7. ifeuiiKo.
v LiumjDn!, v MJtefc 11. januarja 19Z3.
Leto UJI.
Izhaja vsak dan popoldne, izTzeatii nedaie in praznika.
•nanrati : do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici  petit vrsta   3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žen.itne pon uib? beseda 75 *>. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inaeratni dav k posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se orilo*; >:namka za odgovor.
(Jptavništvo „Slov. Naroda1 in „Naredna tiskam*«' Rnaflova ulica št 5, pritlično. — Telefan St. 304.
Ursdniatra faSi07. HjroiV* 'Juditi iitci St. 5, I« nadstropno
Tala on 34. Dopise spra e m 'e iiiiln :i ii žalostio Irankovane-m    Rokopisov sa na vrsta.
P^33^ri3z^3 številk«:
v Ju39slavi)i vse dni po Din 1*— v inozemsUj na/adia d ti Din 1, nadalja Din 1*25
Poštnina platni v gotovini.
»Slovenski Narod44 vclja:	v L	V Jn.jesk-.-ljl ub!;ani po		po-ti	▼ Inozenstro
12 mesecev ......	D:n	J20- —	Din	144 —	Din 216 —
6      » ......	•	60 —		72 —	. !08--
3      m ..«•..	a	30—	*	36'—	. 54—
	■	10 —	»	12 —	. IS'"
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dopUfati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   .,<*7F" po nakaznici. Na ^amo nismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati.
UMIKANJE ALI ZBLIŽEVANJE.
Za Ameriko se umika Anglija in tako si stojita Francija in Nemčija vedno bolj sami sebi nasproti. Belgija in Italija se držita po pariški konferenci sicer kolikortoLko na francoski strani, toda kaj štejeta ti dve v primeri z Anglijo! Ni pa na Angleškem nikakega rohnenja na Francijo, kakoršnega so pričakovali v Berlinu, marveč je angleška javnost povsem mirna pri presoji po konferenci nastalega položaja. Bonar Law ni hotel sklicati takoj ministrskega sveta; on čaka, da stvari dozorevajo in motri javno mnenje na Francoskem, nade-jajoč sc, da ukrene francoska vlada nekaj, kar ne razširi razkola med Anglijo in Francijo, potem pa Bonar Law misli vedno na Ameriko, od koder bi le utegnila priti kaka odločitev, ki bi okremla sedanji evropski spor na pot sporazuma.
Oni, ki so sodili* da pride po pariški konferenci do katastrofalnega preloma med Anglijo in Francijo, so se zelo varali. Angleško in francosko časopisje poudarja, da »ententa« obstoji navzlic nesoglasju v reparacij-skem vprašanju. Ko sta se v Parizu poslovila Bonar Law in Poincare, je rekel prvi drugemu: 2elim Vam, da dosežete uspeh; ako ga ne bo, pokliče Vas gotovo francoska javnost na odgovor. Poincare se sam dobro tesa zaveda, zato pa deluje po sklepih ministrskega sveta enodušno z ogromno večino francoskega naroda. Iz Bonar Lawovih poslovilnih besed pa se da tudi sklepati, da se Angleži ne bodo nič čudili, ako zasede Francija ruhrsko ozemlje. Samo gleda naj Poincare, da bo uspel s svojim načrtom! Pri tem je imel Bonar Law pred očmi gotovo tudi nemško razpoloženje proti morebitni zasedbi, katero grozi s štrajkom in organizirani nagajanjem Francozom, tako da bi se moral francoski korak na ruhrsko ozemlje izjaloviti. Kaj bi Nemci počeli, o tem prihajo različne vesti v časopisje: napoveduje se pasivna rezistenca, delavci bi prišli v rudnike ali tam bi stali s prekriža-nimi rokami, vstavil bi se nadalje vsak izvoz in marka bi rapidno padala. Nemško časopisje si izmišljuje dan na dan vedno gorostasnejše reči, kaj vse nameravajo Francozi proti Nemcem, zato pa je izšla nova francoska oficijozna izjava, da so samo navadne hipoteze vse v javnosti razširjene vesti o korakih* ki
10. januar.
jih hoče storiti Francija. Francoska vlada je naznanila svoje intencije za-vezn:kom, pridržujoč si možnost, da terminira svoj program in si izlere trenutek za aplikacijo. Poincare hoče za tako usodne stvari pooblačila s strani zbornice.
Iz Londona vplivajo frank flski krogi na Par:z, da bi se vendar vpo-števalo tudi angleško repnracijsko mnenje in opustila zaredbo r ilirskega ozemlja, zlasti še, ker tudi ni u-nati na to, da hi se Amerika le količkaj sprijazn'Ia ž njo. Ameriški senat se je izrekel za ođookUc ameriških čet iz Porenja, kpkor h če cd-pok!f~ati svoje tudi Anglija.
To je preračun jen pritisk na Pariz, med tem pa potiska tudi Poincare in ka^e se. da se Francka prav nič ne strani sedanjih momentov, v katenh se križajo rMrovni in vojni nameni. Francoske čete so že koncentrirane in tehniki so priora vi ;eni, da nrevzameio vodstvo mttrskfh r i-dnikov. Inrenirji so že odpotovali v Dusseldorf.
Trko vidimo. kako koraka Francija odločno no svoji začrtani poti. drngi zave^n'ki pa so onnstili prejšnja bujna ugibanja ter sedaj samo gledajo, kaj bo.
Kaj bi bilo treba pravzaprav storiti, o tem izvaja milanski »Cor-riere della Sera« nastopno: »Katera pot, ki bi ne nomemla prenada, ostane odprta za bodočnost? Za novi trenutek se da najjasnejše formulirati to* da spada snor med antanto in bivšimi sovražniki v drugo vrsto napram notranjemu snom antante. kongres, kakor nm v Genovi, nostav-Ijen na protistališče zmagovalcev in premagancev, bi bil d?mes nesmisel. To, kar treba, je obnova antante, sklicanje kongresa, na katerem bi Amerika, ki k?že, da ie vedno manj prepričana o svoji ind;ferentnosti, in Angl'ja soreieli svoio odgovornost, da se prereze vozel voine likvidacije. Moramo hoteti to, da bi WJa otem-nitev antante samo mrk in ne niena izdnUev za goro.« Tako bi se po raznih glasovih d^lo saditi, d^ sledi navideznemu umiku e^e^a od drugega toliko trdnejše zbližan je?
IZJEMNO STA m te NA POLJSKEM ODPRAVLJENO. — Varšava, 9. januarja.   (P. T. A.) Dne 16. decembra proglašeno izjemno stanje nad mestom Varšavo je bilo včeraj odoravlieno.
Dr. Henrik Steska.
K imenovanju velikih županov.
I.) Po členu 1. zakona o   obči upravi Spadajo v oblo upravo (prejšn.o politično opravo)  pesli  in pristojnosti ministrov za notranje     sle, za presveto, za asr.-.rno reformo, za p 1 cdclslvo in vdde, za gr.-dbe, za trgovino in industrij« , za n t rodno zdrav-c, za sc : a:no politiko, za vere in za šume in rude (razum poslov glede državnih domen.) Izuzeta ie teći] st.una, vojaška, zu-nan a in iin.ni.na uprava, kakor   tudi vsa prometna upr:v.:, (železnice, pršte pomor-s;.i in rc^ni promet) in uprava državnih doli n. Posli ( bče npr 1 e so v vrhovni st p-n i porazdeljeni med sreč ministrstev, namreč med ministrstvom za notr:;n.*e posle, za r: sveto, za c^rarno reformo, za poPedel-s     in v Je, za gr obe, za trgovino in in-dustri \ za naredao zdravje, za soc. politiko, za vere in za šume in rude. V srednji st pnjj imamo za ob^o upruvo v posamezni ob'.: st* oblastno upr.ivo, ki je državni urad in nn čelu katere stoji oblastni veliki župan. V ni' i stopnji b~> cbZa uprava v glav-d       sred t^^ena pri sreski upravi, ki ji nače hre srcs!:i poglavar.   Cblastne uprave in sreske uprave se ne smejo zamenjati z oblastno in sresko samoupravo. Oblasti, v katere se deli naša država, in srezi (okraji), v katere se delijo predine oblasti, namreč niso le podlaga za državno upravo v sredn'i in nižji stopnji, temveč tudi za samoupravo. Delovanje ministrov naj se po zakonu o obči upravi ome;i na organiziranje upravnih oblastev, na vrhovno vodstvo celokupne administracije, na vrhovno nadzorstvo nad upravnimi oblastvi in organi in na dotične posle, ki so s posebnimi zakoni pridržani za pristojnost ministra. Oblastvenemu velikemu županu pripadajo vsi oni posli obče uprave, ki so po veljavnih predpisih izvzeti iz pristojnosti sreskih upravnih oblastev ter niso pridržani za pristojnost ministrov.     V pristojnost sreskega poglavarja pa spadajo vsi posli obče   uprave, razun onih, ki so s posebnimi predpisi naloženi drugim  oblastvom namreč ministrom, oblastvenemu velikemu županu, in raznim specijalnim upravnim oblastvom I. stopnje ka-koršna so okrožni rudarski uradi, lokalni komisarji za agrarske operacije, okrožni rudarski uradi, policijska oblastva I. stopnje itd. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih določa, da je zoper nezakonite akte upravnih oblastev dopustna pritožba le na eno višjo upravno oblastvo, a zoper odločbo tega Ie tožba na upravno sodišče odnosno državni svet.   Zoper določbe upravnih oblastev I. stopnje (n. pr. sreskega poglavarja) bo šla pritožba na oblastnega velikega župana kot upravnega oblastva II. stopnje, zoper njega določbe pa tožba na upravno sodišče in zoper izrek upravnega sodišča pritožba na državni svet Zoper odločbe oblastnega velikega župana, ki jih izda v prvi stopnji, gre pritožba na kompetentno resortno ministrstvo in zoper odločbe ministrstev v II. ali I. stopnji pa tožba na državni svet.
