Prešerno s Je» zanidi vse Titom naprej draqe kabelske Stianie Stra»r Št. 11/ Leto 62 / Celje. 6. februar 2007 / Cena 0,B3 EUR -150,97 SIT 9770353734020 Sf-rfti:' Dr. Fig Fig z Uršiico zalo Pesnik France PrcMMVii /. iMioki / (lohroi.inii i/. /x Kako otrokom na prijazen način približati lik največjega slovenskega pesnika in misleca, ki se ga šolski otroci uče na pamet, a o njem kot prijatelju otrok ne izvedo pravveliko, bosta letos drugič skušala predstaviti igralec Damjan Trbovc in Urška Jenko iz Vile Malina. Dr. Fig Fig, tako so pesnika za časa njegovega življenja klicali otroci in se podili za njim, da bi jim iz žepa ponudil fig ali kakšne druge slaščice, se bo z Uršiko zalo podal jutri po starem mestnem jedru Celja ob 17. uri izpred Vile Malina na Glavnem trgu v Celju, kakopak, s polnimi žepi slastnih fig, ki jih bo delil med potjo do kulturnih in razstav v me- Razigrana kulturniška karavana bo krenila po ulici s pesnikovim imenom, obiskala bo Spodnji grad in razkrivala njegove znamenitosti, obiskala bo Pokrajinski muzej na Muzejskem trgu, kjer bo dr. Fig Fig z otroki obiskal tudi razstavo Gumbi. Seveda bo slišati pesnikove verze, na otrokom razumljiv in prijazen način,tako, da jimbo pesnik ostal v lepem spominu, ko bodo morali v šoli razpletati njegove verze in misL Vsekakor gre akterjema tega projekta, Urški Jenko in Damjanu Trbovcu, ki bosta Prešernov lik na prijazen na- čin vsako leto nadgrajevala nisel čestit, diti za dr. Fig Fig in Uršiko zalo. MP, foto: AŠ Ob prazniku kulture Občina in Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice bosta pripravila slovesno akademijo s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku v sredo ob 19. uri v Kulturnem domu Slovenske Konjice. Slavnostni govornik bo župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek. V programu bodo sodelovali otroški gledaUški skupini Osnovne šole Pod goro ter Osnovne šole Ob Dravinji, violinist Klemen Krklec in dijaki Gimnazije Slovenske Konjice. Nagrade bodo prejeli pesnica Tanja Petelinek, Ženski pevski zbor Slovenske Ko- njice ob 30-letnici, Moški pevski zbor Iva Štruca ob 40-letmci in Osnovna šola Pod goro za projekt Endemit. Osrednja prireditev Občine Zreče bo v četrtek, 8. februarja, ob 18, uri v Kuhur-nem domu Zreče. V programu bodo sodelovali saksofonist Tadej Drobne, pianista Samo Jezovšek in Lucija Re-tuznik, baritonist Samo Iva-čič. Mešani pevski zbor KUD Vladka Mohoriča Zreče z izsekom iz projekta Hambani kahle (Pesmi sveta) in Foto-video sekcija KUD Vladka Mohoriča. Skupinsko nagrado za delo na področju kulturne dejavnosti bo prejel ansambel Zreški kovači, po- samični nagradi pa Darinka Ivačič za življenjsko delo na področju otroškega in mladinskega zborovodstva ter Avgust Skaza za uspešno strokovno vodenje zreške godbe na pihala. V Vitanju bodo podelih Prešernovi nagradi na slovesnosti v soboto, 10. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu Vitanje. Nagradi bosta prejela ob 60-letmci delovanja Moški pevski zbor Vitanje, ki ga vodi Darinka Ivačič, ter Süvo Hlastec, ki v tem zboru prepeva že vse od njegove ustanovitve. Program bo prispeval nagrajeni pevski zbor z gosti. MBP V Narodni dom na proslavo Mestna občina Celje pripravlja nocoj ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma Celje osrednjo kulturno slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik na prireditvi bo mag. Branko Goropevšek, direktor Osrednje knjižnice Celje. Prisluhnili bomo lahko slovenskim skladbam v izvedbi Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje pod taktirko Matjaža Brežnika, Kot solista bosta nastopila Jurij Hladnik s klarinetom in Aleksander Kuzmanovski z violončelom. Prisluhnili bomo tudi pesmim slovenskih poetov v izvedbi Bojana Umeka, dramskega igralca Slovenskega ljudskega gledališča Celje, AP Nič- dobitniki Savinovih odličij, župan Lojze Posadel in slavnostni govornik Eivin Fritz Nagrada v Savinov sklad tev ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo SaviBovih odličij. Slavnostni govornik, književnik Ervin Fritz, je kritično ocenil sedanji položaj kulture, ki je v celoti odvisna od denarja in je namenjena le dobičku. Zadovoljstvo nad kulturno dejavnostjo v občini pa je izrazil župan Lojze Posedel. Med drugim je povedal, da je v občini penajst kulturnih društev, ki imajo skupaj 838 članov, v šolskih kulturnih društvih je skoraj 1.600 mladih, skupaj pa so pripravili kar tisoč prireditev in nastopov, V nadaljevanju je župan Posedel podehl Šavinova od-ličja, Priznanja so prejeli kipar samouk Vinko Kovačec, Dejan Tamše, Likovna sekcija KUD Žalec in književna revija Vpogled, Plakete so prejeli dr, Jože Hribar, Irena Kralj in ansambel izva- jalcev operete Hmeljska princesa, plaketo z nagrado pa prof, Tanja Cehner, pedagoginja, dolgoletna ravnateljica Glasbene šole Rista Savina Žalec in tudi ustvarjalka na področju ljubiteljske kulture. Denarno nagrado je Cehnerjeva namenila v Savinov sklad. Kulturni program na prireditvi so po-pestrih songi iz operete Hmeljska princesa in reci-tatorka Lidija Koceli. TT Laško deli priznanja V Uškem bo jutri, 7. februarja, v počastitev kulturnega praznika območna revija malih vokalnih skupin, kjer bodo podelili priznanja Antona Aškerca ter priznanje zlati možnar za etnološke dosežke. Aškerčevo priznanje bodo podelili oktetu Vrelec, kulturnemu delavcu Juriju Aškercu in zborovodkinji Jožici Soko ter priznanje zlati možnar dekanu Jožetu Horvatu. Oktet Vrclcc, Id bogato pevsko tradicijo nadaljuje v Um- skih Toplicah, je lani praznoval deseto obletnico delovanja, medtem kobo Jurij Aškerc dobü priznanje za desetletje in pol dela na kulturnem področju, med drugim za vodenje Kulturnega društva Miklavž Rimske Toplice. Jožice Soko so se spomnili ob 50-letnici njenega pevo-vodskega delovanja, za njen velik prispevek kulturi v tej občini. Priznanje zlati možnar, ki ga v Laškem podeljujejo za etnološke dosežke, bo dekan Jože Horvat prejel za sodelovanje na etnografskih prireditvah, za njihovo večjo prepoznavnost v širšem prostoru ter obnovo sakralnih spomenikov. Med revijo malih vokalnih skupin se bodo predstavile skupine Odmev, Vodomke, Rečiški vokalni kvartet in oktet Vrelec, posebej pa bo nastopil tudi Klavirski trio. Prireditev bo v kulturnem centru ob 19.30 s slavnostnim go-vorniltom Ivom Stropnikom. BJ Glasba in poezija Kulturno umetniško društvo Dobrna na kulturni dan. 8. februarja, pripravlja prireditev, na kateri bodo sodelovali Sekstet Vigred, duo Biser ter Mladi harmonikarji. Prireditev bo ob 19.30 v Zdraviliški dvorani Term Dobrna. V Vojniku letošnjo osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku pripravlja Komorni mešani pevski zbor Društva upokojencev Vojnik. S pomočjo poezije Franceta Prešerna bodo skupaj z gosti (citrarko Janjo Brleč, vokalno skupino Korenine, Folklorno skupino iz Celja, harmonikarjem Štefanom Starovasnikom ter osnovnošolcem iz vojniške šole) prikazali utrip meščanskega življenja v času, ko je ustvarjal naš največji slovenski pesnik. Prireditev z naslovom V nedeljo pod Lip'co bo v četrtek ob 18. uri v Kulturnem domu Vojnik. Peščevo priznanje Na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Radečah bodo jutri, v sredo, podehli letošnje obänsko priznanje Ivana Pešca, ki ga namenja občina za kulturne dosežke. Prejela ga bo dolpletna zborovodkinja Tatjana Balog, v programu pa bodo nastopili dekliški zbor Gimnazije Center-Celje in člani Gledališkega društva Radeče. Slavnostna govornica bo podžupanja Rafaela Pintarič. Prireditev bo v domu kulture ob 18. uri. BJ Z Ervinom Fricem Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold vabita v sredo ob 19.30 na osrednjo prireditev ob slovenskem kuhurnem prazniku, ki bo v Dvorani Prebold. Prireditev bo minila ob recitalih Ervina Frica, častnega občana, in petju Irene Vrčkovnik. 6. februar 2007 - Gneča na kulturnem maratonu v petek so dijaki I. Gimnazije v Celju pod okriljem Kulturnega društva Antona Aškerca sodelovali v kulturnem maratonu. »Na ta način lahko profesorji vidijo še kaj več, ne samo tisto, kar drugače pokažemo v razredu med testi in spraševanjem,« komentira dijakinja Anja Ivakič. I. Gimnazija v Celju je ena veniji. Ustanovljena je bila najstarejših gimnazij v Slo- daljnega leta 1808. Šola ima letos petintrideset oddelkov, vsega skupaj 1075 dijakov in dijakinj, ki so v petek, 2, februarja, skupaj tekli kulturni maraton, »Letos me zelo veseli, da so vsi razredi pripravili svojo predstavo, tako imamo 34 gle- MajaSkutnik Maja Skutnik: »Kulturni maraton je vsakoletna prireditev na Kajuhu in na njej se vsi razredi predstavimo s kratkim skečem ali dramsko predstavo, nato svoje delo predstavimo profesorjem in dijakom. Namen maratona je, da se čim bolj zabavamo in se kaj novega naučimo ter da sodelujemo. Naslov naše predstave je Matematična moda. Pripravljali smo se približno dva tedna, naredili smo kostume, pripravili sceno, sami napisali besedilo in seveda ogromno vadiE. Vsak v razredu je imel svojo nalogo, kamor sodi tudi pri- Anja Žohar pravljanje in pospravljanje razreda. Z odzivom sem zelo zadovoljna. Naša predstava se je začela šele ob pol devetih, pri čemer se 15 minut do devetih v razred sploh ni dalo več^priti.« Anja Žohar; «Maraton mi veliko pomeni, zato ker šola že en mesec prej živi, letaki se lepijo, vse je čisto drugače, vzdušje je zelo sproščeno. Predvsem se tudi ogromno dogaja. Tudi na dan maratona je zelo lepo, teka se iz razreda v razred, hodniki so polni dijakov. >Ful< je >fajn< in če se bo maraton dolgo obdržal bo zelo lepo.« daliških ali filmskih predstav, Razred športnikov, 1, g, pa se je odločil, da bo svoje športne uspehe pripravil na velikem panoju v avli,« pravi mentorica Juana Robida, Tudi to leto so dijaki I. Gimnazije v Celju pripravili tradicionalni kulturni maraton, ki je posvečen dramski umetnosti. Pod mentorstvom Juane Robide in s pomočjo dijakinje Anje Ivakič se dijaki predstavijo s številnimi daljšimi ali krajšimi gledališkimi in filmskimi predstavami različnih ža-mov, ki so plod njihovega lastnega dela: sami napišejo scenarij, se naučijo vlog, režirajo, pnpravijo sceno, izdelajo plakat ... Še posebej so pogoste parodije na dogajanje v gimnaziji, radi pa se odzivajo tudi na aktualne dogodke doma in po svetu. Dijaki so se na kulturni maraton pripravljali približno tri tedne - nekaterim so se ideje kar valile, drugi so potrebovali več časa, vsi pa so pritekli na isti cilj - gneča v šoli, velika radovednost in navdušenje dijakov za predstave drugih pararelnih razredov, bitka za ogled predstave. Razredi so bili namreč med izvajanjem predstav nabito polni. Letos je v modi projekcija vnaprej posnetih (zrežiranih ali improviziranih) filmov. »Mladi se strašno radi spo-pnmejo tudi s tilmsko kamero, napišeio scenam, gredo • na teren, posnamejo kadre. Na tej točki se začne zahtevno delo, ko morejo vse to zmontirati, podložiti z glasbo, dopolniti s spremno besedo, z zvokom, s kakšnimi drugimi efekti. Tako so letos zelo zasedene učilnice, ki imajo računalniško projekcijo, na srečo imamo tudi tri prenosne računalnike s pro-jektorii, tako da je ta nova tehnika letos zelo zasedena,« pravi prof. Robida. Zmagovalcev se na maratonu ne izbira, ker je vsaka predstava edinstvena in bi jih bilo zelo težko objektivno oceniti. Izbirajo pa najboljši plakat. Zmagovalci si bodo za nagrado lahko ogledali gledališko predstavo po svoji izbiri. ANJA PAJTLER Anja Ivakič Anja Ivakič: »Letos pomagam prof. Robidovi pri organizaciji kult\irnega maratona. Maraton je tradicionalna prireditev naše šole, ki pomeni neko sprostitev za dijake ter nas nekako poveže v teh kulturnih dneh. Dijaki lahko na teh prireditvah pokažemo še kaj več, tako profesorji ne vidijo samo tega, kar drugače pokažemo v razredu pri testih in pri spraševanju, ampak vidijo tudi določene naše talente, sposobnosti in meje naše domišljije.« ANJA PAJTLER V mesecu kulture štirideset prireditev Vkultumem domu na Rečici ob Savinji so v nedeljo pripravili osrednjo zgornje-savinjsko slovesnost ob kulturnem prazniku in hkrati podelili priznanja najbolj prizadevnim ustvarjalcem na področju ljubiteljske kulture. Slavnostni govornik, župan nove Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, je govoril o sodobnem času, ko vse bolj manjka stika s kulturo in posebej izpostavil pomen slovenskega jezika. Program so pripravili učenci domače in Glasbene Šole Nazarje, sodelovali so tudi redtatorji Kul- turno umetniškega društva Utrip, V programu so veliko prostora namenili manj znanim slovenskim pesnikom in njihovim delom. Mozirska izpostava sklada za kidturne dejavnosti je jubilejno priznanje podelila profesoiju Vinku Šmajsu iz Velenja in Mirku Prelesniku iz Solčave. Priznanje za posebne dosežke so podelili Antonu Acmanu mlajšemu, učitelju klavirja v GŠ Nazarje, za sodelovanje pri pevskih revijah in Osnovni šoh Blaža Amiča Lu-če, ki se je uvrsrila v finale na razpisu Kulturna šola 2006. Priznanje za dolgolet- no delo na področju kulture sta prejeli Ana Kladnik, ki pušča pomemben pečat v kulturnem življenju na Ljubnem, in Olga Klemše, dolgoletna ravnateljica GŠ Nazarje, ki je tudi duša kulturnega življenja v Zgornji Savinjski do-hni. Nedeljska slovesnost je bila tudi uvod v zgornjesavinjski mesec kulture, ki je prerasel že v kulturni maraton. V dobrem mesecu dni se bo zvrstilo približno štirideset prireditev, na katerih bo sodelovalo več kot petsto kulturnih ustvarjalcev. US se je ravnateljica OŠ Luče Valerija Robnik zahvalila, ker »ste opazili naše www.novitedmk.com lil!«.;:? »Prevzem Izletnika Celje ni nujenlcc Bivša direktorica Izletnika Celje Ana Jovanovič ugotavlja ozadja zgodbe o prevzemu Izletnika Glavna novica minulega tedna, vsaj na področju gospodarstva, je bUa objava ponudbe za prevzem Izletnika Celje s strani mednarodnega podjetja Via-tor&Vektor. Več kot nenavadno je ponudba sovpadala z odstavitvijo dolgoletne direktorice Izletnika Celje Ane Jovanovič. Zgodba sploh ni takšna, kot jo »želijo« prikazati, pravi Jova-novičeva in napoveduje objavo drugačnih ozadij zgodbe. »Veliko trditev, objavljenih v zadnji številki Novega tednika, ne drži,« pravi Ana Jovanovič. »S podjetjem očitno nisem imela enakih načrtov kot nadzorni svet. Tudi nobena ponudba za prevzem Izletnika ni končala v mojem predalu. Res pa je, da sem bila očitno zadnja ovira za prevzem podjetja,« poudarja Jovanovičeva. »Izletnik je zdravo in uspešno podjetje, zadnji bilančni podatki kažejo, daje vredno veliko več, kot znaša ponujena prevzemna cena.« Ponudbo, ki jo je sama januarja poslala tistim delavcem, ki bodo šli v pokoj. la cena Izletnika Celje znaša4,6 sam Izletnik pa je po mnenju Jovanovičeve vreden 14.5 milijona evrov. od tega lastni kapital znaša skoraj 8 milijonov evrov. opisuje kot dejanje, ki bi zagotovilo obrambo pred zunanjim prevzemom, ki ga je nekdo očitno načrtoval. »Pri tem sploh nisem več dajala pomena delničarskemu sporazumu, po katerem nihče ni smel imeti več kot tri odstotke delnic v svoji lasti,« pojasnjujei »Sporazum iz leta 1997 je bil pre- živet in ni zagotavljal povpraševanja po delnicah, ampak zgolj ponudbo, kar pomeni, da notranji trg ni deloval. Glavno, kar izpostavlja bivša direktorica Izletnika, ki so jo uradno razrešili iz ne-krivdnih razlogov, je to, da prevzem Izletnika sploh ni nujen. Poravnane imajo vse terjatve, lansko poslovanje bodo končali pozitivno, kar kaže na zdravo družbo. Kaj se skriva v ozadju, zakaj je bila dolgoletna direktorica ovira za prevzem? »Upam, da bom v kratkem lahko razkrila vso resnico,« na vprašanje odgovarja Jovanovičeva. ROZMARl PETEK Foto: GREGOR KATIC S pametnim vozičkom po trgovini Sredi prejšnjega tedna je Mercator predstavil samopostrežne blagajne, ki jih je z IMB-jem Slovenija raz-vUo podjetje Micropis iz Žalca. Čeprav omenjeno novost večina sveta še sploh ne pozna, informatiki napovedujejo že nove revolucionarne rešitve. Žalski Micropis, ki je lani obeležil 20-letnico delovanja, v prihodnosti še namerava presenečati potrošnike. Kmalu bo iskanje želenih artiklov po trgovini in letanie gor in dol z vozičkom le še nočna mora. »Vse svetovne novosti želimo čim hitreje prenašali v Slovenijo m med njimi je na primer tudi t. i. pameten voziček, ki bo kupcu pomagal izbirati artikle po trgovini,« napoveduje direktor Micropisa Janez Uplaz-nik. »Kupec bo naročilo pripravil doma, voziček pa ga bo na podlagi spiska vodil po trgovini.