r» Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah itev. 2. (vhod čez dvarliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Kokopisi se ne vračajo; nefrankirana piama se ne sprejemajo. UrednlSkega telefona iter. 74. Xt lijubl]anl, v četrtek, 3. novembra 1904. Uhaja viak dan, Uvscmgi nedelje in prainike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaa: sa celo leto 2« K, aa polovico leta 13 K, xa četrt leta 6-50 K, xa 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejemaa: xa celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, xa četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Xa pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. t. Vflprejeraa naročnino, Inserate In reklamacij«. — lncratl se računajo enostopna petltvrsta (dolžina 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, ia Irlkral 9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enoslapna f armoodvrila M b. — Pri večkratnem ob|avljen|n primeren papail, Vprarnliketa telefona iter. 188. 1 J Slavnost v Kobaridu. (Dopis.) Preteklo nedeljo je bila blagoslovljena zastava »Izobraževalnega društva v Kobaridu.« Ob najlepšem vremenu se je vršila ta za kobaiidski okraj prepomenljiva slavnost. Prišlo je ogromno Število okoličanov in Bovčanov; veselje je bilo gledati lepe vrste, ki so ob 2. uri pop. korakale sa zavito zastavo v cerkev. Po vznesenem cerkvenem govoiu dr. Janeza Ev. K r e k a , ki je stavil za zgled domovinske ljubezni, iz koje izvira toli dobrih čednosti, Mater Božjo in Jezusa, je blagoslovil zafstavo, kateri je kumovala gospica F r a n i c a Koren-ova, vIč. g. dekan kobaridški, Jurij Peternel. Po dovršeni cerkveni slovesnosti so odkorakali udeleženci z razvito zastavo na zborovalni prostor pri g. Nemcu. Lepo je bilo gledati tako veliko število navdušenih mož in mladeničev na prostranem, ukuBno okrašenem dvorišču. Vse občine kobariskegn sodnega okraja so bile zastopane po svojih najboljših močeh. Tudi beneških Slovencev je prihitelo večje število. In ta na tisoče broječa množica ni prišla h kaki veselici, marveč na političen shod. Predsednik izobraževalnega društva g. kurat Ciril V u g a je po kratkem pozdravu predstavil govornika g. dr. F. P a v -1 e t i č a in g. dr. K r e k a , ki ata bila burno pozdravljena. Za predsednika je bil izvoljen det. poslanec goBp, L a p a n j a , ki je dal besedo g. dr. P a v 1 e t i č u. Govoril je o pomenu in namenu izobraževalnih društev. Društvo si je nadelo ime slovensko, katoliško in izobraževalno. Nujno je potrebno povdarjati slovenstvo vsled razmer, v katerih živimo. Naš narodni nasprotnik hoče nas zatreti; vsled nove že' leznice pride tuj živelj v naše kraje in mi moramo povsod in vselej varovati slovenski značaj naših krajev. Katoličani smo in hočemo zvesti ostati sv. ver, ki je naša najdražja svetinja. Vedno bodemo delali na to, da se udejstvuje katoliška ideja v vseh panogii) -.ftlovenskega življenja. Tisti, ki trdijo, da niso" preti katoliški veri, ampak proti takozvanemu „klerika-lizmu", n« vedo, kaj delajo in govore, ali so pa čisto navadni sleparji, ki pod krinko klerikalizma napadajo katoliško vero, katere kot naš najdražji zaklad ne bodemo pustili nikdar in od nikogar zssramovati. (Odobravanje.) Vaše društvo ima tudi ime izobraževalno. Namen društva je člane izobraževali po knjigah, po shodih, podati jim ono duševno silo, ki more podreti celo materijalne moči. Ni-kakega nasprotja ni med katoliško vero in izobrazbo ; ena drugo podpira in spopol« njujo. Slovenstvo, katoličanstvo in izobrazba : ta trojica stoji v lepem soglasju, ki je za-dača gotovega razvoja društva, ki naj živi, raste, cvete - (Navdušeno odobravanje ) Kot drugi govornik je nastopil profesor dr. K r e k. On prične: »boča« je pisala o meni, da imam umazan klobuk, raztrgino suknjo in pijano glavo. Ne gre pa se za to, pravi govornik, kakšen je klobuk in suknja, ampak kakšno je srce, ki je ped suknje, in kakšna je pamet, ki je pod klobukom. Kakšno srce imam ? Zaničujem liberalce. Kakšno pamet ? Da je največja neapa-met krošnjariti pri nas z liberalizmom. Demokrat sem, ljudski duh je za nas edino rešiven. Govornik razmotriva vprašanje, kaj mora storiti država, da se bode državljanom dobro godile; kaj je treba Btoriti v Avstriji, da bo ljudstvo na boljšem, da Be bode splošna sreča razširila. 1. Liberalizem uči: Človek je po natori dober; ta natara naj se svobodno razvija. Kar človeka veže, naj se razbije. To je v prvi vrsti vera, radi česar jo liberalci tako strastno napadajo. Ta boj velja tudi učiteljem vere, duhovnikom. Prostost zahteva liberalizem na gospo-dsrakem polju. Posledica liberalnih naukov je bila na eni strani par bogatinov — na drugi Etrani milijoni revežev. Tudi mi zahtevamo in branimo prostost; zahtevamo pa, da se stavijo meje človeški zlobnosti, hudobnosti. Te meje naj tvorijo zakone, ki imajo svojo podlago v veri in njenih naukih. 