Ta upravna organizacija seveda še ni izvedena, pač pa sta kakor v ostalih delih naše države za obe slovenski oblasti že imenovana oblastna velika župana. Aktual-
no je tedaj postalo vprašanje prenosa postov od pokrajinskih oblas ev na ob i cbla-stna velika župana. V krajih izvun Slovenije in Dalmacije bodo na obl: stne velike župane prešli tudi p s!i sed :n ;!i okrožnih aH ži p niskih upravnih oblasti. V Sloveniji v ni te vmesne instance. V 5rl> '•. Južni . * i-ji. Crni gori imamo namreč okružna nalcl-stv   v V; .'v ,":n žrp .r"V e uprave, v I
na prao'! mrm cosgo-
vatski    in vor'i župnijske
oblasti
v Bosni in Hercegovini okružne oblasti. V obča bo v2č okrugov (okrožja ali županij) tvorilo iedno rb!ast. Novi oblastni vcMki žuri, ki ih ni zamenjat] s starimi velikimi župani v tii-v skj Slaven" i in v Vojvodini, bodo v omenenih pokra inah trko prevzel: posle on:!i okrožnih (županijskih) upravni1 ob'astev, ki obst°'e na sedcai novih oblastnih uprav, a obenem sa dotične o!- ^ožna odnosno županijske uprave ukinejo. Okružna (županijska) upravna oblastva Izvun sedeža, a na ozeml'-i dotičnih oblastnih veli-' kih županov, b^do še cbs*oTala naprej, a n'ikova kompetefiea bode man ša od sed--J n"e, ka;ti ena bodo pod vodstvom okružnih načelnikov (podžupanov) kot nekakih eksponiranih zastopnikov oblastnih velikih županov opravljala le nekatere pesle iz kom-petence in na mesto oblastnih velikih županov, a ostali posli se bodo postopno prenesli na oblastne velike župane. V vse: državi z izjemo Slovenije in Dalmacije, bodo torej oblastni veliki župani takoj pričeli z najintenzivnejšim delovan'em. Drugače pa ie to z Slovenijo in Dalmacijo, koder n| okružnih ali županijskih upravnih oblastev. Vže pri ostalem teritoriju naše države moremo ločiti med pokraiinami koder ni pokrajinskih uprav (to so Srbija, Južna Srbija, črnagora in Vojvodina) in pokraiinami s pokrajinskimi upravami (to so Hrvatska, Slavonija In Bosna-Mercigovina). V Mrvatski-Slavoniji in Bosni-rTercegovini se ne bodo le posli vseh posebnih uradov obče uprave, ki so neposredno podrejeni ministrstvom (n. pr. posebni pokrajinski oddelki poedinih ministrstev) postopno istočasno s postavljenem potrebnih referentov in pomožnega osobja prenesli na oblastne velike župane, temveč treba bode tudi da se preneso posli pokrajinskih uprav deloma na ministrstva, deloma pa na oblastvene velike župane. V Sloveniji in Dalmaciji pa ne bodo oblastni veliki župani prevzeli nikakih okrožnih (županijskih) poslov, tu gre le za prenos poslov posebnih pokrajinskih oddelkov pojedinih ministrstev na oba velika župana, In za postopno prenašanje poslov pokrajinske uprave na oblastne velike župane odnosno na ministrstva. Povsem umljivo je, da se mora ta prenos izvršiti istočasno za oba velika župana, za ljubljanskega tako kakor mariborskega, a da se ta prenos ne da izvršiti brez postav-Ijenia potrebnih referentov in pomožnega osebja, za kar je treba dokaj časa. Kompe-tenca l;ubljanskega in mariborskega velikega župana se bo začasno omejila na to, da se bodeta sporazumela s pokrajinskim namestnikom zaradi potrebnih predlogov na pristojne ministre o postopnem prevzemu poslov, kakor to zakon veleva. O načinu tega prenosa Še spregovorimo.
TEŽKA ZUNANJA s'tuacua! — REKONSTRUKCIJA VLADE. —SESTAVA VELIKE VLAl E? — SKLIca \y:; ra p • . čeke narodne
SKUPŠČINE?
— Beograd io. jan. (Izv.) »Pre-tur .J« pon.....
acija Z2 le tzko vo-
cedila, ca so n
skrbeh. Zunanji v loža] je b\l rcs2a t. dosed š, z; dnie dni s>e je še tf'H komi;:. Irji. :%e:;~j .h k-iuercn-ce v Latissiinl in razUod zaveznikov na konferenci v f*-:.nzaf vse to je povzročilo nove ielke z..p! cilja je, a k::r ie glavno: cesogl; :}a med zavezniki groze, da provzročijo v biilnjl bodočnosti teko posledice tuu.1 pri nas na Cr.lk.nrj. T S voUki Jc.-.caU. ki -so na prci^u, potegnejo v svoje območje nesporno tudi naš* državo. A ne sa" mo to, vsi znaki kažejo na to, da bo nsša kraljevina med prvimi, ki jo ti dogoc'k! zaplelo v vrtinec grozečih komplikacij. Vznričo tega zunanjega položaja se v?ilin]e našim vladnim krogom največja opreznost in nujno je potrebno, di store vse, da se ohrani mir na zunaj m na znotraj. Za tako uspešno akcijo mora vlrda uživati popolno avtoriteto na v?e strani in mora biti očuvana v prvi vrsti pred vsakimi notranjimi prctresljaji. Ker sedanje noše notranje razmere ne odgovarjajo tej temeljni državni potrebi, se je jelo vsestransko razmišljati o potrebi in verjetnosti gotovih sprememb.
Tako se v političnih krogih z vso upornostjo vdržuje vest o predstojeći rekonstrukciji vlade. Po tel verziji bi imela sedanji radikalni volltveni kabinet nadomestiti nova vlada široke koalicije, vlada, ki In jo lahko imenovali veliko vI?.do in ki M imela nalogo, da izvede državo iz današnje zunanje krize. Po isti verziji bi se imela v zvezi s tem sklicati na izredno zasednnje — razpuš£ena narodna skupščina.
V kolikor smo se inorfi informirati, vladni krosi teli vesti sicer ne potrjujejo, a jih tudi nc demantujejo, vendar Da smo oDP.zili. da tndi vlada sama smatra zunanji položaj naše države kot izredno resen in nadvse težak.
Ivan AHreht:
Pravljica.
Nekoč je bilo, bogve kako . . . Rodilo se je dete. nebogljeno in nezvano, prava živa nadloga. Mati je jokala, oče je ogledoval luno. dete pa je vekalo in se cmerilo, da je bilo joj. In mati je Se jokala, pa je začela nazadnje preštevati zvezde, da bi ne slišala otroškega cvi-b*-?ra. KaHi dete je res bilo. kakor so fctld otroci soloh, pa vendar zopet ni b:lo tako. Zato je štela mati zvezde, rre ie gledal luno, dete pa je cvililo naprej in naprej.
Prišle so Rojenice in so obstopile zibelko.
»Vojske naj vodi, ko tako kriči,c je rekla prva.
»Kaj bo vojske vodil, ko še sam sebe ne bo znal,« se je smejala druga, »rorrar naj bo!«
»Kako bo romar ta piškur, ko je ast in ves skvečen!«, se je rogala trefa.
RoTettice ugibajo, dete kriči, mati v , fcrzprj drc7^l:2 in še v spam'u šteie zve-z1 ■ n$e st pred Mšo, g?eda Itmo in preklinja.
»Smrti bi ga dale v naročje,« meni spet prva Rojenica.
»Smrt ima boljših dovolj«, meni druga, a tretja pristavi:
»Ne marala bi ga, ko tako zija!« »Kaj sedaj?«
»Pustimo pokveko, naj kriči, pa pojdimo dalje! Mnogo je otrok, ki jim lahko spodobno sodimo usodo.«
»Nikar tako!« ugovarja tretja. Ako enkrat pustimo in zanemarimo svojo pravico, jo lahko izgubimo za vekomaj.«
»Svetuj torej,« se nejevoljno oglasi prva.
»Jaz ne bi vedela sveta,« obupuje druga.
»Jaz pa,« se ojunači tretja.
»Ti?«
»Da.«
»No?«
»Povijmo nadlego in jo nesimo naravnost pred božji tron. Bog naj sodi!«
»To je res edina rešitev,« pritrdi prva Rojenica in se takoj loti dela. O-trok brca. cvili in se zvija, mati stoka v spanju, oče bi najraje pobegnil na luno, toda Rojenice ne odjenjajo. Kakor bi trenil, šinejo z nebogljenim spaVotn naravnost pred božji tron.
»Kaj hočete,« zagodrnja Peter pred nebeškimi vrati:
»Rojenice smo in hočemo naravnost pred božji tron.«
»Čakajte!« zagodrnja Peter in smukne v nebesa, da povpraša, kako in kaj naj bi s tem čudnim obiskom.
»Rojenice.« se začudi Bog oče.
»Da! Pa neko Človeče imajo s seboj, ki tako strašansko cvHi, da gre kar do mozga,« pojasnjuje Peter.
»Naj pridejo!«
Rojenice hite pred božji tron in hitro razodene jo svoje težave.
»Sodile smo in nismo mogle prisoditi!«
»Dajte, da vidim!«   pravi Bog oče.
Rojenice začnejo odmotavati povoje in razgrinjati plenice, nebeščani vrve skupaj z vseh strani, da vidijo to čudo čudovito.
»Tak otrok se je rodil na svetu, da mu tri Rojenice ne morejo prisoditi u-sode.«
»Čujte, čujte!«
»Zdaj so prihitele r nebesa, naravnost pred božji tron.«
Živahna radovednost zavalovi po vsem širnem nebeškem kraljestvu. Vsak hoče iz obličja v obličje videti to čudo
zemeljsko. Rojenice motajo in motajo, toda otroka le še ni na izpregled.
»Saj ga menda sploh nimate,« se nasmehne Bog oče.
»Pač, pač,«  hite Rojenice,  »je že
tu!«
Oster jok zaseka v nebeške sobane, prav tik pred božum tronom. Bog oče gleda, gleda in strmi. »Kaj takega —«
In vsi nebeščani gledajo, gledajo in strme.
»Kaj takega —«
»Kje se je pa rodilo?« vpraša Bog
oče.
»Oj,« vzdihnejo Rojenice, »na tistem koscu sveta, ki mu pravimo slovenska zemlia. Mati je jokala in zvezde preštevala, oče je luno gledal in klel.«
»Kaj ste mu sodile?«
»Rekla sem, naj bi bil vojak,« se je oglasila prva Rojenica.
»To ni zanj,« meni Bog oče.
»Tudi jaz mislim, da ne,« se oglasi druga Pojenica. »Romar naj bi bil,« sem dejala jaz.«
»Tudi to ni zanj.« pravi Bog oče.
»Tudi moje misM so bile take.« se oglasi zdaj t^et^a, »zato sem hotela k tebi pred nebeški tron.«
»Na slovenski zeirlji se je rodilo, mati je zvezde preštevala, oče je luno gledal in klel, vse tri Ro;v^ce mu niso mogle prisoditi us^de: kai bi ž njim.« se je vznejevoTiil Bog oče. Bolj in bolj se mu je mračilo čelo, bolj in bnjj se je bližalo v n;e5rovih očeh. Tedaj se je zgodbo nclcaj, kar se še ni nikoli do tistega dne in se ne bo nikoli več. Bog oče je vstal in se je razjezil, silovito razjezil, da se je streglo vse širno nebeško kraljestvo. Tn je .dvignil roko in je skrčil pest, pa je izustil besedo, hudo besedo:
»Vrag ž nfim! Pa naj bo tedaj — slovenski pi^?teli!«
Vse nebesa so se potemnila tisti hip, zemlja se je streha in Pojenice so preplašene plnle s svojim bremenom nazai na svet.
Ko so polnile dete v zibelko, se je mati predrnmila:
»Ti uboga moja sirota! Zakaj te "i r?.je Bog k sebi vzel!«
Oče ie !c?a! p^ed vernim pragom P»;an od sri^ne 7aIos+«, Rojenice pa so befaK be?ale. da ne bi nikoli več srebale tistega ctr"^'o izmdka, ki ie celo B^ga samega pripravil do hude besede . . .
f
Stran 2.
»5 L O
V C N S K l   N A R O D« dn* II. januarja 1923.
štev. 7
Francija v boju za reparacije proti Nemčiji.
FRANCOSKE   ČETE  KORAKAJO. — SODBA REPARACIJSKE KOMI SUE O KRIVDI NEMČIJE. — ITALIJA IN BELGIJA. — ANGLIJA MIRNA. — NOVI ZAPLETLJAJL
— Pariz, 9. Jan. (Havas.) Krivdo Nem-pri dajatvah premoga je reparacijska komisija uradno ugotovila in sicer s 3 glasovi proti 1 angleškega delegata.
— Pariz, 9. jan. (Izv.) Na današnji popo!danski seji reparacijske komisije je bHa priznana krivda Nemčije glede dobave premoga s tremi glasovi proti enemu. Proti je glasoval angleški delegat Bradbury. Seja je trajala tri ure. Ravnatelj premogovnega sindikata Ueb-san je podal obširno poročilo o stanju premogovnikov v ruhrskem ozemlju.