« Tudi t- i. govoreče nalepke, ki jih že nosijo tovorna vozila, nekatera letališča pa jih uporabljajo za označevanje prtljage, bodo kmalu nepogrešljive tudi v trgovski dejavnosti. »Govoreče nalepke, kot že ime pove, same povedo, kdo in kaj so. Potrošniki v voziček naberemo izdelke in jih peljemo MA KRATKO Nagradili spletni portal Planeta Tuš V -nišu so ob zaključku letošnje Net konference za spletni projekt Planeta Tuš prejeli nagrado za spletno odličnost Izidor 2007. Nov koncept interaktivne spletne predstavitve Planetov Tuš je bil predstavljen lani decembra. Obiskovalci na njem najdejo mnogo več kot le informacije, povezane s kinom, bowlingom, biljardom in prireditvami v Planetih T\iš. Portal združuje tako vsebine in storitve z novimi in učinkovitimi orodji za izgradnjo spletne skupnosti. RP Ko bodo t. i. govoreče nalepke dovolj zrele za izvedbo, bodo celo nove samopostrežne blagajne kmalu zastarele. čez tunel, ki takoj ve, koliko posamezen Izdelek stane. Izdelek se pravzaprav >po-govarja< z anteno in na osnovi tega se določi vrednost celotnega vozička, na osnovi katerega kupec plača,« nam je čim bolj laično skušal pojasniti Uplaznik. Kdaj bomo opisane novosti praktično lahko preizkusili tudi potrošniki, je še težko napovedali, saj informatiki za njihovo izvedbo potrebujejo dovolj drzne (in finančno krepke) trgovce. ROZMARl PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Kljub popravicom zelo uspešno Glasovi vlagateljev na Ljubljanski borzi so v minu-leni tednu ponovno za trenutek utihnili. Vrednosti pomembnejših delnic so med tednom potonile v izgubo, padci posameznih med njimi pa so presegali 2 odstotka. Trg je tako v tem mesecu že drugič doživel korekcijo, a ta vlagateljev ne plaši. Pogled na obdobje izpred dveh tednov, ko so enako delnice opazno zdrsnile, razkrije, da je bila tržna anomalija kratkoročna, sproščujoča, nadaljevala pa se je močna rast vse do zadnjega dneva v mesecu. In tudi tokrat ni bilo nič drugače, saj so se vrednosti pomembnejših delnic umirile, nekatere so končale teden celo nekoliko višje kot pred korekcijo. Investitorji s prostimi denarnimi sredstvi negativno korekcijo spremljajo celo s simpatijo, saj le na ta način lahko pridobijo delnice nekoliko ceneje in nadoknadijo zamujeno. Indeks šestih najbolj likvidnih delnic je tako v zadnjem tednu pridobil skoraj 3 odstotke, slovenski borzni indeks pa je končal teden pri 7.282 indeksnih točkah, kar je 2,6 odstotka več, kot je znašala njegova vrednost konec preteklega tedna. Največ zanimanja so v minulem tednu investitorji pokazali za delnice Luke Koper. Cena delnice se je dvignila kar za 5,8 odstotka na 58 evrov, v obdobju korekcije pa je bilo mogoče delnice kupiti pri tečaju 55 evrov. Ozn^ In» ÜÜ EmMteb« liwMtvtEUR CICG Cinkarna Celje 157.77 177.40 18.91 CETG Cetis 92.00 0.60 0.00 CHZG Comet Zreče 11,00 0,00 0.00 GRVG Gorenje 30,34 4.722,90 2,67 PILR Pivovarna Laško 42,88 683.60 2,68 JTKS Juteks 124.00 54,30 -1,61 ETOG Etol 221.69 67.60 0,74 Podobno rast je dosegla tudi delnica Gorenja, ki se je prebila čez raven 30 evrov, za več kot 3 odstotke pa so se podražile tudi delnice Pivovarne Laško, Save, Merkurja in Telekoma. Največ prometa na dnevni ravni še vedno beleži delnica Krke. V času popravka je cena delnice naletela na raven 900 evrov, ki so ga investitorji z lahkoto obranili. Padcu je nato sledila rast, trgovalno območje pa se je na zadnji dan ledna dvignilo nad 920 Zadnji tečaj 7.282,22 5.693,53 118,57 . 0.25 • -0,57 Investitorji se torej lahko izredno veselijo vstopa v novo leto. Praktično brez posebnih informacij, ki bi trdno utemeljevale navdušenje, so delnice močno porasle. Zdaj pa prihaja mesec občutljivih novic, ki bodo skoncentri-rane v zadnjem tednu. Podjetja bodo pričela objavljati rezultate poslovanja za preteklo leto in napovedi za prihodnost, kar lahko pomembno vpliva na samo trgovanje v prihodnje. MATJAZ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Tnlinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. NOVI TEMI NO Najvišje evroposlanka iz Laticove vasi v Četrtek so bile v Evropskem parlamentu konstitutivne seje prenovljenih parlamentarnih odborov. Na njih so poslanci izbirali tudi novo vodstvo, ki bo odbore vodilo naslednji dve leti in pol. Med slovenskimi evro-poslanci je najvišji položaj zasedla dr. Romana Jordan Cizelj, ki je v odboru za razvoj postala druga podpredsednica. »Veselim se novih izzivov, ki se mi ponujajo v drugi polovici mandata. Če sem do zdaj soustvarjala v večini evropske politike, se mi zdaj odpira možnost vplivanja in soobJikovanja globalnega razvoja družbe in izboljšanja blaginje človeštva,« je ob iz-voUtvi povedala Jordan Ciz-Ijeva, ki je dobršen del živ-ljenjapreživelav»naših« krajih, saj prihaja iz Latkovi vasi pri Preboldu. Dr. Jordan Cizljeva je po končani I. Gim- naziji v Celju diplomirala na fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, po magisteriju pa je postala še doktorica znanosti s področja jedrske tehnike. Med drugim je podpredsednica SDS-a in predsednica ženskega odbora pri tej stranki. Jordan Cizelj »Zdelo se mi je, da poh-tika pri nas velikokrat sama sprejema odločitve, ki so družbeno pomembne in o katerih bi morala dobiti širši konsenz. In seveda: človek lahko samo kritizira, lahko pa se vpraša >kaj lahko jaz pripomorem<. Tako sem se, kjer se je le dalo, poskušala vključiti kot predstavnica stroke - in na koncu pristala v evropskem parlamentu,« je pred leti v intervjuju v Novem tedniku povedala dr. Cizijeva, o moči evroposlancev pa: »En evroposlanec ne pomeni veliko, ne glede na to, od kod prihaja. Stvari so zgrajene na principu sodelovanja in diskusije. Delo poteka v odborih, kjer mora poslanec pokazati interes in znanje. Če je aktiven, ga ne prezrejo, V parlament sem prišla s sliko, ki sem jo dobila v Sloveniji: ko sem se v okviru odbora prvič oglasila, sem mislila, da me bodo preslišali. Pa niso. Veliko je odvisno od truda posameznega poslanca in seveda od tega, kako s predlogi, ki jih zagovarja, vpliva na večino držav članic EU.« US Stroški dražijo kabelsko Bralci iz občine Žalec so nas opozorili na precejšnjo podražitev mesečne naročnine kabelske televizije. Za lanski december je na primer račun v Zabukovici znašal 11,33 evrov, za januar pa so naračunali 15,02 evra. Ob tem so se bralci pritoževali, da jih koncesionar ne obvešča o spremembah programov in premalo širi omrežje. V občini oziroma posameznih krajevnih skupnostih ima koncesijo Kabel TV s sedežem v Dobriši va- si, kjer so pojasniU, da so bili občani o povišanju cen obveščeni preko položnic in internega kanala (STV). »Na področju telekomunikacij nastaja velika konkurenca, zato je potrebno omrežja pospešeno posodabljati, da lahko sledimo modernim tehnologijam in trendom -le tako so stranke zadovoljne s celotno ponudbo in uslugami, ki jih nudimo,« so pojasnili v družbi Kabel TV. Do uskladitve cen je prišlo zaradi več razlogov, v ospredju pa so naraščajoči stroški. Ti izhajajo predvsem iz naslova povečanja stroškov plačevanja programskih pravic, ki se za mnoge TV-progra-me povišajo v skladu z veljavnimi pogodbami za njihovo dobavo. V družbi Kabel TV že od januarja 2001 praktično niso usklajevali cen oziroma so januarja 2002 izvedli le manjšo korekcijo. V dopisu navajajo več vzrokov za dvig cene, med drugim povečanje stroškov za podnaslavljanje in plačevanje avtorskih pravic; podra- Pripravljeni na Afganistan v petek |e bila v celjski vojašnici slovesnost ob odhodu motoriziranega voda 20. motoriziranega bataljona (20. MOTB] na operacijo kriznega odzivanja v Afganistan. To je že četrti odhod celjskih vojakov v Afganistan, njihova naloga tam pa bo varovanje baze in izvajanje spremstev. VojaJd motoriziranega voda odhajajo v okolico mesta Herad, kjer bo njihova glavna naloga varovanje baze. Slovenski vojaki bodo namreč na javnem vhodu v bazo, poleg tega bo njihova naloga tudi izvajanje spremstev konvo- Da bi sijali od zdravja Oddelek za socialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je v celjskih osnovnih šolah tudi lani izvajal program Sijem od zdravja, ki je usmerjen v spodbujanje zdravega vedenjskega sloga najstnikov. Enodnevne preventivne delavnice so bile za šole brez- plačne, saj jih je podprla Mestna občina Čelje. Zanimanje za delavnice je bilo med mladostniki precejšnje. Od oktobra do decembra se je delavnic v osmih šolah udeležilo približno 300 učencev, starih od 13 do 14 let. K zanimanju za delavnice prispevajo tudi izvajalci. V program je zavod namreč vključil prostovoljce, pretežno mlade strokovnjake in študente, ki tudi verjamejo v to, kar razlagajo mladim. Na delavnicah so z mladimi go- vorili o zdravi prehrani in gibanju, o prostem času, vami ljubezni in spolnosti ter preprečevanju rabe in zlorabe drog. Očitno je bilo zanimivo, saj so kar štiri petine najstnikov ocenile, da so v delavnicah veliko pridobili zase. Denar, ki bi omogočil brezplačno izvajanje preventivnih delavnic tudi v naslednjem šolskem letu, bodo znova skušali pridobili na razpisu Mestne občine Celje, MBP žili so se stroški posodabljanja; plačevati je treba dodatne programe ... Ob tem v družbi poudarjajo, da do uskladitve cen ne prihaja zaradi prehoda na evro, napovedujejo pa novo storitev, IP telefonijo, ki jo bodo podrobneje predstavili. Žalski župan Lojze Po sedel je že na zadnji seji občinskega sveta pojasnil, da so prejeli več pripomb, zato bo v sredo sestanek med predstavniki krajevnih skupnosti in družbe iz Dobriše vasi. US v razpredelnici označite dve polji, v katerili se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob I6.»0 na Radiu Celje. 1 Kuptm^ ^ Radio Čdia, Pref^nova 19, Celfe^ jev v okolici Herada. Po besedah poveljnice motoriziranega voda 20. MOTB Mojce Ivane je vzdušje pred odhodom dobro. »Zavedamo se, da odhajamo nekam, kjer je povsem drugače, kot smo vajeni. Imamo dovolj informacij, veliko delamo na kolektivnem vzdušju in ob tem ne pozabljamo, da smo vojaki.« Poleg Ivančeve na operacijo odhajajo še tri vojakinje. Celjski vojaki bodo tja odšli čez nekaj dni, vrnili pa se bodo avgusta, ko bo v Afganistan odšel novi vod, ki se za odhod tja že pripravlja, MATEJA JAZBEC Popravek V zadnji številki Novega tednika smo pri poročOu o sprejemu celjskega proračuna napisali, da bo Celjski mladinski center za mladinske projekte prejel 12.500 evTOv več od sprva načrtovanih. Vendar pa je denar namenjen zgoij mladinskim pojektom, ki se ne bodo iz- IZMA^HWIAJEV »Študente želimo obdržati v regijüfc Vodilo novoustanovljenega visokošolskega zavoda. Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije, s sedežem v Celju, je študentom ponuditi večjo dostopnost študija. Hkrati želijo k sodelovanju pritegniti čimveč strokovnjakov iz Savinjske regije, obljubljajo pa tudi sodelovanje s priznanimi tujimi visokošolskimi sodelavci. Tako je na včerajšnji novinarski konferenci zagotovil vršilec dolžnosti dekana in eden od ustanoviteljev, doc. dr. Srečko Natek. Ideja se je rojevala že dolgo, končno pa lahko v prihajajočem študijskem letu fakulteta, ki je koncesijo prejela decembra lani, ponudi prva vpisna mesta. Zaenkrat bodo, kot smo podrobneje že pisali, ponudili univerzitetni študijski program ekonomija v sodobni družbi, v katerega bodo vpisali 70 rednih in 50 izrednih študentov ter magistrski študij management znanja, za katerega so predvideli po 40 mest za redni in izredni študij. Redni dodiplomski študij se bo financiral iz proračunskih sredstev, za izrednega bo šolnina za prvo študijsko leto znašala 1800 evrov. Razpis za magistrski študij in šolnino bo izšel junija letos. Srečko Natek »V Savinjski regiji prevladujejo dislocirane enote drugih fakultet, zato smo želeli, da Celje dobi kakovostno fakulteto, ki bo zaposlovala strokovnjake iz regije. Hkrati smo želeli študentom omogočiti večjo dostopnost do univerzitetnega in podiplomskega študija, saj vemo, da je geografska oddaljenost od univerzitetnih središč zaradi vse večjih finančnih bremen eden ključnih razlogov za podpovprečno izobrazbeno strukturo prebivalcev regije,« je povedal Natek, Dodal je še, da v prihodnosti načrtujejo še mednarodno sodelovanje 5 profesorji, vključenimi v izobraževanje in raziskovanje, pa tudi. sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom, pripravljajo pa tudi doktorski študij. »Razvoj človeških virov in dostopnost izobraževanja pa bosta prispevala tudi k ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest,« pravi Natek. Celjski župan Bojan Šrot pa je ob tem dodal še, da gre za pomemben korak v prizadevanjih za ustanovitev univerze v Celju. Glede lokacije, kjer naj bi se študijski programi odvijali, pa pravi, da bodo prostore po vsej verjetnosti dobili na Mariborski, kjer že deluje Fakulteta za logistiko- »Verjetno bo mogoče zagotoviti prostore, kjer se sedaj odvija pouk za učence OŠ Frana Krajn-ca, ki naj bi se s septembrom že selili v novo zgrajeno šolo.« PM, foto: AŠ Med prvimi v državi v Laškem so na zadnji seji občinskega sveta med prvimi v državi sprejeli nov Pra-vilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. V novem pravilniku ukinjajo nekatere dosedanje oblike pomoči ter uvajajo nove, med t. i. skupinskimi izjemami za kmetijstvo. Med novimi pomočmi gre med drugim za naložbe v kmetijska gospodarstva, plačilo zavarovalnih premij in podobno. Lašča-ni so nov pravilnik spreje-h po triletnem prehodnem obdobju, ki se je izteklo konec leta 2006, v tem času so smeli državne pomoči dodeljevali tudi, ko to ni bilo v skladu s pravili Evropske unije. Kot je povedala predsednica občinskega odbora za razvoj kmetijstva in podeželja Mojca Krivec, so v pravilniku upoštevani razhčni ukrepi, od katerih bo vsako leto razpis le za nekatere. Sprejeti pravilnik za programsko obdobje razvoja po- deželja 2007-2013 bo osnova za letni razpis za dodeljevanje sredstev v tej obči- Sicer je pravilnik treba priglasiti v krnetijskem ministrstvu, ki ga nato pregleda ter posreduje Evropski komisiji, o tem pa obvesti tudi občino. BRANE JERANKO _■ Ysp::- Z OBČINSKIH SVETOV Višja cena BRASLOVČE • Svetniki so sprejeli predlog nove vrednosti povprečne gradbene cene in stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, ki znaša približno 187 tisočakov na kvadratni meter (778 evrov). Vreiiost povprečne gradbene cene je bila lani približno 179 tisočakov na kvadratni meter, povišala pa se je zaradi lanske podražitve stanovanjske gradnje. Prostorski razvoj in red BRASLOVČE - Trenutno sprejemajo stališča do pripomb in predlogov glede priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine, ki potekajo že vse od leta 2005 dalje. Po tem bodo pozvali vse pristojne za urejanje prostora, da podajo svoja mnenja k predlogu prostorskega akta in še enkrat zaprosili za presojo vplivov na okolje zaradi ugotovitve, ali bo potrebno izdelati celovito presojo vplivov na okolje. Po pridobitvi omenjenih mnenj bodo oba odloka sprejemali na občinskem svetu in v potrditev poslali okoljskemu ministru. MJ Sprejeli proračun ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so sprejeli proračun za letošnje leto. Prihodkov je za 220 risoč evrov (52 milijonov tolarjev) manj, kot so sprva pričakovali, čeprav je v primerjavi s prejšnjimi leti občina dobUa več denarja. Po izračunih glede na spremenjen zakon o financiranju občin so nekateri pričakovali še več. Kot je pojasnil župan Branko Kidrič, je na to, da bi občina lahko dobila manj denarja, opozarjal že dlje časa. Kidrič še dodaja, da so primanjkljaj že pokrili z notranjimi prerazporeditvami, tako da druge naloge in projekti ne bodo zaradi tega okrnjeni. Sicer pa svetniki na proračun niso imeli bistvenih pripomb. Sprejet je bil le en amandma, s katerim so omejili župana pri spreminjanju vrednosti projektov razvojnih programov. Po prejšnjem predlogu bi namreč lahko župan sam spreminjal vrednosti projektov do 20 odstotkov njihove vrednosti. Da ne bi prišlo do tega, da bi župan lahko sam odločal o nekaj sto tisoč evrih, so znesek omejili na petdeset tisoč evrov (12 milijonov tolarjev). Če bi sprememba znašala več kot to, bo moral župan, po amandmaju, vprašati občinski svet. Bojan Pirš direktor OKP-ja ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so soglasno potrdili Bojana Pirša za novega direktorja komunalnega podjetja OKP Po tem ko so ga potrdili svetniki v Šmarju pri Jelšah in ludi v Rogatcu, je že jasno, da je Pirš novi direktor OKP-ja. Uradno bo funkcijo lahko prevzel šele, ko ga bo potrdila skupščina, ki naj bi bila sredi meseca. Pirš zagotovo ne bo imel lahkega dela. Spomnimo se le kotlovnice v Ratanski vasi, čeprav je ta zgodba za OKP že končana. Veliko se bo verjetno ukvarja! s čistilnimi napravami, OKP ima namreč v upravljanju kar tri. Kot je Pirš pojasnil na včerajšnji seji, namerava veliko dela nameniti tudi odlaganju odpadkov, saj ministrstvo za okolje in prostor ni izdalo gradbenega dovoljenja za sanacijo deponije Tuncovec, tako da bodo odpadke vozili v Celje. ŠO •■ s Primorskem Fakulteta za management Koper Izberite modro Dodlplomska >(>up.>int/«t>l Sala......... Pa^iptaa,^ (ra^ts 1,6.2007) i Infomativni dnevi -i^žmmOi: r 5edöfakutote.Cafite(jeva5.I:056lO2OOO 3.2. (ž ID. iol5: ö410.2. ob 10- un. 6.3- (A 17. m Ško^aLoka 2 3 Ä17 art Celje 9.2. £41 ifl. iH 15. wC IC. 2 o64fc wl 3.3. ob la wi. UAa I Nm&^ Knjige na Zvezdi V počastitev slovenskega kulturnega praznika tudi letos Mladi forum celjskih Socialnih demokratov pripravil na celjski Zvezdi knjižno stojnico. Postavljena bo jutri, v sredo, od 11. do 14, ure, izkupiček od prodanih knjig pa bodo namenili v dobro-deln BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Gasilci vedno pripravljeni pomagati Občina Polzela je za izvajanje javne gasilske službe prva od šestih občin v Spodnji Savinjski dolini podpisala pogodbo in tudi letos za izvajanje te službe pooblastila Prostovoljna gasilska društva Polzela, Andraž in Ločica ob Savinji. Pogodbo so podpisah župan Ljubo Znidar, predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in predsedniki vseh treh prostovoljnih gasilskih društev Ivan Kotnik, Martin Steiner in Dušan Zabukovnik, Letos bosta na območju zveze v tednu požarne varnosti dve večji vaji, in sicer na Polzeli v Šeneku in na Grmovju, kjer sta domova za starejše. Med letošnje največje pridobitve v občinskem gasilskem poveljstvu štejejo novo avtocisterno, ki jo bodo andraški gasilci predaU svojemu namenu 16. junija. TT Izzivi dobrinsiciii Izvirov Društvo Izviri Dobrina smo vam na kratko že predstavili v okviru akcije Novi tednik v vašem kraju, ko smo obiskali KS Loka pri Žusmu. Tokrat pa si zasluži še posebno pozornost, saj je obeležilo 10-letnico delovanja. Društvo za razvoj kmetijstva, turizma, športa, storitev in ohranjanje kulturne in naravne dediščine je nastalo na pobudo številnih krajanov, ki so ugotovili, da bodo le tako povezani lahko storili kaj za promocijo svojega kraja in se lažje lotili oi^nizacije raz- ličnih prireditev. Predsednica društva j e ves čas Danica Recko. 