IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO in UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K NOVI UST Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ST. 1722 TRST - ČETRTEK 25. JANUARJA 1990 LET. XL. Slovenci - na pragu demografske smrti Y slovenski javnosti je v preteklih dneh f?®010 odjeknila okrogla miza o problema-tki splava na Slovenskem, ki sta jo 11. •m-, priredili Cirilsko društvo slovenskih ogoslovcev in Univerzitetna komisija štu-ontov ljubljanskega vseučilišča. Številne-Pjtt občinstvu, ki se je zbralo v dvorani lubljanske teološke fakultete, so spregovorili predstavniki zdravstvene stroke, teo-°gi, sociologi, demografi in pravniki. Pogovor je vodil profesor moralke dr. Ivan Štuhec. Strokovnjak za demografska vprašanja r■ Lojze Gosar je podal nekaj srhljivih Podatkov. Naravni prirastek je v Sloveniji vpadel na 3 promil, kar naj bi pomenilo, a ho čez 200 let, če se ta odstotek ne bo sPTemenil, na svetu samo še 400.000 Slovencev. Opozoril je na kvarni vpliv druž-e> ki zavaja ženske z ideologijo poklicne UsPešnosti kot merila enakopravnosti. Pri-marij ginekološke klinike dr. Vasilij Ce-rar je spregovoril o prekinitvi nosečnosti v Sloveniji. V tem smislu, je dejal, je bilo eio 1988 naravnost katastrofalno, saj se te rodilo nekaj nad 25 tisoč otrok, skoraj Prav toliko pa je bilo primerov splava. V T-jnulem letu se je stanje nekoliko popra Vllo. Rodilo se je skoraj 26 tisoč otrok, o-P^avili pa so približno 17 tisoč splavov. °udaril pa je hude psihične posledice, ki . splav povzroča ženskam, ki se odloča-1° za ta poseg. Pravnik dr. Zupančič je predstavil pre-,lnitev nosečnosti kot ustavno pravico. Pri RAZKOL V BEOGRADU. S0GLAS1E DOMA , le menil, da je ta zakon med najbolj pralnimi na svetu. Socialna delavka, ki eLlLje v okviru ginekološkega oddelka kot Svetovalka nosečnicam, gospa Mačkova, je rcizložilci nekatere vzroke, ki privedejo 0 tega, da se ženske odločijo za ta korak. Qzlogi so v skaljenih odnosih med partnerjema, v slabih materialnih pogojih mz-ere in v dejstvu, da so ženske navadno 30 seznanjene s problematiko splava. V Sv°jem posegu je Mačkova poudarila, da te na Slovenskem opaziti posebno veliko sPtavov med študentkami. Sestra Zinja Pajtler iz Skupnosti Kri-t Usa Odreešnilca, je predstavila delovanje e redovniške skupnosti, ki skrbi za neza- \ °nske matere in otroke. , £>r- Tone Kunstelj, ki velikokrat kot ravnik predava tudi na tečajih za zaro-1znce, je osvetlil problematiko z vidika sla-; ^ Vzgoje in v upadanju čuta odgovornosti o tega, kar ljudje delamo in v odnosu do žaljenja. Jezuit in zdravnik, pater Sef pa je PTegovoril o življenju s teološkega vidika dalje na 2. strani ■ 1 Slovenski delegati na 14. izrednem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu so v ponedeljek, 22. t. m., se pravi na tretji dan kongresnih del, iz protesta zapustili zborovanje, kar je imelo za posledico, da je bil kongres prekinjen in ba o njegovem nadaljevanju sklepal Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. Vodja slovenske delegacije Ciril Ribičič je na tiskovni konferenci izjavil, da »odhod slovenskih delegatov s kongresa še ne pomeni odhoda Slovenije iz Jugoslavije, ker Zveza komunistov Slovenije že davno ni več državna partija«. Sklep slovenskih komunistov na kon-: gresu v Beogradu ni padel čez noč. Šlo je za logično posledico vrste dogodkov ne samo v jugoslovanski prestolnici ter v tamkajšnji kongresni dvorani, temveč še prej v Ljubljani in v Sloveniji na splošno. Delegati iz Slovenije so za kongres v Beogradu prejeli jasna navodila že pred odhodom iz Ljubljane, saj jih je med drugim obvezoval dokument, ki so ga bili sprejeli na zadnjem kongresu Zveze komunistov Slovenije. Ta se je bila nedvoumno izrekla za slovensko suverenost in torej za republiško Zvezo komunistov, ki se lahko prostovoljno poveže z ostalimi republiškimi Zvezami komunistov v Jugoslaviji. Ko je bila slovenska delegacija na kongresu v Beogradu prav pri tej bistveni točki preglaso vana, ji ni preostalo drugega, kot da je za- pustila kongresno dvorano in se vrnila v Slovenijo. Kot smo lahko ugotovili med razpravo na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, so bili delegati Zveze komunistov Srbije (oziroma velika večina delegatov iz ostalih republik) pripravljeni marsikaj sprejeti — tako med drugim predlog, naj se komunisti odpovedo vodilni vlogi v državi in družbi — vendar so glede enotnosti Jugoslavije in tudi enotnosti Zveze komunistov nepopustljivi. Srbski delegati so postajali naravnost osorno napadalni, kot da bi jim popustili živci, če je kdo samo načel vprašanje drugačne, na primer konfederalne ureditve odnosov med republikami oziroma narodi v Jugoslaviji. Tedaj so brž začeli padati očitki o rušenju Jugoslavije, o separatizmu, iredentizmu ipd. Res je sicer, kar pravi Ciril Ribičič, da namreč odhod slovenske delegacije s kongresa še ne pomeni odhoda Slovenije iz Jugoslavije, vendar prav tako drži, da bo razkol povzročil celo verigo reakcij, ki se ne tičejo samo slovenskih komunistov. Za srečo so stališča, ki so jih zavzeli slovenski komunisti glede odnosov z ostalimi republikami, oziroma narodi v Jugoslaviji, skupna ali vsaj zelo sorodna tistim, ki jih zavzema alternativa, oziroma opozicija v Sloveniji. V tem pogledu vlada torej soglasje, kar je edino politično modro in u-tegne preprečiti kako hujšo nevarnost. Demos na obisku v Trstu in Gorici Z razgovori med predstavniki deželne-; V delegaciji so bili predsednik Demosa in ga sveta Slovenske skupnosti in vodstvom ; obenem predsednik Socialdemokratske zve-Združene opozicije Demos iz Slovenije se ze Slovenije Jože Pučnik, član vodstva Sloje v petek, 19. t.m., popoldne končal v Go- venske demokratične zveze Dimitrij Ru-rici obisk omenjene koalicije opozicijskih pel, predsednik slovenskih krščanskih de-strank v Sloveniji pri Slovenski skupnosti.; dalje na 2. strani ■ Delegacija Demos-a na tiskovni konferenci na sedežu Ssk v Trstu RADIO TRST A ■ NEDELJA, 28. januarja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik: 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Pet prijateljev na otoku zakladov« (Enid Blyton - Mariza Perat); 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12 00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Yesterday ali Od jutri ne kadim več«; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 29. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.40 Poje zbor Accademia musicale universitaria iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 16.00 Simfonični orkester RTV Ljublajna; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 30. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželra kronika; 9.40 »Dva in dva je štiri« (Josip Tavčar); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poroči a in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Voj a in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 31. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v lta'i-ji; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevrik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; ; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 1. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželra kronika; 9.40 »Oj, vojna moja, vojna kruta« — s slovensko umetno in ljudsko poezijo o doživljanju prve svetovne vojne; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče« — pomembni dogodki našega stoletja; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 16.00 Dekliški zbor Erevan iz Erevana v Armeniji; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 2. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: > Narišimo pravljico!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15..0 Kulturni dogodki; 16.00 Mladi evropski izvajalci v palači Labia v Benetkah; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 3. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželra kronika; 9.40 »Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Komorni zbor RTV Ljubljana; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Sobotno popoldne zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne; 18.00 Vladimir Bartol: »Alamut«, roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Papež pojde na Češkoslovaške Papež Janez Pavel II. je sprejel povabilo češkoslovaške vlade in Cerkve in bo po vsej verjetnosti v drugi polovici letošnjega aprila, to je še pred majskimi volitvami, obiskal Češkoslovaško. Novico je u-radno potrdil ravnatelj tiskovnega urada Svete stolice Navarro, ki je dodal, da je sveti oče v soboto, 20. t.m., sprejel predstavništvo češkoslovaške vlade in dva škofa, ki sta zastopala kardinala Tomašeka in češkoslovaško škofovsko konferenco. V zvezi s papeževim obiskom na Češkoslovaškem je 91-letni kardinal Tomašek v intervjuju za dunajski dnevnik »Die Pres-se« poudaril, da gre za pomebmno priznanje za vso češkoslovaško Cerkev. Priletni kardinal je izrazil veliko zadovoljstvo, da namerava nova češkoslovaška vlada vzpostaviti diplomatske odnose z Vatikanom. Med najbolj perečimi problemi, ki jih bo morala rešiti Cerkev, je vprašanje posvečenja novih škofov in vzgoje novih duhovnikov ter prevzgoje tistih, ki so se vključili v uradno duhovniško organizacijo pod pritiskom komunističnega režima, ki jf skušal tako nadzorovati delovanje Cerkve Kardinal Tomašek je napovedal, da bode v kratkem odprli nova bogoslovja in v zve zi s tem je zaprosil, da bi Zahod pomaga pri oskrbovanju bogoslovnih knjižnic s p o trebnimi pokoncilskimi teološkimi knji gami. Po srečanju s svetim očetom je češko slovaško delegacijo sprejel vatikanski dr žavni tajnik, kardinal Casaroli. Tako predstavniki vlade kakor tudi o ba škofa so se nato odpravili na grob sve tega Cirila v cerkvi svetega Klemena v Bi mu. S šopkom cvetja so se poklonili spo minu moža, ki je deloval na Moravskem i* s svojim misijonskim delom tesno povezi srednjeevropske slovanske narode z Za hodom. Obmejni stražniki Vzhodne Nemčije sC začeli rušiti berlinski zid. Dela potekajo k ponoči. Računajo, da bo zloglasni zid po polnoma odstranjen konec tega leta. Demos na obisku v Trstu in Gorici nadaljevanje s 1. strani Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg, na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 mokratov Lojze Peterle, predsednik slovenske Kmečke zveze Ivan Oman in zastopnik »zelenih« Slovenije Boris Martinčič. Dopoldne je delegacijo, ki so jo spremljali deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar, deželni svetovalec Boian Brezigar in deželni tajnik mladinske sekcije Damjan Terpin, sprejel predsedniki deželnega odbora Furlanije - Julijske kra-časnikarjev ni bil le vljudnostnega znača-jine Biasutti. Dolgi razgovor v prisotnos+i ja, temveč je dobil politično vsebino ob Biasuttijevi podpori procesu demokratizacije v Sloveniji in ob jasnem zavzemanju gostov za zagotovitev narodnostnih pravic slovenski narodnostni skupnosti v I talin. Sledila je zelo dobro obiskana tiskovna konferenca na sedežu Slovenske skupnosti, ki je pritegnila zastopnike vseh krajevnih sredstev množičnega obveščanja, a tudi dopisnike nekaterih vsedržavnih dnevnikov. Zastopniki Demosa so zlasti poudarili svoji dve temeljni zahtevi: konec monopola komunistične partije in sploh enostranskega sistema v Sloveniji z uvedbo pravega pluralizma in demokracije ter raz- mejitvijo med strankarskim življenjem in ostalimi vidiki družbenega ter gospodar skega in kulturnega življenja; po drug' strani pa je temeljna zahteva sprememba sedanje vprašljive jugoslovanske federacije v konfederalno državo s polnim ovrednotenjem slovenske suverenosti in ustvaritvijo evropskih razmer v matični domovini. Govor je bil seveda tudi o aprilskih volitvah, na katerih se bo začrtala nova politična podoba Slovenije. SLOVENCI — NA PRAGU DEMOGRAFSKE SMRTI nadaljevanje iz strani 1 Tudi v Ukrajini za neodvisnost je in ro ka tis nj kc loi kc in nj kc zb zr bc PC er ot gc in n< gt ni in utemeljil zakaj je življenje v vsakeV1 trenutku, od spočetja dalje, sveto. Sledila je živahna razprava, ki je osvetlila še marsikatero odprto vprašanie. Kot je bilo slišati, je okrogla miza vzbudila tildi precejšnje polemike, saj so se nekateb spraševali o umestnosti prirejanja tovrstnih srečanj. Dejstvo pa je, da so se študentje lotili enega temeljnih vprašanj za slovenski narod, saj statistični podatki jasno kažejo, da smo na pragu demografski smrti. V Ukrajini se je v nedeljo, 21. t.m, na pobudo neke domoljubne organizacije zbralo nad 100 tisoč ljudi in se povezalo, držeč se za roke, v dolgo človeško verigo, ki je segala od Kijeva do Lvova. V svečanem razpoloženju, brez napetosti in s pristankom uradnih oblasti so se Ukrajinci na ta način spomnili obletnice kratkotrajne samostojne države, ki je zaživela leta 1918, ob razpadu carske Rusije. Ukrajinska država, rojena 22. januarja pred 72 leti, je P' D JE zi n P k S1 d Z; c: S' v o p ji z r I- j d 1: s F trajala le nekaj tednov, do vdora boliševi-ških čet, in je bila Ukrajina potem vključena v Sovjetsko zvezo. Svojevrstna proslava je želela poudariti, da je med Ukrajinci še vedno živa narodna zavest in da premnogi njeni prebivalci niso pozabili na sanje o neodvisnosti, kljub realističnemu upoštevanju sedanjega položaja, ki pa nudi nekaj pozitivni!1 perspektiv predvsem v okviru perestrojki dalje na 8. strani 0 Demos predstavila program in glavne kandidate Združena slovenska opozicija Demos se J e predstavila javnosti s svojim programom' ln z glavnimi kandidati na množičnem zborovanju, ki je bilo v sredo, 17. t.m., v Cankarjevem domu v Ljubljani. Več kot dva lsoč somišljenikov je z glasnim odobravanjem podprlo izvajanja številnih govorni-. °vv — za tako zborovanje jih je bilo od-očno preveč — ter gostov in predstavni-. ov nekaterih strank iz sosednjih držav lrl dežel. Pravo težo in vsebino zborovanj11 je dal že uvodni nagovor predsedni-o Jožeta Pučnika, ki je poudaril, da je zborovanje v Cankarjevem domu pravi za prvi povojni demokratični volilni °J v Sloveniji. Iz programa združene o-Pozicije je vzel osnovni točki — odpravo enopartijskega sistema in konfederativno °bliko bodoče Jugoslavije — kot prvi po-§°J za obnovo slovenskega gospodarstva 111 za sam obstoj slovenskega naroda. Brez beodvisnih sindikatov ni prehoda v tržno gospodarstvo — je dejal kandidat združe-ne opozicije za predsedstvo republike in Poudaril, da se v odnosu do preteklosti Uemos ne bo spuščal ne v revanšizem ne Y Maščevalnost. Demos hoče dokazati — Je zaključil Pučnik — da je slovenska opo- zicija že v Evropi. Izmed številnih govornikov naj omeni-m° samo nekatere in njih