tilasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja novo iu«Wo LASTNIK IN IZDAJATELJs Okrajn! odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-16-2-24 Stev. 52 (406) LETO VIIL NOVO MESTO 27. DECEMBRA 1957 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 38 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenlh rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani TONEJO TI ZADNJI dnevi, te zadnje ure starega leta, izginjajo počasi pa nezadržno vse globlje, vse dlje od nas, v prepade časov in dob, v minulost sveta in človeka, v zgodovino, v nepovrat; izginjajo tja, kamor skrivnostne reke stoletij odnašajo usedline in prod naših let in dni in ur. Globoko v mrak zahaja to staro leto, čeprav bo nekaj časa Še tudi od tam metalo nazaj svojo senco, odsevalo pa tudi svoje luči. In kakor smo veseli ob tem poslavljanju, saj je zaključeno in prečrtano spet eno razdobje, nas vendar obdaja tudi rahla otožnost, kakor ob slehernem slovesu. Kajti ni le naša mati Zemlja spet sklenila svoje krožne poti okrog Sonca v prostoru vesolja, zaključen je tudi kos poti našega življenja, pniteadevanja. ustvarjanja, dela., še malo in leto 1957 se bo vpisalo v zgodovino, postalo bo njen pojem, za nas osebno pa nov mejnik na poti skozi življenje in čas. KAZALCI STAROLETNE URE se pomikajo proti dvanajsti. To so trenutki, ko vse bolj tenkočutno prisluškujemo utripu nevidnega mehanizma, vseh tistih stotih in stotih kolesc, ki so nam dolgih dvanajst mesecev odmerjali čas, uspehe in neuspehe, veselje in žalost, ki pa smo jih po svoje ali poganjali ali zaustavljali tudi sami. Dvanajst mesecev, teh dvanajst čudnih in pisanih popoln-kov iz Andersenove baj'ke se je sedaj sešlo; neslišni se ustavljajo pred pragi naših domov, na vratih naših duš in src, kakor da prosijo za dober spomin in lepo slovo. Prišli so čez polja, kjer so sejali in zoreli pridelke, ustavljajo se ob neštetih strojih naših tovarn, saj so jih poganjali tri sto petinšestdeset dni, zro mater z dojenčkom, se sklanjajo nad grobovi. Teh čudnih dvanajst popotnikov ni življenja samo dajalo, tudi jemali so ga, niso le sejali prostra-nskih življenjskih polj, tudi želi so jih. Sedaj gredo, kajti že so novi na poti... VSAKO SLOVO pa nam vendarle poglobi misel. Ob še praznem listu, ki se razgrne pred nami, se zastr-mimo tudi v slare, popisane strani, kamor nam je življenje v minulem letu vrsnik) svoje neizbrisne sledi. Kar nas čaka v novem, je nam neznano, vse v starem je pa šlo ali skozi nas ali mimo nas, je nas prevzelo al! prizadelo, je nekaj dodalo ali vz^b našim željam ^ sanjam. Vnanji čas je zatonil, njegova vsebina je pa ostala v nas in tvori naš osebni Dnevnik leta 1957t obeležen z uspehi in padci, z radostjo in bolečino, tajni dnevnilk srca in misli. BILO JE VELIKO LETO, to, ki se sedaj poslavlja od nas. Nemara največje, kar jih doslej beleži zgodovina, in kar jih nima v svojih letopisih. Tisoče in tisoče let nas nosi Zemlja skozi brezmejne prostore vesolja. In tisoče in tisoče let smo bili' priklenjeni samo nanjo, upTti s pogledi in željami v skrivnostne luči zvezdnega neba. Grški Ikar je hotel poleteti k soncu; le v skromni NOVOLETNO meri smo uresničili njegov sen, pradavni sen človeštva, le za nekaj tisoč metrov smo se lahko odtrgali od Zemlje v njen zračni prostor. Ne, tudi v tem starem letu mu še nismo ušli; na noben planet, ki kroži okrog nas, še ni stopila noga prebivalca Zemlje. Toda dosegli smo nekaj, kar ni doseglo še nobeno leto. Posegli smo v vesolje, s čudovito umetno roko, pa ga otipavamo, preizkušamo, preden se bomo dvignili vanj. Umetna satelita, ki že krožita okrog nas, sta ta čudovita roka, s katero hočemo doseči zvezde. In če pravimo, da je v tem in tem letnem času Sonce v znamenju Ovna ali Vage ali Ribe, potem lahko rečemo, da je leto 1957 tisto, ki je stopilo v znamenje Satelitov in začelo Človeštvu novo dobo. Ni to samo uspeh tehnike, tehnika je le posredovalec. To je uspeh Človeka, tistega od danes in včeraj in pred davnimi vekovi, sad iskanj, prizadevanj neštetih rodov na tem našem planetu, uresničitev ene njegovih velikih sanj, da se iztrga svojemu omejenemu prostoru, in morda tudi času. POGLED V VESOLJE je sicer zanimiv, sateliti, ali karkoli bomo še poslali v medplanetarni prostor — to je izreden uspeh človekovega duha. In če smo umetni luni omenili sedaj ob koncu leta, je prav, saj sta mu vtisnili svoje znamenje. Vendar pa, bodi ta uspeh še taiko pomemben, ostane slej ko prej le na njegovem obodu, le na površju tega našega včasih težkega, vedno pa tako dragega življenja na tej ljubi materi Zemlji, na tem našem planetu, kjer imajo svoje korenine in krošnje. In naj vnanji, tehničn' izraz našega življenja še tako napreduje, za to našo vsakdanjo stvarnost bo vedno dragocenejši orač s plugom, delavec za strojem, znanstvenik, ki se v laboratoriju prizadeva, da bi življenje človeka storil ugodnejše, umetnik s peresom in čopičem, kot še taiki umetni sateliti, stratosferske rakete ali vesoljski potniki. Kajti ni bistvo človeka osvajanje Meseca ali Marsa, take stvari pač spadajo v velike, vendar v jedru pustolovske želje njegovega duha in vedoželjnosti. Njegovo bistvo je v osvojevanju vsakdanjega življenja in njegov'h dobrin, boj proti vsemu, kar to življenje zavira, ga dela težkega, boj proti vsemu, kar mrači pogled v jasna življenjska in človeška obzorja in moti sožitje relilke družine narodov in plemen. Upamo in trdno ver- jamemo, da gre vse človeštvo nasprotji svetli prihodnosti, da pa mu ta prihodnost ne bo podarjena, ampak samo izbojevana, toda ne z orožjem, temveč z delom, s preprostim, na videz skromnim* vsakdanjim delom na vseh področjih, z delom rok in misli, ki ustvarjajo za danes in jutri, zase in za druge, prežete z ideali človečnosti in bratstva vseh ljudi. In teh ljudi, oziroma takih ljudi je Čedalje več, in tudi v letu, ki odhaja od nas so storili marsikaj, kar naj lepo, svetlo prihodnost približa ne Kamo rodovom pred nami, ampaik tudi že nam po vsej zemeljski obli. Še bolj kot po vesolju, človeštvo že dolga tisočletja koprni po miru in ga išče. Kajti mir je temeljni.kamen, na katerem si lahko gradii in zgradi srečo ne samo tisto splošno življenje na naši zemlji, ampak tudi skrito, posamično življenje slehernega od nas. In močne-neje kot vsa umetna in neumetna nebesna telesa je človeštvo tudi v letu 1957 upiralo poglede v sijoče sonce Miru, se mu skušalo približati in se mu v marsičem tudi približalo. IN NAŠE STARO LETO? Pozdravimo ga ponosno in hvaležno ko odhaja. Nad našo domovino bodo zasijale druge številke: 1958, toda stare bodo s častjo zapisane v naš letopis. Nad to ljubo domačo zemljo, prepojeno s krvjo, se je že zvrstilo ducat let, odkar sta nam vzšla svoboda in mir. Ducat težlkih, toda resnično ustvarjalnih in nevsakdanjih let! In to, ki odhaja, je med njimi pomembno kot vsa. Saj je obrodilo toliflco novih sadov, prineslo toliko novih uspehov na vsa' področja našega življenja, da se jih včasih niti ne zavedamo, prav po tistem reku: zavoljo gozda ne vidim dreves! Ljudstvo, ki vlada in dela* — to je veliika beseda, % še večja stvarnost. To ni umetna tvorba, to je živo, Čedalje bolj živo in organsko telo. In kar je ustvarilo, storilo in dalo na tej svobodni zemlja od Triglava do Djevdjeliije, ni ustvarilo samo zase, ni dalo le sebi, kajti to ljudstvo živi v polni zavesti, da je in mora biti ves svet ena sama veliika in svobodna družina, ki živi v bratstvu in miru. Da smo tudi v minulem letu marsikaj 'storili za mir, ni treba poudarjati, saj je svet to spoznal in priznal. Naši napori za blaginjo domovine in človeštva v letu 1958 ne bodo nič manjši, le še prlzadevnejši. SREČNO NOVO LETO, s* voščimo ob zatonu starega. Da, srečno novo leto nam vsem, ki smo doma, in vsem vam, ki živite na tujem! Srečno novo leto in pozdrav domovine! Staro zahaja, novo je pred nami. Ura je odbila, čas se je prevesil. Nemara bodo na njegovo ob-nebje vzpluli novi sateliti. Naj pomenijo mir! Saj ga človeštvo ni samo potrebno, ampaik tudi vredno. In natj bo vsa bučeča reka človeštvu in življenja v letu 1958 napolnjena z njimi VSEM PRIJATELJEM DOLENJSKEGA LISTA SREČNO 1958! UREDNIŠTVO IN UPRAVA PRVI USPEHI: 155 novih naročnikov V decembru se J« prijavijo naši upravi 155 novih naročnikov; največ jih Je Iz Črnomlja, D u h in iv a, Mirne peči, šmihela pri Novem mestu in iz rastnih krajev izven Slovenije. Vse sodelavce in prijatelje lista prosimo, da nadaljujejo z zbiranjem novih naročnikov! Sporočite, koliko naročilnic potrebujete za nove naročnik«! PRIHODNJA ŠTEVILKA »Dolenjskega H*t*>« h«» hUHa *a-r.idj novoletnega nridiha v hV skarni v sredo, 8. januarja 1954, ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Stran t »DOIiBNJSKI EIST€ biiMil Pred zaključkom letošnjega leta je tudi Rudnik Karažatrlca prejel od Investicijske banke LR Slovenije kratkoročno investicijsko posojilo v znesku 8 milijonov dinarjev. Ta sredstva bo rudnik uporabil za nadaljevanje gradnje najnujnejših že začetih kuvestietijskih del, ki so v zvezi z dograditvijo novega izvoznega vpaduika. Znesek posojila je na prvi oo" gled precejšen, vendar .pomeni ob pregledu projekta izgradnje rudnika za povečanje kapacitete proizvodnje le delček vseh potrebnih finančnih sredstev. Podjetje upa, da mu bo še letos odobren zvezni investicijski kredit v višini 142 milijonov dinarjev, kar bi zadostovalo za prvo fazo izgradnje in opreme rudnika. V odgovor na *vprasarije1 »Zakaj je Rudnik Kanižarica upravičen, da prejme Investicijski kredit?«, nad navedemo le bistvene argumente. Rudnik je bil v zadnji svetovni vojni popolnoma uničen. Zaradi akcij narodnoosvobodilne vojske je okupator prekinil redno obratovanje in jamske prostore je zalila voda, zunanji Objekti pa so bili uničeni in požgani. Ko so partizanske enote osvobodile Belo krajino, so rudarji — partizani začeli leta 1944 tod kopati premog za potrebe provizorične električne cen brale in za ogrevanje prostorov, ki so se jih posluževale partizanske ustanove v Črnomlju.. Kopanje premoga je bilo v globini že odprte Jame zarad' z vodo zalitih prostorov nemogoče in načeli so z odko-pavamjem varnostnega stebra glavnega izvoznega vpadnika, kateri še dandanes služi za glavno izvozno komunikacijo. Cim je bil okupator izgnan, so začeli takoj obnavljati kani-žarski rudnik ter izčrpavati vodo. Na ustju izvoznega vpadnika, ki je bil že leta 1936 izgrajen kot provizorij za odpiranje premogišča v območju t. ZV, Nove jame, je bil izgrajen provizorični izvozna stolp z leseno sortirnico za premog. Sporedno z obnavljanjem jame se je začela tudi eksplo-alaclja premoga. V mesecu juliju 1945 je znašala proizvodnja premoga komaj 3 tone na dan in ta se je iz leta v leto dvigala ter dosegla v letu 1956 povprečno 98 ton na dan. Letošnji proizvodni plan rudni- < ka, ki zmaša 35.000 ton premoga ali 110 ton dnevno, je b'l po-slavljen na predpostavki, da bo ob polovici leta začel obratovati novi izvozni vpadn'k, kar pa se zaradi zavlačevanja odobritve investicijskih sredstev ni uredilo. Kljnb temu pa bo v vsem obdobju 100-letnega rudarjenja letos kanižarski kolektiv dosegel najvišjo letno proizvodnjo in nekako z 98 odstotki zadostil planski nalog1. Poudariti je treba, da je bilo pri forsiranju planske količine premoga za leto 1957 predvideno, da bodo rudarji nakopali od skupnih 35.000 ton premoga 3.100 ton v dela prostih dnevih. Planiranje preriavod-njie na nedelje in praznike pa je jako nesolidno, kajti naporno jamsko delo že v rednem času rudarja močno utrudi in zato nujno potrebuje primernega počitka. Poleg forumov za planiranje so tudi pokazatelji glede uravnoveše-nosti finančnega stanja podjetja zahtevali od kolektiva, da se je forsiralo nedeljsko delo. V dela prostih dnevih bo letos nakopano okoli 2.600 ton premoga ali nekako enomesečna proizvodnja. Na povečanje proizvodnje v letu 1957 je mimo reorganizacije prevažanja in izvažanja, ureditve sistematičnega odko-pavanja vseh treh premogov- nih slojev in povečane storilnosti vplival tudi že delno dograjeni navd izvoznd vpadnik. Po njemu je bilo namreč možno v omejenem obsegu izvažati jalovino in star jamski les ter uvažati za severni sektor odprte jame potrebni jamski les. Letos dosežene storitve so, upoštevajoč primitivnost rudarjenja, zelo ugodne ter so višje od onih iz preteklih let. Na pripratvi v premogu je bila dosežena storitev 1,62 ton na šiiht, na odkopu pa celo 3,07 ton na šiht; jamska storitev se je dvignila od lanske 0,82 ton/šiht na 0,87 ton/šiht, rudniška storitev pa od 0,598 ton/ šiht na 0.635 ton/šiht. Za boljše razumevanje nanizanih podatkov naj pojasnim, da je bilo v letu 1956 na-kopanega na eno opravil j eno dnino na celem rudniku povprečno po 598 kg premoga, letos pa 635 kg ali za 6 ft/o več. (Nadaljevanje sledi) Udeleženci pariške konference predsednikov vlad držav, ki so članice atlantskega pakta (NATO), so pobrali kovčke in se razšli na svojo domove. Preden pa so to storili, so objavil) skupilo uradno sporočilo, v katerem so ponovno potrdili, da napad na eno članico paklu, pomeni napad na vse članice pakta, da so članice še vedno pripravljene na pogajanja, da pa je Vzhod bolj zaverovan v svoje načrte po svetovnem gospostvu in da je potemtakem cilj Sovjetske zveze »oslabiti In razbiti svobodni svet«. Seveda so ponovno potrdili vero v lastno enotnost in poudarili potrebo po predhodnih političnlih posvetovanjih- Pri tem so obžalovali, da je Sovjetska zveza kriva za neuspeh razorožitvenih pogajanj. Ker pa je sovjetska armada tudi oborožena t najnovejšim orožjem« bodo tudi članice pakta ustanavljale zaloge atomskega orožja. Značilno pa Je to, da niso nič sklenili o ustanavljanju raketnih oporišč v posameznih državah članicah, ker sta bili Danska In Norveška proti takim oporiščem, zahodnonemški kancler Adenauer je bil za odgodjtev razpravljanja o tem vprašanju, Italijani so postavljali nekakšne pogoje in samo Velika Britanija In Turčija sta bili pravzaprav za takojšnjo ustanovitev teh oporišč. Pariška konferenca Je potekala nekoliko drugače, kot je javnost pričakovala. Znano Je bilo vnaprej, da sta Amerika in Britanija pripravili načrt, po katerem bi imela vojaška vprašanja prednost. S tem seveda ustanavljanje raketnih oporišč. Toda nekaj Je šlo narobe- Razpoloženje javnosti v državah NATO