Leto VI., štev. 13 Uubljana. petek, 16. fanuarla 1925 Poštnina pavšallrana Cena 2 Din lzha|a ob 4 z|ufra|. Stane mesečno 25-— Din za inozemstvo 40-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Llubiiana, Prešernova uLit-4 in 54. Telet. št.38. Podružnici: Maribor Barvarska ul. U Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov« zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 15. januarja. Politikujoča duhovščina v Sloveniji f' pora! i'a zadnje nedelie, da ie po cer-vah priredila politične shode [»roti neklerikalnemu časopisju. Pod pretvezo, da je treba boriti proti «brez-verskemu* časopisju in tisku, so priž^ niče in spovednice (»ostale propagandni lokali za [»olitično časopisje SLS. Tudi izveri cerkva je [»olitikujoča duhovščina zastavila ves svoj vpliv, da zatre svobodni tisk ter odvrne slovensko ljudstvo od čitanja zlasti onih časopisov, katerih vsebina je |Hisve-! čena misli državnega ir. narodnega edinstva. Posebno nestrpno je navalil na svobodni ti^k ljubljanski škof dr. Jeglič v svojem tedniku »Domoljubu*, j kjer se je vzbujala v dosego kb-rikai-1 niti političnih ciljev najgrša verska ne- j strpnost in zaslepljenost. Tako je n. pr.1 »Domoljub* v eni zadnjih svojih številk z ozin;m na člen 1384 in člen 1394. cerkvenega zakonika svoje sta-1 ILšče do »svobodnp bosede* opredeli! takrvle: »Prepovedano je slabe (t._j. neklerikalne) knjige, časnike in snisf brez posebnega dovoljenja izdajati, brati, hraniti, prodajati, prevajati v drucre jezike ali jih kakorkoli izročati drugim.* »Prtui prvi božjj zapovedi grešiš, če naročaš, bereš in razširjaš veri (pravilno: SLS) sovražne knjurc, časnike in spise.* cZato poslušaj Bož'<> modrost in vrzi iz svoje hišo ves veri in nravnosti škodljiv strup, če nočeš, da se r* "ase dušna kuga!?* Tako škofov tednik »Domoljub*, o čegar ustavitvi sedaj pretaka krokodilove solze škofov dnevnik in se zgraža, da je oblast [»ogazila »svobodo bese-1 de*.' Stara stvar je, da zahteva politi- j kujoča hierarhija za sebe v državi vedno izjemno stališče. Kar sme ona j na pod!aši hujskač proti Srbom, ker vč. da v slovenskem ljudstvu še ni popolnoma zatrt oni zloglasni in nesrečni instinkt, ki so ga s tako zločinsko brezvestnostjo izzvali in vzdržnvali klerikalci pod Avstrijo in v prvi vrsti baš »Domoljub*. Da b: vzbudil aktivneišo mržnjo proti Srbom, je pisal »Domoljub* v vsaki svoii številki. da so vsj oni. ki zastopajo načelo narodnega edinstva, »liberalni Iškarjoti. ki so prodali Slovenijo in njene miljiarde srbskim državn;m tato vom.s Niso bili to posamezni slučali takega hujskača. V eni sami številki »Domoljuba* jih je bilo ro več sto. T ti •Domoljubu, jo dobro vedel, da širi'i mržnjo proti Srbom znači širiti mržnjo proti r>-v..v; kakor ^ngj ši-iri m proti ITrvatnm ali Slovencem tudi širiti ip-vnio proti Jngoslaviu. Pa baš to je bil njegov pravi namen, katrega cinično označuje kot »delo za bratski sporazum*! . . . Da bi slovensko ljudstvo ne imelo nobenega zaupanja v svojo novo državo, n.ieno stabilnost in lepšo bodočnost, je »Domoljub* priobčeval najbolj brezvestne laži, katerih vseh končni namen ie bil izpodkrpati temelje same države. V vsaki svoji števdki, na vsaki njeni strani, v vsaki koloni, skoraj v vsaki notici je pisal o ministrih ter drugih predstaviteliih države, kakor da so sami »morilci*, »državni tatovi*, ki aruzega ne delalo kot Boljševiška prisega za Radiča BOLJŠEVIKI POŠILJAJO PRlCF. V ZAGREB. KI NAJ POSVEDOC.IJO RADI-ČEVO NEDOLŽNOST! - VAŽNE IZJAVE MINISTRA MAKSIMOVlCA. Moskva, 15. januarja, r. Uradna brzo-jga kot pomagača svojih prevratnih načr-javna agenlura poroča: Vodstvo tre'je tov. Boljševiki pol. gnjo največjo važnost kmečke internacijonale » Moskvi je posla- ca očuvanje Radiča in HRSS., ker vidijo v lo nujno brzojavko kraljevemu sodnemu razdiralnem delu radičevščitie eno glav-gtolu T Zasrehn, r.aj na vsak rarin zasliši nih sredstev za porušenje protiboljševi-v procesu zoper Stjepana Ra li''a in tova- škega odpora na Balkanu, odkoder bi ho-riše predsednika kmečke internacijonale teli vodili novo komunistično ofenzivo Prijateljska francoska intervencija pri Davidov"ču Domlala. Prajra. 15. januarja, r. Kakor poročajo iz Moskve, je predsednik kmečke in'er-ra-ijirale Domfal danes odpotoval t Zagreb. da se ponudi za pričo v sodni razpravi zoper Stjepana Radiča in tovariše. Beograd, 15. januarja, p. Moskovske ve-sii, da so se boljševiki odločili pričati za olne solidarnosti komunistične internacijonale s politiko voditelja HRSS. in njegovih tovarišev. Beograd, 15. jannar;n. p. Po konferenci z znnanjim ministrom dr. Ninč.ičem ie podal minister za notranje posle Ma-ksimovtč novinarjem značilno in važno Kakor pri nas nikdo ne dvomi, da je na izjavo. Na »prašan:e. kaj ie z dnku.iion-primer tnko zvana Kmečka zveza organi-; ti ki obremenjujejo Radiča, je izjavil zacija SLS. tako je vsakemu poznavalcu minister: boljševiSke taktike v Evropi znano, da je I Rndičevo poročilo, ki (ra je poslal c K mečka in»ernarijonalai le drura forma Moskvi. «e nahaja v orieinalu v rokah boliševiške internacijonale, s katere po- j vlade in je oni fantomi dokument, ki močjo si upa komunizem pridohiti zaveznikov in pomoči za svoje prevratne cilje tudi med širokimi kmečkimi masimi. zlasti v agrarnih državah Evrope. Kmet. ki odločno odklanja »diktaturo prn'etariata» v njegovi vidni v II! kemunistirni in'er-nacijonnli izraženi formi, naj bi ro'nm tkmečke internaci:onalei. ki je nnvidei sel jaška organizacija poslal »lepn orodje boliSevizma. To v več sli manj prikriti obliki priznavajo tudi službeni ocnni ga je imel i?ad'č pri arelacijj v svojem žepu. V te; listini se nahaja med dni-gim tudi Radičeva trditev da je dala vlada zapreti v Makedoniii '/O tisoč ljudi in da so i:h obeinli v dimnike. Ta dokument obsega 41 stnni pisanih s stro-iem. ftad:č je poročilo lasteoročno na par kraih popravil Spis i,na dva Radičeva podp:sa. enega v cirilici in druge-ga v latinici. V tem poročilu se sklicuje Radič na kotespendenco. ki jo je G REN A RD A PRI SRBSKEM POLITIKU. I kakor ni prav, da se zavzema za boljše-viške agente, kot je r,. pr. Stjepan Radič. ; Ut krt je. da Franrozi z obžalovanjem gledajo kako je poshu g. Davidovič. ki le ! bil večkrat ministrski predsednik, zaščitnik bolj še viški ga aginta. Da paralizira vse neprijetne komentarje je g. Davidovič zaprosil nekatere novinarje, naj to vest demantirajo, češ, da g. Orenard spioh I ni bil pri niem. V tej stvari je prišel tudi Davidovičev pristaš dr. Sumenkovič v zunanje ministrstvo. Za jutri dopoldne je sklicana seja glavnega odbora radikalne stranke. Danes popoldne sta imeli radikalna in samostojna demokratska stranka man še konference. Ministrski predsedn k Pašič se je posvetoval z ministrom Krsto Milctičem, dr. Niučič pa z Božo Makshnovičera. boljševizma. Dejstvo je tudi', da v bolj- ' /""katerimi inwm«kimi piiMirl- ševiški Rusiji ni dovoliera nobena poli-V 0 rr™b tičra ali stanovska (ire«ii»»'ii», ki ri hre»po»"jno podrejena bnpševDkini roditeljem in nt'b"vim ciljem. ?,e sam fakt. , dokazuje, da gre tu le za vprašanje boljševiške taktike. Resnica je nadalje, da je med v««mi evropskimi demoVraličnimi državami e Radiča preiskovalni sodnik, kl ima o"romno materijala. Tvn. j rina pa se vsled svoje razsežnosti ne mo'e take h'tro ttreide pred s"d:Iče. ho izpndliil vsako pričeva-njo v prilo? Rad;«*a 'n popolnoma upta- večansko kmečko republiko in ne oni nje- v!či! postopanje vlade. Pred odjočitvro banske^a sto'a PORAZNA K VTIKA nntrSTAVITVFNrr.A SKf.FPA 7AG nrnUKF.GA SOD-BENFCA Srnr.A v 7.*T)EVI /)/?M IN TOV. r. Za^reK 15. iantiaria. Državni p-avdnik d-. 7.\'\č ie včerai ponoldne p-edloži! so^^enemu sto'u p'ii tožbo proti zntnemu sVcpo son-ita o uki« pitvi p-pislrave p-ot? dr. Al ičVu in tov n Amerike*. Na tem kongresu ie govoril tudi 7'novicv in poutlaria!. da delavski razred že'i v seliaški intcrnacionali videti »rcvohiciona-ne. rdeče mi!i;ine seliakov vseh deže'». Scliflški dcVgiti so s knn» rišem. Sodbeni stol >e rtrito/bo z vsemi g.es« posla'i brzojavni pozdrav Leninu p-;'onaTrii že predloži! banskemu stolu v ! kot svo:emu -liuhiienemti voditelji*. rešpvap!e. j Sc!;nška inte-P"ciona'a sama p'i?nava Dr. ?,i'ičcva pritožba ic porazna kritika j rcvohicionarne ci!:e. nične ponlavi»ne te^ senatove"a sk'cpa. Predvsem ttootav'ia | 7e se gladko sk'nda;o z revohtrrskim drž nmvdnik vsa p-otis'ovia in proti^a* i pronramom Kom;nterne. Ptib'ikaci;e se« POSET FRANCOSKEGA POSLANIKA Beograd. 15. januarja, p. Današnji dan je potekel brez vččjih političnih dogodkov. ljuba Davidovič je posttil predsednika Narodne skupščine Jovanoviča in je protestiral pri njem, ker je bilo v Vo.vo-dini prepotedanih nekaj shodov nemške stranke. V tej stvari je interveniral Davidovič tudi pri notranjem ministru Ma-ksimoviču. Današnja »Pravda* piše o »velikem uspehu*, ki ga ima beležiti Ljuba Davidovič. Posctil ga je namreč francoski poslanik Orenard. Stvar je pa povsem drugačna nego namiguje »Pravda*. Vaš dopisnik je izvedel iz kre.gov. ki stoje blizu francoskega poslaništva, da ie g. Orenard res kot star znanec privatno posctil g. Davidoviča. za katerega pa e ta obisk bil zelo neprijeten. Poslanik Orenard je naimeč predočeval g. Davidoviču, da nI- Dr. Luther imenovan za kancelarja POSREČILO SE MU JE SESTAVITI VLADO MEŠČANSKEGA BLOKA. - PR5 VLAHUJOC VPLIV NACIJONALCEV. Berlin, 15. januarja, d. Pogajanja dr. I ster dr. Gessler. V parlamentu ho imela Luthra za sestavo vlade so se zavlekla, nova vlada siccr večino, vendar pa ne tako da Luther šc sinoči ni mogel dohiti dovolj krepko, da hi mogla izvesti kaše of;cic!ncga mandata. Danes dopoldne ln j važnejše načrte. Najbolj jo bo slabilo to, v prvih popoldanskih urah so se razgo< j d* sama v sebi ne ho homogena, ker je vori nadalievali in dozoreli tako daleč, : Sel del ccntruma. ki ga vodi bivši kance« da se je ob 16. uri podal dr. Luther k l*r \Virth Ic proti svoji volji v koalicijo, dtžavncmu predsedniku Khertu in mu ja«' desnemu krilu nacionalccv pa je Luthro« vil, da je pripravil vse potrebno za se« va kombinacija še vse premalo monarhi« stavo koa iciiske vlade. Državni predsed« stična. Zato vciiko berlinsko časopisje nik ic na podlagi tega referata imenoval novi vladi ne napoveduje baš dolgega d- Luthra za državnega kancclarja in mu živlicnia. oficie'no poveril nalogo, da sestavi vlado. | Berlin. 15. januarja, v. Kakor poročajo Ako ne pride šc v zadnjem hipu šc do berlinski listi, bo nova vlada sestavljena kake spremembe, bodo v novi vladi za> sledeče: stopani: centrum. ljudska stranka, nacio« j Kaneclar dr. Luther; nalet in bavarska ljudska stranka. Vlada ' bo torei predstavljala meščanski hiok. ki j so si ga desničarske stranke to iko žele« le Socialisti in demokrati bodo proti niči v ostri opoziciji. Nacionalci bodo imeli v novem kabinetu tri zastopnike, ccn« t.um dva. ostali stranki po enci>». Vrhu tega ostane v njem tudi obrambni mini« Bilanca pariške konference NAJVAŽNEJŠI REZULTAT JF. A UF.RIŠKA UDELEŽBA PRI NEMŠKIH REPA- RACIJSKIII PLAČILIH. Pariz, 15. januarja, z. V tukajšnjih po« i na reparacijah prej ali slej ugodno reS!® litičnih krogih so zelo zadovoljni z izi. j tudi vprašanje vojnih dolgov, ker bo dotn in z rezultati konference zavezni«" j Amerika gotovo pristala na to. da vpiša ških finančnih ministrov. Na i večjega po« v-ote. ki jih bo dobila od Nemčije, v do-mena je, da bo po sklepih konicrcnce od« ; bro svojim evropskim dolžnikom, slej tudi Amerika direktno interesirana ' Važno v tem p.igledu je dejstvo, da na nemških rcparaeijskih plačilih, od ka« I se je pariških posvetovanj osebno ude-terih gre niei v prid 2.5 odstotka. Stali«1 leževa! ameriški londonski veleposlanik šče Amerike do Nemčije bo vsled tcgajKellog, ki j» imenovan za bodočega vo-bistveno drugačno kakor doslej, ko Amc« ! diielja ameriške /unane [.oblike. Saj i« rika ni bila direktno soudeležena pri rc j srotovo. da ra tem mesiu ne b0 mogel zunan ie zadeve dr. S t r c s e m 3 n n; notranje zadeve posl. dr. S e h c c 1 ej finance dr. S a c m i s c h; gospodarstvo N e u h a u s: jiivna dela B r a u n s; justica Sc h o 11 e n: obramba dr. Gessler. pa raci j a h. i Dalje pa se nadejajo francoski krosi. da se bo v zvezi i ameriško udeležbo pobijati onerra. kar je v .uairal ustvariti. Parizu sam (>»• kon'fosti: senat ie brez ugotovitve od'o« čuio^ih momentov in n* osnovi n^popol, 1'rške in*c *nnciona'e dok»zuie'0 popo'ni kontakt s 111. kom. in te'P """ion*'o. poseb« no donnaneta stanja stvari zlomil svho , no p., resolucija 5. kopn-esa trct« p-e'sknve. katc-c rili ie ravno, da dožene j j0 intemaeionale Iv iu'i>'u 1124. v Mo« iasno stnn:e de'stev v post'e''u m^teria'« sl-vii ko se ie tudi Radič mudil tam> po« ne ist!ne. Senat n-eitid'c'-a razsodNi. pre« j t.(iarjgi |e »kupna borba selinške in den ie ugotovi' de;ansVi stan. Drživnl kr-mnnistične ipternaciona'e more obe p-ivdnik pato iz simera p-eiskovn'nega | 5frBnki osvobod' \'se to do. sr'si navata obtožbeni material, ker ie , kazitie, da ie sc'iaška intcrnaciona'a po« sodišče to samo propustno io enost-nn« ; sgetrirna kom'nteTie. ustvarjena pod po« sko uvaževfl'o s«mo o«e momente, ki jih ktoviteMstvom sov;ctov; po taktiki in sm-t-a v p'i'o<« obrambi. Dovo'i upravičen >e s u m — tako na« vaia d-Javni pravdn>V — da >e vseh Pe« tero obdolvnn^ev odobrilo Vazn'vo metodi se s'agati. obe. č'oskovski zapisn!k z dne 1. it^iia 1024. o sp'e:etiu HRSS v seljaško inter« nnciona'o P'avi, da se iz;ava sodruga deloven;e P-di^a v Moskvi, m j sticp,na Mi-koviča Radiča sklada s S=cer kot pristaši HRSS kot nn-^dni po« | tr,prv.e mednarodne seljaške konfe« s!«nci in kot č'ani vodstva URSS S->di« j rence ter s nrogramom bo-be za zemlio. šr*no. Državni p"ivdn!k ie pritožbi pri'ožil m. dr. revi;o «Se'inška iptcnacio. n»la». ki ie povodom prvega medna-nd« nenj kon"'esa S. I. naved'a. da bo »na i« lepšo pa<"ado za ntsko se!;aštvo pomenil oni mr>mept. ko bo spozpspie pttiposti sr.viefske boliševišVe revo'ur':e ohie'o vse de'ovne narode Aziie, Evrope in »ropajo državne blagajne* ter izmozga-vajo »ubogo slovensko ljudstvo*. Karkoli se ie dogodilo v naši notranji al! zunanji polirki, je »Domoljub* obrnil tako. da je b!lo direktno ali indirektno naperjeno proti državi kot celoti. Vsaka številka »Domoljuba* je bila zase dokument najogabnejše gonje katoliške politi-kujoče duhovščine proti vitalnim Interesom Jugoslavije. Ako država ni hotela, da se dobro slovensko ljudstvo po brez-vestnežih še naprej zastruplja !n okužuje, je morala poseči po samoobrambi ter po zakonski zaščiti. pisala Stiepan Radič in Avgust Košutič. Jasno »e. da sta se oba zavedala, da uva« jata HRSS v de'avsko • sebaški revolu« cionarni blok. in da so to vede'i tudi osta !i štirie obdolženci, ko so Radičev korak odobrili. Da tudi taktika IIRSS ni bila rr.irotvorna, dokazuje Radičev načrt sestavljen za informacijo sovjetske vlade in navajajoč Radičeve revoiucijske za« snove za osamosvojitev hrvatske seljaške republike. Radič je v tem načrtu preteh« tal vse možnosti (umor kralja, amputaci« jo itd.) in posebno obsežno opisal organi« zaciio svojih »seliaških bojnih odredov*, ki naj bi v danem slučaju prevzeli oblast. Zanimivo je. da Radič med navedene •odrede* všteva predvsem — tamburaJe. Državni pravdnik končuje pritožbo z zahtevo, da banski stol ukine sklep sod« benega stola ter da se preti vsem obdol« žencem uvede preiskava in odredi prcis« kovalni zapor. Ater*!at v Sofiii Solija, 15. januarja, p. Načelnik kazenskega odseka v oddelku za javno varnost. Štefanov je bil uslreljen na ulici Morilci, ki so doslej uezuani, so pobegnili. Nova zveza z zanaifom Beo:rad, 15 januarja, p. Belgija je napravila pri udeleženih državah in tako tudi pri naši vb di korake, naj bi se vzpostavila predvojna direktna zveza met! Oslendom in Carigradom preko Dunaja, Budimpešte in Beograda, potom orieiUne-ga ekspresnega vlaka, * čemer bi bila pol precej skrajšana. Danes znaša vožnja iz Oslenda v Beograd s simplonskiiu orient-nim ekspresnim vlakom preko Milana in Trsta 52 ur. V smislu konvencije iz leta 1921. mora ili zveza z brzimi vlaki samo po tej progi. V naši državi je ta predlog iz Belgije sprejet simpatično, ker dobi Beograd na la način dve direktni zvezi z zapadom. Trgovinski minister, v čigar področje spada to vprašanje, bo na eni prihodnjih sej poročal o tem ministrskemu sveta Anglija in Rusija London. 