Štev. 281.
POLITIČEN LIST Zi)
NSHI NAROD.
Leto XXXII.
Uredniitvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čez (mliii nad tiskarno).
Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.--ti. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ItteOnlhkega telefona iter. 74.
-0Wr

V lijubljani, v petek, 9. decembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu i. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, *» pclorlco leta 13 K, sa četrt leta S'50 K, sa 1 mesec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: « ..■slo listo 20 K, za pol leta 10 K, ia četrt leta S K, sa 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v LJubljani na dom j« dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
m —	—.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — lnscratl se računalo enostopna petltvrsta (dolžina r* alllmetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 h, za trlkral
« b, za več ko« trlkral 8 b. V reklamnih noticah stane enoslopns garmondvrsta M b. — Pri večkratnem objavljeni« primeren popust.
Upravniikega telefona Iter. 188.
parlament v odseku.
Dunaj, 7. dec.
Vsa pozornost se obrača na proračunski odsek, kjer se že dva dni vrši vele* važna razprava o vladni predlogi glede državnih podpor. Stvar sama na sebi je tako malenkostna, rekel bi nedolžna, da je še vedno šla gladko in brez ovir skozi odsek, poslansko in gosposko zbornico.
Nihče se ni protivil kreditu za državne podpore vsled uim, tudi danes se nihče ne protivi posojilu v znesku 15 in pol milijona, ki ga vlada zahteva za državne podpore. Toda vlada zahieva, kakor sem že epetovano pojasnil, skupaj 69 milijonov novega posojila. In od tega bi za svoje blagajne porabila 53 in pol milijona S tem si je vlada sama napravila največjo oviro in težavo pri raznih strankah.
Sinoči je fin minister dr. Kozel obširno utemeljeval in zagovarjal vladno predlogo. Priskočil mu je na pomoč tudi dr. pl. Korber sam, toda vsa zgovornost je bila brez uspeha Celo dr. Baernreither, član ustavovernega veleposestva je izražal tehtne pomisleke proti državnemu posojilu v celoti. Dr Steinwender je izjavil, da more glasovati le za 35 5 milijona, kar je vlada izdala minolo leto in kar hoče izdati na račun tekočega leta v svrho državnih podpor. Dr. K r a m a i pa je naravnost naglašal, da hoče vlada bedo prebivalstva izrabiti tudi v svoje namene ter si podaljšati življenje s § 14
Danes so proti vladni predlogi govorili češki poslanci dr. F i e d 1 e r , R a t a j in dr Stransky, v imenu »Slovanske zveze" posl. R o b i č , v imenu nemške ljudske stranke dr. pl Derschatta in K a i s e r , v imenu Rusinev Roman-c z u k in soc dem. Pernerstorfer. Najodločneje je ugovarjal dr. pl. Derschatta, ki je s tem naznanil, da bode njegova stranka tudi v zbornici soglasno proti kreditu vladi. Za vlado sta govorila le Poljaka A b r a -h a m o w i c z in dr. vitez Starzynski ter poslanec S k e n e , ki pa zastopa klub treh jnož.
V petek popoldne ima odsek zopet sejo, da nadaljuje nadrobno razpravo. Vlada se mnogo trudi, da pred Božičem reši vsaj to svojo predlogo. Kakor pa danes vse kaže, vlada ne dobi večine, in min. predsednik se je baje izjavil v zaupnem krogu, da v tem slučaju izvaja posledice. Mogoče bi bilo dvojno: Ali vlada razpusti drž zbor ali odstopi. Prvo je skoraj neverojetno, ker danes so druge razmere, nego so bile pred štirimi leti. Zato utegne vlada uporabiti ves svoj vpliv, da dobi večino za svojo predlogo, to je, za novo posojilo v znesku 69 milijonov. Ako do petka zvečer ni še gotova večina, utegne načelnik odsekov dr. K a t h r e i n odgoditi glasovanje o § 6, ki se tiče novega posojila, do torka, da se morda čez nedeljo vreme predrugači. A s tem se kriza le zavleče za nekaj dni. Stvar je tako zavožena, da je dr pl. Korber tudi z vso svojo spretnostjo ne popravi, ako mu ne pomaga — deus ex machina. Od tre-notka, ko si je dr. pl. Korber ovil verigo nemške levice, je obnemogel. Naprej ne more, nazaj ne sme in tiči v zagati. V nekem oziru obžalujemo to njegovo neprijetno situacijo. Dr. pl. Korber je mož — to mu mora priznati tudi nasprotnik — ki ima precej smisla in razuma za nujno potrebne socialne reforme. Dasi je v načrtih mnogo nakitja, a tudi ne malo zdravega jedra. A danes je general brez armade, le Poljaki in Kathreinova skupina stoje mu še na straži.
Avstrijska mornarica mobilizirana.
Predvčerajšnjim'* je dobila avstrijska mornarica v Pulju brzoja&ft povelje, naj bo pripravljena, da takoj odplove. V največji naglici je brodovje pričelo pomnože-vati premog in pa strelivo. Nekateri listi menijo, da je mornariško poveljništvo hotelo poizkusiti, koliko časa rabi naša mornarica, da se pripravi za boj, a po mnenju drugih je hotela naša vlada poslati vojno brodovje proti Turčiji, da jo prisili dati povoljen odgovor na zahtevo našega poslanika glede turških nasilnostij proti činiteljem avstrijske pošte v Skadru. Zvečer, 7. t. m., je bilo povelje preklicano in naša mornarica je ostala v Pulju. Eskadri, ki je bila mobilizirana, poveljuje kontreadmiral Pietruski, vitez pl. Siemuszowa in obstoji iz stolpnih ladij „Habsburg", »Arpad" in „Babenbergu, iz križaric .Zenta", „Aspern-' in „Szigetvar" ter torpedovke „Satellit".
Avstro-ogrski poslanik v Carigradu, baron Calice, je 6. t. m. vložil pri turški vladi ugovor zaradi nasilnega postopanja turških carinskih in orožniških činiteljev proti avstrijski poštni upravi v Skadru. Naša vlada zahteva, da naj Turčija v treh dneh odstavi in kaznuje ravnatelja turškega carinskega urada in pa načelnika orožništva v Skadru. »Kolnische £eitung" poroča, da bo turška vlada ugovarjala pri velevlastih, ker se Bolgarija oborožuje.
Na avstrijski ugovor zaradi turških nasilnosti proti činiteljem avstrijske pošte v Skadru je že včeraj zvečer dala Turčija po-voljno izjavo.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Manipulacije m zavarovalninami
(Dalje.)
Dopoldanska obravnava v sredo.
Obravnava v sredo dopoldne se je pričela celo uro kasneje, nego je bilo določeno.