najznačilnejše Poudarke: Ivan Oman za Slovensko kmeč-0 zvezo — aprilske volitve bodo prve ^obodne volitve v Sloveniji po Aleksandrovi diktaturi — mi gremo na volitve 2Mo, da zmagamo. Matjaž Šinkovec za socialne demokrate: zmaga Demosa je iam-stvo, da postane Slovenija normalna drža-Va; Dušan Plut za »zelene«; slovensko okolje je med najbolj ogroženimi v Evro-P1- Za moderno, varno in do sočloveka pri-Mzno Slovenijo se je zavzel z zahtevo po ZaPrtju jedrske elektrarne v Krškem in u-jhnovega rudnika v Žirovskem vrhu. Tine Pfribar: slovenska ustava mora biti najviš-Ji slovenski zakon. Jože Mencinger: gosposko stanje je kritično, prehod iz socia-lzma v tržno gospodarstvo bo težak, zato Se bo treba ponovno privaditi delu, vendar Pa »odcepitev od Jugoslavije ne bi bil go- spodarski samomor«. Marko Kos: Demos se bo zavzemal za privatizacijo industrije. Franc Miklavčič: vsaj dve povojni generaciji kristjanov je prizadela obsodba na drugorazredno državljanstvo. Loize Peterle: danes se kristjani spet pojavljajo kot politična bitja in se sklicujejo na svojo bogato tradicijo misli in dejanj. Zborovanje so pozdravili tudi nekateri tuji in zamejski politiki. Karel Smolle, poslanec v dunajskem parlamentu, je dejal, da Korošci s Slovenci v domovini sočustvu-iejo in se z njimi veselijo, ker je njih usoda skupna usoda vsega slovenskega naroda. Zato je pozval združeno opozicijo, naj ne pozabi na zamejske Slovence. Deželni svetovalec Furlanije - Julijske krajine Bojan Brezigar je izrazil zaskrbljenost, ker Jugoslavija še ni vključena v veliki tok dogajanj v Evropi tako v političnem kot v nacionalnem pogledu. Čeprav Slovenija potrebuje pomoč od Zahoda — je še dejal Brezigar — ne sme odstopati od dolžnosti, da ščiti svoje manjšine, ki so ji tudi potrebne za razvijanje svoje nacionalne identitete. V imenu avstrijske ljudske stranke je pozdravil avstrijski zvezni minister za znanost Bussek, ki je med drugim opozoril, da je Avstrija tudi zainteresirana pri razvijanju pristne demokracije v sosedstvu. V imenu krščanskodemokratske stranke Furlanije - Julijske krajine pa je pozdravil njen deželni tajnik Bruno Longo, ki je govoril o vrednotah solidarnosti v novem pojmovanju sveta in skupnega doma. Poudaril je tudi potrebo po osebni zavzetosti, ki tudi v politiki zahteva veliko dobre volje, smisla za delo za druge in poštenosti. To je težko tako v utrjeni demokraciji kot tudi v Sloveniji, ki gre prvič na večstrankarske volitve. Sovjetska zveza bo v kratkem umaknila svoje vojaške sile iz Madžarske. Predsednik vlade Nemeth je že pred časom izjavil, da za prisotnost sovjetskih vojaških sil na Madžarskem ni več ne političnih ne strateških razlogov. Moskva je madžarsko zahtevo baje že sprejela. REFERENDUMI BODO RAZPISANI Ustavno sodišče je razsodilo, da v pravnem in ustavnem pogledu ni nobenega zadržka, da se ne bi razpisali štirje referendumi, za katere se zavzemajo zlasti radikalci. Gre za referendume glede uporabe pesticidov v kmetijstvu, glede odprave pravičnega razloga pri odpustih z delovnih mest v podjetjih, ki imajo manj kot 16 delavcev in nameščencev, ter za referendum glede prepovedi lova oziroma njegove o-mejitve. Če ne bo prišlo do sporazuma v parlamentu, bodo referendumi razpisani verjetno skupno z upravnimi volitvami 6. maja. V italijanskih političnih krogih pa še dalje živahno razpravljajo o spremembi volilne zakonodaje. Krščanska demokracija bo v kratkem objavila svoj zakonski predlog, komunisti ne izključujejo možnosti razpisa referenduma, medtem ko bi socialisti radi videli, da bi prišlo do parlamentarne rešitve tega vprašanja. Priložnost za razpravo o stanju manjšine V prostorih izvršnega sveta v Ljubljani je bil v petek, 19. t.m., tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ki ga prireja predsednik predsedstva Slovenije. Srečanje je vodil predsednik Janez Stanovnik, v razgovoru pa so sodelovali še predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, predsednik skupščine Miran Potrč in drugi politični predstavniki. Gostje iz naših krajev so bili Marjan Terpin in Andrej Bratuž za Slovensko skupnost, senator Stojan Spetič in Anamarija Kalc za slovensko komisijo komunistične partije Italije, Bogo Samsa za slovensko komisijo socialistične stranke Italije, Klavdij Palčič, Dušan Udovič in Mirko Primožič za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Damjan Paulin za Svet slovenskih organizacij in Salvatore Venosi za slovenska kulturna društva v videmski pokrajini. Predsednik Stanovnik je spregovoril o prizadevanjih za utrditev slovenske suverenosti in državnosti. Tako je omenil zlasti lanske slovenske ustavne popravke in kljubovanje centralističnim pritiskom z juga. Podprl je pobudo, da bi prišlo do slovenskega svetovnega kongresa. Slovenski zastopniki iz Italije so opozarjali zlasti na vladni osnutek zaščitnega zakona, evropske pobude za manjšinsko zaščito ter pravice in dolžnosti Jugoslavije, kar zadeva zavzemanje za pravice Slovencev v zamejstvu. Jože Smole je poudaril, da se bo Socialistična zveza tudi v novih razmerah u-kvarjala s slovenskimi manjšinami. Napovedal je tudi, da bo slavnostni govornik na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika ob Prešernovem dnevu v Ljub-lajni Klavdij Palčič iz Trsta. Do konference, ki bo v Ljubljani 2. februarja, Zveza komunistov Slovenije ne bo imela stikov z Zvezo komunistov Jugoslavije. Delegacija Demos-a na pogovoru s predsednikom deželne vlade Inflacija v Jugoslaviji Predsednik jugoslovanske zvezne vlade Ante Markovič je zaključil svoj obisk po posameznih jugoslovanskih republikah in v obeh pokrajinah. Povsod je razlagal vsebino gospodarskega programa svoje vlade, ki ima za glavni cilj postopno odpravljanje inflacije in tudi odpravljanje hude gospodarske krize. Ob sklepu svojih obiskov je Markovič izjavil, da je optimist, kar zadeva uspeh gospodarske reforme. V Jugoslaviji se je medtem mudil ameriški strokovnjak za obračune s hiperinflacijo, profesor Harvardske univerze Jef-frey Sachs, ki je nekakšna leva roka Markovičevega gospodarskega programa. V Jugoslaviji se je mudil na povabilo predsednika Drnovška in proučeval prve rezultate reforme, ki jo je bil svetoval Markovičevi vladi. Izjavil je, kako je pravi čudež, da tako veliko število Jugoslovanov prodaja zahodnonemške marke, ki so najboljši svetovni denar, in kupuje dinarje Še pred nekaj dnevi so se Jugoslovani dinarjev otepali in se jih hoteli čimprej znebiti. To je — po njegovem mnenju — silno pozitivno in potrjuje, da se že kažejo prvi uspehi gospodarske reforme. Čaka pa še izjemno veliko težkega dela in odločnega vztrajanja pri uresničevanju glavnih točk programa, če naj bi začetni uspehi postali trajni. V programu zvezne vlade — po mnenju mladega ameriškega strokovnjaka — ne manjka prav noben ukrep, za katerega bi se v takem položaju tudi sam re odločil. Vendar se je treba, je poudaril prof. Sachs, odločno upreti raznim pritiskom, ki so pri uresničevanju takega programa neizogibni. Največja nevarnost za neuresničevanje gospodarskega programa je — po mnenju Jeffreya Sachsa — pritisk delavcev za višje plače. Ameriški strokovnjak meni, da bodo cene že v kratkem začele drseti navzdol. Če se bo reforma dosledno uresničevala, čaka — po mnenju a-meriškega strokovnjaka — najdaljše obdobje demokracije, kot se je