15. januarja, z. Listi nnglaša-jo. da tudi v slučaju, ako "Se po povrat-ku Rakovskega v Lonilon obnove poga-ijanja med Anglijo in sovjetsko »lado. ; nikakor ni pričakovati, ila bi Angliji dorolila Rusiji kako poso:ilo. Stališče ! konservativcev napram vprašanju ga-| rancije posojila Rusiji je namreč slejko-prej odločno odklanjajoč«. POGAJANJA Z MADŽARSKO. Beograd, 15. januarja, r. Popoldne sc je vršila prva plenarna seja. naše in madžarske delegacij, ki je imela pre-! gledati snov za sklenitev trgovinske po-iffudbe med obema državama. Politične posledice tržaškega konkurza Trst, 15. januarja a. Konkurz »Bane« Adriaticc« je imel dnncs prvo moralno posledico v tem. da je odvetnik dr. Dom« pieri, ki zastopa Fcilcrjcvo skupino biv« ših upravnih svetnikov banke, odložil me» Atuo svctovalstvo in obenem tudi mesto finančnega referenta v mestnem občin« sketn svetu. Svoi odstop utemeljuje • tem. da on kot zastopnik Fcilcrjeve sku« pinc nikakor ne more ostati na svojem mestu, ker je v zadevi soudeležen tudi mestni župan senator Pitacco. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 15. januarja, p. Seja finančne« ga odbora je določena za 21. t. m. Jutri se povrne iz Pariza finančni minister dr, Stojadinovič. 15. januarja: CTRIH: Beograd 8 5(), New-Tork 519 33 London 24 8C5. Pariz 27.83. Milau 2110, Praga 15575, Budimpešta 0.007170. Bukarešta 2G5. Sofija 3 75. Dunaj 0.007310. TRST: Beo?rad 30 40 do 30 80. Dunaj 0.0840 do 0.0350, London 1!7 35 do 117 05 New-York 24 375 do 24 575. Curih 470 do 474, dinarji 30 30 do 39.70, 20 zlatih frankov 92 50 do 94. — Funt šterling ja po zaključku oficijelne borze skočil na 120 DUNAJ: Beograd 1145 do 1149, Budim-pešla 98 05 do 98 85. Bukarešta 3G7 do 309. Milan 2904 do 2910. New-York 70.955 j do 71185, Praga 2129 do 2!39. Curi& 13 075 do 13 725. diuarji 1137 do 114S, : lire 2870 do 28U0- PRAfiA: Beograd 55. Dunaj 4.71, Rini 139.75. London 102 30, Curih 055.25. BERLIN: Beograd R835. Milan 17.M? ] fraga 12i9, Pariz 22.50, Curih 80.82. «JUTRO» št. 13 Petek 16. L 192^ Preprečeno klerikalno izdajstvo KAKO SO KLERIKALCI HOTELI NEMCEM IN NEMŠKUTARJEM VRNITI NJIHOVO CELJSKO «TRUTZDURO*. V bivši Avstriji so klerikalci sistematično kupčevali s slovenskimi narodnimi interesi, kadar je to njihovi stranki kazalo. Nič jim ni biio sveto. Prodajali so nemškemu Dunaju svojo univerzo, slovenske šole, slovensko uradništvo, slovenske postojanke. Narodno izdajstvo je bilo takrat pri klerikalcih na dnevnem redu. Ni pretečenega leta odstopila demokratsko-radikalna vlada, tik pred definitivno Izročitvijo bivša »Trutzburg* v slovenske roke. Takoj pa, ko so prišli pretečencea avgusta klerikalci na vlado, so začeli Nemci dvigati glave. V Celju so pripovedovali, kdor jih je hotel poslušati, da jim je dr, čuda, da smo izgubili Koroško, Ca se ie Korošec obljubil pomoč, da dobijo «Pcu- ta dežela pred vojno v teku 20 let popolnoma po.iamčila, ni čuda, da je prišlo vsako leto -'eilko število slovenskih krajev v nemške roke. Se 10 let pa bi biia tsches Haus», ter da jih razsodba najvišjega sodišča nič ne briga. «Klerikalci bodo že napravili» tako so se Nemci hvalili. Nemški posianec Schauer je šel v Bco- vsa Štajerska, tako kakor Koroška za \ grad in glej! Kakor strela Iz jasnega je Slovence izgubljena. Saj so bili klerikalci I zadela naše celjske narodne kroge vest, vsega mogočni aa Kranjskem m Štajerskem. Tako je bilo pod Avstrijo! da je klerikalna vlada telcgrafično naročila slovenskemu kuralorju in njegovemu zastopniku, da ne smesta „v stvari A tudi v Jugoslaviji so klerikalci ostal'; *Deutsches Huus» ničesar več ukreniti, Isti kakor nekdaj. Tudi sedaj so priprav- ! torej da ga ne smeta, izročiti Slovencem. ljeni izdati vsako narodno stvar, ua le j S tem je poslanec Seiiaucr dosege! prvi ima njih stranka kak profit od tega. Le : uspeh, kateremu je imel takoj slediti drug:. kratko časa so biii na vladi — komaj tri mesece — pri so si nakopali na svojo umazano giavo grde izdajalske grehe Naši narodni Celjani so se pet let trudili, da bi končno izpodrinili Nemce iz njihove nekdanje pangermanske trdnjave »Deutsches Haus». S slovenskimi žulji so Neinci, ko so pred vojno vihteli germanski bič nad uami zsraeiii v Celju na najlepšem prostoru palačo, da bi od tod širili germansko »civilizacijo* po Slovenskem. Iz te palače se je naše ljudstvo na Spodnjem Štajerskem, če treba s silo, pretn.ami In drugimi nasilnimi sredstvi, odtujevalo lastnemu narodu ter po-nemčevalo. Naravno je bilo, da so po prevratu zavedni Slovenci obračunali z nemškimi nasilneži ter prevzeli »Deuisches I1aus» v lastno oskrbo, da se bo od tod širila slovenska kultura. Iz tega nacijonalnega tnteresa je demokratska vlada že leta 1519. razpustila nemško društvo »Deutsciies Haus» in sou-nija je postavila hišo pod slovenskega Dr. Korošec je v bratskem objentu z Nemcem Schauericm pripravljal pot, da pridejo Nemci zopet v posest svojega znamenitega germanskega taborišča. Da bo mogel poslanec Schauer spretno voditi borbo proti nacionalizacij! nemške hiše, je klerikalna vlada odredila, da se morajo takoj odposlati vsi ukti v Beo-grud v minististvo pravde, da bodo Nemcu Schauerju na razpolago. Akti so prišli v Beograd. Schauer je prezirljivo hodil po ulicah češ: »Jctzt vverden w!r den Windischen schon zeigen.» Tako se je zgodilo, da ie 5 let po osvobojeniu dr. Korošec zopet izročil Nemcem bič proti Slovencem Našega dednega sovražnika so klerikalci zopet pripeljali v deželo. Ravno tiste dni je pisal cSlovenec« o narodnem izdajstvu demokratov. le smo Se bali, da bo klerikalna per-fidija uspela, kar bi se tudi gotovo zgodilo, da niso narodnozavedni uradniki zadrževali nakane klerikalcev do padca njihovega režima. Za en glas Nemca Schau-erja so bili klerikalci pripravljeni izdati kuratorja. Se predno pa se ie moglo to ! vel'k narodni interes. izvesti, je nemško društvo na tihem «pro- j To mizerno klerikalno kupčijo pa je dalo« to hiše dvanajstorici naizagriz-enej- i končno onemogoči! padec klerikalne vla-ših celjskih Nemcev za neznutno vsoio. | de v pretečeni jeseni. Prišla je vlada Na-Od sodnije postavljeni kurator je seveda rodnega bioka. Schauer je izginil Iz Beo-to pogodbo izpodbijal ter je pravdo dobil j grada ter je demokratski min.stcr dr. Lu-v vseh treh inštancah. V tretji inštanci j kinič vrnil akte z naročilom, da sc ima v Zagrebu je bila zadeva še le letos po- : takoj Izvesti sodba najvišjega sodišča, leti končana. Med tem se je tudi ustano- j Tako se je tudi zgod lo. Nameravano kle-vilo v Celju slovensko narodno društvo j rikalno izdajstvo v ostalo ncizvršeno. «Celjski a'om», ki bi imelo prevzeti nem- j ! i ta stranka se predstavlja kot zastop-ško hišo. Cela zadeva je bila v najbolj- I niča slovenskih intercsovl šem teku, ko je koncem meseca julija \ --- ročnim podpisom pozval, naj preda strankine lokale in arhiv novemu Mestnemu odboru. Pismo, ki ga jc posla! gosp. P;;šič dr. Ravniharju in ki mu jp j bile včeraj izročeno, se g!asi dobesed-I no v izvirniku: Gospodinu dr. Vlad. Ravniharu. bivš. ' predsedniku Mesnog odbora NRS v Ljubljani. Izvolite predati lokale i stvari Mesnog odbora novom predsedniku g. pro-fesoru Mibajlu Preslu. Ne treba izdavati »Radikalski Glasnik*, pošto je oficijalni organ Narodne radikalne stranke zu ljuhljansku oblast neiioljni list »Samouprava*. Predsedni'- Glavno? odbora NRS Nik. P. Pašič. Tn kaj je storil dr. Ravnihar? Odgo voril je odooslancem Mestnega odbora, da toga nisms ne prizna in da se abso lutroo ne pokori. Vsak radikal vč sedaj, kaj je njegova dolžnost in kaj je bivši predsednik dr. Ravnikar. Ravnikar se priznava Pašiča K.onsc radSialske karliere slovenskega vsestrankarja. Iz Mestnega odbora NRS v Ljubljana nam poročajo: Kakor znano, je dr. VI. Ravnihar vsled svojega paktiranja z nasprotniki radikalska )>olitike izgubi! zaupanje ve čine že v starem Mestnem odboru, kiir se je poka-.tio zlasti na občnem zboru v Narodnem domu. Tudi je znano, du dr. Ravnihar v položaju predsednika Mestnega odbora sploh ni hotel upoštevati navodil in Želja strankinega šefa gosp. Pažiča ter je kratkomalo progla šai njegove brzojavke za »apokrifne*. Vse to je povzročilo popolnoma naravno odpor pravih in starih radikalov, kar ;va dr Ravnikarja ni iztreznilo. čeprav je končno ostal osamljen sredi svoje faruozne devetorice. Ko je vzlic vsemu temu vložil svojo lastno volilno listo — ki nima nič skupnega z radikalskim programom, kar najbolje dokazuje njegova zveza s stranko, ki je načelna sovražnica vi-dovdanske ustave in sedanje državni ureditve — se je eo ipso postavil izven strank. Kot odgovor na njegove. r>očetje je šef glavnega odbora gosp Pašič odredil, da n? sme več izhajati »Radikalski Glasnik* kot oficijelno strankino glasilo. Dr. Ravnihar «e .:•> temu odloku le navidezno pokori!, kajti izdal je še zadnjo Številko lista, kjer je poročal po svoje v škodo radikalske stranke in Narodnega bloka. Sedaj pn pi-ične zo;>et izdajati svoj volilni list. ki bo brezdvomno Še bolj škodoval dr-žavni in narodni stvari, ki je obenem stvar Narodne radikalne stranke. nego je škodoval njegov blokaški »Narodni dnevnik* prve in dnige izdaje. I?, vsp-ga je jasno razvidno, kako globoko more pasti človek, kateremu je osebna ambicija več kot koristi države, naroda in stranke, v katero jp stopi! «:'ino radi svojih osebnih ambicij, ki so bile edini vodilu; motiv vsem njegovim dejanjem. Kljub temu, da se je s svojim počet jem postavil sam izven stranke, pa hoče oči vidno Se vedno slepomišiti v ulogi radikala ter sklicuje kot bivši predsednik sestankp pododborov t. j. svojih osebnih pristašev in prijateljev. Ljubljanski radikali naj v st.ra.nlMr.em ip v gvoiem la«tnem interesu ne nasedajo Ravniharjevi politiki, ki je toliko škodovala snlošni s'vari in tudi posameznikom. člani radikalne stranke naj ne pozabijo, da dr. Ravnihar nikdar rti upošteval strankinega šefa gosp. Paši ča, ki je osivel v svoj.-m delu za narod in državo in ki ni nikdar vodil nobeno politike proti ee!ok urnosti. Kakšen radikal je dr. Ravnihar. je razvidno tudi iz dejstva, da se noče •pokoriti svojemu vrhovnemu šefu g. Pažieo, y it bkfztao iu « Ut^oo- Aft vas nI n"č sram? 2,e velikokrat smo poudarjali, kak greh delajo nad narodno in napredno mislijo brezvestni demagogi. ki sc samo zato. da ustrežejo ambicijam svojih neznatnih oseb. pred volitvami t>o-javpajo kakor gobe po dežju s svojimi posebnimi kandidatskimi lis' . i. Teli domišljavih zsagariev v slovenski na-nre.liii javnosti tudi vse dosedanje po-!itii}ne izkušnje nfeto spametovale iz enostavnega vzroka, kor nimajo pameti. ali pa. ker nimajo nobene vesti. 'Baš pri teh voiltvah ie bila dana prilika. da nastot>i v Sloveniji od vseh naprednih srrank In'frakcij n odpira na skupna fronta pod imenom Narodnega ! bloka. Nikomur, ki le pri7^ava nared-,no in državno edinstvo ter je 7.a to, da iprpn.-ba v naši državi hreznlrvlno l>e tranie javnosti z državnopravnimi ce*!i. a da nastopi m^stn nieca doba kon-stnikUvre"« n^rlarTenta-^e^a dela za nanredek. zl^ti na posnodirskem in soci.ialnem polju, nikomur ni bilo one-moTručeno. da se pridni1?! narodnemu bloku kot naiia?;eimu predstavniku na rodne in napreri vrlitvah R. febroarja re»no v i rto*tev za doseiro lenerra voMlne^a re !zul?ata. Kdor se Narodnemu blo-kn ni nridrjžil nflvzli« enetovanim vabilnm. naj se 7av>da. da se je sam ?e vnamvj M 'kp države. Osnoval fe ie marveč Gdansk kot posebna samostojna država, dasi so v njej rezervirane za Poljsko znatne pravice. Gdan«k ima kot državica 3,">6.7I0 prebivalcev, mesto samo pa šteje 105 tisoč ljudi, ostalo odpada na okolico, v kateri sta večji mesti 7oppot z 19.000 in Oliva z 12.000 prebivalcev in še neka i neznatnejših. Versailleska mirovna pogodba prisoja Poljski več pravic v Gdansku: Poljska zastopa Gdansk v inozemstvu in Ščiti njegove državljane v tujini Poljski »e frarantira uporaba vodn'!i cest. pristanišč in pristaniikih skladišč, kar iej je potrebno 7a uvoz in izvoz — podrobnosti so dogovorijo med obema državama, v slučajih spora razsoja komisar Zveze narodov, ki »toluie v mp-stu. Dalje upravlja Poljska Vido. Železni™ (i7V7err>ši mestne), pošto, tclu-fon ln telegraf. Poli«ka prava tedaj niso neznatna v Gdansku. vendar Poljake teži. da pristanišče ni popolnoma njihovo, krr imajo tudi često opraviti 7. nagajanjem prebivalstva samega. Zato se ie prijavila že zgodaj po osvoboi«niu fe5r,la. zgraditi si lastno pristanišče v Gdinjn. nedaleč od Gdanska rn na ta način udariti oholo nemško mesto. Zadnje dni pa je nastal večii snnir 7 Gdansku med polistMmi oblast vi in prebivalstvom, posredno pa tudi mr«t. nim senatom. Poljska ie otvorila v ni"-ftu svoje poštne urade in razpostavila poštne nabiralnike s ool.lskimi napisi To pa ie oholo nemško publiko spravilo pokori011. osobito ker *o vsenem-ški kri^ači stalno na delu. da čim najbolj poostrilo razmerje tned Poljaki ia Nemci. Nemci so ponoči dne 5. januarja napadli poliske poštne naprave, razbili noštne nabiralnike ter izpraskali r>olj«kp napise. Ta akt je povzročil »eveda veliko otrorfenje med Poljaki. Pol'«ko č-isr-pis;e jc napadlo Nemce, osoblto Vo so se izgredi v sledečih nočeh non.ovili. ne da bi bile lokalne ob'a«ti intervenirale primerno. Zastopnik Po'V>ke je protestiral nri senatu v Gdansku. toda nat «e ie postavil na stran izjrre-lnikov tor ;P osr.oril pravo Poli«ke do 'metio-vanih poS*r>o'ipravnih odro-.lh. Polemika se nadaliuie in polisko ča«opi.«je preti 8 prntiodredbami ter se »klicuie na doleobe vesa!lleske krivi droznih bremen'* Grozna bremena pa so j b!'a kriva klerikalnih obljub, in zaradi ! teh lažnivih obljub bodo klerikalni tigri I tepenl pri vo'ltvah. Krivi.pa bodo — jas« | no — «žerlavovci». I 4- Lažnivi pratikarj!. Lam' ob 75«!ctnici j | Prešernove smrti se stolni go«podie okoli , •Slovenca* niso spomnili niegovc« ime« . na. I.etoc pa i * njim a"itir»jo. ker ie 1 s!učai nanenel, da se volitve vršiio na ; dan 8. februarja, ki je obletnica Prcšer« i nova amrlL «Preiarca bi t* moral v ato» i bu obrniti od nevolje nad tistimi, ki nje« gove ideale izdajajo In prodajajo*. Pa da su doktor France na dan volitev obrne v grobu, bo mogel mirno reči klerikalnim šelobardam: oto. še bolj pa njeno temperamentno in tako naravno igro, da pozabiš, da io vidiš sani o na platnu. »Matica« predvaja baš re* dni Plai. posri.