2 Socializem, kakor ga uči komunistična šola, zahteva, da imej država vse v rokfh: vso produkcijo. Da se družba do tega ne more povspeti, kriva je vera, ki bruni oblast, zasebno tast in zakone. Zate boj veri. Tudi mi zahtevamo, da se družba človeška okrepi, ojafii, da dobi več moči. Toda mi se ne bojujemo proti vsaki oblasti, ampak le proti zlorabi oblasti ; ne proti vsaki lastnini, ampak le preti krivičnemu premoženju in obogatenju. 3. To je krščanski socializem, ki stavi prave meje človeški lakomnosti po zakonih. Uiivanje je glavna stvar v modernem gospodarskem življenju. Kdor dela samo na to, da se veliko proizvaja, temu so fabrikantje glavni stan v državi, delavci Ie vijaki pri mašini. Kaj pomaga beraču, ki lakote umira, če je država bogata. Mi zahtevamo, da so po potrebi proizvaja in da bodo vsi imeli doBti živeža, da posamezniki ne bodo sužnji, ampak prosti. ^Poglavitna korenina in vir blagostanja v državi je delo. (Veliko navdušenje.) Prvi in najvažnejši Btan je tisti, ki dela z žulji, ki ustvarja bogastvo z rokami, to so delavski Btanovi. Podreti se mora liberalizem, na kojena so zidani naši zakoni. Liberalizem nima srca za ljudstvo ; da mu le to, kar mu mor« iz strahu pred žuljavo pestjo. Z vso močjo podpira ta liberalni ziatem naše uradništvo, birokracija. Večina uradnikov nima srca za ljudstvo, ga ne umeva, kar je naravno, ker država pošilja v naše kraje nemške uradnike. Vsled tega nastaja neki razpor med uradništvom in neki tihi odpor v ljudstvu. Ljudstvo mora povsod dobiti prave svoje zastopnike, da si bode samo dajalo zakone, da si bode samo pomagalo, potsm bodo tudi v naših uradih uradniki, ki bodo imeli zavest, da so od ljudstva plačani in da morajo delati za ljudstvo. Ze iz ljubezni do našega narod« moramo postati demokratje in moramo delati z vsemi močmi, da dosežemo Bplošno volivno pravico. Za to bodemo delali vedno. Delajo nam težave v tem boju. Imenujejo me anarhist« in revclucijonaroa. Dobro vem, da bi mi radi vzeli službo. Mirno gledam v prihodnjost. Če mi vzamejo ta košček kruha, bodem svobodnejše iivršeral delo za ljudstvo. S svojimi rokami si upam zaslužiti toliko, kolikor potrebujem. Ta izjava je vzbudila nepopisno ogorčenje med zborovalci. Predsednik se je nato zahvalil zboro-valcam in večji del je mirno odšel domov, drugi pa so se še nekaj časa pomudili v prijazni gostilni gospoda Nemca. LISTEK. Sličice iz rus.-japonske vojske. (Pabčrki iz ruskih listov; nabral Fr. ištingl.) 1. Ploha! To ni več dež, potoki vode li-jejo iz neba. Po obeh straneh železničnega tira so se napravile reke, v katerih Be ne-previdneži potapljajo. Potoki poplavljajo njive, da so mestoma podobne jeierom. Luže na cestah so mnogokje tolike, da Be vojaki slačijo, ako jih hečejo prebresti. Veter goni valove po površju, kakor po resničnih jeierib. Cela Mandžurija je sedaj takSna, da vlažnost predira v telo do kosti. Ne varujejo pred njo noban kavčukov plašč, niti galoši. Tabori so-obkoljeni z vodo, šotori mole iz vode, kakor beli in sivi otočiči. Vojaki spijo in prebivajo v vodi, v blatu, v redkem močvirju. Kako morejo vojaki, četudi smrtno utrujeni, v tako groznih razmerah počiti, vedo samo oni, tihi, skrajno potrpežljivi in vztrajni ljudje. Za dne so delali naravnost vojniške čudeže, šli so v največji hrup vojake, cele vrste so padale, ko eo stali na; sproti morilnemu ognju japonskega topništva, umikali so se samo takrat, ko ni bilo več česa braniti, in zvsčer so se vlegli k počitku v umazano blato, vedoč, da ne more biti drugače.*) Bil sem na levem krilu. Vsi so tu bili prepričani o zmagi. Vojaki so šli pogumno naprej; njih obraze treba pogledati, da bi človek poznal mero navdušenja. Besede so za opis preokorne. Vsak izmed teh obrazov je klical: »Navsezadnje je tudi za nas nastal praznik!« Smejal sem se tudi jaz, vsel njih veselja in pozabljajoč, da zmaga ene strani je vir obupanja za drugo stran in da vsaka bitka požira tisoče človeških žrtev. »Kam greste?