zgodilo z Bolivijo, kjer je Jeffrev Sachs prav tako leta 1985 pomagal odpraviti hiperinflacijo. Dr. Jože Pučnik Izredno veliko občinstva se je v ponedeljek, 22. t.m., zbralo v Peterlinovi dvorani v Trstu, kjer je kot gost Društva slovenskih izobražencev predaval dr. Jo?e Pučnik iz Ljubljane. Pričakovanje je bilo upravičeno, saj je šlo za osebnost, ki sodi v sam vrh sodobnega političnega dogajanja na Slovenskem. Dr. Jože Pučnik je namreč eden vodilnih predstavnikov združene demokratične opozicije v Sloveniji, Demos, in kandidat te koalicije za mesto predsednika slovenske republike na aprilskih volitvah. Dr. Pučnik je najprej na Fantje izpod Grmade Dekliški zbor Devin Otroški zbor Ladjica vabijo na gledališko predstavo ČAROVNIK IZ OZA Pravljico Francka Bauma v dramatizaciji Elisabeth F. Chapman in prevodu Bogdana Gjuda bo v nedeljo, 28. januarja, ob 16.30, uprizorila v osnovni šoli v DEVINU Mladinska dramska skupina S P D »KOČNA« iz Sveč na Koroškem. Režija: Franci Končan in Malka Feinig. Nastopil bo tudi otroški zbor Ladjica. UMRL JE TRŽAŠKI SLIKAR V visoki starosti je v Trstu umrl slikar Gmnni Brumatti. V Trstu se je rodil leta 1901, tu je prvič razstavljal leta 1926, tu je imel pred letom dni tudi zadnjo razstavo. V glavnem se je posvečal oljem, ljubil pa je predvsem kraške motive. kratko orisal program demokratične opozicije v Sloveniji; ta program obsega predvsem dve temeljni točki, namreč politični pluralizem v strukturah tradicionalne demokracije zahodnega tipa in pa samostojno obliko življenja Slovenije v novem, kon-federativnem konceptu sožitja jugoslovanskih narodov in njihovih republik. Predavatelj, ki je govoril brez napisanega teksta, je očaral poslušalce z lucidnostjo svojih analiz, s čutom za stvarnost in hkrati z živo vero v možnosti slovenske nacionalne in vsesplošne emancipacije mimo vseh zaprek in težav. Njegova izvajanja so imponirala tudi zato, ker je pokazal globoko poznavanje zamejskih problemov in živo čutenje za povezanost vseh Sloveli cev, kjerkoli živijo. Dodatno zanimiv pa je bil dr. Jože Puč nik tudi tam, kjer je v okviru živahne de bate z občinstvom pojasnjeval stike in ve zi, ki jih ima slovenska demokratična ope zicija bodisi v drugih republikah Jugosla vije bodisi v zunanjem svetu, predvsem ' Zahodni Evropi. Občinstvo je dobilo vtis da je slovenska demokratična opoziciia res na in odgovorna sila, ki ji ni toliko do pt> lemik, marveč predvsem do boljših perspektiv za slovenski narod v celoti. Doli aplavz je ob koncu nagradil dr. Jožets Pučnika, ki je znal tako umirjeno pa tud tako spodbudno spregovoriti o problemih ki tudi zamejskim rojakom niso in ne morejo biti tuji. PROF. BORIS PATERNU O KNJIŽEVNOSTI Dne 16. t.m., je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu zanimiv večer, posvečen predstavitvi nove knjige literarnega zgodovinarja in slavista Borisa Paternuja z naslovom »Obdobja in slogi v slovenski književnosti«. Slovenski klub in SlavističrO društvo sta poleg avtorja povabila v go-te še profesorja Zoltana Jana. ki je v drugem delu večera kratko predstavil značilnosti Paternujeve analize književnosti, kot ie razvidna iz vsega njegovega dosedanjega dela. V prvem delu pa je profesor Paternu predaval o Bartolovem romanu »Ala^ut«-Predavanje mu je bilo izhodišče za ponazoritev osebnega odnosa do književnosti in literarnega ustvarjanja. ŠOLNIKI V KOPRU Dne 22. t.m. se je v Kooru pričel 29 seminar za šolnike na italijanskih šolah V Jugoslaviji. Seminar prireja italijansko zunanje ministrstvo v sodelovanju s koprskim Zavodom za izobraževanje. Seminar, ki bo trajal do petka, predvideva predavanja številnih univerzitetnih profesorjev o temah, ki gredo od umetnosti in literature do zgodovine Istre in gospodarskih perspektiv v Evropi. Popravki k zakonu za obmejna območja večer v dsi v trstu V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 29. januarja, govoril dr. Edi Kovač na temo: Izziv izročila v novi dobi. Začetek ob 20.30. Profesor Samo Pahor je v nedeljo, 21. t.m., priredil manifestacijo na Travniku v Gorici. Ob napovedani uri je dvignil tro-jezični transparent (v italijanščini, furlan-ščini in slovenščini), ki je zahteval spoštovanje in enakopravnost vseh treh jezikov v deželi. V palači Chigi v Rimu je bilo pred dnevi srečanje, ki so se ga udeležili minister za deželne zadeve Maccanico, podtajnik v podpredsedstvu vlade Cristofori ter predsednika deželnih vlad Furlanije - Julijske krajine in Veneta, Biasutti oziroma Cre-monese. Na srečanju so proučili vsebino zakonskega osnutka za obmejno območje. V tej zvezi so izvedenci podrobno obrazložili nekatere popravke in spremembe k zakonskemu osnutku. Popravki bodo predmet razprave v senatu, ki se bo s to problematiko bavil čez kakih deset dni. Med pomembnejšimi popravki je postavka finančnega zakona. Za prihodnje triletje je predvidenih skupno 600 milijard lir, se pravi 150 milijard več, kot je prvotno predvideval zakonski osnutek. Podtajnik v predsedstvu vlade je pojasnil, da se | vlada strinja z zahtevo deželnih uprav, naj se podaljša rok financiranja. Predsednik ; Biasutti je poudaril potrebo, da se zakoH čimprej odobri, ker je od tega med drugim odvisna hitrejša uresničitev vseh cestnih povezav z zaledjem oziroma z JugonTavrO-Od tega zakona si veliko obetata tudi pristanišči v Trstu in Tržiču. Med popravki velja omeniti predlog o ustanovitvi središča za mednarodno tržno izmenjavo. Središče bo imelo sedež v Furlaniji - Julijski krajini. ČESTITAMO! Naš sodelavec Marko Tavčar je pred dneVi postal poklicni časnikar. V Rimu je z uspehorfl ' opravil državni usposobi j enostni izpit. Urednik tvo in uprava Novega lista mu za uspeh iskreno čestita. Problemi slovenske šole na Goriškem Novoizvoljeni odborniki Sindikata slovenske šole — Tajništvo Gorica — so si na prvi seji 12. t.m. porazdelili funkcije, dob’1*1 opravljali v novi mandatni Izvršni odbor je bil v glavnem potrjen. Predsedniško mesto je ohranil prof. . eopold Devetak, tajniško pa prof. Marjan Vončina, kot so soglasno zahtevali in Prosili ostali novoizvoljeni odborniki ter s evilo preferenc, ki so jih jima poverili s ovenski šolniki in neučno osebje na zadnjem sindikalnem občnem zboru v mese-cu decembru. Poleg njiju so ponovno člani izvršnega 0 bora ravnatelj Mirko Šturm kot podpredsednik, Jože Pahor v vlogi blagajnika Pp gospodarja, Sonja Klanjšček in Ivan jrk, didaktični ravnateljici Mirka Braj-nik in Nataša Pavlin ter Igor Petejan, ki nadomešča Iva Tommasija. Pomlajena sta razsodniški in nadzorni °dbor z novimi imeni in sicer: Livio Semo-lc. Danja Bregant, Nadja Marinčič, Silvano Hvalič, Manuela Gravner in Slavko lornsič. Novi odbor potrjuje sklep prejšnjega, a bodo delo odbornikov spremljali polnopravni svetovalci, in sicer dolgoletni od-. Orniki SSS Albin Sirk, Marjan Bednarik ln Sergij Korošec ter Aldo Rupel, ki je nied drugim izvedenec na šolskem področju. Skušalo se bo tudi doseči, da bi bil jh^ndat pedagoškega svetovalca Danila Štetja iz Nove Gorice podaljšan, saj sta dam postali njegova prisotnost in priprav-Jenost že nenadomestljivi. Besedo je nato prevzel novoizvoljeni predsednik Leopold Devetak in dal konkretne informacije s šolskega področia (novi šolski center: občni zbor SSŠ - Tajništvo Trst: razdelitev dvojezičnih plakatov z vabilom za vpis v slovensko