se je odločno obrnilo v smer politike »odprtih vrat«, to je politike, ki naj omogoči nadaljevanje pogajanj o razorožitvi med Vzhodom Jn Zahodom. Obotavljanje evropskih držav, da bi brez razmišljanja sprejele raketna oporišča na svojem ozemlju. —' pod ameriškim nadzorstvom — je prlsiilllo Američane, da so nekoliko revidirali svoje načrte. Zato je v uradnem sporočilu omenjeno ustanavljanje raketnih oporišč bolj na koncu. Javnost je to v prvem Po Parizu hipu raztolmačila kot ugodno znamenje, posebno ker je v prejšnjih odstavkih sporočila govora o »odprtih vratih« in o sklicanju konference zunanjih ministrov Vzhoda in Zahoda. Zunanjj minister Sovjetske zveze Gromiko je že odgovoril, da se Sovjetska zveza ne bo pogajala z istimi ljudmi, s katerimi se Je že brezplodno Pogajala mesece in mesece v preteklosti- Pri tem je mislil na zunanje ministre. Poudaril je tudi, da brez LR Kitajske ne more biti sklenjen učinkovit razorožitveni sporazum. Pač pa je možen stik med Vzhodom in Zahodom na ravnj ministrskih predsednikov, na posebnem zasedanju Generalne skupščine OZN ali na razorožitveni konferenci, ki bi jo bilo treba sklicati. Vrata so tudi s sovjetske strani ostala odprta. Ko torej ocenjujemo pariško konferenco NATO In sovjetski odgovor nanjo, moramo ugotoviti, da se je nekaj premaknilo. Trenutno je še težko dajati napovedi, toda ugodno znamenje je brez dvoma že to, da se celo Adenauer pripravlja odgovoriti na Bulganinovo pismo, »ko ga bo skrbno proučil-« Pozitivno v Parizu Je bilo to. da Zahod ni šel mimo Bulganino-vih pisem z izgovorom, da so »gola propaganda«, ampak je uvidel, da ta pisma zaslužijo vsaj »skrbno proučevanje«. Očitno je namreč tudi to, da Sovjetski zvezi nikakor ni do nadaljnjega zaostrovanja od mi saje v. Vsaka zahodna politika, ki bi že vnaprej obsojala vsako sovjetsko potezo kot propagando, je potemtakem jalova in škodljiva. Te napake v Parizu niso storili in v tem smislu je konferenca še kar ugodno presenetila svet. S tem seveda ni rečeno, da so se ZDA odpovedale ustanavljanju raketnih oporišč na ozemlju članic NATO. Trenutno sii tisti, ki »o se stalno naselili iz druge v to občino ln se doslej še niso priglasili za vpis; c) tisti, ki ao se preselili iz kraja v kraj na območju te občine ali so menjali stanovanje v krajo samem, pa te ipremembe doslej niso Javili; d) oficirji, podoflclrjl in vojaški uslužbenci, ki službujejo na območju te občine (tu stalno živijo) ln še niso vpisani v tukajšnji volilni Imenik; e) študenti ln dijaki, ki se šolajo V TEJ OBČINI, tu prebivajo in bo njih šolanje v tem šolskem letu zaključeno šele po preteku me-S6CA muren 1958« Obenem pozivamo študente hi dijake, ki so na šolanju v drugI občini, da se na tukajšnjem matičnem uradu odjf ijo, prijavijo pa v kraju šolanja zaradi vpisa v volilni Imenik. m OBČIN JI OVO MESTO dikalne podružnice so se do sedaj premalo zanimale za delo ljudskih odborov in njihovih organov. Sklep plenuma občinskega sindikalnega sveta o organizaciji seminarja za člane delavskih svetov in upravnih odborov sindikalnih podružnic ter raznih strokovnih predavanj *I bil v celoti uresničen, to pa zaradi premajhne udeležbe. Poseben problem Je za delavce v Novem mestu prihod in odhod na delo. Mnogi hodijo dnevno po deset in več kilometrov daleč na delo in toliko nazaj. V večini primerov imajo taki delavci opoldne Se mrzlo hrano. Predlog Okrajnega zavoda socialnega zavarovanja, da bi podjetja, ki zaposlujejo delovno silo od zunaj, organizirala prevoz iz vseh smeri, kjer nimajo železnice, do sedaj ni bil uresničen. Prav tako se že dolgo — mnogo predolgo — vrtimo okoli predloga, da bi delavci na delovnih mestih dobili v dopoldanskem času topel obrok hrane. Pri tem vprašanju Je bilo do sedaj pri večini podjetij premalo resne volje. Prav Je, da vodstva podjetij na vse načine skrbe za stroje, ne bi pa smeli pri tem pozabljati tudi na ljudi, brez katerih so tudi stroji mrtva stvar. Za delavce in delavke, zlasti pa za vajence, ki hodijo dnevno ali pa se vozijo n kolesi desetin« kilometrov daleč ln so mimo tega se po večini brez toplega obroka hrane čez dan, je to vprašanje velikega pomena. V pretres so vzeli tudi delavsko menzo v Novem mestu. Hrana v menzi se sicer do sedaj nI podražila, Je pa nazadovala kalorična vrednost obrokov. Menza ima tudi precej Izgube, za katero pa mnogi menijo, da ni upravičena. VpraSanje menze Je treba čimprej spraviti na čisto, tako so sklenili. Trdili so, da so režijski stroSkl menze nesorazmerno visoki. Preden bi se odločilo o morebitni družbeni podpori menzi, je treba razčistiti, kdo od abonentov Je upravičen do te podpore. V menzi se namreč hranijo tudi ljudje, ki Imajo sorazmerno dobre dohodke. Taki gotovo niso upravičeni do Trgovsko podjetje »T 0 B A K« NOVO MESTO obvešča cenjene odjemalce, da bodo skladišča Novo mesto in Trebnje zaradi INVENTURE zaprta dne 31. dec. 1957. Posebnd opozarjamo gostinska podjetja, da pravočasno nabavijo cigarete. Na čelu borbe za napredek Z občinske konference Zveze komunistov v Semiču €»e iskat1 mož-MjjtfVine predela- Dobro poznavanj« političnih, gosp tovarni! šivalnih strojev na Mirni, ki je v sorazmerno kratkem času s svojimi trpežnimi in cenenimi stroji osvojila domači trg. Vprašanje strokovnjakov UstavU sem se pri sauznici. Na njej dela tovariš Rudi Zi-bert, ki je eden najstarejših, pa tudi najboljših delavcev v tovarni: »Z delom sem zadovoljen Oskrbujem tole stružnico in avtomatični rezkar, ki rezka žleb v pogonsko kolo bodočega šivalnega stroja. Čeprav dela avtomat počasi, 'da ga s stružnico zlahka .dohajam, je zelo precizen. Dobili smo ga iz Avstrije.« Strojni park ni posebno bogat, pa. vendar kar gre. Neka] strojev je že na poti iz Vzhodne Nemčije. Postavili jih bodo v novo halo v desni polovici stavbe, kjer se še mude zidarji. »Zelo pereče Je pa stanovanjsko vprašanje. Občina se vse premalo zanima za naše potrebe. Ka,m naj nastanimo visokokvalificirane strokovnjake, kD Še sami nimamo stanovanj? Najbrž bomo morali odpreti konstrukcijs ki biro v Ljubljani...« Obrat II Prvega maja letos se de »Mirni« pridružilo mizarsko podjetje »Topol«. Sicer je »Topol« le prej izdeloval za »Mirno«, toda bil je slabo opremljen in *udi organizacija dela ni bila prava. Opravljali so obrtne usluge in po malem životarili. Z »MFrno« so se združili na lastno željo. Zdaj so Obrat II- tovarne šivalnih strojev, t Bežen sprehod skozi prostore da takoj videz tovarne. Serijska izdelava, dobro opremljena strojna dvorana, brusilnica, lepilnica z veliko stiskalnico ... Zdaj delajo na tekočem traku v sedmih skupinah. Skupine bodo menjavali, da se bodo vsi delavci spoznal] s celotnim postopkom. Do sedaj so Izdelali *e več kot S tisoč ohišij v navadnih pa tudi v luksuznih ob- likah. Najlepša je vitrina, ki seveda predstavlja samostojen del pohištva. Nitrolak Lakirnico th a.. .....j: mehanizem so že precej uo-jijšah, pa vendar ima še nekatere pomanjkljivosti, kot prav. tovari-šica Ljudmila Šinkovec, ki z razpršilno pištolo lakira ogrodja z laki na acetonski bazi. Take lakirnice so še marsikje slabo urejene, čeprav so hlapi zdravju zelo škodljivi. Potrebna sta dva ventilatorja, eden za črpanje nasičenih Pl-.no* iz prostora, drugi pa za cbnovo tojlega zraka. Najboljše so sicer lakirnice ha prostem, toda pozimi • .. ? Najcenejši, čeprav ... »Vedno smo se trudil: za čim nižje cene, čeprav so že večkrat bili pri nas predstavniki različnih podjetij, ki so predlagali, da bi stroje podražili!« Je pripovedoval tovariš Franjo Bule, direktor tovarne, ko sva šla skozi oddelke. »Naši stroji z ogrodjem i APRIL 1 9 5 7* KMETIJSTVO — NALOGA ŠT. 1 Ta mesec je skupščina razpravljala o perspektivnem načrtu za razvoj kmetijstva. Pozneje so bili sprejeti še perspektivni načrti za razvoj industrije, gradbeništva, prometa, trgovine in gostinstva pa tudi obrti. Resolucije, ki Jih je spre- jela ljudska skupščina, so bile osnova za sestavo perspektivnega načrta za razvoj gospodarstva v letih 1957 do 1961 Bralci se prav gotovo spominjajo, da je ta načrt sprejela ljudska skupščina v decembru. 0 Nekaj pred to razpravo v skupščini je bilo razpisano veliko zvezno tekmovanje za najboljše pridelovalce. »Kdor bo dosegel predvidene donoss, bo lahko dobil nagrade od 70 do 700 tisoč dinarjev,« je bilo rečeno v razpisu. V tekmovanje se je vključilo na tisoče in tisoče zadrug, o uspehih, ki bo presegli naša pričakovanja, bo kronist zabeležil nekaj v mesecu septembru. £ V Beogradu se je v tem mesecu sestal plenum Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Razpravljali so o tem, kako naj Socialistična zveza podpre izvajanje gospodarskih nalog. V Sloveniji pa smo slavili dvajseto obletnico ustanovitve Komunistične partije Slovenije. večje pravice pri razdelitvi dohodka. Ta njihova zahteva je z zakoni, ki jih je sprejela ljudska skupščina v decembru, izpolnjena. Zakon o prispevku gospodarskih organizacij določa, da delavski sveti popolnoma samostojno razpolagajo s sredstvi, ki jim ostanejo po izpolnitvi družbenih obveznosti. £ S tem sprejemajo delavski sveti nove naloge. Doslej so odločali samo o gospodarjenju, o proizvodnji ln podobnem. Prihodnje leto pa bodo odločali tudi o razdelitvi proizvoda oziroma vrednosti proizvoda popolnoma sami. Od njih bo odvisno, koliko bodo porabili za prejemke ln koliko za povečanje proizvodnje. S tem je odpravljena zadnja oblika mezdnih odnosov pri nas. Prav tako uveljavljamo postopoma tudi druge predloge, ki so zapisani v resoluciji kongresa. ZA 17 ODSTOTKOV VEČJI PREJEMKI MAJ 1 957: IZKORISTITI MORAMO VSE STROJE! Po prazniku dela so se v vseh podjetjih pripravljali na dogodek leta, na I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. Na stotine sestankov Je bilo sklicanih in delavci so izbirali kandidate za £ V tem mesecu se je začela razprava o izkoriščanju kapacitet. Po podatkih izkoriščamo komaj 77 odstotkov vseh strojev in bi lahko povečali proizvodnjo z istimi napravami še za 30 odstot- Podatki o tem, kako smo gospodarili v prvem polletju letošnjega leta, so zbrani. Že takrat smo rekli: proti pričakovanju uspešno. Industrijska proizvodnja se je povečala za več kot 20 odstotkov, čeprav je bilo v tem času zaposlenih le 6 odstotkov več delavcev. Zato ugotavljamo, da se je tudi storilnost povečala za najmanj 5 odstotkov. Izvoz je bil v prvem polletju za osem in pol milijarde večji kot v istem času lanskega leta. Vendar s tem nismo mogli biti zadovoljni, kajti v Tovariši Tito, Edvard Kardelj in Aleksander Kankovlo na I. kongresu delavskih svetov dne 25. junija 1957 v Beogradu kongres. Toda ostalo nI samo pri volitvah. Na teh sestankih so delavci proučevali vse dosedanje delo organov samoupravljanja v podjetjih. Delegati so naslednji mesec ponesli v Beograd na ducate novih predlogov, ki bodo izboljšali delo. £ Po enoletnih razpravah je bil ta mesec pripravljen tudi perspektivni načrt za razvoj industrije. Načrt ugotavlja, da smo ena najbogatejših dežel v Evropi, kar zadeva surovine. Ce bi izkoriščanje naravnih bogastev ostalo na sedanji ravni, imamo za 710 let premoga, za 77 let boksita, tako da bi lahko proizvajali aluminij polnih 162 let, itd. Vodnih sil izkoriščamo komaj 5 odstotkov in tudi takrat, ko bomo zgradili vse predvidene elektrarne, ne bomo izkoristili več kot 10 odstotkov teh moči. Imamo torej vse možnosti za napredek. kov. Te skrite rezerve so ogrom. ne, saj bi nekatere industrije lahko povečale svojo proizvodnjo brez dinarja novih Investicij za več kot 50 odstotkov. Se nekaj ugotavlja perspektivni načrt: do sedaj smo gradili le velike tovarne, tako da je bilo v vsaki tovarni leta 1955 zaposlenih povprečno 280 ljudi. Takega povprečja ne poznajo niti v bolj razvitih industrijskih deželah. Naloga je torej graditi manjše tovarne, ki bodo dopolnjevale proizvodnjo velikih tovarn, ki smo jih zgradili po vojni. £ Na plenumu Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije je bilo sklenjeno, da bo januarja 1958 VI. kongres v Beogradu. Na kongresu bodo razpravljali o vlogi in delu mladine v družbeno upravnih organih. istem času se je močno povečal tudi uvoz. V prvem polletju smo uvozili za 39 odstotkov, to je za 100 milijard dinarjev strojev, surovin in blaga za potrošnjo, več kot lani v istem času, £ Ko smo ocenjevali prvo poftletje, smo bili nekoliko zaskrbljeni, češ:. ali bomo take uspehe dosegli tudi v drugem polletju7 Skrb ni bila potrebna, kajti uspehi so veliki tudi v drugem polletju. Proizvodnja Je ostala na isti ravni kot v prvem polletju. Prejemki zaposlenih so se letos povečali za 17 odstotkov, v povprečju seveda. V istem času pa so porasle cene za okofli 4 odstotke. Kot kronisti lahko zabeležimo, da smo prvo leto, ko izvajamo perspektivni načrt, gospodarili dobro. AVGUST 195 7: TURIZEM JE NAPREDOVAL V avgustu je rada suša in tudi kronist ima težave, kajti to ja mesec dopustov. No, pa ostanimo pri turizmu, saj je to prav tako pomembna gospodarska dejavnost, ki nam prinaša tudi mnogo deviznih dinarjev. 2e v mnogih deželah so ugotovili, da je izvoz »zraka, morja in lepih razgledov« zelo koristna stvar. £ V letošnjem letu smo dosegli prav lepe uspehe tudi na tem področju. Msdtern ko smo imeli leta 1955 v Sloveniji, ki je bilo kar precej razgibano, milijon in 200 tisoč nočnin, jih je bilo letos po prvih podatkih milijon in 700 tisoč. Največ je bilo domačih turistov, pa tudi ino-zemcev je bilo več kot lani. 0 Slovenija je dobila nekaj novih turističnih objektov. Zgrajena je bila vzpenjača na Pohorje, Bled je dobil mednarodno letalsko zvezo, med najpomembnejšimi pa je sodobna avto cesta proti Kopru. SEPTEMBER 1 9 57: IZREDNA LETINA JUNIJ 1 9 5 7: KONGRES DELAVSKIH SVETOV DOGODEK LETA 2e julija so padli prvi snopi, ob koncu septembra pa smo si že bili svesti nove zmage. V kmetijstvu smo dosegli tako proizvodnjo, kakršne še ne pomnimo. Tako visokih hektarskih donosov niso dosegli kmetovalci še nikoli. K temu uspehu pa nI pripomoglo le vreme, pač pa, ln to veliko bolj, večja uporaba umetnih gnojil in sortnih semen, končno pa tudi veliko tekmovanje, ki smo ga že omenili. £ Zaradi uspehov, doseženih v kmetijski proizvodnji, bomo letos prihranili precej deviz, saj nam bo treba uvoziti veliko manj pšenice pa tudi drugih pridelkov. S krompirjem pa smo imeli celo težave. Sprva je kazalo, da vsega ne bo moč prodati. Sedaj je ta strah odveč; nekaj krompirja bomo izvozili, s tistim, ki bo ostal, bomo krmili živino in zaslužili s tem prav lepe denarje. 