Predsednik prebere pismeno izjavo Zužkove matere. Na neki veselici v Ljubljani se je bil prehladil, kakor je sam zaterjeval, zdravil ga je dr. Portik. V Trstu ga ni nič podpirala. Enkrat je pisal, da mu tržaški zrak ugaja, drugič pa, da se mu je odprla kri. Ko je prišel domov, ponovilo se je isto večkrat, tako nekega dne v gostilni Fr. Grebenca tako hitro, da je nenadoma na licu mesta umrl. Da se je dal zavarovati, zvedela je šele od drugih ljudi, za kakšno svoto pa še danes ne ve. Kako je živel v Trstu ne ve ničesar. Poslala je sodišču tudi nekaj slik, eno iz 1. 1902, druge so starejše.
Orožniško poročilo pravi, da sta Žužek in Udovič bolehala za jetiko in za njo tudi umrla. Udoviča je zdravilo več zdravnikov in je bil tudi v ljubljanski bolnici. Pravil je, da je zavarovan, pa da najbrž ne bo nič dobil. Udovič je govoril o tem tudi Mat. Hočevarju, županu v Velikih Laščah, ter da je Peček dobil od Grebenca denar, da se je peljal v Ljubljano k zdravniku preiskat se.
Predsednik prečita nato poročilo dr. Fr. Mandiča, ki je v Trstu zdravil Žužka, katerega slika kot zelo jetičnega ia da se mu je večkrat odprla kri.
Drž pravdnik Čeriču: V preiskavi ste govorili, da niste šli slučajno k Žužku, ampak da ga je Grebene v to nagovarjal.
Obtoženec: Mogoče, da sem tako govoril. Toda natančno se ne spominjam, ker je že 4 leta preteklo od tega. Takrat ko so se poganjali za zavarovalno vsoto, Žužka ni bilo zraven. — Grebene mu je pisal, da naj pride v Lašče, da bodo morda koga
zavarovali. Potem so šli v Ljubljano k „Slonu", kamor je prišel dr. Illner in sam ! pregledal Udoviča. Nato je rekel on Pečku, da naj se da tudi on zavarovati. A on je 1 dejal, da mora iti po kupčiji. Obtoženec pa je šel za njim in ga nagovarjal, ker ni hotel zgubiti kupčije, dokler se ni udal. Zdela sta se mu oba zdrava. Na ponudbi je Cerič napisal, da pozna zavarovanca dve leti, pa pravi, da je to storil po nasvetu dr. Martinolicha, ker se to ne more smatrati za važno stvar. Peček je dejal, da se ne da pri Illnerju preiskati, pri dr. Vaupo-tiču pa bi se dal. — Pri preiskavi je pa Cerič izjavil, da je oba kandidata peljal k dr Illnerju, ki mu je dal za Udoviča izpričevalo, za Pečka pa mu ga je molče vrnil neizpolnjenega.
Še enkrat dr. Illner.
Priča dr. Illner pove, da je napravil izpričevalo za Udoviča, ter ga popisal kot zdravega in močnega in da ga pozna že 2 meseca.	|
Predsednik: S tem ste pa potrdili ne- | resnico in družbo zapeljali. Saj ga niste po- j znali toliko časa.	l
Priča: Videl sem ga takrat prvič. Vendar se pa nahaja zdravnik nasproti tem in sličnim zahtevam v nekaki „Zwangslage". Gre se za določenje identitete.
Predsednik: Pa tudi podatki o zdravstvenih razmerah rodovine niso resnični in se ne strinjajo z mrtvaško knjigo. Udovič je imel tri brate, od katerih je eden umrl v bolnici v Ljubljani, kakor je sporočil župni urad na Robu, bolnično vodstvo pa izjavlja, da kak Udovič z Roba ni umrl v bolnici.
Priča: Preiskovalcem kandidate za zavarovanje vestno. Le Žužek in Peček sta od teh umrla.
Predsednik: Koliko je znašala zavarovalnina v ponudbi?
Priča: 5000 gld. Honorarja sem dobil 10 gld.
Dr. Tekavčič: Ako bi bila zavarovalna svota višja, bili bi ga gotovo vestneje preiskali.
Dr. Krisper: Kakšen vtis je napravil na vas Cerič?
Priča: Vestnega akviziterja.
Drž. pravdnik: Kako se pa ta trditev vjema z Vašo včerajšnjo izjave, da je bil Cerič izmed onih agentov, ki so vedno zahtevali hitre in ne natančne preiskave?
Župnik Pešec.
Priča F r. Pešec župnik na Robu, pripoveduje, da sta nekega dne prišla Grebene in še nekdo k njemu ter hotel dati za Pečkovo rodbino 2000 kron. Ko je on ta denar preštel, je videl, da je samo 1900 kron, na kar je priložil še 100 kron. Priči se je to zdelo čudno, zato je to posredovanje odklonil. Grebene mu je poslal vina na njegov naslov, a on je avizo poslal Peč-kovim, ker ni hotel vina, kajti stvar se mu je zdela sumljiva, ker so ljudje govorili čudne stvari. Pošiljatev je adresiral v Do-brepolje, ne v Lašče, da bi morda odvrnil kak sum. — Pri njem je poizvedoval nek uradnik zavarovalnice po vzrokih bolezni. Grebene je prosil tudi župnika, da je umrl, kakor sliši, pokojni Peček za neko srčno boleznijo, in da bi torej to tudi vknjižil. Poslal je tudi nekaj pristojbin za mrtvaški list, a župnik mu je odgovoril v negativnem smislu. — Priča pove dalje, da so dosedaj umrli člani Pečkove rodovine umrli vsi za jetiko, poslednji je umrl v „Leoni-numu", ne v bolnici.
Drž. pravdnik: Za vas je to mero dajno pri vknjiženju vzroka smrti, kar pove mrtvaški ogleda. Ali se ni Grebene zanimal tudi za tega moža?
Priča se tega ne spominja.
Dr. Krisper: Dr. Portik, ki je bil okr. zdravnik, pa trdi, da so bili dlani Žužkeve rodovine vsi brez jetike in tudi Pečkovo
rodbino je označil kot zdravo. Zdravniku je vendar več verjeti, kakor takemu mrtvaškemu ogledi, ki je čevljar, mežnar in občinski sluga vse v eni osebi.
Zdravnik dr. V a u p o t i č.
Priča dr. Vaupotič iz Novega mesta izpove, da je dejal Ceriču, ko mu je pripeljal nekega moža, da bi ga preiskal, da tega človeka ne pozna. Dotičnik je bil velik in tudi zdrav na pljučih, tako da je bil sposoben za zavarovanje. Zato mu je dal ugodno izpričevalo. Pozneje je izvedel, da se na direkciji v Trstu govori, da je on potrdil nekega takega človeka, ki je za jetiko umrl.
Predsednik: Ali se vam zdi ta-le človek na fotografiji zdrav ?
Priča: Ne, skoraj gotovo je bil ob času fotografiranja bolan.
Predsednik: Kajneda, meni se tudi tako zdi, dasi je poprej drug zdravnik trdil, da je videti zdrav. (Veselost.)