šolo; problem diskriminacije do slovenskih šolnikov, za katere niso bile razpisane izred-ne habilitacije; 20. januarja je potekel rok za vložitev prošenj za posebne habilitacijske izpite; povrnitev obiska, ki ga je bil SSŠ deležen na Zvezi sindikatov v Novi Gorici). Ravnateljica Mirka Brajnik je poročala o delu na osnovnih šolah, predvsem kar se tiče voisa v prve razrede. Sledila je diskusija, h kateri se bo treba vsekakor vrniti, o perspektivah slovenskega šolstva. Razvoj naših šol je v kvaliteti pouka, boljši ponudbi, zmožnosti posodobitve. Realnost, v kateri živimo, se stalno spreminja, slovenska šola je drugače slovenska kot tista izpred desetih let, njenim potrebam komaj sledimo. Kakšna naj bo vloga slovenske šole? Kako naj izkoristi današnje spremembe in ostane ah postane drugače slovenska, ne da bi izgubila svojo identiteto in poslanstvo? —o— VINO MIRU Med slovesnostjo v bonnskem gledališču je predsednik goriške Trgovinske zbornice Bevilacqua izročil predsedniku Nemške zvezne republike Richardu Von Weis-! zaecherju »vino miru«, ki so ga, kot vsa-, ko leto, pridelali v Krminu. V priložncs4-1 nem govoru je Bevilacqua opozoril na slič-1 nosti med Berlinom in Gorico. PRIPRAVE NA VELIKO RAZSTAVO V ČEDADU V Čedadu se že intenzivno pripravljajo na veliko razstavo o Langobardih, ki jo bodo odprli junija deloma v Čedadu, deloma v Vili Manin v Passarianu. Župan Pa-scolini je sporočil, da bo občinska uprava poskrbela za vrsto parkirišč zunaj Čedada, saj pričakujejo naval obiskovalcev in turistov v poletnih mesecih. Pripravili bodo poseben turistični urad, ki ne bo posvečen le razstavi o Langobardih, temveč bo nudil napotke za spoznavanje Čedada in okolice, za gostinske lokale in prenočišča in podobno. V času velike razstave bo občina pripravila več domačih razstav umetnikov, filatelistov, obrtnikov. Prenovili bodo tudi vso zunanjost starodavnega mesteca, da bo za turiste še bolj vabljivo. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Tennessee Williams TETOVIRANA ROŽA Režija Mario Uršič Premiera v petek, 26. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A. Ponovitve v soboto, 27. januarja ob 20.30 ABONMA RED B v nedeljo, 28. januarja ob 16.00 ABONMA RED C v sredo, 31. januarja ob 20.30 ABONMA RED D v četrtek, 1. februarja ob 20.30 ABONMA RED E Predstavili so kn y petek, 20. t.m., so v Gorici predstavi knjigo s kratkim, a pomenljivim na-; °vom »Podgora - Piedimonte«. Knjigo sta evilnemu občinstvu, ki se ie zbralo v j vorani »Pietro Cocolin«, predstavila pro-pS,0rja Luigi Tavano in Lojzka Bratuž. risotna sta bila tudi avtorja knjige: se-, anii podgorski župnik Mauro Belletti in j Rtonio Jakončič, sedanji predsednik mest-1 rega občinskega podjetja v Gorici in dolgoletni občinski svetovalec. . .Knjiga je napisana v italijanščini. V skal i0 oblavl.ienih. tudi nekaj sloven-m prispevkov. Tak je na primer zapis or- Kazimira Humarja o dolgoletnem podgorskem župniku Stanku Staniču, ki pa je p3, objavljen kot fotostatični ponatis iz .^morskega slovenskega biografskega lek-°na. Članek je tudi preveden in pred-avlja nekakšen uvod v ponatis Staničeve ^godovinske študije z naslovom »Zgodo-8“*ke drobtinice iz Podgore — V spomin D i vhsijona v ietu 1926 svojim Podgorcem . lonil St. Stanič«. Tudi Staničev zapis Pfeveden v italijanščino, župnik Belletti j Je tekst dopolnil z opombami, ki osvet-VnI,ei° jn popravljajo nekatere pomanjklji-do + zšoclovinske netočnosti, saj je imel stop v nekatere arhive, to pa je bistveno ke p^°’ ie dobil natančnejše podat-vir .av Ponovno pregledovanje arhivskih rov je bil za Bellettija vir nadaljnjih zgo- dovinskih raziskav. Prispeval je namreč spise o pastoralnih obiskih prvega goriške-ga nadškofa Karla Mihaela Attemsa v Podpori. seznam podgorskih žunnikov, vrsto dokumentov o zgodovini podgorske župnije, nekaj podatkov o raznih cerkvenih bratovščinah. Antonio Jakončič je zbral ledm^ka imena v Podgori in še domača imena nekaterih podgorskih družin: zanimivi so nadalje podatki o gospodarskem življenj'! Podgorcev. Posebno pozornost je nosve+il kmetijstvu, obrtništvu in indus+riu. Pr^v tako je prispeval zapis o plemiški rodMm Attemsov, ki je v Podgori imela svojo palačo. V knjigi so nadalje objavljeni oziroma ponatisnjeni še nekateri drugi zapisi o Podgori, še posebej taki, ki obravnavam svetovno vojno. Knjiga je bogato ilustrirana s fotografskimi posnetki, starimi razglednicami, zemljevidi in drugimi dokumenti. Skunno š+eie 240 strani in nomem lep prispevek k boljšemu spoznavaniu krajevne zgodovine. Upati je, da bo tudi italijanski bralec segel no njej in tako spoznal slovenske korenine te vasi. RAZSTAVA V GORICI V Kulturnem domu v Gorici razstavlja akademski slikar Franc Novinc. Razstava bo odprta do 30. januarja. v ponedeljek, 29. januarja ob 20.30 ABONMA RED A v torek, 30. januarja ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v GORICI NOVICE Medtem ko pišemo, še ne vemo, kakšne bodo posledice ultimata, ki ga je Moskvi postavila Azerbajdžanska republika. Ta je zagrozila z odcepitvijo, če Moskva ne u-makne vojske iz Azerbajdžana. V starosti 60 let je v Trstu umrl dr. Romano Botteghelli, vodja oddelka za javno higieno in okolje pri tržaški Krajevni zdravstveni enoti. Senator Stojan Spetič, deželni svetovalec Miloš Budin in dolinski župan Edvin Švab so se v Rimu srečah z delegacijo komunistične senatne skupine, s katero so se pogovarjali o problematiki zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji. Beri - širi - podpiraj "NOVI LIST" IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nova knjiga Marije Mislej Učiteljica, pesnica in pisateljica Marija Mislej je v preteklih dneh v samozaložbi izdala zbirko krajše proze, ki ji je po zadnji črtici dala naslov »Žarišča«. Gre za sedemdeset črtic, krajših utrinkov, skoraj bi rekli pesmi v prozi ali misli iz dnevnika, ki pa jih je Mislejeva napisala iz neke notranje nuje, da na papirju izpove svojo bolečino, svojo žalost, a istočasno tudi svojo upornost in pogum. Iz nekaterih črtic veje nekakšna predanost usodi, ki človeka zajame kot vihar in ga premetava, mogoče celo rani, a istočasno je prav ta ista predanost usodi tista sila, ki daje zaupanje, da se stvari lahko spremenijo, da življenje teče dalje in ne vemo, kaj nam bo prineslo. Bralec bo na teh straneh našel marsikateri izziv. Mislejeva sicer res rada najde navdiha v naravi, v morju, vetru, nočni nevihti, ki je razcefrala vrtnice, v planinah in gorskem svetu in še v burji, ki »pograbi vse v svoj divji ples« in ob kateri je vse »cigansko težko, sibirsko mrzlo in brez mehkih zvenov«, v letnih časih in v vremenu, ki prinaša različna vzdušja in počutja v cvetlicah in na drevesih, za vsem tem pa je občutljivi svet, rahločutna pozornost njene duše. Mislejeva najde v naravi sozvočje za svoje po- čutje. Razcefrani cvetovi so prispodoba za njeno dušo, burja je sinonim za vse tiste sovražne sile, proti katerim se mora boriti. Marsikdaj pa so prispodobe za boj slovenskega naroda na teh kraških tleh. Iz marsikatere črtice zaveje velika ljubezen, ki osmišlja življenje, ki daje vero, ki krepi duha in prinaša navdih. V drugih pa bo bralec našel tople misli, posvečene otrokom, skrbi, ki jo kot učiteljica ima zanje in njihovo prihodnost. Novim generacijam zaupa in verjame v neko rešitev, saj pravi »Nekje mora biti: na naši gmajni med borovimi iglicami, po predorih, saj ni važno kje!