2e ob ustanovitvi se je v društvo včlanilo kar 138 članov, danes jih je približno 200. »Obletnici smo v soboto posveüli 10. redni letni občni zbor, na katerem smo podelUi več kot sto priznanj članom, delovnim organom in drugim.« Eno priznanje so namenili tudi naši medijski hiši. >)V društvu, če pogledamo malce nazaj, smo zagotovo lahko ponosni na vsakoletno folklorno prireditev in na ocenjevanja urejenosti okolja v svojem kraju. Mi- Ob obletnici je Danica Recko predstavila tudi knjigo Ljudski biseri - te pesmi prepevamo v okolici Žusma, ki je izšla konec leta. Reckova je pesmi za izdajo zbirala po okolišu, kot pa je v uvodni besedi zapisala Alenka Te-staniere, je knjiga nastajala z namenom, da prihajajoči rodovi ne bi pozabili na pesmi, ki se prepevajo v okolici Dobrine, Žusma in širše na Kozjanskem. Večino zbranih pesmi so zapisale Lucija Bevc, Ivanka Maček in Re-zika Lampe. Dodali pa so še nekaj avtorskih pesmi domačinke Anice Lipovšek ter pesmi škofa Antona Martina Slomška, ki so se med domačini skozi leta »prijele« do te mere, da so ponarodele. Enako velja tudi za pesmi slavne družine Ipavčevlh. Pesmarica je opremljena tudi s fotografijami utrinkov iz vsakdana in preteklosti kraja, izšla pa je v samozaložbi društva Izviri v nakladi 5.000 izvodov. slim, da smo veliko storili: prepoznavnost Loke in D brine, pripravili smo tudi skan promocijski material kraj uvrstili na turjstični zei Ijevid Slovenije. Še naprej nameravamo prizadevali t di za ureditev zdravihšča. de. Morda dobiti lambo jpska : ispelopri-redstva,« razmišlja Reckova. Omeni pa še različne knjižne izdaje z vsebinami, povezanimi s kra-jem. Da se v društvu znajo zabavati, še doda in omeni skupino, ki se je že marsikje pomerila v vleki vrvi in po Kozjanskem osvojila kar šest prvih mest. V februarju društvo ponovno pripravlja že dobro znani tradicionalni nočni Valentinov pohod. Na pot se bodo pohod-niki podali v soboto, 10. februarja, ob 18- uri, ko se bodo zbrali pred gasilskim domom v Dobrini in odšli proti Žusmu. Zatem se obeta še dobra zabava z ansamblom Kozjanski zven. PM. foto: MR Skupščina sadjarjev Znova leto naložb Na redni letni skupščini davanjem, udeležili pa so se tali člani in drugi tudi ekskurzij in mednarod- gostje Društva sadja celjske regije. O delu društva, ki šteje 47 članov, je poročal predsednik mag. Ivan Glušič in dejal, da so tudi v preteklem letu vso skrb posvečali pre- ;jma sadja krajši razpravi, na kateri so govorili o pridelavi in trženju jabolk ter o letošnji muhasti zimi, so sprejeli program dela za letošnje leto. Tudi letos bo osnovm cilj druš- - tva strokovno izobraževanje sadj^ev, ki je glede na sedanji način pridelave sadja, predvsem jabolk, obvezno. Tako se bodo čez leto zvrstili številna predavanja in prikazi, društvo pa bo lumja organiziralo strokovno ekskur-ziio v Švico. TT Predsednik mag. Ivan Glušiči S partnerjem iz Srbije v Občini Laško se pri- unije na področju varstva pravljajo na uradno vzpo- okolja, je prijavila Občina stavitev partnerstva s Tr- Trstenik iz Srbije v sodelo- stenikom iz Srbije, s ka- vanju z Razvojno agencijo terim bodo prihodnji me- Savinja Žalec ter Regional- sec sklenili Sporazum o no razvojno agencijo Km- medsebojnem sodelova- ševac. Sredstva za izvedbo nju občin. Z občino že so- naj bi v celoti zagotovili v delujejo v okviru projek- Bruslj ta Evropske unije z našlo- Take I Izi injava. Projekt, ki vključuje prenos dobrih praks iz članic so lani v Trsteniku avili delavnice in pre-ija, prejšnji mesec pa ikupina predstavnikov tamkajšnje občine v Laškem ogledala primere dobre prakse. Pri tem so vzpostavili stike s Komunalo Laš- nimi šolami, s kulturnimi društvi in z obrtno zbornico. V smislu evropskega projekta naj bi prenosu dobrih praks sledila vzpostavitev stikov na različnih drugih področjih. BRANE JERANKO Tudi letošnji proračun Občine Vojnik je investicijsko naravnan, vreden je dobrih 6,7 milijona evrov. Zaradi spremenjenega načina financiranja bo občinska blagajna pridobila 11 odstotkov, a tudi s tem vse prednostne naloge, ki že več let čakajo na uresničitev, ne bodo končane. »Gre za enega najtežjih proračunov v 13-letni zgodovini občine, saj smo se v preteklih leüh kar malo razva-dili, ustvarili smo vehko izvirnih prihodkov, pridobili velik delež sofinanciranja na raznih razpisih, kar je proračune preteklih let dvignilo v oblake,« ocenjuje župan Beno Podergajs. Največji rizik predstavlja uresničitev načrtovane prodaje občinskega premoženja. Zgolj odzem-Ijišč pri psiliiatrični bolnišnici pričakujejo vsaj milijon evrov, kar je pravzaprav večina načrtovane prodaje nepremičnin za letošnje leto. Med dolgo načrtovanimi naložbami nameravajo letos urediti parkirišče nasproti pokopališča v Vojniku, asfaltirati parkirišče ob občinski stavbi, urediti kanahzadjo v Vojniku, ob Poü na Dobro-tin, v Arclinu ter Novi Cerkvi. Vodo naj bi dobili v Malih Dolah, na hribu Device Marije, v Novakah, Hrenovi ter v Straži in Stražicah na Frankolovem. Vendar je glede na prenizek načrtovani znesek, slabih 42 tisoč evrov, svetnik Dušan Horvat opozoril, da bodo očitno krajani Straže in Stražic znova le nemo opazovah, kako vodovod do Novak poteka ob njihovih hišah, priklopov pa ne bo. Svetniki so bili soglasni, da je vnapetem proračunu vseeno treba najti še sredstva za izgradnjo pločnika od novega trgovsko-poslovnega kompleksa v Vojniku do pokopališča. Osnutek proračuna, na katerega lahko občani dajo svoje pripombe in predloge, je na ogled na spletnem por-talu Občine Vojnik. RP Aplavz po prvem dejanju Prvi večeri 14-dnevne kulturne drame, komedije in muzikala, poimenovanega Kulturni polmesec Kluba študentov Dravinjske doline, so minili v dobrem vzdušju vveselje organizatorjem in obiskovalcem. »Verjetno nismo edini, ki mislimo, da kulture, ki jo sprejemajo in skozi katero lahko čutijo mladi, v Konjicah ter Dravinjski dolini ni dovolj,« je pred začetkom petkovega večernega programa povedala predsednica KŠDD-ja Laura Kuk. »Zato ima ta najbolj tradicionalni projekt kluba, ki bo drugo leto praznoval deseti rojstni dan, tako velik pomen - vsem mladim, ki pišejo, slikajo, igrajo ali kako drugače ustvarjajo tod okoli, namreč po- nuja možnost, da to, kar znajo, pokažejo skupaj z uveljavljenimi ustvarjalci in pred večjim občinstvom,« je poudarila. Polmesečni dvig kulturne zavesti v Dravinjski dolini so odprli zeleni funkovci Urban Grčar (kitara). Marko Reč-nik (bas). Jure Gorjup (bobni), Mitja Drozg (klaviature) in Andrej Jurak (vokal), ki jih sicer spremlja še tokrat odsotni Tadej Drobne (saksofon). Fantje prihajajo iz različnih koncev doline in jih mladi že dobro poznajo. V tej zasedbi so slabo leto dni. Vsaj del članstva ima v Dravinjski dolini tudi skupina Luminodoche, V soboto je že po nekaj komadih tako razgrela ljubitelje svoje glasbe, da so prepevali in plesali s pevkama Katjo Rezman in Majo Založnik. Svojstveno glasbo skupine Luminodoche je od lanskega oktobra moč poslušati tudi na plošči Tobogan. V soboto so na kitari poslušali Tonija Fijavža, na bobnih Uroša Beneteka, po tipkah je plesal Gašper Ko-relc, bas ritem pa je dajal Uroš Kuzman. Za ljubiteljefilma je bil prava poslastica nedeljski filmski festival s Francijem Slakom, sinočnji debatni večer o mladih v Slovenskih Konjicah pa je seveda zgodba zase. Še to: ne zamudite kulturnega večera s KD Svoboda Osvobaja in MPZ Strune 8. februarja, naslednji dan pa predstavitve pesniške zbirke mladih avtorjev in koncerta Da Phenomea! ML 8 ■Ol filKÜ Ogrevanje na biomaso v Ločah Družba Toplotna oskrba je v torek pripravila slovesnost ob odprtju kotlovnice na biomaso v Ločah. V družbi so se povezali ministrstvo za okolje in prostor, žagarstvo Cugmajster in konjička občina. Njihovi predstavniki mag. Marko Starman, Alojz Cugmajster in Miran Corinšek so tudi nagovorili številne zbrane krajane in druge goste. Sicer pa je loška kotlovnica na biomaso četrta tovrstna v Slovenji. V kraju so položili več kot 1500 metrov toplovodnega omrežja. Naložba je vredna 835 tisoč evrov. Doslej so priklopili 32 uporabnikov toplotne energije, med njimi šolo, vrtec, zdravstveni, kulturni in gasilski dom. Zaradi povečane^ zanimanja za priklope že pripravljajo načrte za novo peč v kotlovnici, ki ima zdaj moč 0,9 MW. Širitev omogoča tudi zadostna količina lesnih sekan-cevvZagarstvu Cugmajster. Zdaj jih potrebujejo 40 do 60 kubičnih metrov dnevno, kar predstavlja le 30 odstotkov materiala, ki nastaja pri lesni predelavi. Družinsko podjetje s 35 zaposlenimi se je namreč v dvajsetih letih delovanja tako razširilo, da zdaj Kotlovnico štiri žage v osmih urah raz-režejo kar tristo kubičnih metrov lesa. Kot pravi Alojz Cugmajster, se je za kotlovnico, ki bo izkoriščala lesno biomaso, odločil iz praktičnih razlogov, in tudi zato, ker ima rad izzive. O tem je začel razmiš- ili tako krajani kot številni gostje. Ijati že pred petimi leti, zamisel pa so podprli tako vLo-čah kot v Občini Slovenske Konjice. »Vsekakor je naložba v Ločali pomembna ne le za lokalni, temveč tudi širši prostor. V Sloveniji je v tem času 35 podobnih naložb, ki so lahko uspešne le, če tako kot v Ločah zamisel podprta v lokalnem okolju. Pomembno je tudi, da ima projekt možnost nadgradnje,« je loški projekt pohvalil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor mag. Marko Starman, MILENA B. POKLIC O Naturi 2000 z uradniki v Kozjanskem parku v Podsredi je bilo prejšnji teden delovno srečanje, kjer so zaposlene v občinskih upravah in upravnih enotah seznanili z značilnostmi Nature 2000. Osnovni namen srečanja Predstavitev območij Nature 2000 v Kozjanskem parku in evropske direktive in presoje, ki sta ga pripravila republiški zavod za varstvo narave in Kozjanski park, je bila seznanitev s tem povezanimi upravnimi postopki. Pri tem želijo s prebivalstvom učinkoviteje sodelovati. Zbranim so tako predstavili Naturo 2000 v Kozjanskem parku in posamezne parkove projekte, nekatere evropske direktive ter najpogostejše postopke in konkretne i^otovitve pri posegili v prostor na območju Nature 2000. Iz občin in upravnih enot Šmarje pri Jelšah, Brežice in Ki^ko so se odzvali s številčno udeležbo, pri čemer so se seznanili z marsikaterimi odprtimi vprašanji. BJ Največji reggae festival bo na Rogli Reggae festival Saraoreggaestan Z glasbo proti nasilju, ki je bil lani v neposredni bližini Žičke kartuzije, bo letos med 9. in 12. avgustom na Rogli. Festivalski prostor bo na jasi ob vznožju Mašinžage v samem centru Rogle. Koncertno prizorišče, prizorišče obfe-stivalskega programa, kamp in sound-system oder bodo letos na strnjenem prostoru. Do prizorišča bo mogoče dosto-pati z avtomobilom in s sedežnico. Organizator, Mladinski center Dravinjske doline iz Slovenskih Konjic, zatrjuje, da so tako glasbeni kot obfestival-ski program letos še izboljšali in razširili ter se tako povzpeli na mesto letošnjega največjega reggae festivala v Sloveniji. Za nastope se že dogovarjajo z Mikeyem Dreadom, Misty-in-Roots, Dubiozo kolektivom ter še nekaterimi drugimi. Obfestivalski program Z glasbo proti nasilju bo letos obravnaval struktmno nasilje, ki ga na svoji koži Čutijo številni ilegalni priseljenci v EU. Tako kot eksodus ljudstva iz srca Afrike, kjer je reggae nastal, tudi njih sodobnost sili v selitev po svetu. Organizator Samore^aestana vabi vse mlade in ostale, ki bi radi izkusiU delo pri tako obsežnem projektu, da se pridružijo ekipi Samoreggaestana - Rogla 2007. Pogovori s svetovno znanimi ustvarjalci, intervjuji s tujimi mediji, marketing na državnem nivoju, zapletena logistika in ogromen kulturni projekt so lahko veUk izziv, referenca in pomembna življenjska izkušnja, ki je že lani za nekatere predstavljala odločilen korak v karieri, poudarjajo. Prijavite se lahko na samoreggaestan@gmaU.com. AB Podmladek celjske NSi V petek je bila v Hotelu Štorman ustanovna seja Občinskega odbora MSi, podmladka Mestnega odbora NSi Celje. Na seji so za predsednika izvolili Andreja Cimperška. Za cilj so si zastavili, da pridobijo čim več novih članov MSi ter aktivno sodelovanje pri volilni kampanji za predsedniške volitve in s tem izkazati podporo predsedniškemu kandidatu Lojzetu Peterietu. AP wiAfw.radiocelje.com OSNOVNE ŠOLE MESTNE OBČINE CELJE k vpisu v 1. raired za šolsko leto 2007 - 2008 Vpis bo potekal v naslednjih dneh: - torek, 13. februar od 9. do 14. ure, - četrtek, 15. februar od 14. do 18. ure - petek, 16. februar od 9. do 14. ure. • Vpis je obvezen za otroke, rojene leta 2001. • Starši vpišejo otroka v tisto šolo, ki je določena s šolskim okolišem, v katerem prebivajo. I. Osnovna šola Celje, II. Osnovna šola Celje, III. Osnovna šola Celje, IV. Osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna »Pravi» pohodniki na Goro Oljko Pohodniki za zdravje v 8. številki NT smo pri besedilu Jubilejni pohod za zdravje na Goro Oljko se za napako opravičujemo ter dodajamo, da pomotoma objavili fotografijo pohodnikov na Dobrovlje. je med prejemniki priznanja za udeležbo na vseh doseda-Ta pohod je bil v začetku januarja. Pohodnikom za zdravje njih pohodih Štefka Jordan. NM TEIIII Športna občina Hip hop in swing Pred nekaj dnevi je Celje prvič obiskal LÜ PhÜ, svetovno znani koreograf in plesalec iz Los Angelesa. Prišel je na povabilo plesne šole Plesni val in Petra Tau-šanoviča iz ljubljanskega Cityja. Phil sodeluje s svetovno znanimi imeni iz sveta glasbe in plesa. Največkrat ga lahko vidite, ko pleše in sestavlja koreografije za Justina Timberlakea, Pink, Janet Jackson in še mnoge druge. »Sodeloval sem že s toliko različnimi ljudmi, da mi jih je že kar precej pobegnilo iz glave. Nekaj, ki se jih spomnim, so Justin, Outkast, Fink, Mariah Carey, Wu Tang,« je Phil potegnil iz spomina ne- kaj imen. V Celju, natančneje v Celjskem domu, je bila hip hop delavnica, Phil pa je poučeval »new style hip hop classe« za najboljše plesalce iz vse Slovenije. Prav tako prvič je Celje obiskal Marcus Koch. Marcus se ne srečuje z ritmi hip hopa, temveč velja za enega najboljših evropskih učiteljev swinga. Na prvem slovenskem swing kongresu so bile v Celjskem domu v dveh plesnih dvoranah ves dan plesne delavnice swinga, balboe, lindy-hopa, boogie woogieja. Poleg Marcusa, ki prihaja iz Nemčije, so swing poučevali še Maja, Luka in Bor Pantič, ki poučuje tudi v Plesnem valu: »Sicer sem Šampion razstav Jože Vasle iz Ločice ob Savinji je s pticami povezan že od zgodnjega otroštva. Kar pomni, jih ima rad. Že v osnovni šoli so ga očarale drobne skobčevke, ki so se jim pozneje pridružile nimfe, po 30 letih življenja s pticami pa je lahko ponosen na svoje srednje in velike papige. Največji izziv mu sedaj predstavlja tekmovanje z ročno hranjenimi pticami. Udeležuje se tovrstnih razstav in tekmovanj v Sloveniji in tujini, največje uspehe pa je dosegel s svojim velikim aleksandrom. Tako je konec lanskega leta zasedel prvo mesto na 15. državnem tekmovanju v Novi Gorici in na regijski razstavi v Šenčurju, pridobil je naslov šampion razstave med večjimi in velikimi papigami, uspeh pa dopolnil še 5 prvim mestom in naslovom šampiona na mednarodni razstavi ptic v Udinah v Itahji. Vsi ti uspehi so bogato poplačilo za ves njegov trud. Sicer je Jože član društev za varstvo in vzgojo ptic v Celju in Trbovljah, TT pričakoval več ljudi na tem kongresu, vendar sem kljub temu zadovoljen, saj vidim, da jih zanima swing, čeprav se je v Sloveniji pojavil šele pred nekaj leti.« Po končanih plesnih delavnicah je sledil še after party, kjer je bil obvezen »swing dress code« za vse sodelujoče. Vrhunec večera je bilo plesno tekmovanje. MOJCA KNEZ Tudi letos čakajo občino Šmarje pri Jelšah velike naložbe na področju športa. Spomladi bodo uradno odprli atletsko stezo, na katero so v občini čakali sedem let. Veliko sredstev pa namenjajo tudi izgradnji Športnega parka Šmarje. Kot pravijo na občini, ne bo težav, da bi bilo preveč športnih objektov. Kvečjemu jih bo še vedno premalo. Skupna vrednost naložbe v atletsko stezo je skoraj 700 tisoč evrov, od tega bo občina plačala 615 tisoč evrov (147 milijonov tolarjev). Letos bodo za atletsko stezo namenili 485 tisoč evrov (116 milijonov tol^ev). Kot so opozoriti svetniki na zadnji seji, je izgradnja 200-metrske adetske steze z nogometnim igriščem občino stala veliko več, kot so sprva pričakovali. Kot pojas- njuje vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti in finance Zlatka Pilko, se je za-pledo že pri nakupu zernljišč: »Zemljišč so bila v postopku denacionalizacije, upravičenci so dobUi delež teh zemljišč, zato smo jih morali odkupiti. Pojavil pa se je še en problem. Za to, da smo pridobili elek-tro soglasje za izgradnjo atletske steze, je bilo ü'eba izvesti kabliranje visokonapetostnega daljnovoda. Šlo je za izjemno zahteven in drag projekt, ki je bil ocenjen na preko 55 milijonov tolarjev Elektro Celje tega ni imelo v načrtu, zato so zahtevali sofinanciranje, tako smo za ta projekt prispevali 21 milijonov tolarjev. Tako je atietska steza z vsemi temi spremljajočimi deli stala skoraj 200 milijonov tolarjev« Kot omenjeno, pa atletska steza ni edini športni objekt. ki ga v Šmarju gradijo. Po predlogu proračuna bodo za športni park iz občinske blagajne letos namenili 170 tisoč evrov oziroma 40,5 milijona tolarjev. Sicer je naložba v športni park vredna 1,6 milijona evrov (382 milijonov tolarjev), od tega pa bo občina plačala nekaj več kot pol milijona evrov (126_ milijonov tolarjev). Janko Šket (SDS) je ob teh športnih naložbah pripomnil: »Malo sem razočaran, malo žalosten, saj za kmetijstvo vproračunu namenjamo kar petkrat manj kot za šport. Ob tem, da se v naši občini 20 odstoticov ljudi ukvarjaš kmetijstvom.