-t po slovitem zgodovinskem romanu »TI Si pa|ieža«. ki je izbaial s^oj čas tudi v »Jutru«. Res ne razumemo, kako e mogla cenzura lani ta film prejtov*. dati. saj nam sl":a znana zgodovinska dejstva brez pretiraval.ja. Filmsko pod-ietle je bilo ceio miio^o bol' oliz.irti«, fciikor je sicer navada v tej stroki. So je tako daleč, da je iz pai^f.eirih otrok naredilo sa.no »posinovliMi"e«. — A ne gleošte in telegrafa potrdilo v tem dostojanstvu Koncem leta 1020. je bil povišan v oblastnega direktorja in bi! kot tak prvi slovenski poštni ravnatelj v Sloveniji Pokojnik ie bil predvsem uradnik in c politično življenje ni posegal. V neumornem delu je iskal vedno utehe iu nikdar silil v ospredje. Njegovim or-ganizatoričnim zmožnostim se imamo zahvaliti, da naša poštna uprava kljub vsom nedostatkrm tako vzorno fiinkci-jonira. Ostal je tudi v nnikritičnejšiu časih zvest -in svojega naroda in je tudi svojo rodbino vzgojil v strogo narodnem duhu. Svojo plemenito, slovanski čuteče srce je pokazal zlasti v skrbi za ruske begunce, ki iim je bil pravi zašč'tnik in dobrotnik. V prizna-nje nji-govih zaslug mu in podelil kralj red sv. Save IV. razreda, več občin Smarskega okraja pa ga je izvolilo za ča-tnejra občana. Pogreb se bo vrši! v soboto ob 4 poooMne izpred poslopja poštne direkcije. odkoder krene sprevod do kapelice pri Sv. Krištofu, nakar se prepr-Mejo 7.pm-kj ostanki poko?"ika v nedeljo z jutra? v Rogaško Slatino in oolože famkiti ob 11. dopoldne na pokojiali-f-ču pri Sv. Trojici k večnemu počitku. Odličnemu možu bodi ohranjen trajen fomiti, žalujočim pa naše iskreno so-žalje! U&teljska imenovanja Imenovani so na osnovnih šolah: v Framu Helena Rauniher (ll/l), v St. II j u Definltivni sporazum z grafičnim delavstvom v Sloveniji Kakor znano, so ostala psgajanja, ki so se vodila v Osijcku med organizacijama grafičnega delavstva in tiskarskih podjetij za novo tariino pogodbo, brezuspešna. Po hudih naporih se je naposled posrečilo podaljšati dosedanjo tarifno pogodbo do konca oktobra. V tem času naj bi se poskuša! doseči sporazum za novo pogod bo. Ze pri osjeških pogajanjih pa se je pokazalo, da tvorijo najhujše ovire za sporazum velike razlike, ki obstojajo v ustroju in poslovanju grafične industrije v različnih delih države. Tako so bila n. pr. nasprotja v Sloveniji mnogo manjša, kakor pa po južni!) in vzhodnih področjih. Zato so se tiskarska podjetja v Sloveniji dogovorila s svojim delavstvom, da poskusijo doseči lokalno pogedbo, ki bi se nanašala samo na Slovenijo. Tozadevna pogajanja so se začela sredi decembra ln so trajala do včeraj. Pokazalo se je. da je bil upravičena domneva, da bo sporazum, ome.en na ozemlje z enotnim ustrojem tiskarskih podjetij in s približno enakimi živlienskimi prilikami, lažji kakor pa sporazum za celo državo. V ti.ku pogajanj se je namreč posrečilo odstraniti obstoječe diference, tako da je bilo v zadnjih dneh doseženo popolno soglasie. Sinoči ie biia ie podpisana novu tariina pogodba, ki obsega vsa tiskarska podjetja v Sloven ji in stopi v veljavo 15. Iibruarja. Njena veljavnost je predvidena na pet let. Pogodba temelji seveda na dosedanji, upošteva pa med tem spremenjene razmere n ustreza tako gospodarskim zahtevam podjetij, kakor tudi upravičenim stanovskim zahtevam delavstva. Pogodbo so podpisali za delodajalce ravnatelja gg. Miroslav Atnhro-žič iti M. Rožanc, za delojemalce pa gg. Biteuc. Krašo\ec, Horvat in Kosem. Kakor ču:cmo, sta izrazila državna sa« veza grafičnih podjetij in grafičnega de* lavstva željo, da se jima predloži za S'o» venijo sklcnienj pogodba. Savcza bosta potem skuša a, ali ne bi hi'o mogoče na podlagi te pogodbe doseči sporazum tudi za ostale pokrajine države. Tei želji je bilo seveda ustreženo in v interesu na« šega iavnega živlienia, ki bi vs'cd event. konfikta v Grafični industriji silno trpe» lo. iskreno želimo, da bi se posreči'o do« seči zadovoljiv sporazum za vso državo. Kaznjenci na strehi vlaka V kaznilnici v Mitrovici sta dolgo ob-jokavah svoje grehe Dušan Rebič in Dra-gotin Mirt. Zaman sta čakala na poinilo-ščenje. Ker sta si bila Jobra tovariša, sta si drug drugemu zaupala vse misli, in želje ter tudi načrte. Rebiču kot dolgo- j letnemu kaznjcncu. se ni zdela nobena 1 stvar nemogoča in seveda tudi ne beg iz 1 ječe. Dolgo sta tako oba pretnišl evala in delala načrt, kako bi se rešila pustih zi- y eor Rozalija Girlinger =■ Žolgar j dov jt, muk;po,neKa zapnla. (IP2), na IV. ženski osn. šoli v Mariboru Končno sta vendar našla ugodno prili- ^MČ'nski n1'/U- ,r!f,r!ja J8'!5311 Za pravoslavne božične praznike sta (11/1), Kristina Petrič (II/,) Emilija b„a odp„slana na del(, K* nista « L,en(!i])- ^ " -Rre?ce ,ll 2>.Rm:!!11! dovolj nadzirana, sta pobegnila In sc bila Vah (II/2); na III. ženski osn. šo'i v M a« riboru Ida Vodenik (Il'l), in Marija Hm ~,a se mek (II'1): na II. ženski osn. šoli v Ma« riboru Avgusta Fajgeli (11/2); v Go'em Marija Pegan . Sušteršič (11/2), v Trbov. Ijah » Vodah Angela Ručar « Sitar (11/2), na Rlanci Pavla Brcgan « Majcen (11/2). v Zasipu Amalija Jegljič (11/1), v Liub« ljani (II. moška osn. šola) Fran Trost (II/2); v Trihučah za šolskega upraviteja Fran Mercina (II/l), na Vinici za šolske« ga upravitelja Ivan Mercina (11/1), na Planini pri Rakeku za učitelja Andrej Kemič (II/l). Sv. Katarina pri Trbovljah za upravitelja Josip Zaje (II/I) in za uči«! teliico F.rnesta Zaje « Rlažica (11/2), v Rovtah za upravitelja Rogumil Medvc« j Šček (II/2), v Kaplji pri Marenbergu O:« ga Miklavčič (11/2), v Uncu pri Rakeku Silvester Cerut (11/2). šla nenadoma v zlati svobodi. Preoblekla v kmetiške obleke !n krenila na-a'| ravnost proti železniški postaji. Denarja , nista imela, potovati pa sta morala in j zato sta se odločila, da re gresta v va-j gon, kakor drugi potniki, temveč na krov , vlaka, ki je šel v Zagreb. Bila je noč in do Slavonskega Broda ju ni nihče opazil. Nesrečne električne obločnice na kolodvoru pa so ju izdale. Oko orožnika ie zapazilo neke debele scnce, ki so se kmalu izprcmen:le v žive ljudi. Orožnik je spo- Harry Liedtke? Mariajacobini? četka mislil, da Ima pred seboj dva .brezplačna potnika«, kar se v tamkajšnjih krajih doga.a zelo često. Pozval ju je zato, naj plačata karto In ju vprašal, kam se peljeta. Ker pa sta zbegavala odgovor, je pričel takoj sumiti in oba aretiral, nakar sta odkrila svoje skrivnosti. Se istega dne je prenehalo sijati obema solnce svobode In preselila sta se zopet v kraljestvo teme. Skrivnostna klet v Beograda V Savamall, najopasnejšem ln lako sumlvvem predmestju Beograda živi poseben svet. V tem delu mesta s samimi pritlikavimi kočam? se zbira ves grešni Beograd, ki mu je edino sredstvo za življenje zločin. V Sara evski ulici št. 22 se nahaja že dve leti klet, ki obrača pozornost vsakega, kdor gre mimo nje. Mračna je, za-dulila, polna smradu in čudnih tipov. Lastnik lokala je Lazar K3Čina, ki se od pre-vtata šteje med poštene ljudi, čeprav je ! imel že ponovno radi raznih deliktov opravka z oblastmi. Razven njega sta v lokalu njegova žena Mara in pa natakarica Košara Jezdič. Stalni gostje tega sumljivega in skrivnostnega lokala pa so bili: Dušan Vukičevtč, Ivan Vatrogasac, Stevan Balunčič, Ivan Crnogorac, Rušo Ivankovič, Radivoj Pantelič in Pctar Crn-kovič. Razven Stevana so vsi Bosanci. Prišli so v Beograd pred ni kaj meseci in takoj prvi dan iztaknili imenovani lokal in se v njem ugnczdili Pctar je kmalu sklenil pri atelistvo in ljubezen z Ma-ro, z njenim možem pa je stopil v «kup-čijske« zveze Ze prvi teden po svojem prihodu je pričel Pet.ir prinašati v lokal razne stvari. Nikdo ga ni vprašal niti odkod niti kaj. Gostilničar je molčal, ker je imel s Pctrotn pogodbo. Pctar je prinašal blago skoro vsak dan in v raznih količinah.! Vse so spi a vili v neko sobico, v katero so imeli dostop samo Petar, Lazar in Mara. Tako se je kmalu nabrala vePka zaloga, ki so jo kasneje prodajali in od katere so živeli gostje Lazarjcve krčme.1 Bosanska tolpa je kradla sistematično poj Beogradu in znala za seboj zabrisati vse ' sledi. In kdo zna, koliko časa bi še Izvrševala svoj zločinski posel, da jI ni ptišla policija čisto slučajno na sled. i Dušan Vukčevič, najbolj prebrisan med njimi, se je zaljubil v Petrovo Maro. Bil j je nežen in obenem surov človek. Na vse načine je skušal razrahljati ljubezen, ki je obstojala med Petrom in Maro. a zaman. Ko se je prepričal, da se mu načrt. nikdar ne posreči, je sklenil, da se nad j njo maščuje. Dal ji je zatiičljiv priimek Fufa in ji pojasnil, da je to eno izmed , najbolj ostudnih imen. kar jih pozna svet. Maro je to silno razdražilo. Zasovražila je Dušana in mu obljubila osveto. Med drugim mu je ponovno zagrozila, da mu bo za novo leto čestitala na nenavaden način. In svojo grožnjo ie tudi izvršila. Na pravoslavno novo leto se je Mara odločila, da gre na policijo in tamkaj vse razkrije. Policijski komisar je strme poslušal njeno pripovedovanje, ki je bilo za policijo jako dragoceno. Razkrila je vse tajnosti skrivnostne kleti, v kateri je živela in natančno popisaia tudi vse goste. Zal ji je bilo sjmo to. da se v družbi, ki jo je Izdala, nahaja tud' njen Pet.ir. Odrejena ie bila 'akoj mobilizacija poii-clje v tamkaišuiem predmestju. Lokal ie bil obkoljen in policija je polovila v nekaj trenutkih vse zločince, ki so se mes"ce in mesece skrivali v tei jazbini. Le dvema se je posrečilo ubežati Tako je priMa policiji v roke ena natopasnejšilt vlomilskih tolp v Beogradu, ki je mesece in mesece ogrožala ne samo Beograd ampak tudi druga mesta in ima na vesti več sto tatvin in predrznih vlomov. Kile taiii M" il Teefoc 730. Samo še danes ia sohoto 17. t. m. Senzacija nad senzacijo it KRANJ. Pevski zbor Narodne čita!« niče v Kranju ustanovi po daljši dobi po« leg stalnega moškega zopet ženski in me« šani zbor, ker mu je dal odbor Narod« nega doma na razpolago za pevske vaje j i udobno društveno dvorano. CitafniSki: VtT|ikm cirkuška atrakcija ▼ 6 desnjih pevski odsek vabi zategadelj uljudno vse BiSf„i il »i najmočnejši človek n:i §»eta one kranjske gospe in gospodične, ki ima Marcco, k&tcri prekai-a še ceio Mecis e-Js. jo dober glas in posluh ter resno voljo ! l d . 4 g g do rednega sodelovanj v pevskem zbo« •«'»•» 'i „NARCCO in 9. Mladini je vs'op dovoljen k predstava U se končajo pred 8. uro Z.(Čer. je dcputacija interesentov prinesla do« nov za procvit občine 1'etrovče v gospo« darskem oziru tako velcpomcubno pri« dobitev. Tako so se zbrani volilci preprl« čali, da imaio pričakovati uspehov le te« da;, ako stopi na krmilo močna državo« Dol. Logatcu je imela dne 11. t. m. do« tvorna stranka, ki bo delala z vscrrv svo« bro obiskan občni zbor, po katerem se ; jjmi močmi za dobrobit ljudstva in ho je vršila veselica, ki je uspel« nad vse krepko vodila državno krmlio za povzdi« pričakovanje in je njen čisti donos na«; gi, ug eda naše države pred svetom. Za« menjen v sklad onemoglih mjjstrov. j to se hočejo predni volilci sUniti v Vsem, ki so po svojih močeh pripomogli Narodnem bloku, ker uvidijo, da bo le k tako krasnem uspehu, najtoplejša za« c-n volilna kroglica vodila do u. pehov, hvala. ; ki bo spuščena v 4. volilno Skrinjico, 1 SV. JURIJ OB J. Z. ':-n n.istopoin že nudilo razvedrila, ustanovil z neumornim delovanjem tudi tambura« ški zbor, ki je prvikrat nastopi! javno ni veselici ; rircjr ' Jne 6. t. m. v . , , . ni"' ih prosi >ril. Katarine Muršec v Stri. .g. tedaj kakor rajnki , heycu 5{ prlrcii;;cv, jc hila .g., K'enkala prav t SI>ojCna zaje Ino s pevskimi točkami, je d žil.i v prisrči.i, neprisi jeni abavi sta« ro in mlado po-no v noč. Upoštevaioč, da tvori v obeh društvih učiteljski zbor 1; mn'o iedro, dočim so ostali člani, k! se rekrutira i Iz k _,ov javn h name« ščcnccv in deloma iz domačih kmečkih mladeničev, le mu :ika'.ič..o ncl^šolan m-tiriaL moramo občudovati uspeh, ki g i dosege! g. S;i s svojim neumon. nim trudom. Mora'no in gmotno ~r!o do« bri uspeh tamburašcv jc dokaz priznanja in priljubljenosti prirediteljev ter jamči za nadal>ni i -fredek. PREKMURJE. Zaročila sta se gdč. Ka« in pijane ob.el: ivce ,.nzaj. j ™lioa Norfič iz Cernclavcev in g Vin« ST. JURIJ OB JU2. ŽEL. Naše sokol. ^ * ° J , , . , . ,,, dave. Čestitamo! sko društvo ,e ime o dne 10 j.nuana . LENDAVA. Phod Namdnega redni oben, zbor oh ,.ko častni udclco, ; ^ t. m. katere;r;i so se članstva. Izvo i'o si ie s'cdeci odbor: sta« ' udeležili, minister n. r. dr. Kramer. nosi-telj liste dr. Pivko in srezki kandidat dr. Lipdd, je uspel veličastno. Motiti ga je hotelo nekaj plačanih nevednih rad. di-| sidentov. katerim pa so govorniki smo-'tienp zavezali jezike. Družba Strosser & Komp. si pač ni mogla dati drugače duška. Kljub njihovim nameravanim intrigam ;e shod nemoteno končal z »7-ivio« klici. — Da bi nevedno ljudstvo dobili na ! svoje limanice. so se jioilali v Beograd intervenirat v sledečih zadevah: Za go-i renta se mora takoj postaviti mladič — faliran študent — seveda že po imenu Slovenec, Szaho. Madžarom se mora dati takoj zemlja. Tukajšnjim dijakom Madžarom se mota zopet dovoliti študirani na Mad/.ar=l.em itd. Dan za dnem pričakujejo br/ojavnih ukrepov od ministrstva na njih intervencije. Kakor pa vse kaže. čakajo zaston', vlada takim ti-čein ne bo nased'a. Volilci, katere so tako nesramno potegnili za nos. bodo pa že obračunali t njimi. Resnici na ljubo povemo. da je Narodni blok dosegel, da se rosta br. dr. Fran Svetina, podstarosta br. Franjo Mastnak, tajnik br. Franjo Seručar, bagajnik br. Janko Liška, na« čc'nik br. Jože lleiflcr, nnčelnica s. Ma« riia Knstelic in odborniki Drofcnik, Sa« veli, Ilajnšck, Zupane in Piano. Jama zahvala se je soglasno izrekla g. Borlaku za n:egovo požrtvovalno nak'onicnost društvu. Pri p-vi odborovi sc|i je novi od bor sk'cnil prirediti dne 22. februarja pri br. Liški maškerado v večjem obsegu, na katero že sedaj opozarjamo. — Zdravo! PETRO V CE. V pondeijck dne 12. ja« nuarja je imel srezki kandidat Nnrodnc« ga bloka g. Drofcnik v gosti'ui g. Krcvla dobro uspel vo'i!ni shod. Nad dve uri trajajočemu voli nemti govoru J. kandi« dfcta so s'ei!ili volilci z velikim zan ma« nicm ter cnodušno odobravali nicgova i/vajanja. Nat.i sledeči razgovori so iz« zvcr.eli v izjavi, da se napredni • dilei pridružijo Narodnemu boku, ker jasno uvidevajo, da je dobro in uspe no delo« vanie omogočeno le v močni, za državno edinstvo de ujoči stranki kakor jc Na« j takoj izvrši komisi oii.ilna revizija agrar-rodni blok in bo le v tem mo/"o izvesti ; ne reforme- ki bo zadovoljila tudi lojalne vs;i ona pereča 'prašunia. ki so ;ih p'cd« Madžare. Mi hočemo pokazati, kje je so-Ic.