Predsednik priči: Zakaj ste zapisali, da ga poznate.
Priča: Ker me je Cerič silil, da moram to storiti.
Predsednik prebere nekaj polic, v katerih so akviziterji podpisani, da poznajo kandidate šele „seit heute". In vendar je to zadostovalo za sprejem. Torej Cerič ni ravnal pravilno, ko je silil v zdravnike.
Dr, Krisper: Ali je to Peček, ki je tukaj fotografiran ?
Obtoženec Grebene: Ne, to je Udovič. (Živahna veselost.)
Predsednik pokaže nato pravo podobo Pečkovo, in priča izjavi, da tega človeka ni preiskoval.
Dr. Krisper: Podoba je tako slaba, da bi se niti Peček ne spoznal. (Velika veselost.)
Nadaljne priče.
Priča Lud. Peternel izpove glede Pečka, kake se je nekega dne jezil zaradi zavarovalnine. Pravil mu je, koliko ima sitnosti s to stvarjo. Pripovedoval mu je, da je bil pri nekem zdravniku v Ljubljani, ki ga je malo potrkal po prsih, mu dejal, da tehta več nego 70 kil in dobro je bilo. (Veselost) Priča mu je rekel, da je to kočljiva stvar, kajti on ni zdrav, zato stori najbolje, če polico raztrga. Pečku se ni prav zdelo in vest ga je pekla, da je tako storil. Nekijavornik je priči nekdaj dejal, ko ga je Grebene hotel tožiti: Grebene naj bo le tiho. Sicer mu bom eno zaigral. Peček ni vedel, za kolike je zavarovan. Grebene je najprej pregovoril Udoviča, ta pa Pečka. Neka Golf je pravila priči, da se vrše neke goljufije in da bodo vsi »notri prišli".
Dr. Krisper: V preiskavi je priča drugače govorila. Danes hoče stvar zasukati tako, kakor da bi bila druga oseba predstavljena dr. Vaupotiču.
Priča zavrne odločno, da to ni res, njegove današnje besede se vjemajo popolnoma s prejšnjimi.
Priča Frančiška Gult pravi, da se ne spominja, če se je vršila kaka goljufija. Javornik je bil takrat doma, ko je bil Peček pri dr. Vaupotiču v Novem mestu.
Franca Javornik pove, kaj so ljudje govorili o teh zavarovanjih. Njen mož in Peček sta bila takrat nekaj v jezi, torej ne verjame, da bi bil šel mesto Pečka v Novo mesto k zdravniku.
Franca Peček, žena umrlega Pečka, pravi, da ji mož ni nikoli nič pravil, za koliko je zavarovan. Grebene ga je vedno nagovarjal, da naj se zavaruje, češ, „saj to ni greh". Za pot v Ljubljano mu je dal 40 gld. Po moževi smrti ji je Grebene izročil 2000 K.
Priča Franc Žužek izpove, da ji je rajni Žužek pravil, da ga v Ljubljani zdravnik ni hotel sprejeti v zavarovanje.
Ivanu Jakliču, svaku Pečka, je le-ta pripovedoval, da je bil v Ljubljani na »vesterengi*, pa da ni bil potrjen, zato je šel k drugemu zdravniku in sicer v Novo mesto. Troške mu je Grebene povrnil in mu dal povrhu še 40 gld. Priča potrdi, da je imel rajni Peček nezakonskega otroka. Zaradi tega so ga starši precej trdo prijemali. Od tedaj je začel popivati, kar je najbrž pospešilo njegovo smrt.
Dr Krisper: Grebene prizna, da je špekuliral, toda ne samo z življenjem bolnih ljudij, ampak sploh. Družba „The Mutual* ni delniška družba in ne daje divi-dend, ampak razdeli dobiček med one, ki imajo polree. Svoj kapital vtika tudi v druga podjetja in dela velike dobičke. Družba sama trdi v svojem »programu", da je koristneje zavarovati se, kakor denar naložiti v hranilnici, ker se pri nji kapital mnogo bolje obrestuje. Slednjič predlaga, da se v slovenščino prestavljen program razdeli med porotnike.
Sodišče temu predlogu ugodi, državni pravdnik pa si zaradi tega pridrži pritožbo ničnosti.
Zopet Martinolich.
Nato se zopet zasliši dr. Martinolich.
Predsednik : Gorup se pri tej obravnavi vse drug'če brani, kakor je izpovedal v preiskavi. Pravi, da je bil takrat ves zmešan, da je nanj vplival preiskovalni sodnik, in da t te mu vi sugerirali marsikaj
Priča: Absolutno neresnično je, da bi mu bil kaj sugeriral. Gorup naj njemu, priči, gleda v oči ! Nasprotno je res, Gorup je njemu sam pravil, kaj je govoril pri preiskavi, in to je večkrat ponavljal.
Predsednik: Tudi se vam pred-baciva, da ste bili v zvezi s preiskovalnim sodnikom dr. Barzalom in da je le-ta vsled tega trdo postopal z obtoženci, ter da ste grozili, da bodo dolgo zaprti.
Priča: Dr. Barzal je znan v Trstu kot jako dober sodnik. On je zaupnik dr. Urbančiča. Njemu se izročajo preiskave v važnih političnih procesih, kakor n. pr. znani proces glede bomb. Priča ni nanj nikoli nič vplival. Sploh pa se je preiskava izročila dr. Barzalu že potem, ko je bila vložena ovadba. Ko je bil Cerič v preiskovalnem zaporu, prosil je opetovano, da naj ga priča obišče. On pa ni šel, ker je nevarno občevati s takim človekom. Priča pokaže neko tako pismo, v katerem Cerič ponižno prosi dr. Martinolicha, naj ga obišče in mu izposluje prostost. Slednjič je vendar šel. Cerič ga je vprašal, zakaj ne da zapreti Gorupa, dočim mora on »sedeti".
Priča dalje izpove, da je vložil ovadbo samo proti Grebencu, proti drugima dvema pa ne ker ju je smatral za žrtev prvega. Po preiskavi ni mogel več Gorupa obdržati v stalni službi, dovolil pa mu je, da sme privatno delati za družbo, in te pravice se je Gorup tudi poslužil.
Gorup: Direkcija na Dunaju je bila zadovoljna, da opravljam posle in se lastnoročno podpisujem. Glede sugeriranja pa pravi, da se je bal, da bi ga ne odpustili, če bi bil drugače govoril, kakor je bilo ljubo dr. Martinolichu.
Predsednik: Ako ste tako govorili, storili ste drugo pregreho, namreč obrekovanje.
Priča: Ravne tako, kakor meni, pravil je Gorup tudi uradnikom, in teh se mu vendar ni bilo bati.
