zadnje vlade izvršila v ustavni obliki. Prav tako je zanikal vesti, ki so krožile, češ da se nahaja pod nadzorstvom policije in vojaških oblasti. Predsednik T:ldy obžaluje, da so take vesti prišle potom lordske zbornice v javnost. Ameriški opazovalci smatrajo, da je prezgodaj napovedovati, ali bo Amerika predložila vprašanje o spremembi madžarske vlade v razsodišče OZN. Ameriško runa- zadeve in pridržuje Ameriki pravico podvzeti vse mere, ki jih bo smatrala z ozirom na sedanje okol-r.osti za potrebne. Vladni podpredsednik Szakasics ja na. prehodu skozi Pariz dopisniku «Fran,ce Presse* izjavil, da visoko ceni zadržanje francoske vlade v pogledu zadnjih madžarskih dogodkov. Voščila Prezidija FLRJ angleškemu kralju Beograd, 13. (Tanjug) — Predsednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je včeraj poslal kralju Velike Britanije Juriju VI. voščila ob njegovem rojstnem dnevu. Ženska delovna brigada v Splitu Split, 13. (Tanjug). — V Splitu so sestavili žensko delovno brigado 600 žensk. Brigada, ki nosi ime Anke Ljubič, ki so jo leta 1943 ustrelili v Zagrebu, se bo udeležila obnovitvenih del in gradnje novih cest v bližini mesta. razstava v Moskvi Moskva. 13 (Tanjug) — V Puškinovem državnem muzeju so odprli razstavo jugoslovanskega slikarstva in kiparstva ob navzočnosti sovjetskih osebnosti in velikega števila sovjetskih umetnikov ter članov jugoslovanskega poslaništva in jugoslovanskih umetpikov, k; so za to priložnost prišli v Moskvo. Kongres Ljudske mladine v Ljubljani Ljubljana, 13. (Tanjug) — Včeraj se je začel lil, kongres Ljudske mladine Slovenije. Slovesni otvoritvi so prisostvovali številni, delegati Slovenije, predstavniki iz Slovenske Koroške, Julijske krajine in Trsta ter delegati vseh ljudskih republik Jugoslavije. Predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko je skupšč.no pozdravil v imcnu LR Slovenije in v imenu Izvršnega odbora Osvobodilne fronfe S.ovenije. Predsednik Ljudske mladine Slovenije je govoril o Uspehih :n delu slovenske mladine pri obnovi države. V zadnjih dveh letih je mladina Slovenije prostovoljno napravila 2.615.000 delovnih dni. s kongresa so poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu. KOMANDA KARABINJERJEV 21. PEŠ. DIVIZIJE «GRANATIERI Dl SARDEGNA« je pod številko 3/4 tajno — z dne 1. maja 1942 v XX. letu fašistične dobe javila svojim predpostavljenim, da je bila dne 1. maja 1942 od 7.15 izvršena ustrelitev talcev: ERNESTA EJPERJA, uradnika in GAŠPERINA MIRKA, brivca. Na tem dopisu, ki ga je podpisal kapitan Vito Guarri-glia, poveljnik karabinjerjev, je s svinčnikom pripisana pripomba: «Ernesto prima di morire ha detto in francese: „Liberta, che e si cara, come sa, chi per lei la vita rifiuta.”* To pomeni: «SVOBODA, KI TAKO JE DRAGA, KOT VE LE TA, KI ZANJO DA ŽIVLJENJE«. Te Dantejeve besede iz največje pesnitve italijanske književnosti («Divina Commedia«, «Vice» verz 70 do 72) je TALEC EJPER ERNEST vrgel svojim italijanskim morilcem v obraz, hoteč s tem dokazati, da stoji više kakor oni, ki mislijo, da s streljanjem nosijo po svetu 2.700-letno kulturo svojega naroda. •»r *■ * Vojni zločinci, morilci, požigalci pa že danes hodijo svobodno po Trstu in Gorici in tožijo urednike demokratičnih, tržaških časopisov. V dokaz temu prefitajte spodnji članek. PARIZ. — Svetnik jugoslovanskega veleposlaništva, Dušan Sako-ta je izjavil, da bo jugoslovanska vlada prisiljena podvzeti odločne diplomatske korake, če ne bodo ZDA in Velika Britanija spremenile zadržanja glede vprašanja jugo-s.ovanskih vojnih zloč.r.cev in ne bodo izpolnile prevzetih obvezno- POZIV ORSKI VLADI Svetovna sindikalna zveza poziva grško vlada, naj izpusti grške sindikaliste in nai dovoli svobodno sindikalno delovne Požigalec stanta toži tovarišu Gasparinija Praga, 13. — Glavni svet svetovne sindikalne zveze je sinoči razpravljal o poročilu glede položaja sindikalnega in delavskega gibanja na Japonskem in Koreji. Komisija, ki je v marcu in apr.lu nje ministrstvo bo vsekakor poča- °biskala Japonsko, poroča, da je kalo prej sovjetski odgovor na ameriško noto. Ameriški zastopnik v zavezniški nadzorstveni komisiji za. Madžarsko je izročil generalu Sviridovu noto, v katerj predlaga ustanovitev tričlanske komisije za pregled podatkov o kazenskem procesu proti Beli Kovaczu. Izvod navedene note je b;l izročen tudi madžarski vladi, potom ameriškega poslanika v Budimpešti in angleški ter sovjetski vladi petom ameriških poslanikov v Londonu, odnosno v Moskvi. Nota očita sovjetskim oblastem vmešavanje v notranje madžarske tamkajšnji položaj mnogo težji kakor v Nemčiji. Sovjetski, kitajski in ameriški delegati so obtožili ameriške okupacijske oblasti, da ne kažejo nobenega razumevanja za japonsko delavsko gibanje. Današnja seja je bila posvečena položaju v Grčiji. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva od sedanje grške vlade, naj dovoli sklicanje kongresa grškega sindikalnega gibanja, naj izpusti na svobodo grške sindikaliste, ki so v zaporu, in naj dovoli svobodno sindikalno delovanje v državi. Gled^ Španije so sklenili, da bodo fond, ki so ga pripravili z raznimi zbirkami, namenili za pomoč španskim borcem v Španiji. Napad gršk h ieta na jugoslovansko ozemlje Beograd, 13. (Tanjug) — Davi ob 5. uri sta dve grški letali leteli v višini 300 do 500 metrov bkzu Dojranskega jezera nad jugoslovanskim ozemljem in tam krožili približno 25 mir.ut. Nato sla obstreljeval; jugoslovansko obmejno postojanko, pri čemer je bil poveljnik ub;t, en vojak in telegrafist pa ranjena. Na istem področju sta blizu neke vasi od grške meje priletela dva topovska izstrelka. Hiše so gorele, cele vasi so bile uničene, ljudi so streljali kot pse, v taboriščih so moški, ženske in otroci umirali od mraza in lakote; pod šotovi so v dežju in blatu naše matere rodile otroke, ki so še isti dan umrli.. Danes pa ljudje, ki so kot oficirji služili temu uničevalnemu stroju, tožijo antifašiste, ker so se spričo njihove