žili volilci g. k«' .idatu v izvedbo v I ci'a'na pravičnost. To Imdo uvideli volil-boiloči skupt ini. Obenem jc šolski upra« , (.j jn obrnili hrbet Strosser ju. Kleklu in vitel j g. Vud'cr obši-no poročil o ve'i« ulrnivrn. Novi g. getent (?) v svoji domi-kem uspehu dcputacijc interesentov iz sijjij je prestaviva neFulie mu uradnike, tukaišn e občine, ki je pod vodstvom vc« deli na občini dnmovnice in ustanavlja likega župana dr. Luk ina obrazložila g. : regularni načrt. rad. desidentov v Dol. ministru dr. Žerjavi in dircVtoriu 2. ; l.cnda vi, katerega temelj bo polomi a. ?e'cznic g. Borku nuino potrebo preure« |Toliko naiven ie lahko samo mladi Sz®> dit\e postaja'išč» Petrovčc v polnovrcd« bo lire? eksistence ob asistenci ž'da. ke-no postajo. Dobr«ihotni nik'on cnosti veta Strasserja in agrnmna Raja. P.a-ministra dr. Žerjava in pri;azni uslužno« dovedni smo na njih mimiko po volitvah, sti g. dirckto.ja Borka se je zahvaliti, da i - Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Petek, lfi.: «l/gubliene duše«. A. Sobota, 17.: .Sumljiva oseba*. D. Nedelia. IS: oh 15: .Paglavka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 211.: »Veronika I jeseniška«. Izv. L|iihl?ansUa opera. Petek. lfi.: .Kusalka«. B. Sobota. 17.: .Rigoletto., C. Nedelja. 18.: ob 15.: .Netopir«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Šentjakobski gledališki oder. Nedelja. 18 : »Drobline iz Pavlihove zapuščine« Celjsko gledališče. Mek, lfi.: .Zora, dan, noč«. Izv. Znižane cene. Sprememba dramskega repertoarja t Ljubljani. V soboto 17. t. m. se uprizori / drami priljubljena Nušičeva veseloigra (Sumljiva oseba* za red U. Premijera »Slričkovega snu> se zaradi bolehnoslj j režiserja preloži na sredo 21. t. m. V (lavnih vlogah nastopijo gg. Medvedova, tiablucka, Juvaaova, 1'utjuia, Levar, Ce- sar itd. Režira g. Puljata. Danes se igrajo v drami »Izgubljene dušo, v operi pa pojo tRusalko} z gdč. Rozumovo v glavui vlogi. Jos . Ri;avec kot Alfred v „Traviatt" Sinoči je nastopil naš goriški slavček drugič kot gost ljubljanske opere. 2ivo želimo, da ga čujemo še nekajkrat v tekoči sezoni. Zakaj g. Rijavec prinaša ne le svojo vePko pevsko umetnost ter nudi vsem poslušalcem s svoiim krasnim glasom, čustvenim interpretiran cm in lepo igro prav izreden užitek, nego vpliva na ves ansambel oživljajoče, tako da smo lahko s celotno predstavo »Traviate« prav zelo zadovoljni. G. Rijavec je pravi, idealni lirični tenor, svetal kot atlas in mehak in prožen kakor baršun; v njegovem materijalu je veliko hlestečega metala in hkratu čisto italijanske sladkobe. Tako prinaša i lirične, čustvene, i dramatične, močne točke svojega parta do najsijajneišega učinka. Sinoči se je zlasti odlikoval v I. de anju z napitnico, v 2. dejanju z uvodno arijo, v 3. delanju v imoozaatnem ansamblu io v 4. dejanju v duetu z Vlolcto. Bil pa ie vseskoz dovršen. V igri je pokazal nekaj finih, psihološko dražestnih detajlov, ki so naravnost vzgledni. Naslovno parti o je pela zopet gdč. Fri-skova: jako simpatično, s prijetnim, ne velikun, a dobro šolanitn glasom, prist-n m čustvom in gladko igro. Cisto pravilno je, da nikoli r.e forsira. nego vedno nara»no poje Da spričo svoje mlade ka-rijere še ne Izčrpa pariške grand-kokote, je razumljivo. Da pa je glasovno Stedlji-va. je poleg napornih skušcti! za grandi-ozno partijo dunne Ane v .Don Juanu« tudi naravno. Izvrsten v spevu In igri je bil zopet g. Popov kot st. Gerinont. Predstava je bila v celoti prav lepa, i navdušenje za gosta najprisrineiše, aplav j za velikansko. Dijaškemu stojišču pa bo-| di čisto prijateljsko pošepetano na uho: kadar imamo odličnega gosta, se domačega pevca ne aklatnira izzivajoče. To prepoveduje navadni evropski takt. Kdor pa hoče, no, on naj ostane pri svoji ne-manirnosti... Češka operna in konrertna pe»k« Ema Destirova, ki naslopi prihodnje dni v Za-1 grebu, bo pela po sledečem razi*>redu: v soboto, dne 17. januarja v onistov je na tem koncertu najbolj zastopan Emil Adamič. L točko sporeda tvorijo njegove narodne pesmi, katere je vzel iz zbirke umrlega zbiralca narodnih pesmi župnika Kokošarja iz liaške doline Te narodne pesmi niso navadno harmoui-ziranfe, nmpak popo'noma predelane p° načinu Mokranjčevih obdelav narodnih pesmi. Drugo točko sporeda tvori njegov moški zbor «Napilnica». Skladba je kom-nonirana na znano (lolarjevo becedi!o in konča r trotivem cLepe naše domovino, ki ga n 'ulatorično izpelje. Kakor je he-sedilo .V.pitnice* polno gorja, tako je tu di melodija polna križ^v in teiav. Na zbor stavi izredno velike zahteve. Naposled je Adr.mič zastopan ludi s svojimi belokranjskimi svalovskimi pesmnmi. Besedilo je narodno in vzelo Iz Slrekljeve zbirke. Je pa popolnoma samostojno komponi-rano ler se«loji iz dveh šaljivih bolj re-citativnih stavkov in dveh resnih vzneše-nih spevov. Vmes je kratek basovski šolo, ki ga spremlja zbor. posnemajoč narodno tamburanje. Koncert se vrši v pondeljek, dne 19. L .m. v Uaiouski dvo- 1 rani in so vslopnice v preprodaji v Matični knjigarni. 123 lici ija po davno se je v Ljubljani pripetil slučaj, | da jc pri vojaškem skladišču vojaška straža pozvala dve civilni osebi s kliccm: | suknto n sivkast mehak klobuk. Drugi Stoj! Ker se pa odzvidi, je straža _ ... , vati le srečnemu slučaju, da streli niso brke 'n i° a— Kulturna sekcija Orjuna v Šiški ! javlja, da se vrši prihodnje predavanje , v soboto dne 17. t m. ob 20. uri v loka« Iu pri br. Stepiču. Predaval bo g. prof. Jeras o »dobrovoljskem gibanju«. Pridi« te v kf- največjem številu! u— Policij s prijave. Od srede na če« trtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 goljufija, 2 telesni : poškodbi, 1 prestopek žaijenja straže, 1 ; prestopek zanemarjanja nadzorstva otrok, 1 prestopek zglašcvalnin predpi« sov, 1 pijanost, 1 prestopek kaljcnla noč« 1 nega miru in 14 prestopkov ccstncga po« 1 licijskega reda. Aretaciji sta se izvršili j d'C, in »icer: 1 radi nedostojnih izrazov proti kralju in 1 radi nastopa kazni. u— Žeparji v vlakih. V zadniem času se klatita v vlakih, ki prihaifljo v Ljub« liano dva nepoznana moška, ki izvršujeta p-, kolodvorih in vlakih, koder jc gnječa, ' žepne tatvine. Prvi je okoli 45 let star, : srednj« postave. okroglega obraza, svit« lorjavih pristriženih brk, nosi dolgo črno ferinž dom g Hrgnlu. Kavarna in restavracija nanovo otvorjena se priporoča domačinom in tujcem. ve civuni oscoi a milcmi. | -------; ■■ —-----------------prvj vcJjl parobrod, doticni osebi klicu nista ie maihne S-bke postave, drobnega po. ta(j< , streljala in je pripiso* ; dolgaatcpa chraza ima temne pristrižene ski~L Wl.M „ » » • . 1 . .Ir __r» r L" m -o itnat' fr.nhai" r»Stil* t«»» zadeli Rad! tega se občinstvo opoznria, da se brezpogojno pokori pozivom voia« ških straž pri raznih vojaških objektih. prvega mraka do zore vsakomur prepo« vedsno na -nzdB nosi' črn mehak klobuk ter iuknio neznane barve. Občinstvo se opo« zarja pred olema nevarnima žeparjema. u— Razne tatvine. V noči na 9. t. m. je neznan storicc odtrgal od vrat drvar« niče železniškega čuvaja Erncsta Furinna na Dolenjski cesti št. 13 žaliico in odne« _. . v . . ,, -i rajo voiaSke straže sicer postopati po gost ter 9* je včeraj dopoldne vrnil v ijh državnih uslužbencih naj se vlože do Ljubljano. 1 * - • • • .... ..... prIHižati se vojaškim skladiščem ' sel čez 400 kg premoga ter pol metra ilio sto korakov ali bliže, ker mo« j žaganih drv. — V p-edsobo stanovanja ___.... p-edpisih. . ^ . .... , | dne 15 februarja 1fl?5. pri velikem župa-1 u_ Radi raSade mestne hiše ie nastalo * Odlikovanja. Kralj je odlikoval i re- nu liublinn«ke oblasti . -.i ., 1 -l 1 1 ■ ■J__ C TTT I - /-.-•> ■' ■ ouidsn. _ umetniških krogih prccei5nie razburie« dom sv. Save III. razreda župana Cirila j « Avtor a ične telefonske centrale. Ka- nje. V pomirienie duhov pojasnimo za« Pirra v Kranju, pravoslavnega župnika j w javljajo 2 B ,^ je jugos]oTenska ' devo n» podlagi avtentičnega poročila, siavrofora v Ljubljani D.m.tnja S. Janko kom^i|a zs reparaeij8 prevzela v Berlinu . Ze dr. Perič ie odobril načrt nrodaialne Y 8 »er »pokojenega predsednika okroz narnfene avi0malKne telefonske centrale, električnih predmetov v mestni hiši. Ko nega sodišča v Manboru dr Jakoba Top-; kf jih je Nemžija dobavila na ra5ua j je sedaj $ttvbn,: urad 7flC.c! z dct0m. so lal>a. Z redom sv. Save IV. razreda so......- - . .. - odlikovani: : racij, in sicer Štiri: za Ljubljano. Zagreb, nastali ge-entstvu pomis'eki in ie vs'ed _ _ Anton l.iKotar, nadučllelj v 1 Nl)V]. ^ in S,.op|je. Te ren!rale so že tega Wa!o načrt v izjavo g. konserva« pokoju ib mestni gerent v LJubljani, pro-1 odpogl;,ne po Donavi in bodo v kratkem toriu dr. Steletu Ta je proti načrtu pro« fesorj. Josip Bnčar, A.bnrf Sič. dr. Janko j pri9pp,0 T Beograd, kjer jih razdele za j testi-a!, na kar je predsednik gcr. sveta "f01"' A,.°-,Z'J Tarflr' Profesorica Ma-; do)ofena mesta. ! dr. Puc takoj ustavil nndaljno delo ter rija Wessnerjeva ter član opere Narodne-j * hpiaii:,0 rJraginjal!ih dok!,a in ,tona. M-oči|, da se za()cva znova prouči. Ni ga gleda lista Hngon Za-her. vs; v Ljub- rinp upok-n|enf<(C1. Kakor izvemo iz dobro j tedaj nobenega strahu, da bi se s kakim informirane klerikalne strani, so začeli ie i prenaglienim sk'enom ka i skvarilo. * 1. septembrom 1. 1. izplačevati upokojen-; u— Koncert šentjakobskega orkestra cern zvaničnikom in enakim, ki niso do- in pevsltetra zbora se ne vrši Ift. t. m. am. vršili popolno dobo službenih le! nove pok v petek dne 23. t. m. Opozarjamo, •V r Ijani. Nadalje notar dr. Vilko Manrer v Kočevju, okr. zdravnik dr. Ar.to:i S-hifl-rer v RibnicL župan dr. Ri!>«rd Kart a v Kamniku, župan Ivan I :'n''ar v Tržiču. podžupan veletržec Konrad Elsbacher v i -storov v ulici Codelli na Corso V. E. * Premog, v lirdih. Neki posestnik iz Sncžatneca v Brdih je zasledil v svoiera vinogradu, k', leži ob potoku Blrši v Sne-žatnem pre:r,>govno žilo, kdtero so kmalu n.-to preiskali izvedenci iz Gorice. Po I dosedanjih ugotovitvah sodeč, obeta bitf ' premcg precej dobre kakovosti. * Eksplozija srapnela. I?letni Anton Le-ban iz Dolja pri Tolminu je našel na polju štapnel. Odnesel ga ie v vas in je udrihal po njem toliko časa. da ie eksplodiral. Naboj jc dečki smrtnonevarno ranil in so ga morali poslati v goriško bolnišnico. I2 Maribora a— Pogreb ge. Amalije Lauter, vdove po šolskem svetniku Luki Lauterju in ta« ... aaitacijskem mesecu januarju pridobile tudi slavno Marcelovo arijo iz Jlugeno«i ši župan v Logatcu, Ivan Zakotni«, bivši mw] upokojenci 8plo5ne simpatije M ! tov in preprosto, a globoko občuteno i Z"?,a.V. F ■ ,k0b P0"?'1'" SLS.: Pred klerikalno vlado so dobivali I Adamičevo serenado. Vstopnice v Ma« mslu tajnik in pisatelj v Radovljici, Jan- : upokoieni zvflniiSniki in enaki T n ko Baraga, sol. nadzornik v Koroški Rfdi Janko Toir.in, nadučifelj Fran KavMč, nadučitelj v p. pri Dev. Mariji v Polju. Tomo Petrover, nadučiteij v Jaršah, Josip Turk, okr p. v Radovljici. Zlato kolajno za držav- ; k!.lda zngša v 1T r„zredu 45n nin ljansiie z:-sluge js jiodelil kralj županu raz- ; tični knjigarni. j redu po 10 Din draeinjske doklade in po ; u— Dramatični odsek Narodne čitalni« v Moravčah, 7 pjn stanarine, skupaj torej 527 Din, v i ce v Šiški vahi vse gospode in dame, ki III. r.wedu 9 4-5, t. i. mesečno 434 Din. ' hi imeli veselje sodelovati pri odseku, da gi pri Limbušu vsega razmesarjenega tr« j Po kotih. Naenkrat je pridrvela iz prvega ver nadučiteli v . V. , «1 - • ., j ... M govca Franca Radija, ki je ime! trgovino j nadstiopja v gostilno zopet gospodin a * Uspeh klerikalne si r 1 za uradništvo ie se pnjavijo tainiku dram. odseka Nan«, . .. soL nadzornik v g!eotrebneni novih iziričpval o siromaštvu, ker s tem povzročajo uradom, zliisli davkariji in mestnemu magistratu otrrnmno dela, ker lu gre za tisoče ln tisoče izvodov. ... agitiral za to zadnjo štirinajsto škri« se postavi zgradba v večjem obsegu, ka- Rjo Smf> ra(ioVedni, koliko uspeha bo kor je za sedaj nujno potrebno, začasno jmel mfid klcrikaici! odvišni prostori pa se naj adaptirajo za siauovanja, oziroma se v njih namestijo državni uradi, ki »e nahajajo sedaj še v iz Cella - Klub esperantistov v Celju. Redni raznih stanovanjskih prostorih. Na ta na- 1 pouk kakor običajno vsako soboto toč« čin bo na razpolago več novih stanovanj, no ob 8. uri zvečer v rudarski šoli. Ker čekovni zavod pa bo imel možnost razSir- 5o je zadnjo uro pričelo s čitanjem in jenja, kadar bo poslalo to potrebno. Ka- Prestnv!ianiem, te opozarjajo vsi člani, kor izvemo, je minister pošte in brzojava da si radi lažjega napredovanja v pouku aa Intervencijo ministra doktorja Žerjava nahavijo J. Borclovo slovnico. Za prak« sedaj pristal na predlog, da se zgradi ie- tično vežbanje v čitanju je najbolj pri« Štržajn v Rakeku, županu Ivanu Pirna ta v Krtini, obč. svetovalcu Ivanu Rihar JDA47n-dsteir=ki 01-ra'nih ««flin> 7 ' lutl'] ** zn ostale državne namelčenee. Iz men določena parcela pa je bila tako k:erjka]na .Straža„. V včerajšnji številki predstojn ike okrajnih S t tmSova- ™ i ^ ! * P-csl. podrobno poročilo o prihodu ni: za Ormož dr. Janko Koša.n, za nik Ivan Hutter, dež s. sv. v za Škofjo Loko dr. Milko Krnn.ic, pred- • stojnik v Kranjski gori. za Kočevje Jakob Jerman, predstojnik v Žužemberku, za Kranjsko goro dr. Fran Kotnik, predstojnik v Brežicah, za Trži? Mijo Ornoš, sodnik v Laškem, za Žužemberk Gustav Gallo, predstojnik v Tržiču, za Rrežrfe Vinko Strosser. svet. tajnik pri Stolu sed-morice v Zagrebu. * Imenovanja v resortu airar. reforme, šumarskega svetnika v 5. grupi I. kat. pri oblastnem šumarskem referon'u v Ljubljani je imenovan inž. Kar! Tavčar. Inšpektor 7-f! Anton Rim? je prideljen Sumanskeniu referatu v Mariboru. Vinko Travlrka je imenovan za šumarskega svetnika I. ka! 5 grupe v Celju. * Imenovanj v resortn agrarne reforma. Pri agrarni direkciji v Ljubljani sIt imenovana inšpektor dr. Anton Sanla v 5 skupino I. kategorije, referent dr. Jakob St;>!a?>M? v 6. skupino I. kategorije. * Za vrhovnega državnega odvetnika pri Stolu sedmorice odd. B v 2. grupi I. kategorije ie imenovan dosedanji nampst-Hik gsnrralneca orokuratorja Fran Ru-belli. * Stoletnica rojstva Svetorarja Mileti*a. Književni oddelek Matice srbske je sklenil, da bo le'.o , . • ... , i . . . ... i Zdravstvena oblast je izdala potrebne ^n^AV* f Atv\ A.tnil im^K mam. t . n are so dovršeni ter na razpolago. Razpoloženi so r.a prosi ogled Ift. in 17. t. m. | Ijetiie. dinje natlačila in zaprla svoj kovčeg in odšla. Gospod Bernard se je vozil takrat po izvršenih opravkih zunaj na deželi, domov. Ko ie prispel v Ljubljano pozno v noči, se je sicer malo zbit, vendar podjeten kot običajno odločil, da stopi in potrka na okno kot običajno. Gospod Bernard se je pred meseci navdušil za Anč-kine plave oči, v katerih je našel odziva. Nikdo mu ni hotel verjeti, da je nesrečen v zakonu, le Ančka ga je rada poslušala. Zato je redno skoro vsako noč prihajal k njej, kajti na samem brez prič se je dalo lepše govoriti. V k( tu za oknom se je tako čul marsikak vzdih, ki e prihajal iz globine srca, čeprav je scmoatja duh-tcl po mali laži, ki jo je pa narekovala ljubezen. Gospa, mlada in lepa vdovlca, je sicer včasih v gostilni postrani pogledala Bernarda in Anico, vendar je vpričo njiju molčala. Zato pa je rada prišla v vas k Bernardovi ženici in ii marsikaj zaupala, kar ;e Bernardu grenilo živ- Cenjcne dume se vabijo nu ogled v navedenih treh dnth od Vs 11. do 1. in od J. — 6. ure. Voh:jn se tudi dume t dežele. MODNI ATF.UJF. M $ARC Ljubljana. Kongresni trg 4.11. strojniškem in električarskem poklicu. 