Predsednik dr. Martinolichu: Tukaj se nahaja neko pismo, iz katerega sledi, da je družbi glavna stvar, da le dobi denar. Pismo je pisano Ceriču glede nekega Pora. Agentura poživlja Ceriča, da naj, če mu je le mogoče, kasira polico, čeprav je Por pri zdravniški preiskavi zamolčal stvari, ki bi jih moral povedati. V pismu se nahaja stavek: »Za druge stvari se ne brigamo, da se le denar dobi." V nekem drugem pismu piše agentura, da bi ji ne bilo všeč, če bi se ta kupčija ne napravila. Zal, da Porova zadeva ni zavisna od nje, ampak od direkcije na Dunaju, ki je pa polico re-probirala. Vkljub temu pa pošilja agentura Ceriču list, ki mu bode omogočil kasiranje.
Dr. Martinolich: To kupčijo je napravil Cerič. Potem je storil vse mogoče, da bi ostala veljavna. Ko se je zvedelo, kakšen da je ta Por, da je namreč umobo-len in da se je hotel že dvakrat usmrtiti, sporočilo se je to na Dunaj in centralnemu vodstvu v New York, ki je ponudbo odklonilo. Priča dalje pove, da vse, kar store uradniki, je sicer veljavno, toda pod pogojem, da to odobri centrala.
Dr. Ry bar: Družba je vendar poslala polico za vplačanje. Torej je dotično ponudbo sprejela.
Dr. Martinolich: Družba je to storila na podlagi prvega ugodnega Ceriče-vega certifikata. Ko so se izvedele nepravilnosti, naznanili smo jih centrali, in ta je Pora odklonila.
Dr. R y b a i : Družba ni odklonila Pora zaradi njega zdravstvenih razmer, ampak ker ni plačal police. To je razvidno tudi iz dveh drugih pisem.
Predsednik prebere ta dva pisma, v kojih se Ceriču nalaga, ali denar dobiti za polico, ali mu jo pa vzeti.
Dr. Martinolich: Pismo je imelo samo namen, Ceriča obvestiti, da ne dobi provizije. Sploh pa ima agentura le nalogo, ponudbe sprejemati in jih pošiljati na Dunaj.
Dr. Krisper: Ali ima agentura tudi pravico, sprejemati slabe ponudbe?
Dr. Martinolich pravi, da za ta slučaj ne ve, kakšna je ta ponudba. To je razvidno iz korespondence, ki mu pa zdaj manjka.
Med pričo in dr. Krisperjem nastane daljša debata, kaj se pravi polico »placi-rati\ Dr. Martinolich namreč trdi. da fco-menja ta izraz, polico izročiti njenemu posestniku, dr. Krisper pa ugovarja. Tudi izmed porotnikov nekateri glasno zanikajo dr. Martinolichove razlago o »placiranju" Zato predlaga dr. Martinolich, da naj se zaslišijo izvedenci.
Poleg tega predlaga dr. Tekavčič : Vsa korespondenca glede Pora naj se predloži sodišču; da naj se zaslišijo cesarski ali pa dunajski izvedenci, kaj se pravi »placi-rati"; ker se je proti preiskovalnemu sodniku dr. Barzalu nastopalo pri današnji obravnavi zelo agresivno, da je namreč bil proti obtožencem nasilen in jih silil italijansko govoriti, naj se zasliši tudi dr. Barzal, ker je Pečkova zadeva zelo važna in jo dr. Vaupotič popisuje drugače nego ob toženci, zasliši naj se v Ameriki posestnik Javornik, ki ie po ljudski govorici v zvezi z omenjeno zamenjavo; priči Mozetiču naj se konfrontira neki Štampa iz Trsta, katerega naj sodišče pozove pred se.
Ta predlog podpira tudi drž. pravdnik ter pravi, da se je pričo dr. Martinolicha od strani zagovornikov hotelo uničiti. Tudi s pričo Peternelom se je tako postopalo. Če je dr. Martinolich kot odvetnik zastopnik družbe, ni zato nič slabši, kot so drugi odvetniki. Tudi so se s porotniške klopi slišali razni klici, da se „placirati" ne pravi izročiti polico posestniku. Zato predlaga, da se obravnava preloži in odkaže drugim porotnikom.
Sodišče ugodi po kratkem posvetovanju omenjenim predlogom, da se zaslišijo izvedenci glede tolmačenja izraza »placiranje" in da se dr Barzal pozove kot priča. Odklonilo pa je predlog, da se konfrontirata Mozetič in Štampa, da bi se zaslišal v Ameriki Javornik ter da bi se odkazala drugim porotnikom. Korespondenco glede Pora naj se, če hoče zasebni zastopnik, predloži v petek.
Nato da predsednik preiskovalnega sodnika telegrafično pozvati k obravnavi v petek
Druge priče.
Priča Matija Hočevar, veliko-laški župan, izpove, da je Pečka dobro poznal. Splošno se je govorilo, da je bolan in da je nekaj bratov in sester umrlo za jetiko. Več podrobnostij se priča ne spominja.
Priča Blaž Hudovernik pravi, da je Pečka poznal od mladosti. Mislil je, da je zdrav.
Ivan Hočevar iz Vel. Lašč pripo-duje, da ga je Grebene večkrat nagovarjal za zavarovanje, tako da bi on obdržal polico, ali pa da bi ga zavaroval Grebene in tudi plačeval premije.
Obtoženi Grebene prizna vse to ; kajti njemu se je šlo za to, da dobi neko število polic, s katerimi je hotel špekulirati
Priča Edvard Tinz, uradnik »The Mut ial", je imel nalogo zasledovati afero z Žužkom, Pečkom in Udovičem. Družba je namreč prejela nek telegram, da se v VeL Laščah govorijo razne stvari o teh zavarovanjih. Prišedši v Ljubljano obrnil se je najprej do dr. Illnerja. Ta se ni takoj mogel spomniti slučaja z Žužkom, še-le v svojem zapisniku je našel, da se je ponudba glasila na 8f»00 kron, Tinz pa je imel navedeno za 60.000vkron. Zdravnik je ob tej priliki menil, da Žužek ni bil bolan, da pa bode povprašal o tem, ker je bil Žužek v Ljubljani precej znana osebnost. Popoldne je priča zopet prišel k njemu, in zdravnik mu je res naznanil, da se v Ljubljani splošno govori, da je bil Žužek bolan. Takrat mu je dr. Illner tudi pravil, kako mu je Cerič pripeljal neko bolno damo in kako je hotel, da bi jo preiskal. Pri tej priložnosti je prišel na to, da ga je hotel c,erič ogoljufati. Nato je šel priča v Vel. Lašče k dr. Portiku, kjer je zvedel, da je nekoč prišel Cerič k temu zdravniku in se mu predstavil kot nadzornik družbe. Tedaj je Cerič tudi prosil postajnega načelnika Kramarja, da bi podpisal izjavo, da Žužek ni bil jetičen. O slučajih Peček in Udovič pripoveduje priča že znane stvari. Oba sta mislila, da sta zavarovana za majhne vsote. Priča je ob tej priliki govoril s pričo Peternelom in dr. Oražnom in izpove o tej stvari konformno z drugimi pričami.