fašistične doslednosti spomnili njihove kriminalne preteklosti. Danes smo prišli že tako daleč, da fašisti tožijo, partizani pa se morajo zagovarjati. Kdo je gospod Stanta Alojzij? Komisija za ugotavljanje vojnih zločincev in njihovih pomagačev V Sloveniji ga ima v' svojem seznamu. Kot oficir italijanske kraljevske vojske je 27. julija V Otovcu na Dolenjskem ukazal zažgati Veščaievo hišo, odgnati vso živino, odpeljati pohištvo; Ve-ščaj Ano. lastnico hiše. pa je odgnal v novomeške zapore, od koder so jo poslali na Rab v koncentracijsko taborišče. * Kronika pa zopet omenja njegovo ime SO. avgusta 1946., v zvezi s šovinističnim napadom na dopisnika Anselma, ki sa ga fašisti v zverinskem napadu zabodli in pohabili. Ko je ležal v krvi, je tudi Stanta znesel nad njim svoj bes. Zaradi tega je mož .užaljen in. toži. Razprava se je vršila včeraj na tržaškem sodjsču. O prvem zločinu, izvršenim pod geslom «crd-ni sono crdini«, so dramatično pričale Veščaj Ana, njena hčerka in njena sestra An- Obsedno stanje v Santiago Santiago, 13. — Zaradi neredov, ki so nastali med stavko avtobusnih vozačev, so proglasili po vsej pokrajini Santiago za en mesec obsedno stanje. RIM. — Nov izvršni odbor Italijanske splošne zveze dela šteje S komunistov, 2 socialista in 1 demokristjana. V tajništvu so komunist Di V ttorio in Briossi. sociahsta Santi in demokristjan Paatore. mm&nm 2j2bh m mmuvi y Ko je Svet zunanjih ministrov na newyorškem sestanku določil 10. februar kot dan podpisa mirovnih pogodb z Italijo in sateliti Hitlerjeve Nemčije, so svetovne poročevalske agencije razširile vest, da bo Svobodno tržaško ozemlje prav ta dan dobilo guvernerja in tudi svojo valuto. Mi smo tedaj opozorili javnost, da so vse te vesti, v kolikor je šlo za novo valuto, preop-timtstlčne, saj je moralo biti vsakomur jasno, da se tako zapleteno vprašanje, kakor je prav vprašanje vpeljave nove valute, ki je povezano z vsem gospodarskim življenjem in državnimi financami, ne da rešiti kar čez noč. Ia kdo naj bi ga rešil in prevzel odgovornost za kakšno koli rešitev, ko STO še ni ime-o niti lastne vlade in se sploh ni konstituiralo? Med tem časom so minuli meseci in meseci in danes nimamo še niti guvernerja, ne začasne vlade, ki jo predvideva Tržaški statut, da ne govorimo o Ljudski skupščini, ki je predvsem poklicana, da po javni in svobodni razpravi odloči tudi o tem vprašanju. 2e davno je prišlo v javnost mnenje Mednarodne fi-nančno-gospodarske komisije, ki je preučevala tržaške finance, o valutnem vprašanju in tržaški tisk ga je tudi objavil kmalu po moskovski konferenci. Poročali smo tedaj, da je komisija nasvetovala previdnost: najprej treba ustanoviti lastno e-misijsko banko; nato si zagotoviti potrebno rezervo v zlatu in devizah in v ta namen, če treba, najeti posojilo prt državah tržaškega zaledja ali pri Organ.zacijl Združenih narodov; poleg tega treba spraviti v ravnovesje državni proračun in mednarodno plačilno bilanco. Dotlej naj ostane na STO-ju še dalje v toku italijanska lira. Kakor rečeno, so ti predlogi Mednarodne f;nančno-gospodarske komisije, v kateri so bili predstavniki Sovjetske zijeze, Združenih držav, Velike Britanije in Francije, bili že znani tržaški javnosti. Zato bi nam ne bilo lahko bdgovoriti na vprašanje, zakaj jih zdaj pogreva «Giornale di Trieste«, ko bi ne bil njegov finančni izvedenec prepletel svojih izvajanj z osnovno mislijo: z velikim zadoščenjem, da bo italijanska lira še dolgo krožila na Svobodnem ozemlju. On je prepričan, da bo Varnostni svet, ki jamči za neodvisnost STO-ja in izvedbo Tržaškega statuta, dovolil «da bo čolnič lire še dolgo plul po nevarnih vodah tržaškega, gospodarsko-fi-nancnega stanja«, ker Svei «cem mornarske sposobnosti Italijanov.« Dvomimo da so Tržačani, ki pozorno sledijo razpravam v italijanskih listih in posvetovanjem prvih specialistov v predsobi «težkega bolnika« (kakor je sam De Gasperi označil liro) in k; na lastni kož: občutijo dan za dnem vse večje dobrote neprestanega padanja lire, tako navdušeni za odlašanje rešitve valutnega vprašanja in da so tako brezskrbno svoje imetje in svoi zaslužek zaupali krmarjem «čoiniča» lire. Pretrda je življenska borba in premalo prepričevalno je izpričevalo, ki so si ga izstavili tako , s'av-ijeni krmarji lire v zadnjih dveh letih po osvobojenju. Leta 1939. Je znašal denarni obtok v Itahji 24,4 milijarde, na koncu lanskega leta pa 500 milijard Aprila 1947. je guverner italijanske narodne banke navedel »približno« še vedno to številko, v resnici pa je bila gotovo mnogo višja. Po uradnih statistikah je indeks uradnih cen na debelo v Italiji znašal decembra lanskega leta 3.179 in maja letos 4,255, ako postavimo za osnovo 100 v letu 1938; indeks resničnih cen na debelo je naraste! v decembru na 6. 99, v maju pa na 101057 (podatki tehničnega odbora skupine Edison, »Sole« 6. ju- nija). Kako naj se tržaški potrošnik navdušuje za sedanje gospodarsko stanje ;n sedanje plače v lirah, če se je kupna moč lire zmanjšala za 38-krat v primeri s predvojno? Čeprav ni najnovejšega naraščanja cen kriva samo valutna politika italijanske vlade, v kolikor ga je treba pripisati tudi raznim drugim okoliščinam (ižredno hudi zimi, pomanjkanju premoga m električnega toka itd.), je vendar gotovo, da je ylada proti volji demokratično usmerjenih ministrov vodila politiko liberalističnega «naj gre kamer hoče« (laissez fairel), ki ni upoštevala koristi malega človeka. Sestava sedanje vlade, v kateri ne sodelujejo predstavniki izrazito prot,ljudskih sil, ne daje nikakršne nade, da bi se v bodoče v tem pogledu kaj izpremenilo. De Gasperi je v svojem poročilu pred Ustavodajno skupščino ugotovil, da se je finančno leto 1946-47 zaključilo na koncu aprila s primanjkljajem 610 milijard in da je v letu 1947-1948 treba računati še vedno s primanjkljajem 312 milijard : plačilna bilanca bo po njego-zi izjavi v drugem polletju 1947. pasivna za 350 milijonov dolarjev. S? druge številke bi