1 Pogofi za sprejem so na vpogled pri vseh 4? vojaških oblastih in tudi pri občinskih ^ uradih večjih krajev. * Ne hndi,'e v Avstralijo! Iz vrst jugo-slovenskih izseljencev v Avstraliji prihaja odredbe. J&* X MC itadkoviča je bil izvoljen pred včerajšnjim poročilo o težkih razmerah, v kalerih ži-znani veletržec Fran Prevedan za pred- famkaj. Pojavila se je nezaposlenost in ! j sednika zagrebškega velesejma. tamkajšnji domačini niso Izseljencem prav ; * Šolske vesti. Na višjo pedar;oSko šolo naklonjeni. Časopisje zahteva, naj se j v Beogradu je odšlo iz Slovenije pel uči- nadaljnje dodeljevanje prepove, teljev, meti !emi iz Ljubljane učitelj Aa- j * Aretacija ju»cs!ivenskesra državljana te Anzulovič. — Učiteljica Asia Vodu?ek Dunaju. Na Dunaju je bil v »redo are- . v T.iiibljani je podala ostavko na državno tiran S4 let stari trgovski potnik Stevc Lončarevič, pristojen v Siibolieo, katerega : beograjska policija dolži, da je neki beo- I grajski bar,ki pred'ož'1 ponarejen ček, • gbiSi-č 3e rut AO) dolarjev, in da ie zanj; prejel proiivr !n"st. Tudi dunrjsko dr- ' ževiio pravdnislvo ga zasleduje zaradi | goljufije. Lončarevič je bil izročen dežel-nji Lendavi za starejšino k poštnemu ura- aenin sodišču, urada v Vidmu p. i Krškem k poštnemu1 * Pasja steklina v JugosiavijL V zavo-J ns -a v Vidmu on Krškem k poštnemu dih za pnsjo steklino, katerih je bilo lani - ju v KrS':em: Natalija Linjelj od T Jugoslaviji pet. je bilo zdravljenih 8"87 j postnega ur/ij v Rušah k poštnemu ura- oseb 0.1 teb ji!: je bi!o največ v Novem, du v Mariboru 1; Emilija Eiselt od pošt- Sadu. Po čr.su so bili slučaji pasje rtek-aega mnda v Šoštanju k poštnemu aradu line v nr.-s^u maju -fjbolj številni. V v Mariboru 1; Frcnja Vrtačnik od polt- Sloveniji je bilo 143 slučajev. Izmed vsek jvuu urada t Mariboru i k požtueniu ura-1 obolelih sta umrla dva- Lukrecija Borgia Je sijajna ilustracija slovitega romana službo. * Preneš??nja v poštni slnžbi. Prem',-ščerii so: ;".)-!ni ia telegrafski uradniki, oziroma poštne in telegrr'ske uradnice Marija Verlič od poštnega urada v Caa-kovi k po:-!nemu urrdu v Mariboru 1, Vf i:os!a. šiurm od poštnega urada v Dol- Sf lici papeža" Film je veleintaresanien a popolnoma razumljiv je iele pote . če »te čitali roman ,,Hcl papeža", ki je izšel J o&nalisku kot tedaj.' na Francoskem povprečno bolje situ-Iko dobi službo in s tem plačo. Vsega irani kot pri na.1- v Jugoslaviji, delo-i skupaj so dovolile francoske univerze ma pa v tem, da mnogo akademikov lani vsetičiliščnik<«n za 915.000 fran- kljub pomar jkan -ti noče vzeti posojil. pravcato madžarsko zadevo Haarmann. j svobode poslužil v polni rn°rl. Dejal je , univerze na razpolago za |>osojila. i slabo plačane, ero nadporočnika Ledererja in nje-' Koliko ljudi imata zverinski mož in i uvodoma, da je zelo zadovoljen, Ja so 've žene. Pristojna oblast zaslišnje 'žena na vesti, jo že vedno nemogoče j ga pripeljal' pred sodišče. 2e delj časa je prestano oba obtoženca a ne more i reči. Podoba je, da sta morila z veliko I želel, da b: se mogel vrniti v domovino, po umoru klobučarja" Koudelke na j P!'.2?3' kak$no k ,s,anI5 s,{va.r\ !e j prcporodil češkoslovaško in v veliki me-; lihega program«. Voditelji mnogih nekim pleeu. klju,b t?mu poSl1 al. v Panz lažnj,va ' rl tudi .ugoslovensko miselno življenje • strank in skupin tzkoriščsjo gotove simpa- nek ira pleeu. Totantkamnova fasca Vse dunajsko in budimpeštamsko časopisje se na dolgo in Široko bavi z afero gove neprestano oba obtoženca, a ne more j reči. Podoba je, dognati ničesar pozitivnega, dasi pri j opreznostjo, o čemur posebno svedoči j kar se mu ie naposled izpolnilo, hajajo na dan vedno bol j'zagonetne j dejstvo, da sta znala tako mojstrsko .Jaz sem», je dejal obtožcnec, »dober stvari, pri katerih sta igrala Lederer in j zabrisati slod is izvršenimi zločini. komunist in član intcrnaclcnale. toda še njegova žena odločilno ulora. Posebno ! * ' Ptei Francoz:.. Nato jc začel pripo- podrubno raziskujejo poklicani organi i Lederer obolel za škrlatico. vedovati. kako so nameravali boljševiki preteklost nadporočnikove žene, ki je i Naknadno k aferi Lederer poročajo, %*pTtti Francijo v njenem boju proti zelo čudna prikazen. jda - Gustav i^<]Prer obo|el M gkrla- Bivši irancosk poslanik v Mo- V nasprotju z njenimi trditvami je t5oo preiskova!ni sodnik je radi tega ^ Noulens in generala I a Vergue ;n sedaj ugotovljeno, da je bi! oče Lede imoral za5awo a5taviti zasliševanje ob- ; Niessel. člana francoske misije v Rusi,., rerjeve železniški čuvaj na Štajerskem. jtožonca, ki je prebil s svojo ženo noč i pa s,a ^Preprečila. Noulens je dobro Že v dekliških letih ni bila Miei nič nn „mw„ tu.iUi^r;« Ko,i,lelk« n:1 i poznal kakšno je prida. Potepala se je zelo rada in naposled jo je življenje zaneslo v Požun, kjer je služila za blagajničarko v več kavarnah. Potem se je preselila n« Dunaj. Dobila je službo v kavarni «Ko-losseum,. To je bilo v vojnih letih 1917. in 1918. Že v Požunu se je seznanila z Lede-rerjera. Med obema «o se razvili intimni odnoSaji. Mici Schwarz. kakor se je tedaj imenovalo dekle, je bila velika kokota. Lederer je to dobro vedel, toda je pustil ljubico, da dela kar hote. In menjavala ie moške kakor rev šeto moko. Leta 1918. pa se je odpeljala v Požun, kjer si je vzela Lede-reria za zakonskega moža. Nad|ioročiiik je bil kmalu prestavljen v za nad no Madžarsko. Služil je tndi v SegedLnu. Pozneje je bil dodeljen takozv. Pronavevemu oddelku. Ta oddelek je imel svoj sede? v Budimpešti. toda je pošiljal častnike in vojake tndi v Transdanubijo, kjer je zasledoval komuniste, ki so bili vladi trn v peti. Po slovanskem svetu f Dr. Fraatišek Drtina V Pragi je umrl v četrtek češki pedagog in filozof, univ. prof. dr. Frantfšck Drtlna. Njegova smrt je nenadomestna izguba za češkoslovaški narod in ves slovanski svet. Z Drtino lega v grob eden najodličnejših sobojevnikov velikega Ma-saryka, duševni vodja pekreta, ki je položaju polgrirpirsnja. 6koda je la, d« Holjska dane« še ce posveča dovolj pozornosti balkanskim državam. Razpravljajoč s političnih programih in. strankah r Jugoslaviji, pravi avtor, da j® njihov značaj na Balkanu povsem drugačen kakor v ost.ili Evropi. Z ozirom na šibko politično kulturo širokih mas je težko misliti na doslednosti zunanje-po- Pred meseci so listi obširno poročali na!jiai>a| potrebo, da stopi sovjetska vla-o Tutankamnovem maščevaniu nad tisti- i da v. pogajanja s centralnimi državami, mi, ki so prišli v Dolino kraljev motit ?adou) ie ves čas nastopai za jnt»-e« njegov večni sen. Te dn! pa listi zopet Francije. Njegov cilj je bil vzpostaviti tendenciozna poročila, katera mora sedaj j ua podlagf načel velikesa vzgojevalca tije ln antipatije volilcev, podpirajo bolj Francija drago plačevati. Sadoul trdi. da j «onienske!,a i zahteve Instinkta aeeo stvarne potrebe te je stopil v pogajanja z Leninom in Ime- VsQ SVojo ljubezen, vse svoje življenje «e ne trudijo, da bi »tvorili kookre*e» kim. šele na nagovarjanje Noulensa, ki jej je posvetn Drt:na $()|;,vu ,n ,p!oh v?2oii. političen načrt. Nešteta so dela, referati, sestavki in predavanja, ki Jih je posvetil češki šoli. Vse svoje ogromno znanje je postavil v služ- poročajo ,to pot pa ni njihov predmet i dobre 'redne"°odnošaie "med Francijo ini ^J0 "f-j1 ,uHfC TV?,'«?' " * Tutankamcn sam, marveč n egova tašča, i JJJJ. ^ °dn°Sa)e mCd r ie?k° »Citeljstvo tudi ljubilo, kakor pra- ki se je maščevala nad neko londonsko gledališko trupo. Stvar pa se je zgodila tako-le: Kapetanov govor je napravil na sidnl dvor tako velik vtis. da je bi! obtoženec na zagovornikov govor provizorično iz- Impresario Archibald de Bear je skic- Pu5fen na svobodo. Predlog. da ie treba nil postavUi častito egipčansko gospo na : Sadoulov slučaj obravnavati strogo z vojaškega vid:ka. na kutere^a ne smej' piav nič vplivati politična vp-išanja jc oder. Tašča faraona Tutankamna naj bi namreč pela kuplete. Taka profanacija! Vse je šlo lepo po načrtu. Toda na predvečer predstave se je zgodila nesreča: glavni igralec ie naenkrat izgubil glas in moral se je nemudoma podati v bolnico. Naslednji dan se je nesreča nadaljevala. ; Igralka, ki naj bi predstavljala taščo, j kraljico Nefrctiti, ie obolela na najnena- i Jugoslavija se je po končani vojni maha jala v precej težkem položaju. Ii male balkanske Srbije je nastala velika držav« med F.gejskim in Jadranskim morjem krepka država Srednje Evrope. Avtor končuje svoj članek »akote: Naj se razvija Jugoslavija v kateremkoli praven, eno j« gotovo, da je za Poljsko velikega pomena, dn se na Ralkanu nasloni na državo, kt vega očeta Izredno mnogo ie koristil Drtina češkemu šolstvu tudi v dobi. ko je bil od I. 1907. — 1911. poslanec v avstrijskem parlamentu, kier je vzbudil v decembru I 1907. pravo senzacijo s si- ! bo. čim pr»mr €Strfc»- ki so | sna kraljica Nefrctiti hotela maščevati ga videli na svatbi Ledererja in | „ad nesrečnimi igralci. rodov,, ki jo imamo tudi v slovenščini. ; Tik Pr«> »ključkom "'»rega leta 1024. se je vrlila svečana proslava Ko se je hotel odpeljati v London na Z',a"° /e' 'la ]hnh LT"^ 1™''"?!° I"™1" SVC,U >m pokret. ki nna na- češkega znanstva sploh zš a e v prvi '■* '^p"nos' so iznrau prociore >eiiKega glavno skušnjo, je izgubil medpotoma {nvatj ^ ^ ^J« ^ ^ pa y ^ cU,lali„, Najprej je bila predstava, po- T , _ , vadnejših simptomih. In kmalu za nio so ; Lederer te v Tran^anubij, postopal tudj osta[e jgra,ce je)e prjlematj ^^ j « o samolastno. Ravnal je z ljudmi , ng y grlu ,„ drug za drUKim so se mo i ob^iMnUredil ^lK)'vT?u<.UfikacTo ! "" Za'ekati k zdravniku- Ce,° k"m|,on|-' Pr^m^TeToka^V^CkrvoTot ^L^esTa tuinil'cilT tVaomnf^ašča'' X «DruStvo ze,enega P0,umeseca»' Knjiga'je ponesla Drtinovo ime po vsem '»• ^^ P™1"? nega in so se pri njem pojavili tudi Z * vTIaS „.' Z,,a"° vl;,,la v Turčiji j.rili&to | kulturnem svetu in okrepila tudi sloves 1° sadistični instinkti. V zapadni Madžar ski je rekviriral živila na lastno pest in je pri tem kradel kolikor se je dalo. Doklej leti na Ledererja sum, da je amoril s pomočjo svoje žene vsaj tn do štiri osebe. Glede ornega mrliča, katerega so našli razsekanega v parku mestnega ribnika v Budimpešti, se ne da natančno dournati, kdo ga je umoril; so pa razlogi, ki obtežujejo Ledererja. ker je takrnt služil v bli^H me. sta. kjer se je našel mrlič. Nekateri celo pravijo, da se je vozil Lederer v dneh umora okohi parka z avtomobi- svojo prtliago, zamudil vlak itd. • , ... - , -u r> i . J .... , • . v ado v njenih prizadevanjih. Pokret Ko so preostal še zdravi član grupe ... t ' ,. , . '__,. # ...... , , , ... »e drzi pokoncu z direktno podporo videli, kaj se godi, so se začeli buniti, . 1 , . „ „„' 1 sklicali so posvetovanje in zahtevali od »«Or..stva zelenega pol m meseca,. Or- ravnate! a, naj ukine vse priprave za ? of".lo lan,,la , ... ,, , , stiko o svojem delovanju. Itilanca po- predstavo. Archibald de Bear se ie dolgo , . J ' , .. ',. . - , , . . knzuie prav zanimive podatke. Btati- časa upiral, nazadnje pa se je vendar .jt- t ~ , Schwarzove. Ta gospod je pozneje izginil brez sledu. Tretja žrtev je klavirski fabrikant Reissmann, četrta pa neki sw>d. s katerim ie imela opraviti Ledererievn ?"na Še kot dekle in o katerem se istotako ne vč. kje je končal. Dunajski listi zasledujejo Ledererje vo afero z velikansko pozornostjo Vzrok temu tiči v dejstvu, da je izjrinil Do tega sklepa so namreč prišli londonski iisti! stika odkriva interesantno dejstvo, d<| realizem je bil visoka politična šola ta-je pijanska razvada in strast v Turčiji ( kratne slovenske mlade gcncracije. fioselmo močno razširjena med žen- j • skami. Zategadel je turško ministr- j František Drtina ie bil rojen 8. oktobra stvo za prosvetne zadeve izdalo na- 1S0I. v tlnevšinu. Na praški univerzi je redbo. da «e morajo na celokupnem postal I. 1891. docent za filozofijo, I. 1898 državnem ozemlju vršiti predavanja, i izredni. I. 1903. pa redni profesor filozo-ki naj pobijajo tendence alkoholizma, j fiie ln pedagogike. Kot dijak In doccnt je Predavateljem je naložena naloga, mnogo potoval po Evropi, študiral v Bcr-vntMiiati pi;:inčt v:inju vdano ženstvo I linu in Parizu ln povsod navezal trajne temeljito predelani izdaj! kot .Uvod v ,,pm P» J® Pr*?i,»I «»» 8'e prišli tovarišem čestitati v kostumih pravkar odigranetra <črešnjevega vrta*. Posebno senzacijo je vzbudil defil6 otrok ia Francoski bo j "e vik pred žila mizerne razmere v državi. i X Einsteinova teorija. Profesor SOUSaCem Michaelson na univerzi v Chicagu je Naši čitatelji se mogoče še spominjajo izjavil, da so razsežui fizikalni ekspe- _ ., ... JV _____ ... francoskega kapetana Sadojla, o katerem rimenti ki so trajali nad p(d leta in neki Reicbardt. ki je potoval na obi-k ; je .Jutro, pred časom pisalo, da se je ki jih je pospeševala univerza, dopri- 1. 1917. z neko francosko vojaško misijo nesli dokaz o pravilnosti Einsteinove podal v Rusijo, kjer se je po komunistič- teorije o prenosu svetlobe, netn udaru pridružil boljševiškim vrstam. I X 45 let v ječi. Silvio Visconti, svoj Sadoul se jc nedavno vrnil v Pariz, ka- čas zloglasni rn/boirik v Siciliji, ki je mor je prispel obenem s Kras'nom. Pari- bil pred 45 leti obsojen na dosmrtno ška poPcija je bila o Sadoulovem prhodu jefo. je bil te dni izpuščen na svobodo. \r?i šport. Angorska "vlada misli, da bo j st ke z evropskimi znanstveniki. Po pre- , državnih sirotišč. ki so prišli na onayeveGra oddelka izcrinil v Kornor-nu iz vlaka. Mo? je potovn! v sprem stvu svoje soproge. Nekdo je prišel ponj in ga ie odpeljal, nakar se ni nikjer več pojavil. Lederer je bil ponovno nn Dunaju Leta 1920. «e ie vpisal v tuiskn kniijo v hotelu, kjer je prenoči! s pravim imenom. toda nri poklieu je navede! značaj ek--nortnega akademika. Na Dunaju je skupno z ženo izvršil tudi neko poneverbo, kar mu je podkurilo p>! stonnli. da se ie mora! nemudoma od strnniti. Tudi sicer ne vč dunn is k a po- tajnika v prosvetnem ministrstvu, pustil prinaša ume»nost najširšim slojem*. Tal- pa je to službo I. 192I- ko se je vrnil rov je odgovoril, da je pripravljen izpol- zopet na univerzo. 