— Pariz, 9. januarja. (Izv.) Takoj po razsodbi reparacijske komisije o krivdi Nemčije glede dobave premoga so bili neprestani telefonski in brzojavni razgovori med prestolicami zavezniških držav. Francoska vlada je obvestila London. Rim in Bruselj o vseh .ukrepih, ki jih namerava izvršiti glede zasedbe ruhrskega ozemlja. Obvestila je vse interesirane vlade o tem, da francoska armada vkoraka v Essen. V francoskem zunanjem ministrstvu so prepričani, da britanska vlada ne bo jnasprotovala akciji Francije, prepričani :so. da se ne more govoriti o izoliranem postopanju Francije. Veliko važnost pa 'polagajo francoski vladni krog! na stališče ameriških Zedinjenih držav. Splošno so overjeni, da Amerika ne bo nastopila proti Franciji in da tudi ne bo potegnila sicer pičlih ameriških čet iz dosedanjega ozemlja. Pričakujejo, da prične Amerika v najkrajšem času svojo lastno gospodarsko akcijo za obnovo Evrope.
— Pariz, 9. januarja, (rlavas) Po poročilu listov so tudi belgijski in ita.Il-lanski inženirji odpotovali v Dusseldorf.
— Pariz, 9. januarja, (Izv.) Listi .zelo obširno komentirajo dejstvo, da angleška vlada v reparacijski komisiji ni dala niti oficijelne izjave o reparacij-9kem vprašanju,
— Par??, 9. Jan. (K. B.) Poročilo »rlava-s*** o poteka današnje seje reparacijske komisije se slasi: Nemški pravni Izvedenec Rfchter je opozoril na svoječasno pismo reparacijske komisije, ki govori v slučaju nezadostnih lesnih dajatev o nemški kompenzaciji potom plačila v gotovini in izjavil, da .J>1 to pismo pomenilo analogno postopanje zglede premogovnih dajatev.
Brandbnry Se Iziavil. da Je njernn popolnoma jasno, zakaj hoče biti plačana Francijo, ki je od vseh zaveznikov največ trpela. Iz motivov splošne politike ne more biti sporazumen z ugotovitvijo krivde; on smatra, da bi imela v tem podrejenem problemu .pretežke posledice. Belgijec Dela Croix je izpodbijal dokaze nemškfh Izvedencev.
Barthon fe oirotovil nemško trdovrat-■osi prS Izvrševanje mirovne pogodbe ?n za-kfeval uradno ugotovilo krivde. Salvaglo Jteggl mn je prltrdTL
Ameriški opazovalec Bovden ie ugotovil krivdo Nemčije, storjeno namenoma, pripomnil pa je, da je popolnoma razumljivo, zakaj ni mogla Nemčija vedno vršiti gotovih dolžnosti In zato smatra za potrebno prilagoditi zahteve glede nemških obvez njeni spodobnosti
— Pariz, 9. jan. (VVolrf) Kakor javila »Petit Journal«, je neposredna konfiskacija gozdov in premogovnikov v mhrskem ozemlju. Potrjeno je. da je francoska vlada sklenila svoj načrt takoj po sklepu reparacijske komisije izvesti, to se pravi, takoj še danes.
— Par?z, 9. fan. (Tzv.) Listi objavljajo poročila londonskih »Timesov«. da Je 300 000 poljskih rudarjev v ruhrskem ozemlju pripravljenih nadaljevati delo, ▼ slučaja, da bi nemški rudarji pričeli proti Franciji protestno stavko.
ANGLIJA IN FRANCOSKA AKCIJA.
— London, 9. jan. (Izv.) Angleška vlada do danes še ni zavzela načelnega stališča glede francoske akcije. Oficijelne Izjave o zasedbi ruhrskega ozemlja še ni. Za jutri je sklicana seja kabineta, na kateri zavzame angleška vlada načelno stališče. Večina angleškega tiska obsoja in kritizira francosko akcijo.
ITALIJANSKO STALIŠČE NAPRAM FRANCIJI.
— ^'m, 9. jan. (Izv.) Oficijozna ^Tribuna« v daljšem č'anku razmotri-va francosko akcijo napram Nemčiji. Članek naglasa dejstvo, da Italija odobrava ta korak, vendar Italija sama ne bo aktivno sodelovala. Članek končno dvomi o pozitivnih uspehih akcije, ker je mnenja, da bi bila uspešnejša gospodarska akcija.
— Rim, 9. januarja (K. B.) Pariški dopisnik »Messaggerac piše, da je povogor ministrskega predsednika Poincareja z italijanskim prstan ikom v Parizu Avezzanom vailen za lisljanskl-froncoske odnošafe. Ministrski predsednik Poincare Je stavil italijanskemu in belgijskemu delegatu nov predlog, ki govori o znižamu garancij. V tem smislu bi sledile sankcije samo v slučaju neizpolnitve pogodbe moratorija, med katerimi pripada prvo mesto notranje posojilo NemčTe. »Messa?:£ero« pripominja, da bi bila dosežena v slučaju sporazuma pri tekočih pogajanjih, tudi skupna akcija in približali bi se rešitvi reparacijskega vprašanja,
STALIŠČE NEMŠKE VLADE.
— Berlin, 9. januarja. (Izv.) Nemška vlada smatra vkorakanje francoske armade v ruhrsko ozemlje kot kršitev versailleske mirovne pogodbe. Zaradi tega se ne čuti vezano na Izpolnitev reparacijskih obveznosti.
— Berlin, 9. jan. (Izv. Po poročilih nekaterih listov osobito Ullsteinovih in Stressemanovih namerava nemška vlada v odgovor na zasedbo ruhrskega ozemlja od strani Francije odgovoriti z odpoklicanjem nemškega poslanika v Pariza ter na ta način prelomiti vse di-plomatične zveze s Francijo. Enako namerava storiti tudi za slučaj, Če bi Francijo podpirala Italija in Belgija.
— Berlin, 9. Jan. (K. B.) V pogovoru zunanjega ministra von Rosenberga z zastopnikom VVolffovega urada, je zunanji minister dokazal protislovja med nameravanimi ukrepi Francije in določbami versaillskc pogodbo in poudarjal končno sledeče:
— Berlin. 10. jan. (Izv.) Državni kancelar dr. Cuno poda na današnji seji odbora za zunanje zadeve državnega zbera podrobno poročilo o vseh sklepih in korakih, ki jih namerava nemška vlada storiti glede reparacijskega vprašanja. Opozicijonalne stranke nameravajo vložiti ostre proteste proti zasedbi ruhrskega ozemlja od strani Francije. Pričakujejo tudi, kakor poročajo listi, da bo vlada odposlala protestno noto zavezniškim vladam.
Reparacijska komisija ie v mejah* svojega delokroga potom note z dne 21. mai-ca 1922, ki je bila temelj naših reparacijskih dajatev tekom zadnjega leta, določila, da v slučaju Če bi Nemčija za 1922 leto zapadlih dajatev v naturi radi obstrrkcije nemške vlade, ali njenih organov ali kršitve pogodbe ali odredb reparacijske komisije ne izvršila, naj se zahteva od nje koncem leta mesto neizpolnjenih dajatev odgovarjajoče plačilo v gotovini. Naj se sodi nemške lesne In premogovne dajatve kakor komu drago, eno je samo po sebi jasno, namreč, da ugotovitev najtežje nemške krivde, sodeč s teoretičnega stališča, ne more imeti v danih slučajih nebene druge posledice kot zahtevo plačila v gotovini. Zato je gotovo, da bi izvedba francoskih načertov pomenila v treh ozirih težko kršitev pogodbe:
1. ) ker sklep reparacijske komisije glede lesnih in premogovnih dajatev soloh ne opravičuje nobenega nastopa proti Nemčiji potem ko fe bila izročena njena nota dne 21. marca 1922.;
2. ) ker tudi v slučaiu morebitne ugotovitve kake druge nemške krivde pogodba ne dopu?ča nfkakega teritorijalno-sankclj-skega značaia: in
3. ) ker lahko storijo eventualne ukrepe proti Nemčiji edinole vse savezne držav* sporazumno.
Iz tega sledi, da so vsi francoski argumenti nfčevni. Nepristranskemu sodniku ie jasno, da so prikrojeni tako. da je lahko spoznati v francoskih nakanah njihovo pn-stno obličje: postna protipravnega nasilja.
FRANCOSKE ČETE KORAKAJO.
— Frankfurt, 9. januarja. CVVolfi.) »Frankfurter Zcitung« javlja iz Dusseldorf a, da so tja dospele številne čete po večini Spahiji. Spahiji so zasedli dosedanjo carinsko mejo. Nemški cariniki so se umaknili. Dosedaj je bilo odposlanih v ruhrsko ozemlje 44 vlakov po večini spahijev.
— Pariz, 9. jan. (K. B.) »Journal« javlja, da bo danes general Degoutte prispel s svojim štabom v Dusseldorf. Izvedba zastavnih sankcij je prepuščena civilnim oblastem, ki bodo imele podporo medzavezniških komisarjev. Kakor poroča »Mat!n«, je akcijski komite komunistične stranke sklican na permanentno sejo.
— Pariz, 9. jan. (Wolff.) Po poročilu »Echo National« je general Bertenot odpotoval v Frankfort ob Meni.
— Essen, 9. januarja. (Izv). Prihoda francoskih čet pričakujejo za jutri ob 8. zjutraj. Prebivalstvo je splošno mimo, toda povsod vlada neka ner-voznost. Francoske čete bodo popolnoma opremljene, kakor v vojni. V mestu vlada strah. Francoski listi v obmejnih in zasedenih krajih saarskega ozemlia javljajo, da pride v ruhrsko ozemlje 7 francoskih in 2 belgijski diviziji, to je okoli 100.000 mož raznih vrst orožja, vendar so ti podatki nekoliko pretirani. Dne 7. januarja je prejela francoska vrhovna komanda saarskega zasedenega ozemlja povelje, da zasede Dusseldorf. Zahtevala je od železniške uprave 73 vojaških vlakov in je bilo dosedaj danes zvečer pripravljenih 40 vlakov.
Jutri 10. t. m. se odpeljejo prve Čete. Dnevno povelje vrhovne komande se glasi: »Zasedba mest Essena in Muhfhelma!« Za okupacijo teh dveh mest je pripravljenih 50.000 mož. Za nastanitev tega števila vojaštva je mesto Essen premaihno. V Essenu so rekvirirane za vojaštvo vse šole, ravno «ko tudi v Dusseldorfu. Francoska vojska takoj zasede vse poštne in brzojavne urade. Poročevalcem svetovnih listov bo poročevalska služba zelo otež-kočena. ker bo uvedena vojaška cenzura. ~~
— Pariz, 9. januarja. (Wolff) Po poročilih »Chicago Tribune« odpotuje danes večje število oficirjev francoske okupacijske armade v Dusseldorf, da pripravijo vse potrebno za glavni vojaški stan. General Degoutte bo najbrže vodil akcijo iz Dusseldorfa. Načrt gibanja francoskih čet je bil včeraj definitivno določen. Zatrjujejo, da vojaška zasedba ne bo obsegala mesta Frankfurta, marveč samo ostalo ruhrsko ozemlje.
— Essen, 9. januarja. (Wolff) Zanesljivo zatrjujejo, da je iz Mainza 38 vlakov francoskih čet na potu in da vozijo od včeraj popoldne naprej v postaje Ratingen, Muhlheim, Speldorf, Duls-bourg glavni kolodvor in Duisbourg — Hochfeld. Osebni in tovorni promet do danes nista bila prekinjena.
FRANCOSKI KGVJ^NISTI PROTI ZASEDBI.
— Pariz, 9. jan. (Havas) Kakor javljajo listi, se nahaja v Porenju mnogo francoskih komunistov, med drugimi tudi poslanec Cachin. Francoski komunisti vodijo važne razgovore z nemškimi in ruskimi komunisti.
PROTI LLOYD OEORCEJFV1M ČLANKOM.