lahko navedli v dokaz, da so »itfijanski mor- narji slabo krmarili čolnič lire«, in da v teku dveh let n so izvedli nobenega odločnega ukrepa, s kate^ rim b. skušali zapeljati čolnič v varnejše vode. V bistvu so se zadovoljevali s trk:njem na vrata Wa-shingtona in so stalno predlagali v eskompt men co namišljenih varu hov evropskega ravnotežja. Do kdaj bo trajala ta igra? Sam VValter Lippmann, znani ameriški publicist, ki s cer ob vsaki priliki tako rad pokaže s prstom na «vzhodno» Evropo, opozarja te dni »zapadno« Evropo, da povprečni Američan želi vedet', kdaj bo Evropi postavila svoj plan za obnovo in prenehala potreba po amerišk.h dolarjih. Dveletna izkušnja z Uro po osvoboditvi — da sploh ne govorimo o fašstični finančni in, gospodarski politiki v Julijski krajini pred vojno — nikakor ne vliva Tržačanom zaupanja v liro. Opi hočejo lastno valuto, kakor j'm je že zagotovljena v Tržaškem statutu, in s.cer čimprej, ker jih pisanje nekaterih tržaških listov vedno bolj prepričuje, da se za gospodarskimi utemeljitvami sedanje gospodarske povezanosti z Italijo, poleg skrbi za materialne interese privileg ranih slojev — skrivajo cilji povsem politične narave. derlug Amalija, ki vse Stanto esebno poznajo! Veščaj Ana ga je na kolenih prosila, naj jim priza-nese. «Ordini sona ordini«, so bile njegove besede. O drugem nečastnem dejanju je pričala uradnica »Ljudske zar ložbe«, ki je v krvi ležečemu An-selmu nud.la prvo pumoč. Taka so dejstva. O vsem tem gospod Stanta nič ne ve. Glede prvega degodka prizna sicer, da vse priče pozna, a — glej slučaj — vprav tistega dne se je mož nahajal v bolnici, in pričam se je baje sanjalo, da je bil mož zraven, ko je hiša gorela, ž-.vina mukala, vsi v solzah, ko so Ano odgnalirv zapor in kasneje na Rab. Vse same sanje. Glede drugega degodka pa se go-■spod Stanta prav dobro spominja, da je bil prat . takrat v... kavarni. O razbremenilnih pričah, ki jih je gospod Stanta priveder s seboj iz Gorice, ne bomo govorili. Zadostuje nam to. kar je o njih mimogrede vprašal neki gispod, Goričan, demokrat sicer, čeprav nam ni naklonjen, ko: jih je videl zbrane na hodniku sedišča »Seli tu zbira ves goriški škvadri-zem?» . Pod težo obremenilnih dokazov se je celo sam predsednik sodišča večkrat nehote zmotil, in tožitelja pogostoma nagovoril z obdolžencem. Razpravo so preložil; na prihodnji petek. Odvetnik dr. Braun, ki brani tov. Gasparinija, je gospodu predsedniku zastavil povsem umestno vprašanje, če ni mogoče slučaj, da se proti toži-telju uporabijo določbe, ki jih predvideva uredba Zavezniške vojaške uprave o kaznovanju vojnih zločincev in kolaboracionistov. Mnenja smo, da bi bil to edino pravilen zaključek te razprave. Načrt nGve ustave ČSR Praga, 13. (CTK) — Pododbor narodne skupšč.ne, ki pripravlja novo ustavo, je razpravljal o pravicah predsednika republike. -Član pododbora, komunist Prochazka je predlagal, naj se y novo ustavo vnese določba, po kateri se na predsednika Beneša ne bo nanašala določba, ki pravi, da ne more noben predsednik biti izvoljen več ko dvakrat. Ustava iz leta 1920 je podobno izjemo napravila za predsednika Masarykg. Nova mongolska republika Nanking, 13. — Radio ljudske vojske poroča, da so ustanovili novo avtonomno mongolsko vlado v VVutanu 80 km severno od Chih-Fenga. Nova vlada nadzoruje petino ozemlja jeholske pokrajine. Prva avtonomna mongolska vlada je bila ustanovljena v Wang-Yeh-M.ao v severni Mandžuriji. Agencija Tass uradno zanikuje, da so bila pri incidentu na mongol-sko-k;tajski meji udeležena sovjetska letala. PRIMORSKI DNEVNIK — S 14. junija 19& Zadnja konferenca polkovnika Bowmana Bedna pokojnina vojnih vdov. Vrnite nam sedež krožka Rinaldi Včeraj popoldne Je bila pri polkovniku Bowmanu ob;čajna novinarska konferenca. Udeležba Je bila velika, ker so vsi mislili, da bo ta konferenca zadnja pred odhodom polkovnika. Na vprašanje novinarjev o vprašanju sprejema novih nameščencev pri javnih ustanovah v smislu odloka ZVU št. 324, obljubljenih živil za Trst, univerze itd. je polk. Bowman svetoval, naj se novinarji obrnejo naravnost na posamezne oddelke ZVU. Na vprašanje tov. Spadara od «Lavqratora» gl-de smešno nizkih pokojnin vdovam iz prve svetovne vojne, katere prejemajo od 500 do 2000 lir mesečno, je polk. Bowman odgovoril, da je ZVU morala obdržati zato tako nizko, ker Je to temeljno vprašanje, o katerem začasna uprava ne more sklepati. Dejal Je, da bi morale pomagati vdovam občinske podporne ustanove m pristavil, da bi major Kellet lahko dal več pojasnil v tem vprar žanju. Ko je bilo govora o derekvizicijah poslopij, ki jih imajo še vedno zasedene vojaške sile, je polk. obljubil, da se bo zanimal, ali še vedno civilna policija nujno rabi sedež kulturnega krožka Rinaldi v ulici Caprln. Obljubil je. da se bo zanimal za vrnitev tega poslopja in predlagal, naj Sentjakobčani napravijo V tej zadevi nanj pismeno vlogo. Dodal je še, naj ne pošiljajo delegacij, ker izgublja z njimi preveč časa. Tudi v vprašanju novega zvišanja davkov polk. Bowman ni mogel dati jasnega odgovora, ker mu po njegovih izjavah manjkajo podatki. Ob zaključku je izjavil, da njegova naloga na tem ozemlju ni bila posebno lahka. Nekdo od prisotnih je pripomnil, da bi bila mnogo lažja, če bi se ZVU in g. polk. držali pri upravi bolj demokratskih našel ter gojili tesnejše stike z demokratskim ljudstvom. Prejeli smo Podpisane matere z Opčin z o-gorčenjem odsojamo vsa mogoča prizadevanja škofa Santlna, da bi birmal naše otroke. Naša vera je globoka kot je bila globoka vera naših prednikov, zato ne bomo dovolili,'da bi birmal naše otroke škof, kateremu so bili m so še danes Kristusovi nauki le krinka, za katero se skriva fašist, poln mrž-nje do vsega kar ni njemu slično. V borbi proti fašističnim tiranom, katerim je bil vodja tudi škof Santin, smo žrtvovale matere z Opčin svoje sinove, hčere in može. Onečastil’ bi spomin vseh naših padlih žrtev, ako bi pustili škofu Santinu podeljevati