2:il pa je začel kmalu niti naloge, kaiere stavi nanj ruska trila- nato bolehati in v četrtek ga je smrt za dina. vedno iztrgala iz srede osvobojenega na- r•*ko«lova;k« jacMlnvrmka lipa v roda, kljub njegovim 64 letom Je vedno rr*sri je imela koncem proSl«?, deeembra mnogo prezgodaj. svoj redni obČn zbor. Svrha društva ja znana: liga dela za okrppitev kulturnih in političnih zvet med obema državama. Občnemu zboru je predsedoval minister Varšavski list »Przeglad Poliivrznv*, dr IIodž\ ki je izjavil, da sta kralj Ale-ugleden politično-naučni časopis, je posve- \ k«ander in prestala niegova druca domovina — sejen na smrt. Vojno sodišče v Orleansu saj je prebil v njej skoraj polstoletja! pred katerim se je moral zagovari.it' Sa Ravnateljstvo je upoštevalo željo liiv-dou! radi prestopa v tabor sovražnikov, šega jetnika in ga namestilo za jetni- niti nam je posebno dva članka, ki se nik društva, dr Koutskv. je [»oročal o poba vita t jusoslovensko in rumunsko zu- j ilovaniu druHva » preteklem letu. blapaj-nanjo politiko. Zelo izčrpna je študija o nik Čihnk pa je prečital blf7sjnišVo po-zunanji politiki nate države. Napisal jo ročito Lis^i si je postavita v !r'u 1925 ca je Sigmund Klimonmk pod aaslovom nalopn ustanovitev velike jueo»Ioven«ka »Osnove zunanje politike dri-osoji!a na častno l«ve- ; nji Vzhod, je prišlo na Ralkanu do nove j wve ves srečen stopal po stop- jnienh navzgor. V prv^m radstnopbi sta vatopfla v 1'iubko onreml!e«o, priletno zakurjeno sobo Kdor re bi poznal go«r>p Mnnre-i rite. b? mi«'i1. da ;e r)ri!e1 v sobo mlade jdoMiep. k' ie komal začela sanjati o jlmhezni Tako deviška je bila videti soba. Postelin s sneSnohellmj blazinami !n . flnkam? na r»uhah, prljv>t'h na orb-jo iz rožr>-ito rdeče svi'e'iine. je zapeljivo vabila k «pH. _ gp/lifp, signor Atitorio. tamle nn d'van. Tako br^t«, lahko prisostvovali moli nofrii toaleti. Sretilika z rožnatim aHžniem j« razlivala po sobi neiuomedlo svetlobo, ki pn je bila dovolj živa. da se jp mo-1 Gosjia Margerita je od radosti sko-lg!o videti, kako je ga«[ia Margerita od- čila kvičku in ni niti opazila, da ji je lagala ohteko. |koiuljiea zdrknila z ramen, j — Pridite s^mkai. — ga je povabila I — Imenoval t« boui za svojo dedi-in stegnila, se^Ieč na postelji, roke činjo! proti njemu. Ker ni hilo ničesar več. kar bi bile Sior Antonio je tedaj začutil v seh' moglo kam z«trkniti. je zo.ii« Marge^ nekako zadrego. Videl je. kako se je rita z*.pet stegnila rok« proti sior An-b'estelo njeno belo telo na rožnati svili toni ju ter z globokim vzdihom skoraj odeje. — Al? sem ti tako? Ta tako je pomenjn! »v koHulil, ln če hoč^m povedati resnico, je bila ta košulia precej kratka. — O Mareeri'a. če «1 mi vie61 — Ali ml daruješ kaj? — Kar hočeg! — Potrebovala bi dvesto lir . . . — Na jih. Ali ti bo zadostovalo? — Veš. Izdatke Imam velike, — Je deja'a boieče in se z nedolžno liuh-koetjo nolora1« s snežnobelo košuljico. — Na ti štirii«to. — T?vala! Kafeo si tfoher! Rada tn imam! Ali boj prišel vsak večer k meni v posete? — Ne samo iveJer. dušica moja. Ker nimam nikogar, poskrbim tndi za tvoki bodočnost nosno Mar^erito je tako *elo pre-ma»ral čut hvaležnosti, da si je priti bolestno zaječala: — Pridi, pridi, da se ti zahvalim! Zadrega sior Antonija je postajala vedno večja in večja in kon&io je tudi vidihnil in dejal: — Ne zameri mi. dragR moja ali ni. sem bil pripra vljeti na tako ljubezniv spreiem. Oprosti mL Pogovori va Be nekoliko. Pa sta se pogovarjala in le pogovarjala. toda vsi argumenti so govorili le zanjo ln ubogi sior Antonio ni vedel, kaj bi odgovarjal. — Razumem te. prijatelj moj, — je rekla gospa M:irgorita z glasom, kakor bi dajala odvezo. — Pa jutri večer! Kakor se pa zdi. pa nbogi gospod Antonio tudi prihodnji ki vse nadaljne večere ni imel boljših argumentov. — V resnici, žal mi je. — je pripovedovala oredsfc^očnnm Margerita v krogu svojih prijateljic. — P oš te- snila na srce roko. s katero na je h- . na žena sem in denar, ki ga potreb«-vedfKi držala doljnji rob koSuljice, in »em. si hočem služIti na pošten način. Toda njemn. verjemite mi, njemn l j--. kradem. Da. kradem mu ga. aa moj* ' * poStenjo! vpra&ila: — A kako poskrbiš zame? — Podarim ti hiio. «JUTRO» št. 13 6 Gospodarstvo sovjetske Rusije Prebivalstvo povojne Rusije šteje 130 tnilijoi-ov duš in je posebno redko na« seljeno v severnih pokrajinah, kjer še ži« ve majhna plemena na neprimerno obsež« nih zci>ilj&h. Kmetski stan zavzema v Ru« siji 9.S odst. prebivalstva. Dobro naselje« na L krajin* prvači v poljedelstv u iu si Je po voin! prva opomogla. Vse južne pokraure notri do Mongolije ji s ede in pomenijo prtvo žitnico. Napredek pohe« delstvi l.nčejo pospešiti z industrifikaci« jo. ki ie poslednji pripomoček Z2 prole« tarizacijo kmetskega stanu. *Sovhoz» se imenuje org:in'zacija, ki daie komunam kredit ir potitLščinc. Stroji prihajajo iz Amerike. Zemljo dobi z? eno leto lahko vs:tk državljan. Kruetijf meri približno 10 ues« jatin, sibirska do 20. Razdelitev ne za. deva vt'iv, kar ravno zaradi tega orno* goča rszvoj sadjarstva. Jabolka, hruške in češpije so ze.o razširjene, a pride io le v prosto t-govino. Šele v posledniem le« 4u so /ačeK vkuhavati večje množine sad' ja, češpije pa suše, ker jih za žganje r.e potrebuje io. Grozdie dajejo Krim in ostale južne pokrajine, a vino ie radi hu« dih carin zelo drago. Vrtove za zelema« vo nahajamo le v bližini mest, ki upora« bito ogromne množine kumar, kapuste in korenja. Krompir ni priljubljena ied, vsžr.ejša je kaša, ki ie poznajo več vrst. j Sice<- so vrtni pride ki isti kot pri nas. Glavni poljski pridelek so razna žita. O i letine mora kmet odmeriti de'ež za d žrvno preskrbo mest. Kmetu ostane še j vcono zadostna množina žita za dnin, j pač pa se vrste pritožbe, da država pre« slabo plačuje. Beloruski kmet trdi, da je | bo' siromašen kot pred vojno, da nima 1 niti hleba dovolj, a kljub temu izdeluie : iz rži vodko. Na tak način si lahko pri« dobi nekoliko denarja za davke, ker bi ^icer moral prodati živino. Posebno ve« liki davki teže večje posestnike. Rodbine krasnoarmcjcev so davkov oproščene. Ob slabi letini odpadejo davki za celo prizadeto pokrajino; tako n. pr. Nemcem na Povolžju, kjer je bila lani slaba letina. Pridelek sladkorne pese je še vedno po 50 odst. predvojnega in vada se trudi odpomoči. Isto velja za bombaž, ki je udomačen v Turkestanu. Lan je dobro uveden, turščica pa le kot krma za svi« nie. Iz predvojnih podatkov vidimo, da je bil splošni pridelek na ruskem k vari r. metru mnogo manjši od nemškega. Vzrok je plitvo oranje, pomanjkljivo gnojenje itd. Intenzivno obdelovanje je današnji cilj ruskih agronomov in vlada priznava potrebo imigraciie teh vešča« kov. Vsaka pomlad zaposli armado stro« jevodij pri de'u s traktorij. Rea'izacijo letine vodijo razne preskr« bovalne organizacije. Doslei so za letos uspele ze!o slabo in zbrale samo 50 odst. potrebnih množin, ki so jih dolžne me« stom. Vzrok temu je odpor, ki ga k*že kmet, a deloma tudi odsotnost sibirskega blaga, ki je nekdaj igralo veliko vlogo. Hoče se tudi izvoziti preccišnta množina žita. a ni upanja, da bodo zbrali znatnejše količine. Samo Sibirija bi mogli nuditi prebitek, a l.jene železnice še dolgo niso j sposobne vršiti posredno delo, ker jih ' skoro ni. Tudi govedoreja kaže nirmcTno stanie. Konce jeseni so padle cene ' se je zve« čal dovoz v mesta. Na deželi stane 1 kg mesa 10 kopejk, a v mestu 60. Kmetje jedo raje svinjino, izkupiček zs govedo p namenijo za davek. Gospodarski stro« kovnjaki trde, da bo treba dovoliti izvoz goved in konj. Gospodarstvo severnih dežel pa teme« Iji na rečnem in gozdnem bogastvu. Vse reke so bogate rib. Ribje meso ie danes važno prehran;eva'no sredstvo in pri juh« Ijeno med Židi. Gozdovi severa skrivajo obilo divjačine in lov čaka lepa bodoč« nost, ki ho še bolj dvignila tudi krzna r« stvo. Vojna je tein deželam zelo škodila, ker je narastlo število volkov, ki so uni« i či i črede severnih jelenov — edinih pri« jateljev človeka. Lovske ekspedicije po« inagajo Samojcdom v boju z volkovi, oh« enem pa raziskujejo deželo in delajo na« črte za izsuševanje poltundre. Eksploata« cija gozdov in prodiranje v tundro tvori« ta nalogo teh delavccv civilizacije. Via« da se trudi, da razvije gospodarstvo na prirodnem temelju, to ic, da podpira tamkajšnje narodiče, kot so Samoledi, šamani, jakuti, Čukči, Tunguzi, Kamčat« ci itd. Prirodna bogastva Rusije pa obsegajo tudi ce o vrsto komaj načetih ali pa šele zatipanih rudnikov. Ural, Kurski distrikt in Donski bazen se razvijajo vedno bolj. Podlago industriji je ustvaril tuji kapital. Elektrifikacija teh centrov zelo podpira njihov napredek. V krizi se nahaja samo premogovna industrija. Vlada napenja vse si'e. da pridobi iz« vozni trg, a istočasno vabi domov tehnič« ne strokovnjake. Tržna ooroePa Tržišče z jejci (15. t. m.) Cene so pri nas glede na pozni zimski čas jako nizke, to pa radi visokega stanja dinarja in majhnega povpraševanja s strani inozem« Dtva. Nakupne cene pri nas se gibljejo okrog 1.20 Din za komad. V S v i c i no« tirajo jajca 210 — 215 švicarskih frankov za zaboj (1440 komadov) ab železniška postaja Buchs; na Dunaju se trgujejo jajca, sveže blago, po 2000 — 2100 bK za komad, jajca v apnu pa po 1200 do 1300 aK aa komad. Sarajevski trg (10. t. m.). Orehi 10 do 16, jabolka 12. orehova jeder ca 32. moka 5.75 do 7, siadkor v sipi 16, v kockah 18. kava 52 do 62. proso 4. pšenica 4, oven 3.50 do 4. fižol 8 do 10. turščica 3. turščina moka 3.50. riž 9 do 12. čebula i tlo 5, kruh, bel 6.50. črn 5.50 Din za kilogram. Dunajska borza s kmetijskimi pridelki (14. t. m.). Hausse na ameriških trgih in čvrsta poročila z borz sosednih držav so uplivala tudi na dunajski trg, in to tem bolj ker je ponudba priljubljenih vrst pšenice madžarskega izvora neznatna. Tudi promptna jugoslovenska pšenica se malo ponuja; za pomlad je več ponudb, vendar ne pride do zaključkov. Povečali pa so se nakupi ameriškega in domačega blaga Povpraševanje po rži istolako živahno in tudi ponudbe so precejšnje. Ječmen je j: ko drag. Kupčija v turšriri se tr.ijno živahno razvija, dočim je v ovsu majhna Kupčija z mulami je neznatna. Nolirajo v šilingih zn 10C1 kg vključno blagovno prometni davek, brez carine: pše-niia: dom ča 54 do 55. madžtrska s Po- j tišja 50 do 6'). jugoslovenska 57 5'1 do 58 50; ri: domačo 48.25 do 40 25: jermen: domači 53 'to 57. Češkomoravski 02 do 07.50; tnrSrira: 31 do 32: oves: 38 Ho 39 50; pšer.ični z«'rol> 03 do 94; pšeničra moka fOi: domača 9(1 do 92, madžarska 88 dn 92. jugoslovenska 86 do 90. krušna moka: domača 1. 04 do 67; otrobi: 24.25 do 24 75 šilinga. — ?e!ezp:š';a gospodarska konferenca v Zagrebu. Pri zagrebški direkciji želez nie sp vt-ii žp več rini konferenca »pIpz-oiškili referentov, na kateri sp ra7pr.1v-l'ii o na*em prompinPm gospodarstvu. Kikor čtremo naše železnice navzoč znatno povpčanpinu prometu in do skrajnosti napeli tarifni meri niso dosegle po proračunu pred videne viš'np dohodkov, temveč so zaostale 7a 10 do 1? odstotkov. V 7vp7,i s tem se je ha* pojavilo vprašanje povišan!a tarif. Ko vemo orikori :e ta »irieia« iz neizpeljiva. kpr naše gospodarstvo absolutno ne prp-PTa poltenega zvišapia ?e'e7.piških tarifov. Nasprotno.. splošno iitpjnoppna žepa gre 7a tem. da sp na? promet poceni ,7la«ti ako sp bo dinar stalno holišal ter bodo tudi ostale cenp pričelp padati. = Položaj na dalmatinskem vlrskem i.cn l "kom mespea oovpmbra ae je na-kup:ln v Dalmaciji preko 50 000 M vina. Tr. količina sp ie po'pm v decpmb u • /vozno Uo SiiJaka v potraniost Ir veunoma v llrva'«ko in Slovpnf|o MnnjJp p;t rt i :p po 5 do 0 vagonov »o bp i->v07:lp v Češkoslovaško. Iz d.Vmatjn-skp 7.agore in Pr;n'or:n <=o sp prodale maniSp kol č;np v l.iko in so»pdnp kota--P Itosnp. Ra7pp tpera ip brlo v zadnirm '"asu po^-pra5pvan:p no da tra*tn«kom vi-im i7 Slavonije. Vojvodine in 8rh!ip. Cc. np vina «o v pora«*n Vrin-pč co ;i^pio bfla vina. ki sp plačit'pv> po 4.5 Hin do -50 dinarjev: »cotli op"'n 35 do 37.50: iVna vina 7a križan:p 25 do 30 Din po Vkoh/i'ni stopnji. V spvpmi ft^lmaeiii plačuioVi povprečna v>na po kra u in vrsti po 3 do 4 Hin f:na namizna vina pri po 4 50 do .5 Din liter. — I''ta7 pomors' e-,a prom?ta v Sihe-riVti. Tpl-om leta 1024. :e d^soplo v ši-benisko Itiko 2150 brodoc s 527 0(1 re?i-strskimi t"nami. Oilnlolo pa jp 21-53 hlodov s 527 021 rp(ristrekiini tonami. Od te-:mi tonami. Po 7astavah 'P bi'o IfilO hrodov juToslovon^kih 7. 203 0R3 rp-sri?trsk:mi tonami. 402 itallia"s' ;h 7. 202 tiioč 41' rp"-Utisl :m; tonami. 13 bo'?nd-sl ih 7 11500 rp ■ =1;imi tonami. 5 an-clpških 7. P:-5t u--i5trsk:ml »ooimi. 3 danski parob-odi s 3310 rPT:«trskimi tonami 2 npm5t-a 7 ?PO| rp-»:«trekim' tonami. 1 parobrod ;7 fJd^nskp".! 7. 1^33 rp-ciiP: Ono R. febrnarVi , t. 1. pri ravna'ol:-«tvii državnih žel^n-e v Pul*),;pi ?ipdp dobat-p žp]p7pp nločP- ' f.ipdp dohire okrocrlp^a lo^a in ! (»1p0 61 do 6) 5 Jug0 104 do 105. Ljub-due 1. marca t. 1. Od tega dne se bodo , |janska .jog d0 227. Prašlcliona 89-) do zvrševaia vsa vplačila in izplačila v ši- g,,,, scenska 83 ^o 85, Srpska 136 do tingih. = Vest o fuzijl Anglo-Austrlan hanl'e in LSnderbartUe na Dunaju. Z Dunaja poročal. da se žp dalje časa vrše poga-jania mpd obema oinenjpnima zavodoma jtIp<1p fnziie. Baje je fuzi'a v načelu že sklenjptia = Deseti pomladanski sejem v Pragi se bo vršil od 22. do 29. marca t. 1. Ve- lespje.m bo razdelVn na 17 iazn:h skupin, katore obsp, Sla venska 83 do 85, Srpska 136 do 137; industrijski: Ek«ploalacija 65 do 70. ftečerana 7re do 715. Isis 65 do 66. Out-mann 710 dn 740. Slavonija 61 do 62. Union 520 do 550. Vevče 100 do 120; državni: 7 orisi posojilo 65.5 do 0. 4 odst agrarne 23 do 24, vojna škoda 129 do 130. Sokol Iz češi-eja Sokolstva. Predsedstvo CHS je izdalo poslanico vsem sokolskim — -------.društvom, da se prečita na društvenih francockp industrije in razstava Društva , olrfnih 7borib. V poslanici se spominja Masarvkove akademije dela v Praii. ki preriseristvo vseh važnih dogodkov v bo prireVna to pot prvič. tPr posebne iz- preteklem ietu in opozarja na delo v lo?l>e n.ii7;kalnih instnimontov. - Vse bližnji preteklosti. S posebno toplimi be-:nd-istri^ke paor.gp sploštiosra velp=pima sedam i onipua poslanica jugoslovensko bodo. kakor ie mzvidro iz ri'>seo papo-cro tpkstilio irdnstri;o. kože. jaldonsko irdustrijo tiri. Prčakuie se obi^on poset te potnoT»:bnp vp|p-«e'm«kp prirpriitve. — Izvoz tur!či"e iz Ma<'žar$' e v na-sledstvene d-žave [7 Rnriimppite pom- Va madžarst-pm trsru cpnp ttiršfVi fp dol j časa rnraSčaio čpprav V> hila tan-«1,0 ipto na Madžarskem rpkordna 1pt'na tnrSflep. in «o 1p'os višip kal-or lani. da«! ip l.i'a Iptos |pi>na 7a 8 mili:onov mptr-ikih «totov vp<«;a kakor v lotu 10?3 To nara^čanip epr ie po bjavah izvo7nikov v zvp7j z iro7Pm«klm povp^aipvaniom. zlasti iz ra»1P"lstvpnlh dr»av Povp-aSo-vnn> jp vpliko 7.la«ti v 7.adn'pm čpsti ko cp jp tnrSčie« v .Infoslaviii radi silnPra skaka."»> d'naria vp|o n"riraž'la. — P-e'l"ippie madžarsko avstrl's':Hi fospodars';'h podajani. 7. Dunaja pom-faio. da «0 po?a:ania. ti^oCa «p provizo-rične tirpd:tcp tr^ovlnakopolitič-ih otlno-5a'pv Av«triip 7 Mad'ar«ko 7a?a»no prP-kinjo-na. OI«i:p«transki delprati «0 »p vrnili domov, da dobp novp instrnkeiip. jsj-fre-a iis«?novitve Mor^anove ban. Ve v Perllnu. I' Hpriina ooro"a:o. da *p namerava v fpbniarni ali marcu ustanoviti tamkaj Vor"anova banka 1 za^pf no g'avn!eo 8 m'1'ionov mark. Od tp vsote bodo dali po'ovjcn Npmoi. 7lasti industrije!. Ba"ls bo da;ala cenene kre- ditp pomit.-! !pdii»triji. = Po-*pt.-nia o kartehi v polIsU} te-Ie7rj lndnstH'5 Iz VarSsve poroča io: Ptdiska in Oornjp5,p7ij5ka plavžar«l.-* rvp7a »ta bili nvpdli p»'ajanVi !»Ip«1p l-a-tp'a n'avžarsklh obratov in livarn v Potisk'". Ra-"rovori pa paVleli na tri'-, '.-oče. ki >ih povzročijo nekatera pod;Pt-ia dombrovsi.