Priča pripoveduje, da je mnogokrat govoril z Gorupom. Ta je bil takrat še svoboden in je pripovedoval, da vsa krivda
zadene samo Grebenca. Gorup je trdil, da govori resnico, vedno resnico, četudi bi moral zaradi tega biti uničen, ter da Grebene ni ravnal pošteno. Te izjave je Gorup večkrat ponavljal.
Dr. Krisper stavi priči več vprašanj, med njimi tudi o poslovanju družbe.
Priča dalje pove, da ji je dr. Martinolich sam nekoč pravil, da je prosil dr. Urbančiča, da naj za preiskavo delegira dr. Barzala.
Dr. Krisper: To naj se protokolira, kajti dr. Martinolich je poprej trdil, da ni nikoli govoril z dr. Urbančičem o tej stvari
Predsednik prečita nato izjavo Pečkove matere, ki je bila enkrat navzoča, ko je Grebene Pečka nagovarjal, da naj se zavaruje. Peček je dejal: »Morda je pa to greh", nakar je Grebene odvrnil: »Ah, kaj bo to greh!" Slednjič ga je pregovoril, toda Peček je zahteval za to nekaj plačila. Ona je odšla nato iz sobe, ko se je pa vrnila, pokazal ji je 2000 kron, katere mu je dal Grebene.
Predsednik prečita nato izjavo postaje-načelnika Kramarja v Vel. Laščah in prekine obravnavo za nekaj časa. Poprej pa še priča Edv. Tinz popravi svojo izjavo glede dr. Urbančiča in dr. Martolinicha v toliko, da ji je nekoč dr. Martolinich pravil, da mu je dr. Urbančič sam rekel, da bode delegiral za to preiskavo dr. Barzala.
Predsednik konstatira iz aktov, da je preiskovalni sodnik brzojavil v Vel. Lašče, naj se zasliši Jožefa Udoviča. A ta je ravno isti dan umrl ter ga ni bilo mogoče več zaslišati. Zagovornik dr. Krisper konstatira, da se je preiskovalni sodnik šele čez 5 tednov potem, ko se je pričela preiskava, spomnil, da ima zaslišati tudi tako važno pričo kakor je Udovič. Izjava priče Milavca, mrtvogledca in črevljarja, se glasi da sta bila Udovič in Peček jetična. Udo-vičev oče, Miha Udovič, pravi, da je dr. Šifrer dejal, da je Jožef Udovič jetičen. Alojzij in Franc Grebene sta prišla nekoč k sinu, a ta mu ni nikdar ničesar omenil o kakem zavarovanju. Predsednik prečita tri pisma na Grebenca, ki naj bi jih bil pisal Udovič. Eno teh pisem je zelo obte-žilno za Grebenca. Grebene pravi, da je pisava dveh pisem res od Udoviča, a o tretjem pismu se je izrazil, da ni Udovičeva pisava. To je dejal pred preiskovalnim sodnikom tudi sam Udovičev oče. Grebene pravi, da je ta pisava najbrž Peternelova.
Grebene je hotel Udoviča tožiti, a ga ni, ker je Udovič dejal, da ni on pisal tega pisma, ki grozi. Pravdnik predlaga, naj se brzojavno povabi Peternela za petek. Dr. Krisper je proti predlogu, ker hoče drž. pravdnik razpravo podaljšati z raznimi predlogi. Krisper konstatira, da je tista pisava iz tujih rok; ni treba, da bi bila od Peternela. Predsednik pravi, da bo sodišče sklepalo o predlogu drž. pravdnika. Izjava neke priče pravi, da je znal Udovič pisavo izpreminjati.
Dr. Schiffrer je podal nemško izjavo — da je bil Udovič jetičen.
Državni pravdnik proglaša ničnostno pritožbo.
Sodišče je sklenilo, da se Peternela ne povabi. Drž. pravdnik priglasi pritožbo ničnosti.
Dolžnosti zavarovalnih agentov in zdravnikov.
Čitajo se izjave, ki naj pričajo, da je Cerič tudi že prej, predno je prišel k »Mu-thual" kot agent nepravilne postopal.
Cerič: Jaz kot zavarovalni agent ne morem vpiašati: Milostljiva gospa, ali ste jetični? To je stvar zdravnika. L,e je ena zavarovanka imela bradavico na jeziku, kaj morem pa zato, saj je nisem jaz gori dal. (Smeh.)
Predsednik: Tudi eden teh zavarovancev je bil jetičen.
Cerič: Jaz nisem zdravnik Samo, da ima zavarovanec roke in glavo, jaz e vprašujem nič druzega, ostalo je drugih. (Smeh.)
Čita se neko pismo priče Herzog, ki v imenu neke zavarovalnice izjavlja, da je Cerič tudi pri njej delal na goljufiv način, nakar pa predloži Cerič pismo, v katerem mu dotična priča izjavlja, da so take vesti le prazne govorice. Cerič: Priča je mislila, da sem jaz to pismo sežgal, in da sem hrvaški kmet (smeh), zato sedaj drugače piše.
Grebenčeve manipulacije.
Izjave županstev so o vseh obtoženih ugodne. Ko se čita izjava županstva v Velikih Laščah, se obtoženec Grebene — joka.
Čita se izjavo izvedenca Grafa, ki pravi, da je bolj verojetno, če bi Grebene ne špekuliral, da bi prej umrl, kot pa zavarovanci, da bi moral veliko več premij plačati, nego pa bi svoj čas dobil. Nepostavnega dejanja pa izvedenec ne more ne potrditi, ne zanikati.
Obtoženi Grebenec izjavlja, da je verjel »Muthualovi reklami", če ni reklama resnična, je bil zaveden on in je zavedeno občinstvo. Proti takemu početju, od strani družbe »Muthual" se pa mora kaj
storiti in on upa, da se bo o tem še v državnem zboru govorilo.
S tem je bila obravnava v sredo sklenjena ter se je nadaljevala zopet danes dopoldne.
Rusko - japonsk* vojska.
Angleika poročila o bojih pri Port Arturju.
Iz Londona poročajo 7. t. m., da Japonci nadalje obstreljujejo rusko brodovje v portarturski luki. Japonci so v ponedeljek končali p stavljanje težkih topov. Rusi delajo vsako noč izpade, a brez uspeha. Po japonskih poročilih so Rusi izgubili pri nočnih napadih 3000 mož. Oblegovalna dela napredujejo noč in dan. Dne 4. decembra so vzeli Japonci dva 36 mm brzostrelna topova v kazematah zunanjih utrdb pri Erlunšanu. V Tokiu so mnenja, da so ruske ladje vsled japonskega ognja zadnjih dni toliko trpele, da mora nameravani izpad iz luke izostati. Reuterjev urad poroča iz Tokia 7. t. m.: Iz opazovanj pred Port Arturjem se je pokazalo, da primanjkuje posadki moštva. Oblegovalna dela ob fortu Sungtušanu in ob vztočnih fortih napredujejo naglo. Japonci so zasedli včeraj grič Akasaka. Ruska križarica »Bajan* seje p o g r e z -n i 1 a.