sv. zakramente našim otrokom. Upamo, da bomo pričakale takega škofa, ki bo dušni pastir po Kristusovih naukih. Takrat bomo skupno z italijanskimi otroci poslale tudi me svoje otroke k sv. birmi. Slede podpisi TRŽAŠKI DNEVNIK STARŠI IN ŠOLA Otroci so naši; ml smo odgovorni za njihovo vzgojo; zahtevamo vzgojitelje, ki so vredni našega zaupanja Procesija na Sv. goro Za 15. junija je napovedana procesija na Sveto goro, toda brez Marijine podobe To naj bi bila «zadostilna procesija*, ki bo krenila izpod Kostanjevice ob 6. uri in iz Solkana ob 7. uri. Žalostno je, da bodo verniki romali po tolikih letih v avetogorako svetišče brez svete podobe, ki jih je spremljala v najtežjih dneh. Razumljivo je, da se verniki ne bodo zadovoljili le s posneto sliko Marijine podobe, niti se ne bodo pomirili vse dotlej, dokler se nam ne vrne svetogorska svetinja, k: je baje »hranjena nekje «na varnem*. Kako živo so zadeli zadnji šolski ukrepi ZVU naše starše, kažejo dopisi, ki Jih naše uredništvo prejema iz vrst samih staršev. Ta pisma so zgovoren dokaz, da je y naših ljudskih množicah zanimanje za razvoj šolstva zelo močno In da se ljudstvo zaveda, da se bo moglo šolstvo normalno razvijati le tedaj, ko bo zavladal pri nas resnični mir in bo dana možnost svobodnega razmaha. Objavljamo dva dopisa: Kljub prepovedi prodajanja kakršnih koli časopisov prodaja g. katehet Prešeren y šoli v ulici Sv. Frančiška list «Teden», vrši med otroci antikomunistično propagando ter trdi, da komunisti sežigajo cerkve pri nas in tudi v Rusiji. »Cicibana« Je prepovedano prodajati v šoli, pač pa Je ZVU dovolila prodajo «Pastirčka». Gospodična Ferjančičeva je v zmoti, če misli, da je upravičena braniti vero med pri-rodopisjem in drugimi šolskimi urami in zanemarjati s tem strokovni pouk. Pa to še ni vse. Da bi uspele prireditve, poučujejo v šoli namesto risanja, slovenščine in drugih šolskih predmetov yersko petje, deklamacije in prizorčke, katerim prisostvujejo celo gospod Simoni in Baraga. Vidimo, da veljajo prepovedi samo za nekatere vzgojitelje. Ali moremo starši imeti zaupanje v ukrepe takih šolskih oblasti? Tudi naslednji dopis smo prejeli od staršev: Ob začetku šolskega leta nam je ZVU poslala svoje učitelje. To so po večini ljudje najrazličnejših poklicev: sodniki, častniki, tovar- narji itd. Vsekakor zelo pisana družba, ki je gotovo svoječasno pomilovalno gledala na učiteljski stan. Ni treba dokazovati, da ti učitelji nimajo smisla za delo ljudskega vzgojitelja, temveč jim gre le zato, da dobe le mesečno plačo. Ze ob pričetku šolskega leta, smo bili prepričani, da Je tak način reševanja šolskega vprašanja nepravilen in pomeni surov napad na razvoj slovenskega šolstva na STO-ju. Zato smo starši zahtevali odločno, naj pusti ZVU na šolah strokovnjake, ki jih Je začela odpuščati. Zal pa nismo v tej borbi uspeli, ker ZVU noče upoštevati naših u-pravičenih zahtev. Vendar pa nad vse želimo, da bi se naši otroci v miru učili in v urejenih šolskih razmerah. Kako smo se prevarili! Danes se nam v obraz rogajo. ZVU izdaja vedno n*ve šolske ukrepe in odpušča in premešča slovenske učitelje in to baš ob zaključku šolskega leta. Iz vsega je jasno razvidno, kako je g- Simoni »naklonjen* slovenskim otrokom in slovenskim staršem. G. Simoni ve prav dobro, koliko so pretrpeli naši otroci med vojno in so prav zaradi tega slabotni. Potreben je dober psiholog in pedagog, ki bo vse to razumel, in ne šušmar, ki yidi v otroku le predmet, nad katerim sme stresti svojo Jezo. Popolnoma smo spregledali zlohotno namero naših šolskih oblasti. Poudarjamo zlohotno, kajti med premeščenimi m odpuščenimi učitelji so same strokovne moči. lfl so skrbele za dvig slovenskih šol in ki so otrokom prir^stli k srcu. Med tem pa ostajajo na službenih mestih najslabši učitelji, brez strokovnega znanja, čepray se stalno starši pritožujejo nad njimi. Spoznali smo, da za naše šolske oblasti ni šola zaradi otrok, pač pa zaradi oseb, ki so Jim hlapčevsko vdane. Otroci so naši, mi smo jih pok' cal; življenje, mi smo odgovorni za njihov telesni in duševni razvoj. Zato ne bomo več trpeli, da bi nam vsiljevali nesposobnih in lahkomiselnih ljudi v naše šole samo zato, da bi zavirali razvoj slovenske mladine in spravili slovensko šolo ob ugled. Slovenski Primorec mehkužen, trda fašistična pest je oskrunila še mlečno njegovo ii-ce, zato ne pozna strahu, ko gre zato, da brani svoje kulturno žarišče, to je slovensko šolo. Starši se zavedamo, da je to naša najvšja dolžnost in pravica. Življenjsko pot naših otrok bomo mi usmerjali in nihče drugi. FIZKULTURA Jutri na Montebellu medržavne motorne dirke Jutri dopoldne od 17. ure dalje bodo na Montebellu meddržavne motorne dirke, ki se jih bodo udeležili najboljši specialisti v dirt-track disciplini, Z Avstrijci in Jugoslovani na čelu. Po še nepotrjenih vesteh pa bodo dirkali tudi češkoslovaški motociklisti. Avstrijsko moštvo bodo sestavljali dirkači Polzi, Dirtl, Deimel, Orlich, Rott in Karner. Med Jugoslovani pa bodo Tržačanom že znana imena, kot so: Ljubljančan Mrak in Zagrebčani Babič, Metz, Smoičič, Vukovič in Dobrinič. Ostali jutrišnji ’ šport v znamenju nogometa Jutrišnja športna nedelja bo po-tekla v znamenju nogometa. Za pokrajinsko prvenstvo bo škedenj-ska enajstorica igrala z nogometa-ši iz Gradiške, ki bodo nedvomno trd oreh za Skedenjce. Moštvo Ga-sllnija, ki je v prvi tekmi s Tovarno strojev poraženo zapustilo igrišče, bo Jutri napelo vse sile in se poskusilo revanštrati. Montebello pa bo sprejel v goste Izolo. V Pulju bodo domači nogometaši odigrali tekmo z goriškim moštvom, ki že tri nedelje nj beležilo negativnega rezultata. Spored - Opensko igrišče: ob 9 uri Skede.nj-Gradiška; ob 10.30 Ga-slini-Tovarna strojev; ob 17.30 Mon-tebello-Izola. V Pulju ob 16. uri Pulj-Gorica. V Raii ob 17. uri Ra-ša-Ronke. V Kopru ob 16. uri Milje-Tržič. Za finale okrožnega prvenstva bos'a imeli to nedeljo enajstorici Rojana ;n Magdalene lahek posel, zato pa bo toliko