« vprašal me je naglo neki kapitan poln radosti in lepih nad, ker se je baš pridobila ena sovražnikova ntrdbs. »Pri vas je zdaj vse v redu, grem torej na desno krilo I« »Ostanite tu, gospod! Začelo bo v kratkem grmeti zmagovito ,uricV«. »Zelo me veseli, ali moram tudi pogledati, kaj se tam godi«. »Eh, kaj bete tam videli — isto, kar tukaj. Danes je — naš dan!" Poslovil sem se in sem odjahal. v) Tako piše Nemirovič Dančenko, dopisnik lista »Husskoe Slovo«. Kaj to pomeni? Zakaj so ho ste, ki se izgubljajo v vijugastih klancib, sedaj zapuščene ? Ni vidsti niti vojakov za spopad pripravljenih, niti ranjeneev. Kam bo izginili ? Neaaj mi nad glavo sika kakor udarec jeklenega biča. Okeli nekaj brenči kakor roji komarjev ob zahodu solnea. Tsssss • • • • To so svinčenke. Žvižg teh groznih poslancev Bmrti sreča se z odmevom treskajočih granat in z razpokom bomb. Jezdim počasi nsprej. Zelena dolina me je peljala do vijugastega klanca, po katerem sem prišel na hrib. Tišina, smrtna tišina. Okoli ni živega krsta. Tupatam leže mrtva telesa, ki pričajo o Dantejevem prizoru, ki se je tu pred nedavnim doigral. Zdravniki in njihovi pomočniki so imeli veliko dela z ranjenci; zato so videč, da je že vojak umrl, vrgli ga kamorkoli, v jarek, v prepad, v skalno razpoklino, da bi imeli prost« roke sa daljše delo. Iz ene takšne skalne razpokline moli nekaj kakor rdeča kroglja. Jezdim bližje, pogledam — bila je krvava glava. Ostali del telesa je bil nižje, kdo ve, kje. Tu Ieii orjaški vejak s krasnimi mišicami, v položaju, kakor bi nekaj z roko od sebe odvračal. Na desno se drugi huli, ka- kor bi ga zeblo. Počenil je, vidijo se Bamo veliki umazani škornji. Moj Bog! Mnogo je takih. Zdravniki in njih pomočniki jih niso nesli niti k duhovniku, da bi sprejeli blagoslov za — veSni počitek. Moj »Čungui« hrkaječ hitro leti mimo mrtvih vojakov. Enega je zadela svinienka v senci, mahoma se je zgrudil. Pogledal sem ga, bilo mi je žal tega mladega življenja, toda živci v vojski hitro otope. Naenkrat začujem čudne glasove, nekako grozno bo odmevali v večerni tišini. Poslušam .... Da, pes tuli. Pogledal sem bolj natanko. Zakaj tuli? V grmovju pri nogah mrtvega vojaka sedi pes, zvest, udan sluga in prijatelj v življenju in smrti. Spremljal je svojega gospoda v bitkah, šel je z njim bres strahu, verujoč v njegovo zvesdo. Ali zvezda je otemnela. Vojak je padel, pes liže njtgovo kri ter tuli od žalosti, Zdi se mu, da njegovo tarnanje mora prebuditi mrtvega gospod*, katerega rahlo praska z nogo po okrvavljeni nogi, kakor bi hotel reči: „Vstani, ne muči me dalje!« Ali vojak ne vstaja in pos tuli dalje. Hotel sem ga poklicati, pogledal me je z žalostnim pogledom, in ko nisem nehal vabiti ga — začel je lajati. (Konec prih.) Ob koncu moramo omeniti, da je bilo v Kobaridu popolnoma mirno. Zato čast Ko-bavidoem, ki se niso dali nahujakati od ilega duha, ki opravlja svoje delo v »Soči« in v »Primorcu« ! Navdušenja med ljudstvom ni mogoče opisati Takega dne še ni videl Kobarid, ki je ob prvem katoliško-narodnem shodu tako sijajno pckazal, na kako gnilih nogah sloni goriški liberalizem. Topiči, ki eo pokali ob shodu in katerih glas se je lomil ob mogočnem Krnu, čuvaju goriške Slovenije, bo oznanjali, da je le malo dela treba, in libe-ralicem bo na tlsh. Rusko - japonska vojska. Položaj na bojišču Obe armadi sta si stali doslej nepremično nasproti. Povprečno bo si sovražni strelski jarki oddaljeni 500 komolcev, na nekaterih krajih samo 50. Noš in dan se menjavalo streli. Nikjer si ne upajo vojaki dvigati glav iz jarkov. Prednje straže sploh niso mogoče, tako blizu ho si čete. Rusi ra bijo metalce svetlobe in topništvo išče črt. Kuropatkin je dobil cd bitke pri Ljaojanu precejšnjo pomoč, posebno iz Evrope mu je došlo obilo čet. Napetost je silno razburljiva. Čete so si oddaljene, da bi ae lahko klicale ter delajo ponoči še nadaljne poljske utrdbe, ki jih pa medsebojno natančno lahko zašle dujejo in opazujejo. Angleški poročevalci pravijo, da vojna zgodovina še ne pozna takega položaja. Iz Mukdena poročajo preko Peterburga 31. okt.: Topniški boj je trajal včeraj na celi Ironti skoro oel dan brez resnih rezultatov. Japonci so nekolikokrat ustrelili iz težkih obležnih topov, ki jih imajo najbrže dva. Po noči je bilo Btreljanje silovitejše. Na našem desnem krilu in v centru ao Japonci blizu Putilovega hriba obstreljavali naše vozove a šrapneli. Naše topništvo je odgovarjalo. Mir lepe mesečna noči je skoraj vedno motilo gromenje topov. Na celi črti se bliskajo eksplodirajoče granate. Streljanje je trajalo tudi še danes zjutraj. »Koln. Z'g« ima iz Peterburga poročilo: Ker so Japonci dobili toliko pomoči, je naloga Rusov ctežkočena. Treba bi bilo obiti Japonca, ako bi jih hoteli vreči nazaj; to pa je mogoče le z veliko premočjo. Pri tem pa mora biti ruski centrum ravno tako močan, ko japonski, da ga Japonci ne prodro. Brzojavka gen. S a h a r o v a od dne 1. nov. poroča: D.ie 31. okt je obstreljaval sovražnik iz višin pri vasi Konktaj vas bon-donei, ne da bi bil napravil kake škode. Ogenj naše baterije možnarjev, ki je odgovarjala sovražniku, je prisilil k molku en Bovražni top, moštvo ostalih topov je pa moralo bežati. Vas Sahepu je bila obstreljevana cel dan, a brez škode; 1. t. m. je skušal sovražnik ob svitu po kratkem Btreljanju prodirati proti našemu srednjemu