Kakor je uradno objavljeno, se je v portarturskem pristanišču pogreznila oklopnjača „F o 11 a v a'', „R e t v i -za n', je pa močno poškodovan. Med neprestanim obstreljavanjem so opazili eblegovalci z „203 m griča", da se je ena ruska oklopnica v luki močno nagnila na stran Vsled megle ladje ni bilo možno spoznati.
Uradna Japonska poročila o bojih pri Port Arturju
Uradna poročila iz Tokia 7 t. m Poveljnik oblegovalne armade pred Port Arturjem poroča: Naši pomorski topi so v času od 3. do 5. decem. obstreljevali vojne ladje, ki se nahajajo v pristanišču, od katerih so bile oklopnjače »Pobjeda" in »Ret-vizan" navidezno večkrat zadete. Dne 5. decembra popoldne je japonska krogla zadela neko rusko zalogo smodnika južno od Pe-segušana, ki je eksplodirala ter je gorela nad dve uri. Istega dne so naši težki topovi povzročili sovražnim ladjam znatno škodo, med temi „Poltavi", s katere se je eno uro valil gost dim Naša oblegovalna dela proti Sungtušanu in vztočnim fortom se nadaljujejo po noči in po dnevu. Dne 4. decembra smo v enem prikritem potu pred utrdbo Erlunšan uplenili dva brzostrelna topova
Uradna poročila iz Tokia 6. t. m. pravijo, da porabljajo Japonci že »grič 203 m.", na katerega postavljajo težke topove, katerih ogenj onemogočuje ruskim ladjam dalje ostati pod varstvom forta Pajunšan. — Dne 3 t. mes. poročajo iz glavnega stana: Naši topovi so obstreljevali sovražne ladje. — Oklopnica »Pobjeda" je bila zadeta šestkrat, ladja tipa »Retvizan* pa 16krat. Drugi streli so zadeli druge ladje. Dne 5 t. mes. se je streljanje nadaljevalo. Pri tem je bila „Os-vjeda" zadeta 7krat, »Poltava* in »Retvizan" pa llkrat. — Popoldne so padle japonske kroglje v neko skladišče, kar je povzročilo eksplozijo. Požar je trajal več ur. Isti dan smo streljali iz naših topov na sovražne ladje ter zadeli ladji »Peresvjet" dvakrat, dve drugi ladji vrste »Poltava" pa tudi dvakrat. Ladje so pričele goreti ter gorele eno uro. — Napad na fort Sunsušan ter druge vzhodno ležeče forte se je nadaljeval še drugi dan.
Poveljnik pomorskega topništva pred Port Arturjem poroča 7. t. m., da se od 2. t. mes. z uspehom nadaljuje obstreljevanje ruskih ladij, ki se nahajajo južno od Pa-jušana. — Ladje so bile zadete najmanj od 134 strelov. Po opazovanjih z »203 m. griča" 6. t. mes. se je dognalo, da se je »Poltava" potopila, »Retvizan" se je pa nagnil na stran. Sodi se, da obe ladji nista več sposobni za vožnjo, niti za boj. (O tem se niti govoriti ne more, ako se je »Poltava" potopila! Ur.) Sovražnik na griču Akazaka se ni mogel več držati ter se je umakniL Mi smo zasedli grič 6. t. mes. Isti dan smo vzeli še dva druga griča v bližini Ičana. — Sovražniku smo dovolili 5 ur premirja 6. t. m., da pokoplje mrtve.
Iz teh poročil bi bilo sklepati, da so Japonci pričeli z odločnimi poizkusi uničiti rusko portartursko brodovje prej, predno pride na bojišče baltiško brodovje
Se eno uradno japonsko poročilo.
Iz Tokia se poroča 8. t. m.: Cesarski glavni stan naznanja, da je bil včerajšnji uspeh obstreljavanja ruskih ladij v portarturski luki iz velikih topov izboren. Opazilo se je, da so bile mnogokrat zadete ladje »Peresvjet", »Pobjeda* in »Pallada". »Peresvjet" je začel ob četrt na 4. uro goreti, »Pobjeda" se je nagnila na stran, »Retvizan" se je pa potopil.
Novo rusko brodovja.	j
Iz Peterburga se poroča 7. t m: Ruska vlada je kupila za 60,000.000 rubljev bojnih ladij v Čili in Argentiniji.
Iz Berolina poročajo 8. t. m.: V peter-burških mornarskih krogih smatrajo za gotovo, da se odpošlje na bojišče novo pomožno brodovje. Rusija je s posredovanjem nekega Francoza nakupila čilenskih in argentinskih ladij Dotični agent je debil dva milijona frankov provizije. Rusija pa taji vkljub temu, da bi se pogajala z Argentinija ali Čile. — »Morningpost* poroča 7. t m. iz Washingtona: Japonski poslanik je dobil obvestilo, da se je ameriškemu posredovalcu ruske vlade posrečilo kupiti od Argentinije dve bojni ladji — navidezno za Maroko. Ladje bodeta odpluli v Sredozemska morje ter potem, ko bodeta navidezno oddani Maroku, pluli dalje pod rusko zastavo. Japonsko poslaništvo je sprejelo to vest z re-servo.
Ruska ojačenja
Iz Londona poročajo 7 t. m.: Za Ku-ropa tkinovo armado se neprestano devažajo topovi. Trdi se, da ima Kuropatkin na razpolago že 1860 topov S tem številom presega Japonce.
Napad na Kuropatkina
Peterburško poročilo z dne 7. t. mes pravi, da je neki Kitajec, ki je imel pri sebi eksplozivne snovi, poizkušal Kuropatkinov voz vreči v zrak. Njegovo početje so še o pravem času preprečili ter ga zaprli
Japonska mobilizacija.
„Daily Telegraphu" so sporočili 6. t m iz Šangaja: V Tokiu je bila danes objavljena cesarska naredba, ki odreja organizacijo milice in dobrovoljnih čet. V tej na-redbi se poživljajo za vstop bivši častniki in možtvo.
Baltiško brodovje.
Iz Tangerja se poroča 7. t. m.: Ruski pomožni križar »Dnjepr", dva lovca torpedov ter transportna ladja „Ocean" so odpluli proti Alžirju.
Preklicana vest
Iz Peterburga prihaja 8. t. m. vest, da poročila časopisov, da se je sklenilo odpo-slati v vztočno Azijo hovo eskadro, niso resnična. To vprašanje se še pretresuje v pomorskem uradu.
Premog sa rusko brodovje.
Reuterjev urad poroča 7. t. m.: Japonska je angležki vladi priobčila, da nemške ladje vkrcujejo v Cardiffu premog za rusko brodovje. Angležka vlada je prepovedala to manipulacijo, ter izkuša na vse načine, da varuje strogo nevtralnost.