« Župan Jože Čakš pa je pojasnil, da je pri tem velika težava tudi evropska zakonodaja, ki je nekatere stvari pri financiranju kmetijstva preprosto ukinila. ŠO Obletnica Štirinajste V četrtek, 8. februarja, bo v Sedlarjevem (občiB ietrtek) prireditev v počastitev 63. obletnice prihoda legendarne xiv. divizije na Štajersko. Slovesnost bo ob 10.30 pri spomeniku borcem Štirinajste, kjer pričakujejo več kot dvesto udeležencev pohoda po poteh te divizije. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Karel Erjavec. V kulturnem programu bodo sodelovali Vaške pevke z Ervinom iz Dobrine, učenci Osnovne šole Bistrica ob Sotli ter nonet Osti Jarej. BJ Nov poslovni čas Občinska uprava Občine Slovenske Konjice je s februarjem uskladila poslovni čas z Upravno enoto Slovenske Konjice. Uradne ure za občane so ob ponedeljkih in torkih od 8,-12., in 13.-15. ure, ob sredah od 8.-12. in 13.-17. ure ter ob petkih od 8.-13. ure, MBP VODNIK Špeline pravljične me 19.30 Kulturni center laško 8.0D Knjižnica Rogaška Slatina Beremo z Manco Košir bralni kwžek Krst pri Savici predstavitev novegaKrsta priSavid |9,00 Dom av.JgžefaCeije, Robert Schuman - Politik In oče Evrope predava dr. Zvone Bergmt 19,00 Mestni kino Metropol _ Vagant potopisna 19.00 KuiturnicaVdenje" Janez SuhadoIcrOd Akn>-poledo Ribnice z avtorjem se bo pogovarjala Milena Ževart 19.30 Narodni dom Celje" "" Naučimo se srečnega življenja pogovorim delavnica s Si-manošket 11,00 Pokrajinski muž^Cdje-toijižnica AlešStopar Starfgi^Če^ predstaväev knjižice iz s^ riieStaražitnosti2iz.naee 17.301. OŠ Celje SkriU prehod zavesti kulturnem prazniku predavanje Prakükuma in- 20.00 MC Patriot Slovenske tuicije Konjice 18.00 Mladinska knjiga Ce^ Artur Štem z gosti: Zo- Zmenek s knjigo lan Pevec, MaijaRPušnik Ervin Fritz: Ogrtica iz rad Uteramiv^er braliü večer 2L00 Local 8.00 Kulturni center Rogaška Osrednja prireditev ob Kulturnem prazniku ito.T- Bime&Tlie Young Lions, Italija kulturnem prazniku odprtje razstave 6.00 Kulnimi dom Šmartno v ^ RožnidoMni Prireditev c^ sk>ven^(em kulturnem prazniku slovenskem kulturnem prazniku 19.30 Zdravilišče Laško, Zlala dvorana____ Rajko^caričiuSanja Lončar Resnice in zmote o maščobah Zdravstveno predavanje 17.00 Knjižnica pri Mišku knjižku_ Ljudska pravljica: Zajček Belouhec in korenček pravljico bo pripovedovala 17,00 Vila Malina MonodraiM: Pavlek Abonmainizven 20,00 MC Patriot sbvenske Konjice A taste of Europe, beno kritični dokumentarni film filmski večer Sprehod po mestu: dr. ^ Fig in Uršika zala 17.00 Gasilski dom Leveč ' Recital ob kuüüniem prazniku 17.00 Knjižnica Rogatec' Ura pravljic za najmlajše poslušanje in ilustracija pravljic Proslava ob kultumen prazniku 18,00 Domkulture Velenje Proslava ob slovenskei kulturnem prazniku 19,00 Kavarnahotela Evropa Prešerne besede 'tevn ^akulftime-ga praznika 19.00 Cdjski mladinstd cent^ Odprtje Uteramega festivala Stopin'ce z razstavo izbranih kratkib zgodb mladinskega literarnega natečaja 19.00 Kulturni dom Slovenske Konjice_ Svečana akademija s po-deUtvijo občinskih priznanj in nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku ^avnostnigijuonakbožupaii občine g. Miran Corinšek 19.00 bom Svobode Griže Proslava ob kulturnem prazniku 19.00 DoaiSvobodaLiboje . Občinski problemi, občani in psi 16.00 KulttimidomŠmartoov doüni ^^'''^ft^^evobdOTSiSSn kulturnem prazniku kulturnem prazniku 19,00 Celjski mladinski center Impro Prešeren - izvaja Mršuimpro gledališka predstava ■ je-süvalStopin'ce 19.30DomkultureVelenje ^ Življenje je zavito v zlat čokoladni papir premiera predstave Plesne-i Velenje 20.00 Celjski mladinski center Pro et contra o Prešernu debato vodi Andreja Jezer-nik-festivalStopin'ce 20.00 Mestni kino Metropol Mi2 (Kregar-Dimbek) pi-šema poezije Gost večera Bori Z. kalturm veselica 20.00 MCPatrlot Slovenske Konjice__ B. Pascal: Tiho. tukaj be- 19.00 Dom krajanov Tabor Praznovanje kulturnega praznika 20,00 Zdravilišče LaSko Uiduinaskiqäna Vodomke koncert ob kuäuTTiem praz- ^ ciEgjimidMIiSRsSiiSBö Leto dni akcije Novega tednika in Radia Celje - Še lahko pišete! 7. februarja je nrnulo teta dm akcije Novega tednifea m Radia Celje, v katen smo izpolnili več kot SO vaših skritik želja. Brez naše pomoči bi verjetno še dolgo ostale skrita tako pa smo iahko vsaj za uelaj ur osrečili številne toake la bralke vseh generat^. fn ste a najTrolj pogosto M^? Največ je bilo adrenahoskih Mja, ko ste &leli skakati s pa- • dfllom, z mosta na.elastični vrröä aH pa se popeljati z balononj oziroma kakšnim drugim nevsakdai^im prevoznim sredstvonk Sledile so želje, ki so vključevale sečanje s katerim od znaidh glasbenikov ter športnikov, kar ndaj pa je bilo takih, to ste se želeli za en dan preizkusiti v kafönem iugem poklicu. Vmes smo kuhali, poizkušali razne dobrote; se masirali... Kei je obletnica Čas za po^ed na nargraio, smo tokrat iz-farali^<^afije z nekaj zanimivih darg m morda vas bomo .^»dbudiäk pisanju. Vaše sknte ždjepnčjfcijefflo na NT&RC, fteSffaova 19, 3000 Ce^e ali na tedDik@i«-rc.si. Reportaže aa Radiu Cdje lahko poslušate vsaka soteto ob 10.15. v :Eöto:GK, AŠ. GG. NM V začetku juHja smo ses Simono Weiss dnäiii v Aifaoreturmi Volčji Potok. Voijetno Je tudi lepa narava pomagala, da je bih srečanje z bralko Anito Rupnik za obe nepozabno doživetje. wmimimm im Annd^BradssvMiiasVoiiiiniliviiiigasii^ Knau Piimožii vSnblnmi ilili kiiio iktog «tau. ja bil lalDllogiiiiiaa. Padobno kat Zali« Haši maC lilMl.hliailili najniji »nMlaaiiia also «l#»tira. uresniMiä Odvisno, s katere strani gledaš Slovenska reprezentanca je imela na svetovnem rokometnem prvenstvu zelo lepo predtekmovalno skupino. Če bi premagala zgolj Kuvajt in Grenlandij o, bi bila v najslabšem primeru dvanajsta, kar bi bil drugi najboljši dosežek na svetovnih prvenstvih. Če pogledamo analitično, ne moremo govoriti o uspehu. Tunizija tokrat ni pokazala vsega, kar zna. Se edina se je sicer vrinila med »Evropo«. Če bi nastopili še Švedska in Srbija, bi nam bilo še težje. Deseti še nismo bili, je pa ocena odvisna tudi od tega, s katere strani gledaš. Če si pozitivno naravnan, potem je vse v redu. Nismo imeli dovolj vrhunskih igralcev. Za napad jih dolgo ustvarjaš, za obrambo potrebuješ krajšo dobo za pripravo in popravo. A prejernali smo, izvzemši eksotični reprezentanci, več kol 30 golov. Proti Tuniziji je bila 6-0 dobra, ker so tekmeci igrali individualno. Ostale selekcije ) našo posta itvijo STROKOVNI KOMENTAR MIRA POŽUNA imele večjih težav. Bivši francoski selektor Constantini se je čudil, zakaj ne igramo agresivnejših obramb, ki so značilne s teh prostorov. Lahko da bo plitka postavitev še uspešna, a najprej bi jo moralo igrati več naših klubov. Pri Sloveniji se na začetku ni videlo, kdo so vodilni igralci. Zdelo se je, da tega ne ve niti selektor. Reprezentanca se je iskala do konca prvenstva, ko pa je bilo že prepozno, pa se je izkristalizirala ekipa, ki lahko igra. Na pripravljalnih tekmah se je očitno izgubljal čas z igralci, ki jih reprezentanca ni potrebovala. A to ni bil velik greh, saj so temu botrovale tudi odpovedi. Rutenka je prehitro zgorel, ker je preveč igral na nepomembnih tekmah. A on hoče igrati. Ko se utrudi, postane živčen in dela napake. Po moji oceni je bilo sojenje z Nemčijo korektno. Ce bi bil sam na klopi, bi morda gledal drugače. Po 20 minutah izključitev domačinov in 10 sedemmetrovkah za Slovenijo, težko rečemo, da sta bila Danca na nemški strani. Gorenjev vratar Morten Se-ier mi je dejal, da je danska rokometna javnost ogorčena nad našo rokometno zvezo. Tam so se na široko razpisali o našem mnenju, da sta bila sodnika pristranska. Norveška sodnika sta bila pod visokim pritiskom na tekmi Nem-čija- Španija. Slabo sta ga prenašala. Pa saj je bilo podobno med EP v Sloveniji... Kanček dvoma o regularnosti pa se je pojavil na tekmi Nemčija - Francija. Očitki so bili tu upravičeni. bil razveljavljen povsem regularen gol, Nemcem je bila dosojena sedemmetrovka, ko je šlo po dotedanjem kriteriju Švedov za devetmetrovko. A moram zaključiri, da je nemško zmagoslavje vseeno zasluženo. Sojenje je bilo nasploh zelo različno. Ponekod takšno, kot ga učijo na seminarjih, ponekod pa je bil pravi rag-bi. Preveč se udarjajo različni sodniški prijemi, zato bi morali pare po vzoru košarke premešati. V četrtfinale so napredovale reprezentance z boljšimi obrambami. Hrvaška je imela izjemne posameznike, a se kmalu utrujajo in počasi padajo. Poljska ima ekipo izkušenih posameznikov, ki je prikazala največji napredek, Danska precej nedis-cipUnirano igro v napadu, še bolj pa Islandija. Nemčija je bila zelo homogena, brez zvezd svetovnega formata, z obilo podpore občinstva, s fantastično obrambo. Utrnile so se nove zvezde na rokometnem nebu. Pri Špancih je problem organizacija igre, preveč zadržujejo žogo. kar je razvada iz klubov, Francozi igrajo nepredvidljivo. Videli smo dva finala pred finalom - kar priča o širokem kakovostnem vrhu -in v obeh je bUa Francija. Hrvaška je imela slab dan proti njej in je z enim porazom pela. Sicer nezamenljivi Pero Metličič je prispeval manjši delež. Prvenstvo bo ostalo zapisano po izjemnem obisku, kar mu je dalo poseben čar. Na vseh prejšnjih prvenstvih so bile dvorane, kjer ni igral domačin, praviloma slabo obiskane. Tudi EP v Sloveniji ni bilo izjema. Zato me je prešinila misel, da bi lahko bOa prvenstva le še v Nemčiji, ne glede na pomoč gostiteljici. To bi lahko vzeli v zakup, a imeli bi gledalce, zaradi katerih se sploh igramo. Vse drugo nima pravega pomena. Laščani še drugič ume Sobotni 16. krog v 1. A SL je zaznamoval lokalni der-bi v Laškem, kjer so domači še drugič premagali Šoštanj-čane. Šentjurčani so doživeli neugoden poraz, ki jim lahko povzroči velike preglavice v boju za ligo za prvaka. Odlična košarka Zlatorog in Elektra Esotech sta v Treh lilijah odigrala veliko srečanje, v katerem je bil zmagovalec znan šele v samem finišu tekme. Šoštanj-čani so biU zelo razpoloženi v metu iz igre (70-odstoten] in ves čas tesno za petami domačinom, ki so dve minuti pred koncem vodili s 87:83 in nato le zlomili odpor sosedov. Tudi zaradi njihovih napak, kajti ob odličnem metu je Elektra imela tudi 21 izgubljenih žog in tu je vzrok za poraz, ob tem, da je individualna kvaUteta, ki je na koncu odločala, le na strani Laščanov. Pri Zlatorogu je bil ponovno odhčen Jack Ingram (31 točk). Pri Eleklri je blestel Blaž Ručigaj (31, 75%), odličen je bil tudi nekdanji »Laščan« Aleš Kune, ki je v samo dvajsetih minutah igre dosegel 19 točk. Zanimivo je, da sta bila po tekmi zadovoljna oba stratega. Zoran Martič, trener Zlatoroga: »Gostje so imeli v prvem polčasu kar 84-odstotni met iz igre, po odmoru pa smo jih z boljšo obrambo le zaustavili. Ker smo vodili praktično vso tekmo, je naša zmaga zaslužena in z njo smo že tudi teoretično v ligi za prvaka.« Bojan Lazič, trener Elektre Esotech: »Z dovolj kakovostno igro smo Laščane prisihli k eni boljših predstav v sezoni. Odločila je individualna kakovost posameznikov, moji igralci pa si pohvale zaslužijo za borbenost in veliko željo.« Lastne napake privedle do poraza šentjurčani so odšli v Zagorje po zmago, ki bi jih praktično že uvrstila v ligo za prvaka, a so doživeli poraz in bodo imeli še težko delo, da izpohiijo letošnje cilje. V Zagorju so sicer varovanci trenerja Damjana Novakoviča vodili večji del srečanja, nekajkrat za 12 točk, a so vselej dovolili domačinom, da jih ujamejo. In to največ po zaslugi čudnih (osnovnošolskih) napak. Alpos je v 34. minuti še vodil s 65:54, nato pa ob izgubljenih žogah dobil pet trojk zapored, V zadnji minuti so Šentjučani vodili 75:74, a so 4 sekunde pred koncem narediU osebno napako, kar je prvi mož srečanja Aleš Prime (34) kaznoval z dvema prostima metoma. Čeprav so gostje imeli minuto odmora za dogovor zadnjega napada in so krenili s sredine igrišča, so odigrali povsem razglašeno, žogo podali domačinom v roke in se vrnili sklonjenih glav iz Zasavja, Jimtnie Hunt je dosegel 18 točk in imel 9 skokov, a zgrešil dva prosta Med laškima nebotičnikoma Jackom Ingramom (levo, 207 cm) in znašel Blaž RučigaK 199), a te meta v zadnjih treh minutah, Mario Novak pa je prispeval 14 točk, Zagorje je zdaj ujelo Alpos na tabeli, a je Alpos v medsebojnih srečanjih še boljši, vendar je vprašanje, kje lahko s takšno igro še pride do dveh ali treh potrebnih zmag v zadnjih šestih krogih. Seveda je bil Damjan Novakovič zelo razočaran: »Ni mi jasno, kako smo znova lahko izpustili že dobljeno srečanje. To se nam namreč ponavlja in sa- mi sebe potiskamo v zelo neugoden položaj. Edino pozitivno v slabem je, da smo še vedno v skupnem seštevku pred Zagorjem, a nekaj bomo morali spremeniti, če želimo doseči cilj. Izbrali smo si težjo pot za dosego tega cilja in ne preostane nam drugega, kot da jo skušamo prehoditi uspešno.« Ha vrsti je pokal Naslednji konec tedna ne bo prvenstvenega kroga, kajti na sporedu je zaključni turnir os-merice v slovenskem pokalu. Ta bo trajal od četrtka do nedelje na Kodeljevem, na njem pa igrata tudi Elektra Eostech in Alpos Šentjur. Žreb je hotel, da se bosta udarila že v četrtfinalu, v prvem srečanju na praznični dan. Zmagovalec se bo v polfinalu pomeril z boljšim iz dvoboja Union Olimpija - Nova Gorica. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATiC Martina Rata] Po dveh porodih proti Ol Jutri bo metalka kopja Martina Ratej podpisala pogodbo z Atletsko zvezo Slovenije, ki ji bo jini in krila del ostalih stroškov treninga. Pri 25 letih že ima dva sinova, po rekreativnem treningu pa se je spet popolnoma posvetila vadbi ob pomoči trenerja Andreja Hanjška. Članica AK Šentjur lovi normi za SP v Osaki in olimpijske igre v Pekingu. Mladinski rekord atletinje iz Slovenskih Konjic znaša točno 50 metrov in osebni 57,49 metra. DŠ PANORAMA KOŠARKA Mednarodna regionalna liga (i) 18. krog: Vojvodina ■ Merkur Celje 67:50 (19:10, 37:27, 53:44); Grubor 23, Milovano-vič 15: Komplet 12, Radulovič 10. Maganjič 8, Čonkova, Vulič, Kvaternik 5, N. Kvas 3, U. Kvas 2. Vrstni red: Gospič 15-1, Šibenik 15-2, CKSA 11-6, Celje 10-5, Željezničai 10-6, Budučnost 6-10, Jedinstvo 5-9, Herceg Novi 5-11, Ragiisa 4-12, Crvena zvezda 1-15. 1. SL (ž) 15. krog: Jezica - Konjice 77:56 (23:17,38:30, 59:46); Verbole 24, Vraničar 17; Klasan 20,1. Klančnik 16, Soderžnik 6, K. Klančnik 4, Lube) 3, Meglič, Javornik, Šrot 2, Fendre 1, Kozmetika Afrodita - Črnomelj 103:65 (20:22, 38:35, 75:56); Perlič 20, Knez 19, Bukvič 17. Baloh 13, Zdolšek 12, Grm H, Lesjak 4, Salomon 3, PUberšek, Starček, Zupane 1; Smolič 17, Aščič 16. Vrstni red: Kranjska Gora 29, Dirija 28, AJM 27, Domžale 25, Ježica 24, Koz- etika Afrodita 21. Odeja 20, Konjice 19, Ne-. Ihke, Črnomelj 16. 1.ASL 16. krog: Zlatorog ■ Eiektra 92:83 (31:27. 51:50. 72:66); Ingram 31, Mali 17. Williams 16. Maček 9. Alispahič 8, Stojakovič, Vrečko 4; Ru-čigaj 31, Kune 19, Jeršin 12. Vidovič 8. Čmer 7. Mihalič 4, Nedeljkovič 2, Zagorje - Alpos Šentjur 76:75 (18:23. 34:44, 49:55); Prime 34. Du- č 18; Hunt 18. Novak 14, Kadič 13, Krušič 12, Sebič 7, Upornik 6, Koštomaj 5. Vrstni red: Helios 31, Zlatorog 30. Krka 27. Slovan 26, Loka kava 25, Hekua 24. Alpos Šentjur, Zagor-23, Koper 21, Kraški zidar 20, Postojnska jama 18, Triglav 17 1.BSL 16. krog: Bežigrad - Ce^ski KK 94:77 (27:24, 53:45, 75:60J, Hopsi Polzela - Cerijiica 91:68 (21:19, 39:40, 62:59); Rizman 20, Podvršnik 16, Godler 13, Jovanovič 12, Pungartnik 11. Ca-tovič 10. Vujasinovič 8, Tajnik 1; Mišič 14, Kobe, Strle 13, Hrastnik-Rogln Zreče 69:89 (24:29, 39:45, 53:59); Percel 18, Tušek 16; Horvat 24, 'ka 22, P. Brolih 13, J. Brolih, Remus 12, Covič 4. Močenik 2. Vrstni red: Hopsi. Nova Gorica 31. Rogla 28. Litija 27. Bežigrad, Konjice, Radenska 25. Hrastoik 23. Rudar. Janče 22, Celjski KK 21. Grosuplje. Cerknica 20, Kolpa 16. 2. SL . vzhod 15. krog: Ježica - Terme Olimia 109:88. Slo-:n mladi - Nazarje 87:75, Lastovka - Prebold i:72. Rogaška - lUrija 106:71. Vrstni red: Medvode 29, Rogaška 28, Ježica, Ilirija Terme Olimia 23, Lastovka 22, Ruše, Slovan 21, Nazarje 20, Prebold 15. 3. SL - center 14. krog: Pakman Celje ■ Podbočje 83:66. Vrstni red: Krka mladi 27, Pakman 26, Stražišče 24, Bisürica 23, Trzm 21, Gore-vas 20, Podbočje, Krvavec 18, Kranjska i 17. Loka kava 16. Liga Biglez. com 1. krog končnice: Odgovor - Kamnoseštvo Vogrinec 75:88. Pivovarna Laško veterani-Žalec 75:60. Restavracija Sajovic ■ Pizzeria 902 86:72. Avtokontrol Žalec - Brglez.com 77:76. KEGLJANJE 1. A SL (ž) 12. krog: Gorica - Miroteks Cdje 8:0 (Strelec 637, Petak 619, Fidel, Kardinar 604, N. Savič 580, R. Savič 573). Vrstni red: Miroteks 24, Brest 20, Eta 16... ÜHCRATKO Namesto Erkiceve Celje: Ženski košarkarski klub Merkur Celje se je do konca sezone okrepil z dosedanjo igralko Domžal Tino Kvaternik. 