KUPUJTE lOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni CTOKV VNITtO^ •Tate« AR ONDS nuips lljf m __ if Xxvni.—LETO xxvm. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FC^ICTORY Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium 1 ŠTEVILKA (NUMBER) 160 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 11, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 160 V« Sovjetski list žigosa katoliški tisk v Zed. državah hujskanje k vojni proti Rusiji označeno gangsterizem" da" S PROSLAVE SLOVENSKEGA DNEVA MOSKVA, 9. julija. — "Prav-p, ^ J® objavila oster napad na katoliško časopisje, in J Prašuje, zakaj se dovoljuje, da J .^^'^Sstersko časopisje izziva i ® Jo svetovno vojno?" hi "P katerega je napisal opazova- ^ r ' ®P®p'^ično imenuje ameriški "Catholic World" in J'. vo°"^"^°"weal" kot primer k i ^ujskajočega katoliškega tozadevno pravi; Ved ljudstvo bi rado stv ^ si razlaga dej- ® je ^ sedanjem času obsto-jjj ^ -^i^eriki časopisi in revije, td križarsko vojsko ■ 1 Sovjetski uniji. Nekateri prijatelji se skli-U ■ anglo-saksonsko svo- 0l1 smatrajo tako » 2a naivno. Svoboda je •iie tudi Amerikanci iO. iju:. °y°^ujejo, da bi gangsterji "yaii ljudi." ortni, Članku je "Pravda" ^ ■ hlad pisanje ameriškega ar-časopisa "Stars and ' J poziva k tesnemu 8m,- med Ameriko i J®tsko unijo. 2A?^®LASJE MED ^^VEZNIKI V BERLINU |0, IZRAVNANO ^ ki 10- julija—Načelni- I oklih ^''iške, ruske in britske ^ Berlinu so W^orazi^"^^ sejo ter dosegli fl/^itev TV, takojšnjo uposta-• 7 lasti ^f^^vezniške vladne ob-^ dirigirala skupno 0^ p vo v Berlinu. udeležili jo, »g ^^Ggorij žukov za Rusi-sti I ne tjr^" ^^®ius Clay za Zedinje-j of Week in gen. sir Ronald -Anglijo. Maršal Žukov predsedoval. Na zgornji sliki so od leve proti desni: Vatro J. Grill, Etbin Kristan, dr. Slavko Zore, Louis Adamič in Stane Krašovec. Sliko je iz prijaznosti posodil dnevnik "Cleveland Press." ]e UMORILO A^'iV PUSTEGA FANTA ^^EDALlščU julija — Gertrude j Snogj j8-letna natakarica, je Omenjeni list je v ponedeljek 9. julija objavil obširno poročilo o slavnosti Slovenskega dneva, ki ga je napisal Theodore Andrica. V njem med drugim čitamo: "Jugoslavija maršala Tita je bila včeraj navdušeno aplavdi-rana od strani okoli 5,000 Cle-velandčanov slovenskega porekla na proslavi jugoslovanskega osvobojenja, ki se je vršila povodom Slovenskega dneva na prostorih SDD ha '20713 Recher Ave. "Važnost proslave je bila povečana vsled navzočnosti širom Amerike poznanega pisatelja Louisa Adamiča; polkovnika Slavka Zoreta, svetnika jugo slovanskega poslaništva v Wash-ingtonu; Stane Krašovca, člana jugoslovanske delegacije na konferenci Združenih narodov v San Franciscu, in Etbina Kristana, predsednika SANSa. "Polk. Zore je imel na sebi uniformo Titove partizanske vojske skupno z dvema najvišjima jugoslovanskima odlikovanjema. Eno je bilo red hrabrosti, ki mu je bil podeljen, ker je več bataljonov rešil, ko jim je pretilo obkoljenje od Nemcev. Drugo je bil red partizanske zvezde, najvišje jugoslovansko vojaško odlikovanje, ki mu je bilo podeljeno v priznanje izjemnega junaštva na bojnem polju." TITO ODPRAVIL VSO CENZURO V JUGOSLAVIJI LONDON, 10. julija —Praški radio je nocoj poročal, da je maršal Tito 3. julija izdal nared-bo, š katero se je odpravila v Jugoslaviji vsa poštna in časopisna cenzura. Kako je bila Švedska rešena nemške invazije Brezuspešen manever poljskega poslanika v Zed. državah .bi; v. ' forda Johnsona, ki : v gledališču 18-let- . ^ y. ' "^Aiiiouud,, ni jc z neko drugo '^Ofakai ° je s sedeža in i^^hnsom, ^ dvojici, potem pa I '^ant -jp v ^^adila nož v prsa. ' uri umrl v bol- Miss kla_ je policiji re- 0 0, kupWa dvoje [het , instrumentov, klari- Poročilo citira več odstavkov iz polk. Zoretovega govora, potem pa nadaljuje: "Velik del poslušalcev je odprto plakalo, ko je polk. Zore opisoval junaštvo ženstva v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji tekom borbe proti Nemcem in Italijanom. "Stane Krašovec je podrobno opisal borbo proti okupatorjem in je med drugim rekel: 'Ljudstvo v Jugoslaviji posebno globoko ljubi Ameriko, prvič, ker toliko naših ljudi živi tukaj, in drugič, ker se zavedamo, da je bila velika vloga, katero so igrale Zed. države pod Franklinom D. Rooseveltom, odločilna v vojni.' "Mr. Adamič je svaril proti pripravljajoči se nevihti reakci-jonarnih elementov v tej in drugih deželah. Rekel je: 'Jugoslovansko ljudstvo ima pod maršalom Titom prvič oblast v svojih rokah in jo namerava rabiti. Ameriško ljudstvo se mora učiti v herojski borbi Jugoslavije, da samemu sebi zagotovi gvobodo in demokracijo. • Jugoslavija pod vodstvom Tita služi za vzgled celemu svetu.' "Mr. Kristan je pozival poslušalce, da povečajo svoj napor v vojni industriji in s tem pomagajo pospešiti konec vojne s Japonsko, obenem pa apeliral na ameriške Slovence, da podpirajo vlado maršala Tita v Jugoslaviji." Skušal je izročiti poslaniško poslopje organizaciji ameriških Poljakov I WASHINGTON, 9. julija. — Danes se je tukaj zvedelo, da je poljski poslanik v Washing-tonu Jan Ciechanowski pretekli torek v uradu za rekordiranje posestniških listin vložil listino, s katero se je poslopje poljskega poslaništva v Washingtonu prepisalo na Poljsko - ameriški kongres, kakor se imenuje organizacija ameriških Poljakbv, in-korporirana v državi Illinois, ki trdi, da je režim v Londonu še vedno legalna vlada Poljske. Ciechanowski, ki je bil zastopnik poljskega režima v Londonu, je upal s tem preprečiti prevzem poslaniškega poslopja od strani nove vlade narodnega edinstva v Varšavi, katero sta te dni priznali tudi Amerika in Anglija. Že v petek pa je Ciechanowski poslaniško poslopje zopet prepisal nazaj na "Poljsko republiko". Izjavil je, da je "odkril", da je lastništvo poslaništva "nemogoče" prepisati. BERLIN, 10. julija—Danes je bilo tukaj prvič odkrito, kako je komaj za las manjkalo, da Švedska ni bila invadirana od Nemcev v februarju 1942. Kakor se je ugotovilo iz najdenih nemških dokumentov, je Hitler definitiv-no določil čas za invazijo Švedske, ker je hotel zavarovati nemško krilo v Baltiku, ampak je moral idejo opustiti, ko je Švedska mobilizirala svojo 600,000 mož broječo armado. Mobilizacija na Švedskem je bila ukazana, ko je švedski poslanik v Berlinu dobil poročilo od nekega neidentificiranega nemškega civilista, kaj se pripravlja. Švedska vlada je po hitrem posvetovanju prišla do zaključka, da ne gre za potegavščino in je storila korak, ki jo je rešil. Kakor se je sedaj zvedelo, je bil bivši župan Leipziga dr. Kari Goerdeler, ki j.e bil pozneje zapleten v zaroto proti Hitlerju, tisti Nemec, ki je informiral švedskega poslanika. Hitler je računal, da bo 45 divizij zadostovalo za zlomitev švedskega odpora, ko pa je bila na Švedskem odrejena mobilizacija, bi se bilo potrebovalo 20 nadaljnih divizij, katere so Nemci krvavo potrebovali pred Stalingradom, in tako se je zgodilo, da je načrt za invazijo švedske moral opustiti. Pet vojnih ujetnikov obešenih v Ameriki FT. LEAVENWORTH, Kan., 10. julija — Danes je bilo tukaj obešenih pet nemških vojnih ujetnikov, ki so bili obsojeni na smrt, ker so umorili nekega sojetnika, katerega so "spoznali krivim izdajstva." Vsi obsojeni so bili fanatični naciji. Bili so člani Rommelovega afrikanskega korpusa. Njih imena so: Berlhold Seidel, Hans Demme, Hans Schomer, Wifli Scholz in Walter Beyer. Na mo-rišče so šli mirno in na sebi so imeli vojaške uniforme. Prizadeti so umorili Johana Kunze, ki je bil v ujetniškem taboru v Tonkawa, Oklahoma. Republikanci za postavno prepoved tretjega termina POZDRAVI IZ ZAPADA Poznani Jerry Leskovec, z 20112 Lindberg Ave., pozdravlja vse svoje