stališču, a je bil od prednjih naših čet odbit. V jutru istega dneva je poizkušal sovražnik postaviti eno baterijo nasproti Putilovem hribu; toda ogenj naših baterij ga je prisilil, da je svoje topove umaknil. Po dnevu je Btreljal sovražnik proti temu griču s šrapneli. Opaziti je bilo prodiranje Japoncev proti našemn skrajnemu levemu krilu. Na desnem krilu so Japonci zopet zasedli vas S a n d e p u. Iz Peterburga poročaio: Streljanje topov se sliši ob celi fronti. Sovražnik pa zakriva svoje načrte. Japonci še niso za čeli z vso ofenzivo, ker čakajo pomoči. Nji hove postojanke so močno utrjenje. Rusi ojačujejo Bvoje središče. Boj >a Port Artur. London, 1. nov. Sedaj se z gotovostjo pričakuje padca trdnjave. Japonci so postavili v boj vse do zadnjega moža ter vseh 470 topov. Upajo, da bo padla trdnjava v teku prihodnjih dni. Ako pa je za mika-dov rojstni dan ne bo mogoče vzeti, jo hočejo izstradati. Posadka nima nobenega upanja več na pomoč Kuropatkinovo ali na pomoč baltiškega brodovja. Mnogo mož je že popolnoma izmučenih ter bi se radi udali. Tudi nekateri častniki izražajo isto mnenje. A Steselj ja trdovraten in se noče udati. Iz dal je proklamacijo, v kateri izjavlja, da se hoče boriti, dokler ima moštva še za en top. Japonoi so zadnje dni mnogo natančneje obstreljavali, ko prejšnje dni. Kitajski ogle-dubi, ki bo prišli v mesto prodajat živil, so Japoncem naznanili vse, kje stoje topovi. Blokada je mnogo strogejša. Japonci po more vse Kitajce, ki izkuSajo prodreti blokado. Priprave ia zadnji naskok se vrše že tedne in tedne. Sovražnika sta si včasih tako blizu, da lahko rabita ročno granate za orožje. Rusi delajo izpade, a so vedno odbiti. Brzojavke še ne pripovedujejo, katere utrdbe bo Japonci že zavzeli. Zdi se pa, da so najprej prisilili k molku utrdbe Ioešan, Ancešan in Erlunšan in potem z malimi izgubami vzeli Telišan ter obdržali. London, 2. novembra. Uradna poročila poročajo, da je bilo ta torek končano delo saperjev pod Port Arturjem. Trdnjava stoji takorekoč na katakombah. V noši od 28. p. m. so zavzeli Japonoi zadnji jarek pred Erlunšanom. Rusi so Be umaknili na drugo stran hriba. Pravijo, da bi bili Japonci lahko zasedli utrdbo, a bi je ne bili mogli obdržati vsled groznega ognja iz drugih utrdb. Doslej ni bilo mogoče obdržati niti ene glavne utrdbe, ker je ogenj iz dru gih utrdb bil prehud. Sedaj pa mislijo Ja ponci napasti obenem vse utrdbe. V noči od 30. oktobra je vihrala japonska zastava še raz dveh novih pozicij. Mine so položene na vieh konoih pod kopov pod trdnjavo ter bodo eksplodirale, ko bodo brambovci kapitulirali. Japonoi, ki so 11 ruskih baterij prisilili k molku in mnogo topov posamično uničili, upajo, da bo konec prelivanju krvi, ker Steselj vendar ne bo hotel posadke po nepotrebnem žrtvovati. Rusom manjka baje streliva ter ne morejo odgovarjati z uspehom težkim japonskim topovom. V Tokiu pričakuje vse z gotovostjo, da bo v četrtek (t. j. danes) zaplapolala japonska zastava raz zidovja trdnjave Port Artur. Tokio, 1. novembra. Brzojavke od 26 p. m. pripovedujejo o hudih napadih na portartursko trdnjavo. Pred Erlunšanom je eksplodirala velika mina, ki pa ni naredila škode. Japonoi močno obstreljujejo trdnjavo ter so razdrli že mnogo baterij. Tokio, 2. novembra. Dae 28 okt, je bilo obstreljevanje silno, 385 granat je padlo v utrdbo Ancesan in Ioešan ter na 208 m visoki grič Pajunšan. Okopi in žične naprave so zelo trpele, utrdbe na levi strani lorta Si-tajanku pa niso bile tako poškodovane. Opaziti je bilo dva požara enega v zunamem mestu, drugega pa v neki tovarni na Zlati gori. London, 2. nov. Splošno pozornost vzbuja koncentrirani naskok,ki so gaJaponci pričeli v ponedeljek in ki traja še sedaj neprenehoma. London, 2. nov. Priprave za splošni napad so obširnejše, ko se je pa mislilo. Vse velike utrdbe ao podminirane ter bodo pred napadom razstreljene. Ko pade trdnjava, bodo ladje v luki potopljene. Prodreti na morje jim ni mogoče vsled min, ki so pred luko natrošene. V zadnjih dneh je Togo še bolj zožil oklep. Gen. MiiSenko — mrtev? L sti so prinesli vest, da je bil general Miščenko v bitki pri Sthu ubit. Cikali smo dementija ali potrditve te vesti. Doslej nam ni došlo ne eno, ne drugo, kar je znamenje, da je stvar zopet — izmišljena. Listi pripominjajo zraven, da mu je za naslednika imenovan gen. Kaulbars. — Ta je imenovan sedaj vendar za poveljnika 1. armade, kar je bil doslej Kuropatkin. Ze iz tega se torej vidi, da omenjena vest najbrže ne bo resnična. Angleško-ruski spor. London, 2. nov. »Daily Newi" poročajo : Načrt, ki ga je odobrila Angleška v zadevi mednarodne preiskovalne komisije, je bil poslan v potrjenje v Peterburg. Ko Be boBta obe vladi zedinili o vseh točkah, bo pričela