-p-ra okrož/a. katPra zadevalo 7plo visok kopt'p"ppt trledp na to. da namprava'o povečati svojo proriokci-h v zvezi 7. novimi tehničnimi ureditva-, mi. — lJ' ip't"v rr"' ib Izvornih 7ahran za | živilm sredstva. OrSka vlada je dovoli, jla i7voz neka'or:h živilskih sred«tpv 1 brP7 omejitve. Ved drugim se smejo »p-d"j izvažat': čpbula. poppr. o'iee. s"ho sad'e. mapdplini lešniki, orphi. snbp smokve. suho "•ro^riV. iastop iz Prospanskega jezera. c?g"nski fžol in druio. _ Ne7anostprnst v raznih državah. Po stat stiki Merinarodpp zveze strokov-eih organizarH v Amsterdamu so bila konepm lr-ta 1021. v ra7nih državah na. »Vpsinlk Sokolskv«. ofieijeltio glasilo COS. izhajajoče teilensko. bo letos nekoliko poirpčatio in Imi imelo 1 "lo 2 strani ilustracii Pena listu ostane turii v bodoče 22 Kč. — Za stavi« Tvršev dom ho predpisan za vsakega Sokola obvezni prispevek v 7nesku 10 Kč. Sokol Ljuhljana II. ima v nedeljo 18. t. m. oh pol ricsptih dopoldne v svojih prostorih na rp.alki redni občni zUir. Ilrieleilia 7a člarift^o strogo obvezna. Šah MATCD MED DR. V1DMARJL31 IJ l)R LASKKltJEJl. Aljchinn»a turneja po Jugoslaviji. Naša kraljevina bo v prvi polovici maja nedvomno središče pozornosti vsega kulturnega, posebno pa šahovskega sveta. Iz vseh držav borio prihiteli dopisniki tujih listov in z napeto pozornostjo spremljali veličastno borbo dveh šahovskih velikanov: dr. Lnskerja in dr. Vidmarja. Vsekakor dogodek svetovnega značaja. Po dogih pogajanjih, ki jih je voriil beograjski Industrijalec J;ikov Ruso. se je nrmreč končno posrečilo pridobiti na- |.Mfifti'lt 'd 1.1.11».-». ' n• nrnlr,c t lOnnln, inhit l no CI m A MPCPIl p-enoilno damo ar. rucnsa, din. itin c 01 , - j „.- pa iun:orska tekma. Tekma za dr. Fuch« | profesi-onaln, šah,sil pa samo deset, sov pokal ho najz.nimiveiša ter b0 po. | M k' "nbl » 8 Ca" kazala naše najboljše drsa'ce in na i res« , Ilavani na otoku Kubt. nejše konkurente za letošn.e drsalno pr« I P" .'«1 P«'*« "rp-nimo. da je venstvo. Dosedanji zmagovalec je bil dva , ^ ^k, SaMst Al,ehm Izjavil, ■ Jm Ta ..1 . /< m h n rw«n«f < t I I orn/MO f\A no. krat g. Vodišek ter mu pripade letos da« ri'o, ako se mu posreči izvojevati si zrnu. go. Toda konkurenca bo letos ostreiša, vsi tekmovalci so zopet znatno napredo« va'i ter ho bol jako oster. Pri damskem tekmovaniu za prehodno darilo SK lirije, ki se vrši isti dan, na. „„,,,,,,,,,.„ v stopi zopet dosedanja zmagovalka, gospa MORFIMZFM IN KOK AINIZEM V Sorge. vendar letos s p-ecei močno kon« kurcneo ljubljanskih tekmovalk, tako da da ie pripravljen napraviti turnejo po naši d rž-vi. AljeHn je oni šahovski umetnik. ki ie r>o nen-voršl-em turnirju odigral naenkrat 26 slepih partij in dosegel s lem svetovni rekord v tej vrsti šahovske produkcije. bo tudi n:cna letošnia zmada mnogo BUDIMPEŠTI. V medicinskem strokovnem listu «Ovo-gvas7at» v Budimpešti naglaša privatni HO lUIIl II LIIB "V. ....... t" .......— ' r... - _-..,- - , težja. Novo ie tekmovanje iuniorjev, ki docent dr. fiudovtrnig na temeliu stati sc dosedaj niso dovolj uveljavljali in za stičnih podatkov o bolnikih na živcih v ( 11 v I III BM V 11.1- ........ h --->-..........■- * liji 1? !.7!R c Avstriij 130000. v Cp^ko-' kma nam bo predstavila dosedanji ma« stopna števila np-»aposlpnih: v Rusiji sc aoseuai msu uu.u.j . ....... , ......... ............................... ....... 1 300 0on v Veliki Britani;; 1 158.000 v | katere ie vsekakor potreba, da začno z j budiniDCštnnsk h bolnišnicah, da se je zad Npp-č;'i 430.4.50 v Pol'ski i" 215. v Ita- ; vztrajnim gojenjem drsa'nega športa. Tc.; njih deset let število ljudi, ki so zbolel! ....... 1 zaradi morfija in kokaina popetorllo. Čudno je. da zlasti zdravn ki in lekarnarji zavživajo ta strup, ki utruja niihov* živce. Baš poslednje dni c prišla dunajska pnpcija velikemu tihotapljenju mor f i Ja in kokaina na sled. ki ga ie dobival v Budimpešto neki dr. Kovacs na podlag ponarejenih certifikatov. Doslej še ni liilc mogoče izskditi tiliutapca, ki se zna Iz-vrstno skrivati. Bati sc le. da se ta manija ne prenesi še v večji meri tndi k nam v Jugoslavijt in da ne poveča že itak velikega zla. k ga je povzročila pri nas svetovna vojm z vsemi svoiimi kvarnimi posledicami. slovaški 73.006. v Ilolandsk! 65.740. v Avstraliii 32.708, v Danski 27 518. v ' Madžarski 2".020. v Norveški 20.500. v | Belgiji 19 IU. v Švedski 17.314. v Fran-! ci:i 11.803. v Kanadi 10.510. v Švici 19151. 7 Frski 1803. V splošnem ;e ne-zaposlenost p.ap-am istem času leta 1923. nazadovala, vendar je lansko |pfo skoro terial. Vse tekme se vrše na drsališču SK Ili« ri:e pod Cckinovem gradom ter prično v ne('e':o dopoVInc ob 8.30. Prireditelj je športni klub Ilirija. Zbor naslovnikov JZSS se sestane v petek zvečer o pril ki družabnega ve- II.Ul,IHM,Mi|. iril'1'll IT; ...............I' SU P.IIIU . IHil.IV <..v.v.v«l V -n- v vseh d.-iavah izza septembra naia- ! čera v Emoni, datnski salon, ter prosimo ščata. vse ljubljanske nastavnike. da se sigurno udeleže sestanka vsled skorajšnega po-četka tečaiev — .IZSS. Lahkoatleti S K. Primorla. V soboto ob 18. cross-country trening. Garde- 15. januarja: LJUBLJANA. (Prve številke denar, do 130 (180), Celjska posojilnica 210 do 212 (210). Ljubljanska kreditna 225 do 0. Merkantilna 124 do 128. Strojne 0 do 154, Vevče 100 do 0, zadolžnice Kranjske deželne 0 do 90. — B I a t o: zaključki: tra-mi, 3-3. 3 4, 4 4, 4-5. franko nakladalna postaja, t vgon 350 do 300 (350); remelj-n i, 30 60. 00 6>1. 35 70. 70-70. 40-80. 80-80. franko nakladalna postaja, monle, 1 vagon 5^ do 590 (580). ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Večje zanimanje je bilo za Es-komptno. — V devizah je bila danes tendenca Utot&ko nespremenjena. V početim Vremen. sko poročilo i Linhlian* 15 ianoaria 19*5 1 inhlian^ **ad moriem Krai ob Zračni Zrarna Vetaf oblačno l'xtlavlu«' opa»ivania tlak tem^erator« ti- io mm Ljuhliaua . 7 7 — 15 bre' vetra me uia _ I.jubliana . 14. 780» 39 sever jasno — Ljnliliaui . i I. 7» »7 -0« — /.aereh . . 7. 782 0 -2 0 brez vetra «t — llropraa . 7. 782.0 60 • n — Ihinai . . 7. 20 — j : i rmca . . 7. 778 2 brez vetra meja — inumojt 7. 1 V Liuhl ani barorretei niiji temner nižia Solnce vshtia ob 7 41 tsha a ob lfi Vremenska napoved za petek: Malo spremembe. Najbrže nekaj toplejši «JUTRO» 6t 1* 7 Petek 16. L 1925 Seja celjskega občinskega sveta Celje, dne 14. januarja. V današnji seji, ki jo je vodil župan dr. Drašovee, so se obravnavala najnujnejše zaostale zadeve, ki so se nakopičile tekom občinskega interegna. O pravnih in personalnih zadevah •ta poročala občinska odbornika dr. Ka-lan in prof. Mravljak. V domovinsko »vezo se sprejmejo hišnica Terezija Horvat, perica Neža Kresnik in knjigovodja VValandt. Zavrneta se priziva lastnika gostilne »Pri zamorcu« proti globi, ki jo je naložil mestni magistrat radi nerednega pobiranja nočne davščine in GoB|x>darske zveze podružnica Celje, ker ni plačala cestne naklade. K sluil«oi pragmatiki se sprejmejo dodatno še posamezni členi glede draginjskih doklad ia vdove in sirote mestnih uslužbencev, ki vsebujejo bistveno iste določbe, kakor naredba o dravinjskih nakladah za vdove in sirote državnih upokojencev. Dodatno k služlieni praarmatiki se odobri nadalje pravilnik za služlieno obleko občinskih slug. Uredijo se službeni prejemki posameznih uslužbencev z mesečno plačo. Za upokojence izdela pravni in personalni odsek poseben načrt za izboljšanje njihovih pokojninskih prejemkov. Ker je državDa policija izpraznila stranski trakt na dvorišču mestnega magistrata. se preseli tja knjigovodstvo in blagajna., podrobnejše preuredbe poslovnih prostorov se pa prepuste mestnemu magistratu. Kot mestni gozdar se nastavi Alojz Kovač s pogojem, da stanuje na Mestnem posestvu na Pečovniku. — Upraviteljema meščanske in mestne osnovne šole se prizna za administracijo šol. poslopij mesečno 100 Din. V slano-va-njsko komisijo se izvoli naknadno še kot zastopnik hišnih posestnikov dr. Ka-lan. Finančne ln gospodarske zadev* Poročilo sta podala občinska odbornika Jr. Božič in ravnatelj Lešničar. Enkratne izredne podpore »e priznajo: Centralnemu akademičnemu podpomomu društvu v Ljubljani 1000 Din, mariborskemu podpomomu društvu za odpuščene kaznjence 100 Din in Glasbeni Matici v Mariboru o priliki koncerta dne 1. marca, ko nastopi z velikim Dforakovim delom »Mrtvaški ženin« za kritje morebitne izgube 1500 Din. Raznim drugim prošoji-kom se vsled pomanjkanja sredstev podpore niso niocle prizjiati. Pri omejičonju mestneea gozda bo se pokazala na posameznih mestih s sosedi nesoglasja glede meje. ki se poravnajo mirnim potom v smislu predlogov, ki jih je stavil civilni geometer. Sklene se nape';ati v novi cvetličnjak za Grofijo električno napeljavo in vodovod. Električna napeljava se je nadalje instalirala tudi v stolpu gasilnega društva na dvorišču mestnega magistrata. V telovadnici meščanske šole se popravi.io, ozir. nabavijo nekateri deli telovadnega orodja. Popravila na gledališkem poslopiu se odložijo na spomlad ter se tozadevni stroški stavijo v proračun za I. 1925. Proda sn vojaškemu «rarju del (vts pri Ppodrrcm Lnnor-i žu za novo konjušnico. Prostor na katerem so bile doslej vojaške barake, se prepusti za eno leto vojni*vu kot rež-i taKAdn. S tem se mestna Glnzijn izprazni ter izroči r druge svrhe. Izkupiček za mestno hišo. ki ro je kupil g. Strupi, se porabi v kritje tirjatve. ki so vknjižene na poslopje mestne o«novrv> šole. ostanek pi 7.a novi cvetličnjak. Mestna oblina «f> ponovno obrne na vojn Sko oblast, da ii proda st.ivbišče. na katerem je bila stara vojaška bolnica. Pri tej priliki pa »e ugotovijo od strani nlnViiglie?n odKorni-ka .laniča gotove obvernosti bivšem vo-iaške?a erarja do mestne občine rl"de stavhlSča o priliki, ko se je postavil nn občinske stroške bolniški paviljon pri Aleksandrovi vojašnici. Mestnemu m.isi-strntu sp namči. di pois.V to»sdevni nkt ter itVT*i nadaline tikTPjte Celjska koča ki 'e zsrorela na Štefanovo, o* vopot po- i pravi po načrtih niestreirp, stavlienem ' urada. Občinski odbornik Koren je iz in- vil mnenje, naj bi prispevalo k tem stroškom tudi Planinsko društvo, dr. Kalan pa jo nagla&U. da Planinsko društvo itak vzorno vrši svojo dolinoet In da ima drugod mnogo izdatkov, a malo dohodkov, ker se javnost veliko premalo zanima tp turistiko. Obnovi m na podlagi neke prošnje prineipielni sklep, da tam, ker država ne poUra veseličnrga davka, tudi mestna občina teb tak« ne bo pobirala. Mestna oodjetja- Občinski odl>omik Rebek poroča o potrebi sanacije mestne plinarne. V to svrho se izvoli poseben s.inaei!»ki odsek, ki ea tvorijo: žnnan dr. Ifrašivec.. referent z* plinarno Rebek. nadalje obfi. odh. Kav*. Sirec. Posavec. in l^skovšek. Cena pri plinu se zviša pri zasebnikih od S."0 na 4.50 Din pri industrijskih podjetjih od 5 na 7 Din. Za leto 1924. odpiše nadalje mestna občina od podVtja zaostale obresti v znesku 90.000 Din. V imenu stavbnega od«"ka je poročni ol'č'ii?ki odbornik dr. Dohovišek. Principi jelno se sklene, da se na Dečkovem trmi ne postavi nohtna stojnica. Mesar m , Goreniikn se dovoli p.i«iN»n ra prodi-V> prekatnem mesn na Kralja Petra ce-j sti na prostoru mostn^M oskrbništva . Odkloni se pro6n:a .l.idran«ko-podnna v-: ske hnnke radi vkni žbe reverra. pr> katerem ;e banka v sliifajti re?u'scije nll-: ce primorana od«»rnniti tisti del svoje stavl-e v Aleksandrovi ulici, ki je pred stavbno črtp ob hotelu Evropi. Občinski odbornik Siree predl.iffs v irnemi odspka r.a tuVki promet, da se imentiie nova ulica mimo hiše dr. Kala-nn proti novim vilam po dr. Tavčar-««, postranska ulica, na tpm mestu pi po Viha Vošnjaku. Direkcija po«te sp po-nnvtio prosi da uvede na ceU«ki pošti ponosno alii*l>o »saj do 21. ure. Občinski odWn!V Bi'ip.k zahteva r imenu pokopališkem odspka ra*n* po-priviln na mestnnm pokopališču, k' so nnVto potiebna. VeČi* skrb se naj posveča tudi pokopališču bolnice. Pri slučajnostih predlaga občinski odbornik Rebeuscbegg upeljavo mesečnih Živinskih sejmov, kakor so bili ie nekdaj. Za govejo živino in konje se za 1 leto ne pobirajo nobene pristojbin«. Potek občinske seje. ki je trajala ob 19. do 24. ure je bil stvaren in miren. Dovršilo pa se je mnogo nujnega in po-trebdiga dela. Sodišče 8 Radi nenravnostl je bil obtožen pred ce:j«kim okrožnim sodiščem 17 letni posestnikov sin Josip V. it Ostrožnega pri Celju. Dne 13. novembra je hotel ugod.n svojem« pohotu nad neko 12 letno deklico ter je bi i radi hudodelstva oskrun-be kaznovan po § 128. kaz. rak. na 2 meseca težke ječe. — Radi hudodelstva poskušene na[enšek. rudar nestalnega bj?a-FSČa. Dne 18. septeiplira i7pii4'-en ir. kaznilnice v Mariboru, se ie do svnip arctacije B. novembra potppal brp* dela po Sloveniji. Z oillokom okrajp»-ira sla varstva v Slo^enjtrradcij t dne 25 ar-Stista '« bil postaviien pod poicijsko nailr.orstvo. vendar p« se je odstranil kljub ptepovedi iz sfojp domače občine. Dne 7. oktobra jp prišlo do p'ptepa v sostilni hana Majd^a v Medlorru. ker se ie obdolženec ravno nalis al. Pri tem je obdolženec težko poškodoval Ivan* Cizejs t nožem po glavi ter na levih iu desnih lehtih. Obdolženec se ».-.gorarja. da je bil napaden in da le v obrambi potegnil noz in mahnil ž ejim okrog sate. Po pričah pa i« dogn.%no, da s« i®-obdolženec * odprtim nožem v roki pred gostilno zalet«! v Cizeja ter srn ranil potem. k0 ga j« ž« vrgel na tla. Okrožno sodišče v Cel u je obsodilo Grel ctifka na C mesecev težke ječe ter iireldo dopustnost njegove oddaje v prit i lno delavnico. 5 Branjevska smola. Znano je. da si znajo ljubljanske »ioer ir.redno pri;azri# mamice hrarijevk« e Vodnikovem, in Pomčarjevp^a tr~a sijajno pomagati, da, spravijo čim več v svoj iep. kar zakrijejo rude i najinheinivejšiai nasmeškom in toplimi besedari. ki s« izrafcvt) v prekoroemern hralisanjn svoje robe. V dnevih v novembru in decemhrti pa so imele tri smolo in prišle po »nesrečnem« sbt^ajn v obliki tržnih paznikov v konflikt * ? 9. zakona o pobianju dm.c-inje. Ta namreč pravi, da hranjevke ne smejo od kmečkim prodajale pred 10. uro dopoldne kupiti ve*je množine Masca- ki ne f>o-vči elolKiko v žep. V četrtek so bil* ie ' vteovorni urMnit Fi. Kritigi'^ Tisk neln;**-e tjs'-«"pe. d » / trhli mt Alaii oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda par. Najmanjši znesek Din 5-—. Zenitve, dopisovanje ter oglisi strogo trgovskega značnja. vsaka bessda Din 1 • —. Najmanjši znesek Din 10-—. Gozdar knjigovodja z večletno prakso in dobrimi referenratni dobita mesto na Gorenjskem. — Ponudb1 pod ..Gos^ar" na upravo nJutriia 85/» Najmodernejše Uro}« prslr.kufer.e. i nat»n?olni ukuin, si dam« ta rr^, :. L«ltrlu.-« In T*zi>< UJa o<3 a»l-nisir»:va xa tr£<<*. iAa Id 'j')rt konc. KROJNA SOLA, Ljubljana, Zldurska ul. 6. T€i>a) za krojač«, ftlvllj* ln ncit-rllj«! Perfektno kuharico [sprejme reCJa družina na ; deželi. Oilra pe eaiuo ua ,. ! dobre In srednjeletue. Na- i Za pomladansko aezljo ,r„Pi lahko tuu.ij. pismen« ..„.>„.. ee priporočam In nasanjam r"irudbe pod ..Dobra kuha- Ugndno pro,mm. ohflnattu, da Izdelujem po rlc»" na upravo ..Julra". dre rljollnl, en« Je u lelB eeio nizkih cenub *aako- 1172 17D4. vrain« kroja, kakur: orju-raAke gaMlHke in ludl v^a-kovratne Cepiče (Športne, — (nloai ai at 13 I 8. Cuerz-1'aAtir i & d\i»jn. kus. — fotoai>urat 10 A 15. Oneiz- Perfeklnn stenografinja Do()p. Anaatpm. ■ 3 kaa - Euaiitke, aokolake In drugej. In aamnatojna korm|Hniden- hodi,l( 11 x 1, 5 ~,v"c' * I1UJ - Piozemain tudi od tlnja. •« takoj »prejme ra»a _Julra . 