prijatelje in znance, iz San Francisco, Los Aogeles in Fontana, Calif., ter iz Phoenix, Arizona, kjer se nahaja na obisku. RELIF V EVROPI SE BO ZNATNO ZMANJŠAL A RIM, 10. julija—Herbert Lehman, načelnik UNRRA, je danes naznanil, da se bodo relifne poši-Ijatve za Evropo tekom julija in augusta in morda tudi za naslednje mesece morale znatno skrčiti, ker obstoja svetovno pomanjkanje potrebščin. Rekel je, da kar se tiče pšenice, so zaloge zadostne, obstoji pa resno pomanjkanje mesa, masti in mlečnih produktov. WASHINGTON, 9. julija. — Republikanci so danes začeli kampanjo, da se potom ustavnega dodatka ohrani tradicija, da naj noben ameriški predsednik ne služi več kot dvoje terminov, katera je bila zlomljena edino od pokojnega Franklina D. RooseVelta, ki je bil štirikrat zaporedoma izvoljen predsednikom Zed. držav. Vodja republikanske stranke v poslanski zbornici Joseph W. Martin je izjavil, da bi moral kongres predložiti tak dodatek k zvezni ustavi, ako se tega ne stori v kongresu, pa bi morale podvzeti akcijo državne zakonodaje. Martin je apeliral na demokrate, da podprejo njegovo priporočilo in najbrže se bo skušalo dobiti tudi podporo predsednika "Trumana. Vtis obstoji, da ako bi se on izrekel za tak dodatek, bi bila njegova odobritev sigurna brez večje opozicije. Republikanski vodja je tudi urgiral, da naj bi vsi predsedniki po dovršitvi svojega urada postali člani poslanske ali senatne zbornice, ali pa naj bi se jim dala dosmrtna pokojnina v znesku $25,000. Ženi ameriških rojakov pobegnili Z italijanskimi vojnimi ujetniki PORTLAND, Oregon, 9. julija — Mrs. Leonora Hodgson, stara 26 let, in Mrs. Fae Gurns, stara 19 let, sta danes ogorčeno protestirali proti vmešavanju zveznih oblasti v njuno ljubezensko razmerje z dvema italijanskima vojnima ujetnikoma. Rekli sta, da bosta dobili razporoko od svojih mož, ki se nahajata na fronti, kjer se borita za Zed. države. ženski, ki sta se spoznali z*- z 22-letnim Nicolom GENERALI V VOJNI PROTI JAPONSKI Vesti iz življenja ameriških Slovencev saksof( njeno on, in da je tudi zap^stno uro.i tVgi Nov grob MILJENOVIC ^ okrog 3:40 ure popol- ^ianici v Woman's bol fC' '"^'nrla ^®na Jela mu je , ^^^2. Zadnja leta je l&u, pozno Tade Miljenovi-^047 gt ^^bivši gostilničar, na ^ selu n t'T Rojen je ^^ HrvatskpTv, ^umberak, na Vitezi žiirviis član društva J^^eračke Sloge št. 21 ^f8. Marvel ^^P^^ča dve hčeri ) zJ-; ^obrig fpy. in Mrs. Julia Mentha — (Za • meeec#)-- _»7.50 - *.00 _ IJS Por Europe, South America and Other Foreign Oountrlem: (Za Evropo, Juino Ameriko in drOge tnoiemike drtov«): Por One Year — (Za celo leto)-- For Half Year — (Za pol leta) ---------------------------- -M.OO _ WO Entered h Second Clasi Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1479. RUSIJA SE VZDIGUJE II. tika v Aziji biti usmerjena tako, da blokira ameriško prodiranje proti zapadu. Na primer, v celoti je možno, da bodo Stalinovi nadaljni koraki glede Japonske odvisni od te namere, da Amerika ne postane premočna bodisi v Aziji ali samo ob azijski obali. S tem pa seveda še ni rečeno, da morajo Združene države pristati na rusko povojno politiko, bodisi v Evropi ali v Aziji, samo radi tega, ker so take ruske smernice. Toda reče pa se lahko, da pri formuliran ju smernic svoje lastne zunanje politike bi Amerika morala vsaj zastopiti in se zavedati, kaj so smernice ruske zunanje politike ter zakaj so take. Če je Stalin tisti realist, za katerega je smatran — in vsakdanji razvoji kažejo, da je — tedaj je čisto verjetno, da bodo prav za gotovo ruske smernice bazirale na domnevanju, ki smo ga tukaj označili, in pomikale se bodo k dosegi takega zaključka. Ničesar torej ne bo doseženega, če le tarnamo o nepripravljenosti Rusije za kooperacijo z ostalima članoma "velikih treh" ali o njenem nezaupanju napram njima, ako zahtevata za kooperacijo tako podlago, ki bi odrekala Rusiji ono, kar smatra Stalin za ruske interese. — SANS. Kar se Rusije tiče, odvisi bodočnost Evrope na vprašanju, ali Velika Britanija res misli skušati obnoviti ravnovesje moči, kakor je predlagal v svojem slovitem govoru maršal Smuts, — proti Sovjetski zvezi. Vsi drugi manjši problemi odpadejo v ozadje tega centralnega vprašanja. Kremlin vidi, da je večina kontinentalne Evrope zrela vstopiti pod rdsko sfero. Blok ruskih satelitičnih držav, raztezajoč se od Baltika do Jadrana, je že oblikovan, in v slučaju Poljske je Stalin bohotno pokazal, da ne bo trpel nobenega drugega vpliva v tem ozemlju. Preko tega pa seveda Moskva vidi kaotično mešanico držav, nekatere na poti, da odpravijo izmodne monarhije (Belgija, Nizozemska, Ogrska, Italija, ŠpShija), nekatere na robu upostavlje-nja komunistične ali levičarske vlade (Francija, Avstrija, Cehoslovaška, Grška), kajti le te stranke imajo skladen program, ki bo izvedel ljudsko zahtevo po spremembi. Voditelji Sovjetske zveze v obeh slučajih verujejo, da bodo vsi ti deli Evrope, — brez tujega vmeševanja — pritegnjeni v rusko uvrstitev potom izvajanja politike, ki jo je Owen Lattinore nazval "privlačnost komunistične politike." Toda ne bo li tujega vmeševanja? To vprašanje dela Rusiji glavno vznemirjenost. Vsled tega gleda Moskva s tako resnostjo na povzete britske korake, ki zgleda j o kot interviranje v korist stare monarhije v Grčiji, Italiji, Španiji, Jugoslaviji, Belgiji in na Nizozemskem. To je vzrok, da je Trst postal več nego samo navadno vprašanje med maršalom Titom in Italijani. In to je tudi vzrok, čemu zna vprašanje o bodoči kontroli Nemčije lahko postati zadeva naj resnejše važnosti. Iz ruskega vidika se bo Nemčija, pod zavezniško okupacijo, v kateri so junkerji, oficirska kasta in kartelisti zatirani, medtem ko je nemški proletariat dobil proste roke, — z večjo naglico pomikala proti t&kemu levičarskemu režimu, ki bo naravno kolaboriral s sovjetskimi političnimi smernicami. Toda če bi prevladali britski interesi, tedaj bi Nemčija vidno postala kontinentno osrčje, okrog katerega bi skušala Anglija zgraditi Smutsovo zaželjeno koalicijo proti ruskim interesom. Edenov govor, ki ga je nedavno držal v Glasgowu, je popolnoma sigurno bil pre-čitan v Moskvi kot opozorilo in svarilo, da je to natančno tista stran, v katero se bo obračala angleška povojna politika napram Evropi. Če bo Amerika dopustila biti zapletena v povojno evropsko diplomatično borbo — znaki so, da je že zapletena glede Trsta in vidna nevarnost postaja, da se bo zapletila tudi v Nemčiji — tedaj bi morala vsaj videti to borbo kot jo vidi ukazljivi mož v Kremlinu. Dokler tega ne stori, je vsaka inteligentna akcija nemogoča. Če vzamemo Daljni vzhod, vidimo, da z ruskega vidika povojni problem tam ni glede bodočnosti Kitajske, ali Japonske, ali evropskih kolonij, temveč bodočnost ameriškega prodiranja. In zopet verjamejo ruski voditelji, da bo večina Azije, vključivši Kitajsko, prešla precej hitro pod ruski svod, če ne bo vmeševanja. Lattimorov argument o "politični privlačnosti," kakor ga je obdelal v knjigi "Solution in Asia," pove zakaj. Toda ali bodo Azijo pustili pri Ajdovščina zgodovinsko nnestece Piše JOSEPH F. DURN Slovenija je dobila svojo prvo do Postojne in se tako zvezala z vlado, kot je razvidno iz poročil ljubljansko železnico. S tem bi po radiu in v časopisih. In ta dobili (po naše) tudi Pivčanje vlada seje osnovala v srcu lepe zvezo z železnico do Gorice. Vipavske doline, v Ajdovščini. To je lahko nekoliko v zadoščenje vsem tistim, ki prihajamo iz krajev, kateri so bili prodani v prvi svetovni vojni Italiji. Skozi petindvajset let je ta narod trpel kot nikjer drugje tako. Veliko ricinovega olja mu je okrutni italijanski fašizem posilil po grlu. In tisoče je