— Berlin, 9. januarja. (Izv.) Zadnje dneve je Lloyd George priobčil v svetovnih listih ostre članke o vlogi Francije v svetovni vojni. Nemci v Porenju so nameravali te članke potom letakov nalepiti na važnih krajih in tih tudi razširiti v letakih. Medzaveznisk2 komisija za zasedeno Porenje je razširjenje teh letakov odločno prepovedala. Zadevni sklep je bil soglasno storjen.
Smo !i m nradsikl - orfdfegd-
Rfti nove dok?
Pomladanski vetrovi so v zvezi « žarkim solncem raztopili snežne zamete ter obudili pisanemu pavlinck« nado na lepše čase. V negotovem poletu plava metuljček preko polja, se dvigne črez še gole vrbe ob potoku, se lovi tik ob zemlji ter gleda in išče, da bi zazrl cvetko, ki bi mu nudila opore in mu s potrebno hrano oživela opešane življenjske zmožnosti. Toda brezupen je trud, brezuspešna je frfolenje in prizadevanje, brezutešno iskanje in oprezo-vanje. Nikjer ne najde siromak v šare-nem krilu zaželjenega počitka, nikjer ne vidi usmiljene cvetice, nikier ne iztakne sredstva, ki bi mu podališalo oslabele življenjske sile. Prevarilo ga je toplo solnce. Predhodnik! nore debe morajo navadno poginiti glada.
Predhodniki nove dobe, oznsmjevalci pestrocvetnega majnika ne dočakalo lepših, brezskrbnih dni. Rttsoprsa taščica, ki pozdravlja v nadi na boljšo bodočnost ob toplih žarldh varljivega sve-čanovega solnca v brezskrbnem žgo-ljenju prihod cvetnate vesne, je ravno tako zapisana smrti v jasnih, strupenc-mrzlih nočeh, kakor radoznala vetrnica ob vznožju bukovega gozda. Novi snežni zameti pokopljejo v ledenem grobu istotako zlatenkaste trobentice in rožnate marietice v rebri, kakor obnemoglo pastaricko ob zmrzlem potoku, ki jo je vsemogočna ljubezen do robnih tal z neodoliivo silo pognala pred časom iz toplejših južnih krajev---
Potihnili so siloviti viharii svetovne vojne, zjasnilo se je politično nebo in na trenotek se ie pokazalo žarko solnce na obzorju, dobrodeino solnce medsebojne strpljivosti in !jnb?zni, ter vzbudilo idealistom nade na boljše čase. Toda varljivo je bilo žarko solnce jugo-slovenske zgodnje pomladi. Prišla je noč, temna in mrzla. Padla je slana, strupena, smrtonosna. Požgala je nade, lične, pestrocvetne, ter mori brez usmiljenja predhodnike nove dobe z gladom in mrazom.
Najrevnejši med bednimi so uradniki in upokojenci. Dvojni glad jih trpinči, dvomi mraz jim ubna živce in jemlje počitek. Telo, izmučeno in izčrpano, ne najde primerne hrane vsled nezadostnega zaskržka, duša ne potrebnega razvedrila po napornem poslovanju. Neznosna drag'nia onemogoča zadostno prehrano ter ne pripušča, da si izpooolnimo znanje iz revij in knjig. Dvojna lakota nas tare, telesna in duševna, in dvojni mraz nas grudi. Nezadostna obleka in pomanjkljiva kurjava po stanovanjih in uradih ubija telo, ki kaže že itak sled slabe hrane malo odporne sile proti vremenskim nezgodam. Naihmše pa nas zadeva mraz. prihajajoč od zunai. neumevanie naših teženj na merodaniih mestih, preziranje in Šikane, podcenjevanje našega dela in truda.
Dolgotrajna je noč In mučna in ni-kd<-» ne ve. ali se že bttža jutro. Nafnež-ner-šega odseva še ne ka*e politično obzorje, brezutešen je razgled po prvem blagndejnem solnčnem žarku, ki bi raz-ia^nil morHuo temo, ki nas obdaja. Smo II res ba* ml predhoden*! nove dobe, obsojeni, da poginemo sladu In mra-
F. B,
Politične vesti.
= Kaj namerava dr. Korošec Iz
Beograda nam poročajo: Dr. Anton Korošec se je te dni vrnil iz Vojvodine, kier je imel sestanke s predstavitelji Bunjev-cev, Nemcev in Madžarov. Po svojem povratku je posetil Stojana Protiča, s katerim je imel daljšo posvetovanje. Kakor čujemo, se je zlasti zanimal za načrte radikalne stranke glede Slovenije in za radikalno volilno akcijo v Sloveniji. Stojan Protič mu seveda ni mogel dati zanesljivih in točnih informacij. Dr. Korošec se je predvsem interesiral za to, ali je radikalna stranka stopila v kako zvezo z dr. Šušteršičem in če je sklenila ž njim kakšen pakt. ki bi bil naperjen proti klerikalcem. Razen Protiča je dr. Korošec posetil tudi ministra zunanjih del dr. Momčila Ninčića. Dr. Korošec odpotuje najbrže v sredo v Slovenijo, kjer prevzame vrhovno vodstvo celokupne volilne agitacije za klerikalno stranko. Najprvo hoče osebno započeti pogaja ija s komunisti v svrho skupnega nastopa pri volitvah ne samo v Ljubljani, marveč tudi v ljubljanskem in mariborskem votffnem okrožju.
= Mladinski kandidat v ljubljanski okolic!. Mladinska stranka je. kakor čujemo, imela te dni sejo, na kateri je sklenila, da postavi v ljubljanski okolici za kandidata g. Josipa Turka.
= Karsd'datl rad»ka!ne stranke. Po
poročilih iz Beograda je akcijski odbor radikalne stranke sklenil, da so nosilci kandidatne liste dr. Laza Marko-v i ć za mostarski okraj. dr. S r š k i Ć za sarajevski. Ljuba Jovanović za Dalmacijo, Marko Trifkovič za Sembor v BaČki oziroma za Tuzlo (Bosna) in dr. J a n j i ć za Rudnfk v Bosni.
= Finančni odbor brez kvorama. Za včeraj ob 9. dopoldne je bil sklican finančni odbor na sejo. Na sejo je prišlo samo pet poslancev, tako da je bila seja nesklepčna, ker ni bilo za plenarno sejo potrebnega kvoruma. Seja finančnega odbora se ponovno skliče, toda pričakovati je, da bodo opozicijonalne stranke napram radikalni vladi ravno v tem odboru izvajale največjo opozicijo in vedno skušale z odsotnostjo preprečiti plenarne seje, da tako spravijo vlado v zadrego glede nekaterih nujnih kreditov, ki potrebujejo v smislu ustave odobrenja finančnega odbora,
= Jogoslovenska republikanska stranka je imela v nedeljo v Zagrebu svoj prvi zbor. Zborovanje je otvoril pisatelj dr. Ivo Politeo. Iz Beograda so prispeli vodja stranke Jaša Proda-novic in strankini prvaki ing. Božič, Miča Trifunović, prof. Milan Bogdano-vić, dr. Jkonić in Boža Pavlović. Na zborovanju so govorili prof. Bogdano-vić, ki se je zavzemal za narodno jedinstvo z Bolgari in za federativno jugo-slovensko republiko. Kot drugi je govoril Jaša Prodanović. ki je dokazoval, da je najslabša republika boljša od najboljše monarhije. Končno je govoril še kmet Miča Trifunović, ki se je izrekel za slogo in ravnopravnost s hrvatskimi brati sel jaki. Zvečer so imeli republikanci zaupni sestanek, na katerem so sklenili takoj pričeti z organizacijo ju-goslovenske republikanske stranke na Hrvatskem. V Zagrebu vzbuja splošno pozornost, da je dr. Ivo Politeo fungi-ral kot sklicatelj zborovanja jugoslo-venske republikanske stranke, dočim se je dan prej udeležil zaupnega sestanka narodnih socialistov v Ljubljani, vsaj tako poročajo zagrebški listi.
= Češkoslovaški poslanik v Beogradu. Kakor smo že včeraj javili, je imenovala vlada Češkoslovaške republike začasno za odpravnika diplomatič-nih poslov Češkoslovaškega poslaništva v Beogradu dr. Josipa Švagrovskega, ki je bil dosedai legaciiski svetnik pri poslaništvu v Varšavi. Dr. Švagrovski je star 44 let. pred vojno je bil odvetnik v Pragi; za časa vojne vpoklican v vojaško službo, je na ruski fronti pobegnil v Rusijo, k'-er je imel važno in vplivno vlogo v češkoslovaškem revolucionarnem gibanju. Po padcu carizma so ga boljševfki aretirali in vrgli v ?ečo, kjer je pretrpel dve leti. Naloga dr. $va-grovskega v Beogradu je. da nadaljuje započeto delo pokojnega prijatelja Ju-goslovenov poslanika Antonina Kalina. Glavna njegova misija obstoja v tem, da utrdi gospodarske ednošaje med Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko. Poslanik Švagrovski pa ima tudi važno misijo, da izvede sporazum med Jugoslavijo in Bolgarsko.
= Finančna konferenca v Varšavi. 9. t. m. se sestanejo vsi poljski ministri na važno finančno konferenco, kjer bodo skušali zboljšati gospodarski položaj in kurs poljske marke.
= Boljševik! v srednji Afriki. »Times« poročajo, da pridejo v srednjo Afriko bol;ševiški agenti z namenom propagirati komunistične in ateistične ideje. Sovjetska vlada je sklenila začeti med prebivalstvom srednje Afrike sistematično propagando proti inozemski nadvladi,
Gospodarstvo.
—t Zagrebški trg. Zagreb, 9. januarja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinski postaja, notiralo: Pšenica 432.50 do 43730, nova rumena koruza 225 do 230. sušena 295 do 300, rž 375 do 390, ječmen za pivovarne 350, oves 295, pisani fižol375 do 390, beli 375, pšenična moka »0« 625 do 660, »2c 600 do 635, »6« 575 do 610. za krmo 225 do 230, drobni otrobi 170 do 190, debeli 180 do 200. Mirna tendenca.
—g Beogradska blagovna borza 9. Januarja. Borza radi praznikov ni delovala.
—g Novosadska blagovna borza, 9. januarja. Borza radi praznikov ni delovala.
—g Žigosanje ogrskih predvojnih dolgov. Gospod finančni minister je podaljšal rok za žigosanje obveznic ogrskih predvojnih dolgov In odredil: 1.) Da se do 15. februarja 1923 smeio po pravilniku D br. 4019 ex 1920 naknadno popisati in žigosati obveznice ogrskih predvojnih negaziranih dolgov, katerih imetniki doslej niso dali popisati in žigosati. Popisovale in žigosale se bodo tudi obveznice, ki so bile deponirane v Inozemstvu, pa so bile prenesene na na£e ozemlje in vrnjene lastnikom ne tlede na to. da-ll so že žigosane z inozemskim žicom ali ne. Vse obveznice j;ori navedene vrste torej, ki so bile prenesene na ozemlja naše kraljevine, na} se dajo žigosati. 2.) Popisovale In žigosale se ne bodo obveznice vojnih posojil, avstrijskih dolgov in splošnih (skupnih) dolgov Avstrije In Ogrske, kakor tudi ne obveznice avtonomnih pokrajinskih dolgov, na kar se posebno opozarja. 3.) Ta rek se po obvestilu reparacijske komisije v Parizu ne bo več podaljšal, zato naj si Imetniki obveznic, ako svojih obveznic ne dajo žigosati, sami sebi pripišejo, če njih obveznice pri razdelitvi dolgov ne bodo prišle v poštev In jih jim naša država ne bo mogla izmenjati. 4.) Prošnje za naknadno žigosanje se morajo poslati z obveznicami vred neposredno ministrstvu financ, generalni dlrek..ijj državnih dugova v Beogradu. 5.) Vsaka prošnja mora biti kolkovana po taksnem zakonu.