« »Važno je, da dobijo otipljivo odrešujočo bilko, po kateri bodo speljali nov tir našim potem«. Sedemdeset črtic, utrinkov, vabil k premišljevanju je zbrala Marija Mislej na teh straneh »Žarišč«. Izšle so v samozaložbi, v okusni opremi in lepem tisku pri goriški tiskarni »Grafica Goriziana«. Barvana fotografija nam predstavlja avtorico, vsebina pa je taka, da jo je primerno »srkati« v majhnih količinah. Njene misli pa so vsakomur lahko izhodišče za samostojno poglobitev vprašanj, ki jih Mislejeva načenja. Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi M.T. ERICH PRUNC PREJEL TISCHLERJEVO NAGRADO Enajsto Tischlerjevo nagrado je letos prejel prof. dr. Erich Prunč. Slovesnost je bila v torek, 23. t.m., v Slomškovem domu v Celovcu. Spregovorila sta predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer. Poudarila sta, da je dr. Prunč prejel to nagrado kot priznanje za vsestranska prizadevanja na kulturnem in znanstvenem področju. Že kot študent je ustanovil Oder Mladje in se predstavil s pesniško zbirko. Kot predsednik Krščanske kulturne zveze in pobudnik Koroških kulturnih dne-vov je začrtal nove razsežnosti v kulturnem življenju koroških Slovencev. Kot jezikoslovec je začel s temeljitim proučevanjem koroških narečij in pripravil znanstveno izdajo pesniškega dela Urbana Jarnika. VELIKO ZANIMANJE ZA PREDJAMSKI GRAD Predjamski grad, nekdaj last predjamskih vitezov in slavnega Erazma Predjamskega, nato grofov Kobencljev, ki so bili lastniki tudi Sta-njelskega gradu, po vojni pa podjetja Postojnska jama, postaja iz leta v leto bolj zanimiv turistični objekt. V lanskem letu je na primer to edinstveno grajsko poslopje na Slovenskem obiskalo nekaj nad 100.000 domačih in tujih gostov. Podjetje Postojnska jama se je prav zaradi tega odločilo, da bo obnovilo grajsko poslopje. Začeli bodo z utrditvijo zahodnega dela gradu. V glavnem bodo morali utrditi nosilne zidove in nekatere pode; po teh delih bodo na novo postavili celotno arheološko in zgodovinsko zbirko. V konjskem hlevu bodo na ogled arheološki in speleološki eksponati, v grajski kleti pa etnološka zbirka. Medeja v ljubljanski Drami Lanskoletna praizvedba novega dramskega besedila Medeja pesnika Daneta Zajca v celjskem gledališču ni bila uspešna. Vsevedni kritiki in vedno dobro obveščeni teatrologi so krivdo za ta neuspeh pripisovali predvsem izvedbi, češ da ni izkoristila dramatičnosti, ki jo ponuja Zajčeva poetična drama. Malokateri dramatik dobi priložnost, da že v naslednji sezoni uprizori njegovo delo drugo gledališče. Predstava Medeje v ljubljanski Drami je bila torej nekakšen popravni izpit. Navzlic izjemni igralski zasedbi — v naslovni vlogi je nastopila izvrstna Milena Zupančičeva — in likovno dognani režiji Mete Hočevarjeve pa Zajčeva igra ni doživela rehabilitacije. Kaže, da je besedilo vendarle ne-dramatično, mestoma celo dolgovezno in nepro-dorno. Režiserka je preveč verjela v zmagovito moč Zajčeve poezije; namesto, da bi se lotila radikalnega črtanja in poglabljanja igralskih interpretacij, je iskala rešitev v likovnih metaforah, ki so bile sicer same po sebi intimne, vendarle samo ilustrativne. Tudi igralski ansambel — razen že omenjene Milene Zupančičeve — ni našel v besedilu navdiha za dialoge, nabite z dramatičnostjo. Poetična drama, ki je v petdesetih letih doživela kratek, a bleščeč vzpon z deli Eliota in Fraya, v svetovnih merilih že več ko dvajset let ni v prvem planu. Slovenci izpričujemo svoje tradicionalno zamudništvo tudi v gledališču. Pot v Evropo, ki jo napovedujejo v Sloveniji vse politične stranke od režimskih do alternativnih, ni tlakovana s ponavljanjem že preživelih modelov. To pravilo velja tako za politiko in gospodarstvo kakor tudi za umetnost. Žarko Petan V Oberhausnu v Porurju - Vestfaliji ki je zgodovinsko središče slovenskih izse ljencev v Zahodni Nemčiji, saj je bilo tak v času okoli prve svetovne vojne kar 58 slovenskih društev, je bilo 13. in 14. je nuarja zasedanje Sveta slovenskih krščait skih izseljencev v Evropi. To je mlada or ganizacija, ki želi po krščanskih načeli ohranjati in gojiti slovenski jezik in slovensko kulturo med slovenskimi izseljen; ci v Evropi. Sedež ima v Parizu, kjer živi blagajnik dr. Branko Zorn, tajnik pa je Polde Cverle iz Belgije. Člani so večinonk pripadniki slovenskih izseljeniških župnij v Franciji, Belgiji, Zahodni Nemčiji, pa š* na Nizozemskem, v Švici, Avstriji itd. Svet običajno zaseda dvakrat letno, vedno v raZ; ličnem kraju, uvedel pa je tudi priložnost za poletno srečanje na Sv. Višarjah. LetoS bo 4. in 5. avgusta, najprej s študijskih1 sporedom v Žabnicah, nato pa z bogoslužjem in družabnim srečanjem pri MarijineH1 svetišču v Kanalski dolini. Za leto 1992 ps izseljenci pripravljajo veliko razstavo o slovenski prisotnosti v Evropi. Zasedanje v Oberhausnu, ki ga je gostila slovenska katoliška misija, ki jo za škofije Aachen, Essen, Miinster in PaderborU vodi Janez Pucelj, je bilo posvečeno po e-ni strani utrjevanju mlade, a obetavne organizacije, ki zajema pretežno mlajše izseljence, po drugi pa razpravi o položaje v matični domovini in zamejstvu. Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi je o demokratičnem procesu V Sloveniji izdal poseben dokument. Glede zamejstva pa je bil v Oberhausen povabljen Ivo Jevnikar iz Trsta, ki je v predavanju orisal položaj naše narodnostne skupnosti v Italiji in podal informacijo tudi o najnovejših dogodkih, zlasti v zvezi z vladnim osnutkom za zaščito. no lete je : siv: pr\ okt tov kol ko' ves ser bol let Izjava o položaju v Sloveniji »Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi je na svojem petem zasedanju V Oberhausnu, ZRN, 13. in 14. januarja obširno obravnaval tudi položaj v domovini’ Slovenski izseljenci odločno podpiramo vse napore za demokracijo v Sloveniji, za obrambo slovenske skupnosti, za rešiteV težkih gospodarskih problemov, za družbeno priznano versko svobodo in polno enakopravnost državljanov Slovenije vseh prepričanj . Trdno upamo, da bodo bližnje volitve potekale res svobodno in da bodo izrazile voljo večine po pluralizmu in demokraciji-Pričakujemo tudi, da bo novi slovenski parlament pokazal večjo zavzetost za Slovence v zamejstvu in izseljenstvu. Slovenski izseljenci zahtevamo, da se nam prizna možnost sodelovanja na volitvah v Sloveniji, saj so mnoge demokratične države svojim izseljencem že omogočile pismeno glasovanje.