0 In kakšne rezultate je dalo tekmovanje? V Vojvodini so številne občine, kjer so dosegli povprečni donos 25 metrskih stotov pšenice na hektar. Vmes so rekorderji, ki so pridelali celo 80 in več metrskih stotov žita na hektar. V Belju so na 120 hektarih pridelali povprečno 60 metrskih stotov. V Sloveniji pa so se izkazali Dolenjci. Janko Bračika iz Metlike, ki goji italijansko pšenico, je pridelal 35 metrskih stotov. Zadružnik La-boš iz Štajerske pa kar 64 stotov bavarke. Tako je bilo pri žitu in nič slabši niso bili uspehi pri drugih kulturah. Zato se že sedaj pripravljamo na tekmovanje, ki bo v prihodnjem letu. Sedem let po sprejetju osnovnega zakona o upravljanju gospodarskih podjetij je bil v Beogradu od 25. do 27. juhija 1957 I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. Na kongresu je bilo 1745 delegatov in okoli 250 predstavnikov organizacij, zbornic :n drugih javnih delavcev. Zbrane delegate in vse delavce Jugoslavije so pozdravili predstavniki 22 dežel. Kongresu je prisostvovalo tudi 200 domačih in Inozemskih novinarjev. £ Po uvodnih besedah predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je spregovoril predsednik republike Josip Broz-Tito. V kratkih, toda klenih besedah je povedal, kako pomemben bo ta kongres za nadaljnje delo organov samoupravljanja. Naslednje dni so se delegati razdelili v šest komisij, ki so proučevale posamezne probleme družbenega upravljanja In gospodarstva. V teh komisijah je govorilo veft kot 400 delegatov ln v naši kroniki nimamo toliko prostora, da bi zapisali vsaj najvažnejše predloge. 0 Delegati so predlagali, da Je treba prepustiti kolektivom OKTOBER 195 7: IZVOLJENI SO NOVI OBČINSKI LJUDSKI ODBORI Kot doslej se Se nadalje trudimo za večjo delovno storilnost! Vsem prebivalcem metliške občine in ostalim delovnim ljudem naše domovine želimo srečno in zadovoljno leto 1958. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR METLIKU OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR UR0J OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZVVI SREČNO NOVO LETO IN OBILO USPEHOV PRI DELU 2ELI VSEM ČLANOM OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOVO MESTO Skoraj 90 odstotkov volivcev se J« udeležilo oktobrskih volitev v nove občinske ljudske odbore. Te volitve so bile v času, ko občinski ljudski odbori prevzemajo nove naloKP na področju gospodarstva. Vsi uspehi ali pa neuspehi bodo v bodoče odvisni od bolj aH manj uspešnega dela teh organov komunalne samouprave. Tokrat smo prvič volili tudi občinske zbore proizvajalcev, ki bodo imeli v skladu 7. zakoni, ki Jih je sprejela zvezna ljudska skupščina v de- cembru, še celo odgovorne dolžnosti. Zakoni, ki utemeljujejo razdelitev dohodka gospodarskih organizacij, narekujejo zborom proizvajalcev med drugim tudi nadzor nad tem, kako se bodo sredstva razdeljevala in uporabljala. O Z zakonom o prispevku za proračune iz osebnih dohodkov, delavcev ln nameščencev bo po-1** večana oziroma prilagojena potrebam tudi materialna osnova občin. Ta sredstva so se od 1953. leta pa do lani povečala za Šest- krat: od 14 milijard in pol na 87 milijard dinarjev. Letos in prihodnje leto bo teh sredstev še več in zato bo zelo važno, kako bodo občinski ljudski odbori in drugi samoupravni organi sodelovali pri uporabljanju tega denarja. 4) O teh vprašanjih so pred volitvami razpravljali tudi na seji zveznega odbora SZDL v Beogradu in na seji Glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije. 0 V oktobru je bil objavljen prvi osnutek zakona o novem načinu delitve dohodka gospodarskih organizacij. Razprava je trajala vse do decembra, .ko so bili sprejeti zakoni: o prispevku iz dohodka podjetij za pokritje družbenih obveznosti; o prispevku za proračune in zakon o razdelitvi sredstev, ki ostanejo podjetju. S temi zakoni so uresničene zahteve in predlogi I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije! NOVEMBER 1 9 5 7: PERSPEKTIVNI NAČRT Novembra je ljudska skupščina razpravljala o perspektivnem načrtu za razvoj gospodarstva v prihodnjih petih letih. V teh letih bomo skušali odpraviti nasprotja, ki ovirajo razvoj gospodarstva kot celote. Za kmetijstvo, ki močno zaostaja za industrijskim razvojem, bomo porabili vsako leto 68 milijard dinarjev; do sedaj smo porabili vsako leto le 22 milijard dinarjev. Za promet bomo dali v prihodnjih petih letih okoli 50 odstotkov sredstev več kot do sedaj, to je 121 milijard dinarjev. In končno, za zaostalo trgovino bomo dali letno 75 milijard dinarjev. £ Posebno pozornost posveča perspektivni načrt dvigu življenjske ravni. Plan predvideva, da se bo osebna potrošnja povečala vsako leto za okoli 5 odstotkov, če upoštevamo tudi prirastek prebivalstva. Prejemki zaposlenih se bodo v prihodnjih petih letih povečevali za 35 odstotkov. Vendar računamo, da bodo plače kvalificiranih delavcev porasle za 55 odstotkov, nekvalificiranih pa za 25 odstotkov. DECEMBER 1957: USPEŠEN ZAKLJUČEK LETA Na treh zasedanjih v mesecu decembru je zvezna ljudska skupščina sprejela več kot deset zelo pomembnih zakonov: zakon o pokojninah, zakon o javnih uslužbencih, zakon o delovnih odnosih, zakon o združevanju podjetij, tri zakone s področja delitve skupnega dohodka itd., končno pa še družbeni plan za leto 1958. d S temi zakoni zaključuje skupščina svoje štiriletno delo nadvse uspešno. 24. decembra je potekla mandatna doba najvišje, ga predstavniškega organa in predsednik je na zadnjem zasedanju, ki se je začelo 19. decembra, sporočil, da je ljudska skupščina razpuščena ter je prebral odlok o razpisu novih volitev, ki bodo spomladi. £ Ljudska skupščina tega sklica je med drugim sprejela zakon o ureditvi občin in okrajev ter zakon o pristojnosti ljudskih odborov. V svoji mandatni dobi je snovala temelje našega komunalnega sistema. Mimo tega je sprejela še vrsto drugih zakonov, ki so vpeljali samoupravljanje še na druga področja javnega življenja: v šolstvo, socialno zavarovanje, zdravstvo in tako naprej. Tako Je utrdila neposredno demokratično pravico vsakega državljana, da odloča o delovanju vseh javnih služb in o tem, kako se uporabljajo sredstva, ki jih je ustvaril s svojim delom. £ Tako smo prav ob konca leta sprejeli vrsto zakonov, ki so Izredno pomembni za nadaljnji razvoj gospodarstva ln samoupravljanja. Od tega, kako bomo zakone uresničevali, je odvisno, kako bomo živeli v prihodnjem letu. Po letošnjih uspehih sodeč nam prihodnost mnogo obeta! M. 3. Pozdrav iz Požarevca Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Požarevau pošiljamo staršem, znancem in bralcem Dolenjskega lista tople pozdrave, Želei jim vso srečo v prihodnjem letu: Stane Pugelj, Stane Brezar, Viktor Fifolt, Mlko 2unič, Jože Smr-ke, Jože Pugelj. KOLEKTIV Splošne bolnišnice NOVO MESTO ČESTITA ZA NOVO LETO VSEM SVOJIM BOLNIKOM, ZELEC JIM SKORAJS-NJEGA OKREVANJA IN MNOGO SREČE V PRIHODNJEM LETU! ^DOLENJSKI LI»T« Stev. M ffflSJ Svet J« stopil v 1957. leto precej streznjen ln pretresen. Kratke odjuge v mednarodnih odnošajih, k j Je nastopila po sestanku državnih poglavarjev velesil v Ženevi leta 1955, j« bilo konec. Madžarska in Egipt sta bil] dve sveži rani, ki sta močno skeleli. Na- mesto »auoanj« je zavladal strah, stališča so postala toga in vojaški pakti no dobili novo velja/vo. Pravzaprav Se vedno živimo v senci »ponovne zaledenitve« v mednarodnih od noša ji h, toda vse teče, kot se ,ie izrazil grški filozof, nič ne stoji ln svet se vrti — z njim vred pa Že dva človekova sopotnika, umetna satelita. Ce zaradi drugega ne. pa bo vsaj zaradi tega prešlo leto 1957 v zgodovino. Letos je namreč človek storil prvi korak proti zvezdam, ne da bi bil prej rešil kup moralnih, političnih in družbenih vprašanj na zemlji. Začetek ne obeta mnogo Zneuspelim poskusom vsiliti svojo voljo Srednjemu vzhodu sta si Francija in Velika Britanija zapravili se tisti ugled, ki sta ga uživali v tem delu sveta. Pravzaprav ji njen napad pomenil prelomnico v razvoju arabskega sveta tn odtlej smo priča nove dobo in novih odnošajev. Po prvi svetovni vojni sita Francija in Veliika Britanija vedrili in oblačili na Srednjem vzhodu, izkoriščali to področje politično in gospod a nsko in izigravali eno arabsko državo proti drugi. Zdaj sta bili sami izigrani. V takem položaju je po mnenju ZIDA nastal v tem, delu sveta »vakuum«, ki se mu po domače pravi praznina. Velesile so namreč zmeraj rade uporabljale to besedo kot izgovor za veije ali manjše vmešavanje v zadeve drugih. In tako se je pojavila Elsenhowerjeva doktrina za STednji vizhod, katere glavni namen je bil »preprečiti širjenje sovjetskega vpliva v tem delu sveta«. Ta vpliv pa se je po mnenju Američanov izražal v pošiljanju orožja Egiptu in Siriji, v dajanju posojil in strokovnjakov za gospodarski razvoj teh dežel. V nekem smislu so imeli Američani prav. Sovjetska zveza se je res pojavila kot konkurent na Srednjem vzhodu. In ta konkurent je. posredno omogočil Egiptu vzdržati pritisk Zahoda. Amerika je hotela namreč Naserja gospodarsko stisniti s sankcijami, toda ta poskus ni uspel. Egipt Je bil očitno pretrd oreh. Zato je bilo treba ukrepati v najšib- kejšem členu — Jordaniji, tej puščavska državi med Egiptom in Sirijo, ki je postala člen v politični in vojaški zvezi teh dveh držav. Vse tri države so se preveč zbližale, da bi fejlo to všeč Zahodu. Mladi Jordanski kralj Husein *e (brez dvoma'« podporo« zahodnega denarja in ameriškega VI. sredozemskega brodovja) izvedel državni udar, izgnal aU pozaprl Egjpstu in Siriji naklonjene politike in oficirje, začel izvajati prozahodno politiko in pokazal zobe. Ji,« je dejal v nekem intervjuju predsednik sirijske vlade Safori As-ali. »Zahod nam noc«j dati pomoči brez pogojev.« Odnosa j i med Sirijo in ZDA so se še bolj zaostrili. Prvi so trdili, da se ZDA vmešavajo v njihove notranje zadeve, drugi pa, da Sirija leze v Aovjetski tabor, če že ni tam. Nato so Sirijci izgnali ameriške diplomate in jih obtožili, da so pripravljali zaroto proti vladi in državni ureditvi. Napetost je rasla vse do jeseni, ko so se začele na si- BOJ ZA Vmešavali sta se gotovo obe strani, toda to je del politične igre na Srednjem vzhodu. Trenutno je zmagal Husein. Kako dolgo bo vztrajal, nihče ne ve. Toda le malo ljudi na Srednjem vzhodu danes stavi nanj. 0 Pritisk Zahoda se je nato premaknil na Sirijo. Začeli so se množiti glasovi, da je Siriji na najboljši poti, da postane sovjetski satelit. Na te obtožbe so sirijski voditelj.i vztrajno odgovarjali, da niso satelit ne enega ne drugega. »Ce nam Rusi ponujajo dolgoročni kredit z malenkostno obrestno mero, je razumljivo, da ga bomo sprele- rijski moj,- zbirati turške čete. Sirijci so zavpili, da jih mislijo Turki napasti, (in vse je kazalo, da jih res mislijo napasti), toda takrat je prišlo zelo ostro svarilo Iz Moskve. Hrup se je nato malo polegel, toda problemi še niso rešeni. Srednj.i vzhod je še vedno sporno (področje med velesilami. Danes tudi nekateri odgovorni državniki na Zahodu priznavajo, da tam ne bo miru, če ne bo prišlo med ZDA in ZSSR do sporazuma o tem delu sveta. Seveda rjo takega sporazuma, ki bi določal, da se nobena stran ne bo vmešavala v notranje zadeve arabskih držav. Glavno vprašanje ostane nerešeno Od tistih daljnih Časov, ko je tujec, ki je prišel v vas, dvignil roko in razprl dlani, češ da nima v roki kamna in da potemtakem prihaja kot prijatelj, je bilo zaupanje med narodi odvisno od orožja. Močne so ljudje spoštovali in se jih bali, šibki so bili sužnji. Orožje je zastrupljalo odnose med ljudjmi, omogočalo izkoriščanje in zaplajalo sovraštvo. In tako skozi stoletja. # Dve svetovni vojni sta naučili ljudi,' da brez učinkovitih sporazumov o razorožitvi ni mogoče ustvarit; trdnega mednarodnega zaupanja. Brez mednarodnega zaupanja pa utegne »pet izbruhniti vojna. To pa bi pomenilo konec človečke civilizacije — brez vsakega pretiravanja —. O tem pričata japonski mesti Nagasaki in Hiroši-ma, ki sta doživeli atomsko bombardiranje. In tisti dve atomski bomibi sta bili navadni igrači v primerjavi z rušilno močjo sedanjih vodikovih, kobaltovih ali kakšnih že vse bomlb. # Marca je ob upanju vsega sveta začel spet zasedati v Londonu pododbor komisije OZN za razorožitev. Za zeleno mizo so sedli zastopniki Sovjetske zveze z ene strani in zastopniki ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade z druge. Razpoloženje je bilo vedro, napovedi ugodne, obrazi nasmehi Jani. Res je, pogajanja so se zavlekla. Toda svetovno javno mnenje je potrpežljivo čakalo, saj je šlo za velike reči. Vsako popuščanje na obeh straneh, vsako zbližanje stališč so ljudje pozdravljali. Nekaj stališč se je res »bližalo. Rusijo nekoliko popustili pri letalski inšpekciji, ki jo je bil predlagal Eisenhower. Zahod je skušal ustreči Rusom e prekinitvijo poskusov z jedrskim orožjem. Toda to prekinitev jey vezal na širši sporazum, medtem ko so Rusi zahtevali prekinitev poskusov kot pogoj za sporazum. Po domače povedano: Zahod je hotel obširen sporazum hkrati, Rusi postopen sporazum. Pri tem je včasih prišlo do nekoliko smešnih pri- zorov, ko «o Rusi zagovarjali neki predlog, ki so ga Zahodne sile še pred letom dni postavljale kot pogoj za sporazum, in zahodne sile spet navajale argumente, ki so jih bilj Rusi dotlej že opustili. Toda svet je še vedno potrpežljivo čakal. Vsi so govorili: nobena stran v Londonu si ne bo upala enostransko prekiniti pogajanj in prevzeti nase odgovornost za njihov neuspeh pred svetovno javnostjo. In vendar so se pogajanja v začetku septembra končala z neuspehom. Vsaka # Pnav tako nI bil dosežen napredek med razorožatveno debato, ki se je jeseni nadaljevala v Generalni' skupščini OZN. Ton obravnave se je skoraj izrodil v zmerjanje in začelo se je preglasovanje za posamezne resolucije. Jugoslavija in nekatere druge države so hotele posredovati, da bi zbližale nasprotujoča si stališča, toda vse zaman. Večino je dobila zahodna - resolucija. Toda s ttem problem, ki je trenutno -obtičal na tej točki, ni bil rešen. Stari francoski izvedenec za POGOVOR V LONDONU »General Speidel, človek % vašimi izkušnjami bi nam morda lahko povedal, kako bi izgubili prihodnjo vojno ...