— Z Beogradski trgovci proti odpravi izvoznih carin. Beogradski trgovci so podali protest protj odpravi izvoznih carin z motivacijo, da bi taka odprava povzročala neprilike, s katerimi bj se delala le škoda. Posledica l i bila tudi ta. da bi dežele z zdravo valuto po neznatni ceni kupovale surovine v naši zemlji in tako ogrožale preskrbo domače industrije s potrebnimi sirovinami. ne glede na konkurenco, ki bi nam io delali inozemska Industrija na našem tr^'u. Izvok sirovine na« bi se dovolil samo v onih panogah industrije, katerih pri nas ni aH katere ne morejo zadostiti našim potrebam. Poskrbeti se ima za svoboden uvoz sirovin iz inozemstva za industrijsko izdelovanje v domači porabi.
— g Sladkorna repa. Preteklo leto za kulturo sladkorne repe pri nas ni bilo najugodnejše. Dolgotrajna sledeča mokrota je učinkovala na repo zelo neugodno. Pridelalo se Je lan. leto okrog 26.000 vagonov sladkorne repe. Ker se cenj odstotek sladkorja na 11 do 13, se je iz repe proizvedlo okoli 3200 vagonov sladkorja, torej komaj polovico naše letne potrebe, tako da bomo morali uvoziti najmanj še toliko vagonov sladkorja, kar bo znatno obremenilo našo trgovsko bilanco (okrog 350 milijonov dolarjev). K temu poročilu dodaja »Jugoslov. LIoyd«, da bi bilo mogoče pri nekoliko večji skrbi in pri pametnejšem vodstvu agrarne politike sigurno pokriti vso našo potrebo sladkorja, katerega bi preostala za izvoz okoli 2000 vagonov, kar bi bilo naši bilanci v veliko korist.
— Trgovci z manufakturnim, modnim blagom ter konfekcijo so na svojem sestanku dne 5. .t m. sklenili, da bodo v svojih trgovinah od 1. januarja 1923 zaračunavali svoje blago v dinarski veljavi.
— Nov maksimalni cenik za dimnikarska dela v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, določilo Je s razpisom z dne 28. decembra 1922. št. 7928, nov maksimalni cenik za dimnikarska dela v Ljubljani. Ta cenik dobiti je v mestnem ekspiditu proti plačilu stroškov.
— g Obnova železnic »Jugoslovenski Lloyd« piše k potrebi obnove železnic, da vse kaže, da bo novi minister saobraćaja posvečal temu glavnemu našemu ekonomskemu vprašanju več paznosti nego je bilo to dosedaj slučaj. Minister pravi, da ima biti glavna skrb ministrstva saobraćaja obnova železnic, ki zahteva sicer cele milijarde dinarjev, toda se mora dovršiti v kar najkrajšem času. Kar se tiče železniških prog in njihove poprave, dela ministrstvo saobraćaja najenergičnejše. Jz Nemčije smo dobili doslej 10.000 vagonov in 400 lokomotiv. Nabavljene so velike količine železniških pragov. Gleda se nadalje na to, da se bodo Železnice redno preskrbovale s premogom. Glede železniškega osobia je izmed štirih direkcij najtežje stanje v zagrebški in su-botiški. V Beogradu je relativno bolje, v Sarajevu najbolje. Tu je osobje v največjem delu odšlo, našega racijonelnega osobja pa je Še premalo in tudi ni tako izvežbano, da bi moglo dobro zamenitl vse prejšnje sile. Zato se hoče nekaj osobja iz vseh štirih direkcij premestiti zlasti za višja in odgovornejša mesta. Lepe besede in obljube, katerim naj slede dejanja!
— Dobava čevljev. Dne 18. januarja 1923 ob 10. uri dopoldne se vrši pri upravi zavoda za izradu vojne odeće v Beogradu (Donji grad) ofertalna licitacija glede dobave 60.000 parov čevljev. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— g Detelja iz Italije. Srbsko kmetijsko drušivo si je nabavilo iz Italije 10.000 kg semena za deteljo najboljše vrste, katero prodaja svojim članom in tudi nečlanom po 30 dinarjev kg.
— g Prvo francosko blago v Rusiji. Te dni Je bila poslana v Beograd prva količina francoskega blaga, katero je kupila Zveza ruskih zadrug. Pošiljatev obsega neko fino olje in razne druge stvari, ki so označene
i za hi k sušne.
stev. 7
»SLOVENSKI   NAROD« dne 11. januarja 1923.
Stta . 3
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Sreda, 10. januarja: »Čudež sv. Antonac in »Crna dama iz sonetov«. Izven.
Četrtek, 11. januarja: »Idijot«. Začetek ob pol 8. zvečer. Red A.
Petek, 12. januarja: »Lilfom« Red E.
OPERA.
Sreda, 10. januarja: »Mefistofeles«. Red D. Četrtek, 11. januarja:    »Prodana nevesta«.
Vojagka predstava. Izven. Petek, 12. januarja: Gorenjski slavček. R. B. *    • *
— Operni Libreti — »Prodana nevesta«.
Kot 6. zvezek zbirke opernih in operetnih tekstov je izšla pravkar v založbi Zvezne tiskarne »Prodana nevesta«, komična opera v treh dejanjih. Spisal Karel Sachina, godbo zložil Bedrich Smetana, poslovenil Anton Funtek. — DrugI natisk, 46 strani. Cena 3 dinarje. Opera »Prodana nevesta« je sicer že precej znana našemu občinstvu, vendar bo novi libreto s svojim duhovitim tekstom in v dobrem Funtkovera prevodu Se bolj pripomogel do točnejega In podrobnejega uživanja na predstavah In tudi do 5e večjega populariziranja tega Smetanovega re-mek - dela. Zato priporočamo ta libreto. Dobiva se v Zvezni tiskarni v Ljubljani. Wolfova ulica, in po drugih knjigarnah. V razprodaji so vsi dosedaj izišli libreti radi tudi pri operni blagajni In pri biljeterjfli v opernem gledališču za ceno treh dinarjev. Razprodajalcem običajen popust.
Dnevne vesti.
Glasbeni vestnik.
— Pevski   zbor   »Glasbene Matice«.
Pevska vaja za ženski zbor v četrtek ob Četrt na 7. zvečer, nakar se po tej vaji vrši skušnla za zbor. ki je določen v Jesenice. V petek dne 12. t. m. pevska vaja za moški zbor ob četrt na 7. Vsi! — Odbor.
Sokolstvo.
— 3ugosIovenskl Sokolski Savez. Seja odbora JSS se vrši dne 28. januarja 1923. ob 9 .dopoldne v Ljubljani na mestnem magistratu. Dnevni red: 1. Poročilo starešinstva. 2. Poročilo T. O. o prireditvi Savezne-ga tečala. 3. Poročilo prosvetnega odseka. 4. Poročilo o delu Sokolstva v letu 1923. 5. Poročilo o prošnji glede olajšav pri vojaški službi- 6. Poročilo organizacijskega odseka o pravilniku poškodbenega fonda. 7. Slučajnosti. Z ozirom na važnost seje naj pošlje vsaka župa svojega zastopnika.
— Jezdni odsek tel. društva Sokol v Lfubljan! vabi brate člane na redni letni občni sestanek, ki se vrši v ponedeljek, 15. januarja 1923. ob 20. v »Narodni kavarni«. Dnevni red: Pozdrav načelnika, poročilo tajnika In blaffaJnTca. volitve In raznoterosti. Udeležba dolžnost Zdravo!_
Narodna nđbrana.
— Jugoslovanska Matica. Dne 27. Januarja 1923. se vrši ob 5. popoldne v Ljubljani na mestnem magistratu I. glavna skupščina Jugoslovenske Matice- Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Sprejem pravil. 3. Volitev novega načelstva. 4. Slučajnosti
Turistika k sport. "
— Koča na VeL planini, 1558 m nad Kamnikom, je otvorjena, oskrbovana In nudi turistom ta-le okrepčila: čaj, kavo, juhe, konserve, salame, kranjske klobase, žgance in vino — samo kruh naj prinese vsak sam seboi. Znižane pristojbine uživajo le člani SPD. In klubov JZSS., ako se Izkažejo z izkaznico iz leta 1923. — Pot do koče ie izgažen, smuka ugodna.
Društvene vesti.
— Trlglavanskl zbor v Maribora. 03-
bor J. A. D. »Triglav« v Ljubljani opozarja tovariše Triglavane, da se imajo vsi oni. ki se nameravajo udeležiti triglavanskega zbora in elitnega plesa dne 3. februarja t 1., javiti najkasneje do 15. t m. pismeno ali ustmeno pri tov. tajniku J. A- D. »Triglav«, Ljubljana, univerza, da bo mogoče pravočasno poskrbeti hrano, stanovanje in polovično vožnjo.
— Društvo »Soča« vabi svoje Člane, prijatelje In drugo občinstvo na predavanje, ki se bo vršilo v soboto dne 13. t. m. v salonu Pri levu. Predava g. profesor dr. Ca-dež o »Tajnosti radija«. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost
— Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo obvešča, da se vrši društveni občni zbor v sredo dne 24. Januarja 1923 ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma z nastopnim dnevnim redom: 1.) Poročilo funkcijonarjev. 2.) Sprememba društvenih pravil. 3.) Določitev članarine za leto 1923. 4.) Volitve. 5.) Slučajnosti. Društveni člani se naprošajo, naj prinesejo članske legitimacije s seboj, da se Izkažejo, da imajo na občnem zboru volilno pravico.
Borzna poročila.
— Zagreb 10. jan. (Izvir.) Zaključek. Devize: Curih 17.80, 17.85, Pariz 6.20, 6.275, London 437, 438, Berlin 0.85, O.Gi, Dunaj 0.1325, 0.3145. Praga 267JO, 269.50, l:st 457.50, 459.50, Newyork 93.50, 94, Budimpešta 3.50, 3.60. Valute: dolar 92.50, 93, lira 4^5, 4.55
— Curih. 10. jan. (Izvir.) Današnja pred-borza: Zagreb 5.55, Berlin 0.047/.. Dunaj 0.0075, Budimpešta 0.20, Praga 14.80, Milan 25.67, Pariz 35.50, London 24.61 Newyork 5.29, Bukarešta 2.75. Sofija 330.
— Trst, 9. Jan. Zagreb 22. Berlin 0.215, Praga 56.65, Pariz 13830. London 94.90, Newyork 20.375, Curih 390.
— Praga, 9. Jan. Zagreb 39, Berlin 036, MIlan 174, Pariz 236, London 16230 New-jrofk 35, Curih 662. ^ * -~~
— Brezuspešno snubljenje. Mladini, ki so svojo stranko kar preko noči prekrstili iz »Jugoslovenske demokratske stranke« (JDS) v enostavno »demokratsko stranko« (DS), so se z ozirom na bližajoče se volitve v narodno skupščino, obrnili na Samostojno kmetijsko stranko in na Narodnosocijalisti-čno stranko, hoteč se ž njima sporazumeti in skleniti pakt za volitve v narodno skupščino. Zavedajoč sc svoje onemoglosti so skušali ohraniti vsaj košček svojih pozicij s pomočjo onih dveh naprednih strank, ki so jih zadnja leta hujše napadali, kakor klerikalce same. Da na te napade niso pozabili niti samostojni kmetje, še manj pa narodni socijalisti, je umevno. Zato se ni čuditi, da so dobili na svoje snubljenje od obeh strank — košarico. Narodnosocijalisti-čna stranka je baš te dni poslala dr. Kukovcu, odnosno vodstvu demokratske stranke pismo, v katerem odločno odklanja vsako volilno kooperacijo z mladini in podkrepljuje ta svoj ukrep z argumenti, ki jih navaja v osmih točkah. Enak negativen odgovor so mladini dobili tudi od Samostojne kmetijske stranke, ki izjavlja v svojem glasilu glasno in jasno: »Da bi prišli na naš račun kvišku, je namen vseh nam ponujanih kompromisov in zato pravimo vsem takim posili - prijateljem: Poiščite si mandate sami, kakor bomo storili to mL Samostojna kmetijska stranka ne sklepa zato z nikomur nobenih kompromisov, nobenih ugovorov, temveč gre sama v boj proti vsem in za vse ljudstvo.« To odklonitev je dr. Kukovec v svojem glasilu »Tabor« kvitiral takole: »Je zopet brezobzirna komanda iz Ljubljane oglušila vse pametne predloge! G. Pu-celj je (tako?) hotel kot nosilec liste v mariborski oblasti, kakor je sploh to volilno okrožje le žoga v rokah nekih častihlepnih ljubljanskih komandantov. Žalostno, da nima vodstvo te stranke v mariborskem okrožju potrebne hrbtenice.« — Oj ta preklicana Ljubljana, vs» nesreča za dr. Kukovca prihaja izključno iz nje! Ali se je potem čudici, da mu leži tako zelo v želodcu?!