komisija delovati. Štirje, v Vigu ostali ruski častniki, so že odpotovali naprej v Peterburg. London, 2. nov. »Daily Chronicle« poroča iz Viga: Admiral Walker je dobil povelje, naj Bledi ruskim ladjam. Angleške ladje vozijo brez luči. Španska križarica, ki je sledila ruskim ladjam, se je včeraj popoldne vrnila v luko. T a n g e r , 2. nov. Tu se nahajajoče ruBke bojne ladje so nehale jemati premog. Častniki izjavljajo, da ne vedo, kam odjadra brodovje, ko zapusti Tanger. Ladje ostanejo v luki, dokler ne pridejo povelja iz Peterburga. Berolin, 2 nov. Iz Tangera bodo plule ruske ladje pred Barcelono. Ondi se bo odločilo vprašanje o poveljniku. Kuropatkin in Kaulbars. Peterburg, 1. nov. Kuropatkin je poslal novoimenovanemu poveljniku prve mandžurijske armade, generalu Kaulbarsu pozdravilni brzojav, v katerem izraža Bvoje veselje nad imenovanjem; on ceni Kaulbarsa zelo visoko. Kaulbars se je 1. 1900. v kitajski vojski odlikoval kot poveljnik sibirskega voja. Mandžuraki mohamedani Mchamedansko prebivalstvo Mandžurije je jako ogorčeno na Japonce, kateri v zasedenih mestih skrunijo njihove molitvenice, ker koljejo v njih prešiče. Ker je v Mandžuriji precej mohamedanov, bo ta brezobzirnost Japoncem gotovo škodila. Ispremembe v ruski armadi. Berolin, 1. nov. O izpremembah v mandžurijski armadi poroča »Beri. TagebU i". Peterburga: Nadpoveljstvo: Kuropatkin. Štabni šef: Saharov. Prva armada: Baron K a u h a r a , doslej poveljnik voj. okraja v Odesi. Druga armada: Grippenberg, doBlej poveljnik voj. okraja v Vilni. Tretja armada: Baron Meyendori, doslej poveljujoči general prvega voja. Od rasnih strani došle veati, da bo tudi Linevič stopil v zavezo mandžurijske armade, so skoro gotovo neresnične. Kita v nevarnosti. Zopet grozi Kitajski nesreča od zapadne kulture. V strah ia grozo vsem zavednim Kitajcem je iidalo vojno poveljstvo ukaz, da si morajo vsi kitajski vojaki, od prostaka pa gori do prvih generalov, porezati kite. Kitajski častaik brez kite — kako bo branil domovino? Pa ogorčenost povečuje še to, da se širijo vesti, da je to le začetek še hujših novotarij Za vojaškimi pridejo na vrsto kite uradnikov. Kitajci dolie Japonce, da je ta zapoved prišla vs'ed njihovega vpliva. Izprememba v ministrstvu. Drž. poslanec dr. L d c b e r se je izjavil o položaju sledače: Po mojem mnenju je gospodar Bedanjega političnega položaja Korber. Izprememba v Korberjevem ministrstvu je poostrila razmerje med Nemci in Korberjem in zato bodo morali biti Nemoi pozorni in previdni. Zaradi nesporazumljenja med nemškimi strankami ni misliti, da bo v doglednem času imenovan tudi za Nemce minister. Vkljub temu pa morajo Nemci zahtevati, da sa imenuie i za Nemce minister, ker le tako je mogoče, da izvedo za načrte vlade. Nadalje mož toži, kako se v Avstriji zatirajo Nemci ! Prihodnjo nedeljo bo imel izvrševalni odbor nemške ljudske stranke sejo. Tudi poslanci nemške napredne stranke bodo zborovali na Dunaju v nedeljo. Vč raj je imel izvrševalni odbor mlado-češke stranke sejo. O političnem položaju je poročal načelnik Paoak. Končiega sklepanja ni bilo, ker hočejo mladočeški poslanci počakati, kaj bo storila vlada, da Mladočehi prenehajo b obstrukcijo. Važna naredba. Naučno ministrstvo je izdalo naredbo, ki se bavi z naknadnim izpitom na dunajskem vseučilišču za slušatelje zagrebškega vseučilišča. V ta namen je ministrstvo imenovalo posebno komisijo s hrvaškim službenim jezikom in s sedežem na Dunaju. Predsednik komisije je dr. Fran Zohar. Sliod poljske socialne-demo-kracije za Slezijo in Galisijo je sklenil z 52 proti 26 glasovom, da stopi soc. dem. stranka v Galiciji in Sleziji v zvezo s poljskimi soc. demokrati na Ruskem in na Pruskem. Rusko-poljska scc. dem. stranka zahteva med drugim, da dobe Poljaki zopet politično svobodo, cziroma naj se ponovi nekdanja poljska država. Shod je tudi odobril predlog, naj se zedinijo vse poliske soc. stranke. Izrekli so se proti temu, da bi se ustanovila posebna židovska soc. dem. organizacija. Končno so protestirali proti nekaterim gališkim okr. glavarjem, ki bo ruski vladi izročili vojaške begunoe, in sklenili podpirati ruske begunce. „Nemška evangeliška zveza" za Avstrijo je imela na Dunaju 1. t. m. občni zbor. Podružnic ima 45 z 3000 člani. V kratkem prične delovati 17 novih podružnic. Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Cjsar je sprejel v avdijenci nemškega držav, tajnika grofa Posadovskega. Grof Posadovnki je govoril tudi b sotrudni-kom „Neue F/eie Presse". Rekel je, da je prišel na Dunaj, ker hoče pospešiti pogajanja o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Nemčijo. Če bo dosegel svoj namen in koliko časa bodo trajala pogajanja, ne ve. A jasno je, da čez 14 dni ne more ostati na Dunaju. Končno je izjavil upanje, da bodo pogajanja kmalu dovršena. Na Dunaj bo došli ogrski ministri grof T i b z a, pl. L u -kacs in Talian. Včeraj je bilo tudi skupno ministrsko posvetovanje, katerega bo se udeležili grof Goluchowski, grof PosadowBky, dr. Koerber, Tisza, ogrBki ter avstrijski finančni minister. Pri posvetovanju Be, kolikor je znano, še ni posrečilo sporazumljenje. Italijanska pravoslovna fakulteta v inomostu. Včeraj zvešer so imeli italijanski dijaki na Dunaju shod. Ostro eo obsojali proti-ita-lijanske pojave v Inomostu. Povdarjali bo, da zahtevalo ustenovitev italijanskega vse-ušilišča v Trstu. Nato so prečitali brzojavko italijanskih dijakov v Gradcu, ki izjavlja, da je dolžnost vseh italijanskih dijakov v Avstriji, izjaviti se solidarnimi s tovariši v Inomostu in odpotovati v Inomost, da tam pomagajo tovarišem, če bodo nemški dijaki hoteli uresničiti svoje grožnje. Naznanilo so je, da so italijanska društva v Trstu, Rovi-nju, S )litu in drugod pripravljeni, tudiubož-nim dijakom preskrbeti sredstva za potovanje v Inomost Dijaki so izjavili, da odpotu jejo z brzovlakom v Inomost, Odstop bavarskega finančnega ministra. Ii Monakova poročajo, da je prinore-gent Luitpold odobril prošnjo ia odstop finančnega ministra barona Rtedla. Ministru je podaril svojo podobo. Pogodba med ZeJinjenlmi državami In Francosko. Ameriški državni tajnik H»y in francoski poslanik v VVashingtoau, Jusserand, sta podpisala pogodbo, ki določa, da bo vse raz-pome točke, ki bodo nastale med obsma državama, rešilo razsodišče. Z Balkana. Pod vodstvom avstroogrskih častnikov so 29. oktobra otvorili v Skoplju šolo zs orožniške podčastnike. V Nišu je Bluga ustrelil srbskega voditelja v Makedoniji, Paligorico. Pravijo, di jo Pal igorioo obsodil na smrt makedonski ustaški odbor. Vatikanske vesti. »Germania" poroča iz Rima: Z ozirom na izpremenjene razmere je papež Pij X. pooblastil škofe, da smejo v posebnih slučajih katoličanom dovoliti udeležbo pri volitvah za državni zbor, a ne smejo nastopiti kot samostojna stranka. Glavni urednik „Wiener AUg. Ztg." je bil 20. okt. pri papežu v zaslišanju. Pooblaščen je objaviti: Papež obžaluje grozne prizore, katere povzroča vojska na skrajnem vzhodu To ni več vojaka, marveč klanje Obžalujem, da velevlasti ne končajo te vojske. Papež je končal z željo, naj bi božja previdnost kmalu storila konec krvavemu boju. Nadalje je izjavil, da ho5e izdati okrožnico o dvobojih. Dvoboj ni le z verskega, marveč tudi s čisto človeškega stališča neumnost in nezmisel. Ras, da sedanji zakoni ne ščitijo dovolj časti, a zato bi se morala po zakonodaji ščititi čast. A v vsakem slučaju je dvoboj, v katarem je sodn k meč, nezmisel, ker meč je slep in g!uh. Mnogo oseb, ki so imele prav, a so sa dvobojevale, je padlo v dvoboju Papež je končno obsojal psovanja med strankami v sedanjih političnih bojih. Framasoni proti francoskim katoliškim častnikom. „Figaro" je odkril velike zanimivosti o framasonskih spletkah, kako bi onemogočili napredovanje v službi katoliško mislečih častnikov v francoski armadi. „Veliki orient" je med častniki v francoski armadi ustanovil tajno zvezo framasonskih častnikov. Na« loga te zveze je, dati natančne podatke »Velikemu orientu" o rodbinskih, družabnih in verskih razmerah tovarišev-častnikov Leta 1903. ja došlo »Velikemu orientu" 1200 obvestil o častnikih. Žalostno, da je med 30 tisoč francoskih častnikov toliko denuncijan-tov, kar osvetljuje francosko častništvo v dokaj žalostni luči. In te .ovadbe" je loža izročila vojnemu ministrstvu, katero je dalo spile v primerno porabo častnikom: polkovniku Jacquotu, majorju Bernardu in stotniku Mollinu, ki so z vednostjo vojnega ministrstva uredili »material" in vpisali republikanske protiklerikalne častnike v knjigi »Korint", v knjigi „Kartagoa pa „kleri-kalne" častnike. Pri povišanjih, odlikovanjih in slišnih prilikah bo prišli v poštev le »protiklerikalni" častniki. Tudi v mornarici niso razmere nič boljše. »Figaro" nadaljuje z objavami tajnih listin. Sedaj priobčuje tajne listine o častnikih med konjeništvom. V petek bo v francoski zbornioi vprašal poslanec Guyot de Villeneuve vojnega mi-n.stra, kake Korake je storil proti častnikom, ki so loži ovajali svoje tovariše Stotnik Mo-lin, ki je jako veliko tovarišev ovadil loži, je vložil prošnjo za odstop. Loža se sramuje sedaj ovadb in hoče nastopiti proti poslancu Guyotu, češ, da je v zvezi b tatvino loiinih listin, katere delajo sedaj toliko skrbi vladi in tudi loži. Ta škandal dokazuje, da je loža na Francoskem vsemogoSna. Dokazuje pa tudi, kam plove sedanja Francija, ki zatira častnike, kateri stor6 grozno hudodelstvo, da hodijo k maši in puste, da vrše rodbine častnikov svojo versko