« (Vicky) stran je valila na drugo krivdo za neuspeh in pri tem navajala toliko razlogov, izgovorov in »dokazov« za pravilnost svojega stališča, da so bili še uvedenci zmedeni od raznih »odprtih nebes« (to je letalska inšpekcija), nadzorovanega uničenja jedrskega materiala, prekinitve jedrskih poskusov, ki je bila vezana na pogoje, ki so bili spet vezani na pogoje ... Tako ni bil nihče kriv za neuspeh, toda napredka n* bilo. razorožitvena vprašanja Jules Moch je dejal, da je ob vpraša-, njih, ki jih je mogoče rešiti sa-. mo s soglasjem vseh prizadetih, popolnoma jalovo sprejemati enostranske resolucije s preglasovanjem, če n; tega soglasja. T0 je Pirova zmaga. 9 ln tako moramo, žal, ugotoviti, da je osrtalo glavno vprašanje sodobnega sveta, vprašanje razorožitve, letos nerešeno ali da se vsaj nismo bistveno približali njegovi rešitvi. Zahod se zdrzne ob sovjetskih uspehih Avgusta Je SZ uradno sporočila, da je izpopolnila medcelinsko raketo, »ki je zadela cilj«. Zahod je z mešanimi občutki sprejel to novico. Nekateri so govorili, da so to že davno napovedovali, drugi pa Rusom niso verjeli in hiteli zatrjevat, da ni tako hudo in da so Rusi verjetno šele v začetnem štadiiu izpopolnjevanja rakete. Toda Zahoda, predvsem ZDA, se je polastilo nela-godje, ki se je večalo iz dneva v dan. Američani so namreč po vojni posvečali skoraj vso skrb razvoju letalstva, njihov program raket je šepal. Rusi pa so očitno vrgli skoraj vse svoje proizvodne kapacitete, znanstvenike jn sredstva v izgradnjb in izpopolnjevanje raket. Ce se J1m Je posrečilo izdelati medcelinsko raketo (čeprav bo pre- teklo še nekaj Časa, da jih bodo izdelovali v množicah), so postavili na glavo sodobno vojskovanje. # Vst dvomi o medcelinski raketi pa so se. razpršili, ko so Rusi 4. oktobra izstrelili v vesolje prvi umetni satelit, ki Je tehtal več kot osemdeset kilogramov. Tiste, ki h o raket., še dvomili, so strokovnjaki prepričali, da izstrelitev sputnika v celoti potr.juie sov.jet.-ike trditve. V čast štiridesetletnice oktobrske revolucije pa so Rusi izstrelili drugi umetni satelit, ki je tehtal kar pol tone. Kaj storiti? % Zahoda se je polaščala hkrati vročina in mrzlica, Američane Qa kar nekakšna panika. Ni bilo nobenega dvoma: v zelo važni vojaški panogi so Rusi prekosili Zahod. Za ceno kolikšnih žrtev, je bilo popolnoma vseeno. Začelo se je spraševanje vesti onkraj luže: koliko ameriških znanstvenikov so v preteklosti po nedolžnem sumničili in jim onemogočali plodno delo? Zakaj zaostajajo ZDA za ZSSR, kar zadeva število diplomiranih jnženirjev, tehnikov, profesorjev? V najbogatejši državi sveta očitno vsak gleda le na to, kako se bo njemu dobro godilo, za štipendije, ki bi pomagale talentom do uspeha, državi do odkritij, pa očitno ni dovolj denarja. To ugotavljanje preteklih napak se še nadaljuje in je samo ob sebi koristna stvar. Toda pridružila se mu Je panika, histerija, da .je treba Ruse za vsako ceno čim hitreje dohiteti in prehiteti. Naglica pa škoduje. O tem priča neuspešni poskus izstrelitve prvega ameriškega umetnega satelita. 0 To razpoloženje je prešlo tudi v politično življenje. ZDA so začele razglašati potrebo po novi politiki: politiki medsebojne odvisnosti. Ves zahodni svet naj bi se strnil, članice Atlantskega pa kita morajo postati čim trdnejša enota, da bodo lahko kos sovjetski grožnji. Znanstvene in vojaške izkušnje ene članice morajo biti dostopne vsem drugim članicam, čeprav so morali Američani v zadregi priznati, da so bili prav onj tisti, ki v preteklosti niso hoteli deliti atomskih skrivnosti s svojimi zavezniki. Prepričani so bili. da sami znajo in zmorejo vse. Ker je zdaj postalo očitno, da Rusi tako in tako poznajo te skrivnosti in da najbrž vedo še nekaj več kot Američani, so ti postali popusti ji ve j ši jn dostopnejši za mnenja drugih. # Hkrati so sklenili, da je treba nekaj storiti v odgovor na sovjetsko medcelinsko raketo. Ker Američani še nimajo medcelinske rakete, imajo ali pa bodo v kratkem jmelj rakete srednjega dometa, skušajo vzpostaviti na ozemljih članic NATO (Atlantskega pakta) iz-strelisča teh raket. Z drugimi besedami: Američani skušajo potisniti oporišča za izstrelje-vanje teh raket čim bliže sov- jetski meji, da b» odgovorili na sovjetsko medcelinsko raketo. Razumljivo je, da Moskva teh priprav ne gleda prijazno in sovjetski ministrski predsednik Bulganin je tik pred decembrskim sestankom, držav članic Atlantskega Dakta v Parizu, kamor je prišel tudi Eisenhower, poslal vsem prizadetim in neprizadetim (med njimi tud.i Švici) pisma, v katerih svari Zahod. Politika vzpostavljanja raketnih oporišč ne utrjuje miru. Prihodnje leto utegne biti eno izmed naj bol i usodnih za človeštvo, ki je že zdaj na razpotju: nadaljevati oboroževalno tekmo ali doseči učinkovit sporazum o razorožitvi. Tudi Vzhod ima svoje težave Oobsodbo Stalina ln s tako imenovanim procesom destalinizaoij se je razvoj v SZ obrnil na bolje. Vsemogočna oblast Stalinove poli- litike izključil lz CK in jih ob- čele proslave 40. obletnice okto- sodil, ker so se upirali novi po- brske revolucije, ki se jih je litiki v kmetijstvu in ukrepom udeležila tudi naša delegacija za decentralizacijo v gospodar- pod vodstvom Edvarda Karde- stvu, kar zadeva notranjo poli- Ija in Aleksandra Rankovića. S R SENAD tike je popustila, ljudje so svo-bodneje zadihali, država je začela posvečati vedno več pozornosti življenjski ravni sv>jih državljanov — v mejah možnosti — jn stiki med Vzhodom in Zahodom oziroma med SZ ln zahodnimi državami so se vedno bolj množili. Sovjetski voditelj] so obiskali neka i azijskih držav, v Evropi pa tudi Veliko BrltanHo. To je bilo vse nred Suezom ln Madžarsko. Zakaj s tema dvema dogodkoma je kazalo, da je tako imenovani proces destalinizacije, ki pa Je silno zapleten in težko pregleden proces, zašel v težave. V SZ je kazalo, kakor da po teka več procesov hkrati. Re-formistični gospodarski ukrepi so si sledili v roku nekaj tednov, kakor da zdal prevladuje ta, zdal ona smer. Naposled se je prvemu sekretarju CK KP ZSSR Hruščevu z razbitjem sistema ministrstev in decentralizacijo gospodarstva posrečilo dati več pristojnosti posameznim republikam In avtonomnim pokrajinam. S tem je seveda prizadel precejšnje število birokratov, kj so bili zaradi reform prisiljeni ?npustitj prijetno življenje v Moskvi in se prilagoditi novim^ razmeram, v katerih njihova-'1 bfts^da nI več toliko veljala kot' poprej. # O teh reformah in še o marsičem drugem pa očitno ni bilo soglasja v najvišjem sovjetskem vodstvu. Konec junija je prišlo do burne razprave v Prezidi ju CK KP ZSSR, kjer so proti reformam Hruiščeva in njegovu politiki nastopili Molo-tov, Kaganovič, Malenkov ln Sepilov. Razprava se je prenesla v CK KP ZSSR, ki je omenjene partijske in državne po- tiko. V zunanji politiki pa da so nasprotovali popuščanju v mednarodnih odnošajih. Toda izključitev s tem še ni bilo konec. Malo pred proslavo 40. obletnice oktobrske revolucije je bil razrešen dolžnosti obrambnega ministra ZSSR Ge-orgi) Zukov. Hkrati ga je plenum CK KP ZSSR izključil iz centralnega komiteja In med drugim ugotovil, da »je v zadnjem času bivSi minister za obrambo ... kršil le ninska načela vodenja oboroženih sil, da tem je bil vsekakor z jugoslovanske stranu poudarjen pomen te velike prelomnice v zgodovini človeštva. Prelomnice, ki je vsemu naprednem« človeštvu tudi pomenila začetek novih odnošajev ne samo med ljudmi, ampak tud,; med narodi — velikimi in malimi. Ti novi odno-šajl naj bi počivali na enakosti in nevmešavanju v zadeve drugih. Ti novi odnošaji pa naj bi tudi omogočali samostojnost držav in Dosameznih partij. In zato ie naša delegacija podpisa- D U L L E S & CO. 1 1 »Gospod Adenauer, želite raketo, ki eksplodira takoj, ali takšno, ki eksplodira čez 3 minute?« (Nemška karikatura) je sledil liniji odklonov pri delu partijskih organizacij, političnih organov in vojaških svetov, liniji likvidacije vodilne in nadzorstvene vloge partije, njenega CK in vlade nad armado in vojno mornarico.« 41 Nekaj dni potem so se za- la manifest, miru, ni pa podpisala razglasa dvanajstih komunističnih partij, ker se z nJim ni strinjala. S tem je ponovno potrdila našo neodvisnost in načelno stališče, ki ga je bila malo prej uveljavila s priznanjem DR Nemčije. Bonn bi rad diktiral svojo politiko Vskladu z našo politiko aktivne koeksistence Jugoslavija ni mogla preko obstoja Demokratične republike Nemčije, s katero le še pred Časi se menjajo priznanjem imela gospodarske in drugačne stike. Nadaljnje nepriznavanje DR Nemčije bi dejansko tud j ne ustrezalo politiki miroljubnega sožitja. To- da s priznanjem Vzhodne Nemčije je Jugoslavija tudi hotela olajšati proces približevanja med Vzhodom in Zahodom, konkretno zbližanje med obema deloma Nemčije oziroma med Bonnom in vzhodnoevropskimi državami, kar je bila tudi uradno izražena želja Bonna. Kako nenavadno zveni torej trditev Bonna ob prekinitvi diplomatskih odnošajev z Jugoslavijo, da prav priznanje Vzhodne Nemčije po Jugoslaviji otežko-ča to zbližanje med Zahodno Nemčijo in Vzhodno Evropo! Sicer pa je nelogično stališče Bonna prišlo do izraza takol po prekinitvi diplomatskih odnosov z Jugoslavijo, ko je moral zu- nanja minister von Brentano na tiskovni konferenci v zadregi priznati novinarjem, da Bonn pravzaprav deli države v trt kategorije. V prvi kategoriji j» SZ, ki priznava Vzhodno Nemčijo, a s katero ima tudi Zahodna Nemčija diplomatske stike. V drugi kategorij,; so države, kot je na primer Poljska. Ta priznava Vzhodno Nemčijo, nima pa še stikov z Bonnom. Bonn pa bi rad vzpostavil stike s Poljsko, pn čemer seveda ne bo mogel zahtevati, da mora Poljska prekiniti diplomatske odnošaje z Vzhodno Nemčijo. V tretji kategoriji pa naj bi bila kot osamljena država Jugoslavija, ki ne sme hkrati priznavati Bonna »n Pankowa. Zelo majava logika! Jugoslavija j a ravnala načelno, kakor bo ravnala tudi v prihodnosti. £ Ta njena pozitivna politika pa je prišla posebno do izraza v vprgjanju razorožitve. Med jugoslovanske pobude je treba prišteti številne izjave predsed-nLka republike ln drugih jugoslovanskih voditeljev, dejavnost naših predstavnikov v OZN, poudarjanje vprašanja poskusnih eksplozij v jugoslovanski resoluciji, predloženi komisiji za razorožitev julija letos, itd. Na-šf delegati so pogostokrat posredovali v OZN, vedno upoštevajoč možnosti za zbližanje med Vzhodom in Zahodom. In ti napori ostanejo slej ko prej temeljni kamen jugoslovanske zunanje politike. Pozdrav domačim Svoje domače, prijatelje in znance lepo pozdravljajo vojaki iz Tolmina, Seleč jim obilo sreče v prihodnjem letu: Jože Lovrenčič, Pavel Majer-le, Franc Rem, Janez Čok, Jože Slak, Janez Marolt. Dolenjskim dekletom Iz Pirota, kjer služimo vojaški rok, pošiljamo tople pozdrave z najboljšimi željami svojim staršem, bratom, sestram in vsem znanim: Dominik Kralj, Peter Rozman, Anton Volj, Vid Podobnik, Marjan Lunder, Janez Bela, Struna Rudolf, Jože Podriaj, Alojz Koprive, Ivan Ciher, Ivan Fink, Zdravko Rudolf, Jože Kodrič, Franc Turk, Jože Žagar, Marijan Jurca, Anton Štimc, Jože Andoljšek,. Edo Trhlen, Ferdo Umek. Iz ČaSka se oglašajo Vojaki-Dolenjct, ki služijo kadrovski rok v Čačku poši-itn.ii ta Novo leto vsem -domačim, bratom, sestram in staršem tople pozdrave. Jože Senica, Aleksander Miklič, Matija Spolar, Weiss Alojz, Jože Vodopivec. čestitke Iz Banja Luke Lepe pozdrave z najboljšimi željami pošiljajo dolenjski fantje, ki služijo rok v Banja Luki, vsem dolenjskim kolektivom, staršem, bratom, sestram, sorodnikom in znancem. Pozdravljamo tudi vse Dolenjce v vrstah JLA in jim želimo mnogo uspeho??. Milan Rogelj, Mirko StariČ, Peter Peterlin, Vili Granda., Alojz Matelko, Franc Obrč, Karel Porenta, Stane Pevec, Alojz Zupančič, Alojz Adamič, Franc AndolŠek, Peter Brudar, Anton Bartohne, Alojz Cvar, Alojz Colarič, Jože Drenik, Janez Franko, Janez Gal, Ivan Gruden, Albin GorŠe, Vinko Hočevar, Martin Gregorič, Ivane Ivan, Ivan Kajš, Franc Križe, Jože Lavrič, Janez Modic, Vinko Mcstek, Alojz Novak, Ivan Ogrin, Vinko Robek, Rudi Starič, Nace Skubic, Franc Smajdek, Alojz Skulj. Johan Sumer, Janez Vesel. Janez Vidmar, Joie Zadnik, Jož« Zeleznikar in Božo Kuhar. R. m. KJE JE PRAZNINA NA SREDNJEM VZHODU? (Iz zagrebškega Kerempuha) VSEM OBČANOM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1058. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Straža-Toplice Z VSEMI MNOŽIČNIMI ORGANIZACIJAMI. Stev. 92 (406) »DOLENJSKI LIST« Stran 9 TONE BELE, predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev: ore in v korak Kultura gre, kakor ne more biti drugače, v svojem razvoju vzporedno z gospodarskim razvojem Zopet Je minilo leto dni. Zopet smo postali bogatejši z življenjskimi izkušnjami, znanem ln spoznanjem, da ima sociali-•tičn,; družbeni red velikanske prednosti pred kapitalističnim družbenim redom. Sam predsednik Združenih držav ameriških g. D. Eisenho-wer je nedavno priznal, da je Sovjetska zveza prekosiila ZDA tako glede znanosti kot tudi glede števila visoko kvalificiranih šalanih kadrov. To priznanje je tem pomembnejše, kar Je kapitalistična propaganda doslej neprestano gonila lajno, da ni v socialističnem družbenem redu mogoč razvoj gospodarstva, razvoj znanosti in umetnosti, kakor tud; ne razvoj človekove osebnosti. Vendar sta vzletela sovjetska satelita v zrak in krožita ter oznanjata slavo o napredku znanosti v Sovjetski zvezi. Kot nalašč in v zaameh kapitalistični propagandi pa ameriški satelit niti ni mogel vzleteti. Vsakega človeka, ki živi v socialistični družbi, to navdaja s ponosom in samozavestjo. Kultura gre, kakor ne more biti drugače, v' svojem razvoju vzporedno z gospodarskim razvojem! »Kultura spreminja« — kot pravi Mane — »gmotne boje v duhovne, njihovo grobo gmotno podobo pa poduhovija ...