bilo gospodarsko uničenih, obsojenih na Liparske otoke in v ječe, ali pa ustreljenih samo zato, ker so bili zavedni Slovenci. Vsa ta leta so trpeli in prenašali zaničevanje, bili zatirani in preganjani zato, ker se niso hoteli ukloniti tem, "kulturonoscem" dvajsetega stoletja. A prišel je dan obračuna z okupatorji. Vipavska dolina s slovensko Kalifornijo solnč#o Goriško sta bili po vsem tem trpljenju osvobojeni po hrabrih slovenskih in drugih jugoslovanskih četah. Sicer je v osvobojene kraje kanila grenka kaplja nesporazuma me^ zavezniki, a primorski Slovenci in Hrvati se nade jajo, da jim bodo pravični in da jim ne bo spet odrečeno kar je njihovega. Ajdovščina je sicer bolj majhno mestece; mislim, da ima okrog osem tisoč prebivalcev, saj kolikor se jaz spominjam. Od kar sem zapustil te rodne kraje, je preteklo že veliko let. Spominjam se, da smo se od nas vedno ozirali na mali dve tovarni in njuna dimnika, iz katerih je puhtel dim. Ena, ako se ne motim, je bila tovarna sukanca in bombaža, druga pa svile. V njima so delale največ okoliške Slovenke in Slovenci. Je ravno na meji Primorske in Kranjske. Meji jo potok Hubelj in most je mejnik. Na eni strani so Š tur je, ki spadajo še v Kranjsko (Notranjsko) in na drugi je Ajdovščina, ki je že na Primorskem. V slučaju, da so se šturski fantje stepli, kar je bila na plesih v Šturjah radi lepih deklet obča navada, so jih morali priti mirit orožniki iz Vipave, ki je uro daleč. Orožniki v Ajdovščini niso imeli tam nič opraviti, čeprav so bili tik zraven. A predno so vipavski orožniki prišli, se je vroča kri že umirila in tepež ponehal.'H korajži je pomagalo tudi dobro vipavsko vino. Tod je tekla takozvana državna cesta—rekli smo ji cesarska. Šla je iz Gorice preko Vipavske doline v Postojno in dalje. Že takrat je bila to lepa široka gramozna cesta. Do Ajdovščine je tekla tudi goriška železnica in tam jc' bila zadnja . postaja. Še . . . kot deček se spominjam, ko se jezero, dostavi se vprašanje, ali misli Amerika rabiti Chi- davila avstrijska vlada z vpra- ang Kishekovo vlado kot krinko za ameriško prodiranje v jšanjem, da bi to progo potegnili Kitajsko, tedaj je očividno, zakaj zna ruska povojna poli-1 saj do vipavskega trga ali celo Drugače seveda so morali iti na Trst in od tam v Gorico. Saj tako si jaz predstavljam. Na eni strani ponosno stoji očak Nanos, ki brani to \epo Vipavsko dolino. Stari očanci so pripovedovali, da je stala tu v davnih dobah globoka voda in na vrhu Nanosa da je še danes velik kavelj, h kateremu so pripenjali čblne. Če je to res, ne vem. Jaz tistega kavlja nisem videl. Ako je voda tu res stala, je morala biti j ako globoka, kajti gora Nanos sama meri 1300 metrov višine. miru? Stalin nima vzroka, da bi se preveč bal kake sile, ki bi jo znalj. v Aziji napeti Angleži, Francozi, imperialisti premagane Japonske ali kitajski industrijalisti in finančniki. Toda čisto gotovo mora sam sebi staviti mnogo vprašanj o stalnem pomikanju Združenih držav proti zapadu v Aziji. Toda to bo najbrž res, ko se zahteva, da bo kot vojni dobitek ta sama država, edina z vojaško jakostjo istega ka-lijbr# ^Ot ySSR, lastovala odskočne točke tako blizu ruskega teritorija Jčot je Okinawa in Iwo Jima ter ravno tako zmožna gospodariti nad Kitajsko kot nad Fprmoso. Ako se k tej zahtevi, da mora Pacifik postati ameriško Na drugi strani sedaj tega malega zgodovinskega mfesteca Ajdovščine je gora Čaven, ki pa ni tako visoka kot je orjaški Na nos. V vipavskem trgu je večje križišče kot v Ajdovščini, ker slednja stoji ob državni cesti, kakor Vipava, a v slednji je tudi deželna cesta, ki pelje v Idrijo in dalje. Predno sem šel v to svojo novo domovino, se spominjam, ko se je pod avstrijsko vlado tudi Ajdovščina potegovala, da bi v nji nastanili vojaštvo. Zmagala je Vipava, ki je dala vladi na razpolago zemljišče za vojašnico brezplačno. Saj tako so takrat trdili. In res, leta 1910 so začeli grabiti vojašnico, kjer sem bil nekaj časa tudi jaz uposlen. Do-gotovljena je bila nekoliko prej-kot sem se jaz—sedemnajstletni mladenič—poslovil od vipavskega trga, in šel v obljubljeno deželo. V Vipavi so nastanili kakih 3000 avstrijskih "Janezov." Ko si je ta kraj priropala Italija, mi pripovedujejo, daje nastanila v Vipavi še več polentarjev kot pa je bilo prej v nji avstrijskih vojakov. Sicer se ob tej priliki ne mislim pečati preobširno z zgodovino teh krajev, dasi bi jo bilo primerno opisati ob kaki drugi priliki. Sedaj si dajem duška radosti, ker je Primorska, kar se njenega slovenskega in hrvatskega ljudstva tiče, sklenila na svojo lastno iniciativo postati del združene Slovenije v federativni Jugoslaviji. In kot izgleda, se naši fantje dobro drže vzlic opoziciji angleške in ameriške vlade. In Tito s svojimi partizani ne odneha. Tudi vipavski so mnogo doprinesli za svojo osvo boditev. Ko je pričela Italija v tej vojni s splošno mobilizacijo, so mnogi pobegnili. Seveda, vsi niso mogli in marsikoga so utak-nili v italijansko "banduro." Italijani so mislili iz njih narediti janičarje, toda naši fantje so si ohranili svoj značaj in ponos ter se pripravljali, da se nekega dne bore za osvoboditev svojega rodnega kraja. In ko je prišel dan, so pridrli i Nanosa ter Čavna v boj za svojo štirinajstoletno slovensko grudo. Brali smo iz italijanskih virov poročila, da so Slovenci formirali svojo vlado enkrat v Trstu in drugič v Gorici in Italijani so seveda delali vtis, da sta to njih-na mesta. Ampak partizani so bili bolj taktični in so šli v srce teh krajev—v Ajdovščino, katere tudi Italijani niso mogli prekrstiti, kakor Gorice ne, in tu so proklamirali svojo vlado. Prepričan sem in imam trdno vero v to ljudstvo, da ne bo več dalo iniciative iz rok, in da bo držalo to svojo zemljo in rajše izkrvavelo do zadnjega kot pa se vrnilo nazaj pod tiranstvo in trpljenje, ki ga je prenašalo vsa ta leta pod "kulturno" Italijo. Slovenska Primorska se lahko upravičeno ponaša s celo vrsto odličnih kulturnih delavcev, ki niso zahtevali ničesar kar ni njihovega pač pa propagirali pra vice za svoj zapostavljani narod. N. pr. slovstveni in umetnostni zgodovinar, dr. filozofije in pisatelj Avgust Žigon, je bil rojen v Ajdovščini. Izdal je razne štu dije o Prešernu, Čopu, Levstiku, Stritarju, Jurčiču in bil je ravnatelj državne študijske knjižni ce. Dalje Josip Kostanjevec, ki je bil rojen v vipavskem trgu, Metod Dolenc, rojen na Slapu pri Vipavi, Anton Dermota, rojen pri Gorici, da ne omenjam splošno znanih popularnih pisa teljev in pesnikov, ki so bili rojeni na Primorskem, n. pr. Bogdan Trnovec, socialistični pisatelj Henrik Tuma, novelist in pesnik Ivo Šorli, pisatelj, kritik in profesor Ivan Pregelj, Jože Pahor, rojen v Sežani, Pavlina Pajkova, rojena v Pijavi v Italiji, ki je spisala povesti "Za zoro" in "Kes." Dalje so od tu goriški slavček Gregorčič, Bevk, Srečko Kosovel, Stanko Kosovel in drugi, k&tere je produci-rala naša Primorska. Da to mimogrede omenjam, je vzrok dogodek pred leti. Imeli smo razpravo o slovenskih pisateljih in drugih intelektualcih. Pa je par "modrih" rojakov nahrulilo nas, češ, kaj imamo mi takozvani Primorci beležiti na tem polju poleg Gregorčiča ali Bevka? "Poglej nas! Imamo Cankarja, Finžgarja, Prešerna itd. In omenjen je bil s ponosom škof Mahnič, "ki je bil celo moj sorodnik" in ^največji zatiralec napredne misli med slovenskim narodom. Da, naša Primorska kot Koroška sta v zadnjih 25 letih "Veliko zaostali. Ako bi bilo še nekaj let tako, ne bi imel več noben slovenski književnik priložnosti, da se uveljavi, ker bi bil naš književni trg premajhen. Že itak smo majhen narod in omejiti se samo na del bivše Kranjske in spodnje