dolžnost. Vstaja Ilererov. Položaj za Nemce v Afriki ni. ugoden. To prizna sedaj „National Ztg" Umikanje Kra?erjeve stotnije pred domačini iz rodu Witboj bo povzročilo, da lahko odpadejo in se pridružijo vatašem še oni maloštevilni hotentoški rodovi, ki so še ostali zvesti Nemcem. v Štajerske novice. š Škandalozne Šolsko razmere v celjski okolici. Vsled nebrižnosti vlade, ki že več let zavlačuje ustanovitev dekliške šole za celjsko okolico, je letošnje šolsko leto v celjdti okolici 208 slovenskih šolskih deklet brez vaškega poduka. V zasebno šolo č. šolskih sester ne morejo, ker so prerevne, da bi plačevale šolnino, v nemško šolo pa jih na sprejmejo, ker je ta letiB io tako napolnjena, da mora imeti eno paralelko v nemški »šparkasi« Drugod vlada sili lju 1-■tfo, da stavi šolska poslopja — dostikrat celo po nepotrebnem — celjska okolica pa ima ie več let kupljen stavbeni prostor za šolo, a vlada ji ne dovoli šole. Ali moremo reči, da vlada skrbi za napredek slovenskega ljudstva?! Žalostno, da sploh morejo vladati pri nap take turške razmere! š Moža in očeta umorili. V L. Prijeti požigalec? Mestna policija je danes douoldne aretovala Antona Ilerja, ki je na sumu, da je zažgal kozolec Marije Kununerjeve v Linhartovih ulicah. V Ljubljano ga ne puste. Danes je bil solmji iz-ocen Franc Pindur, zelo nevaren tujemu imetju. B ! je prijet radi prepove dane povrnitve v mesto. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Žrtev svojega poklica. Na Dunaju je umrl vojaški zdravnik dr. Zimmer-mann, ki si je pri neki opvrac ji zastrupil Uri. — Zrakoplov, ki se da voditi. N» svetovni razstavi v S'.. Louisu je zrako ploven Knabenschah prevozil z zrakoplovom „Cil f irnia" 6 kilometrov v 28 minutah ter j a vožnjo končal na isti točki, k|er jo je pričel. — Clviro pl. Herway so za časno vsled odloka nadsodiSča » Gradcu izpustili iz zapora proti kavciji 4000 kron. — Vlomljeno je bilo na Dunaju v prodajalnieo ponarejenih briljantov. Tat je odnesel za 2000 kron raziega nakita. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. nov. O i Japonosv z velikim vrišiem na d&n 3 novembra napove dani padec Poit Arturja, sa je zopet iakazal k t novresničena japonska želja Tudi vest«, da so Japonoi pred Port Artur^ jem znatno napredovali, niso resnične. — Včaraj so v Cifa slišali streljanje topov. — Japonci so blokado pred Port Arturjem pooitrili, ker so ču'i, da hočejo ruske ladje u dreti i; lute. Vse japonske torpedovka patruljirajo okoli luke in ne pusta skozi nobene ladje in džunke. London, 3 nov. O zadnjem napadu na Port Artur sploh šs ni zanesljivih poročil. Tudi japonska uradna poročila molče, da bi Japonci kaj znatno napredovali. London, 3. nov. Reuterjevemu uradu poročajo ii Okuovega tabora : Mad vojskama ni nobene izpremembe. V nedeljo se je oddelek ruske infanterije in donBkih kozakov navalil na japonsko konjenico s trajnega levega ktila, a je bil odbit s izgubo 20 mrtvih. Japonska črta stoji cb Sahu, a na levem krilu ie reko prešla. Tokio, 3. novembra. (Uradno). Poročilo' ki je došlo za mesec oktober od vojske pred Port Arturjem pravi, da so Rusi, ki so bili ujeti 8. m. m., izjavili, da je položaj Port Arturja nevzdržljiv. Steselj zbira prostovoljce, ki jim daje denar in redove, da poskušajo udreti iz Port Arturja in razbiti japonske obležne baterije. Colje, 3 nov. Ustrelil se je včaraj zvečer g. I. S o 11, v zadnjem času sotrud-nik „Domovine" v »Narodnem Domu" v Celju. Za nekaj dnij sem je bil jako otožen in pobit ter je opetovano se iirazil, da ga ne veseli življenje. Včeraj zvečer je prišel v gostilno »Narodnega Doma«, kjer je dalj časa sedel v družbi. Naenkrat je pa potegnil iz iepa revolver in v istem trenotku seječula po gostilniški sobi močna detonacija od strala, ki si ga je S)tl nameril ravno v srca. Vsa prestrašena mu je navzoča družba priskočila na pomoč, toda videlo se je precej, da je vsako prizadevanje zaBtonj. V par trenutkih jeSotl mirno Bedeč preminul. Vzrok samoumora ni znan. Vobče je bil Sotl vesele narave in dober družabnik, zlasti je veljal kot dobttr pevec. Dovršil je gimnazijske študije z maturo vred, potem je poskutil v par strokah si zasnovati prihodnjost, v zadnjem času pa je začel sodelovati pri »Domovini", hoteč se posvetiti čaiopisju. — K »kor v zadnjem trenotku izvemo, se govori • nesrečni ljubezni kot povodu žalostnega samoumora. Dunaj, 3 nov. V čeških političnih krogih se govori: V zadrskem »Nirodnem L'Btu* je bila nedavno trditev, da smejo Mladočebi še le tedaj opustiti obstrukcijo, če jim to Jugoslovani dovolijo. Ta vest „Na-rodnega Lista« tsmelji na pomoti. O konfa-rencah M adočehov z Jugoslovani je sestavljen zapisnik, v katerem stoji izjava Jugoslovanov, da bodo podpirali češko delegacijo v obstrukciji toliko časa, dokler bo ta imela to taktikoza oportunno. Toliko v pojasnilo, da ne nastanjo nesoglasja. Dunaj, 3. nov. Dogovori za saniranje parlamenta se bodo v kratkem pričali. Mlado-češki voditelji bodo že v nedeljo zbrani na Dunaju. Upanje je, da se razmere v toliko zboljšajo, da Čehom ne bo treba pričeti z obstrukcijo. »Konservat. Cir.