— Praznovanje rojstnega dne kraljice Marije se je v Celju vršilo s slovesno službo božjo ob pol 9 v župni cerkvi. Opravilu so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Državna poslopja in uradi so bili okrašeni z zastavami. Mestni magistrat ni pozval celjske hišne posestnike, da izobesijo zastave, zato so bila zasebna poslopja brez zastav. Ob tej priliki bi svetovali g. županu, da ob raznih državnih slavnostnih dneh izdaja poziv k okra-šenju poslopij tako, kakor je to v navadi v Ljubljani in drugih mestih. V Celju pa se to vedno opusti. Zato se taki dnevi v Celju praznujejo sploh zelo hladno, doČim so se v starih avstrijskih Časih godovanje in rojstni dnevi Habs-buržanov praznovali vse bolj slovesno.
— Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. V soboto dne 13. januarja bo na sestanku društva »Pravnik« gospod dvorni svetnik dr. Milan Škerlj nadaljeval predavanje o načrtu kazenskega zakonika in prometnem pravu. Obravnaval bo to pot tvarino o nečedni tekmi in zaščiti poslovnih in obratnih tajnosti. Diskusija se vrši točno ob pol 5. uri popoldne v pravosodni palači št. 79.
— S pošte. Poštno ministrstvo ie Imenovalo gg. V. P u č e I i k a, D. U r b a n č I -č a in računskega svetnika E. Križala za direkcijske kontrolorje 1. razreda (VII. Čin. raz.) pr! poštni direkciji v Ljubljanu
— Zadušnica za opernim pevcem Drvo tO. Slovesna zadušnica za pokojnim tovarišem opernim tenoristom Josipom Drvo-to se vrši prihodnji teden v sredo dne 17. L m. v župni cerkvi Marijinega Oznanenja ob 10. dopoldne. Sodelujejo operni solisti, celokupni operni zbor in orkester Narodnega gledališča. Podrobno poročilo priobčimo. — Udruženje gledaliških Igralcev.
— Popisovanje mladenlčev rojenih I. 1905. Leta 1905 rojeni mladeniči so stopili s 1. januarjem 1.1. v vojaško dolžnost. Po razglasu mestnega magistrata se je vsem v Ljubljani rojenim ali izven Ljubljane rojenim pa v Ljubljano pristojnim mladeničem rojenim leta 1905, zglasiti do 16. januarja v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«.
— Protestni shod stanovanjskih najemnikov radi nečuvenega podraženja stanovanj se bo vršil danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union. Pričakovati je ogromne udeležbe.
— Radikalni list. Včeraj smo zabeležili, da bo novo radikalno glasilo tiskala Hrova-tinova tiskarna. Kakor pa se nam sedaj poroča, se novi Ust ne bo tiskal pri Hrovati-nu, marveč najbrže v Zvezni tiskarni.
— Afera Kamenarovid — dr. Kra-mer. Včeraj se je vršila pri tukajšnjem deželnem sodišču razprava na obtožbo, ki jo je vložil dr. Kramer proti ravnatelju Jadranske banke Čiru Kamenaro-vićn radi žaljenja časti. Kamenarović je v St 135 našega lista dne 15. junija 1922 priobčil »Poslano« pod naslovom »Kmečki fond«, kjer pripoveduje, kako je ravnatelj Praprornik prodal mariborskemu trgovcu Kokoschinegffu izvoznice za 10
V Lmbijani. dne 10. janaatja 1923.
vagonov jajc zakar je dobil en vagon manufakture, koje skupiček je 5el v dobro »Kmečkemu fondu«. V tem »Poslanem« ravnatelja Kamenaroviča se nahaja tudi ta-le odstavek: »V svoji patološki zlobi sem zapazil, da predmetne izvoznice izvirajo iz one zlate izvozni-čarske dobe, ko je v Beogradu ad-mini-stroval g. dr. Kramer.« Ta odstavek je edini substrat dr. Kramerjeve obtožbe. Sodišče je izdalo razsodbo, s katero izreka, da je Kamenarovič s priobčenjem goreniega odstavka zakrivil pregrešek proti varnosti časti v smislu § 491 k. z. (obdolžitev zaničljivDi lastnosti brez navedbe konkretnih dejstev). Sodišče u-temeljuje svoj izrek s tem, da pravi, da je Kamenarovlć z ink rimi ranim odstavkom hotel očitati dr. Kramerju, da je imel pri izvoznicah gmotne koristi. Proti tej razsodbi je Kamenarovičev zagovornik dr. Kukelj prijavil ničnostno pritožbo. Ker še stvar ni končno rešena, se vzdržujmo vsakega komentarja.
— Iz šiške nam piše trgovec: Nekaj časa sem Imamo slabo poštno zvezo, ker dobivamo zjutraj iz Ljubljane samo pisemsko pošto, ki nam jo prinaša poštni sel, a pakete nam dovažajo v poznih popoldanskih urah, tako da dobimo pakete, ki prihajajo v Ljubljano po 6. uri, šele popoldne ali celo naslednji dan, kar se nikakor ne strinja z obrtnimi in trgovskimi interesi.
— Smrtna kosa. V torek 9. L m. Je umrla gospa Urška VVesnerjeva, hišna posestnica v Kolodvorski ulici. Dosegla je visoko starost 92 let. Pokojnica Je bila mati profesorice na mestnem dekliškem liceju ge. Marije VVesnerjeve v Ljubljani in ge. nad-učiteljice VVesnerjeve v Trbovljah, sestra takisto že pokojnega bivšega drž. poslanca Frana Povšeta, Pogreb bo v četrtek 11. t. m. ob 16. Blag ji spomin, spoštovani njeni rodbini naše soža!je. — Na  Jesenicah je
umrla ga. Aleda B a 1 o h posestnica in trgovka. — Blag ji spomini
— Brezplačen poduk srbohrvatskega jezika. Jutri. 11. t. m. od pol 7. do pol 8. ure zvečer bo v šoli na Grabnu vpisovanje brezplačnega učnega tečaja srbohrvatskega jezika, ki ga priredi šolski odsek »Bratstva« Vabimo vse one, ki se zanimajo za srbohrvaščino In nameravajo tečaj obiskovati, naj se pravočasno vpišejo, ker se bo sprejelo le omejeno Število gojencev. Poduk se bo vršil po dvakrat na teden v večernih urah. Dnevi in ure poduka se določijo jutri.
— Mestna uprava v Celju je sklenila, da se morajo v kratkem prodati vse mestne hiše In objekti, katerih mesto neobhodno ne potrebuje, katerih vzdrževanje stane mestno občno več kakor donašajo dohodki.
— Žrebanje srečk državne razredne loterije L razreda 5. kola. Glavne dobitke v iznosu 200 do 60.000 dinarjev so zadele sledeče številke: St. 480 D 200. št. 1817 D 200. št. 3319 D 10.000, št. 4203 D 2000, št. 4715 D 200, št. 7518 D 200, št. 7978 D 400, št. 8082 D 200, št 8316 D 200, št 9758 D 200, št.  13.247 D 200, št 14.452 D 200, št
15.847 D 400, št. 16.487 D 200, št. 17.347 D 200, št. 17.425 D 200, št 22.910 D 2000, št 23.205 D 200, št. 24.360 D 200, št. 25.179 D 200, št. 27.099 D 20.000, št. 27.104 premija D 60.000, D 96, št. 29.330 D 400, št. 29.453 D 200, št. 29.739 D 400, št. 33.843 D 200, št. 34.567 D 400, št 35.728 D 200, št. 36.346 D 200, št. 36.442 D 400, št. 36385 D 200, št 37.156 D 60C, št. 37.617 D 200, št. 38.378 D 2J0, št. 38.818 D 200, št. 39.754 D 200, št 40.828 D 200, št 40.S94 D 200, št. 45.098 D 600, št. 45.456 D 400, št. 45.586 D 200, št. 46.187 D 400, št. 46.968 D 1000, št. 48.335 D 200, St 49.884 D 200, št. 52.917 D 5000, št 53.702 D 200. št. 53.734 D 200, Št. 53.799 D 200, št. 53.929 D 600, št 54.188 D 600. št. 54.189 D 400, št. 54.233 D 200, št. 55.242 D 400, št. 57.331 D 600. št. 57.437 D 200, št 59.045 D 200, št. 60.848 D 200, št. 63.065 D 400, št. 64.237 D 200, št. 65.073 D 200, št. 65.878 D 200, št. 66.556 D 200, št. 69.999 D 400, St. 70.877 D 600, St. 72.755 D 200. St.
72.848 D 200, št. 73.415 D 200, št 73.586 D 200. št. 74.368 D 400, št. 74366 D 200, št 76.869 D 1000, št. 77.773 D 400, št. 78.765 D 200, št. 81.512 D 400, št 82.091 D 400, št. 82.734 D 200, št 84.240 D 400, št. 85.704 D 400. št 86.167 D 1000, št. 86.601 D 200, št. 86.798 D 1000, št 86.995 D 600, št. 87.840 D 200, Št. 89.226 D 400, št. 89.782 D 400, št 89.844 D 200. št. 92.332 D 1000, št. 92.355 D 600. št 92.374 D 400, št. 92380 D 400, št. 93.165 D 200, št. 94.013 D 200, št. 94.354 D 200, št. 96.493 D 200, št. 96.841 D 200, št. 97.039 D 200, St 97.102 D 200, St. 98.022 D 200, št. 99.319 D 200.
— Napad. Maček Ivan, delavec pri stavbni družbi d d. v LJubljani je na praznik popival v neki gostilni na Resljevi cesti. Zvečer ko se je vračal domov, ga Je v Mostah neznani pohajač napadel ter ga močno poškodoval na glavi.
— Naše cenjene naročnike, ki so prejeli položnice za obnovo naročnine ali za doplačilo poviška v U /922., nro-simo, da blagovolijo poslati naročnino, odnosno povišek do 24. t. m«, da jim pošiljanje lista ne nreneha.
— Dolgoprstna Francka. Delaven Kozjaku se Je v gostilni pri »Peterci« na Dunajski cesti pridružila brezposelna Francka Za-vrSnlk In mu Izmaknila denarnico z 200 K. Francko pa so kmalu zasačili in jo oddali v zapor.
— Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. t znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno bi debelo Ljubljana* Breg št 20.
NAJNOVEJŠA PORODILA.
— Danes ob pd 9. uri zvečer nastopi v veliki dvorani Narodnega doma znani te* lepat Svengall s svojim novim sporedom. Blagajna je odprta danes od 2. popoldne Brci x Narodnem domiu „, -
Pred velikimi dogodki.