172 centimetrov visoka košarkaaca je v svoji karieri najdlje igrala za ljubljansko Ježi-co. N^topala je tudi za miadinsko, mlado in člansko reprezentanco Slovenije. Kva-ternikova se je v novem dresu predstavila na tekmi lige NLB v Novem Sadu proti Vojvodini, kjer pa se Merkur ni izkazal, saj je izgubü s 67:50. Celje: Skupščina nogometnega kluba CMC Publikum bo 13. februarja, ko bo predsednik spet postal Marjan Vengust. Pripravlja pa se sprememba imena. Klub naj bi se imenoval CMC Mik. Celjski klub nadaljuješ ti-adidjo dveh pokroviteljevvime-nu, je drugod prava redkost. Člansko moStvo se je. včeraj preselilo Istro. V Po-. reču bb-odigralo dve tekmi, v Medulinu pa proti ruskemu prvoligašu Hitnkiju. Ostal drugi Torino: Akrobatski deskaiji so se merili na nočni tekmi svetovnega pokala v skokih. Ceij^ Matevž Petek je osvojil 11. mesto. Po ti^tji ,letošnji tdcmi je vseeno zadržal drugo mesto v seštevku svetovnega pokala. Spet pod dvema minutama Stu^art: Članica celjskega Kladivarja Jolanda Ceplak je na dvoranskem atletskem mitingu v teku na 800 m zasedla drugo mesto, s časom 1:59,92. Žensice sicačejo Ljubno: Drevi bo na Ijubetiski skakalnici tekma celinskega pokala v smučarskih skokih za ženske, ki sta bili predvideni 13. in 14.. jatiuarja, Pomerilo se bo. vsaj 45 skakalk iz desetih držav, med njimi tudi sedem Slovenk. Tekma pod žarometi se bo začela ob 18. uri. Kaj še ostane velikim? Izjemen podvig je uspel judo klubu Sankaku Iz Celja. Na članskem posamičnem državnem jrvenstvu v Kopru je osvojil devet zlatih medalj, weh sedem med ženskami in dve pri moških. Zmagovalci trenerja Marjana Fabjana so bili Tamara Pungaršek, Pena Nareks, Vesna Džukič, Urška Žolnir, Maja Uržič, Regina Jerenjc in Lucija Polavder ter Matjaž Trbovc in Roki Drakšič. OSEBNO Kmet, študent, vrhunski športnik Vrhunski športniki so praviloma skromni ljudje, a bolj skromnega od našega judoi-sta Roka DrakŠiČa ga najbrž ni. In prijeten sogovornik je ta dvajsetletni fant, doma iz Griž,kivvišino meri 166 cen-timettov, in ko stopi na tehtnico, ta trenutno pokaže dobrih šestdeset kilogramov. Judo je Rok Drakšič začel trenirati v drugem razredu osemletke v šolski sekciji v Grižah, čez dve leti je postal član celjskega judo kluba Sankaku. Prvi pomembnejši tekmovalni uspeh je dosegel leta 2002, ko je na Madžarskem osvojil tretje mesto na evropskem prvenstvu za kadete. Naslednje leto je bil dru^ na olimpijskih igrah mladih v Parizu, leta 2004 je osvojil drugo mesto na mladinskem EP v Sofiji. Nato je na EP v Ljubljani prejel bronasto odličje, ko je, komaj sedemnajst let star, že tekmoval v starostni kategoriji do triindvajset let. Leta 2005 je bil, še kot mladinec, tretji na svetovnem Članskem pokalu v Budimpešti, za tem pa drugi, prav tako v članski konkurenci, na Sredozemskih igrah v Španiji. Istega leta je prejel srebrno medaljo na mladinskem EP. Še posebej je bilo zanj uspešno tekmovalno leto 2006. Kateri lanski uspehi so bili za vas najpomembnejši? Res je bilo lansko leto zame dobro. Bil sem prvi na svetovnem članskem pokalu v Moskvi. Postal sem prvi Slovenec, ki je kdaj koli zmagal na svetovnem pokalu. V Dominikanski repubtiki sem bil tretji na mladinskem svetovnem prvenstvu. Kje, kako živite, kakšna je vaša družina? Poleg očeta in mame, ki sta me ves čas podpirala, imam še starejšega brata Tonija, tudi judoista in državnega prvaka. Imamo kmetijo in živimo skromno. Na tej naši kmetiji redimo purane, kozličke, zajce in drugo. Če dosežem kakšen dober rezultat, zase ali za klub, moj oče vedno speče kozlička in tako se v klubskem okolju na Lopati poveselimo, Ste več kot le uspešen ju-doist, hodite v šolo in pomagate domačim na kmetiji. Kako vse to zmorete? Vse se da, če je volja in če je veselje, treba se je pač organizirati. Šolanje nadaljujem na Višji gradbeni šoli v Celju, zdaj sem v drugem letniku rednega študija. Poleg juda mi je trenutno najpomembnejši študij , ki ga nikakor ne smem zanemariti. Doma na kmetiji znam in moram prijeti za vsako kmečko delo. Ko ste lani potovali v Moskvo, ste med poletom vsi potniki doživeli dramatično avanturo. Nam jo opišete? Zgodilo se je, da je med poletom nek pijani Rus začel razgrajati, med drugim je udaril stevaideso in nas vse ustrahoval Ker je bilo stanje zelo napeto. smo posadko letala vpra- šali, če lahko kot judoisti, državni reprezentanti, kako posredujemo, a so se nam za pomoč zahvaliti. Ker razgrajač ni odnehal, smo morali zasilno pristati v Varšavi. Ker sem imel pri sebi fotografski aparat. sem tega Rusa fotografiral, kasneje pa so me iz družbe Adria Airways pokticali in me prosili, če jim lahko posredujem fotografijo izgred-nika, ki jim je povzročil veti-ko materialno škodo. In sem jo poslal. So vam za to kaj plačali, glede na to, da ste jim poslali pomemben dokaz? So mi sicer rekli, da imam v dobrem brezplačen polet, a nič kaj konkretnega, zame je bilo zadovoljstvo že to, da sem lahko na tak način pomagal. Katera tekmovanja vas čakajo v bližnji prihodnosti? Aprila me čaka člansko evropsko prvenstvo v Beogradu, takrat se bodo začele tudi kvalifikacije za olimpijske igre v Pekingu 2008. Kakšen bi bil izid, če bi se pomerili vi, ki tekmujete v lažji moški kategoriji, in vaša klubska kolegica, prav tako izjemno uspešna judoist-ka Lucija Polavder, ki tekmuje v najtežji ženski kategoriji? Oh, midva z Lucijo se na treningih večkrat pomeriva, ampak to niso kakšni resni dvoboji, sicer pa se midva nima-va kaj dokazovati drug proti drugemu. Včasih zmaga ona, včasih sem boljši jaz. Kako spite v noči pred kakšno pomembno tekmo? Vedno zelo slabo, ker veliko premišljujem, tudi zato, ker takrat ne spim v domači postelji in mi roji po glavi samo to, kako naj se v dvobojih čim bolje odrežem. Kako se počutite neposredno po doseženem uspehu? Tega se ne da opisati, vsekakor je veselje, sicer pa sprva tega sploh prav ne dojameš. Mi pa največ pomeni, ko mi za uspeh čestitajo domači, prijatelji. znanci. Vaš športni vzornik? Vsekakor je to Lance Armstrong. ki ga občudujem kot osebnost in kot športnika. Z navdušenjem sem prebral knjigo o njem in če sem !e utegnil, sem tako ali drugače spremljal vsako njegovo tekmo. vsako kolesarsko etapo. Kaj je vaše življenjsko vodilo? Vsega se je treba lotiti temeljito. Katero jed imate najraje na krožniku? Špagete, sem pa tudi ljubitelj čokolade. Oboje redi, zato sem pogosto na dieti, če se hočem obdržati v svoji sedanji tekmovalni kategoriji. V katerem nebesnem znamenju ste rojeni in ali ste morda vraževerni in vas, tako kot mnoge uspešne športnike, spremlja kakšen talisman za srečo? Sem kozorog in nisem vraževeren, tudi talismana ni-mam. Kaj radi počnete, ko ne kmetujete, ko ne trenirate in ko niste pri študiju? Pozimi rad smučam, poleti kolesarim po okoliških hribih, pogosto skupaj z bratom in bratrancem. Naša priljubljena gorsko-kolesarska postojanka je Hom. V občini Žalec so vas proglasili za športnika leta 2006. Kaj vam to pomeni? Športnik leta v žalski občini sem bil tokrat že drugič. To je zame pomembno priznanje in dokaz, da dobro delam in da moje uspehe cenijo tudi drugi. Kaj vam pomeni še eno laskavo priznanje, v občini Celje? V Celju so me za športnika leta proglasili prvič in glede tega je moj odgovor enak kot pri prejšnjem vprašanju, s pripombo, da je to tudi lepo priznanje za celjski judo klub Sankaku in gotovo tudi za našega treneija Marjana Fabjana. MARJELA AGREŽ Foto: SHERPA 14 ¥m Nove ideje za branje v knjižnici tokrat priporočajo Privide sreče in Most v Terabitijo - Kaj berejo učenci OŠ Frana Roša? Tokrat bo Otroški Časopis posvečen knjigam. Kot vsak prvi torek v mesecu. Glede na to, da bo v četrtek še kulturni pra23iik, so knjige ravno pravšnja tematika. Kot vedno predstavljamo knjige, ki so v knjižnicah novost, in tudi tiste, ki so prevečkrat prezrte. Za mnenje vaših vrstnikov smo tokrat vprašali učence Osnovne šole Frana Roša iz Celja. Knjige, ki jih bodo tokrat predstavili učenci OŠ Frana Roša in Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjižku, so lahko tudi dobra ideja za glasovanje v akciji Moja najljubša knjiga, ki jo vodimo s Knjižnico pri Mišku Knjižku. Januarja sta bili najbolj brani zbirki Kapitan Gatnik in Soba nočne more. Nova in pi'Gzrta Da boste lahko čim prej začeli brati, vam najprej predstavljamo »knjižnični« izbor. Ida Kreča kot novost predlaga knjigo Prividi sreče, ki jo je napisala Jana Frey. Knjiga je namenjena otrokom od 13 let naprej. Zgodba govori o dro-gah. Mladostniki so dobro poučeni o tem, kako škodljive so droge, a se kljub temu hitro znajdejo vtem peklu. In ko so v težavah, je pot iz sveta drog zelo težka. Trpi posameznik Spredaj z leve: Lucijan, Denis; zadaj: Rabi, Anja, Primož in Ana Feircita sam, droga pa povzroči veliko gorja tudi svojcem, prijateljem, družim nasploh. »V knjigi Prividi sreče je glavna junakinja Marija, ki se že pri 15 letih zaradi razočaranja v ljubezni in nasploh nekega ne- razumevanja v okolici čisto po neumnem znajde med droga-mL Okusi vse to trpljenje in jo spremljamo, ko se mdi rešuje iz sveta drog. Na koncu Marija napiše pismo s stara 30 let. To zgodbo priporočam vsem, tudi mogoče malenkost starejšim, in tudi njihovim staršem,« opisuje Ida Kreča. Kot vedno je Ida Kreča iz- bi, ki naj bi ga prebrala, ko bo brala še knjigo, ki jo prema- EUROPA Pred prihajajočima praznikoma 8. marcu, dnevu žena in 25. marcu, materinskem dnevu, pripravlja Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna skupaj s podjetjem Avon posebno humanitarno akcijo, s katero se po nakupu mamotoma, roloskopa in 14 negatoskopovvključujeta še vakcijo zbiranja denarja za CT, računalniškega tomografa, Europa Donna zato poziva podjetja, da svoje zaposlene predstavnice nežnejšega spola ob 8.marcu in 25.marcu presenetijo z drobno pozornostjo, katero bo krasila roza pentlja. Tako bo vsako prejemnico drobno darilo iz Avonove kolekcije dobrodelnih proizvodov ne zgolj osrečilo, pač pa tudi prispevalo kamenček v mozaiku potrebne kupnine za CT. Celoten izkupiček od prodaje proizvodov z roza pentljo se nakazuje na humanitarni sklad Europa Donna. takšno plemenito potezo pokazalo, da so vse zaposlene žene v vašem podjetju za vas mednarodnih dnevih žena in mater kot tudi v težkih trenutkih, ko se te borijo z boleznijo ali Vaše podjetje bo s pomembne tako ob nesrečo. Vsi humanitarni artikli z roza petnijo so denarno zgolj simbolične vrednosti, pod 5EURali1.189SIT Proizvode lahko naročite po: e-pošti: dara.jovanovic@avon com pošti: Avon, d.o.o.. Vodovodna c.99,1000 Ljubljana ali po faksu 01/530-94 30 MEDIJSKI POKROVITEU I tednik ceije AVON lokrat vzamete v roke. Tudi ta »prezrta« knjiga je iz zbirke An-dersenovihn^ajencev.name-njena pa je tudi mlajšim otrokom. Ida Kreča govori o knjigi Most v Terabitijo, ki jo je spisala pisateljica Katherine Pa-terson: »Glavna junaka sta deček in deklica, stara 11 let. Pri-haiata iz dveh različnih svetov, Deček Jesse živi na kmetiji s svojimi starši, kjer mora trdo delati in strašno si želi, da bi postal zelo dober tekač, da bi postal najhitrejši izmed petošolcev. Hrepeni tudi po pnjatelistvu, po uspehu. Pridruži se mu soseda, na novo priseljena deklica Leslie, ki prav tako obiskuje peti razred, Ta prihaja iz povsem drugačnega okolja, ampak tudi ona živi v svetu osamljenosti. Med njima se zgradi prijateljstvo, hrepenenje. Čez potok zgradita most v Terabitijo in ta jima pomeni deželo prijateljstva, upanja in nasploh sreče. Na žalost se bodo bralci, ki bodo posegli po tej knjigi, spoznali mdi z neprijetnimi stvarmi, kot so izguba prijateljev, smrt in tako naprej, ampak na žalost je to tudi del življenja, zato jo vsekakor priporočam v branje.« Kaj berejo učenci OS Frana Roša? Če vas knjige, ki jih predlaga Ida Kreča, ne bodo prepričale, boste morda bolj navdušeni nad predlogi vrstnikov. Tokrat smo se pogovarjali z učend OŠ Frana Roša. Denis Javomlk rad bere knjige, v katerih so vprašanja in odgovori nanje: »Všeč sta mi knjigi 1000 vprašanj in odgovorov ter 400 vprašanj in odgovorov. Je poučno, včasih so tudi smešni odgovori, da se lahko nasmejiš. Pa veliko koristnega je notri. I^hko je šport, ^odovina, vse, kar se je zgodilo okoli sveta, ali pa kar se dogaja. Všeč so mi še zgodovinske knjige: E^pt, Rimljani, Dinozavri ...« Tudi Anja Gradišnik rada bere knjige, ki so ne le zanimive, ampak jo tudi nasmejijo: »Zdaj berem knjigo Babica v super-gah, ki je kar zanimiva. Hodijo na izlete in ko je šla babica zraven, si je obula te superge. S supergami je bila dobra, ko je igrala odbojko, in če je šla v hrib na kakšne pohode, je bila tudi kar dobra.« Veliko otrokom so \^eč detektivske zgodbe. Mednje sodi Primož Gradišnik: »Meni je najbolj v^eč zbirka Bogdana Novaka Zvesti prijatelji, ki JO tudi priporočam bralcem. Govon o prijateljih, ki hodijo na izlete. Vedno se zgodi nekaj, da morajo reševati kakšne uganke, tako da so kot detektivi. Všeč so mi tudi pustolovske zgodbe.« Med ljubiteljice detektivk sodi tudi Ana Felicita Gobec. Prisega pa tudi na znanstveno fantastiko: »Všeč sta mi bili knjigi Zmajev jezdec in Požiralci duš. V Zmajevem jezdecu zmaji živijo v neki dolini. Človek prihaja vedno bliže, ko izsekava gozd, in zmaji morajo pobegniti. Potem zmaj Lung odleti v mesto in sreča nekega dečka ter eno na pol lisico, na pol pošast. Potem gre iskat Rob sveta, tam pa mora premagati še Zlatega zmaja.« Robi Gomilšek najraje bere knjige o živalih; »Največ berem o kačah in odih, ker so to meni zelo ljube živali. Tistemu, ki ne mara kač, bi priporočal knjigo Vse o kačah. Priporočal bi jo sošolcu Maretu, ki se kač zelo boji, Vtej knjigi bi spoznal, da niso tako strašne. Če jih ^tiš pri miru, ti nič ne naredijo, a če drezaš vanjo, te bo slej ko prej ugriznila. Všeč so mi tudi akcijske knjige, ko nastopa kakšen Spi-demian, ki napada ljudi, ali pa kakšni vohuni.« Spiderman je tudi junak mnogih stripov Ljubitelj sOipovje Lucijan Fi-žuleto: »Največkrat berem smešne in akcijske sOipe. Najbolj mi je všeč Alan Ford, ker je zanimiv, smešen. Govori o skupini TNT, v kateri so Bob Rock, pa Številka ena, Alan Ford ... Smešni dogodki so in veliko izdaj je. Pred kratkim sem stripe Alan Ford začel tudi zbirati. Sicer pa berem tudi druge stripe - Zagor, Torpedo, Blek Stena. Alana Forda pa bi stoodstotno priporočal vsem.« Glasujte! Zdaj ste dobili veliko novih idej za branje. Ko boste knjige prebrali, brž izpolnite glasovnico Moja najljubša knjiga. Lahko, da boste prav vi tisti srečnež, kibo dobilskodelico zMiš-kom Knjižkom. Vsak mesec izžrebamo tudi pet otrok, ki dobijo poleg skodelice še knjižno nagrado. Tokrat smo izžrebali pet Celjanov. Nagrade bodo vKnjižnici pri Mišku Knjižku prevzeli: Urška Matoša Žgank, Sara Plahuta, Kevin Rudman, Neža Železnik in Alen Rupnik. Čestitamo! Vsi, ki bi še radi sodelovali, le izpolnite glasovnico ali v knjižnici ali pa jo izrežite iz Novega tednika in pošljite na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Morda boste prihodnjič prav vi tisti srečnež! ŠPELA OSET ■■«mSM ■ MOJA NAJUOBŠA KNJIGA LETO BOJA PROTI RAKU DOJK ZABOJPROTL.Iti-:. lm«mprSiii.fc , RAKU ■ DOJK f NOVI fEDIII 15 Smrt ob okvarjenih semaforjih Tragična nesreča na Čopovi - Pred tragedijo je v križišču z okvarjenimi semaforji počilo še dvakrat! - Je šlo za izsiljevanje prednosti? Med vikendom je v križišču Čopove ulice in obvoznice v Celju poCüo večkrat. najhujše v nedeljo zvečer. V silovitem trčenju dveh osebnih vozil je življenje izgubil 81-letnik, ki je bil v enem od vozil kot sopotnik. Semaforji so v tem križišču bili okvaijeni že od petka, ko se je tam zgodila prva nesreča. Od takrat naj bi policijo o nevarnosti, saj je to eno glavnih in najbolj prometnih križišč v Celju, obvestilo kar nekaj okoliških stanovalcev. Policija naj bi o nujnosti popravila klicala tudi Elektrosignal, toda v nedeljo, ko se je tam zgodila tragedija, so bili semaforji še vedno okvarjeni! Itagedijasejezgodilavne-deljo nekaj minut pred 21. uro. »26-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po Čopovi ulici iz smeri Dečkove ceste proü Ljubljanski. Ko je pripeljal do križišča z glavno cesto, kjer so biii semaforji okvarjeni in je utripala oranžna luč, je z vozilom zapeljal naravnost v križišče. Pri tem je trčil v vozilo 57-letne voznice, ki je pripeljala po prednostni cesti iz njegove leve strani,« navajajo na celjski policiji. Po trčenju je vozilo S7-!etnice odbilo levo proti železniški progi, kjer je s sprednjim delom trčilo še v drog javne razsvetljave. Silovitega poka zaradi trčenja v okolici ni bilo moč preslišali. Žal je v nesreči umrl 81-letni sopotnik vvozUu 57-letnice. Okoliškim stanovalcev, še posebej tistim, ki so od petka opozarjali policijo, da obstaja nevarnost nesreč zaradi okvarjenih semaforjev, se zdaj postavlja vprašanje, kdo bo odgovarjal za nedeljsko tragedijo. Bi se nesreča zgodila, če bi semaforji tam nor- Ali bi res počilo tako silovito, če semafoiji ne bi bili v okvari ali če bi 26-letnik upošteval prometne znaka? malno delovali? Izjave prometnih strokovnjakov so, da se nesreča kljub okvari semaforjev nikakor ne bi smela zgoditi, saj so v primeru okvare semaforjev vozniki dolžni upoštevati drugo prometno signalizacijo. »O okvari semaforja v križišču Čopove ulice in glavne ceste v Celju smo bili obveščeni v petek, ko je ob 22.41 uri prišlo do promeme nesreče z gmotno škodo, v kateri je voznik osebnega vozila trčil v semafor in ga poškodoval. Operativno komunikacijski center je ob 22.51 uri o tem obvestil vzdrževalca semafor-skih naprav. Elektrosi^al Celje. Njihov predstavnik je prišel na kraj nesreče in preveril okvaro. Ker pa so občani v so- boto dopoldne zaradi nedelu jo čega semaforja večkrat poklicali na OKC. so o klicih naši operaterji tudi takrat ob-vesüli Elektrosignal,« so nam sporočili s celjske policije. »Poleg prometne nesreče s smrtnim izidom, ki se je zgodila v nedeljo, smo bili od petka, ko semafor ni več deloval, obveščeni še o dveh prometnih nesrečah, ki sta se končali z materialno škodo. Prva se je" zgodila v soboto, nekaj po 13. uri, druga pa v nedeljo nekaj po 18. uri!« »Elektrosignal ni krhr!