bolj vroče na tekmi med Primorjem P in Costalungo. Spored • Opensko igriiie: ob 14 uri Rojan-Alma Vivoda; ob 15.45 Rdeča zvezda-Magdalena; ob 18 uri Primorje P-Costalunga. Pokal eVatavec Zvesti». Najaani-mivejša tekma bo nedvomno kraški derby med enajstoricama iz Sežane in z Opčin. Obe enajstorici se za to tekmo mrzlično pripravljata Spored - V Sežani ob 17. uri Se-žana-Opčine. Igriiia CRDA: ob 8. uri Skorklja-Skedenj B; ob 9.15 Rojan B-Tovarna strojev B; ob 10.30 Greta-Primorje D; ob 13.15 Ace-gatCol; ob 14.30 Bolniška blagaj- na-Tiskarji; ob 15.45 Vesna-Sv. Marko; ob 17. uri Kozman-Monte-bello B; ob 18.15 OMSA-Zavlje; ob 19.30 Dreher-Kraljič. Vesna-Kozman 2:0 22. junija PIONIRSKI DAN V LIPICI ŠPORTNIKI! Sporočilo tržaškega odbora za festival v Pragi Športne tekme vseh disciplin, ki bodo v Pragi, so razdeljene v dve skupini: a) Tekme športnikov, ki so včlanjeni v posamezne državne fizkulturne orga-ganizacije, članice M«dr-žavnega olimpijskega odbora. b) Tekme za nevčlanjene športnike. Zato bodo tisti zmagovalci tržaškega festivala, ki so včlanjeni v državnih fizkul-turnih organizacijah tekmovali v Pragi v tekmah včlanjenih športnikov, ostali pa v tekmah nevčlanjenlh športnikov. Užaljeno ljudstvo zahteva pravico Nabrežine! so ooslali protestna pisma ZVU s 1500 podnlsl Kako globoko so užaljeni domačini zaradi zaplembe Ljudskega doma v Nabrežini s strani ZVU, nas prepričujejo številna protestna pisma z nad 1500 podpisi, ki jih je demokratično prebivalstvo poslalo ZVU. Ukrep, ki ga je izdala ZVU, da sc zapleni dom antifašističnih organizaciji kljub pravnoveljavni najemni pogodbi, tolmači prebivalstvo kot ukrep načrtnega preganjanja vsega, kar je resnično demokratično. Stališče, ki ga ima ZVU že odi prvega dne svojega upravljanja na tem teritoriju do ljudskih ustanov, povzroča nezaupanje prebivalstva do take u-prave. Iz protestnih pisem je nadalje razvidno, da antifašistično prebivalstvo odklanja take metode. Zagotavlja tudi, da ne bo klonilo, ne bo odnehalo, čeprav se ZVU pri tem poslužuje policije, v kateri se krijejo še vedno ljudj« s fašistično vzgojo, ki nam je dobro poznana po svoji brutalnosti. Svojo »zanesljivost* je CP mor- da pokazala s tem, da je uporabljala oboroženo silo, ko smo branili naše antifašistične ustanove? Temu, kakor tudi drugim, sličnim vprašanjem je naše ljudstvo že zdavnaj našlo odgovor. Glavne priče ni, kaj bo? Razprava proti Loniercem se nadaliule Med razpravo je obtoženec zbežal s sodišča Včeraj zjutraj je začela razprava ob pol enajstih. Vse je čakalo že skoraj imenitno glavno pričo Carli-ja Ivana, ki ga pa ni bilo. Namesto njega je državni tožilec z nervoznim glasom prebral dve uradni policijski obvestili. V prvem je nšpektor De Giorgi javil, da je priča v četrtek popoldne pred pričevanjem, neznano kam izginila. V drugem poročilu pa je javil, da je priča zbolela. Zato je državni tož.lec predlagal, da bi pričo zaslišali na njegovem domu. Udovičev branilec, advokat Mussafia pa je predlagal, da bi sodišče zaslišalo še neko Udo-vičevo razbremenilno pričo, k! bi pojasnila Švabovo zadržanje do OF pod nemško okupacijo. F» krajšem posvetovanju, je sodišče sklenilo zaslišati pričo Ivana Oarlija na njegovem domu. Odbilo pa je predlog advokata Mussafia, da bi zaslišali pričo Josipa Pavlico. Obenem je sodišče odgodilo razpravo do ponedeljka, 16 t. m. ob 9 uri. Ezul! si puščajo prevročo kri V gostilni »Ritrovo marittimo* v ul. ‘Cer si ca št. 3, se skoraj vsak večer zbira «evet» istrskih beguncev. Proti polnoči se vname v tej gostilni prepir, kot se pač spodobi za lokale, kamor zahajajo slični gostje. Tudi predsinočnjim so se zbrali pri dveh mizah begunci. Eno omizje, ki' je bilo že bolj vinjeno, je začelo prepevati šovinistične pesmi in izzivati druge goste. Ker pe. jim tovariši prj sosednji mizi niso pomagali, se je vnel prepir med njimi in so se napadli z noži. V pretepu je bil težko ranjen Luigi Se-puca iz Pazina, dočim sta odnesla lažje poškodbe Giovanni Scocchi iz Pazina in Giovanni Lazzari s Cresa. Policija je aretirala štiri najbolj vročekrvne pretepače. Kako je z municijo na Opčinah Pred dnevi smo pisali, da so na Opčinah odkrili v nekem rovu veliko zalogo municije. Prav za prav to ni bilo nobeno odkritje, ker so za to zalogo vedele tako zavezniške vojaške oblasti, kakor civilna policija. Ljudski odbor na Opčinah nam poroča, da so že jugoslovanski vojaki leta 1945 pobrali to strelivo, ki je ležalo na Opčinah in v okolici, ter so ga potem zložili v bližini postaje. Ko so potem junija odšli, je predsednik od,bora svetoval zaveznikom, naj bi to blago odstranili. Ostalo pa je le pri obljubah in končno so ljudje sami speljali nevarno blago v podzemeljske rove in ga zazidali. Pozneje je prišel nek angleški oficir in potrdil, da so ljudje dobro opravili delo. Obljubil je tudi, da bodo kmalu prepeljali munlcijo drugatn. Pozn“je seveda ni bilo nikogar in so stvar pozabili. Tako se je sedaj zgodilo, da je nek policaj «odkril» strelivo in orožje, za katero so vsi vedeli, saj so bili pri prevozu zadnjega voza, ko je neka granata po nesreči eksplodirala, celo štirje domačini mrtvi. Kakor je čitateljem športne rubrike že znano, sodeluje v nogometnem turnirju za pokal «Vatovec Zvesti* tudi nogometna enajstorica Vesne s Sv. Križa. Tako so po dolgem premoru začeli z nogometom tudi syetokriški nogometaši, ki so v nedeljo dosegli lepo zmago nad enajstorico Kozman z rezultatom 2:0. Vesna je nastopila v sledeči postavi: Bogateč, Sirk M., Stoka, Vidoni, Sedmak M., Košuta, Purič, Sirk B, Padovan, Sedmak G., Sul-čič. Gole sta zabila Purič in Padovan. Fiat 1500 so odpeljali Tatovi so prejšnjo noč vdrli v skladišče podjetja Bino Barbi v u, Burlo. Tam so našli lep avto Fiat 1500. Brž so izrabili priliko in. ker so imeli s seboj šoferja, kot se za moderne tatove spodobi, so se lepo odpeljali z avtomobilom na prosto. Doslej Jih še ni bilo nazaj. Podjetja ima okrog poldrug milijon škode. katerim se je po enournem delu posrečilo pogasiti ogenj. Skoda znaša okrog 250.000 lir. Včeraj zjutraj je začela pred zavezniškim vojaškim sodiščem pod predsedstvom majorja Bayllissa razprava proti trem obtožencem, ki so bili zapleteni v tihotapsko afero s cigaretami. Obtožena sta bila dva policijska agenta in nek šoter. Pri glavnem krivcu policistu naredniku Scalameri, so našli dne 5. maja t. 1. 