Za Port Artur
Iz Antverpna se poroča 6. t. m.: Ruski agentje ponujajo velike svote za manjše tovorne ladje, ki bi bile sposobne, dovažati v Port Artur živež Najeta je že cela vrsta manjših ladij.
Boji okrog Port Arturja.
Poročevalec „Daily Telegrapha" pravi: Če s« se Japonci res polastili »griča 203 m.", katerega mi nazivamo „ Visokega", in če se jim posreči spraviti nanj težke obležne topove, bodo lahko takoj začeli hud napad na severozapadno glavno črto, ki jo označujejo utrdbe Sunsušan, Vantaj in Sluči. Tedaj bi bilo mogoče, da v kakih štirih mesecih dobe te trdnjave, torej ne pred prihodom baltiškega brodovja.
Japonoi ee pripravljajo na baltiško brodovje.
Pariz, 6. dec. Posebni dopisnik lista »La Patrie" brzojavlja iz Odese 5. t. mes.: Ruska pomorska oblast je dobila poročilo, da je japonski admiral Uriu dobil povelje, naj z brzim brodovjem, obstoječim iz križark ter rušilcev torpedovk, zapre pot pre-mogovim ladjam, ki preskrbujejo baltiško brodovje, jih odreže od njega ter potopi, predno dospo v Kitajsko morje.
Japonska križarka »Adrama" se je pogreinila ?
»Ruskoje Slovo" poroča iz Vladivostoka. da je kapitan nekega parnika, dospelega iz Sangaja. pripovedoval, da je japonska oklopna križarka »A d s u m a" pri otokih Miaotae zadela na mino ter se pogrez-nila, (»Adsuma" je bila spuščena v morje leta 1899., je imela 9500 tonelat ter je nosila 40 večjih in manjših topov.)
Gosposka zbornica.
V seji gosposke zbornice dne 7. dec. je po prečitanju došlib vlog predlagal dvorni svetnik Lammasch naj predsednik na dnevni red prihodnje seje postavi njegov predlog, ki meri na to, kako bi se uspešnejše branila čast. — Na predlog kneza S c h 6 n -b u r g a je bila izvoljena komisija 15 članov, ki bo pripravila predloge za izpremembo opravilnika v držav zboru, s katero bi se preprečila obstrukcija Značilno je, da desnica ni bila nič kaj za ta predlog. — Oba princa Lobkovica, grof T h u n i. t. d. so glasovali proti nujnosti
Nemški ljudski svet.
»Nemško ljudsko društvo na Dunaju" je predvčerajšnjim pozvalo župana dr. Lu-egerja in poslanca Voglerja ter Wolfa, naj zaradi vedno večje češko-narodne agitacije postopajo skupno z vsemi nemškimi strankami v narodnostnih vprašanjih. Na Dunaju bodo ustanovili nemški ljudski svet, v katerem bo imela vsaka nemška stranka dva zastopnika.
Nemiri na Rusko-Poljskem.
V Varšavi so včeraj zaprli več dijakov srednjih šol. V njihovih stanovanjih so našli ročne tiskarske stroje, na katerih so tiskali prekuci ske oklice. Odbor prekucijskih strank je preiskoval, kdo je prekucuhe ovadil policiji. Preiskava je dognala, da neki hišnik. — Včeraj so našli ovaduha mrtvega. O storilcih ni najmanjšega sledu. V Radomu so priredili predvčerajšnjim socialisti velike demonstracije zaradi mobili zacije. Proti socialistom je nastopila poli cija in vojaštvo. Pri spopadu je bilo ranjenih mnogo izgrednikov. Zaprli so malone 200 oseb.
Trgovinske pogodbe.
Avstrija je zopet pričela s pogajanji e trgovinski pogodbi z Nemčijo. Trgovinska pogodba med Nemčijo in Rusijo še ne bo predložena nemškemu državnemu zboru, ker upajo berolinski krogi, da bo do Božiča sklenjena trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo.
Syveton umrl.
Znani poslanec Syveton, ki je oklofutal bivšega francoskega vojnega ministra Andreja, je včeraj umrl. Po kosilu včeraj ob 1. uri popoldne se je podal v svojo sobo. Soprogi je povedal, da bo ob 3. uri popoldne obiskal svojega pravnega zastopnika. Ker ob 3. uri ni zapustil svoje sobe, je šla njegova soproga pogledat, kaj je ž njim Našla ga je mrtvega Zadušil se je vsled plina. Je-li smrt povzročil slučaj ali je rajnki izvršil samoumor, ni znano. Več poslancev, Syvetonovih prijateljev, trdi da se je izvršil zločin Plin je namreč uhajal iz peči v sobo zato, ker je bila zamašena odvodna v dimnik vodeča cev.
Shod francoskih škofov.
Iz Pariza javljajo, da se je v nekem ondotnem katoliškem zavodu vršil shod francoskih škofov, na katerem je neki nedavno iz Rima došli prelat priobčil, da namerava imenovati papež komisijo, obstoječo iz dveh nadškofov in treh škofov, ki naj sezna o mnenjih francoskih škofov glede politike, zlasti glede odpovedi konkordata. Kardinala nadškofa iz Pariza in Rheimsa bosta predsedovala komisiji.
Preosnove v Rusiji.
„Kolnische Zeitung" poroča, da je ruski minister za notranje nadeve izdelal načrt za preosnovo ruske uprave, ki ima 42 točk. Ruski vodilni krogi so že baje odobrili ta načrt. Najbrže dobi Rusija ljudsko zastopništvo.
Zaradi goljufije obsojeni ogrski poslanec.
Ogrski državni poslanec in odvetnik dr. Valentin Eotvos je svoji klientinji go-spej Kuczlany izvabil 90 000 K pod pretvezo, da ji izstavi dosmrtno rento. Predvčerajšnjim je bil zaradi tega obsojen na triletno ječo in na izgubo političnih pravic za dobo 10 let.
Štajerske novice
š Umor pri koncertu V Gradcu je pri promenadnem ko certu v industrijski dvorani 1. 1875. v Brnu rojen* bivši poročnik Karol Kiissel, ki je radi dolgov kvitiral in se potem bavil s pisateljevanjem, 1. 1880. rojeno hčerko profesorjeve vdove, Leontino Traunwieser ustrelil. Kiissel je bil pred leti z deklico zaročen, a ko je moral kvitirati, ni hotela deklica nič več občevati ž njim ter mu je še pred dnevi dejala, da je zanj najbolje, če se ustreli. Pri koncertu se je Kiissel približal deklici in ko ga je zapodila, je dvakrat nanjo ustrelil. Obiskovalci koncerta so hoteli morilca linčati.
š »Celjsko pevsko društvo" priredi v nedeljo, dne 11. decembra t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celju predstavo »Brez denarja", burka s petjem v šestih slikah Spisala Krenn in Lindau. Uglasbil Leop. Kuhn.