Štajerske, kot je to bilo pred vojno, pomeni silne napore za vzdrževanje slovenske književne, upodobljajoče in glasbene umetnosti. In kdo ve, kako dolgo bi jim bilo še mogoče vztrajati. Združenje slovenskega Pri-morja in Koroške z . ostalo Slovenijo je torej neobhodno potrebno tudi s kulturnih ozirov, ker bi bilo združenemu narodu kulturne ustanove veliko laglje podpirati. Slovenija ne bi bila potem vezana samo na Ljubljano in na Maribor, ker bi se spet razvilo sijajno slovensko kulturno življenje tudi v Trstu in v Gorici, kakor je bilo pred prvo svetovno vojno. Slovenija bi dobila v svojo sredo'nazaj slovensko Idrijo, Vipavsko, Postojno in seveda Ajdovščino. Slovenskemu narodu je ta vojna zadala strašne rane v gospodarstvu in na prosvetnem polju. Vzelo bo dolgo, predno si bo gospodarsko opomogel, kajti porušene in požgane vasi in trge ne bo mogoče obnoviti tako hi tro kot so bile uničene. Manjka živine, materij ala, prometna sredstva so iz reda in tudi novi vladni sistem se ne bo moglo izoblikovati preko noči. Znano je, da so Lahi na svojem umiku požgali in uničili za seboj ves kar so mogli. Ni menda daleč čas, ko bomo o vsem tem lahko dobivali že direktna podrobna poročila. Tudi izobražencev bo manjkalo. Italijani in Nemci so jih Slovencem veliko uničili, šole pa so bile zaprte ali pa napol prazne. Treba bo odpreti ljudske šole, a učiteljev ter učiteljic ni zadosti. Nove bo treba torej, šele vzgojiti. Ampak ker verujemo v žilavost tega naroda vemo, da bo v nekaj letih premagal vse težave in ovire. Učiteljice, ki mu jih je sovražnik uničil doma, ali pa v koncentracijskih taboriščih, oo nadomestil z novimi in pri tem delu bo potreboval in nedvomno pričakoval tudi sodelovanja in pomoči ameriških Slovencev. Nekaj so dosedaj že storili, bodisi na političnem polju v akciji za osvoboditev naroda in nekaj pa s pomožno akcijo. A še veliko večja bo ta pomoč lahko v bodoče. Upajmo, da bo sedanja jugoslovanska vlada svoje načrte v stanju tudi uspešno izvesti in da bo v prvi vrsti gledala na interese ljudstva in počistila iz svoje srede vse tiste elemente, ki so v prošlosti narod le izže-mali in ga tiščali v brezpravnost. Dalje, da bo uspostavila red in mir in ustvarila res pravo demokratično, svobodno državo "ljudstva za ljudstvo." Le tako bo jugoslovanski narod lahko prvič živel na svoji zemlji združen, svoboden in v miru ter blagostanju. Za tak preporod pa se mora narod otresti ne samo tujih pijavk' in tiranov, ampak tudi domačih izkoriščevalcev in sejalcev mračnjaštva, slednje je v prejšnji Sloveniji predstavljal klerikalizem. Ako narod izvrši preobrat, kot si ga je zamislila osvobodilna fronta, do kraja, bomo lahko rekli o tistih, ki so dali življenje v tej borbi, da se niso žrtvovali zaman. To jim bo najsijajnejši spomenik. Tako se bodo uresničile tudi nade in prerokbe vseh tistih slovenskih mislecev in buditeljev naroda iz Primorja, ki sem jih omenil v tem članku v prejšnji številki. V času svoje nedavne bolezni sem zgodovino slovenskega naroda ponovno prečital, Čuda vseh čudov je, da se je skozi tolikšno dobo trpljenja, prega-(Nadaljevanje na 4, strani) janc, Mary Yapel in AntoW Svetek: Walter & Zagar Tool Co. $25-^ Mrs. Jennie Kaučnik Cafe J. Globokar Service Sta. Po $10.00: Frank Hribar Mike Kozar Winery in Aug"^ F. Svetek Funeral Home. $5.00; Mrs. A. Gerl Sr., W Champa, Mrs. Fr. Močilnik^ Euclid Fur Shoppe, Jos. Cafe, Joseph F. JBalanich. seph Jakuš, Brooks Coal John Močnik, Ciril Obed, Fra® Arko, Tom Germek, Tony lich, Jos. Mersek, Build. Coi>|-Frank Jankovic Cafe, Mr. Mrs. Joe Kopina, Rose vec, Frank Kopina, St. Cl«'' Coal Co., Anton Cepelnik Bliss Coal Co. Po $3.50: Wolkov Jewelry Po $3.00: John Simčič, Dian®.' Arrowhead Food Shoppe. JoHn Jager, Bukovi^, 2» Urednikova pošta Podružnica št. 106 SANS Euclid, O. — Prošla seja naše podružnice je bila zopet dobro obiskana in članstvo je z zanimanjem poseglo v diskuzijo glede raznih problemov, ki spadajo v SANSov delokrog. Poraz Nemčije je prinesel na površje zopet nova politična vprašanja, predvsem primorskega, ki je za Slovence življenskega pomena. Vzlic temu, da smo ameriški državljani, nas zanima usoda naše stare domovine, kar je naravni nagon vsakega normalno razvitega priseljenca. Poleg političnih zadev, se naše članstvo še vedno udejstvu-je v pomožni akciji za trpeče brate v Sloveniji: Najlepši dokaz za to je junijsko poročilo naše podružnice, ki beleži.sledeče darove, nabrane po naših požrtvovalnih žena in posameznikih : Nabiralna pola Frances Gor- $2.00: John Jager, Studio, Jos. Tekavčič, Frank bert. Po $1.00: Tony AlUaV# Jack Šibenik, Vihtelič Hard#*^ John Verhovec, Louis Soroc* j Stein Coal Co., Anton Jane^/ Po 50c Brower Shoes. SkUP^j $215.00. I Ostali darovalci so sledeči- j Joe Zadnik $10.00. Po M Društvo Euclid št. 29 SDZ | Mary in Joseph Konestabo. *' $2.50: Edward Krečič in Benčič. Po $1.00 Frank Skupaj $26.00. Skupna vsota rej $241.00. ; V tem poročilu zaslužijo D®' lepše priznanje članice: Fra®*^ Gor janc, Mary Yapel in A" nija Svetek, ki so poleg $215.00 nabrale tudi 55 d" i kov za Slovenski dan. Kdor n že kedaj kolektal, ta ve, daj to silno nehvaležno delo. P" V čini se naši trgovci radi odz" ; jo kadar se gre za dobro agapak dobijo se tudi taki, J te v svoji ignoranci in zlobi, ^ rovo nahrulijo. Tem Ijudei® ■; otrpnilo v^ako narodno cus | in so Slovenci le še po imeoU J kadar "ringajo" tvoj dola^j register. Značilno je to, da tuji trgovci v tem oziru m'' bolj tolerantni. Filmske slike iz Jugoslavije ^ Pravkar je prejel "ZdfU^ odbor ameriških Jugoslovan , (ZOJSA) prve filmske Jugoslavije. Te slike se bodo zale v petek dne 3. avguS^^., Slovenskem narodnem do0^^^ St. Clair Ave. in v soboto _ 4. avgusta pa v Slovenske^ ^ lavskem domu na Waterloo ' Slike so se jemale v na bojnem polju in so groznih prizorov iz par|^' skih bojev z Nemci. Nadalju j mo videli poulične boje v gradu in zmagoslavno nje ruske in jugoslovanski ; made v mesto. Pri predva] teh slik, bo navzoč častnik nimir Jurišič, ki se je saift p. ležil dotičnih bitk. Vstopni"^^ j samo 50c. Pridite in oglW^^^;' te zgodovinske slike. Ne bo žal! Frank Česen, Zakrajsek Funef Home, Inc., , 6016 ST. CLAIR AVEN . Tel: ENdicott 311^' -:- 8ac^ [buy MORt THAN BEF^I Kupuj+e vojne _ 'SfSSH 3 Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič Harro (Nadaljevanje) O jU)i F iTlJ iv4 eži'| i: i Z* '•1 iit 'egf" jllCf Mit' or I da^ >0 4 ki, 31. »JB ;„st| nu^ ilar \ stoji v sprejemnici, Iti 6 vsa sveti v zlatu. Kako ga ^anes ves ta blesk boli. Tudi vse se morale skriti in se ° ti s sivino. In kako dolgo 1 doktorja nazaj! Harro mora J^^ati uro v roki, kajti vsaka "Minuta se mu zdi cela ura. sv f P® pride gospod dvorni ® nik le iz spalnice in reče, da Vse v najlepšem redu. Ber-je zelo spretna in izku-vi^f ^%8ka. In vsekako se bo Ča^t ^ "ckaj ur. Ali ni Berlin-"2d ^ davno rekla? RT Pojdite noter, gospod v ° • Njena visokost se je zdaj jj^^alo opogumnila. Mislila je, nW' p to bolj preprosto. Da, čalT^'^ ji vse težave zamol-oi zmerom najboljše." lov svetnik mu zapne te-vtiik in rnu ponudi kozarec Potem gre v delav-2 , ^i^ezu. Harro se obrne in svojo sliko v ogledalu, det" ne sme Dušica vi- obu' j a vsak njegov las Hitrb zlije vase še koza- slik potem pogleda o v ogledalu še enkrat. Nato v sobo. stoji še zmerom ne postelji, in Dušiči- oči se upirajo va kak^ drugačnim pogledom je zdaj iztegne svo- "j5®®tsjoče roke za njim. vse je dobro." obr spači iznenada njen jo z nevidnimi ro je g ^^jo pusti šele takrat, ko sla ^ izmučena, ko ji je poji ^°č. Dva, tri vzdihljaje potem pa se začne ^Ziiova. Ura, dve, tri, in'ta da Berlinčanka pravita, Ven ^ Harro je šel malo Mart ga je dobil pri vod post^' J" ljubljeni vodnjak je Kozarec, iz katerega toži 2 dna vsa bolečina sveta, ztnerom prav Ul nigi ]e grozi primešano fom / ^^k^osti. Vodnjak je zme-^^dobre volje ... iti reče*^ h knezu v delavnico bom morilec—" "2 pi^ime za roko: dobr^^^*^^ ®®> Harro! Če bo'noč le m "' ■ bog, da se človek zaobljubiti." Diati 1"^° zasmeje: "Dobra šiČijj In vrže se na Du- kdai 1°^: si kaj takega že g ^idel, oče?" P*!