« Milena Merlak Jesenska kulturno pismu i Dunaja V letošnjem oktobru je mati narava s poseb- j j10 sononim razpoloženjem in bogato barvno pa- j e o nepričakovano razveselila marsikoga, ki se ze v duhu pripravljal, da v zavetju velikokrat sivih velemestnih zidov pričaka jesensko meglo, j s*ano hi hladnejši piš panonskega vetra ° oli vogalov. Tudi Slovenci na Dunaju smo ugo- j k V11h da nas ponovno privablja Dunajski gozd okrepljeno upanje v regeneracijsko moč so-0V’ ki tudi v jesensko trudnih in obolelih drevesih vedno znova prebujajo voljo do življenja. S podobnim optimizmom se je začela tudi jesenska kulturna sezona, ki gotovo sodi med naj-J intenzivne in dogajanja polne v zadnjih letih. Poročali smo že o uspešnem nastopu vidnih slovenskih književnikov v Palais Pallfy pa tudi 0 gostovanju Slovenske matice ob njeni 125-let-nic* °bstoja v Dunajskem krožku. Svoja vrata ^ središčni Plankengasse je odprl tudi »Domus ovenica«, vendar zaradi pomanjkanja finanč-aih sredstev ne na dosedanji obetajoči način. Ob anju pisateljev iz centralne Slovenije je nu-reprezentativno streho tiskovni konferenci ln diskusiji med slovenskimi in avstrijskimi av-rh in novinarji. V oktobru se je tudi začel Prvi tečaj slovenščine za odrasle, ki ga vodi go-Spa mag. Nizamov. Obiskuje ga devet Avstrij-Cev- Umetniški direktor koroški Slovenec Feliks . ■ ®'ster obžaluje trenutno ali celo dolgotrajnej-s° stagnacijo v Domus Slovenica, katere vzrok le Po njegovem mnenju pomanjkljiva notranja ordinacija pri skupnem reševanju problemov. Kaj se res tam zastopane slovenske gospodarske organizacije ne zavedajo škode, ki s tem prizadeva vse dunajske Slovence in njihove avstrijske prijatelje? Kaj vse bi se lahko storilo, da celo moralo storiti tako na gospodarskem kot kulturnem področju! Toda v optimističnem sončnem oktobru to še ni zadovoljiv razlog, da bi povesili glave kot ovenele, žejo trpeče sončnice. 2e istočasno so namreč iz dunajskega Slovenskega pastoralnega centra vsaj na določen del naših rojakov osvežujoče zapljuskali novi »Dunajski valovi«. Navidez skromno glasilo s svetloze-lenimi platnicami marsikdo rad prebere. Iz njega veje pristna slovenska prisrčnost, kot jo izžareva skrbni dušni pastir Tone Steki in Irena Pirčeva, ki popisuje septembrski tkz. Cecilijin izlet v Linz. Pri branju z veseljem ugotovimo, da je za list spet nekaj napisal njegov »star-Autor« znani dunajski advokat in Korošec dr. Anton Jelen, ki je že s svojimi študentskimi spomini iz težavnih povojnih let dokazal svoj smisel za humor in opazovanje. Nekoliko prenovili so se pa tudi koroški slovenski študentje na Dunaju. Prejšnjo predsednico Sonjo Wutte je zamenjal Andrej Leben. V svojem klubu se najbolj številno zbirajo ob petkih, kjer marsikatero »pogruntajo«, a so mi rekli, da zaradi različnih svetovnih nazorov ta čas ni problemov, kar sem rada slišala. Vendar, da se še, kadar se jim zdi, radi puntajo, dokazuje njihov programski časopis »Punt«, ki ga že drugo leto izdajajo vsake tri tedne na štirih straneh. Prvi letošnji petkovi gostje so bili predstavniki KEL-a, iz frakcije mladih, ki naj bi bila korektiv tega, kar že obstaja v širšem smislu. In kaj je dunajskim Slovencem prinesel november? Po skoraj obveznem dežju na vse svete se je vreme bolj spreminjalo iz megle na sončno, iz znosne ohladitve na bolj mrzlo ter končno do sreže, divjega vetra do 60 km na uro in prvega vonja po snegu in bližajoči se zimi. In kulturni barometer? Ta je bil v primerjavi z oktobrom mirnejši in manj napolnjen s posebnimi dogodki, a tako izgleda le na zunaj. Vse omenjene slovenske organizacije so z oktobrsko intenzivnostjo nadaljevale svoje delo. Koliko je delavnih rok in mislečih glav, ki jih ne vidimo, a vemo, da so tu in skrbijo za stalno poživljanje kulturne sezone tekom celega leta. V Dunajskem krožku, to pot 109., je gostoval univ. prof. dr. Arnold Suppan, vodja Avstrijskega vzhodnega in jugovzhodnega inštituta na Dunaju. V svojem predavanju je ta strokovnjak za zgodovino Južnih Slovanov zelo temeljito in s širokim zamahom osvetlil za koroške Slovence tako usoden čas, kot je obdobje med 1918 in 1938 s posebnim poudarkom na avstrijsko-jugoslovan-skih odnosih. Marsikatera navidez zaceljena rana je znova zabolela, zlasti vse tisto, kar se je | odigravalo okoli plebiscita, pred njim in po niem, ne le na Koroškem, temveč tudi v širšem sred-| njeevropsko-balkanskem oziru. Med že omenjene skoraj nevidne, a stalno pričujoče delavne 1 roke spada tudi Helena Megušar s svojimi sode-i lavci in sodelavkami. Kot predsednica Sloven-1 skega kulturnega kluba »Ivan Cankar« na Dunaju je v prostorni dvorani »Korotana«, dne 26. novembra zvečer organizirala letošnjo proslavo ustanovitve AVNOJA leta 1943 v bosanskem mestu Jajcu na dan 29. novembra, ko so bili postavljeni uradni temelji današnje federa- dalje na 8. strani ■ JOŽKO SAVLI Zlatorog slovenski simbol ! X. Zlati rogovi Zlatorog je v pripovedki naveden kot | el kozel z zlatimi rogovi«, očitno kot nri-® P od ob a iz bajeslovnega sveta. Prispodoba, i povezuje v celoto več simboličnih sesta-ln> kakor jih ponazarjajo kozlove oz. ko-orogove značilnosti. Te značilnosti nam atoroga predstavljajo kot sveto žival, kot od glasnikov vseobsegajočega Du-a> kakor ga je prvotni človek videl v na-ravi- ali bolje rečeno, v tisti sili. H daje rast, od katere je odvisen obstoj živaiske-ga Sveta, in končno tudi človeka samega, v, Vsa rast v naravi, od katere je odvisno ,°vekovo življenje, izhaja iz spojitve nr-ln neba in zemlje. Sonce sije na zemljo zbudi njeno rodovitnost, ki je osnova sega življenja. V verovanju človeka se je ksna predstava o medsebojnem oplaia-Ui Drvin neba in zemlje, kot osnovnem P celu rodovitnosti oz. rasti, ohranievala em še skozi vse velike omike, od Me-j°j?.tainiie in Eginta, do Grčije. Rima ter Pni.ie, klinb množici vseh mogočih božan-ev in polbožanstev. Vidni dejavnik v tem kozmičnem ražnju sil neba in zemlje, ki spodbuja na sna* ras*’ so sončni žarki, in njihova prispodoba v človekovih predstavah so roqovi. katerem obdobju človekovega življenja se ta prispodoba pojavi, ni mogoče natančno dognati, nedvomno pa sega še daleč v predzgodovinski čas. Že Stara zaveza nam Doroča npr., da je imel Mojzes »rogato obličje« (ok .1250 pr. Kr.), ko se je po srečanju z Bogom vrnil z gore Sinaj. V grškem prevodu sv. pisma, imenovanem Septua-ginta, je to mesto smiselno prestavljeno v pomenu, da je Mojzesov obraz sijal- latinski prevod Vulgata pa znova uporabi prispodobo o rogovih (facies cornuta). 32) — V ljudskem verovanju so rogovi vse do tega stoletja prav tako pomenili sončne žarke: po severni Evropi, kjer se širiio žitna polja, so npr. verjeli, da se v žitu skrivajo rogati škratje. Očitno prispodoba sončnih žarkov, ki naj pospešujejo njegovo zorenje. Na Slovenskem se nam je ta prispodo-! ba ohranila vsaj v Cerknem, v osebi tam- j kajšnjega pusta, odetega v zelenje, z rn-j žički na glavi. Predstave o rogatih biti ih so v ljudskem verovanju sploh dokaj številne.1 Prispodoba o zlatih rogovih, ki jih ima Zlatorog, pa terja tudi razlago o tem, kaj J pomeni v stari simboliki zlnto. To ie de-ijansko barva oz. prvina sonca, v prenesenem pomenu: čista sončna luč, v kateri biva bog. Zato so že stari templji imeli pozla-I čene strehe, pa tudi strop in vrata. Bili so 1 namreč tiste hiše, v katerih je bival bog. V njih je bilo zlato posodje za bogoslužje. Zlata simbolika je prešla zatem v veliki meri tudi v krščanstvo, in zlasti na Vzhodu so gradili znamenite cerkve s nozlače-nimi kuoolami, ki naj odražaio božii sbaj. V tej krščanski simboliki ie bil vodilen Bizanc. Unoraba zlate posode oa je v vsem w**anskem bogoslužju še danes zapovedana. V božjo simboliko spada tudi barva, v tem primeru bela, ki pomeni polno svetlobo. neomadeževanost in čistost in tudi zmagoslavje. Ta barva kaže, da pripada raiski vrt nod Triglavom nadnaravnemu in božjemu svetu, ki je neoskrunjen in čist: beli so zato Zlatorog in njegove koze, in vso čredo imajo bele žene, dobrotnice ljudi. Že poprej omenjena predstava o osnovnem nočelu živlienia, ki obstaja v tem, da sončni žarki prebujajo naravo in njeno