1886 paketov cigaret po 20 komadov, 6 škatel po 36 komadov in 12 škatel po 50 komadov in še milo vojaškega izvora. Obtoženi Scalamera se je zagovarjal, da je te cigarete zaplenil na nekem avtomobilu, s katerim so tihotapci prenašali cigarete v Italijo. Ker pa je sumil, da so v to tihotapsko afero zapletene tudi višje osebe na civilni policiji, ni hotel ničesar javiti svojim predstojnikom, ker je hotel sam začeti s preiskavo. Zaradi tega je tudi skril doma blago. Ta je bila predebela tudi za zaveznike. Sodišče je obsodilo Scala-mero na pet let ječe in 60.000 lir globe, ker je hotel oblatiti med procesom nekega višjega oficirja civilne policije in ker je kvaril njen «ugled». Obtoženec Ferrozzi, narednik civilne policije je bil obsojen na 10.000 lir globe, ker je dajal slab vzgled svojim podrejenim. Obtoženi šofer Torresani, ki je bil začasno na svobodi, je med razpravo, ko je videl, da mu slaba prede, enostavno izginil s sodišča* Za njim je izdalo sodišče tiralico. Žveplo je gorelo Predvčerajšnjim popoldne okrog 16. ure s« je ustavil v ul S. Cate-rina kamion, na katerem je bilo okrog 20 stotov žvepla. Nekdo je vrgel z bližnje hiše cigaretni ogorek, ki je zapalil tovor. Kmalu je bila vsa ulica v dimu in ljudje so se začeli dušiti. Prišli so gasilci, Odiseja tržaškega Slovenca Iz zbiralnega centra Adi Ugri. v bivši italijanski Vzhodni Afriki nam piše tržaški Slovenec Mirko Ferluga: Čeprav teče že tretje leto po kon čani vojni, moram s svojo ženo m otroki še vedno životariti in trpeti tu v Afriki. Od 1927. leta sem bil skoraj stalno pri vojakih. Sedaj mi pa niti ne dovolijo povratka v svojo domovino. Angleži me smatrajo za Italijana, Lahi me nočejo, ker sem Slovenec, do Jugoslavije se ne morem obrniti, ker sem iz Trsta Ena hčerka mi Je umrla in je pokopana v Gondarju. Trpeli smo veliko pomanjkanje in prodal sem vse, kar sem imel, tudi poročne prstane. Veliko mesecev sem bil brezposeln in smo životarili v taborišču. Pa tudi kadar delam, se zasluži komaj za hrano in za streho. Do obleke ni moči na noben način in moramo krpati, kar nam je še ostalo- Tukaj smo vsi mnenja, da nočemo več Italije v Trstu; upamo, da bomo sedaj dosegli svoje pravice in do se bo v Trstu bolje živelo. Živeli vsi Slovenci: Sedaj, ko je ureditev Julijske krajine že dokončno urejena, bi morali zavezniki vrniti tudi tiste nate ljudi, ki te vedno životarijo v tujini, kamor jih je razmetal fašizem in zadnja vojna. Ce vračajo nemške in italijanske ujetnike, bi morali še prej poslati domov tiste ki so bili žrtve nacifošizma in so morali trpeti prav zaradi svoje dosledne borbe proti njemu. To je najmanj, kar je tako zvona ezapad-na demokracija» dolžna storiti do svojih zaveznikov. Mladina Arzenala razkr nkuje saboterje festivala v Pragi Prejeli smo prepis protestnega pisma mladine iz tržaškega, arzenala, ki ga v celoti objavljamo. Izvedeli smo, da tržaški odbor za mladinski festival v Pragi še do danes ni prejel odgovora na njegovo prošnjo za športne prostore; izvedeli pa smo tudi, da je Avtonom ni zavod za turizem in letovišča odbil njegovo prošnjo za Okrašeno utrdbo (Bastione fiorito) na gradu Sv. Justa, medtem ko je isto podjetje že večkrat dalo na razpolago raznim nacionalističnim organizacijam. To jasno dokazuje, da hočejo nekateri sabotirati iniciativo mladine našega ozemlja, ki se z velikim navdušenjem pripravlja za festival v Pragi, kjer bo tekmovala s mladino vsega sveta in zastopala našo mladino in yso ljudstvo Tržaškega ozemlja. Zaradi tega ogorčeno protestiramo proti zahrbtnim manevrom dobro poznanih skupin, s katerimi bi radi ubile naše navdušenje in priprave za svetovni mladinski festival v Pragi. Sledi 59 podpisov S svojim protestom je mladina iz tržaškega arzenala ponovno razkrinkala podtalna delovanja tistih, ki hočejo sabotirati navdušene predpriprave mladine Tržaškega ozemlja za svetovni mladinski festival v Pragi. Toda kljub vsem zaprekam se bo mladina še z večjim navdušenjem pripravila za praški festival KOLEDAR Sobota, 14. junija Bazillj, Metod. Sonce vzhaja ob 5.10, ob 20.54. Dolžina dneva Jutri 15. junij Vid, Dragomir. Spominski dnevi 1951 so bile po Savinjski dolini izvedene prve napisne akcije. 1886 je umrl slavni ruski dramaturg A. N. Ostrovski. Sv. Vid dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj. Vremensko poročilo Tlak 765, toplota 20.3, 8. veter 20 km na uro, morje bano, toplina morske vode « Sprejemni izpiti Ravnateljstvo slovenske nižje trgovske strokovne šole in ravnateljstvo nižje slovenske industrijske strokovne šole v Trstu sporočata, da se prično sprejemni izpiti za I. razred, kakor tudi privatni izpiti za vse ostale razrede ter nižji tečajni izpit v torek dne 1. julija t. 1. ob 14. uri v šolskih prostorih, via Cgrsica 24-1. Sprejemni izpiti za X. razred v slovenskem nižjem dvoletnem industrijskem tečaju v Nabrežini se pričnejo 1. julija t. 1. ob 9. uri v šolskih prostorji v Nabrežini. Prijave se vlagajo pri šolskem vodstvu, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Izidi sindikalnih volitev z dne 12. junija t 1.: Gradbeno podjetje Pavan in Giungi — delegati: ES 12, DZ 8. Gradbeno podjetje Anonima — delegati: ES 1, DZ 0. Gradbeno podjetje Schvvend (ex Mazzorana) — delegati: ES 2, DZ 2. Prostovoljno delo na Lijaku V okviru petletnega načrta se vrši na Goriškem kanalizacija šem-paskega polja. To delo je eno izmed največjih del v zgoraj navedenem načrtu. Dela so se pričela prve dni tega meseca in dobro napredujejo. Pri teh delih je bilo v začetku zaposlenih preko 130 mladih ljudi, ki sestavljajo mladinsko brigado. Te