« Kultura ne more biti »ama sebi namen kot ne more biti tudi umetnost »sama zase« in sama sebj namen. Najtesnejšo povezanost kulturnega življenja t političnim življenjem Je izpovedal Ivan Cankar v »Pismih Jeremije-vih«: »Se pred politično stranko (liberalno stranko) pa je umrla kulturna doba, ki ji Je bil slovenski liberalizem udaril svoj pečat. Kakor v stranki, tako v kulturi vidimo le še lepe spomine In pomilovanja vredne ostanke. Tako v stranki, kakor v kulturi: brezprograimnost, razcepljenost, plahost, želja starca po slogi In lenobi, strah pred bojem. In tu kakor tam: kar je bila nekdaj živa beseda, je zdaj dolgočasna fraza; kar je bil ideal, je zda>j pretveza; kar je bila žrtev, je sinekura. Spet enkrat se je sončno jasno pokazalo, da narodna kultura ne visi med nebom in zemljo, kakor so še dandanes prepričanj slovenski kritiki; temveč, da je produkt časa, njegovih socialnih in političnih razmer. Tako bere, kdor zna brati, na obličju slovensko umetnosti moč in obnemoglost slovenskega Liberalizma.« To misel Je nadvse lepo razvijal Boris Ziherl v »Kulturnem razgovoru« v temi: Moderno in njegovi družbeni nosilci v sodobnem življenju — takode: »Nosilec novega v sodobnem družbenem dogajanju je edino delavski razred. Le-ta je tista sila. ki lahko z rešitvijo svojega razreši tudi probleme vseh drugih družbenih plasti. Edino delavski razred Je tudi legitimni (zakoniti) nosilec ln uresni-čevalec idej sodobnega, moder- nega humanizma, ki strem^ k resnični sprostitvi človekove osebnosti. Zato Je v temelju zgrešena vsaka misel, ki tako vlogo pripisuje kakšni drugi družbeni plasti, konkretno inteligenci. Inteligenca je lahko družbeno pomembna ustvarjalna sila. in sicer ogromna, neprecenljiva ustvarjalna sila samo tedaij. če je tesno zvezana z delavskim razredom, če se naslanja na njegov nezmotljivi revolucionarni instinkt.« Naše naloge v 1.1958 Naloge, ki stoje pred svetom Svobod in Prosvetnih društev okraja v prihodnjem letu 1658 so zlasti tele: 1. Utrditi in usposobiti občinske svete Svobod in prosvetnih društev, da bodo sami sklepali in odločali o vseh kultur-no-političnih vprašanjih, ki se pojavljaijo v življenju na območju občHr.«, da bodo sami idejno usmerjali društva svojega območja ter sami zagotovi- vprašanj občine v svrho pravilnega in uspešnega usmerjanja kulturno-prosvetnega dela. 3. Trajno skrbeti in navajati občinske svete Svobod in prosvetnih društev, da bodo društva prilagodila svoje delo potrebam in razmeram kraja ter naši socialistični stvarnosti, da ne bodo prepuščena kot je doslej pravilo, sama sebi, da n« bodo povsem odrezana od druž-beno-gospodairskega in politič- 8. Organizirat,! s predstavniki občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev občasne sestanke, na katerih naj se obravnavajo vsa konkretna družbe-nio-gospodarska in idejno-poli-tična vprašanja, ki se pojavlja-jo na terenu, tedaj vprašanja, gT.ede katerih oe zavzeti. potrebna enotna stališča. 9. Stalno »i prizadevati skupno z občinskimi sveti Svobod in prosvetnih društev, kako priti do novih oblik dela, do oblik, ki bodo v korist socialistične stvarnosti in s tem družbeni skupnosti, seveda pa tudi ne pozabiti na kulturno raz-vedriHo društvenih članov ln ostalega prebivalstva. 10. Trajno priporočati svetom občinskih svetov Svoood in prosvetnih društev, da društva razširjajo revijo »Sodobna pota«, ki naj jo člani društva berejo ln o pomembnih člankih tudi razpravljajo, tako da bo revija res glasilo zveze Svobod in prosvetnih društev. Cene Vipotnik in Vladimir Pavšič — Matej Bor po literarnem večeru v Kostanjevici na Krki (Polenjski kulturni festival 1957). Delavski razred -nosilec novega Te najtesnejše povezanosti med političnim in kulturnim živLjenjem, kultumo-prosvetrni, pa tudi politični delavci pri svojem detlu premalo upoštevajo in velikokrat pozabljajo, da je nosilec novega v sodobnem družbenem dogajanju delavski razred. Zakaj? »Delavski razred in bogastvo« — pravita Marx m En gel s —• sta nasprotj,; v kapitalističnem načinu proizvodnje in razdelitve. Ko spreminja kapitalistični način proizvodnje veliko večino prebivalstva v čedalje večji meri v delavce, ustvarja ta način proizvodnje delavski razred kot tak, ustvarja bedo, ki se zaveda svoje duševne in fizične bede, ustvarja dehumanizacijo, ki se svoje dehumanizacije zaveda, tedaj silo, ki je primorana, da izvrši prevrat, če noče propasti. Delavski razred Je prisiljen, da odpravi samega sebe ln a tem svoje nasprotje, ki mu j« pogoj — privatno lastnino.« Delavski razred ne mara. da bi ga kapitalist; izkoriščali, pa tudi sam ne mara Izkoriščati druge. Zato je zgodovinsko poklican, da ustvari družbo, v kateri ne sme biti Izkoriščanja človeka po človeku, še manj pa izkoriščano a razreda po razredu. Zato je za kiilturno-prosvet-nega delavca v socialistični družb; izredne važnosti, da ve, zakaj socialistični pisatelji pri- pisujejo zgodovinsko vlogo delavskemu razredu, da zgradi socialistično družbo. To vtogio delavskega razreda wta učitelja socializma Mane in Engels kratko takole razložila: »Ce socialistični pisatelji pripisujejo to svetovno zgodovinsko vlogo delavskemu razredu, potem tega nikakor ne delajo zato, ker Imajo delavce za bogove, kakor trdi kritična kritika. Ravno nasprotno. Zato, ker Je v izoblikovanem delavskem razredu abstrakcija vsega človeškega, celo videza človečnosti, praktično dovršena, ker so v življenjskih pogojih delavskega razreda najbolj nečloveško zaostreni vsi družbeni življenjski pogoji, ker Je človek izgubil v delavskem razredu samega aebe. pri tem pa ni pridobil samo teoretične zavesti te izgube, marveč ga Je stiska, — ki Je nI več moč odstrani trt, ki se Je ne da več olepšati, ki je absolutno ukazujoča, ker Je praktični Izraz nujnosti — prisilila V upor proti tej nečlovečnosti — zato se delavski razred more in mora osvoboditi sam. Ne more pa se osvoboditi sam, če ne odpravi svojib lastnih žlv-ljenjsikih pogojev. Svojih lastnih življenjskih pogojev ne more odpraviti, če ne odpravi vseh nečloveških življenjskih pogojev današnje (kapitalistične) družbe, ki so združeni v njegovem položaju. Delavski razred ne hodi zastonj skozi trdo, toda utrjujočo šolo dela. Ne gre za to, kaj si posamezni delavec ali celo celotni delavski razred tačas predstavila kot cilj. Gre za to, kaj ta cilj Je ln kaj bo zaradi tega »Je« prisiljen zgodovinsko napraviti. Njegov cilj in njegova zgodovinska akcija Je očitno ln nepreklicno določena v njegovi lastni življenjski situaciji kot tudi v celotni organizlciji današnje meščanske družbe.« Malo je takih Zaverovanost, zagledanost, sreča — tako bi lahko dejali ob gornji sliki, ki nam kaže skupino zadovoljnih občudovalcev in poslušalcev »PRODANE NEVESTE«, ki Jo je za uvod v Dolenjski kulturni festival pela ljubljanska Opera letos jeseni na dvorišču kostanjeviškega gradu. Takrat smo slišali in zapisali: umetnost med ljudstvo! 11, da se društva dogovarjajo o skupnih akcijah, da si med seboj pomagajo itd. 2 Trajno skrbeti, da bodo občinski sveti Svobod in prosvetnih društev, ki predstavljajo društva pred oblastvenimi in drugimi družbenimi organi, e temi stalno v najtesnejših stikih zaradi skupnega pretresana a vseh konkretnih gospodarsko - družbenih in političnih nega dogajanja v občini in da ae ne bodo izgubljala — kot »e to velikokrat dogaja — nekam pod oblake, v tematiki \t srednjega veka ali celo v najrazlič- „^gaia. Nastopal' je tudii Komisija zrn. ljudskoprosvetno delo pri TVD Partizan v Žužemberku »e je odločila, da letos pred občnim »borom Okraj-ne zveze Svobod in prosvetnih društev predlaga za odlikovanje enega najprizadevnej š;h kul-tumoprosvetnih delavcev, mladinca Marjana Smrketa. Marjan je skromen fant, čeprav ga v Žužemberku in okolici vsak pozna in spoštuje. Rojen je bil 8, marca 1937 v napredni Srn/rketiOTi družini v Žužemberku. 1942 jim je bila hiša požgana, oče zaprt ln družina m je stiskala pri sorodnikih in sosedih. »To so bili hudi časi«, pripoveduje Marjan ta z žalostnim obrazom se ' veseli fant, ki vedno žvižga in poje, spominja najtežjih dni, koso mi aprila 1943 belogardisti ubili mamo. Začetni pouk j« dobil v partizanski šoli v Žužemberku; nekaj časa je hodil v šolo tudi v Dobrem polju, po osvoboditvi pa spet v Žužemberku. S 14 leti J« končal nižjo gimnazijo in bil med najboljšimi v razredu. Kako rad bi šel Še naprej v šolo, toda treba je bilo ostati na kmetiji ln obdelovati polje, ne samo domače, tudi drugim 1e večkrat preobračali zemljo. Svoj prosti čas pa je Marjan večinoma preživel pri vajah za proslave, igre, v telovadnici In na Loki. Odkar je začel hoditi v šolo pa do zdaj, ko bo konec leta odšel k vojakom, v Žužemberku skoraj ni bilo prireditve aH igre, da ne bi sodeloval. Prva njegova večja vloga je bila v Sneguljčici, ko je igral kav snubač in Sveti plamen. Najraje se spominja Mladosti pred sodiščem, najbolj všeč pa mu je bila vloga Niklavsa v Via mali. Odkar je bil v Žužemberku ustanovljen Partizan, Je Marjan sodeloval v društvu kot priljubljeni vaditelj članov in zadnje leto tudi mladincev. nojših neslanostih na račun delovnega človeka. 4. Trajno navajati občinske svete Svobod in prosvetnih društev, da bo delo društev prešlo na neko stalnost, se pravi, da bo njih delo organizirano, načrtno, sistematično in nekam Rdeči kapici, Jurčku, bil medved, pomagal je Dedku Mrazu ln podobno; kmalu po končani Šoli pa je začel sodelovati v igralski skupini in do danes odigral nad 10 večjih vlog v igrah Divji lovec, Kovačev študent, Mati, Vrnitev, Slaba vest, Utop- panjsko. prežeto s čutom drui- ljenec, Mladost pred sodiščem, „Veselim se nove vloge... Glavni dobitek, Zupanova Micka, Draga Ruth, Via mala, Lo- V prijetnem razgovoru s to-r »Krogu s kredo« in še v drugih varišico Mirni Poljanškovo, igrah. Najljubša mi je bila igralko Prosvetnega društva vloga lady Mitford. Rada igram »Josip Jurčič« Trebnje so se dramatične, vsebinsko globoke menjavala vprašanja, postavlje- vloge. Več truda Je potrebno, na brez običajnih uvodov z od- pa sem vselej doslej bila zado- govorl brez posebnega premiš- voljna. 1 janja. — AH radi Igrate? Zelo. 2e na partizanskih mitingih sem nastopala. Od ustanovitve, to je že devet let, pa sodelujem v kulturno-prosvet-nem društvu »Josip Jurčič«. Veselje sem imela seveda že pred vojno —- toda možnosti ne. — Katere vloge ste do sedaj tolmačili? Vseh niti ne bi mogla našteti. Iger je bilo veliko- Nastopala sem kot AJmira v »Miklovl Zali«, v naslovnih vlogah »Hasan-aginice« in »Rošlinke«, kot Lenčka v »Razvalini življenja«. lady Milford v »Kovarstvu in ljubezni«i Katarina v drami »Za pravdo in srce«. Tona v »Ugaslih lučeh«, Yil Pel v nam je postavil rok. Potem bomo pričeli študirati »Kardinalov greh«. Igrala bom Gemmo. Vloge se veselim kot še nobene, me pa tudi zelo skrbi. Mislim, da bomo v tej sezoni postavili na oder kvalitetna dela, saj nas je veliko in veselja tudj ne manjka. — In kaj hI najbolj želeli v novem letu? Kot uslužbenka in gospodinja kaj dru2p»a kot ^.m vi*r standard, kot igralka pa na vsa-k. predstavi mh aoaiej froum dvorano gledalcev in uspehe našega kolektiva I E. R. bene odgovornosti, vendar osvobojeno vsakršne ozkosti, tako da bodo društva predstavljala pomembno družbeno silo v oko-liišu. 5. Trajno pomagati in navajati občinske svete Svobod in prosvetnih društev, da bodo društva sestavljala pravilne, nji- Problem primernih prosto-hovlm uspehom in družbeni po- rov Ljudske knjižnice v No-membnosti primerne proračun vem mestu se vleče Se vsa leta ne, da bodo lahko uspešno de- po vojni. Za vse se najdejo lala v korist društva in skup- prostori, le Ljudska knjižnica nosti. je izjema. Utesnjena je v 6. Trajno navajati občinske prostoru, kjer knjige propa-svete Svobod in prosvetnih dru- dajo tn je vsako primemo po- Zadnjil dve leti Je bil budi načelnik Partizianfti Svoje društvo Je letos že drugič uspešno zastopal na Teku republike v Ljubljani, na Teku 29. oktobra za občinski praznik Novega mesta pa je dosegel 5. mesto. Le z rednim treningom je dosegel tak uspeh, saj se je marsikdo začudil, ko ga je v mraku srečal v okolici Dvora ali Soteske in je v Žužemberku samem večkrat slišal za seboj: »2e 'spet Smrketov norec!« Lani je pridno obiskoval tečaj za šoferje amaterje in po treh mesecih odlično opravil izpit. Štiri leta je v Žužemberku kot kinooperater vrtel filme in kar precejšnje število jih Je steklo z njegovo pomočjo. Zadnji dve leti je v 2u*etmH berku vodil tudi mladinsko organizacijo in v tem času se ja veČina mladine vključila v TVD Partizan in sodelovala pri proslavah in na odru. Z dvajsetimi leti res nima vsakdo za seboj tako uspešna poti in TVD Partizan ga bo na vseh koncih močno pogrešalo. Vsi pa mu želimo, da bi se v J L A, v letalski avto četi, kar najbolje počutil ter se z novim! izkušnjami spet vrnil v svoj Žužemberk! Marija Korbar Jutri v DoL Toplicah skupščina Svobod in prosvetnih društev Ob desetih dopoldne se bo v soboto, dne 28. decembra, začela v Dol. Toplicah redna letna skupščina okrajnega sveta svobod in prosvetnih društev. Po otvoritvi ln uvodnih formalnostih bodo na vrsti poročila o delu v letu 1957, razprava o njih ln volitve članov za plenum, sekretariat, nadzorni odbor okr. sveta ter volitve delegatov za republiški kongres. Vlak iz Novega mesta odhaja v Stražo ob 9,23 in je torej dobra zveza za vlake, ki prihajajo v Novo mesto od 8. do 9. ure. Skupščina bo trajala ves dan; za prenočišče ln prehrano je poskrbljeno v Dol. Toplicah. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev vabi k udeležbi vse delegate in povabljene goste 1 Priprave za prihod Dedka Mraza Društvo prijateljev mladine ▼ . Toplicah pripravlja tudi letos pester program za Novo leto. Organizirali bodo kino predstavo in prihod Dedka Mraza. Za najmlajše bodo posebne prireditve, ki pa Jih še ne smemo izdati, ker hočejo člani društva malčke tudi presenetiti. Vsekakor pa bo čajanka za vso. šolsko mladino. PUCEU CIRIL brivsko frizerski salon NOVO MESTO čestita svojim strankam za novo leto ter se še nadalje priporoma. Knjižnica — gostač štev. da bodo delo društev stalno zasledovali, delo analizirali m tudj ocenjevali. 