« Kako je torej mogoče, da po več klicih na Elektrosig-nalu napake niso odpravili, smo vprašali tudi direktorja Elektrosignala Branka Kuk-ca. Kukec omenja prvo nesrečo, v kateri je v petek zvečer voznik trčil v semafor in ga podrl. »Vsi semaforji so od tega trenutka delovali na rumenem utripu. To pomeni, da morajo vsi udeleženci v prometu spoštovati ostalo cest-no-prometno si^alizacijo, v tem primeru predvsem znake za prednostno in stransko cesto. Naša dežurna ekipa {ekipa na klic) je med 23.25 in 23.45 uro v petek odstranila posledice nesreče, torej podrti semafor s kolesarske steze in prehoda za pešce, zaščitili so tudi električne kable, ki so bili pod napetostjo. Zaradi velikosti škode, šlo je za izruvan in polomljen steber, razbite semaforske glave in znak za železniški prehod ter poškodovan temelj in električne vodnike, popravilo takoj ni bilo mogoče, ampak dokončno komaj v ponedeljek zjutraj. Takrat je büo križišče usposobljeno v celoti za normalno delovanje,« pojasnjuje Kukec. Ta dodaja, da odprava posledic promeme nesreče oziroma takojšnje popravilo ni predmet takojšnje intervencije, saj cesrno-prometna signalizacija deluje (semafor uuipa) in jo je potrebno spoštovati. Na navedbe. da so jih na nevarnost pri nedelovanju semaforjev v omenjenem križišču opozorili policisti tudi v soboto, Kukec pravi, da so jim v soboto ot^ovo-lili:»... dabo križišče spet delovalo v ponedeljek dopoldne, kar je bilo tudi storjeno.« Ob tem nam je Kukec še povedal, da do včeraj opoldne še niso dobili uradno nobenega obvestila o drugi, tragični prometni nesreči, saj v njej niso bile poškodovane stvari, ki jih vzdržujejo. Se je pa včeraj zjutraj prometni inšpektor pozanimal o delovanju semaforja v času tragične nesreče. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Po dveK prijetjih le v pripor Do hude nesreče je prišlo tudi v soboto popoldne na križišču izvoza iz avtoceste in Mariborske ceste v Celju. 33-letna voznica osebnega avtomobila je zapeljala na desni prometni pas Mariborske ceste, v smeri proti Škofje vasi in takoj za tem na levega. Pri tem je zaprla pot 53-letQemu vozniku osebnega avtomobila, ki je pravilno pripeljal iz smeri centra mesta. Voznik je najprej trčil v robnik na levi strani, nato pa še v vozilo voznice. V nesreči se je voznik huje telesno poškodoval, voznica pa lažje. Prejšnji ponedeljek so policisU odvzeli prostost 22-letnemu Celjanu, povratniku kaznivih dejanj, in sicer velikih tatvin, ki je utemeljeno osumljen, da je decembra lani in januarja letos vlomil v več gostinskih in trgovskih lokalov ter drugih objektov na območju Celja. 22-letnega Celjana so celjski policisti pri-jeh že pred tem, in sicer 14. januarja letos ter ga dva dni zatem tudi izpustili, potem ko ga preiskovalni sodnik zaradi nekaznovanosti v preteklosti ni zaslišal. Že takrat so mu očitali 11 vlomnih tatvin na območju Celja. 22-letnik, ki je trenutno brez stalnega bivališča in brez zaposlitve, pa je že dan zatem. ko so ga izpustili, vlomil v lokal Petemel v Ulici mesta Grevenbroich, istega lokala se je lotil še dva dni pozneje. 18. januarja je vlomil v prodajalno v Kersnikovi ulici v Celju ter v lokal Stržek v PodjavorŠkovi ulid, prav tako v Celju. 22. januarja je vlomil še v lokal Matjaž v Gosposki ulici ter ponovno v prodajalno pri bolnišnici v Kersnikovi uÜci, kamor je vlomil tudi še prejšnji petek. V ponedeljek v jutranjih urah je bil tako prijet po vlomu v gostinski lokal Cuba Libre v centru mesta, zaradi česar so ga policisti pridržali. In mu tokrat le odredili pripor. Dan kasneje je bil namreč s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku. MJ Gorelo v Veliki Pirešici V soboto popoldn stanovanjski hiši v Veliki Pirešici 5H, ognjeni zublji pa naj bi povzročili škodo v višini 17 tisoč evrov. Goreti naj bi začelo zaradi pregretje deske ob dimniku, od koder se je ogenj razširO še na ostrešni del, so zapisati v poročilo na celjski policijski upravi. Ogenj je krotilo več deset gasilcev iz Velike Pirešice, Zavrha, Levca, Ponikve, Žalca, Drešinje vasi in Šempetra, k sreči pa v požaru ni bil nihče poškodovan. Kot pravi lastnik hiše Jože Budiš, je ogenj najprej opazila bratova družina, ki živi v 1, nadstropju, nakar so se gašenja najprej lotili mladi, saj so požar opazili z igrišča, ki je v neposredni bližini, ter sosed, ki je prihitel na pomoč. SŠ Ulčnik popravljal napake V petek se je na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje Jaki Ulčnl-ku, ki ga obtožnica bremeni umora brata Jožeta in poskusa umora bratovega dekleta Nine Klavdije Lojen junija 2005 v Bistrici ob Sot-li. Tokrat so zaslišali policista, ki sta bila navzoča ob Ulčnikovi aretaciji. Sojenje se bo nadaljevalo takoj, ko bo komisija za izvedenska mnenja pripravila novo mnenje o Olčnikovem psihičnem stanju. Policista sta na petkovi obravnavi povedala, da so Ulč-nika prijeli v njegovi sobi, ko je ležal na postelji. S postelje sta ga dva policista položila na tia in ga vklenila. Eden od policistov je še dejal, da je imel Ulčnik že ob aretaciji odrgnine po glavi, oba pa Št. 11-6. februar 2007 - sta zatrdila, da Ulčnik odrgnin ni dobil med samo aretacijo. To je pomembno zato, ker Ulčnik trdi, dani umoril svojega brata in tudi ni poskušal umorili Nine Klavdije Lojen. Medtem pa Nina Klavdija Lojen trdi, dasta se z Jako Ulčnikom tudi ruvala in da ga je sama udarila po glavi. Sojenje se bo nadaljevalo takoj, ko bo komisija za izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani izdelala novo mnenje o Ulčnikovem psihičnem stanju. Mnenje morajo narediti še enkrat, ker je sodni izvedenec psihiatrične stroke dr. Gorazd V. Mrevlje spisal dve različni mnenji. Po njegovem zadnjem mnenju naj bi bil Ulčnik v času umora popolnoma prišteven. Kot je na obravnavi pojasnil pred- sednik senata sodnik Marko Brišnik, naj bi novo mnenje dobili kmaiu, pripravlja pa ga dr. Marga Kocmur. Tik preden se je petkova obravnava končala, je Ulčnik podal pripombo na vabilo na obravnavo. Znova se je izkazal kot požmavalec Kazenskega zakonika (KZ) RS. Kot je opozoril, na vabilu piše, da Ulčniku sodijo zaradi kaznivega dejanja po 211. členu KZ. Mimogrede. 211. člen KZ se nanaša na kaznivo dejanje tatvine. Kot je pojasnil Brišnik, gre verjetno za napako, saj Ulčniku sodijo po 127 členu KZ (umor). Ulčnik je kasneje svojo odvetnico Petro Giacomelli prosil še za ves spis. Dejal je namreč, da so na vsaki strani vsaj dve oziroma tri napake. So 16 KiimiRA iWiiiiii Hrašnvčivi ulici ja na PoUali v Calju. Od Hrašovca do Kreka Pred tednom dni smo vas v tej rabriki vprašali, po kom se imenuje Hrašovčeva ulica na Polulah v Celju. Imenuje se po pravniku, politiku in županu Juru Hrašev- Rodil se je 6. julija 1858 v Sisku na Hrvaškem očetu Francu in materi AdoLfinl. rojeni Aichmayer Pulpach. Ker je bil oče državni uradnik, se je mnogoštevihia družina pogosto selila. Jeseni 1867 ga je oče \^isal v celovško gimnazijo, kjer je dokončal tri razrede, šolanje pa nadaljeval na katoliškem Collegiumu Rupertinumu v Salzburgu, kjer je matmiral 15. juUja 1875. Jeseni 1875 se je vpisal na Pravno fakulteto v Gradcu, kjer je končal prva dva letnika. Zaradi slabih gmotnih razmer je nato nekaj časa delal pri stricu, odvetniku dr. Kotz-muthu. Jeseni 1877 je študij prava nadaljeval na dunajski univerzi, a bil že oktobra vpoklican na služenje vojaškega roka. Kot vojaški obveznik se je leto kasneje z 79. pešpol-kom udeležil okupacije Bosne in Hercegovine. Zaradi krvave griže je bU jeseni 1878 iz vojske odpuščen. Po vrnitvi v Gradec je nadaljeval študij prava, ki ga je končal juUja 1879. Nato je leto dni delal na deželnem sodišču v Gradcu, v tem času je opravil tudi doktorat. Oktobra 1880 se je preselil v Celje, kjer je v odvetniški pisarni slovenskega rodoljuba dr. Josipa Serneca delal kot odvetniški koncipient. V tem času je spoznal tudi bodočo ženo Lino Petriček, s katero se je poročil leta 1884. Med leti 1882-86 je službovalvod-vetniški pisarni slovenskega O kom I se imenuje ... narodnjaka in deželnega poslanca dr. Valentina Zamika v Ljubljani, leta 1883 pa je v Gradcu uspešno opravil od-vemiški izpit. To mu je omogočilo, da je odprl samostojno odvetniško pisarno v Slovenj Gradcu, kamor se j e družina dr. Hrašovca preselila leta 1886. Zaradi slabih gmotnih razmer je tri leta kasneje dr, Hrašovca pot ponovno pripeljala v Celje, kjer je odpri odvetniško pisarno. Ta je delovala do začetka druge svetovne vojne, ko so jo zaprii Nemci. Prihod dr. Hrašovca v Celje je pomenil veliko okrepitev za Slovence v mestu. Hitro se je vključil v razgibano poUtično življenje, ki ga je v duhu politike sloge vodil dr. Ivan Dečko. Dr. Hrašovec je bü dolga leta odbornik celjskega okrajnega zastopa, ki so si ga Slovenci uspeli izboriti na volitvah 1889, med leti 1902 in 1908 pa je bil tudi poslanec v Štajerskem deželnem zboru. "lüdi po letu 1907, ko je politiko sloge na slovenskem Štajerskem dokončno pokopalo strankarstvo, je ostal zvest svoji prvotni politični orientaciji. Ob pomoči vidnejših slo-gaško usmerjenih politikov je ustanovil in vse do razpada dvojne monarhije vodil spod-nještajerski Narodni svet, katerega osnovno vodilo je bilo nadstrankarsko delovanje v obrambi pred agresivnim nemštvom. KUPON iOTitednik # osReDNjA Knjižnica www.ce.sil(.si/domprctjekihttr Ime in priimek.................... Naslov................................ Kraj in poštna številka............ Ulica/stavba se imenuje po ki je bil........ Moj predlog.......... Odgovore pošljite do ponedeljka, 12. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Vseskozi je bil aktiven tudi vslovensküi društvih v Celju. Dolga leta je bil podpredsednik celjske čitalnice, predsednik krajevnega šolskega sveta za Celje okolico, član in predsednik uprave Celjske posojilnice ... Po prvi svetovni vojni se je tudi za Hrašovca začelo novo obdobje. Kar neverjetno je, da nova oblast dve leti in pol ni zaupala vodenja Celja Celjanom. Narodna vlada je namreč za vodenje občinske uprave imenovala t. i. geren-te vse do maja 1921, ko so bile v Celju prve povojne občinske volitve. Zmagala je Jugoslovanska demokratska stranka, prvi povojni župan pa je postal takrat 63-letni dr. Juro Hrašovec. Zmago na volitvah je ponovil tudi leta 1924. Delo župana je opravljal do leta 1927, ko je odstopil V času njegovega županovanja je Celje doseglo vrsto pomem-bnjii rezultatov. Avgusta 1922 je ^ila v Celju velika obrtna razstava, 1925 so adaptirali Celjsko kočo, 1927 so zgradili okoliško deško šolo (danes 1. osnovna šola), 1927 se je v Celje preselila Mohorjeva družba ... V obdobju njegovega županovanja se je v Celju začela tudi obširna gradbena dejavnost, predvsem na Jožefovem hribu. Dr. Juro Hrašovec je iz javnega življenja povsem izstopil leta 1947, ko je povojna oblast prevzela Narodni dom in likvidirala Celjsko posojilnico, ki ji je dolga leta nače-lovaL Dr. Juro Hrašovec je umri 12. maja 1957, star 99 let. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Krekov trg v mestnem središču Celja. Na vprašanje o Hrašovčevi ulici pravilnih odgovorov bilo, zato nagrado - majico NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje - prenašamo v naslednji krog igre. Kratko zgodbo o Juru Hra-šovcu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Prešerno s Titom naprej Dnevi komedije v SLG Celje krenili v drugo polovico -Prihajata Gospodinja in Intimna komedija Konec minulega tedna se je zgodUo skoraj pričakovano. V tekmovalnem delu festivala je v soboto večer povedel Tito. jugono-stalgija je omamila dvorano, ki je pokala od smeha in v katero ne bi mogli stlačiti niti šivanke več. Vonj po dobrih starih časih je preplavil nekdanje pionirje, mladince in brigadirje. Komedija iz SNG Nova Gorica v koprodukciji s Kosovelovim domom - Kulturnim centrom Kras Sežana Kako smo ljubili tovariša Tita vojvodinskega avtorja Rado-slava Zlatana Doriča in v režiji Marjana Bevka je z juri-šem ugnala vodečo celjsko komedijo Šah mat. Premagala je tudi elitno SNG Dramo Ljubljana, ki je v petek zvečer v več kot tri ure trajajoči komediji Šparovček v režiji Martina Kušeja prejela prav dobro oceno občinstva: V Šparovčku so nastopala sama zveneča igralska imena, kot so Igor Samobor, Saša Pavček, Maša Derganc, Janez Škof, Jurij Zrnec, Bojan Emeršič in drugi. Srca občinstva je najbolj ogrel in očitno nasmejal prav slednji, Bojan Emeršič. Podložen z vatoni (gledališkimi blazinami za debelitev postave), se je v vlogi Apotekarja valil sem in tja po odru med provincialnimi junaki, ki igrajo karte za denar, potem pa nekega dne razbijejo pujska in se odpravijo v beli svet, v Pariz, kjer ne gre vse tako, kot so si zamislili. Bojan Emeršič, ki je v Celju prejel že dve nagradi za žlahtnega komedijanta, j e bil mdi večernega naslorä zelo vesel. V slogu Vzemi ali pusti, TV-oddaje, ki mu je zagotovo prinesla nekaj glasov pred ostalimi igralci, se j e nasmejani Emeršič na svoj lik in dodane obloge pošalil: »Špeh na špeh.« In poklonil nekaj komplimentov celj ske-mu občinstvu. niku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje • boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. VWpossot 1,9 tdi korovan, lelnik 1999, ilene batve,prodam. Tsl^on 031612- lO. L6Z KOMBI Crtroen jumper 2,Sdfurgon,letnik 1996,prva re9istrüciio1997,120.000 km, prodom. Telefon 041 639-073. Zelo simpatična, leto dni stara mešanka med šnavcerjem in ovčarjem. Hitro opozori na prišleka z glasnim laježem, saj je vedno čuječa. lttlCrORDoictoniedo,45km,letnik1981, z lokom, za 2600 EUR, dvobmzdni plug in pajek Sip 340, prodam.Telelon 041 niŠOvIelnljublMii.ibcBisI)' 2006,™ilii»l.k.i,',nmemoi.poili» n.J.|™ni,dikin,p.rkliiäm,m. dGiii!DU2J44E»I.Itltf.R|03|49l-5012, 031 541-310; «mv.m.kimili-j.n,si.l(.k«ili|..,d.D..,Hubl|..ik. fOSlOV»pro3or.Celiu,.bi.kllimlionkü pnMilri.kl,1.n.dil,.,i.,™lik«l 22,50 .2, prinmn lo Irio.sko ali drugo poslovno deinvnosl, prodamo za 11.900 EOl. loltfon |03| 491-50(2, 031 541-381; mw.ni.k!ln.ilijan-!i. Msiiailiion,d.o.o,liubliaiirkac.5, Off. KUPIM CRADBElOpantlo ali Mirto iftvllka, na sontni legi, v jiGstmienem nasel|it, do S kmizCeli.,k.plni.T.lofo.04i;31-016,041912-733. 477 PRODAM (EUE. No iibni, sončni lokociji prodom novo, samosloino drožinsko hišo, v 3, gradbeni (ozl, 160 m',nDiemliištu 570 m".frodamyii.!klliivo|»rielo,543 m', vsi priMjodd nn porceli, bližina mrt> teslnegn iivo». (.(»zobod. Tel.lon 041 907-917 527 Šmt,ok(dka-Zaiklalnop«elo,il6 m", prodoma z. 27125 EUR/ 6.500.235 Sn. lelalon 041 36M25-RgPNepremknine, Dobrova 23 o, (el|e. CEUE, Lobovna. Zozidabio parček), 012 jtt', predamo za 52.996 Elll/12.699.961 51T. Telefoa 041 360^25. PgP Hepre-mičirine,Dobrova23i,(il|e-5EIITjgR-5kjr<|šostam>vei|sl(ablšo,vlazl pre.>ve,portelal036m',vsiprikljui-ki, prodamo za 100.150 EUR/ 23.999.946 Sli. lelelon 041 361-625. PgPNepremitnine, Dobrova 23 .Celje. (llŠOvOoBabpriVoiaik.odrlamvnai.m. Teloloo 041 706-975. Bsa j^ANOVANJE PRODAM VUPIČe ŠENTJUR. Dvoiiik.lalrik 2001,90 m>staao-vaajske površiae, parcela 200 m', prodamo za 114.000 EUR/27.51D.672 SIT. Ttlaion 041 368-625. PgPHoprtmlini-mr,Dabrova23a,Cel|e. CEUE, Lmm. Staoovoii|sko stivbe, lelnik 1975, približno 330 m'oporobne površiae, nrtelo 706 m', prodom, zo 200.646,30 EUR/50.00D.ODO SIT.Teki-fon 041 36U25.PgP)tepremičRine, Dobiciva23a,Celi.. lom dvosoboo slano-vonji- Kličite v pozaib popeldoiskib urob, telefon 031 am77 531 nUSOOHO stffliovanie, v(^ju,ebjek1Makst-mllijan, 2. lodstropje, velikost 101,79 m', novo, vseljivo takoj, prodamo zo 143.575 EUR. Teleta 1031 491-5062, 031 541-300; wwvr.moksimilijoo.si. lliksimilijaa,d.a.o.,Ljibljanskar.5, Or. TRISOiaOstomivoijevllovivasivCellu, Škopinovo ul., 1. nodslropje, velikost 83,70 Ii2, opremljeno, vseljivo takoj, prodamo zo84.710EUR.Teleron|03| 491-5062,031 541-300; www.moksi-niilij.n-si.(lakimihjan,rl.o.o.,ljat ljaiskac5,Cel|e. KUPIM VCEUUaliŠtorob,«rUpi,lco| stanovanje.TeleTon031 732-683.5 VlUŽNllikolici Celja oddam opremljiio dvosobno slaaovoirje urejenemu paru olj žeoski. Telefoo 031 264-604. r Mwotednik n Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tede sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. «L >*Mm 21 1 Mineva pet let, kar smo se mož. ata i Kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman povsod te išče, nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo Wojih rok ostaja. V SPOMIN poslovili od tebe, dragi 1 dedek STANKO KAJIN (25.1.1924 - 6.2.2002) Hvala vsem, ki se ga spominjate v molitvi in obiskujete njegov grob. IŠČEM STANOVAHJE iščem v zameno za pom« starejšim Hudem. Tele^a^ (02) 647-4801, PRODAM ZAMRZOVALNO omaro Gorenie, 53 I, vgnidna ali somostoieča, vfšina SB cm, rabljena in stara 2 leti, odlična ohranjena, v brezhibnem stanju, prodam zo 100 EUR. Telefon 041 577-646. HLADIUtlK, štedilnik, pralni stroj, zamrzovalno omaro, trosed, omare in mizo sstoli prodam. Telefon 051 424-303. eiiia ADMINISTRATOR ; Delo: fakturiranje, arliiviranje, vpisovanje pošle, ipd. 1 Pričakujemo izobrazbo V. ali VI. stopnje ekonomske smeri, : računalniško pismenost (IvIS Office), znanje angleškega jezika, samoiniciativnost, dinamičnost, kreativnost in natančnost. ■ Prednost imajo kandidati z izkušnjami na podobniti deliti in Kandidati, Ki poznajo program materialnega knjigovodstva podjetja Pro-bit. Razpisano delovno mesto je za določen čas 6 možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Prijave z življenjepisom pošljite na naslov: EMA d.0.0., Mariborska 1, 3000 Celje (tel. 03428 48 00)ali nae-mail: job@ema.8 Čas sebično beži mimo nas. ne celi bolečih ran tvojega slovesa, ni moč tzjokati boteäne, laže tisti, ki poreče, da vse mine, kot angel varuh varuje nas tvoj glas. naSa pot bo v tipanju k tebi vodila. kjer ti lučka ljubezni bo vedno svetila. V SPOMIN 3. februarja je minilo eno leto, kar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustü RADOVAN ROMIH iz Dobja pri Planini Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin, Zlata, Gregor, Barbara NEMŠKE ovtaie. mladičke, čistokrvne, brez rodovnika, cepljeni, rozglisieni, prodam. Telefon 041 966-252,5869-299. PRAŠIČE, mesnoto pasma, za nodatjnjo rejo, 25 do 30 kg, prodamo. Telefon 5792-345. Š85 PRAŠia,1ežkeo/il;» tudi letnik2007 ^JiWil;! prilogo TV-OKNO! ^^ Vsali petek Oebanmib strani in lanimiviisti ii sveta glasbe in labave. NAROCILMICA Kr^ Datum rojstva: NBprikScnorrančamltDvittiliilk za najmanj 6 mesecev NT&RC do.0. bo podatke oporabljal samo Ta potebi; oarucniškc službe Novega tedbika 22 SÖR^Vela Pmsta deloma mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposbvauje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo dehda/alci (delo za določen tas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebime.druge zahteve). Vsi navedeni in manj-kajoü podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih slažb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// lec; do 13. 