- ilie"! iobn, \ tako po nedolžnem v ''^ariiaf ^^oga moja Roža- 5k^ j *'Z b- • *' ' oče?" ^ praviš, da je bila, ik ^ Proti ™ gie spet rti i opazi majhno tiiti»! "^^ornep.« "a obrazu gospoda lei^^r to čau ®^®tnika, kakor nape-le Berlinčanka - taks "Moj otrok," šepne ona. "Oh, moj otrok, slišim ga." Toda Harro ne gleda drhtečega bitja, ki mu ga moli zdravnik, ne gleda ubogega, golega in krvavega telesca, ampak samo obraz, obraz, kakor bi strmel v nebo. Rožamarija živi, in zdaj se že malo smehlja, in njene oči slede ženi, ki prenaša njenega otroka. Siv soj jutra je prilezel v sobo, razločno sliši zmagoslavno vriskanje drozga v jelki in odgovor vodnjaka. Doktor ga prime za roko. "Pojdite h knezu, gospod grof, in zadržati ga še nekaj trenutkov. Ne, zdaj se ji ne more nič več primeriti. Čestitam vam. Zelo hitro in srečno se je končalo." Toda Harro je preslaboten, da bi ga mogle te besede še kaj ujeziti. Hitro še pogleda rdečkasto drgetajoče bitje, ki je zdaj že v platneni odejici, potem pa odide. Knez se hitro dvigne, toda Har-ru se le še zdi, da je moral klečati. "Sin," reče in prvi^č v življenju omahne brez zavesti. K sreči pa to ne traja dolgo in lahko še vidi, kako se njegov tast enizmer-no, nezadržano razveseli. "Sin, Harro, sin! In srečno je poteklo." "Hitro in srečno," zaškriplje Harro z zobmi. Uro nato smeta že oba za trenutek stopiti v spalnico. Vse, kar je bilo prej strašno, je izginilo. Rožamarija leži mirna in zravnana pod svojo belo odejo. Tako lepa je, da Harru skoraj sapa pohaja. Čeprav je izginil nebeški soj s čela. Ne razume, kako je mogoče, da ni navada, da bi moral padati pred njo na kolena. In potem pogleda svojega sina, ki ga občuduje že tudi knez in trdi, da je "človeku podoben." Toda na veliko žalost morata oditi, in Harro vidi ves presenečen, kako je Rožamarija ljubezniva z Berlinčanko in kako jo lovi s pogledom. Potem pobegne Harro v sobo za tete in zaspi železno spanje. Knez pa se še dolgo obira med delavnico in sprejemnico. Tako hitro se ne more ločiti. Sin, sin! Triintrideseto poglavje Oblaki V zlati hiši so imeli zelo, lepo krstno slovesnost. Prišli sta tudi teti Ulrika in Magda, v črni svili, z žarečim obrazom. Tudi teta Helena iz Badna in Ivan Friderik v lepem črnem suknjiču. On je bil izbran za botra. Tudi knežnja je v zlati hiši in se vede skoraj vzorno. Še celo z Ivanom Friderikom je zelo prijazna in znosna proti tetam. Samo tete Helene se menda ogib-Ije. Knez žari in nič ga ni sram, ko mora pri župnikovem krstnem govoru seči po robec. Prelep aprilski dan je in nebo je polno ovčic. Lesnike cveto po vazah v hiši. Mart porabi najmanj peščico soli. Zvečer, preden se knez odpelje domov, pride še v sobo, kjer sedi Rožamarija pri okau, z otrokom, ki se je pravkar napil in ji v naročju zaspal. Skloni se čez oba svoja najljubša, prime Rozino levo roko in spusti nekaj vanjo. Hči ga presenečeno pogleda: "Oče, ali moraš vselej kaj darovati? In kaj si mi dal! Tega ne bi bil smel, tega poročnega prstana!" Prestrašeno pogleda na roko, kjer se blesti prstan Braune-ških, dragoceno, vsekako italijansko delo. V sredi safir, tiste vrste, ki imajo na dnu svetlo zvezdo. Okovje, ki drži kamen, je nenadavno nežno, a vendar trdno in tako izdelano, da se prstan prileze vsaki roki. Pritisk na vzmet izpremeni njegovo širino. Dušičina mati je nosila ta prstan, vse Brauneške so ga nosile. "Oče, tega ne ^mem vzeti, ker je mamino." "Ali ga je kdaj marala? Kar zgrozila se je, če je pomislila, da nosi prstan, ki so ga že mrtvi nosili. Prvič sva se sporekla zaradi njega. Popustil sem in ji dal kamen, ki ga zmerom nosi. In ta prstan naj bo znamenje tistega, o čemer sem govoril s teboj tisto noč po tvojem begu v Berlinu." "Mama ga bo videla na moji roki in ga bo spoznala. Užaljena bo." "Rožamarija, nosi ga v upanju na čas, ko ga boš nosila po pravici. Mama je zelo muhasta, in toliko reči je, ki jo razburijo, da se ti zaradi nje res ni treba preveč vznemirjati." % "Toda, da ji jimljem to, kar je njeno po vsej pravici, oče, po vsej pravici?" "Po pravici? Molčiva o tem, Rožamarija!" Ne upa se reči niti besedice iveč. Očeta poljubi na lice čez svojega spečega otroka. Njen poljub mu vzame nekaj bolečega, in prikima ji. Pri vratih se še enkrat obrne. "Saj si že slišala, da ima ta prstan čudežne moči. Reci teti Heleni, naj ti vse pove." Po teh besedah je šel. Rožamarija je še nekaj časa opazovala dragulj, potem pa je zastokala. Mama je bila danes tako miroljubna, zdaj pa bo spet razdražena. In ta dan bo zanjo spet hud. Kaj bo rekel Harro k darilu, ne ve. Globljega zmisla mu tako ne sme odkriti. Poskuša sneti prstan z roke, toda saj ni mogoče. Vzmet drži premočno. Tedaj se spomni, da je o prstanu le že nekoč nekaj slišala. Svetla zvezda na njegovem dnu baje izgine, če nosilka ne ohrani svoje zvestobe. In Dušičinega srca se na lepota. Nekoč je bila samo se, trdo kovino in cvetoče nežno Brauneška, zlasti takrat, ko je bila še slabotna, zdaj pa je kakor tuja vila. Odkod je prišel ves ta sijaj v našo kolibo? Danes sem pregledala nosove vsem našim starim tetam. Toda, ljuba nebesa! Vse brauneške ženske so bile grde. Vsa lepota je prišla na moške!" "Da, saj jo lahko prenašamo," meni knez. "In Harro! Frid, ta Harro je velik umetnik. Prva sem videla neko njegovo sliko. Nikomur je ne more drugače pokazati. Samo to ti lahko rečem, da se mi je ves dan zdelo, kakor bi bila dobila dragocen dar. Kakor bi bila videla v dnu duše, v zadnjem kotičku srca luč, ki razsvetljuje vse drugo." "Zakaj je pa nikomur ne po-kažeta? Kje jo pa skrivata?" "Vidiš, to je tisto. V delavnici visi in je kakor velika ploščata omara. Nihče je ne opazi. Rožamarija mi je odprla to omaro. V notranjosti je slika v zlatem okviru. Narisana je pravljica o vili z Molčečega gradu in vitezu Brauneškem. Zamisli si, stari Thorsteinov zid s cvetočim rožnim grmom in pojočim vodnjakom. Na njegovem robu sedi vi- vilo. — "Nekaj blaženega je na sliki, čar ljubezni se iskri iz vodnjaka, čistost in pobožnost je na vsem. In še nekaj skrivnostnega. Rožamarija nikakor ni zapeljiva. Vila je. Zdelo se mi je, kakor bi ležalo nad obema vzlic vsej lepoti in ljubezni se nekaj tragičnega. Rožamarija bi znala to bolje povedati. Zelo me je pohvalila, da sem občutila, kaj je v sliki. — ^"Da, in zdaj je ta slika skrita in živa duša je ne more uživati. Praktičen človek Harro res ni. Toda saj ne bi bil našel nobene druge glave, ki bi se bila prilegla k temu telesu. In veš, kaj mi je Rožamarija rekla: 'Če bom; umrla in se me nihče več ne bo spomnil, bo slika živela, slike žive tako dolgo'—" Knez je rekel samo: "Upam, da bo Harro dovolj previden in jo bo skrbno zaklepal." Potem je začel nervozno brskati po svoji pisalni mizi. "Nekaj ti bom pokazal, Helena. Brauneško palačo mislim prodati." "Brauneško palačo, Frid? Pa vendar ne misliš resno!" Helenini najlepši spomini iz mladosti so zvezani s tem po^ slopjem in vsako leto prebije % juniju ali pa v zgodnji jeseni nekaj tednov v njej, "Zakaj pa—" (Dalje prihodnjič)' •'''W3 KUPUJTE VOJNE BONDE SEZNAM s KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vašemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE, ŠTABE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE SKATUICE — Operite jih — Strite Jih — Shranite Jih — Oddajte Jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelandn: na vzhodih strani: prvo nedeljo v mesecu; na zapadni strani; tretjo nedeljo v mesecu oklene slutnja, da je moral biti I la s kristalno kupo v rokah. Ro-brauneški prstan nekoč že huda j žamarija je, kakor jo je bog ustvaril. Na glavi ima venec rož. Resna, kraljevska in ljubka je, kakor je bila danes, ko je položila pri krstu roko na otroka! Na zeleni livadi kleči pred njo vitez Brauneški. "Harro je, in ves je v želez ju in oklepih, od glave do nog. Ščit in kopje ležita zraven njega. Na glavi ima šlem, in v njegovem obrazu je—kako bi rekla—neka čudovita pobožna molitev, in sploh v vsej njegovi drži. Kakšna je razlika med lesketajočo 1 veriga. Princesa Helena prebiva na Braunecku, in pozno zvečer gre v poletno sobo, da bi izpregovo-rila besedo z bratom. In najprej govorita o velikem veselju. O malem Henriku Frideriku s sinjimi očmi in malimi svojeglavimi lasmi. Helena reče: "Ti si napravil z Rožomarijo to, kar je bilo najpametnejše. Nihče je ne bi bil izpremenil. In užitek je, če jo človek gleda. Prelepa je. Rada bi vedela, odkod je ta nje- Market Lamb Show Pen Winner Radio for Firemen ' *'■ fa## A combined radio receiver-transmitter for firemen is demonstrated by Atlantic City radio teclinician Larry Smith. The "talking helmet" is a four-tube crystal-controlled transmitter. imM B# bo je i '^žarnari je bila. trn ip nagibno, njen I '! "^ogQX. ®P^cen, da ga skoraj ni < ' ' spoznati ■ ' JOS. ŽELE IN SINOVI 6502 POGEEBNI ZAVOD AVE. ENdlcott 0583 ST. CLAIK A\^mobili In bolniški yoz redno in ob vsaki url na razpolago. Ml amo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLUNWOODSKI UR/J3: (52 East 152nd Street Tel.: KEnmore 3118 Award for best pen of three at the Chicago Junior Market Lamb show went to Sherwood Stouffer's beauties of Mount Morris, 111. Entries were received from every state in the Midwest. Young Stouffer, who is 17, was awarded second prize for his pen of five lambs at last year's show. The prizes are a trophy and cash award. ke ]e spet stisnila in drobne ro-V pesti. In zdaj se *^1. začnp Ar ; I ® doslej je bilo le J boipv primeru s! I tu^' gl&s ni več njen. i K ^"Tierofti žival kriči tu, ^ ?^ili "Usmili se me. Ha: ^cga '^e!" Dvorni svetnik- rm iznenada oživita.; gleda ^S-bo. gg ®trašni, divji boj pred Teda^"^^' potem je ko-kakor 3a, porjj, v a celo in oči. Div- ll3j žena Tizgine. Nje-je pred njim, svet- ^ikih in čistem čelu, v Pota. •'^^ib opeh pa tuja le- Dv.*v' na njenem skozi jokajoč glasek °^i 2dravr,M^°^"° šumenje in ' ^°spo(j grof." z očmi pogublje- lAMEQlCAN HEPOHS by WOODY COWAN Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. Za coUinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680 'fV & % C APT. CARL P. R. DAHLSTROM wears a Mcrchanc Marine Distinguished service medal as a result of his inspiration to a valorous crew that saved the SS Lyman Abbott, when discharging cxplpsivp war cargo ahd other materiel that War Bonds had provided for our fighting men. Under heavy aerial attack the work went on until a nearby vessel exploded. Another blazing ship bore down upon the Abbott, but Capt. Dahlstrom discharged the vital cargo. ' U:S. Treasury Departmai' 1880 ¥i 1945 52K NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancejn prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta FRANK PAUUN-A ki je po dolgi in mučni bolezni spreviden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo ter za-tisnil svoje trudne oči in za vedno zaspal dne 7. junija 1945 v starosti 65 let. Doma je bil iz vasi Ravnica pri Gorici. Po opravljeni sveti -maši zadušnici v cerkvi Sv. Vida smo ga položili k večnem počitku dne 12. junija 1945 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Francis Baragi za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Jos. Žele in Sinovi pogrebne kapele'v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene obrede. Prav prisrčno se želimo zahvaliti družinam Jos. Prince in Ig. Mervar, ki so nam bili za prvo pomoč in nam kaj dobrega storili. Dalje vsem, ki so ga obiskovali v njegovi dolgi bolezni, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, so pri njeniu čuli, nas tolažili, kakor tudi onim, ki so se udeležili svete mase in ga spremili na pokopališče k večnem počitku. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem onim, ki so poklonili vence cvetja ob krsti našega blagopokojnega soproga in dragega očetd. Enako tudi vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše, kakor tudi vsem za dar v gotovini, in vsem ki so dali svoje avtobomile brezplačno pri pogrebu. Nadalje se želimo prisrčno zahvaliti članom društva Slove^iec št. 1 SDZ in društvu Naprej št. 5 SNPJ za udeležbo pri pogrebu ,posebno pa nosilcem ^krste, ki so ga spremili in položili k večnem počitku, ravno tako za hitro izplačilo smrtnine. Našo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Jos. Zele in Sinovi za vso vsestransko prijazno naklonjenost in postrežbo in za lepo urejeni pogreb. Ti pa, preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, težko nam je pri srcu, ker si nas moral zapu-sitti. Dokončalo se je Tvoje zemeljsko trpljenje in utrujen si za vedno zaspal. Globoko potri nad TvAjo izgubo ti želimo, da sedaj počivaš mirno v zasluženem večnem počitku. Naj Ti sveti večna luč in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: ^ ŠTEFANIJA PAULIN, soproga; LUDWIG in F l/C EDWARD, sinova; EMMA in OLIVIA, hčeri. ^ ' V stari domovini pa zapušča žalujočega brata Štefana in številno sorodnikov tiikaj in v domovini. Cleveland, O. 10. julija 1945. STRAN 4 ENAkOPRAVNOST 11. julija, !' , Tri črne žene F. s. FINŽGAR (Nadaljevanje) "Ven pojdi!" je hipoma rekel s slabotnim glasom,, kakor bi prosil. "Frenk, jaz te ne pustim samega!" . "Pusti me. Laže mi je, če ne vidim nikogar. Sam — sam — Pojdi! Pokličem t6!" ^ Tako mehkega glasu ni žena slišala od, moža. že leta ne. šla je. Po prstih je tipala po temni veži in rahlo potrkljala na Janezove dUri. "Tako me je" groza. Ali boš čul, Janez? Ven mi je velel in ves mehak je." "Ne bom legel. Kar pokliči!" Frenk je ležal nepremično. Zobe je stiskal, da ni bruhala bolečina z vzkriki na dar. Pred zaprtimi očmi so mu plesale krva-vordeče sence, ki so ginile v brezdanjost in ga vlekle za sabo. — HipoiTia pa ga je vrglo kvišku. Od bolečin ohromela roka se je nenadoma iztegnila, segla pod blazino in potegnila izpod nje samokres. Strmel je nekaj hipov vanj. Krvave sence so zaplesale v divjem vrtincu pred njim. "Konec —" mu je krknilo iz prsi in je omahnil na vzglavje. Janez in Frenkova sta oba hkrati planila v vežo, tedaj, ko je votel pok pretresel borno hišo. Ko sta odprla do Frenka, mu je že v tenkem curku polzela kri iz senca na rjuho. 