7. Svetovati in pomagati ob- slovanje nemogoče. Ljudska knjižnica premore trenutno 4901 knjigo. Vpisanih ima 1650 izposojevalcev. V Činskim svetom Svobod in pro- desetih mesecih letošnjega leta svetnih društev, da bodo dru- je bilo 9640 izposojenih štva prišla čTo potrebnih dru- knjig, izposojevalcev pa 4514. Stvenih prostorov kot nujnega V tem času se je zaloga knjig pogoja za uspešno aeio društva, povečala za 445 novih knjig, Obračun in perspektive Z občnega zbora PD Josip Jurčič v Trebnjem število izposojevalcev pa za 92 oseb. Obisk knjižnice je čedalje večji. Zlasti je med izposoje-valci veliko mladine. To je seveda razveseljivo, povzroča pa rastoči problem prostorov. Za vse knjige in obiskovalce je na razpolago le ena sobica s 16 kv. metri površine! Za obiskovalce, ki jih pride hkrati tudi do 50 tn več, je le slabe 4 kv. metre prostora! Da je vsako primerno poslovanje v taki sobici nemogoče, je razumljivo. Nad tisoč knjig leži zavitih v papir na tleh in za policami, ker jih ni kam razložiti. V tako založenem pros'toru ni mogoče postreči po želji izposojevalcev, niti ni mogoče knjige varovati pred propadanjem. Obisk je vedno večji in dogodilo se je le, da to obiskovalci zaradi drenjanja prevrnili pisalno mizo. Ljudska knjižnica sproti kupuje izdaje novih slovenskih knjig. Prav tako ji je poverjena naloga, da še letos organizira potujočo knjižnico. Kovčki za pošiljanje knjig so že naročeni, vprašanje pa je, če bo mogoče to dobro zamisel uresničiti spričo pomanjkanja prostora. Pri vsem tem se ponovno postavlja vprašanje, ali res ni mogoče v Novem mestu dobiti kolikor toliko primernejših prostorov za to ustanovo? Knjižnica je gostač v prehodni sobici v Domu ljudske pro-svete. V sosednem prostoru v isti stavbi je uslužnostno čistilno podjetje. Malokdo verjame, da mora biti to podjetje prav v Domu ljudske prosve-te, ne pa drugje (morda tudi kje v predmestju), ta prostor pa bi dodelili knjižnici. Lutkovni oder v Podbočfu — Kako pa delo sploh? Težave so. Včasih smo z vajami obremenjeni. Saj veste, služba, nato gospodinjstvo. In na vaje je treba priti do minute Za novoletno jelko priprav- točno. Tak je red pri nas — ne-Ijajo v Podbočju prijetno pre- izprosen. Ob premieri pa poza-senečenje: priredili bodo prvo bim na vse. V kolektivu igral-predstavo lutkovnega odra, ki cev se počutim kot doma. Le-ao ga izdelali člani tamkajš- po Je tudi na gostovanjih, njepa kluba mladih tehnikov Prva igrica bo: Prebrisani Tinče in Btnče. Zene bodo na-pekle precej peciva, da bodo imeli otroci v dvorani lepo slavje in obilo veselja ob prihodu Dedka Mraza. — In načrti? Osebni ali društveni? — Oboji. Pripravljamo mladinsko Igro Vaje vsak večer. Dedek Mraz V preteklih dneh Je kulturno-prosvetno društvo »Josip Jurčič«, Trebnje, Imelo občni zbor. Predsednik upravnega odbora Je podal pregled dela v minulem obdobju. Ugotovil Je, da Je društvo kljub materialnim težavam uspefino delalo. V okviru društva so najbolj delavna godbena In dramska sekcija ter pevski zbor, medtem ko ima tamburaška sekcija težave, ker nima strokovnega voditelja. Društveno knjižnico vodijo dijakinje, ki obiskujejo gimnazijo v Novem mestu. Njih delo Je vzorno. Krog bralcev se širi, vendar ni razveseljiva ugotovitev, da knjižnica no more nabaviti vsaj najvažnejših novih Izdaj. Podpora občinskega odbora Zveze borcev knjižnici za nabavo novih knjig je vsega priznanja vredna In bilo hi lepo. Če bi to organizacijo posnemale tudi druge. Godba na pihala j« vidno na- predovala, kar se Je pokazalo ob proslavi ZO-lctnice ustanovitve letos poleti. Kljub tetivam so nabavili ob podpori organizacij, podjetij in posameznikov nove uniforme. Občni zbor je tudi soglasno obsodil nepravilno direktaštvo, ki ubija voljo do dela, kar se Je pokazalo pri godbi. Vendar so godbenik) sklenili, da bodo vztrajno nadaljevali z delom. Dramska sekcija je v minulem enoletnem obdobju uprizorila 3 odrska dela In več gostovanj. Pevci so sodelovali na vseh foslavah in akademijah. Sprejet P> J* bil tudi predlog, da se ustanovi sekcija z-i ljudske ln moderne plese. S tem bo družabno življenje bolj vsestransko. Vse priprave to v teku. Društvo Je končno dobilo v svojo upravo Dom ljudske prosve-te In je dokončno urejeno na- jemno razmerje z upravo Kina Trebnje. Iz blagajniškega poročila Je bilo prikazano, da društvo ne more delati brez finančne pomoči. Zato bo moral občinski ljudski odbor skrbeti, da bo kolikor najbolj mogoče uresničil v proračunu društva zaprošeno pomoč. Delo društva upravičuje ta pričakovanja. V društvo se vključuje vedno več kmečke ln delavske mladine, kar Je treba toplo pozdraviti. Od teh tovarišev pa tudi prihaja največ spodbud za delo. Veliko veselje do dela In požrtvovalnost sta porok novih uspehov. Izvoljen Je nov upravni odbor. Predsednik Je ponovno Zvonimir Skalar. Zaradi neumornega dela tako v posameznih sekcijah kot v upravnem odboru so mu člani s ponovno izvolitvijo izrekli skromno, toda Iskreno priznanje. —Ic. Poverjenikom in članom Prešernove družbe! Sporočamo, da so letošnje knjižne zbirke doriskane. Razpošiljanje knjig bo predvidoma trajalo do vključno 25. decembra. Tako bo vsem poverjenikom omogočeno, da še pred novim letom vročijo knjige članom oz. naročnikom. Zato ne urgirajta knjig aii pomanjkljivih pošiljk pred zaključkom ekspedita. Vabimo vse Člane, da takoj ob prejemu zbirke obnove članarino ln vplačajo vsaj del članarine. Poverjenike, ki so prejeli nekaj izvodov 1. knjige knjižna zbirke žepnih romanov Ljudske knjige »Dan nič«, pa prosimo* d*a se potrudijo, da čim prej pridobe vsaj tisto število .-' ■■■ »• pokazala tudi na vinski razstavi v Podbočju. V proizvodnji cvička bomo močni le tedaj, ko se bodo vsi vinogradnikl zavedali, da morajo biti skupno povezani in ne-razdružljivo povezani z Vinarsko zadrugo v Kostanjevici, ki Je predstavnica celotne vinogradniške obnove na tem dolenjskem področju, in v enotni tipizaciji. Ce bomo zadružno povezani, bomo našli kupca tudi v največji vinski krizi. Skupno delo nas vseh bo tudi najboljša pot, ki nas popelje 1z gospodarskih težav v boljšo bo-dočnost, Jože Likar Tekmovanje rudi prihodnje leto Zvezna tekmovalna komisija za kmebiijstvo pripravlja tudi za prihodnje leto tekmovanje za večje hektarske donose. Način tekmovanje bo nekoliko spremenjen, prav tako tudi tekmovalni pogoji. Tekmovali bodo lahko le kmetovalci, združeni v pridelovalnih skupnostih ali v pogodbenem proizvodnem sodelovanju z zadrugo. V perspektivnem razvoju nafte kmetij sike proizvodnje Ima povečanije Številčnega in kakovostnega stanja govedi in prašičev zelo pomembno mesto. Ker se Gospodarska poslovna zveza in Okrajna zadružna zveza v Novem mestu zavedata te pomembnosti, sta podvzele že mnogo ukrepov, da še v tem letu povečamo številčno stanje govedi ln prašičev. Temu zelo važnemu vprašanju se posveča vsa skrb in smo v ta namen že uvozili nekoliko plemenskih bikov, krav, svinj in merjascev. Ta uvožena živina in prašiči so že na kmetijskih posestvih. To je /najboljši način, da se bodo naše kmetijske zadruge, državna ln zadružna posestva, kakor tudi privatna gospodarstva oskrbela a takšno vrsto plemenske živine in prašičev, ki nam bo dala osnovo, da bomo imali v prihodnjih letih večji in kvalitetnejši živinski sklad, predvsem take živine in prašičev za pitanje, kakršne danes zahteva domače in inozemsko tržišče. Ne iglede na to, da smo uvozili nekaj živine In prušičev. lahko trdimo, da je tudi naša doleni-•ka sivo-rjava oasma živine zelo primerna za pitanje. Pred- vsem se zelo dobro obnese pitanje mlade živine d0 treh let starosti, kar so že v letošnjem letu poizkusile nekatere kmetijske zadruge, državna posestva in kmetje ter so imeli pri tem zelo lepe uspehe. Da bi bilo pitanje živine ln prašičev v prihodnjem letu bolj uspešno, je Gospodarska poslovna zveza organizirala enodnevni tečaj, da bi poučila vse upravnike In ostale uslužbence zadrug, kakor tudi upravnike posestev, kako lahko v najkrajšem času dopitamo živino in prašiče. KRMIL IN IZKUŠENJ IMAMO DOVOLJ Ce želimo v letu 1958 izvoziti samo iz našega okraja 2.000 glav dopitane živine in priskrbeti domači mesni industriji 5.000 kvalitetnih mesnatih prašičev, potem je nujno, da bo akcija slonela na tehle pogojih: 1. Z organizirano .pogodbeno proizvodnjo kakovostnih prašičev In klavne živine I. a ln I. razreda je pri istem številu kot v lotu 1957 možno doseči večji narodn; dohodek v okraju, 2. Za organiziranim odkupom živine in prašičev ne bo priza- Samo do w n no i Gospodarska poslovna zveza v Novem mestu bo izvozila prihodnje leto 2000 glav goveje živine in preskrbela mesni industriji 5000 mesnatih prašičev deto oskrbovanje naših potrošnikov mesa, ker se bodo cene za Izvozno kakovost živine in prašičev nanašale samo na vnaprej odbrano živino ln prašiče. 3. Tak način proizvodnje omogočajo proizvodne zmogljivosti, ki jih imamo in jih moramo tudi izkoristiti. Za to imamo na razpolago dovoli velike količine osnovne krme, krompirja, močnih krmil, hlevov, živine ln prašičev ter izkušnje proizvajalcev. 4. Potrebno je, da čimprej zmanjšamo klanje telet, kar bo zelo pozitivno vplivalo na povečanje številčnega stanja živine in nam omogočilo, da bomo hitreje dosegli povečanle živinskega sklada, predvsem mlade živine. Izkušnje s pitanjem goveje živine v letošnjem letu nam kažejo, da je akelia pitanja, ki jo vodi Gospodarska poslovna zveza v Novem mestu, zelo dobro napredovala ln da Je trud vsakega, ki je pital, dobro poplačan. Ce računamo, da smo v letu 1957 d opi tal i nad 1.000 glav živine in vzredili nad 4.000 kakovostnih, prašičev in da smo z akcijo pitanja pričeli Šele meseca maja, potem ne bo težav, da bomo dopitali v prihodnjem letu 2.000 glav živine ln 5.000 prašičev. RAČUNICA: + 55 milijonov dinarjev! Poglejmo si na kratko, kaj pomeni pn narodnem dohodku za naš okraj, če bomo dopitali 2.000 glav živine v primeri, da bi to živino prodali mršavo, Ce vzamemo povptečno težo 2000 glav nedopitane živine po 400 kg za 1 glavo in po ceni 125 dinarjev za 1 kg žive teže ter primerjamo to z Istim številom živine s tisto težo. katero bomo dobili, ko bo živina dopitana, in s tisto ceno, katero dosežemo za takšno živino, dobimo sledeči rezultat: 2.000 glav nedopitane živine tehta 800.000 kg; pomnoženo s ceno 125 din za 1 kg žive teže predstavlja to 100 milijonov vrednosti. Ce pa računamo, da bo živina, ki se bo pitala do L in v I, a kakovosti, pridobila na teži povprečno po 100 kg na glavo ln da bo s tem spremenila svojo prejšnjo vrednost od 125 din za 1 kg žive teže na novo ceno povprečne 155 din za 1 kg žive teže, pa dobimo sledečo vrednosti: 2.000 glav dopitane živine po 500 kg 1 komad tehta I milijon kg, pomnoženo s 155 din dobimo znesek 155 milijonov, kar pomeni, da smo pri tem ustvarili 55 milijonov razlike v ceni. Vseh 55 milijonov pa gre v tem primeru v korist tistih, ki bodo pitalj živino. Ker so za leto 1958 zajamčene cene za tisto živino ln prašiče, katere borru> pogodbeno pi- tali, in so te cene v primerjavi z nedopitano živino zelo ugodne, bodo proizvajalci pn tem načinu proizvodnje našli evoj ekonomski račun. Za prihodnje leto nekatere nn.še kmetijske zadruge že sklepajo pogodbe s proizvajalci o pitanju živine in prašičev ln jim Jamčijo, da bodo plačale za vso pogodbeno pitano živino: za Junce ln telice v starosti do treh let I. a razreda težine nad 500 kg, 100 din za kg. In I. razred težine nad 400 kg 150 dim; za vole , stare od 3 do 5 let I. a razreda, težine nad 600 kg 150 din za 1 kg, I. razreda, težine nad 500 kg 140 din za 1 kg; vse za 1 kg žive teže z 12-ur-nim postom nred oddajo živine. LEPE CENE PITANIH PRAŠIČEV Kot pri živini, Je potrebno, da kmetijske zadruge prično t organiziranim odkupom prašičev takšne kvalitete, kakršno zahteva notranji m zunanji trg. Najbolj iskani so danes beli ln mesnat; prašiči tožlne 90 do 130 kg. Za te prašiče že danes dosežemo boljšo ceno kot pa za mastne In težke. Zadrugam so njihove prodaj- ne cene za tovrstne prašiče Sa znane ln na osnovi tega lahko zajamči jo vsem proizvajalcem* da bodo plačale: Za bele mesnate prašiče, težina 90 do 110 kg, 215 din; za bele mesnate prašiče, težine 110 do 130, 210 din; za pasaste mesnate prašiče, težine 90 do 110 kg, 210 din; za pasaste mesnate prašiče, težine 110 do 130 kg, 206 din za 1 kg žive teže, pod pogojem, da prašiči pred oddajo ne bodo na-krmljera. Akcija za pitanje goveje Živine in prašičev, katero smo pričeli v letošnjem letu, pomeni nedvomno krepak korak naprej v živinoreji in pra-šičjereji te* v urejevanju prometa s kmetijskimi pridelki. Gospodarska poslovna zveza v Novem mestu bo v svojem programu za leto 1958 posvetila vso skrb temu vprašanju, kar bo mnogo prt-no-moglo k hitrejšemu naraščanju tovrstne proizvodnje za potrebo domačega in inozemskega trga. V tesnem sodelovanja 9 kmetijskimi zadrugami bo dokazala, da je kot ekonomski organizator proizvodnje aposob-i na uspešno reševati svojo nalcn ge- Jože Tlnetta h 72 Stran 11 »DOLENJSKI LIST« Stev. 52 (408) Kostanjevica na Krki Uspela krvodajalska akcija v okraju Vode, vodel Tako pravijo vsi tisti, ki ob dežju zajemajo umazano Krko ali Studeno; vode, vode, tako tožijo tisti, kil morajo nositi v vedrih skozj vso Kostanjevico tisto vodo, ki jo rabijo za vsakdanje življenje; vode, vode, vpijejo oni, ki čakajo, da živina, ki se napaja, odide, da se odteže zbroja, ki jo narede živali, -ko stoje v reki do trebuha; vode, vode, klice že več desetletij vsa Kostanjevi cal Zadnjič so bili tu strokovnjaki. Pravijo, da pridejo vsakih toliko let. Tudi povrtajo malo, vedo povedati ljudje, toda vode ni ln ni. Tudi načrtov ni I Pa si misli preprosta pamet dolenjska, kaj ko bi zajeli kar Obrh, morda Studeno pri Izviru in jo napeljali v hiše! Pra-vitjo, da je okužena voda v Obrhu in Studeni, toda ista pamet dolenjska meni, da mana biti voda velikjo bolj okužena tam, kjer jo zajemajo tako, kot sem agoraj opisal, kot pa pri izviru, ki je kristalno čista vsaj na pogled. Prihodnje dni bomo morda sprejemali proračune za leto 1058. Ta proračun MORA imeti planiran vodovod, vodovod v Kostanjevici, saj ga imajo že tudi v nekaterih vaseh po okolici. LETNA KONFERENCA ZKS Občinskj komite ZKS v Kostanjevici je- sklical predzadnjo soboto občinsko konferenco, na kateri so pretresli delo v preteklem letu. Tovariš Kuplenik je najprej poročal o mednarodnem položaju, kakor tudi o naši zunanj.i in notranji politiki. Sledila je razprava, ki se Je sukala v glavnem Okoli tez, ki sa bile nakazane v referatu.