dni so se tej brigadi pridružili še dijaki ajdovske gimnazije, v kratkem pa pride na delo še mladinska brigada iz Ljubljane. Za nedeljo se pripravlja velika množična udarniška akcija vsega goriškega okraja. Računa se, da bo prispelo okoli 3000 ljudi, ki bodo otvorili množično udarniško delo. Zborovane istrskih zadrugarjev V nedeljo, 8. t. m., so se zbrali v Izoli člani zadrug iz Kopra, Izole in Pirana z namenom, da se pogovorijo o dosedanjem delu ter bodočem poslovanju. Istra pridela mnogo več zelenjave Uvesti mora hitro odpremo blaga ter paziti na sortiranje, da bo šlo na trg samo izbrano blago, drugovrstno pa se naj predela. Zadruga mora razširiti svoje trgovske zveze že pred nastopom sezone. Usposobiti sadja kot je potrebne za Trst in J« treba dovolj kadrov za vodstvo Rojstva, smrti, poroke Dne 13. t. m. se je rodilo 8 otrok, umrlo je 13 ljudi, porok pa je bilo 15. bližnjo okolico. Istrski kmetovalec je izvažal v Trst komaj 30% svojih pridelkov. Iz tega nujno sledi zahteva po novih tržiščih, kjer se bo to blago lahko vnovčilo ali zamenjalo za druge proizvode, zlasti industrijske. Upoštevati je treba predvsem Jugoslavijo in Srednjo Evropo. Na vsak način se je treba Izogniti položaju, ki je nastal z okupacijo 1. 1918. Italija je takrat postavila na tržaški trg ogromno množino južnega sadja in povrtnine ter je s tem prizadejala istrskim kmetom težak udarec, ki zaradi neorganiziranosti nakupa in prodaje niso mogli vzdržati konkurence. Posledica tega je bilo vedno hujše obuboža nje, beg v tovarne in prodaja kmetij na dražbi. Vsaka samopomoč kmetov v zadrugami je bila onemogočena, ker je bila vsa trgovina s kmetijskimi pridelki v rokah »kmetijskega konzorcija*, kjer so sedeli razni fašistični špekulanti, ki so kmete načrtno in neusmiljeno izkoriščali. Z osvoboditvijo so se zadruge obnovile in po potrehi postavile nove. Kmetje so se teh zadrug oklenili, ker so v njih videli Izhod iz težkega položaja. Vendar se je iz dosedanjega poslovanja pokazala potreba po novih načinih dela. Pred vsem Je naloga zadrug, da zboljšajo način odkupa ter nudijo kmetu vse ono, kar potrebujejo. | ALEKSANDER BECK 130 VOLOKOLAMSKA CESTA Lisanka je stalno vlekla, stalno se j« obračala k našemu gozdu, kot da bj tudi ona prosila: Pojdimo tja. Boažanovljeve besede sem si vzel k srcu, razmislil sem. Dejal sem: »Nel* in ostro zaobrnil Lisanko od gozda. Možje so tekli za mano, prilepili so »e obme. N.sem smel — razumite me — nisem smel »prejeti Jih v bataljon. Ce bi bil mogel vsaj nekoliko delati z njimi, da bi jih pripravil dio discipline, da bi spravil v red to čredo ljudi, verujem, da bi is njih postali dobri borci. Toda za to je potreben čas — tisto, česar nisem Imel. Ostalo nam je le nekoliko ur do srdite borbe. Kaj bi mogel storit) zanje? Naj odidejo, pomagal Jim bom, da pridejo tja, kjer jih bodo »pravili do diisclpline, kjer jih bodo spravili v red... Toda tu... Tu niso potrebni. Odtrgal aem konja od gozda in, ce da bi se ozrl, sem Jahal v koraku preko polja. Nekaj kratov »o me ustavili naši stražarji. Sinčenko se je vrnil: — Povelje je izvršeno, tovariš kom bat... — Ali si sporočil po telefonu Rahimovu? — Sem, Počakal sem nekoliko, če ne bi morda Sinčenko še kaj povedal, n'so morda prišle kake novice od Rahimova, Toda Sinčenko molčal. Zamrmral sem: — Dobro •t« Približevali smo se poti, ki je vodila do Dolgorukovke in ki je vodila do naših. Tam je vzdolž ozkega prelaza patruljirala naša konjeniška izvidnica. Tej je bila postavljena naloga: neprestano kontrolirati, če je pot prosta, če ni zaprta, če ni zamašena odprtina. Z enim koščkom srca sem še zmerom upal, da bo morda vendarle prišel ukaz, da se bomo do svitanja, dokler še biva odprtina, morda izvlekli iz zanke. Ko sem našel stražo konjeniške izvidnice, sem vprašal: — Kaj je novega? — Nič... Ni nikakih premikov, tovariš kombat. — Kdo izmed vas pozna pot? — Jaz. — Tisto, ki zaobide Dolgorukovko? — Da. — Sel boš kot vodnik. Popeljal boš te ljudi. Obrnil sem se k možem, ki so prisluškujoč stali naokrog, .n pokazal pot: — Tam je Volokolamsk, tam so naše edlnice. Ir-lekel vas bo, Pojdite. In zasukal sem Lisanko nazaj, proti gozdu. in poslovanje Izločiti vse one, ki na kakršen koli način ovirajo de lovanje zadružnih ustanov. Poudariti je treba, da se mora za te naloge zanimati ne le vodstvo zadrug, marveč vse članstvo in tudi kmetje, ki pa morajo nadzirati delo svojih zadrug. Ves potek zborovanja je pokazal, kako so taki sestanki potrebni. K besedi se je priglasilo okrog 30 govornikov. Zborovanje SIAU I. okraja Jutri, 15. t. m. ob 9.30 bo v dvorani Kina ob morju (tonema del Mare) veliko zborovanje, ki ga. or ganizira SIAU I. okraja. Tov Ferlan bo govoril o aktualnih vprašanjih. Vabimo na zborovanje vse člane in prijatelje. Izlet v Škocjan V nedeljo, 15. t. m„ bo skupni izlet članov sindikata prosvetnih delavcev v Škocjan. Avtobus bo odpeljal ob 8.30 iz ulice Fabio Severo. Izlet na Snežnik (m 1796) Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo, 15. t. m., izlet na Snežnik, Odhod ob 6. uri iz ulice Fa-b o Severo. Vožnja s kamionom stane 350 lir. Vpisovanje in pojasnila v trgovini Višini v ul. Roma 15 in v čevljarni Pirc v ulici Settefonta-ne 5. Izlet v Trentarsko dolino priredi CAT v nedeljo, 15. t. m. Vp sovanje in pojasnila v ul. Conti II, od 18. do 20. ure. SLOVENSKO „ NARODNO GLEDALIŠČE priredi v ponedeljek, 1& ' m., ob 20. uri dolgo Pri{a yano dramo v šestih slik5 VIA MALA y gledališču Nazional* v TRSTU. Ob tej priliki bodo P*0518’ vili 25-letn;co gledali^? udejstvovanja režiserja J® igralca Milana Koš.