5. Jakob in Janez sta šla za pogrebom. Tako sta bila mrka, vase pogreznjena, da so gledalci prezrli strto vdovo s tremi si-rotkami in ju spogledujoč se, opazovali. Ko so vsi pogrebci odšli, ko se je celo vdova kot črna senca odtrgala od gomile, sta stopila izza cipres Janez in Jakob. Stopila sta h grobu na desno in levo in gologlava stala ob nasutem gričku, dokler ju ni odpoklical mrak. Brez besede sta se napotila domov in šla brez večerje v podstrešnico, si prižgala mra kotno luč in sedla za mizo, kjer je še ležal kupček kvart, kakor so obstale po zadnji igri pred Frenkovo boleznijo. Molčala sta obupno še dalje. Čuden, piska-joč glas petrolejke, dasi sicer neslišen, je piskal v sobi. Slednjič se dvignejo prsi Jakobu, iz njih se iztrga težka teža in šepeta je pregluši pivkanje petrolejke xzdih: "Torej, ali ga res ni več, Frenka?" "Ni mogoče!" je povzel šepeta je Janez. "Kam je šel?" "Tudi jaz čutim, da je šel." "In jaz vem, vem, da je šel." "Kam?" "Kam?" "O, Frenk!" "Prijatelj!" Oba sta nagnila glavi do mize in spet je bilo čuti pivkanje svetil j ke. Ko sta dvignila glavi, sta se dolgo, vprašujoče spogledovala. "Ti, meni se je zdelo, da je prisedel k mizi," je omenil Janez. "Tudi meni," je potrdil Jakob, segel nezavestno po kvar-tah, jih zmešal im dal Janezu, ki je privzdignil, Jakob je razdelil. Tudi za Frenka. Nato je pogledal Frenkov list. "Ha, le počakajta! Jaz vam pokažem! Enojko!" ga je oponašal Jakob in spet položil list na mizo. "Bog ve, ali naju vidi sedaj-le?" "Vidi. Tako sem prepričan, kot gledam tebe." "Frenk pa je bil drugače pre pričan." "Ni bil!" je skoraj kriknil Janez. Ajdovščina zgodovinsko mestece (Nadaljevanje z 2. strani) "Ni bil? — Da, ni bil! — Zato je šel pogledat!" "Zato?" "Da." Naslonila sta glavi ob dlani in molčala. Spet se je slišalo pivkanje luči, dokler ji ni zmanjkalo reje in je zamižala. "Lahko noč!" "Lahko noč!" Na osmino zvečer, je rekla Janezova; "Ali ni vašega doma?" "Ni ga," je odgovorila Jakobova. ^ "In našega tudi ne. In nič ni rekel, kam bi šel." "Tudi naš je kar izginil." "Naš je tako čuden. Samo tuhta." "Naš ne pokusi niti vina. V tla gleda in če ga ogovarjam, kakor da! bi me ne slišal in ne umel." "Kakor eden so bili." "Ah, Bldžona, Rožarica, je rekla, saj si shšala?" "Nisem." "Je rekla: 'Frenk ju čaka'." "To je rekla?" "Da." 'In ljudje govore za njo, češ, za njim pojdeta, ker so bili kakor eden." "Saj naš — je zdrav. Samo tuhta." "Naš tudi. In v temi hodi v cerkev in gleda in premišljuje." "Če ju Frenk res čaka in vabi?" "Ne verjemiva; Blažona je čenča. Bogu ju izročiva." Ko sta se ženi pogovarjali, se je tiho plazila črna senca proti Frenkovemu grobu. Ko je senca zagledala ob grobu drugo senco, cipresi ali človeku podobno, je obstala. Ona pri grobu se ni ge nila. "Drevo je," je pomislila senca in se bližala. Ko je prišla do groba, je spregovorila senca ob gomili: "Janez, ti?" "Jakob, ti?" je odgovorila ona, ki je šele prišla. In obstali sta v brezmesečni noči obe senci pri grobu, na levi in na desni, kakor na dan pogreba. Nič nista govorili. Vsaka zase si je mislila: "O, zakaj si prišel!" Izreči te misli sejni upala nobena. Tudi potoma ne, ko sta se skupno vračala Janez in Jakob domov in šla v pod-strežnico in tamkaj obsedla kot na dan pogreba. — "Nocoj ne pojde, ko je bil včeraj," je razsodil Janez in se ukral drugi večer v noč proti pokopaUšču. , Takisto je razsodil Jakob in spet sta stali nemi senci ob Frenkovem grobu. Nerazumljivo hrepenenje po onostranstvu jima je prešlo strast — in v strast jima je prešla želja, da bi ukanila drug dru- njanja in potujč.evanja sploh vzdržal in kljuboval vsem silam sovražnikov teh pohlepnih tujcev. Saj to vendar ni kak velik narod, kajti šteje le nekaj nad dva milijona ljudi. V prejšnji vojni ga je zadel silen udarec z odvzemo Primorske, v kateri je fašizem na zunaj pogazil vse, kar je slovenskega. Kar je narodnih aktivnosti še ostalo, so bile podtalne. Skozi še večje gorje pa je moral ta narod v sedanji vojni, ki je je v Evropi konec, ne pa njenih posledic. S svojo lastno borbo, na svojih lastnih zborih seje slovenski narod združil že med vojno. Sklenil je enodušno, da bo bodoča Slovenija združena, to je, da bosta slovensko Primorje slovenski Korotan del združene Slovenije v federativni Jugoslaviji. Primorski Slovenci sami so se izrekli za združenje in v osvobodilni borbi se niso strašili nobenih ovir. Naravno, da so sedaj lahko zelo razočarani, ker od kar je vojne z Nemčijo in Mus-solinijevimi četami konec, se za vezniki napram Jugoslaviji, pred vsem Angleži, ne obnašajo več tako kot so se in dasi so Primorje in Trst osvobodile jugoslovanske čete, hoče sedaj tam angleško poveljstvo glavno besedo in kontrolo. Slovenci in drugi Jugoslovani bodo torej še imeli posla, predno si izvojujejo pravice do krajev, ki so slovenski in hrvatski po prebivalstvu in zemljepisno. Slovenski narod je veliko prestal tudi radi verskih bojev. Rimska cerkev in njeni nemški škofje mu niso bili nikoli prijateljski. Prišli so tja, da v imenu gega. Odlašala sta vsak po svoje pohod na grob — ko sta pa prišla, sta se našla. Vsak je snoval zase, vsak skrival in tajil, da se nista več upala sniti v podstrešnjci. Nekoč pa sta se ustavila pred pokopališčem oba hkrati in si pogledala v lice, "Janez, nocoj ne pojdeva skupaj domov. Imam še eno pot." "Tudi jaz imam opravek." In sta se ločila; na desno Jakob, na levo Janez. Tihotapski sta pogledovala drug za drugim čez rame, dokler nista utonila v noči. 4 Drugo jutro je našel grobar Jakoba na Frenkovi gomili; ob grobu je ležal samokres. V kotu pokopališča pa se je šibila vrba pod težo Janezovega trupla. "Zvabil in pričakal ju je, ker so bili kakor eden," je ponavljal grobar. Ob Fre.ikovi gomili sta pognala še dva grička. Ob i.jih ni bilo več dveh nočnih senc; pla-kale so tri črne žene. (Konec) . vere zavladajo nad njim. Skozi ves čas Mussolinijevega vladanja se Vatikan ni nikdar potegnil za zatirane primorske Slovence. Nadškofa Sede j a so jpre-mestili iz Gorice, ker je bil Slovenec, in ga nadomestili z zagrizenim fašistom nadškofom Margottijem, kateremu bo Gorica za zmerom zaprta, ako jo dobi Slovenija, kateri spada. Slično kot Sedeju se je zgodilo tržaškemu škofu Slovencu Kar-linu. Naravno, da se italijanska duhovščina, ki je bila poslana poitalijančevati primorske Slovence, boji Jugoslavije, pa deluje z Vatikanom vred proti ko likor more. Zato sem se strinjal z Milanom Medveškom, ko je zapisal v svoji koloni v Prosveti, da se bi morali Slovenci sedaj tudi versko spreobrniti tako, da bi s staro rimsko hierarhijo in z germanstvom za vselej opravili in se oprijeli raj še tovariške slovanske Rusije. Kajti baš rimska hierarhija ter germanski fevdalci so povzročili Slovencem največ gorja in jih izkoriščali kolikor so jih mogli. V njih očeh so bili Slovenci vedno le "za hlapce rojeni," ne pa narod, čeprav nam zgodovina še iz leta 500 A. D. priča drugače. Slovenci so v tej vojni jasno izpričali, da nočejo več biti na rod hlapcev, pač pa narod ljudi S samoponosom, ki hoče pravic in svQbodo na svoji zemlji in enako jo žele vsem drugim na temelju pravičnosti in enakosti. Dovolj dolgo je ta narod tlača nil pod tujčevo peto. Odslej ne bo več. To je dokazal s svojo borbo proti sovražniku s severa in proti sovražniku z juga. Ameriški Slovenci smo na te borce lahko ponosni. Divil se jim je ves civiliziran svet, čeprav je angleška propaganda v sporu zaradi Trsta na to dejstvo zelo pozabila. A resnice o pošteni borbi jugoslovanske osvobodilne fronte ne bi mogla izbrisati. Voditelju te borbe maršalu Titu so dajali priznanje vse dokler so bili Nemci močni na italijanski in na zapadni fronti. Titove čete so bile proti Hitlerjevim divizijam neprenehoma v akciji in to je bilo zaveznikom v veliko pomoč. Tito sedaj izjavlja, da bo Jugoslavija zahtevala svoje pravice od kogarkoli, ki jih ji bi odrekal. Gre mu vse priznanje za njegovo odločnost. Upam, da bo ta preobrat v slovenskem narodu veliko vplival tudi na našo tu rojeno mla- dino. Sicer ni pričakovati, da bi vplival na vso, ker nekaj je zavedene; a ostala pa lahko postane ponosna, da se ne bo sramovala jezika in narodnosti svojih staršev. Posebno še v spreminjanju priimkov. Spreminjali ;;o jih Slovencem Italijani šiloma, a slovenstva s tem niso iztrebili. Čemu bi sami nad seboj prostovoljno počeli to, kar je drugod skušal izvršiti sovražnik s silo? Italijani so hoteli spremeniti Primorje v italijansko pokrajino tudi jezikovno, pa so