* pravi, da bo v zasedanju državnega zbora najprej debata o pričakovanih političnih izjavah ministrskega predsednika, nato bo zbornica rešila nove in stare predloge za pomoč po uimab poškodovanim in prešla na vprašanje, ali bo mogoče, proračunski provisorij parlamentarno rešiti. Sale potem, ako se bo postavila na stališče, da se proračunski provizorij parlamentarno reši, bo mogoče govoriti o ozdravljenih razmerah driavnega zbora. Dunaj, 3. novembra. 84. rojstni dan kardinala Grusche so danes tu Blovesno praznovali. Brno, 3. nov. Skof Btuer je imel v dež. zboru češki govor. Namci so kričali: Govorite nemški! Stof Bauer: »Tudi Nemcem bom v njihovem jeziku povsdal resnico I« Budimpešta, 3. oktobra. Tisaa bo ju t'i utemeljeval svoj predlog o izpremembi poslovnika. li Jnhi vsakovrstni: lak za UM Hlli l, usnje,lldllnl lak,lak za etikete, lak za tla, naravnoi)arven in v vseh bojah, dobiva sc pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Kranfiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 621 25 It—9 Zahvala. Za mnoge ljubeznjive dokaze so-Culja ob kratki bolezni in nenadni smrti našega nepozabnega brata, oziroma svaka in strica, gospoda 1843 v Skendra Jenko izrekamo prisrčno zahvalo. Trnovo na Notranjskem, dne SO. oktobra 1904. Družina Jenko - Šabec. Skladiščnik, kateri je služil v tej lastnosti pri kakem podjetju za zgradbo železnice in ki je vešč strokovnjak, se sprejme v dobro plačano službo. Ponudbe na tvrdko: Kupka Orglmeister in F. Supančič, Opčina. 1842 3-1 Gostilniška obrt se odda v »Narodnem domu v Radečah" v najem ali pa na račun pod jako ugodnimi pogoji z dne 6. decembra 1904. Obrniti se je do načetništva »Okrajne posojilnice v Radečah. mi 3—1 mmm m mzmmm po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice šteu. 5. ^^^ Patent Hatsohek | S kril j Ster ni t (zakonito zajamčeno oznamenilo za n»l>et-st»»i cementni čdkrilj.) l268 26-24 ttSJSiSSf Eternit tovarne LUDVVIG HATSCHEK vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu . poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. ix/i, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko. Zahtevajte vzorce in prospekte. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvorniee portlant cementa DOVJE v Trstu, via Geppa a. Lepo, solnčnato ^sofr^ošr stanovanje ; r « C s. cr 3 — ja «—«. _ 3 co 3 - O SiS n. E3 5 IsJ C. Cd m o »3 3 fiJ n. c/1 O "O •i oo cd 3 Cn I TD O TJ CD 3 <3- —t &a m******** m m I mm -občinskega tajnika, ki bi hkrati opravljal tudi službo občinskega redarja, se odda s 1. prosincem 1905 v občini Dol (1000 prebivalcev.) Dohodki: plača 960 K, službena obleka, prosta kurjava, prosto stanovanje (2 sobi, kuhinja, shramba, klet v novi občinski hiši) ter zelenjad in vrt. Zahteva se v prvi vrsti temeljito znanje slovenščine v govoru in pisavi, v drugi še le nemščine. Pismene prošnje s kratkim opisom življenskih razmer in dosedanje uporabe je poslati do 1 grudna 1904 županstvu na Dolu (Hrastnik), — kjer se dobe na željo natančneja pojasnila. peklar, župan. obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in z uporabo vrta - se odda za 1. november, oziroma pozneje v II. nadstropju, Kuhnova cesta 23. 1844 1-1 Sprejme se izurjena 1826 2 prodajalka, zmožna slov. in nemškega jezika. Kje, pove upravništvo tega lista. Med. univ. & I. Geiger « preselil se je o 3 v Prešernove ulice 3, II. nadst. rt » (nova mestna hranilnica) Ordin. od 8.—9. in 2.-3. Epohalna iznajdba dvajsetega stoletja! Vacuum-Cleaner reprezentuje edino absolutno prahu prosto snaženje, reši na najbolj odličen način pereče vprašanje o higieni stanovanj in povzročuje popoln preobrat na — zzzz polju snaženja preprog in pohištva. --- Razprašenje na licu mesta preprog, pohištva, zastorov itd. ni treba več odstranjevati z njih prvotnega mesta. Brez vsakega prahu se izvrši higieniško na najpopolnejši način razprašenje na licu mesta. Pomladansko in temeljito hišno snaženje, ki so se ga doslej tako bali in je bilo težavno ter dolgotrajno, se izvrši sedaj hitro in lahko z Vacuum-Cleaner-jem. Snaženje s pomočjo vsrkanega zraka ne povzroči Ie temeljitega razprašenja, marveč odstrani in pokonča tudi molje in njih zalego. Komanditna družba Vacuum-Cleaner Zastopstvo za Kranjsko: Peter MateliČ, zavod za snaženje stanovanj Škofije ul. 14, LJUBLJANA, Škofije ul. 14. 1838 3—1 ladajatelj i*:.a4f«*snib«n*alk; »r| i|aaal|gZltalk.