-Nato so bile nove volitve v občinski komite, kamor «p bili izvoljeni tovariši Kuplenik, Ko-šakova, Fleko, Kovačičeva, Fu-ra.r. Božič mlajši in Zagoičeva. Konference se je v imenu Okrajnega komiteja ZKS udeležil tudi tov. Viktor Zupančič. Odgovarjal je na vprašanja posameznih tovarišev in se pri tem dotaknil nekaterih zelo važnih gospodarskih vprašanj našega kraja. ZA ZDRAVE ZOBE MLADINE Šolski mladini v občini Ko-stanijavica-Podbočje smo prve dni decembra začeli deillti fluor-kalcijeve tablete protj gnitju zob. Redni zobni pregledi, ki jih opravlja zdravnik dr. Niko Sever dvakrat letno, so pokazali, da so preventivni ukrepi na tem področju nujni. Tablete delimo dvakrat dnevno in to prvo šolsko uro ter po redni šolski malici. „Morda jo bom sam kdaj potreboval.. Prav zadovoljni smo z odzivom prostovoljnih krvodajalcev V vašem okraju,« je povedala dr. Sivlčeva, voditeljica ekipe za odvzem krvi lz LJubljane. »Najbolj se je spet Izkazala Bela krajina, posebetj pa je treba omeniti velik odziv na Viniei, v Semiču, Metliki ln drugih krajih. Med ostaMml kraji je On je ž« večkrat dal kri, jaz jo bom pa danes prvič.« Avgust Gruden je imel zelen karton v roki. Dokaz, da je že oddal kri. »Se jo bom dal, morda jo bom sam kdaj potreboval« je rekel, ko je sedel na stol pred zdravnico, da-mu izmeri pritisk. Kovaški pomočnik Ivan Kra-kar iz Straže — zaposlen je v Posvet o pionirjih Zadnjo nedeljo so se zbrali v novomeSki osnovni šoli zastopniki društev prijateljev mladine tega okraja. Najprej so poslušali referat, o razvoju In delu pionirske organizacije in o nalogah pionirjev v sedanjem obdobju. Sledila je živahna razprava, ki je poka- zala, da je sicer na terenu zelo veliko dobre volje pri delu s pionirji, vendar je razen prosvetnih delavcev premalo drugih poma-gačev oz. pravih prijateljev mladine. Ugotovilo se Je tudi, da Je v ostalih organizacijah kot pri Partizanu, pri tabornikih, gasilcih in drugje vključenih premalo pionirjev 1n Je zato pozornost za pravilno rast otrok tudi Toplo voščilo Ob koncu starega leta smo tudi tokrat prejeli iz najrazličnejših jugoslovanskih krajev vrsto pisem in dopisnic, predvsem od fantov, ki služijo vojaški rok. Kolikor smo le mogli, jih danes objavljamo, posebej pa še pismo, ki nam ga je poslal naš dopisnik ih zvesti bralec tovariš major Jože I.u-žar iz daljnega Bitolja v Makedoniji. Takole pravi: »Približuje se novo leto 1958 in'prijatelji ter znanci si bodo želeli vse najboljše. Tudi jaz pošiljam s temi vrsticami uredništvu in našemu priljubljenemu Dolenjskemu listu iskrene želje, da bi bilo kar najbolj polno novih uspehov, da bi se število njegovih prijateljev-naročnikov čimbolj pomnožilo v korist slehernega našega bralca. Prijetno čtivo v listu naj bo novim naročnikom pravo razvedrilo, kot je nam starim. Zclim, da bi Ust dobil dovolj papirja za izhajanje skozi vse leto na 6 straneh. Srečno in uspehov polno novo leto telim prek domačega tednika tudi domačim, znancem in tovarišem ter vsem prijateljem Dolenjskega lista!* Za toplo in prisrčno besedo — hvala tn lep pozdrav! izven iole res nujno potrebna. Tudi koordinacija dela med ljudmi, ki se ukvarjajo z mladino, ni dobra. Koristne nasvete o Izboljšanju sedanjega stanja Je dala navzoča predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije tov. Ada Krivičeva, ki je med drugim svetovala, da se čimprej utrdi za vodenje pionirske organizacije posebna okrajna pionirska komisija, na sedežih obCln pa naj dosedanji starešinski svet pri pionirskem odredu prevzame začasno naloge občinske pionirske komisije. Te pa bi .*..*• •-,»..#. .•.-«—■- • BET BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA etlika nudi prvovrstno perilo in volnene jopice v modnih barvah. Vsem potrošnikom električne energije pošiljamo tople pozdrave z najboljšimi željami Vsem ljubiteljem planin in naše Mirne gore, zlasti pa dijakom smučarjem, ki bodo obiskovali smučarski tečaj, želimo srečno in uspehov polno leto 19581 Planinsko društvo ČRNOMELJ UPRAVA ZA CESTE — TEHNIČNA SEKCIJA NOVO MESTO GOSTILNA »SR0B0TN1K« STRAŽA pri Novem mestu Sodelavcem, aktivistom in vsem članom pošiljamo pozdrave terase pridružujemo čestitkam delovnih kolektivov: OKRAJNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA NOVO MESTO VSTCM NOVOMESCANOM 2ELI SREČNO NOVO LETO IN MNOGO DELOVNIH USPEHOV Želimo, da bi v prihodnjem letu *osegll Se več gospodarskih zmag in si tako Izboljšali Življenje! Občinski ljudski odbor Šentjernej JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Novo mesto z vsemi množičnimi organizacijami ter občinska podjetja: KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTJERNEJ z odseki KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOCJAN Trgovsko podjetje »GORJANCI«, ŠENTJERNEJ »TELEKOMUNIKACIJE«, obrat ŠENTJERNEJ Mizarsko podjetje »PODGORJE« MESARIJA ŠENTJERNEJ s poslovalnico v ŠKOCJANU PEKARNA ŠENTJERNEJ s poslovalnico v ŠKOCJANU Elehtro NOVO MESTO Se nadalje se priporoča Kmetijska zadruga DVOR pri Žužemberku Pozdravljamo vse sorodne delovne kolektive ter svoje delavce in uslužbence, želeč jim še nadaljnjih delovnih uspehov. SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR pri Žužemberku Poslovnim prijateljem ln znancem se še vnaprej priporoča TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM »SLAP« ŽUŽEMBERK Vsem odj emalcem želj mnogo uspehov Trgovsfso podjetje »PETROL« — Ljubljana POSLOVALNICA NOVO MESTO Ob Novem letu posebej čestita vsem Investitorjem In poslovnim prijateljem delovni kolektiv SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA PIONIR NOVO MESTO Svojim strankam želi srečno in veselo novo leto ADAM IVAN frizer NOVO MESTO MESTNA HRANILNICA Komunalna banka NOVO MESTO Jedila ln pijače dobite po zmernih cenah v GOSTIŠČU »NA TRGU« v Žužemberku Svoje usluge nudi po smernih cenah ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO KMETIJSKA ZADRUGA SENTLOVRENC KMETIJSKA ZADRUGA VELIKA LOKA Vsem cenjenim odjemalcem se še nadalje priporoča STEKLAR Doljak Roman Novo mesto Vlagajmo vse sile za gospodarski dvig naše občine! Vsem občanom želimo srečno in uspehov poino. novo leto OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽUŽEMBERK x vsemi množičnimi organizacijami TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNIMA« NOVO MESTO s poslovalnicami: ŽELEZNIMA AVTODELI KRUPON nudi vse vrste v stroko spadajoćega blaga po zmernih cenah! Stev. S3 (406) »DOLENJSKI LIST« Stran 15 Trgovine v črnomaljski občini Svet za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru v Črnomlju je na svoji zadnji seji reševal vprašanja ureditve trgovskih lokalov v Črnomlju samem in v nekaterih naseljih na območju občine. To razpravo je narekovala odločitev, naj te črnomaljska kmetijska zadruga neha ukvarjati s trgovino, njene poslovalnice pa naj prevzamejo dru«a tozadevna podjetij a. Na podlagi daljše razprave je bilo sklenjeno: Kmetijska zadruga naj bi še v bodoče obdržala sedanji lokal ter prodajala Izključno kmetijske stroje, orodje, umetna Prečenski pionirji so Čestitali ljudski armadi Pionirji iz Prečne ne zaostajajo dosti za delom starejših proave-tarjev, saj bo pripravili bogat program ob Dnevu republike, 20. decembra dopoldne pa so obiskaU našo vojsko ln JI Izvedli program, kl Je trajal poldrugo uro. Zapeli •o nad 15 pesmi, recitirali nekaj pesmi ter ponovili enodejanko Manka Golarja »Pionir Marko«. Posebno se je odrezal pionir Bojan kl Je na slavju spremljal zbor s harmoniko. Ko Je odrednl načelnik Bogdan 5e čestital naši armadi za 22. december, je pohvalil nastopajoče šef kluba tn v zahvalo podaril pionirjem več lepih knjig. —Jt Dve milijardi kilo-varnih ur T sredo, 18. decembra, so javne elektrarne v Sloveniji do-spMr> rekordno letno proizvodnjo električne energije — dve milijardi kitnvatnih ur. Do konca leta bo ta proizvodnja še višja. Da je to velik uspeh, lahko sklepamo z ozirom na podatke iz leta 1945, ko so vse Javne in industrijske elektrarna skupaj dale letno proizvodnjo 400 milijonov kilovatnih ur. J SMID KARLO t ; frizerski salon ; Novo mesto. Muzejska 8 • j Želi srečno novo leto 1958. • * .*..«...«...«...*. '••••..». •».,■..£ • NAROČAJTE t IN ŠIRITE # DOLENJSKI LIST! gnojila Jn drugo kmetijsko opremo ter kmetijske proizvode. Trgovsko podjetje »Potrošnik« prevzame od Splošnega trgovskega podjetja trgovino z žele-znino skupno * lokalom ter tekom enega meseca uredi trgovino, da bo v celoti zadostila potrebam mestnega in okoliškega prebivalstva. Splošno trgovsko podjetje prevzame trgovino na Suhem mostu ter zato tudi uredi v Sprajoerjevi hiši specializirano trgovino z zelenjavo, katere do dane«, kljub številnim zahtevam ln razpravam na občinskem liuri^k^m oribnru kskoT tudi na zborih volivcev, Se ni. Rok za uredn^v je 1 mesec. Naknadno se je zvedelo, da nekateri posamezniki sploh, ne upoštevajo predlogov in sklepov sveta ter s popolno samo- voljo urejujejo odprta vprašanja povsem enostransko. Dalje j« svet sklenil nuditi Elektro-obratu Črnomelj vso podporo pri ureditvi in odprtju novega lokala za prodajo električnega materiala ln radijskih rezervnih delov kakor tudi po-pravljalnico za omenjene naprave. Svet (je Imenoval tudi posebno komisijo, katere naloga je, da pregleda možnosti ter skrbi za ureditev trgovskih iokalov in čimprej odpre trgovino v Fre-lok', kjer imajo prebivalci sedaj najbližjo trgovino v Adle-šičih ali na Vinici in na Sinjem vrhu, k; Je tudi precej oddaljen od Vinice. Trgovino v Preloki naj bi dali v zakup, ono na Sin^m vrhu pa naj bi prevzela kmetijska zadruga na Vinici. P. D. Trebanjske novice Z« novoletni praznik mladin« bo letos v Trebnjem lepo prispevalo tudi gledališče KPD »Josip Jurčič«, ki bo 29. deoenv-bra dvakrat (Ob 9. in 12. url) dallo predstavi iigre Saše Steufca »TRNULJČICA«. Uprizoritev J* namenjena predvsem otrokom in mladini, v januarju pa si Jo bodo lahko ogledali tudi odrasli. V nedeljo, 22. decembra, Je bila oibčLnska konferenca Zveze komunistov Trebnje. Poročilo o poteku konferenc« bomo ob-jevlill v prihodnji številki. Tudi mladina občin* Trebnje se pripravlja na letno konferenco, ki bo 29. decembra. Obravnavali bodo vprašanje poživitve dela med mladino in njenega aktivnega poseganja v družbeni raavoj. K. V Mokronogu le 6 svetov Na svoji 2. seji je ObLO Mokronog izvolil razen odbonniških komisij v obeh zborih tudi «ve-te. Prt Obravnavi statuta Je ljudski odibor soglasno izjavil, da naj bi Imeli le 6 svetov Majhna občina bo zmogla uspešno opravljati svoje naloge, tudi č« združi nekatere svete, kl so v večjih Občinah ločeni. Pri izbiranju državljanov za svete, so se predvsem ozirali na pripravljenost in voljo do dela v svetih. Tako so Izvoljeni v posamezne svet« sledeči tovariši: 1. Svet za (»prošno upravo ln notranje zadeve:' 1, Uhan Marjan, kmet, Mokronog, predsednik; člani: 2. Miklavčič Jože, km. sin, Trebelno; 3. Milavec Franc, upokojenec, Puščava; 4. Markelc Alojz, logar, <;p. Lakenc; 5. Marlln Polde, kmet, Celevec. 2. Svet za družbeni plan ln finance: 1. Videčnik Vilko, profesor, Mokronog, predsednik; člani: 2. Dolenšek Ivan, kmet, Mokro* nog; 3. Žagar Anton, kmet, Ceš-njice; 4. Uhan Milan, frizer, Mokronog; 5. Zore Franc, kmet, Cužnja vas. 3, Svet za gospodarstvo in delovna razmerja: 1. Sinur Jože, kmet, Drečji vrh, predsednik; člani: 2. KržiS Andrej, kmet, Hrasitovica; 8 Borštnar Jane Krke, 67 let. PREČNA Umrla sta: Jožefa Pavlin, užit-karica s Ceače vasi, 81 let, in Ludvik Vidic, kmetovalec z Bor-Šta, Sil let. SPREJMEM STAREJŠO ŽENSKO za pomoč v gospoda nj siku. Našlo v upravi lista (673-57). PRODAM PSA VOLCJAKA čuvaja. Naslov v upravi lista pod šifro »3000«. (672-57) PRODAM NJIVO nad novomeško Kolonijo v izmeri i ha. Naslov v upravi Usta. Ponudbe pod »Kolonija, (671-57) PRODAMO TRAVNIŠKO PARCELO na hribu nad novomeškim pokopališčem. Pojasnila dobijo interesenti v Novem mestu, Ulica k sodišču i. MIZARSKA DELAVNICA VINICA pri Črnomlju sprejme takoj strojnega mizarja in mizarja, veščega furnirnega dela. Reflek-tanti naj se pismeno ali osebno PretekU teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Tron-telj lz Gor. Ponikev — deklico, Tončka Tomažin tz Zameskega — dečka, Marija Dermaša z Igle-nika — deklico. Alojzija Anton-čič z Vinjega vrha — deklico, Marija Rollh z Rateža — dečka, Rozika Slajkovec lz Zihovega sela — deklico. Marija Fabjan a Pleša — dečka, Rozalija Vire z Vrhove-ga — deklico, Marija Zupančič iz Svetinj — dečka, Marija Dovjak z Breztj — deklico, Martina Ban s Sel pri Otovcu - deklico, Marija Lipoglavšek s Krmelja — deklico, Marija Zupan lz Podbršta — deklico, Vida Dragoš lz Cerkvlšč« — dečka, Katarina Kobe iz Raden-cev — deklico, Frančiška Kulo-vec iz Vavte vasi — deklico, Marija Malenšek iz Novega mesta — deklico, Huč Alojzija z Rakovni- ka — deklico, Grarac Elizabeta iz Praprotnice — deklico, Dragica StJlpanovlč lz Pllatovcev — deklico, Alojzija Pucelj z Gruče — deklico, Bosilka Gričar z Otočca — dečka. Danica Pungartnik ia Trebnjega — deklico, Malči Su-Staršlč iz Straže — dečka, Vera Golob iz Mirne — deklico. KRON I KAO NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Anton Pezdirc, sin posestnika s Krasinca, si je pri sekanju drv s sekiro poškodoval desno nogo. Ana Jerman, gospodinja z Rožanca, je padla in si poškodovala desni gleženj. Leopold Možma, posestnik iz Zabrdja, j« v gozdu padel in si poškodoval levo roko. Franca Kobe, posestnika z Jugorja, Je doma v prepiru sosed udaril s kamnom po glavi. Anton Jakofčič, sin posestnika z Grlbelj, Je že pred meseci padel ln si poškodoval nogo v gležnju. Srečko Pleško, sin uslužbenca iz Žabje vasi,, al je s kuhalnikom opekel levo roko. Alojz Gotllb, delavec z Otočca, al je pri žaganju drv a cirkularko poškodoval prst leve roke. Anton Brudar, mizarski vajenec lz Gotne vsi, si je s krožno žago poškodoval prst leve roke. Anton Arko, sin posestnika z 2virč, Je padel s klopi in si poškodoval levo roko. Slavica Tratnik, hči posestnika z Luter-škega sela, Je vtaknila prst desne roke v stroj za mletje mesa in si ga poškodovala. Janezu Strajnar-Ju, mizarskemu vajencu iz Gor. Podšumberka, je odletelo poleno v trebuh in ga poškodovalo. ovalci so znani Zaključek tekmovanj za prehodni pokal okrajno kegljaške zveze V nadaljevanju kegljaškega tekmovanja za prehodne pokale OKZ jT v Jesenskem delu trtemovan a nastopilo 20 moških ln 5 ženskih ekap društev Gorjanci, Enotnost, Partizan, Toplice, Metlika. Cino-melj Šentjernej ln ^OP1"- __ Tekmovanje je bilo zelo lepo ter je potekalo brez napak- Prvo mesto je dosegel KK.Vselit devet društva Gorjanci. Pri i«n«k!h ekipah je prvo mesto dosagio Novoteks — Enotnost. Vrstni red: 1. KK Vseh devet 2156 lesov; 2. Luknja 1934, 3. Borac Partizan 1363, 4. Dama 1796, 5. Novoteks 18®5 Itd. Ženske ekipe; l. Novoteks 1620 lesov, 2. Vseh