v ta namen poitalijančili imena slovenskih vasi in trgov, dalje slovenska imena ljudi in prepovedali slovenske napise celo na pokopališčih. Tako je Primorska na videz izgledal^ popolnoma italijanska. A narod, ki prebiva v nji, pa je ostal slovenski. In se je za slovenstvo ter za osvoboditev izpod fašizma v tej vojni boril tudi z orožjem v roki. Mussolini je padel in Italijani sami so mu storili konec, da se drugim ni bilo treba mazati rok z njim. Ampak če bi prišel v roke primorskim Slovencem, ki mu bržkone dali pokusiti naj prvo ricinovega olja, da bi ob čutil, kar so morali zaradi njega prestati tisoči Slovencev. In končna sodba nad njim bi bila taka, kakršno je nad primorski- mi Slovenci on izrekal," ko je ukazoval streljati v njihove hrbte. Slovenija—vsa Slovenija, vsi njeni deli so bili v borbi za svojo osvoboditev in izvojevali so jo. Kdor bi ji sedaj odrekal, ali ji jo hotel vzeti, bi le nadaljeval zločin, ki so ga uganjali nad njo tirani iz Berlina in Rima ter domači reakcionarji. A narod ima vero, da se to več ne zgodi. Za delavce oglasi Naprodaj je ledenica, ki drži 50 ledu ter kompletno oprein' otroška zibelka, Kroll Vpraša se pri C. Kaminski E. 85 St. Youth Has Their Day at Zoos Union Salt Co. IŠČE SE ŽENSKE za lahka tovarniška dela Začetna plača 60c na uro Stalno delo s plačanimi počitnicami Prekoračite železniške tračnice ob vznožju Addison Rd. in se zglasite v uradu. Nujna industrija. J d B. J. RADIO SBRTK^ ma E. 4s St. BS. * Prvovrstna popravila na" p vrst radio aparatih Dajte vaš sčistit sedaj. B't ša postrežba ] boljše delo. m nez in d sčiščen ■ po cuumu." I m( po Mali oglasi COME ABOARD for a Gala One Day Vacation ^ g tNI UlCI AND lUUnfUl Oil lUIKIM UBI UNt» CEDRR point CRUISE lOVi Hours of fun Here's a whole vacation of fun crammed into one exhilarating •day. 7 glorious hours aboard ship... music, dancing, refreshments, entertainment. 3% hours' *^shore leave." Take this exciting cruise. Come back a NEW PERSON! IV. 9:00 A. M, RT. 7:45 P.M. • Iu4aA KOVNO TOP Swndoyt 01*4 Holidoyi» $3 00 RomniiTit nnncE iruise LV. 8:30 P.M. RT. 11:45 P.M. Sotwrdsy^ S1.35 3% Hours of Fun Come, folk;! Leave steaming pavements behind/ and sail into the moonlight, Donee to Al Berardi's music ... sip frosty drinks... relax on o breeze-swept deck... 3% hours of invigorating fun! Sa/U ^lom Siut 9U Pu% m ' i V E. 91h $TR@T PIER.'.CLEVEIAND, 0., Buy Tickets at Pier or in advance of Burt'i Inc., 1101 Euclid Ave. SLOVENEC, V STAROSTI MED 50. IN 60. LETOM. vesele in zabavne narave, ločen (ne po svoji krivdi), lastnik dobroidoče gostilne in restavrafiije ter turističnih kabin v Wisconsinu, ob najpro-metnejši cesti med Chicago in Milwaukee. 6 milj severno od Illinois državne meje, se želi spoznati v svrho poznejše ženitve s Slovenko, prijetne zunahjosti in vesele narave, izkušene v obrtnem gospodinjstvu in kuhdnju, v starosti ne manj kot 40 do 50 let. Katero zanima in bi imela vese Ije do imenovane obrti, naj sporoči pismeno podrobnosti, ter priloži svojo sliko. Njeno bogastvo ni pogoj, glavno je značaj in dobro srce. Priporočila (reference) upoštevana. ANDY HOSTNIK "Timber Ridge" Skokie Blvd. P. O. Bristol, Wisconsin * V ' . Born in the early spring at Pittsburgh zoo, this giraffe (left) already has grown out of babyhood. His mother was shopping when this photo was taken. Lower right, Lady Llama at San Francisco with her son V-E, born on that great day. Upper right, there was much ado at the Bronx zoo when for the first time in over three years a baby zebra was born. $4 do $6 i National Heating' po Postrežba sirom mesW; FAirmount 6516 j lo -—-—^ sti NAPRODAJ! je peč na premog, Victorol' dela, ki greje 6 sob, avtoiti'' 3e grelec za vodo, ki drži te; nov vode in rabi kurilu®] tec Fortheson traktor in v , izve se na 17721 Waterlog j % ali pa pokličite ne pozimi do 3. ure zjutraj, KE 73'?"i Ha Pridite in oglejte ^ igi našo zalogo novih spomlad^ zastorov In "draperies. PABKWOOD HOME FUBNISHINO® i 7110 St. Clair Ave. ' % Odprto ob večerih 1 sil sk pr, bo Želi se kupiti majhen, bicikel s tremi kolesi (tricycle) za tri-letnega dečka. Kdor ima naprodaj, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista, ali pokliče KE 6244. EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Odprto od 11. zj. do 11.30 zv. KUPUJTE VOJNE BONDE -Behind- Your Bonds Lies the Might of America CONDENSED STATEMENT OF CONDITION, JUNE 30, 194S ASSETS Caih on Hand and in Bank#....... United State* Government Securitiei . . Stocic In Federal Reserve Bank..... State, Municipal and Other Securitiei . . Loan« and Di«counts.......... Bank Premites—Main Office and Brandies Otiier Real Estate........... Other Assets.............. Total....... S 160,269,980.60 622,828,699.32 1,020,000.00 16,115,401.33 236,018,800.20 4,101,886.33 1.00 2,549,396.49 $1,042,904,165.27 LIABILITIES Capital Stocic.................$ Surplus and Undivided Profits.......... Reserve for Retirement of Capital Notes .... Reserve for Contingencies ........... Capital Notes................. DEPOSITS Demand......... Time.......... United States Government . Estates Trust Department . Corporate Trust Department Accrued Taxes, Interest, etc. Other Liabilities...... Total . 13,800,000.00 13,547,597.71 4,500,000.00 2,181,480.88 11,000,000.00 $434,438,692.71 383,451,872.40 145,449,613.84 16,396,731.96 8,050,604.99 987,787,515.90 5,487,872.82 4,599,697.96 $1,042,904,165.27 Contingent Liability on Loan Commitments—$42,295,742.05 United States Government Seruntiea carried at $183,648.1)34.SO are pledged to secure Ui S. Govern« m«nt Deposits and other public funds and for otlier purpoaus ay required or permitted by law. Assets are shown Net after deducting Reserves. We welcome Individuals and corporations seeking new or additional banking services. \ 46 CONVENIENT OFFICES Out-oMown: Bedford • Lorain • Painesvilie • Wilioughby / Mt-niber: Federal Deposit Insurance Corporation Federal Reserve System mm ) večerih riJ' 1001 E. 74 Si. CEMBJfda ki ai ^da WOMki ok CVETLIC^ ZB vse Imamo ■luiaje—ivatbe, ludi grmičavje loncih ler fiance, Abby's Flpwer & Gift 630 EAST 1401h STHEE* Čez dan: PO. 0737 ICM lance* .2 !, rait". RADIO POPRAVI^ na vašemu domu. Pooblaf'j varniška posluga na R. 1)0 PHILCO — ZENITH—in » i BERG-CARLSON izdelkih' J ^ Whitlow Radio —Jjfk 18015 Neff Rd. DR. BERT BERKt,fpa HEALTH C L 1^1 . PICKLES Industrially great as is Pittsburgh, it demands recognition, too, as the home of one of the nation's greatest food processors. Heinz pickles and other vegetable products in glass and metal containers are sold throughout the world. From a small brick building, this business has grown to require 26 major plants and 150 branches. The small sums housewives pay for its items everywhere contribute to national prosperity and help assure War Bond payments. U. S. Treasury Department S 3232 EAST S51h STRB*^ Arlhrltlx, aslmo, iolčne % M ' krvni tok, cirkulacijo, teW* ji/ kii noill, trganje, nervozno*"'^(> revmatlzem in želodčne bole™ ko ozdravi. v. f Pa i Po Pu Oblak I Se priporoča, da ga jij, te vsak čas, podnevi noči. Delo garantirajo tra postrežKa. Obrnit® vstm zaupanjem na I starega znanca M John OW0 M 1146 E. 61 Sk HE 2730 k, o Pa bil 06 Za delavce Za delav^ THE TELEPHONE CO. POTREBLlJ^ ti ŽENSKE ZA ^ HIŠNE SLUŽABNIC^ i Ha [tel i »ni Te Sk ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS . Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pbp. do 1.40 «'1 Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—ZglaS^ j Employment Office, 700 Prospect Ave., soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedelj^-, The Ohio Bell Telephone#