880 6 o r u, Izileluvauje oblek tn i apond^nuo. Pouudl-e na upr. ------------------- raznlb čeulc, Kranj, Siore- ■ ..Jutra" pod ..Samostojna'1. r,_______ olja. 120» i 1178 Preprog« prave plrotttke, se cono pro dujo. K j«, pove upr. „Jutiu" (»20 Nova ofnmana 2 fotpS}«. »HHa (midnna) In p!l6f)P'a cariilliiiH f divMii ln 2 uliith), «e pinde na Km kov^kero nasipu U. 4. ptl-tliej«. 1213 pono-ene obleke pnrlla ln čevlje*, za 14 10 It-tne ilekllre. »e prmla. -Naslov pove uprav u ,,Ju*ra'' 1248 P ve trgovski hfti v trgu PloT«»nlle, pri- pravni t-J«!' za v^nk'« «ir«igo re^Jo obrt. o /. v Ljub-Bprejme takoj leaua Indu- c|l«>- Nastopi Inliko takoj ali ]JHIJ, iirBna Tet a >rg 2 suija » bliiliu Jelezuiške 1- fthr- Piinudbs ua upravo 874 postaja. Ima proalo slano- »Jutra" pod ilfro „Porclje" niJki.i razglednic ii šal Ivo pošlo nudi M 2S DiB tvidka VI. TlCAR, Ljubljana. Vauje, eleklilčuo razfavetlju- i In Lurjavo ter plauu po . d-jsovoru. Ponjdbe pod ilfro Ml'rezea In zuuealjlv" ua j upravo ..Jutra". 10&0 ' (iščejo) Spnlnn oprava moderna, orehova — In več pleskamh posieli, proda po i2i-t-duo Dtzkl ceni ltadov:>n. Krekov trg 7. 833 Trgovskega pomočnika ; pr0U-iIallca Miinesa, lulalSo moč. ki ja' i ItlU.ljaiiia reulran r o.e4aul atrokl ln tneSan« »troke, l«ll preme . ,,,,„ ,,p , niti uiesto. - ruuudb« pod na »e'"1"1 l>'ln. 1« UP. i učenca ..PoSteua 658" ua up:a.o seneratorjen, ia r.vov.Kiom, tančnega, zdiavega, podtenih ; „Jutra". 12d7 staidev. aprejuie takoj P. j--------- Kuiea, preje Sterk, trgovina! . . , , , _ , aiesau. bitega t Cmoiuija. Ausolvetttinji trg. šole 1074 prva l dveletno prakso — Prodam motor nerutorjeni in revovi^iiim, kompleten v obratu pri K. h U. Jeiek v M a r 11.....i. Ueljaka cesia 103. <02 Hrastov les paralelno rezan, pu ziihleva o 1 ti dlioi-n/tjah, se kupi proti takojšnjemu plačlt-j. — Naslov pove upiava ..Jutra" 1153 Oosfilni^lco posestvo »rednjevellko. v prometnem kraju, so kopt Ponmllie pod Sirro ..OostlinlAkn poatslv,r* na upravo ..Jutra". 11<>2 Hiša i nr.apndaraV Im p«Mk«p)mi v Pi.ilisor )n pri Kntnniku. ae po 'igodui renl proda. — N'a*lo* pove uprava „J»itrn" 1124 Trinrdsfropna hi^a popoln ma v centru 7»prfha. pole« 7.i lnjrvt a, ne*»hj'irfe na. zelo dobl/kanoaiia. lepo In no! I dno zcralena. «e takoj proda. — Dnplae na naalu«: Aernftira Vntermliiaor. Za- \ rrfb flatnoalanakn 0 . fou 21 64. - Droj M T»2. ! ilai Pntrčna W*a ? reniruinu Zu^reha. a 1?8 aežuiev ilolelni dtiirlAN*in. a* proda P#»ln*»nlla daje \ten-tura li»teri»»laa#if t ZnurrlMl. FatrOiMi nn^ka H — Tel««f«»n 21-64. UroJ L 17. 11»P Prazna sobica event. tudi v podutreftju. a« IA Ce za takoj. Naalov po\e uprava ..Jutra". 1216 Sobo ▼ mestu, a posebnim vhodom. IS"-e rofpod. Naalov v upravi „Jvt uprava ..Jutru ' 1037 Stanovanje 4 sob t arfdinl m«r»*a Marltnir, §e zan.vuja pu»ti prlr«terii*Miu v Ljubljani. - PojHaoua Q.»j* • pt-.IK i Ju ..Oalkau" f bol u. »60 ----, dru^a začetnica, želu« ^to- * piti v aluzbo, najraje pri °Peko f?, n?l"k.° (- Kontoristmja j lesni Industriji kol konturi ..................... " Jmoina knjigovodaiva, elov. atiiijl. Vprašanja ua upravo poroda F Hočevar, iiunajeka cesta 36. LJubljai a. 4i2 Pletilni stroj 8/50 cm not ee proda Naslov p"«t> uprava ..Jutra". 234 Iu ueju. stenografije, ss l§f*-e ..Jutra" pod „Kuntorlsiinji" ia takoj. — Ponudbe na upr. j liu8 ..Juira" pod felfro „lzve/.ba- j-- ** moe". ioc2 Kot potnik ..... tovarne čevljev, iftf-em meata __ Sr»-efnp Ptcarto Ponudbe ca upravo ..Julra'1 t.rita.!;.!;!! .e Pri- ^ -1udu"r'ju ce,'leT io»7 so*™ oprav, iaie naj se požliejo na :ia- i--rlSnlevn. okrnulo delo, fino •lov : „Skrat", Celje, Vod- Inv-itlil pni ho In razno dri«o po- oikuva ulica S. 807 invmiu hifivo ugolno pr. da M .rlja ----- -------- It-če mesta sluge a!l koj 9I1Č- Andimic, Ki lievulSka uit- it neea Naslov pove uprava j? 1''24 Dobra ženska moč | .,jJtra". iogs j.__1________" »tareiAa, se sprejme za raa- t-----—--- ti "fakturno Io modno tr«o- I PmHilnlL-a »Ino, - Ponudbe pod značko troaaJClka »Cesac" na upravo ..Jutra' . »a katerokoli stroko, Ilie Trgovsko opravo sa treovlnn z mel. Iiin^om. te rahtjeno k-'pll»i. Ponudil z naverlbo nainlije cene In velikosti, na upravo ..Jutra" pod inučko „Trgo\aka opi a va 84". 1126 I.tsičje lože In kn».e d r u e I h dlrjočln : vedno kupuj. O Zdravit. Imovina usnja v I.jubilant, l-^lorljanska ulica &tev. o 1206 ^frf^f^ffft Hotel aoh. velika dvorana, rasla vrat i 'a kavnimi In kino. v primorskem meeiu, br«*« knnkurenre. ae proda z vsem Inventarjem za r>f»0 '»00 Pip. Polovico le tr^ha plakati ta ko|. polovico po dogovoru, lako u e od n a kupna prlMka. P. n-Mbe na hotel ..Union", soba 52. 1222 Sobo s električno ra/svetljavo Io vao oskrbo, IAt-e akademik. Naslov p<>«« uprata ..Juna" pod ..Solldan 523". 1148 Prazno sobo Iftče zakoniki par brez otrok. č« mog«»/'e z uporabo kuhi nje. - Naslov pove upiava ..Jutra**. 1114 Lokali pripravni za trgovino Id .lično, ee oddalo. Pojasnila daje Jktiko butelman. Ki ni] 1081 Primeren prostor z. delavnico aa -nilrno lu snažno obrt, r pritličju ali v 1 nadel r ae l*če. i'ouudt>« Je poslati u. 'Ij.ravo .Jutra, pod ..Uodua 600". 1212 1 jI f >t«v. 647". 1^X0 Mirna druiabnlca 27127 Pvlrolt. p t . la o v upravi ..Jutta". 1230 Nepoznana 29 Pvt.nlt. p I a ui o r upravi ..Jutra". 1106 Gosnedična ki Je dvienlia mote pismo, naj t.to vrue. — Uara R . . 1169 Vsakovrstne vožnje i zlasti prevoz pohtMva <*b prt. liki selitev prevua premoga, le*a .u drv a koloflvora at4 od drusiod tn vsakovrsin« druge vožnje oskrbi Inča., natbttrcj.. v na'tt-i -m i *to tn ro zelo solidnih cenah 1 Kohiar l^iize Krakovska ul. it 13 Tam s. tudi sprejemajo tiair'-l!a tn laj.-jo ^ e. potrebu. tafomiarlj«, Z0S31 ki ia t Liubijao: po h»-• »rDah, etistdnab d- Iiksf»»-tiiii trjnvin.ib iloliro vnelj.t, i'«1« tvotn ea iaDpanjea ia tltteriuili v n — fonr-di« pni ..ZaatopDtk" na «l'uli icita«a (i. d., o.la-oi zaiod L ubbaua, St/lrnlmr-eoTa ulica 7/11. I43'a ODO službo v Ljubljani. Cement ,,nn p, ,m»ri.n, __pon-udbe pod ..Prldua 514" it. g V nj a a C ua upravo „Jutra". 1218 Perje Hokofije Sttsle to ffosft puh er račje »-Hala »»akr mm. eriah -vrd Cakov^- ISSK Dvonadstroona hi*a na Prllazu, i velikim vrtom, alannvnnlem Iz .1 sob In pll-tlkMn v dobrem ataolo. ar produ za nkolt 7nn noO niti P-Miodhe na- Ae.-ntiira I fi -termls.or v Zasrebu, Riimo-siatisl. a l> Telefon 21-01 — Droj U 18. 1187 Onspodična ali dijakinja, ee aj.rejroe k mirni atialtkl Naslov pove i j uprav. ..Jutra". 1227 ; Soba r. 2 posteljama se odda. ..Jutra". Naslov pov« upr 8i0 Prrda ce: Trjrovskj pomočnik ta modno trgovino, dober ! c io ooo r»:_ havr:ie < Izložbeni aranier in proda- 3 ^ • ' Jalec, se sprejme takoj. - nastopim t a k o t primerno pls;,,n;] n1,k, on,„r._ Plača po dogovoru. Pismene služuo. a le tam, kjer se ml 8toI pn|itlrura mba eo^a! ponudbe % navedbo doseda n,,i11 caram-ija za denar. - ptn, r,,re in V(,M. ot-aa službovanja ali pa se Keflektlrniii na slalno službo k|h pn;m. Naslov pov. npr. D»*-i on predstav Iti do 30./I. » I5110 O'" mesečne plače.— Jutra". 1163 l!»*o. pri tvrdkl D Veseli- Ponudbe na upravo ..Julra" "___\____ nmlč In koi ip„ .Maribor — * Celju pod Slfro „Dek:i5Va Gosposka unča 28. 1248 doba". 1165 Motor na be-vcti ; " ~ popolnoma dnher, 18 Itp, Natakarski vaierec Delovodja strni stro\e i1" "!o nlzlil cen prr>fa - ... , ' • Naslov pov. uprava „J-i.rn" «e sprejme v ..Narodni ka »'"žbe. Zmožen Je prt 1161 varul" v LJjblJauI. 1119 vr.tah parulli naprav,___ ____parnih koillh. parnih strojih .... Ip v"eh vr"' «»»aik. VeSč j. p,rf>J!iro posteljo Kuharica vsake montaže Io vsak« , „ . ' . ... , kousl rnki-l im |7i1siimp n 1.1' r t u z vložkom, čisto novo, proda »srfrktna »drava isč, z, ? vsakotrstn. r ,u. V*<*<"" u"« "" 8 takoj k mirni obltelJI v »sasuvrsui. rimi h » Zagreb. Predstaviti se 1, Dr, "(ro na "'»■ Prvnrrstna mo« g. Sever. LI ibljana. Po!!.,, fa les1n" ind,J»trlJ°- P»P'-- ______' In r-o lilr.vna tni imna Nova vila 1 2 stanovanji po 4--B sob 8 kumfortom, vrilkluil pro Bf.c>rl. tako. da ao v njej lahko 3 velika etanoi anjs. ra najlepšim mestu, solidno Io na nnjtnoiMneJii na m zgrajena, se pcoda *a stalno ceno 900 000 Hln. Dopise na Agentiiro Interinlssir v Sa-?rebu, Samo8iati8ka 9. Tele foo 21-64. — BroJ >1 43. 1153 Parna žaga v lepem kraju Alajerske. mo- demo urejena in dobička nos?,o podjetje. zajamCeno «?l• Efuina eksistenca, se pod zelo ugodnimi plačilnimi pog.n« proda. — N.itnnčna pojasnila dale anonenl io reklamni zavod „Apolo", Ljubljana, Stari trg 19/11. 1052 SfavMtte ▼ b!l*lnl Knn»o*a a povrSI-n« 1J>0 kvsdratnlh seinjov, s fronto 14 m na cesto la llrltto 45 ^ se skueno s malhno hlll^o z 2 atansva-nll proda «a 145 000 Ol« Ponudbe na: Aerntura ln-termlssor v Zagrebu, Samostanska 9 Telefon 21-64. -Droj 94 42. 1186 Snrelme se dijak na atsnovanle In zajtrk. — : Kitalo v povs upiava ..Jutra" 1211 i _______ S pri b^ljai ohltsljl, ll*e sam skl uradnik. - P«»n«i4be na upravo ..J«itra" pod ana^ko ..Rolldeu 660". 1249 Psa čuvaja velikega, rolčjs pasms, eno letu starega kupim — Po nudbe s r«uo lu opisom psa ua uptuvo ..Jutra" pod llfto ..Cuvuj". 1061) Pisarja dolgodlakega ali resastega, neiiif>ke pasma !n mladica fl d-tbei .-itriniia sil ovčarja, oba 2! 6-9 tednov staia. li^ein za ii pomlad 192.5. — Ponudbe a navedi«) rene Io pribil t nega časa oddaje. Je poslati na upravo ..Jutra" do 15 febr. pod iifro ..ZaJaiačcBO Čistokrven 891 Priporočamo n vo izdajo romaucv: Cycl2rnen Broš. 22 Din, vet 27 Din. poSLl-25 Din Agitator BroS. 18 Din, vez. 23 Din, pošt 1-25 Din Izdala jih Je Tiskovna zadruga » Ljubljani HiSa se radi .elltre poceni proda v lepem V raju. 15 nitnut od do) Topi|p — primerna z. . obrtnika ali vvoVotenca. Lep sndnl vrl In njiva, vse pri Mil Ponudhn na naslov: tennrli Gregorčli, Novo mesto 114. 1166 >ka cesta 25/1. 10S8 Protl.i talka ln relulnzne tovnrne. Več- , _ letni strojni mojster v u.- Ove ve' !d prSTO«ri nlarskl tovarni v Avstriji |n 5 X 4 m. dobro ohranjeni. prodam. Naslov pov. upr.-vn .Jutra". 1247 pri raznih električnih na-. . pravi,h. Nastopi lahko ta- Johro 1iurJ?na v r-.anurak- koj ln gr. v vsaki kraj Ju-____ lurul .(roki, pj takoj sprej- gosiaviie. Ponudb« na upr. j ffie - Ponudbe pod značko ..Jutra" pod mačko „r>c!n. .- Ugodno c® rroda: .Zanrsljiva 6" na upravo vodja 636" 1166 ... ,, , , juiri„ 1173 J ° • noo pomaalknnl« prostora — ----|! velika železna hlnealn.. ... električna neč. 1 pult 5 m Prodni-fo/. ri tnr ncni-i >-d »ifro ..Stalno" na upr. upr. ..Jutra" pou ^Ivllt»". . Aleksandrova .Mt« *t.v- ^1 Jutra". 11*0 i 1246 i 7*6 Pozor! Pozor! Mer--:rji in postilničarjl! Costllna In reatavraelja na prometnem In Iniltiatrljskem kraju v bližini |iu*t»J« Atore — a. proda po sotlilnl ceni. | Ilifli; J. eitonadstropna. Ima 1 velike gostilniške prostore, < .obe za tuje., vil ia goste, vrl za velenjavo. hlev za konja. hlev ia .vini«, pol ora la obdelane zemlje. Realna kunreslta! Kupcu Je tako) na razpolaao stanovanj. In prevzem gostilne. NaiančneJ ti pogoji .e liredo pri last nlklh: Pavel In Iv.na Msr-"Ič. goeltlna In rMlavraell*. tlur. wi (67 i 8 ha jrorda doraHčen^a. amrekoveca In bukovega, tri četrt ure od postaj, na Cnrenjskem, u proda. Ponudbe na uprav« ,,Julra" pod »lfro „L— 200" 1104 600 seinlev stpvM*ča : rued «»1ml!čem In Pelč.nlro, na gl»»nl ee«tl, t dvema »I- : { roklma frortama na 2 cmiI. arlklodno «a te.ov.kn .11 iadvstrllsko podteij«. .. p. u*odnt e»nl proda Pojasnila dal.: A t.nt ur. Int.r- , trlssor, Zaerek. Samostanska ». T.lWoo 21-64- BroJ K M. Zalivala Oh pr liki preraoe suirti naie ljui.e mamic«, 6Ure lic cc '.i4č», tete, guSp« Franje Wohinz, roj.Babšek M čutimo doline, da itreremo nišo oijtopleišo zalivalo v prti vrsti v.em onim, ki t» rajuiei t boleini s tolažduinii lirsed.imi io ocumnr-nim str»žetijtm lajšali nje bolečiue. Nadalje so zkhral|U->mo za nad-im t/orno pniorLOtt g zdravniku dr TirarJu ia ,l»«t. josn. \v,aJit»-rjo za ujpgoko iito-lao Ijulicau.roat, katero je rirafi rajoici unazota! t cajteLjib utnh ujeti« lio ezui iti >eej tet t duhovščini za zidiije sj.rem-itro .Naša najtoplejša ubrala tudi vaeui v g. pevrem za riekr^sue talostiiike, g govorniku ta tople zaduje pozi.--me besede io koucno vtem obilim o enim prijateljem in zuaoe.-m xa izrabe .oču^tio.jtja iu u tadsje «prem»tTo. Vaezn cai« najtoplejša zabrala. V LJUBLJANI, do« 16. jauuarja 10UV. Žalujoči ostali. \ ALEKSANDER. DUAAS (LA DAAE DE-A\ONSOR.EAU) Kromoir kifei č-r 7044» in vsako divjačino kupu;* IVAM FEUER. Zagreb. Trg I br. II. Interurbanski teleton 23-45. Razpošilja pilane goike pa3S£Jn^akg-. aparata 1, Ž, 3 >>t 4 cevne. prvoTi>»ne. kakor tudi nzn« de e -talni) u h zalogi. Keam interes. nt c tniaio pri iko ooslt« t i lnpzličO'1 koncerte in nredavaifa *dovins*imi dogodki ona dobe. Prvi del romana je žeji splošno priznanje. Poleg ..Sentpeira1' izide še roman Pridna gosnodinja ki lii Talila popolnoma samostojno e »p"d nj-siTn, se iS. e k fammtnj nemu gospodu na deželo Istoiam se spre me Ljubljanski Zvon, ki izhaja mesečno, velja vss etno s poštnino vred Din 120 — (za Inozemstvo Cm 140 -), po uietno Din 60 —. se natoča pri Tiskovni zacliugi v LjuDl^am, Prešernova ulica, nasproti glavna pošte Cetijeuim trgovcem ia intlmtrijrem se priporoča solidno domače spedtci|ako pod et]e 'drav in e h nrepisi iz pri eval. kak"r tudi z zahti-vvi plal e mga stckia I M) x 23 cm. dri el"St r ekla 7 mm Ves portal velik Hxf> m t n letam'. Itd e ena vrata tn dve kompleta! Is ložbl /. žile/.uinii vrat1 tel kam iiitimi lntuueni Pri plavim /a trnovimi ali skla ilt re na (it-trli Vse t do hrt-m Man u. Malo raliljetio Onlrda se laliko Tg*k dan na licu mesta pri Vdjcii Andra<>iru. kranj. I2li/a z večjim kapitalom sppejme prvovrstna veletrgovina galanterije, pletenine in drobnarije na debelo v Ljubljani. Tudi morebitna prodaja nt izključena. Naslov pove uprava „Jutra". 129a Danes ob "«8. uri je umrl slovenski direktor pošte in grafa za Slovenijo, gospod inanstri sko podjete ,i;e izpražacega elektromonterja ki je vešč tudi vseh popravil žagarskih stroje*. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja sprejema uprava T/Jutrau pod ..Monter". s« a Velikega organizatorja poštne službe ohranimo v najboljšem spominu. Poštno osebje v Slovenji. j* izSel ia Telia i poštnino Tred 1260 Din pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Potrtega srca iaTlistnn vsem soicvlniknm prijateljem ln ztmcero, da je nam preminula po dališi m icnt bolezni, previden« a toiaiili sv rtre ua^a nepozalma mati. stari mati, tašči in teta, vd .va gospa posestnica ia gos:ilnič&rkz v Dol. Logatca. Togreh predrage pok»inice bo ▼ aoboto flae 17. Januarja ob 4. nri popolčce ca tukajšnje potopaii če. Doienji Logatec, dne 15. januarja 1925. 173/a V Ljubljani, 15. januarja 1925, Za priročno npcraho priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din g poštnino 11 Din. Knjiga sf naroča pri Tiskovni zairngi Liubiiaw Znlujoza rodbina Čsrnc