2. 2007; Baby center d.0.0. Ljubljana. PE Baby center Celje, Mariborska cesta 128.3000 Celje; oddelkovodja. oddelek tehnike • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE e. Železarska ci ,3220Što Snažilka ie pošlo prostor odnašanje smeti, umivanje stekel, čiščenje hodnikov in parkirnih prostorov; do 9.2.2007; Ema d.o.o. 5, Mariborska cesta 1. 3000 Celje 01 izobrazba lovali 2007; lota. oviči. la kak? kuhinj ska pomočnica, izvajanje pripravljalnih del za kuhanj e obrokov. pomoč pri kuhanju; do 6.2. 2007; Dom ob Savinji Celje, Jur-ačeva ulica 6,3000 Celje; strojnik težke gradbene mehanizacije, rovokopač; do 8.2.2007; MitjaGobecs.p., Novake 14,3203 Nova Cerkev; čistilka, čiščenje prostorov, del mesto vCelju; do 9.2.2007; Sin-tal fiva d.d. Ljubljana, Litostroj-ska cesta 40,1000 Ljubljana. Obdebmüeckovin pomočnik vproizvodnji pane-)ov. del- mesto )e v tovarni Eho v Štorah;do 16.2.2007;EHOd.o.o., Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7a. 3270 Laško. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) monter sejemske opreme in šotorov; do 9. 2. 2007; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje; oskrbovalec I., notranji transport materiala, izdelkov in polizdelkov, umivanje in čiščenje stroja in okolice, oskrbovanje stroja; do 6.2.2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova uKca 24, 3000 Celje; komisionar, skladiščenje, ko-misioniraiije blaga, prevzan in od-prema blaga, razporejanje blaga po skladišču, skrb za red in čistočo v skladiščnih prostorih; do 13. 2.2007; Manpower d.o.o.. PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Mesar mesar, prodaja in svetovanje strankam, skrb za zadostne zaloge mesa in mesnih izdelkov ter za zapolnjenost prodajnih hladihiih vitrin; do 13.2.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. Mizar pomožni mizar, proizvodnja no-e opreme na različnih obdi Strojrdmehaitik skladiščnik, vodenje skladišča, naročanje in odprema rezervnih delov; do 15. 2. 2007; Ski & Sea d-o.o- Celje, Mariborska cesta 200a. 3000 Celje. mektrikartOekonuinikadj monter TK kabelskega omrežja 1-, opravljanje montažnih in vzdrževalnih del na TK omrežju, izva-janje električnih meritev in instalacij; do 6. 2. 2007; GVO d.o.o., Cigaletova ulica 10,1000 Ljubljana. Frizer delovno mesto jevfrizerskem salonu Mitja Planet Tuš Celje; do 13.2.2007; Frizerski salon Mitja Tavčar s.p.,Tomšičeva ulica 8,6210 Sežana; frizer; do 9.2. 2007; Vladimir Belina s.p., Frizeiski studio 1, Vibno 27,3230 Šentjur. Zidar zaključna dela v gradbeništvu, izdelava fasad, soboslikarska dela, zidanje, polaganje keramike, brušenje, izolacije fasad, čiščenje "" dšča; do 7.2.2007; Gradnje a 62, iskaci 3000 C .0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; mizarska dela v delavnici, samostojno delo; do 13. 2. 2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15. 3212 Vojnik; mizarska dela; do 16.2.2007; Ojsteršek milan s.p., Milan, Ri-fengozd 14, 3270 Laško; mizarska dela v delavnici, delno samostojno delo; do 16.2.2007; Ojsteršek Milan s.p., Milan, Ri-fengozd 14,3270 Laško. Kliučavmčar ključavničar, samostojno opravlja zahtevnejša ključavničaiska, va-riIskaindrugadela;do 13.2.2007; AW milenitun d.o.o.. Proizvodnja, ti^ovina, storitve, Brodarjeva ulica 28,3000 Celje. Orodjar obdeloval ec kovin, vzdrževalec, pripravi material in delovna orodja za obdelavo, posamezne dele sestavi v sklope s točkastim, elek-1 varjenjem. voznik tovornjaka; do 6. 2. 2007; TS.T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53,3000 Celje. voznik tovornjaka; do 9. 2. 2007; Celjske mesnine d.d. Celje, Avtopark, Cesta vTrnovlje 17, 3000 Celje; voznik komisionar, prevzemanje, skladiščenje, sortiranje in priprava blaga po naročilu obstoječih strank ter razvoz blaga strankam ter urejanje dokumentacije; do 9.2.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; voznik B kategorije, vožnja dostavnih vozi po Sloveniji in tujini, prelaganje oz. nakladanje in raz-kJadanjebla^, vzdrževanje vozila, pranje, flščenje, opravilo pravočasnih tehničnih pregledov oz. podaljševanja registracije vozila; do 6.2.2007; TCC transcommeice d.0.0., Kosovelova ulica 16.3000 Celje; voznik C kategorije, vožnja dostavnih vozil po Sloveniji in tujini, prelaganje oz. nakladanje in razkladanje blaga, vzdrževanj e vozila, pranje, čiščenje, opravilo pravočasnih tehn. pregledov oz. podaljševanja registracije vozila, skrb za opavilo rednega servisa; do 6. 2. 2007; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16.3000 Celje. Voznikavwbusa voznik avtobusa; do 7.2.2007; Izletnik Celje d.d.. Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje. Skladiščnik skladiščnik, sorüranje in pripravljanje alum, šotorov; do 9.2. 2007; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Tehaije 56,3221 Teharje. Prodajcdec prodajalec, svetovalec v trgovi-1 male živali, delo v Celju; do 2.2007; Leta- liška cesta 29,1000 Ljubljana; prodajalka otroške konfekcije, igrače, oprema za dojenčke; vloge na naslov; Baby center trgovina Celje, Mariborska c. 128, Celje, 5 pripisom: prošnja/prodaja- v, voder, ganiziranje dela v oddelku; vloge na naslov; Engroti« d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 13. 2. 2007; En-grotuš d-o.o- Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128,3000 Celje; prodajalka v trgovini s tekstilom, del. mesto jevCelju, Planet TUŠ; do 13,2,2007; Mivitexd.o.o. Ljubljana, UlicaJožetaJame 12, 12I0Ljubljana-Šentvid; prodajalka natakarica; do 21.2, 2007; Natalija Peternel s.p,, Prebold, Hmeljarska cesta 12,3312 Prebold; prodaja blaga kupcem, skrb za čistočo prodajalne, obračun blagajne, razvidčanje blaga na police in nameščanje cen. komuniciranje s strankami in posredovanje podatkov, opremljanje vseh proizvodov s cenami, grobi in fini prevzem blaga dobaviteljev; do 6.2. 2007; TCC transcommerce d,o.o„ Kosovelova ulica 16,3000 Celje, Kuhar kuhanje malic po naročilu, razdeljevanje, čiščenje, razvoz, del, mesto v Celju (bivši Toper); do 15. 2, 2007; Qualita d.o.o. Rogaška Slatina, Šlandrova ulica 26, 3250 Rogaška Slatina; samostojno delo v kuhinji; do 6.2.2007:Tlačand.o.o., Gostinstvo, turizem, Zagrad 140,3000 Ce- Natakar strežba pijač; do 19. 2, 2007; Aibanas Vinko s.p,. Bar Jack, Fran-kolovo 12, 3213 Frankolovo, Sredica poklicna izobrazba komercialist na terenu, prodaja avtoservisnega materiala, delo vCelju; do 7,2.2007; Förch d.o,o„ Cesta v Gorice 10 a, 1000 Ljublja- voznik kamiona; do 28.2,2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje; strojnik TGM; do 28.2.2007; Gradnježvepland.0.0.,Ulicah^ roja Lacka 8,3000 Celje; voznik kamiona; do28.2.2007; Marmat d.o.o., Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9.3220 Što- strojnik TCM; do 28.2. 2007; Marmat d-O.o., Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Što- Metabirškitehmk izmenski delovodja, organizira, vodi in nadzira deio na izmeni v talilnici po programu in tehnoloških navodilih; do 19.2.2007; Valji d.0.0. Store, Železarska ce-sta3,3220 Štore. Strojni tehnik CNC operater, delo v večjem proizvodnem obratu, kjer boste opravljali razna dela na CNC stroju; do 17. 2. 2007; Manpower d,o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; vodja nabave in skladišča, delo obsega nabavo in izdajo materiala, pripravo dokumentadje, ko-mtmiciranje z dobavitelji in strankami terizviievanje tekočega dela; do 21. 2. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Eläarotehmk poslovodja, dogovarjanje za posle s končnimi kupci in drugimi poslovnimi partnerji, naročanje blaga, skrb za zaloge in priprava ponudb, vodenje zaposlenih in odgovarjanje za posle; do 8.2.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Računalniškitehnik organizator, programer; do 8. 2. 2007; Eknjiga d.o.o., Dobrna 35, 3204 Dobrna; računalniški tehnik; do 13.2. 2007; Kovintrade d.d. Celje, Mariborska cesta 7,3000 Celje. tehnološke dokumentacije in opravljanje meritve del, priprava kalkulacij stroškov materiala in dela, izvedba kontrol in obračunov izvedenih del in izdelava; do 17. 2.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetovaulica4,3000 Celje. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 28.; 2. 2007; EHO d.o.o., Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 2007; .,PE ■Ije, Uva 7,3000 Celje; referent; do 9.2.2007; Delnica d.o.o.. Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana; referent, del. mesto v Celju; do 9.2.2007; Delnica d.o.o.. Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana. komercialist za potrošniški material in računalniško opremo, pripravlja ponudbe, skrbi za poslov- tehnolog priprave dela, pripra-., organiziranjeinvodenjedelv sami in na gradbišču, priprava - Št. 11-6. leak- cije in opravlja telefonsko in elektronsko prodajo; do 8. 2, 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; referent v logistiki, koordinacija med naročnikom in proizvodnjo, izvajanje kontrol nabave s proi-zvodnjo in usklajevanje ter pregled zalog blaga, priprava računov, dobavnic, naročil in izdobav, spremljanje prometa po posameznih naročilih in analiziranje; do 17. 2. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje. Stanetova ulica 4,3000 Celje; komercialist na terenu, delo na terenu, skrb za obstoječe stranke, pridobivanje novih strank in promoviranjenoveblagovne znamke za avtok)zmetiko; do 8.2.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. KomerciaUst komercialist prodaje čistilne tehnike v PE Celje; do 6. 2. 2007; Omega d.o.o., Ljutomerska cesta 28,9250GornjaRadgona. delo v diagnostičnem laboratoriju; do 6.2.2007; 3B lab d.0.0., Škalce If, 3210 Slovenske Konji- Gimnadjskimatvnmi pomožni zavarovalni zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celje z okolico; do 7. 3. 2007; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ijub-Ijana. Srednjastrokovna ali splošna izobrazba inštruktor B kategorije; do 28, 2,2007; Avto šolaMazzonid.o,o„ Ljubljanska cesta20,3000 Celje, Inž.TačumihUštva inženir za informacijske strori-tve; do 15.2.2007; Elektro Celje d.d., Vrunčeva ulica 2,3000 Ce- Inž. grafičarstva upravljalec procesov, definiranje načina združevanja nalogov, planiranje sprogramovprintflow, vnašanje plana za autocount, vnos podatkov z delovnega naloga v printflow, nadzorovanje in naročanje materiala na zalogo; do 13, 2.2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica24,3000 Celje. Inž.gmdbemŠtva vodja objekta, zagotavljanje, nadzor in ukrepanje tako, da se delo izvaja usklajeno, kakovostoo in v skladu z zakoni in predpisi, zakonom o varnosti pri delu ter po-žamem redu, predlaganje uspešnosti izvedbe planov, proizvodnje in projektov, usklajevanje; do 21.2. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Ekonomist za analize in planiranje administrator, raznaadministra-tivna dela, dobro poznavanje knjigovodstva, knjiženje dokiraientov, opravljanje korespondence s tujino; do 13, 2, 2007; Manpower d.0,0., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Univ. dipl. inž. stn^tva tehnolog za izdelavo tehnoloških predpisov; do 6,2.2007; Center ISI invalidsko podjetje d,o,o„ Železarska cesta 3,3220 Štore; projektant, konstrukter strojev in naprav, načrtovanje, konstruiranje transportnih strojev, naprav februar 2007 - Dipl. inž. računabiištvainin-formatike(VS) organizator, programec; do 13. 2.2007; Kovintrade d.d. Celje, Mariborska cesta 7,3000 Celje. DipL VÜ. «oftoraionjsteWome-dicme(VS) vodja laboratorija; do 6.2.2007; 3Blab d.o.o,, Škalcelf.3210 Slo venske Konjice. Univ. dipl. ekonomist speda-M knjigovodski referent; do 9,2, 2007; Nivo gradnje in ekologija d.d, Celje, Lavall,3000Celje. Univ. dipL pravnik višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 13.2.2007; Višje sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje; višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 9, 2. 2007; Višje sodiščevCelju,Piešemova ulica 22,3000 Celje. Univ. sociolog koordinator učnih procesov, vzpostavitev modela za ugotavlja- bin glede na potrebe podjetja, oblikovanje in načrtovanje učnih procesov (izobraževanja in usposabljanja) , spremljanje uspešnosti in učiiikovitosti izobraževanja; do 13. 2. 2007; Cetis grafično podjetje d.d, Celje. Čopova ulica24,3000 Celje. Univ. dipL inž. arhUektnre konservator, arfiitekt, delo vCelju; do 21.2.2007; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Cankarjeva cesta 4, lOOOLjublja- zdravnik specialist psihiater (tdpp);do 16.2.2007; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik. Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. UPRAVNA ENOTA UŠKO lesarski delavec, pomožna dela v proizvodnji in pri lesnoobde-lovalnih stroji^ zlaganje, sortiranje in manipulacija z lesnimi sor-timenti, ostala dela po nalogu nadrejenih znotraj opisa delovnega mesta; do 9,2,2007; Paron d.o.o. Uško, Spodnja Rečica 100,3270 Laško. Delavec brez poklica natakarskl pomočnik, točenje pijač, delo v Laškem; do 10, 2, 2007; VS Žuža k.d,, Boletova ulica 43, 1000 Ljubljana, pomoč pri gradbenih delih; do 28, 2. 2007; Itbovc Darko s,p„ Gradbena mehanizacija. Huda Jama 18. 3270 Laško, Poslovnisekretar (višji) (VSŠ) poslovni sekretar; do 11, 2, UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Osnovnošolska izobrazba delavka na končni kontroli; do 13. 2, 2007; KLS d,d„ Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji, Mizar mizar, pomožni delavec v mizarstvu; do 9.2.2007; JK Kaker d.o,o„ Savinjska cesta 32, 3330 Moziije; mizar, riše načrte, pripravlja materiale in orodja, opravlja mizarska dela; vloge na naslov; Ti^otur d.0,0. Ljubljanska c. 13b, 3320 Vele 2007; : d.0.0.. Loke 40,3333 Ljut Savinji. Tbsar tesar krovec, izdeluje in obdeluje lesene izdelke; vloge na naslov; Ti^otur d-o-o., Ljubljanska I3b, Velenje; do 9.2.2006; Rih-ter d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji, Lesarskitdvrik vodjaobjekta, vodi projekte in dela na objektih, usklajuje in razporeja delo, koordinira delo z izvajalci; vloge na naslov: Trgotiu-3b,3320 d,o,o nskac. skladiščni manipulant; do 9,2, 2007; EHO d.o.o., Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Laško. W)zmfe avtomehanik voznik kamiona s prikolico; do 16.2. 2007; EHO d.o.o.. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7a, 3270 Laško. Pwdaialec prodajalec, skladiščnik; do 13. 2.2007; Kmetijska zadruga Z.O.O. Laško, Kidričeva ulica2,3270 Uško. Srednjapokikrui izobrazba pomožna montažna dela; do 9. 2.2007; Potisek Goran s.p., Ključavničarstvo in montaže. Cesta za gradom 5,1433 Radeče; delavec vproizvodnji, posluže-var^estK^.kontrola izdelkov, predpriprava polizdelkov; do 9. 2. 2007; Seca plast d.o.o., Podšmi-hel 1,3270 Laško. Bamomsldleiuiik samostojniračunovodja;dol5. 2.2007; Evto Mateja Šnajder s.p.. Cesta v Debro 69,3270 Uško. Inž. strojništva vodja projekta, vodenje izgradnje, izvedbe hladilnih sistemov na objektih doma in v tujini; do 16. Velenje; do 9 d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji. Strojni tehnik operater CNC, obdeluje les s CNC strojem. pripravljaCNC stroj; vloge na naslov: Trgotur d.o.o. Ljubljanska C. 13b, 3320 Velenje; do 9.2.2007; Rihter d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Delavec brez pokUca razlagalec, preprosto prekladanje ali transportiranje, preprosta dela z večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja, druga dela po navodilu nadrejenega v okviru poklica in delovne usposobljenosti; do 13.2. 2007; Manpower d.o.o,, PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje, Pomožni delavec pomožna gradbena dela; do 14, 2,2007; Kohne Albin s.p,. Zaključna obrtna dela v gradbeništvu. Ulica Pohorskega bataljona 9,3214 Zreče. Osnovnošolska izobrazba montaža oken in vrat na terenu; do 9,2.2007; Grebene Alojz S-P-, Montažna dela. Mestni trg 3, 3210 Slovenske Konjice; pomožna dela v predelavi mesa; do 6.2.2007;Strašek Štefan s,p„ Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice; samostojno opravljanje pleskarskih in fasaderskih del, priprava materiala, vodenje porabe materiala; do 9.2,2007; Vezjak Alojz s,p., Tampo, Tepanje24,3210 Slovenske Konjice. Ni^apoklicna izobrazba (do 3 let) upravljalec stroja II, delo v treh izmenah na izsekovalnih strojih v večji proizvodnji, odgovorni ste za končno kontrolo izdelkov; do 13,2,2007; Manpower d,o.o., PE Celje, Stanetova ulica4,3000 Ce- Kmetijskimduinik mehanik kmetijske in gradbene mehanizacije; do 9. 2. 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. ObUkovalec kovin oblikovalec kovin, opravlja zah-tevra ključavničarska dela, skrbi za urejenost del. mesta, skrbi za merilna sredstva; do 24.2.2007; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10,3210 Slovenske Konjice. ' mm- 23 •PVC profilov; do 24. last ekstnizija in kon- 10 Slovenske Konjio Strojni mehanik vina in proizvodnja d.o.o., Šmar-jeta pri Celju 13, 3211 Šlcofja Elektrikar energetik montaža elektro opreme; do 9.2.2007; Iskrač Peter s.p.. Električne instalacije. Kamna Gora 14, 3213 Frankolovo. Avtoličar ličar gradbene in kmetijske mehanizacije; do 9.2.2007; Klas d.o.o., Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. voznik tovornjaka; do 13. 2. 2007; Bruno transport d.o.o., Zbelovo 19, 3215 Loče. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 7,2.2007; Izletnik Celje d.d., PE Slovenske Konjice, Liptovska ulica 15, 3210 Slovenske Konjice. Prodajalec prodajalec, polnjenje prodajnih polic v živilski trgovini, svetovanje strankam, pomoč pri naročanju bl^a in delo na blagajni: do 13. 2. 2007; Manpower d.o.o,, PE Celje, Stane-tova ulica 4, 3000 Celje. Srednja poklicna izobi Ključavničar itroja; aprev Prodajalec prodajalec keramike; do 9. 2. 2007; Keros d.o.o. Rogaška Slatina, Tržišče 12a, 3250 Rogaška Slatina; svetovanje in prodaja v trgovini z mešanim blagom - moški; do 6. 2, 2007; Kmetijska zadruga Šentjur z.o.o.. Cesta Leona Dobrotinška 3,3230 Šentjur. Strojni tehnik Križevec 44, 3206 Stranice. Strojni tehnik operater CNC strojev; do 19. 3. 2007; Menart d.o.o.. Poljska :esta 21, 3210 Slovenske Konjice. Administrativni tehnik administrator; do 7. 2. 2007; Rjavž Borut s.p., Avtoprevoz, UPRAVNAEHOTA ŠENTJUR PRI CEUU Šentjur, Proseniško 8 Šentjur; . voznik tovornjaka; 2007; Vilkogiad d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. vozniktraktorja;do9.2.2007; Meja Šentjiir d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Sadjar voznikviličarja;do6.2.2007; Slom d.o.o. Ponikva, Uniše 11, lokala ■; Pept lokalu { Beho 13. 2. 2007; Koval d. zvodnja in trgovina, Loka pri Zusmu 9,3223 Loka pri Žusmu; ključavničar, oblikovalec kovin; do 13.2.2007; Koval d.o.o.. Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žu- Oblikovalec kovin varjenje s C02; do 13.2.2007; Koval d.0.0.. Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu9, 3223 Loka pri Žusmu. Voznik avtomehanik Kozje 50 a, 3260 Koz Osnovnošolska izobrazba pomožna gospodinjska in zemeljska dela na vrtu; do 6. 2. 2007; Klakočar Miljana s.p. Sveti Štefan, Bukovje v Babni Gori 1, 3264 Sveti Štefan. Upravljalec lahke gradbene mehanizacije strojnik težke in lahke gradbene mehanizacije; do 15. 3. 2007; Tadina Aleš-strojna zemeljska dela, Brezje pri Podplatu 5, 3241 Podplat. razsutega tovora na relaciji Ma-džarska-ltalija; do 13. 2. 2007; Vrhovšek Branko s.p., Avtopre-vozništvo, Grobelno - Del 150, 3231 Grobelno. aška C Šmarje Strojnik strojnik težke in lahke gradbene mehanizacije; do 16. 2. Elektrikar elektroni Irževa vzdrž Prešernova cesta 1 a, 3320 Ve- naslov: Invel d.o.o., Trg mla-lenje; dosti 6, 3320 Velenje; do 9. 2. 2007; GPD d.o.o.. Sončni grič 7. 3320 Velenje. do 13.2.2007; Koval d.o.o.. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Zusmu 9,3223 Loka pri Žusmu; ključavničar, varilec, varjenje, razrez materiala, ključav-ničareka dela; del. mesto v Šent-jurju pri Celju; do 9. 2. 2007; Trenkwalder d.o.o., Leskoško-va 9 e, 1000 Ljubljana. Inl. elektronike (VSŠ) predstavitev uporabe in inštalacija medicinskih naprav; do 20. 2. 2007; AMS meding d.o.o. Šentjur, Ljubljanska cesta 6, 3230 Šentjur. Doktor dentalne medicine zobozdravnik v zobni ambulanti za odrasle in otroke v Zdravstveni postaji Planina pri Sevnici; do 16. 2. 2007; Javni zavod Zdravstveni dom Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur; zobozdravnik za delo v mladinskem zobozdravstvu; do 9. 2.2007; Makart d.o.o.. Podružnica zobozdravstvo Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 5, 3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Gradbeni delavec gradbena dela; do 16. 2. 2007; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58,3250 Rogaška Slatina. Delavec brez poklica delavec v nečistem delu pralnice - priprava perila za pranje, tehtanje, štetje, nakladanje delo v Ratanski vasi; do 13. 2. 2007; Periteks d.o.o. Trzin, Blatnica 2, 1236 Trzin; delavka v čistem delu pralnice - likanje, zlaganje, sortiranje perila.delovRatanski vasi; do 13. 2. 2007; Periteks d.o.o. Trzin, Blatnica 2, 1236 Trzin. Snažilka sobarica- čiščenje gostinske- strojevinnapravvpralnici, del v Ratanski vasi; do 13.2.200; Periteks d.o.o. Trzin, Blatnic 2,1236 Trzin. Tapet ni k tapetnik - timsko delo v pro zvodnji oblazinjenega pohii tva; do 15. 2. 2007; Maka d.o.o.. Spodnje Sečovo 35,325 a Slatina. Tesar krovsko kleparska in tesarska dela, pokrivanje streh z raznimi kritinami; do 28. 2. 2007; Skic mjc d.o.o., gradbeništvo, ti^ovina, storitve, Imeno 1,3254 Podčetrtek. Zidar zidarska dela; do 16.2.2007; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, sv. Florijan 58, 3250 Rogaška Slatina. Strojruk gradbene mehanizacije strojnik lahke gradbene mehanizacije, pomožna dela; do 24.2.2007; Valeklvan s.p. gradbena mehanizacija. Škofija 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. Dimnikar dimnikar, inštalater, energetik, strojnik; do 6.2.2007; Kds dimnikarske storitve Ljutomer d.o.o., Razlagova ulica 13b, 9240 Ljutomer. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 6.2.2007; Klakočar Miljana s.p. Sveti Štefan, Bukovje v Babni Gori 1, 3264 Sveti Štefan. Voznik nednar i; do 1 t, 2007; pori :uhar 2007; B in o proizvodnja, posred-li.štvo in storitve, d.o.o., Šero-m 8. 3240 Šmarje pri Jelšah. Oblikovalec kovin delo v kovinarski delavnici n na terenu; do 3.3.2007; Lorger " ■ ■ /inska oprema 5240 čistilka na območju Velenja, objekt: Premogovnik Velenje popoldan; do 13. 2. 2007; ISS servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, 2000 Maribor; čistilec zelenjave, čisti zelenjavo za predelavo in paki- že, izvaja pranje.in sušenje zelenjave, tehta in pakira zelenjavo; vloge na naslov: Trgo-tur d.o.o,. Ljubljanska cesta 13/ b, 3320 Velenje; do 15.2,2007; Vegepak d.o.o., Koroška cesta 56, 3320 Velenje; pomožna dela; do 7. 2. 2007; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba telefonist; do 9. 2. 2007; Sr- novršnik Barbara s.p., Demon, 4 Braslovče. Lesar samostojni delavec na žagi; io 7. 3.2007; Fi les d.o.o., Skale 59, 3320 Velenje. a. Talan d.o.o., Unhar-a 12.3250 Rogaška Sla- voznlk tovornjaka v mednarodnem prometu; do 16.2.2007; A-transport i.d.a. Talan d.o.o., Linhartova ulica 12, 3250 Rogaška Slatina. Prodajalec prodajalec pohištva; do 9. 2. 2007; Keros d.o.o. Rogaška Slatina, Tržišče 12a, 3250 Rogaška Slaüna; prodajalec keramike; do 9. 2. 2007: Keros d.o.o. Rogaška Slatina, Tržišče 12a, 3250 Rogaška Slatina; prodajalec bele tehnike in akustike; do 9. 2. 2007; Keros d.o.o. Rogaška Slatina, Tržišče 12a, 3250 Rogaška Slatina. v vegetarijanskem hc r Manzato v Rogašk njek 2, 3310 Žalec. Natakar strežba pijač v baru v popoldanskem času; do 6.2,2007; Stojnšek Simona s.p. Bar Simona, Sv. Florjan 43, 3250 Rogaška Slatina. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica pomoč pri krovsko kleparskih delih; do 6. 2. 2007; Domosir^ d.o.o., Prelska 48, 3320 Velenje; manj zahtevna samostojna dela; do 6. 2. 2007; Pori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Ve- nje, Kidričeva cesta 2, 3320 Velenje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) viličarist, skladiščnik, prevzemanje raznovrstnega materiala, razvrščanje blaga po skladišču, pomoč strankam pri natovarjanju, skrb za red in čistočo skladiščnih prostorov; do 10. 2. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; delo v proizvodnji, lažja dela, obrezovanje polizdelkov za tekočim trakom, pakiranje polizdelkov in končnih izdelkov; do 13.2,2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Avtoklepar pomožna avtokleparska in avtoličarska dela; do 9.2.2007; Roj Vlado s.p., Avtoličarstvo-kleparstvo. Koroška cesta 46, 3320 Velenje. Pečar keramik pomožni polagalec keramik; do 9. 2. 2007; Inter d.o.o.. Internacionalna trgovina, Subo-tiška cesta 23, 3320 Velenje. Prodajalec prodajalec II; do 13. 2. 2007; Bofex d.o.o., Merkur skupina Big bang Velenje, Kidričeva cesta 2, 3320 Velenje; prodajalec v erotični trgovini; do 21. 2. 2007; Venera shop d.o.o., Zg. Jezersko, Zgornje Jezersko 82, 4206 Zgornje Jezersko. Srednja poklicna izobrazba pomoč pri montažerskih delih; do 9. 2. 2007; Sedovnik Ladislav s.p., Lipje 36, 3320 Velenje, Ekonomski tehnik prodajalec 1; do 13. 2. 2007; Bofex d.o.o. Merkur skupina Big bang Velenje, Kidričeva cesta 2, 3320 Velenje; sklepanje zavarovanj za Zavarovalnico Maribor, v pisarni, del. mesto v Velenju; vloge na naslov: Korinita d,o,o., p.p.15, 3312 Prebold ah info@korini-ta.com; do 15. 2. 2007; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Dipl. medicinska sestra (VS) delo s pacienti v ambulanti, administrativna dela; vloge na Polzela. Ločica ob Savi 3313 Polzela; vzdrževalec strojev i prav, pripr 2007; UPRAVNA ENOTA ŽALEC Gradbeni delavec pomožni delavec pri montaži in demontaži pvc stavbnega dela; do 6. 2. 2007; Gra-dex - Matič Radosav, k.d.. Petrov tig 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Delavec brez poklica pomožna slikopleskarskadela; do 6.2.2007; Lazar Maijan s.p., soboslikarstvo in pleskarstvo, Za-bukovica 133, 3302 Griže. Osnovnošolska izobrazba telefonist; do 9. 2. 2007; Sr-novršnik Barbara, s.p. Demon, Parižlje 145, 3314 Braslovče; Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) voznik tovornjaka; do 9. 2. 2007; Turbo-trans d.o.o. Petrov-če, Leveč 2, 3301 Petrovče. Mesar mesar; do 20. 2. 2007; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Frezalec operater na cnc stroju; do 2. 3. 2007; Emo-tech d.o.o. Sem- CC, Juhartova ulica 2, 3311 peter v Savinjski dolini. Orodjar zahtevna orodjarska dela, izdelava orodij za avtomobile; do 2.3.2007; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Optik optik; do 10.2. 2007; Kodrin Simona, s.p.- optika in trgovina, Rimska cesta 35,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Elektrikar energetik elektroinštalaclje na objektih in napravah; do 9. 2. 2007; Energa d.o.o. Žalec, Gotovlje 62/d, 3310 Žalec. Elektrikar elektronik monter - priprava in dostava elementov, materiala in orodja na delovišče, montiranje naročenih elementov, ipd; do 15. 2. 2007; vloge na naslov: Trgo-turd.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petiovče 115, 3301 Petrovče. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 9. 2. 2007; T\irbo-trans d.o.o. Petrovče, Leveč 2, 3301 Petrovče. Voznik voznik tovornjaka v mednarodnem promem; do 24.2.2007; Premax d.o.o., Žalec, K ved rova ulica 22, 3310 Žalec; voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 9.2.2007; Premax d.o.o,, Žalec, Kvedro-va ulica 22, 3310 Žalec. Prodajalec prodajalec; do 13. 2. 2007; Roter Vanek s.p.. Pekarna in trgovina, Šenlrupert 7,3303 Go-milsko. Kuhar kuhar; do 24. 2. 2007; Štojs Violeta s.p,, Violette, Pod bregom 5,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Natakar strežba pijač: do 24.2.2007; Štojs Violeta s.p., La Violette, Pod bregom 5, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; strežba pijač; do 9. 2. 2007; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. Strojni tehnik operater na cnc strojih; do 6.2.2007; Basti - reduktor d.o.o.. Liboje, Kasa 3301 Petrovče. Računalniški tehnik razvijalec erp rešitev - pro- na ali i reši- . 2007; vloge naslov: Ttgotui d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; Euro- niring, Leveč 56, 3301 Petrovče. Ekonomski tehnik blagajniška dela z gotovino in čeki; do 16.2.2007; Lesnina d.d. prodajni center Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče; prodaja pohištva in nepohiš-tvenih programov, svetovanje; do 16.2.2007; Lesnina d.d. prodajni center Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče. Ekonomsko komercialni materialno-finančni knjigovodja; do 6.2.2007; Borni d.o.o. Žalec, Gubčeva ulica 3, 3310 Žalec. Komercialist komercialist - samostojno ali po navodilih predpostavljenega opravlja komercialna dela, prodaja izdelkov za nego nog in ostale komercialne posle, po potrebi pomaga pri odpremi oz. skladišču; do 9. 2. 2007; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta45, 3310 Žalec. Zdravstveni tehnik pediker - strokovni posvet s stranko pred in med izvedbo pediküre, izvaja pedikuro z raz-ledicinsko opremo oz. pri- pomoči druga dela po navodilu vodj do 14, 2. 2007; Kana d.o.o. 2 lec. Savinjska cesta 45,3310 2 lec. Srednja strokovna ali splo-1 izobrazba comercialist-prodaja strešne ; Aretta kriti ......Žalec, Ulica talcev______ Žalec. Inženir strojništva vodja vzdrževanja; do 9. 2. 2007; Kili d.o.o. Liboje, Kasa-ze 34, 3301 Peti-ovče. Inženir strojništva za energetiko komercialist speciahs dobi žuj£ itike z mke in vzdr- iklepa pogodbe montaži, zbira ir madje,ipd.;dol5. na naslov: Trgotui prodaji in ureja infor-.2007; vloge I.O.O.,Ljub-felenje; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče. Ekonomist za komercialno dejavnost ekonomist, ekonomsko ko- izdel o oprer nego r _ 14. 2007; Kana d.o.o. Žalec Savinjska cesta 45, 3310 Žalec. Univerzitetni diplomirani inženir strojništva razvojni projektant - razvoj, projektiranje, konstruiranje orodij in priprav; do 2. 3. 2007; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: SreCkoŠrot Podjeije opravljačasopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novitednikizhajavsak torek in pelek, ceia torkovega izvoda je 0,63 EUR [150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naroinine Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je lema naroüjiina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka tiansakajskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko sredilCe. Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI lEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Staraejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom; Igor Sariah, Andreja Izlakar. (Milikovanje: E-inail tthnW^^u a Solinič, Dean Šusti Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale ^encijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčlč. Propaganda: V<^ko Grabar, Zlatko B(Ä)inac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko laefon: (03)42 25 190 ftx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencij aöPnt-rc.si 24 IIVOSTI V.JIlilf g Dva ducata 55-letiiikov Jubilanti z dnižinskimi člani in delianom Kje je že leto 1952 in njihova rosna leta, so se med drugim s jali letos 55 let stare krajanke in krajani Nove Cerkve na prav posebnem srečanju. Prišlo je dva ducata 55-letnikov, skupaj s spremljevalci je bilo na srečanju 58 udeležencev. Prav toliko, 58, pa je bilo glede na podatke iz rc^stne knjige cerkre sv. Lenarta pred več kot pol stoletja rojenih novorojenčkov, je povedal dekan Alojz Vicman. Po sveti maši je zbrane razveselila godba na pihala Nova Cerkev, sledila je slavnostna večerja, na kateri je za zabavo skrbel ansambel Frajeiji iz.Vojnika. Ideja.o nenavadnem srečanju se je porodila Petru Selčanu, Dr^u Goiičanu in predsedniku KS Nova Cerkev Slavku Jezerftiku, tako da.so leta 2002 pripravili odmevno L srečanje takrat abrahamovcev. 3. srečanje nameravajo pripraviti, ko bodo zdaj S54emiki stari 60 let^ po šestem križu pa načrtujejo vesela.snidenja in prijetno druženje vrstnikov letnika '52 prav vsako leto. Še zanimivost; 26. januar so izbrali ravno zato, ker takrat praznuje prvi 55-letnik, Ivan Ravnak, dru^ pa se zvrstijo do konca leta. AMB J^äm^KMOHii Začelo seje! Tako kot zadnjih nekaj let, so tudi letos sezono maturantskih plesov v Celju odprli četrtošolci Srednje ekonomske šole Celje. Po parketu dvorane Golovec so drseli (na sliki) zadnji petek v januarju, zdaj pa se piesi vrstijo vsak konec tedna. Sezona maturantskih plesov bo tako zaključena še pravočasno, da se bodo mladi lahko posvetili učenju, saj prijetnejšima izletu in plesu sledi šc zadnji iz trojice opravil ob zaključku srednješolskega izobraževanja - zrelostni izpit oziroma matura. Letošnje četrtošolce vabimo, da nam pošljejo na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti ftednik@nt-rc.si) fotografijo svojega razreda s podatki o tem, kdo je na njej in kdo manjka. Fotografije bomo objavljali vse do konca šolskega leta. IS Spalir planincev Minulo soboto sta zlato poroko praznovala Marija in Franc Kumer iz Topo-velj. Ob visokem zakonskem jubileju je bila v bra-slovški župnijski cerkvi maša, ki jo je bral domači župnik Marko Gosak, svatbe, ki je bila v lovskem domu v Braslovčah, pa se je udeležilo šestdeset sorodnikov in prijateljev. Franc Kumer se je rodil pred 79 leti na Lepi Njivi kot šesti od šestnajstih otrok. Po končani in obrtni šoli se je zaposlil v Inde Vransko kot pletarski mojster, nazadnje pa je do upokojitve leta 1988 delal v polzelskem Garantu. Marija Kumer, rojena Voglar, je deset let mlajša, rodila pa se je v Nadolah, Po končani osnovni šoli je prišla v Savinjsko dolino, kjer se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold. S Francem sta se kmalu spoznala in poročila, Topel dom sta si ustvarila v Topovljah, kjer še vedno živita. Zlatoporocenca Kumer V zakonu so se rodili dva sinova Marjan in Franci ter hčerki Angelca in Nežika. Ob delu in skrbi za dom in družino sta bila zlatoporočenca tudi drugače aktivna. Franc je bil več kot 45 let član moškega pevskega zbora, za delo v braslovškem prosvetnem društvu je prejel številna priznanja. Z ženo Marijo sta bila ustanovna člana Planinskega društva Dobrovlje-Braslovče, Planinci so se jima oddolžili tako, da so na poti v cerkev postavili špalir. Kot sta dejala, prosti čas še vedno namenjata kulturi, petju, planinar-jenju in pletenju, nenazadnje tudi sedmim vnukom, ki sla jih še posebej vesela. Cez pet let bodo spet skupaj Pred časom so se srečali absolventi, ki so pred 45 leti končali osnovno šolo v Šentjurju. Prišli so z vseh koncev Slovenije ter med sprehodom po šolskih prostorih, ki so sedaj mo-demo urejeni in opremljeni, obudili spomin na nekdanje čase. Obiskali so tudi muzej na Rifniku ter Ipavčevo hišo in srečanje zaključili v gostišču Bohorč. Obljubili so si. da se čez pet let spet srečajo ter posebej pohvalili tričlansko organizacijsko ekipo, ki je poskrbela za prijetno druženje. MJ