— Beograd, 10. jan. (Izv.) Vojni minister je pozval v Beograd generala Grujiča, komandanta armijske oblasti v Skoplju. General Grujič je prispel včeraj semkaj. Generalov prihod in njegove konference z vojnim ministrom se spravljajo v zvezo z dogodki, ki se pripravljajo oa jugovzhodni meji naše kraljevine.
— Praga, 10. jan. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Beograda, da se bo vlada, piedno se bo odločila za vele-važne odločitve v zunanji politiki, obrnila na parlament, ki bo vkljub že izvršeni razpustitvi sklican na izredno zasedanje.
Mussolini za izvršitev rapaliske pogodbe.
— Dunaj, 10. jan. (Izv.) V diploma-tičnih krogih je razširjena vest iz Rima, da namerava ministrski predsednik Mussolfnl v resnici in z vso svojo avtoriteto predložiti na februarskem zasedanju rimske zbornice repallsko pogodbo s konvencijami v ratifikacijo. Mussolini je po svojih resnih izjavah odločen, da izpolni vse obveznosti, ki jih je storila prejšnja italijanska vlada. V sedanjem kritičnem momentu se hoče Mussolini na vsak način izogniti konfliktu s sosedno državo.
Neizbežen konflikt med Grško in Turško.
GRŠKA MOBILIZIRA*
— Beograd, 10. jan. (Izv.) Po poročilih ministrstva saobračaja !e grška vlada ukinila ves tranzitni promet z nago kraljevino. Poročila spravljajo to ukinjenje v zvezo z velikimi transporti grških čet v Trakijo.
— Lansanna, 9. jan. (Izv.) Turška delegacija še vedno vztraja pri svojem prvotnem stališču. Zavezniki so imeli danes skupno sejo, na kateri so razpravljali o načrtu za mirovno pogodbo. Turška delegacija pripravlja protinačrt, ki ne vsebuje nikakih popustov. Splošno smatrajo, da bo orientska konferenca v najkrajšem času prekinjena.
— Lausanna, 9. jan. (Izv.) V krogih orientske mirovne konference vlada popolno pesimistično naziranje o pozitivnih uspehih konference. Angleška delegacija še vedno upa, da pride do zblizanja in sporazuma s Turki.
— Atene, 10. jan. (Izv.) V Jedrenu so !: cm a lis ti izdal! manifest na turški narod, v katerem pozivajo vse muslimane od 20. do 48. leta, da se stavijo turški stvari na razpolago In da bite pod orožje v obrambo domovine.
Špijonaža umitega poslanca dr. Bčeraira.
— Praga, 9. januarja (Izv.) Pred porotnim sodiščem se je pričela včeraj na sedem dni določena razprava proti nemškemu poslancu Baeranu in absolvira-nemu juristu Karlu Schwanbeju iz Brna. Baeran je obtožen zločina špijonaže in javnega nasilstva. Schwaabe pa zločina špijonaže. Razpravi predseduje podpredsednik kazenskega sodeča Kra-tochvil. Med porotniki je 8 žensk. Razprava se vrši v češkem jez;ku in predsednik prevaja spretno sproti vse nemške izjave. Obtožnica omenja najprvo smrdljivo bombo, katero je vrgel posl. Baeran v seji narodne skupščine dne 27. januarja 1922., potem navaja njegovo špijonažno delovanje, ki je trajalo od 1. 1921. do konca septembra 1922. Jurist Karel Schwaabe je vršil zanj poizvedovalno službo namenjeno neki tuji državi. Dr. Alojz Baeran je deloval proti češkoslovaški državi in njenim napravam iz samega sovraštva, katero on tudi odkrito priznava in je to tudi razvidno iz njegovih govorov v poslanski zo rnici in na shodih. Schwaabe je oddajal šoi-jonažna poročila, katera je dobival tudi s posredovanjem poročnika Novakov-
skega, r.a madžarskem poslaništvu v Pragi, na kar je oddajal daljj poročila prinesena na Baeranov nasl v, tajnik poslaništva Bavnoczi Schwaal 1 sc brani v češkem jeziku, priznavajoč, da je bil trikrat na rraJžar?'- ?m poslaništvu, kjer je oddal svoja poročila. Pr^Jscdnlk mu očita, da je pontid;l svojo Špijonsko službo tudi v Varšavi in v Gdansktt toda brez uspeha. Dr. Baeran je imel dolg zagovor v nemškem jeziku ter je zatrjeval, da ni vrgel one bombe v zbornici s ka^.tn hudobnim namenom, marveč samo zato, ker ie hotel demonstrirati proti krivici in proti vrišču v parlamentu. Bomba je bila neznatna in ni vsebovala nikakega nevarnega materijala. On je hotel samo obstrmrati. Kar se tiče špronaže, izjavlja, da ni vršil nika-kc Šppijonaže za kako tuio dr?avo ne iz političnih in ne iz materijalnih vzrokov. Sicer pa špijonaža tlačenega naroda bi nc bila po izjavah čeških državnikov samih nikaka sramota, toda on je de facto ni vršH. Ako si jc preskrboval gotova izvestja, je to umevno, kajti glede vojaštva je m^o^n zadev, ki morajo Interesirati vsakega poslanca, ki sedi v bndgetnem odseku. Nadalje izjavlja, tudi ni nikdar zahteval od nikogar, da bi špijontral v korasr k ke tuje države. Sledilo je dolgo zasliševanje obtoženega Baerana, ki je izpovedal tudi, da jc- vse korake, ki jih je storil Scruvaabe. on plačal. Razprava se nadaljuje.
Poizvefc
— V sohofo zvečer je bil v Krapcžev-klet? »Zvezda* ukraden skoro nov dežnik, vreden 125 D. Dotičnik naj ga izroči uprav? »Slov. Naroda«.
— Izgubila se je zbta zn pestna žensk« tira. Pošten nniditeli naj jo cida proti n*-srradl v cpravniSrvn.
Glavni arednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Poslan®
Cianak uvršten i nepodpisan u »Slov, Narodu« od 10. t. m. pod naslovom »Za stanovanjski položaje, tiče se moje osebe. Tvrdka S. II. S. Amerikanska petrolejska d. d. sad združena sa Standard Oil Co.. pri-mjestila me je koncem 1921 ler podanik ovc države (rogjen u Dubrovniku gje i pripadam) iz Galicije n Ljubljano kao svog zastupnika. Od onog pa do današnjeg dana. dakle kroz cijelih 14 mjeseca, proso sam što se tiCe stana moj težki križni put. Nakon dugog truda i napora, ustupio mi je Kosp. Julij Elbert u Januarju 1921 Jedan dio svoje pisarne na Kongresnem trgu br. 14. Tu sobu upotrebivao sam kao plsarnu i stan za mene, ženu i jednu odraslu kčer.
Nekoliko mjeseca posije ostupio mi Je jedan policijski stražnik uz nagradu od 5000 K svoju malu kuhinju nalazeći se o prostorijam rečene pisame. S svem tecja dobavio sam mu jednu železnu peć (sparherdi u vrijednosti od preko K 2400 I to na mole troškove.
Koncem 1922 likvidira posp. J. rlfbert svoju trgovinu i stavlja mi na razpoloženje jednu malu srhu koju je on do likvidaciie upotrebljivo kao svoju pisnrnu. ?a dozvolom kućevlasnika preustrojio sam na moie vlastne troškove, što su iznosile okolo 25.000 K rečenu p'sarnu tako da na koncu ona sastoji danas od jedne male kuhinje, jedne poveče i jedne male srbe. TI prostori služe mi kao dio pisarne i stan za tri odrasle osobe.
Dne 28. novembra 1922 kao grom Iz vedra neba izručuje mi stanovanjski ured pismo sa naredbom, da moj stan, kojes: Ja već preko 1 godine uživam, izprazniti moram sa motivacijom, da le predieJjen jednoj drugoj osobi.
Rekuriram na stanovanjski senat a ovaj takodjer odbija moju pritužbu ! dekretira da ako do 11. t .m. ne iztupim dobrovoljno, bit ća silrm izaprnan.
Obratio sam se na ministarstvu Javne obskrbe u Beograd ćije riješenje ima ovjih dana stignut.
Upam se stalno, da do skrajnTi konse-kvencija neće doći i da će predlr<ena vlast sama priznati, da bi neuljndno bilo Jednr nedužn.« obitelj bacit na ulic>.
Nikola Valjalo.
• Za ta spis uredništvo ne odgovarja.
I
Hestnl pogrebni ia«ođ v LjuttjanL
Naznanjamo vsem sorodnikom; prijateljem in znancem, di Je Vsemogočni poklical k sebi našo nepozabno, dobro, skrbno mamico, gospo
Uršulo Uessner roj. PcuJe
Previđena s sv. z^kraaien'i za um'rajoče le Izdihnila svojo blago dušo v torek, dne 9. t. m. ob pol 6. popoldne.
Pogreb blage pokojn?ce bT v četrtek, dne II. t. m. ob 4. pop. Iz hiše žalosM, Kolodvorska rlica 20 k Sv. K ižu.
Sv. maše zadušnee se bodo brale v rarnih cerkvah.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
LJubljana, 10. januarja 1923.
Žalujoči ostali.
Nosile zaradi nj ihovih velikih pr ednos'ii
P.
Službo občinskega redarja
razpisuje županstvo občine Bled. Reflektanti  naj  vpoŠljejo svoje
nonuHbe z zahtevo plače na: ŽUPANSTVO OBČINE BLED.
200-300 Din na dan
ZASLUZIJO izobraženi, repre= zentacijski    gospodje    kot naši
okrajni zastopniki. Ponudbe na upravo »Slovenskega Nas roda* pod »B. U. G./319«.
Prodani hišo
OB GLAVNI CESTI Z VELI. KO DELAVNICO. PRIPRAV?
NA ZA VSAKO OBRT. Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 286
Ceno se preda hiša,
uporabna za trgovino, tovarno ali gospodarsko poslopje pri Maris boni r^di selitve. Natančnejša po? jasnila daje iz prijaznosti gosp. PETROVIČ, Tezno 10 pri Mari? boro._310
Stanovanje!
iVsled starosti bi ZAMENJAL stanovanje, obstoječe iz dveh. sob s pritiklinami v 3. nadstropju moderne hiše v bližini Južnega kolo* dvora v Ljubljani z enakim sta= no van je m v pritličju  ali prvem
nadstropju v sredini mesta. Ponudbe   pod »MODERNO/311« na upravo »Slov. Naroda«.
Ženitna ponudba.
SLAVKO IN VIKTOR.
Valed pomanjkanja znanja bi sc •rada seznanila dva mladeniča, ki bos sta kmalu samostojna trgovca z go« .spodičnama čedne zunanjosti in ne* "omadeževane preteklosti, v svrho že* nitve. Imeti bi morale veselje do trgo* ▼ine in stare od 16 do 20 let.
Ponudbe s sliko in natančnim na* slovom pod »Srečna bodočnost/277« na upravo »Slovenskga Naroda«.
Tajnost zajamčena.
Klavirje
q'a!ort in popravlja solidno In točne
ter gre tudi na deželo.
Pel! fcs Povše ^SPTi
Ifcjigovcdja-bilančnik
z večletno prakso, vešč slovenske in nemške korespondence in vseh pisarniških del IŠČE SLUŽBE. Ponudbe pod »Knjigovodja/306« na t1 pravo »Slovenskega Naroda«.
Proda se
KMETSKO POSESTVO (njive, travnik, gozdi in sadni vrt), 20 mi* nut od postaje Stična na Dolenjs skem. — Brtzve se pri J. Miklaveič. Gorenja vas pri Stični (Dol.). 295
ZAMENJA se manjše družinsko
stanovanje
v novi hiši z električno razsvet* Ijavo itd. v bližini glavnega kolo? dvora z enakim, ev. v stari hiši. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »ČIMPREJ 297«.