devet, 3. Dolenjka 1303 Itd. KK Vseh devet Je v tem tekmovanju postavil rekord kegljišča, podrli so kar 428 lesov v eni igri. Za Jesenski del tekmovanja je med kegljačl vladalo izredno za^ nimanje. zlasti med prvimi tremi krožki. Moštvo Luknje, kl je v spomladanskem tekmovanju zmagalo Je moralo v jesenskem delu igre prepustiti zmago Izredno dobrim devetkarjem. Moštvo Dame 6e razvija v kolektiv bodočnosti. Ne bo presenečenja, če prihodnje leto v enakefn tekmovanju dobi naslov prvaka. Tudi krožki društva Enotnosti so pokazali izredno borbenost, vendar niso dosegli vidnih mest, ker niso nastopili v spomladanskem tekmovanju. Obenem s tekmovanjem med društvi po krožkih Je bilo tudi tekmovanje med upravnimi odbori vseh društev OKZ. Izvršni in" upravni odbor OKZ Je nastopil pri društvih na njihovih keEljiSčih. V teh srečanjih je bil najboljši KD Enotnost. Zmagali so s precejšnjo razliko pred drugimi društvi, Podrli so 410 lesov ter si tako osvojili pokal OKZ, M. B. Strelsko tekmovanje V Novem mestu sta se preteklo nedeljo pomeriilii v prijateljskem srečanju strelski ekbpi iz Nove Gorice ln Novega mesta. Tekmovali so v streljanju z zračno puško in vojaško pištolo. V streljanju z zračno puško Je zmagala ekipa SO Nova Gorica, s pištolo pa ekipa SO Novo mesto. Rezultati: zračna puška: Nova Gorica 1209 krogov. Novo mesto 1134 krogov od 1500 možnih. Bolj. ši posamezniki pa so dosegli naslednje rezultate: Glemente • Mario (Nova Gorica) 265, Roškar (Nova Gorica) 246. Klančič (Nova Gorica) 240, Vidmar (Novo mesto) 237, Obidič (Nova Gorica) 235 krogov od 300 možnih. Vojaška pištola; Novo mesto 308 • Nova Gorica 302 od 500 možnih krogov. Najboljši posamezniki pa so dosegli- Kos (Novo mesto) 74. ObicMie (Nova Gorica) 69, Skube (Novo mesto) 68, elemente (Nova Gorica) 55 ln Roškar (Nova Gorica) 64 krogov od 100 možnih' T. S. Zdaj pa samostojen tabor Pokali za letošnje prvake V nedeljo 15. decembra so se zbrali taborniki Družine zelenega Roga na svoj drugi redni letni občni zbor v Zadružnem domu v Straži. Dvorano so taborniki lepo okrasili s svojimi simboli ln slikami 1z življenja družine. Občnemu zboru so prisostvovali predsednik ObLO" tovariš Erno Sali, tajnik ObLO tovariš Ivan Franko, ravnateljica nižje gimnazije iz Dolenjskih Toplic tovarišica Fantka Cerne, zastopnica topliške šo-' le tovarišica Pavasovie, zastopnik Partizana iz straže tovariš Fale-skini, zastopnika Rodu gorjanskih tabornikov lz Novega mesta in Družine belih brez iz Črnomlja ter starši. Glavar družine, tovariš Franc Segedln, Je v Izčrpnem poročilu opisal probleme, kl ovirajo delo organizacije na terenu Straža— Toplice. Najhujše Je pomanjkanje prostorov, ker se taborniki nimajo kje sestajati. Težave so tudi v tem. ker nimajo dovolj vodnikov in Jih tare nerešeno finančno vprašanje. Premalo Je bilo sodelovanja z ostalimi organizacijami in društvi, za kar se bodo v bodoče bolj potrudili. Družina ima 55 aktivnih članov, med katerimi Je precej medvedkov to čebelic. Mimo ortalega dela so imeli 2 propagandna tabora in letni tabor, ki ga je na morju v Rabcu organiziral Dolenjski taborniški svet. Priredili ■o nekaj lutkovnih predstav, V novo upravo družine so izvolili predvsem mlajše tabornike, kl so aktivni in so pokazali največ zanimanja. Glavar je ponovno Franc Segedin, načelnik Uroš Dular, gospodar Jože Kulovec, blaga: ničarka pa Štefka Gruden. V nadzorni odbor so izvolili Alojza Dularja, Faniko Cerne in Mirki Lileka. Sprejeli so obširen načrt dela, kl ga upajo s skupnimi močmi čimbolje izpolniti. Predsednik občine je obljubil vso pomoč in podporo pri gradnji provizorija v Straži, pomagala pa bodo tudi podjetja. Družina pripravlja več samostojnih prireditev in tabor ob Kolpi, najmlajši pa bodo šli na morje. Delavni družini želimo pri delu veliko uspeha. Mladina pod Gorjanci Preteklo nedeljo so s« zbrali mladinci in mladinke kostanjevi ške občine na občinsko konferenco. Konferenca je imela na sporedu najprej zunanjepolitični pregled, kl ga je podal tovariš predsednik §ZDL Jože Gregel. Nato je tovarišica Ljuba H valov a poročala o delu v preteklem letu. Med največje uspehe spada Dan mladosti, ki je bil dizredno dobro pripravljen. Sploh je konferenca ugotovila, da se organlzaoija lepo razvija in da je zelo delavna. Računatti namreč moramo s tem. da je mladina vključena v domala vse organiizacije, društva in upravne odbore, kjer prispeva močan delež k Skupnim naporom. Med organtziacltfskiml problemu se je pokazal &a najbolj perečega ta, da organizacija na Gradcu sploh ne dela. Seveda so tega kriive predvsem razmere. Mladina je nezaposlena pa tudi kake posebne dejavnosti tam doslej nI bilo mogoče razviti. Sklep konference je bil, da je tetj mladini treba na vsalk na&in pomagati. Poman jikan je /Jiposliitve se kaže tudi v organizaciji LMS. V Podbočju n. pr. je včlanjenih samo sedem mladincev. Treba bo v to organizacijo pritegniti okolico, ker se Je mladina v Podbočju samem razšla na razliena kraj« za delom. Tudi to noj bi organiziralo zadruga Zadružniki 'v metliški okolioi trdijo, da manjka strokovnjakov za skopljenje mladih živali. Po navadi to opravljajo priučeni domačini, vendar je tako delo nestrokovno im zato nevarno.za žival. Pa tudi sicer je teh samoukov vedno manij ali Pa nočejo opravljati tega dela drugim, ker Je združeno z odgovornostjo. Ne bilo tii napakice bi kmetijska zadruga organizirala tudi to službo v okviru svoje dejavnosti in Pogodbenega «odei*>va_ nja z zadružniki. Klub mladih tehnikov v Podbočju Na odrednem pionirskem sestanku so po uspehih bivšega modelarskega krožka v Podbočju ustanovili letos klub mladih tehnikov. Ko so se obrnili na razne organizacije za finančno pomoč, so bili veselo presenečeni ob pismu, ki so ga prejeli od predsednika zveznega odbora Ljudske tehnike tovariša Franca Leskoška. V pismu jim sporoča, da jim odbor posili a nekaj strokovnih knjig in orodja, kot skromno darilo za začetek dela mladih tehnikov. Za Podbočane pa je bila to dragocena pomoč: dobili so nekaj rezbarskih garnitur, več drob-nfga orodja za obdelavo lesa in kompleta »Mladi kemik« in »Mladi fizik«. Orodje že pridno uporabljajo, kmalu pa mislijo izpopolniti opremo s stvarmi, ki jim le manjkajo. Upajo, da jim bo tudi okrajni odbor LT priskočil na pomoč. Uspehe mladih tehnikov bodo pokazali na razstavi ob zaključku šolskega leta. Kadar nam pišete, omenite poštni predali Torej: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, poštni predal 33. To zadostuje, vašo poŠto pa dobimo prej kot sicer I Za nove naročnike TUKAJ ODRE2ITE! DOPISNICA Upravi Znamka za 10 din »Dolenjskega l?sfa" NOVO MESTO poStni predal 33 Le pogumno naprej Mladinski aktiv v Dolenji va si? Menda ne! Pa vendar je to čista resnica. Dolenja vas je dobre trlčetrt ure oddaljena od Mirne peči. Vaščani imajo svoje gospodarsko in kulturne središče v Mirni peči. Ker v vas'1 d0 nedavna ni bulo mladinske organizacije, se je nekaj mladine vključilo v mladinsko organizacijo v Mirni peči- Toda hoja na mladinske sestanke v tako oddaljen kraj js posebno v zimskem času zelo Patrolni tek v počastitev Dneva JLA TV »Partizan« ln strelska družina v Trebnjem sta organizirala v počastitev Dneva JLA patrolni tek s streljanjem. Soollovale so patrole Partizana, strelske družine, nižje gimnazije, mu Trebnje ln LMS • Velika Loka. Nerazumljivo je da ni organiziral svoj« patrole tudi odred predvojaške vzgoje. Zmagala Je patrola rartizana pred patrolo nižje gimnazije, kl ie hila druga. Tretja je Ml« futrola Strelske družine. To je bilo letos že četrto podobno tekmovanj6' *J x?unieKne, vsak0 leto več »odelujočih In gledalcev* N. B. naporna. In prav lz tega razloga so sklenili, da bodo ustanovili svoj mladinski aktiv, kjajitt mladine je tu dos.ti. Rečeno — storjeno! 6. decembra zvečer se je zbrala v Dolenji vasi mladina iz vasi Poljane, H/rastja, Dolenje vasi, Cemša in Šentjurja. Enoglasen sklep tega sestanka je Wil, da se ustanovi mladinski aktiv v "Dolenjii vasi, kot središčem vseh t«h vasd- Izvolili so vodstvo in obljubili, da bodo vestno izpolnjevali naloge, ki jim jih nalaga mladinska organizacija. In njihov plan dela za prihodnje? Glavna želja je, uveljaviti s« na kul-tunnoumetniskeni področju: na-študiratii hočejo čez zimo igro, da bo tudi ta konec mirnopeške občine imel kdaj kakšno svojo prireditev, Daije s« mladina zanima za šah in za plesne vaje, kajitfl večina mlajše mladine n« zna plesati. Spomladi pa bodo priredili tudi kak izlet. Najbolj pereč problem pni vsem tem pa je prostor. Ker tu nd sole nitii kake dvorane, imajo sestanek v izbft kmečke hfiie, ki jo ja lastnica arade volj}« ofetoplla za zbiranje mla- dine na koristne sestanke ob dolgih zimskih večerih. Pred vodstvom pa stoji ie veliko nalog in vprašanj, kako uspešno voditi ta mladi aktiv, da bo zaživel' in s« uircdll 4n tako v tem kraju pripomogel do hitrejšega napredka naše vasi za skupen blagor socialistične domovin«. Sava Uprava za ceste OLO Novo mesto in sindikalna znanjata žalostno vest, da podružnica cestarjev na-nas je po kratki in mučni bolezni 15. dec. zapustil marljivi član kolektiva SRBCIC FRANC okrajni cestar Pokopali smo ga 18. decembra 1957 na domačem pokopališču v Kostanjevici- Naj mu bo lahka domača 2«mljal Stran 16 •DOLENJSKI LIST« Stev. 52 (40«J NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Za ljubitelje križank objavljamo danes veliko nagradno križanko, za katero je treba poslati rešitve na uredništvo Dolenjskega lista vsaj do 10. januarja 1958. V spodnji levi kot kuverte napišite: KRIŽANKA, kuverto Pa na vsak način dovolj frank i raji i% ker je sicer na pošti ne bomo prevzeli. Križanko lahko iz lista izrežete in nam jo pošljete, ali pa prepišete odgovore na list papirja. Svoj točen naslov napišite na rob rešitve. DESET SREČNIH IZŽREBANCEV BO DOBILO NASLEDNJE NAGRADE: 1. nagrada — 3000 din, 2. nagrada — 2000 din, 3. nagrada — 1000 din, 4.—10. nagrada: lepa knjižna darila. Vsem reševalcem: mnogo zabave in sreče pri postavljanju odgovorov! feja; 29. okrajšava za ihtiolo-ški (ribosloven); 30. klepetava ptica; 31. žuželka; 32. sanje; 33. ploskovne mere; 34. prislov mere; 35. gospodiar; 36. edini sesalec, ki leta; 39. od-rezki; 41. zmožen nositi aH vleči tovor; 44. razsodišče, ocenjevalna komisija; 45. neprijazna, nemilostma; 48. dedni najemnik posestva; 50. na/ve- dek; 52. deli dinarja; 54. nasprotno od bruto (pri teži); 55. srbohrv. izraz za Dunaj; 5(5. proga; 57. ime ppsm'ka Grudna; 58. šahovski iznaz; 59. srbohrv. kazailmi zaimek; 60. ena izmed ljubljanskih obči«; 61. dve črki iz besede suh; 63. kratica za Republiški svet; 85. osebni zaimek, dve črki iz besede vino. (R, G.) Ameriškim sex-bombam že dalj časa uspešno konkurira na Angleškem svetlolasa lepotica Be-Unda Lee (videli jo boste v filmu »Moj vohunček«). Zadnji čas je nastopila v filmu »Nevarno izgnanstvo«, v katerem je nosila na plesni obleki tudi 1500 biserov. Medtem ko kroj obleke odgovarja stilu IS. stoletja, je pristnost biserov bolj dvomljiva. Dolenjski fantje pozdravljajo Vodoravno; 1. naslanjam e>e\ 6. kraj na Dolenjskem; 12. veselje; 17. zemljišče, področje; 18. prikazovati v smešni obliki; 20. dvojica; 21. drugo ime za Vietnam; 22. opraviti popis; 23. deli čevljev; 24. poudarjeni prislov, veznik; 25. moško ime; 26. osebna zaimek; 27. ime igralnih kart; 28. ujed; 30. stasit, zakonit; 37. starogrško bajeslovno bitje (isti koren kot 15. navp.); 38. partizan alpinist, po katerem se imenuje Mihov dom; 39. blagajne; 40. teniški lopar; 42. optične priprave; 43. besedica s kiatero tvorimo že-lelniik; 44. priimek in ime slo- PREDNOVOLETNA »Zelo mi je težko, še zdaj ne vem, kaj bi podaril ženi za novo leto!« »Meni je še huje — jaz namreč že vem!« venskega pesnika; 46. d«l živalskega telesa; 47. začetnici priimka in imena slovenskega skladatelja (Naprej); 48. statue; 49. kovanec; 51. nikainica; 52. posmeh, zaničljivo zbadanje; 53. opozorilo; 55. igrati s kroglami; 53, sprava; 61. junaki; 62. poln igravosti; 64. oziralni zaimek in prislov (tujka); 66. polna učenosti; 67. navaden vojak, neolikianec; 68. naiij! Navpično; 1. apartma, prostor za prebivanje; 2. mesto v Sovjetski zvezi; 3. vrsta skladbe; 4. mut as ti; 5. vezn-k; 6- kratica velikega avitoprevozni-škega podjetja; 7. glavni štev-niik; 8- divja žival; 9. če; 10. živahen, neugrnan; 11. delno plačilo vnaprej; 12. ^krajni konci suhega; 13. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja (Soseska); 14. kirurg, uslužbenec kinematografa; 15. zbadljiv; 16. ptič, ki miga z repom; 18. kadar; 19. znak za prvino astat; 23. športna tro- Najhujši mraz Huda zima je bila na Dolenjskem 1- 1928, ko je živo srebro v Novem mestu padlo na minus 30 stopinj. Ampak to je manj kot polovico doslej znanega najhujšega mraza. Imeli so ga leta 1933 v aimekonu v Slib&rijl — minus 68. Leta 1930 je v istem mestu temperatura baje padla na minus 78 stopinj, vendar to nt uradno potrjeno. Fantje, ki služimo vofnški rek na MALEM LOŠINJU, se spominjamo svojih domačih, prijateljev in znancev in jim želimo srečno in veselo Novo leto: Tone Meserko, Rajko Mandelj, Jože Lavstej in Janez Pahulja. Šmarješkim fantom in dekletom in vsem domačim pošiljajo tople pozdrave za Novo leto: Martin Kalin, Franc Sašah, Slavko Vovk, Stane Borš-nar, Franc Erlah, Janez Kam-bič, Viktor Hudoklin, Franc Bojane, Jože Golobic, Jože Za nove naročnike TUKAJ ODREŽITE! ......._.......___________ NAROČILNICA Naročam 1 izvod »Dolenjskega lista« na naslov Ime in priimek:_______________________^________........~~_ s Poklic ___,„„.,. „..................................._____....._____ ......................... Kraj ___________________________________ Pošta.......................___________......_____________^____.....__________ Časopis pošljite na gornji naslov od dne................................................ naprej. Naročnino bom redno plačeval po položnricl — osebno — celoletno — polletno — četrtletno — vnaprej (neustrezno prečrtajte). Naročilo velja do moje pismene odpovedi lista. .....................................................dne______________________„___________ lasta o ročni podpis Izidor Mole: PUGLJEVA ULICA V NOVEM MESTU (lesorez) Najgloblji mdnik na svetu V Indiji, blizu mestn KV.a:, j« rudni'k z'ata. k.! ima rek "ral da je najgloblji na svetu. Rovi tega rud:n.;