rast, nam v Zlatorogovi zgodbi sicer ni povsem jasno izražena. Nakazano pa je vendarle kozmično razmerje med prvinami neba in zemlie, saj Zlatorogovi rogovi, ki so pri-snodoba sonca in njegovih žarkov, torej nebesnih sil, odniraio pot do zakladov v cmri to ie do zemeljskega bogastva. To bo-nnqtvo na nam že v antiki nredstavlia sn°t rog, znani roq izobilja (cornucopiae), iz katerega se vsipajo zlato, cvetje in sadi e. V svoiem osnovnem pomenu velja prisnodo-ba takšnega roga tudi za Zlatorogove rogov0 Zlatorog pooseblja — gledano v celoti — vse, omenjene mistične prvine vesolja oz. kozmosa, bodisi nebesne kot zemeljske, in se nam razodeva zato kot sveta žival in kot božji glasnik v naravi, ki je človek ne Jesensko kulturne ■ nadaljevanje s 7. strani I tivne republike Jugoslavije. Tudi letos so gostje iz Ljutomera sodelovali pri programu z nagovori in črtico Miška Kranjca, ki jo je prav dramatično in s posluhom iz »Knjige o dobrih ljudeh« prebral igralec Rajko Stupar. Pretežni del proslave pa so poživili učenci slovenskega dopolnilnega pouka na Dunaju, ki so recitirali in prepevali, kot znajo samo otroci, četudi nimajo veliko časa za vajo in ne najboljšega znanja slovenskega jezika. Dobro obiskane prireditve so se udeležili tudi nekateri jugoslovanski politični in kulturni predstavniki kot višji poslaniški svetnik dr. Naberžnik in predsednica Jugoslovanskega kulturnega centra na Dunaju Ivanka Vrhov-ščak. Med kulturne dogodke širše vrste spada novembrski Avstrijski knjižni teden v mestni hiši, kjer so bile zastopane tudi vse tri slovenske koroške založbe, Mohorjeva celo z lastno stojnico. Zanimanje za slovenske knjižne izdaje je bilo s strani publike veliko. In kaj nam je vse že prinesel, nam prinaša in nam bo še prinesel december? Vse kaže, da bomo v adventu tudi kulturno posebno bogato obdarjeni, oz. smo deloma že. Tako nas je še pred Miklavžem obiskala »Slovenska čebela«, ki pa je bila na dan svojega prihoda 4. decembra tako toplo in številčno sprejeta, da kljub temperaturi, ki je plesala okoli ničle ni zmrznila. Naj bo toliko šaljive igre z besedami dovoljeno, ker gre dejansko za velik medkulturni dogodek, saj se je otvoritve udeležil slovenski ministrski predsednik Dušan Šinigoj in avstrijski zvezni minister za znanost dr. Erhard Busek. Nad 300 panjskih končnic z motivi, ki razodevajo ustvar- sme oskruniti, sicer ga zadene pravična ka- zen, in sicer njega osebno kakor tudi sam človeški rod, ki izgubi za vedno sončno planino. Božji svet, kateremu pripada Zlato- rog, je nepremagljiv, kar je izraženo z belo barvo, ki ne predstavlja samo neomade- ževanosti, temveč tudi zmagoslavje. V bajkah in pripovedkah drugih indoevropskih narodov nastopajo prav tako zlatoroge živali, kot nekakšen odsev prvotnih božjih glasnikov, ki pripadajo sončnemu božanstvu ali se z njim istovetijo. Simbolika zlatoroge živali je izredno stara in se izgublja nekje v sivi davnini. Najstarejše pričevanje o njej najdemo v epu Rigve-da, naj starejšem spomeniku indijske književnosti, katerega prvi deli izhajajo izpred 1. tisoči, pr. Kr. V tem epu nastopa sončni konj z zlatimi rogovi. Podlaga takšni predstavi je po vsej verjetnosti optična prevara ob pogledu iz daljave, ne na konja, ki nima rogov, temveč na kozoroga v profilu. Kozorog ima velike rogove, kar povsem lahko vzbudi od daleč vtis, da vidimo majhnega konja z rogovi. Iz takšne predstave je že v Indiji nastalo namišljeno bitje, znameniti samorog (gr. monokeros, lat. unicornis), ki je zatem preko Mezopotamije in Egipta prešel tudi v bajeslovje antičnega Sredozemlja. Omenjajo ga tako grški kot latinski pisatelji. Imel je v bistvu značaj sončne živali, kar nam izpričuje tudi Plinij (II, 40), ki pravi, da se samorog klanja soncu. Istovetili pa so ga z več vrstami živali, z gazelo, kozlom, konjem, bikom in nosorogom, odvisno pač od posameznega kraja in njegove- > pismo z Dunaja jalno silo slovenskega človeka-čebelarja, je na ogled v prostorih avstrijskega muzeja za etnografijo na Dunaju v palači Schonborn, Laudcn-gasse 11-15. Ob otvoritvi te enkratne razstave, ki bo odprta pet mesecev, so lepe slovenske pesmi občuteno zapeli slovenski madrigalisti. Toda če si predstavljamo navzočnost številnih čebel, kot brenčanje mimo oči in okoli ušes, ki je prijetno, ker je medica v steklenici slovenske tovarne Medeks, prave čebele pa spijo zasluženo zimsko spanje, kako si naj potem predstavljamo vrvež, ki je zajel naslednje dni skoraj vse slovenske organizacije: Miklavževa obdaritev v Slovenskem pastoralnem centru. Socialni delavec Tone Levstek stalno na poti. Igra verjetno angela, ki nosi Miklavžev koš. Sveti Ni kolaj pride tudi k študentom v Mondscheingas-se, kjer izide nova številka »Punta«, ki se sooča z obiskom organizacije »Člen 7« iz Gradca. Tudi pri Slov. kulturnem društvu »Ivan Cankar« obdarujejo otroke. Tam to naredi Božiček ali pa dedek Mraz. Glavno je, da mnogi mislijo na druge in bi jim radi napravili veselje. Med dogodke posebne vrste spada samostojen koncertni večer v znanem klavirskem salonu »Engelmayer«, ki se nahaja v manj znanem Schonnburgu, ki sicer ni Schonnbrunn, a vseeno vreden ogleda, še bolj pa posluha, če so tam na sporedu kompozicije v domovini že znanega mladega komponista Tomaža Sveteta, ustvarjalca z izvirnim in zahtevnim svetom zvokov, eksperimentatorja na osnovi klasične glasbe, kateremu moramo le želeti, da bi mu prisluhnil domači in tuji svet in omogočil nadaljnjo pot do novih kompozicij, ki jih poznavalec lahko pričakuje z napetostjo. ga okolja. Po Fiziologu, prireditelju antičnih bajk in pripovedk v krščanske prispodobe, je prišel samorog tudi v krščansko simboliko; v njej je dosegel v srednjem veku svoj mistični vrhunec v številnih prispodobah o Kristusu in Mariji. V primerjavi z Zlatorogom pa je njegova simbolika povsem drugačna, saj samorogov rog dejansko ni zlat; bistvo njegove simbolike je v zgodbi, da se pusti ujeti samo devici. Prispodoba zlatoroge živali se prav tako nanaša lahko na različne vrste živali, ostaja pa jasen sončni simbol, in jo nai-demo v bajeslovju številnih indoevropskih narodov. Obstajala je že v obdobju pred antiko, odkoder je prešla v zgodbe starih grških pisateljev, kar sklepamo iz tega, da so motivi o zlatorogi živali v teh zgodbah dokaj številni. (C. Pschmadt). 33) V starih grških zgodbah je naibolj značilna košuta z zlatimi rogovi, ki jo lovi Her-kul. To zgodbo navaja že Pindor v 5. stol. pr. Kr., in za njim, približno ob istem času tudi slavni Evripid. In kasneje, v 2. stol. pr. Kr., tudi Apolodor. Kot uvod v Herku-lovo zgodbo o lovu na zlatorogo košuto nam v 3. stol. pr. Kr. tudi Kalimah poroča o boginji Artemidi, ki je ulovila štiri take košute, da so vlekle njen voz, peta pa ji je ušla. 34) In pri pisateljih iz rimskega časa najdemo zlasti navedbe zlatorogega jelena, tako npr. Gaj Valerij Flak v 1. stol., kasneje v 4. stol. grški pesnik Kvint Smirne j in še kdo. Prispodoba sončne živali pa je pogosto že sama na sebi tako poznana, da se njeni zlati rogovi v zgodbah niti ne omenja- Ur; In če pogledam na mizo pred seboj: novi »Dtf34l( najski valovi«, spet zanimivi. Na vabljivo rum^g®^ nem listu, vabilu Dunajskega krožka, preberem1 ček Hanzi Tomažič, Urednik »Nedelje« (Celovedp0i SPREMENJENA NOVINARSKA SLUŽBA V T SPREMINJAJOČEM SE ČASU — na primeru k