INDIVIDUALEN POUK IZ
stenografije
(slovenske in nemške). Sprejmejo se 3—4 gospodične s primerno predizobrazbo. — Pismene prijave pod »Pričetek takoj * na Aloma Com* panv, Ljubljana. V prijavi je navesti natančen naslov in predštudije. 309
Jedilna garnitura
(alpaka) za šest oseb SE PRODA. SV. JAKOBA NABRE2JE 7.
Prazno sobo
IŠČE STAREJŠA URADNICA. Ponudbe na upravo »Slovenskega Na= roda« pod »Prazna soba'317«.
Izurjena šivilja,
vešča vseh del, išče delo po hišah
ali na dom. Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 312
Trgovski pomočnik
MEŠANE STROKE, prvovrstna moč, SE SPREJME pri JOS. OSOLIN, V LAŠKEM.
324
Sprejme se
DOBRO MOČ za v pisarno (žen= sko ali moškega), nekaj MEHA* NIKOV in KLJUČAVNIČAR, JE V. — »TRIBUNA«, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 302
Jekleno pločevino
4—7 mm debelo in nad 80 mm Sb roko KUPI
A. TOMŠIČ, Verd, Vrhnika
Prodajalka,
izurjena v mešani stroki, vešča nemškega in slovenskega jezika, IŠČE PRIMERNE SLUŽBE. — Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »DOBRA MOČ/303« na upravo »Slovenskega Naroda«.
vešča slovenske in nemške ko* respondence, strojepisja in dru* dih pisarniških del, 2ELI PRE* MENITI SLU2BO s 1. februar,
jem. — Gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Dobra moč/304« na
upravo »Slovenskega Naroda«.
Kupim malo posestvo!
Dobro ohranjena hišaT nekaj travnikov ali njiv ter tudi nekaj gozda. Biti mora na solnčni stra* ni in blizu vode. Največ poldrugo uro od Južne železnice med Raj* henburgom in Celjem. V ponuds bi se morajo povedati vse glavne okolnosti. — Ponudbe pod »Malo posestvo/102« na upravo »Slovenske? ga Naroda«.
Staro ljutomersko vino.
Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letni* ka 1922, SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi*
nogradniku in trgovcu IVANU  VESELICU  V ORMOŽU.
320
Knjigovocfkinja-bilancistka,
prvovrstna, z 121etno prakso v velepodjetjih, prevzame zaključ* ke bilanc, urejevanje knjig, kore* spondence itd. Daje pouk v vseh panogah knjigovodstva z zajam? cenim uspehom. — Ponudbe pod »Zmeren honorar/318« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Potrtim srcem naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mati oziroma stara mati, gospa
Adela Baloh
posestnica in trgovka na Jesenicah
po daljšem bolehanju, previđena s tolažili sv. vere, dne 9. t. m. ob 17. uri v 54. letu svoje starosti preminula.
Pogreb  se vrši v četrtek,  U. t. m. ob  16. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Jesenice; dne 9. januarja 1923. Ana Arnejc roj. Baloh, hči. Lojz, Frane, Lovro, sinovi. Jeklen, vnukinja.
Z veliko pisavo aea oblasti, urade, advokate, eto«
Generalno zastupstvo
AMERICAN
KtiNDOR COMP
2AGREB ■lica 18 Telefon 5 — &S
Proda se lep voz
(KOČIJA), POLPOKRIT. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
2S7
Proda se takej
srednjevelika HIŠA z vrtom v Rožni dolini pri Ljubljani, po ugodni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenskega  Naroda«. 294
15 let star deček
gre kot UČENEC (ključavničar* ska obrt) na deželo ali v mesto s
hrano in stanovanjem v hiši. Izidor SEVER.   Sevnica 34  ob Savi.
Dekle \šh primerne službe
ZA HIŠNO pri kaki boljši obi* telji.   Nastop takoj  ali pozneje. Ponudbe    pod    »Marljivost'316« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Kemik,
dobra in samostojna moč, IŠČE PRIVATNO SLUŽBO ali po* Stranski zaslužek. — Ponudbe pod »KEMIK/307« na upravo »Slov. Nar.«.
Spreten stavbni risar
(arhitekt), popolnoma samosto* jen, SE VZAME TAKOJ V TRAJNO SLU2BO pri stavbnem podjetju AL. in VAL. ACCET* TO, Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14. — Ponudbe z navedbo dosedanje delavnosti in starosti, kakor tudi z zahtevkom plače na gornji naslov. 292
MARICA BLASONI MATKO KLAVORA
poročena
Trst Ljubljana
Ljubljana, 10. jan. 1923.
in
gaferisfa
Išče parna iaga za takojšnji nasto?- Ponudbe pod ,A. Z. 164—279" na upravo Šlovensk. Naroda. 279
V soboto, dne 13. januarja ob 10. ; redpoldne se bo prodalo potom javne u-tmene licitacije plus oferenti na ja-halnici Nušakove kasarne v Trnovem 9 komadov državnih žrebet že odstavljenih od matere od 6 do 12 mesecev starosti. Pogoji se bodo proglasili na licu mesta. Licitanti plačajo izven licitirane svoteše 2 Va 0/0 nabavne takse. Predsednik korrisije konj. major Masek s. r.
išče za razpečavanje sekir in žag (krožne žage za les, jarmeniške, izbočene in stremenske žage) dobro uvedenega
zastopnika.
Dopisi pod „Le dobro blago 3l5" na upravo Slov. r'iroda. 315
a;
Izredna prilika!
Vsled rodbinskih razmer se ;tfOda zelo ugodno dobroidoča
fcfa btegsjnloarke
v kaki trgovini išče e^spodična. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 313
Skladišče a!i dchvnlco
v Šiški pri kolodvoru se takoj odda. — Ponudbe pod »Šiška 216 271«  na  upravo  »Slov. Naroda«.
Preda se
dobro ohranjen BILJARD (Ka* rambol). — Naslov pove up~ava »Slovcns':cca Naroda«. 25S
Išče S3 letel
v   mestu   aH   bližnji   okolici za MEHANIČNO DELAVNICO. Pismene   ponudbe   pod »MEHANIK 265« na upravo »Slov. Naroda«.
Kuni se
RAZLIČEN STAVBNI LES IN DRVA TER DESKE, DROGI IN OGLJE.
TOTH, D. D., BACKA TOPOLA.
Išče r~ kflilfiGvrdkinja,
dobro izv, >ana in resna, za go* stilniško obrt. Hrana in stanova* nje v hiši. — Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Dobro izvežbana/259 na upravo »Slov. Naroda«.
Službe strojnika
išče izučen strojni ključavničar; ima prakso pri parnih strojih in kotlih ter vsake vrste električnih motorjev. — Star je 30 let in oženjen. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 289
Družabnico (kompanjonko)
se sprejme takoj v manjšo dobre, vpeljano mešano trgovino v zelo prometni ulici v Ljubljani — radi obolelosti sotrudnika. — Potreben kapital 12.000 Din. — Stanovanje
na razpolago. Pojasnila se dobi v prodajalni v Flor? janski ulici št. 38.
V najsm išče
ali pa tudi KUPI TRGOVINO in če mogoče tudi GOSTILNO
v prometnem kraju. — Najrajši tam,   kjer bi se  izplačala lesna
trgovina. Ponudbe   je   poslati  pod »Takojšen prevzem/254« na upravo »Slov. Nar.«
Išče se vedja podružnice
ozir. KOxMPANJON ZA ELEK= TRIČNO ENGROS PODJETJE radi ustanovitve detajlne trgovin ne. Prodajalni lokal in blago na razpolago.   Potrebni   kapital je
najmanj 50.000 dinarjev. Pismene ponudbe pod »Sigurna eksi= stenca/321« na upravo Slov. Naroda.
E 31/22/3
Oražbeni cklic.
Dne 23. januarja 1923, ob 11. uri, se bodo na Zgornjem Jezerskem na Makovi žagi prodajali na javni dražbi ti*le predmeti:
600 ms smrekovih hlodov, dva kupa mecesnovih desk (približno 40 kubičnih metrov), trije kupi smreko*
vi h desk (približno 60 m3), 200 m3 hlodov, 1 kup mecesnovih desk (pri« bližno 15 m3, 1 kup smrekovih desk (približno 16 m3).
OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU, odd. III, dne 5. januarja 1923.
c t-~m->y-—'—\
za promenadne in športne obleke
v bogati izbiri
h. fciD. U/tu.^n.ij f^stni trg IG
Oglje,
suho,   bukovo,   vsaka množina, se kuni. LUDVIK ILERSIC, Lj jbljana, na
Frakove 125
POZOR! POZOR!
ALTESSEš'-3
CENA DINARJEV 2S.50 pri IV. BONAČU, Selcnburgova ulica 5. 171
Zaloga pohištva
izdelavi vseh vrst b'nzin, žimnlc, pere-sn:c, divanov, oton ,in in vsi spadajoča tapetniška de'a ro najug dr h cenah. V zal pi imam tudi nn rs o mvo. Pefer Koba\ zaloga pohiSUa in tapetn;*ka de avnica, Kranj. 10784
upufem koie 1 s>če, Hune, krte, pclhe, zai-ce   itd.   po nsjvi&Jih dnevnih cenah.
P- Se~*ko
Lju'. ana, Krivženiška ulica 7 Razpošiljam pristno
domačo ajdovo moko,
prosto postaja Doljnja Lendava, od 50 kg naprej, vsako množino. PETER OSTERC, paromlin
Beltinci (Prekmurje. 222
l F. h\M
. ]'3!eva'ec glasgvi'je* v Lfnblanl
Wclfova 12.
ivršojem oglaševanja ter Dopravfla pla-soviriev in harmonrev sneci;elno stroko?-no, točno in ceno
Steznike
(moder ce)
po životni meri priporoča
ANA HUTETE Dunajska G. 6 II
poleg lekarne Piccoli. 2130
Kožnlto¥ina
svila, modni na!?!t, predpasniki, spodsja krila
pri
A. Šfnkovic nasK K. Soss
LJUILJANA, Mestni trg 19.
sta'no v zalogi pri  Martinu Mali,
sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah. Vsako prvo in tretio sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (St. Peter=ki most). Sprejemajo se popravila in v zameno. 10654
Prostovoljna javna dražba
ki se vrši dne 13. januarja ob 9. dopoldne v Hrenovi ulici št. 4, dvorišče. Proda se razna trgovska oprava, stelaže, vage, kopita, raznovrstni čevlji, ročno delo itd.
m
m m
f5J
IVAH ZAROTNIK iKK
Telefon 379       mestni tesarski mOJSter      Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostre5ja za palače,   hiše,   vile,   tovarne,   cerkve in   zvonike;   stro-i,    razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja.
[D
p
z mešanim blagom na deželi s stalno vpeljanimi odjemalci na debelo. — Ponudbe pod „Zlata jama" na An. zavod Drsgo Be-seljak, Ljubljana, Sodna 5. 293
i—=j
CUNARD L9ME
Najhitrejši parobrodi sveta. Di
rektni pot:.i.-'Ki tovorni in e.\ resni -romet
iz Hamburg in Ctatanja za Amsriks in farrM
4 dimniki 5 */a Jni. Lastne kabine, za pobu e III. razreda. Potnik
-pre;iio izk šeni undniki do uke v.rcanja,   n   im proži o v
v    V5.i!;em   po ledu dragovoljno vsako vnrr.oč. N vodila daje Cunzrd Line Glavno  ast) st.o zi Jiigoshv :o:
Jt!3:s!a,;:n$'!a ta:k d d., Zagreli
jla no zasto stvo za Slovenijo]
ihbl'm hMmki dIcj 26
Rr7 h\i i   r b'ov: „Cunnrd"
Lastnina in    tisk    »NaruUne tiskarne«.
44
41
60
89