ča. Pre°; prodaja vstopnic je v J™8’ garni Stoka v ul. Mu3"' Vrtna veselica pri Sv. Iv* Jutri, 15. t. m. bo v kro Škamperle* velika vrtna Pr', unauijjci ion vtl.nc* v » tev. Na sporedu je zborovsko r.J - - -- loterij«, r. .gra, šaljive točke, itd. Pri loteriji prvi dobitek za obleko. TJ# CENE NA ŽIVILSKEM Trst 13. junija Cere Živila kg na debelo Prireditev na Koionkovcu V nedeljo, 15. t. m., iv- na Koionkovcu v gostilni «Bako» od 16. do 20. ure velika vrtna veselica, kjer bodo nastopili pionirji in odrasli, kakor tudi pevska zbora- «Rota» in «Zmaga». Igrala bo tudi godba. Po 20. uri bo ples na odprtem. Vrtna veselica v Skednju Ital. kultur, krožek iz Skednja bo imel y nedeljo, 15. t. m. ob 15 uri vrtno veselico. Sodelovala bo Rinaldijeva godba, ital. pevski zbor pod vodstvom tov. Occinija ter slov. pevski zbor pod vodstvom tov. Per-tota- Poleg druge zabave bo še srečelov z bogatimi dob tki, ples, itd. Krompir . . . Grah........... Stročji fižol . Bučke .. . Kumarice .. Jedilna pesa . Radič......... Solata . ■ . • • Špinača . . . . Čebula . . . . Paradižniki . Korenje . . . Češnje . . , , . Marelice . > . Breskve . . . . Slive Hruške . . . . Borovnice . . Grozdičje . . , Pomaranče . • Limone . . . Jajca (kom.) 32-40 45-70 70-90 20-40 30-55 22-28 25-55 15-25 25-35 30-35 100-125 55-70 20 50 130-150 30-45 50-60 28 30 100-1* 38-S 35-fl 31)41 20-40 40-tf 36-<« 130.10 a* 160-ljJ 200^1 4S-60-1*5 160 j«*1 48 6» 30-32 Radijski spore Soboto, 14. junij* TRST n. Najem, odpust in vpis delavcev v splošnem ukazu ZVU javlja št. 108: * Brezposeln) delavci se morajo javiti vsak mesec na delovnem uradu, kjer bodo potrdil; njihovo kontrolno izkaznico s pečatom in podpisom. Odlok je stopil v veljavo 11. t. m. Sprememba pri poljedelskem inšpektoratu Z odlokom št. 78, je ZVU razveljavila imenovanje dr. Ivana Gorana za podnačelnika in nadzornika tržaškega področja za poljedelstvo, ker je dr. Gor.an z drugim odlokom imenovan za statističnega inšpektorja za poljedelstvo. KULTU ' A 11.30 Lahka glasba. 12.00 fL, no predavanje. 12.15 Parti«8 ,S)0 narodne pesmi. 13.00 P'psn,^no 13.48 Zdravniška oddaja. 1 '» stra glasba. 17.30 Plesn8 JVi) 18.15 Srbske in hrvatske to izvaja na harmoniko Gutf= den. 18.30 Straussovi v8-*?c ">'8^, | Kulturne aktualnosti. ved časa, Poročila 20.00 S) listi. 20.15 Sodobni ruski »k* ^ 23.30 Citanje sporeda za P ' dan. 23.35 Polnočna glasb3- > KINOPREDSTAOE# ROSSETTI. 16.00: - nov*, B. Stanwick in SUPERCINEMA. 16.00: ,! * senci*, A. Ladd, Fit*8el Knowles. nn sA KINO OB MORJU. 18,0°- lrgCl»- Niirnberški ?. narodov*. Ruski dokumentarni IMPERO. 16.00: «Pesem Ž1VJ »Vedno te t/ Pester večer radijskih sodelavcev v Barko vij a h če j« Naenkrat so steki) za mano. — Tovariš komandant... Tovariš komandant... — Kaj hočete? — Tovariš komandant™ Sprejmite nas, tovariš komandant. Odgovoril sem: — Dovolj je bilo nereda! Ali ate slišali moj ukaz! Nit) en sam tuj človek ne bo puščen na položaj bataljona. — Po čemu smo mi tuji ljudje? Saj smo naši! Tovariš komar-dant, saj me v: osebno poznate. Polzunov sem. Pred vami ae je z mano pogovarjal general. Ali se spominjate? (Se nadaljujeJ V soboto so priredili sodelavci radijske oddajne postaje (tj v Bar-kovljah pester večer. Sodelovali so: solistka Slavica Batistuta, baritonist Dušan Pertot, basist Tone Petrovčič, člana Narodnega gledališča Ema Starčeva in Nakrst, Podkrajšek in Lea Pertotova, kot spremljevalec Gojmir Demšar ter slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. Program je bil prav skrbno sestavljen. Prireditev se je vršila na prostem, kar je idealno, a neprestano so jo motili cestna motorna vozila z ene strani, z druge vlak, s tretje pa cestni razgrajači, tako da ni mogla prireditev doseči tistega uspeha, ki so si ga prireditelji želeli. Vpoštevajoč motnje naše radijske oddajne postaje (it, ki je škandalozna, je nujno potrebno, da vsaj osebno spoznamo naše marljive radijske sodelavce, zato so taki večeri prav priporočljivi. Kot prvi je nastopil slov. vokalni kvintet, ki nam je zapel aZavrške fantez, «Na trgu*, «0 kresm in «Serenador> V drugem delu pa aMlatičen. ((Bile-čankorr, «Jutri gremo v napadu in «Lahko noč». Kvintet je na umetniški višini glasovno, intonacijsko, v interpretaciji, v homogenosti in izgovorjavi. Mogoče bi nam v bodeče dal tudi kaj sodobnejšega. Ema Starčeva, članica narodnega gledališča, je recitirala Prešernovo «Zdravico», a Lea Pertotova Grudnovo «Barkovlje». Slavica Batistuta je prav prisrčno zapela pesem ((Talcemn. ePovej o čem* in arijo iz Dvorakove opere Rusalka. Velik napredek se je opazil pri baritonistu Dušanu Pertotu. Solisti ne pridejo prav za prav na prostem nikdar do prave veljave — zlasti ne pri takih motnjah, kot sem jih bil j zgoraj navedel — toda pri Pertotu smo pri sobotnem nastopu opazili velik uspeh. Dočim je bil še nedavno njegov glas šibak, majhen in zaprt, je danes močan, odprt, zveneč in poln življenja. Zapel nam je *Na Dnjeprun, arijo iz «piesa | v maskah» ter dve narodni. Basist Tone Petrovčič je z občutkom zapel Adamičevo «Kot iz tihe zablje-ne kapele» ter Premrlovega «Bo'ha-čar). Vse soliste je umetniško spremljal — žal na slabem klavirju — tov. Gojmir Demšar. Dva posrečena skeča sta podala člana narodnega gledališča Nakrst in Podkrajšek, ki sta vzbudila salve smeha. Kot napovedovalka je bila naša prijazna Danila Silova. Bil je res prav lep in pester večer. - mi. Allda Valli. ri>, VIALE. 16.00: «Ob divni * ^ MASSIMO. 15.30: »Kr*1) kožcev*. ODEON. 15.30: ljubil*. *** j* ' KINO V NABREŽINI F soboto, nedeljo in P~ sovjetski film »Prisc?3 hbE»C . Odg. urednik DUŠAN .f,t: Tisk Stabillmento Tip- . I/ GOSTIŠ snu* d«1'/ od sobote, 14 _t* 1^'pjjlf' rsali VKLHR Igra orkeste Čebelarjem Slov. Primorj? Vsi čebelarji, ki so se prijavili pri TAVČARJU v KREPLJAH za prevoz na sestanek v Ajdovščino v dne 15. t. m., nftj se zglase tega dne točno ob 8. uri v naZ32’ LJAH, kjer bo na razpolago kamion za v Ajdovščino u TAVČAR IVA* Mladina iz COLA in REPENTABORA priredi v NEDELJO, 15. t. m. ob 16. pr) gostilni Furlan javen ples ssrecoi«v5 Cisti dobiček gre za spomenik padlih. Vljudno vablj6^. Prosv. društvo «Pr!morec» v TREBČAH priredi v NEDELJO, 15. t. m., ob 15. uri VKTNO VESEL IORA DOMAČA OODBA. VABLJS>^. Velika likvidacija modelov po ZI\ll/>ilNlH 1,1 KRZNARSTVO 74 Jt "• :* TRST, UL THKNTII 11 j* 131