š Nemci odhajajo . . . Konkurz je napovedal trgovec Alojzij Papst v Št. Lenartu v Slov. goricah. — Iz Celja je odšel trgovec z železnino, Rajmund Gigler. Zima nastaja v zavednih slovenskih krajih in zato gredo!
š Trije otroci sadušlii so se v Ijuto-. merski okolici viničarju Ig. Sterniši. Igrali so se z žvepljenkami, ko so bili sami doma ter zažgali posteljo. V dimu so se zadušili.
š Ptujski župan Orntg je jako »praktičen politik". On prodaja premog I vsem šolam mesta Ptuj in tudi za dijaški j in dekliški nemški „Heim", dalje je samo on tisti, ki sme prodajati kruh v ta dva
poslopja, v bolnico in hiralnico. Znati se mera!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. dec.
Nepotrebno ogorčenje menda vlada med koroško nemško duhovščino proti slovenskim matrikam. Pripravlja se menda v tej zadevi akcija nemških duhovnikov. Naj bi gospodje raje pazili, da se krščansko življenje med nemškimi Korošci bolj razvije, namestu da nastopajo proti slovenskim pravicam. Enakopravnost, ki jo zahtevamo od države, mora vladati tembolj v cerkvi, ki ne pozna ,,več' ali „manj" vrednih narodov in jezikov, ampak kjer so v resnici vsi enaki. To velja tudi za Koroško !
—	Nemško dijaštvo ln LJubljana. Zastopniki nemškega dijaštva so imeli shod, na katerem so sklenili: 1. »Karnioliji" se zahvaljujejo za „strammes Auftreten auf hart umstrittenem Beden" ter izražajo nado, da bedo društveniki za nemštvo na Kranjskem vedno odločno nastopali. 2. Nemški dijaki izražajo ogorčanje, »da so se slovenski dijaki tako izpozabili, da nastopajo kot voditelji fanatične druhali". — To je res imenitno! Ti pobje psujejo Ljubljančane z .druhaljo", potem se pa pritožujejo, če kdo kakemu izzivajočemu buršu zbije z glave vsenemško čepico. Dalje se je sklenilo, o Božiču sklicati na Dunaj shod vseh nemških avstrijskih univerz, na katerem se naj razpravljajo .najnujnejše vseučiliške zadeve". Ali bi ne bilo prav, da takrat priredijo shod v Ljubljani vsi slovenski visokošolci ter se združeni s slovensko javnostjo postavijo za svoje pravice in za pravice našega naroda!
—	Železniška nesreča bi se bila skoraj zgodila sinoči med Ribnico in Ortne-kom. Večerni vlak, ki vozi v Ljubljano, je zadel ob precejšen kamen, ki se je bil zavalil na tir. Lokomotiva ga je nekaj časa porivala pred seboj, potem se je pa zataknil, in stroj je zavozil čezenj, pri čemer se je spredaj poškodoval. S tira k sreči lokomotiva ni skočila. S polurno zamudo je prišel vlak v Ljubljano.
- Umrl je dne 6. dec. ob 1. popol-noči črnomeljski notar dr. Julij G u š t i n Prejšnji dan je bil še zdrav in je delal še ves dan V pisarni, ponoči pa je od kapi zadet izdihnil. Zapustil je več majhnih otrok. Pokojnik je bil mož mirnega značaja; zato so mu predbacivali čestokrat zagrizeni pristaši liheralne misli »klerikalizem". Svetila mu večna luč.
Utonil. V tukajšnji norišnici na Studencu je bil za čevljarja nastavljen Avguštin H a r i n s k i iz Vezbiž, občina Pristava na Štajerskem. Dne 22. novembra t. 1. zvečer je brez sledu izginil, toliko se je pa dognalo, da je prišel tisti večer v Koli-šekovo gostilno na Fužinah, tam je kupil pol litra žganja, za 40 v prekajenega mesa in 5 cigaret. Te reči je vzel sabo in odšel. Od tega časa ga ni nihče videl. Dne 6. t. m. dopoldne so ga našli v bajarju grajskega parka v Vevčah mrtvega, pri sebi je imel uro z verižico, 54 v denarja in več ključev Ker je tisto noč močno deževalo in je bila tema, je skoraj gotovo, da je pot zgrešil — in zašel v bajer.
—	Požar v Gor cl. Iz Gorice pišejo, da je včeraj zjutraj nastal v delavnici mizarskega mojstra Gregoriča ogenj, ki je isto popolnoma vt>epelil. Voditelj delavnice je bil na glavi težko ranjen. Ne ve se, kako da je nastal ogenj. Škode je okolo 20.000 kron. V delavnici je delalo 20 mizarjev.
—	Železniški predor v Bohinju bo dozidan skoro gotovo v februvarju 1. 1905, nakar bo treba še zgraditi nov kanal za odtok vode, ker sedanji ne zadošča. Meseca maja prih leta bo predor prevzela državna uprava „
—	Zupan v Pulju dr. R i z z i je odstopil. Odstopilo je tudi 19 članov občin sveta.
—	Učiteljska vest Za suplentko na šoli v Trebnjem je imenovana gdč. Marija Strauss iz Ljubljane.
—	Proti mesarjem. V občin, svetu goriškem je predlagal dr. V e n i e r naj občina ustanovi občinsko prodajalnico mesa, ako mesarji ne znižajo cen mesa.
—	Zborovanje delegatov poštnih pomožnih uradnikov iz cele Avstrije se je vršilo 6 t. m. na Dunaju. Shod je sklenil svoje želje izročiti v obliki peticij vsem državnozborskim strankam.
—	Odvetniški isptt je napravil v Trstu gospod dr. Rudolf G r u n t a r , rodom Kobaridec. Novi odvetnik se nastani v Tolminu.
—	Nesreče. Alojziji Peterka, delavki pri premogokopu ob Savi, se je vnela obleka, ko se je grela pri peči. Nevarno opečeno so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. — Na Ježici je padla s hodnika Ivana Kralj ter si zlomila roko.
—	Surov napad se je izvrši v Gorici v ponedeljek. Peter Hribar iz Šiške pri Ljubljani star že 74 let, in Franc Kode Ha iz Vipave, sta prišla na Andrejev semenj in prenočevala v hlevu gostilne »pri zvezdi4 na trgu sv. Antona. Govorila sta o svojih zadevah. Še neki tretji je spal v hlevu. Ker ga je jezilo, da ta dva govorita, je zagrabil palico in je začel divje udrihati po njima. Kodelja je dobil pa roki, Hribar pa je ranjen na glavi. Napadalec je v temi ušel.
—	Z Viča. Častni večer, katerega so priredili učiteljstvo, Vičani, Glinčani in Rožnodolinčani ob priliki 401etnega službovanja g. nadučitelju Jakobu Marnu v dvorani Trauneve restavracije, izvršil se je v vsakem oziru impozantno. Ob napovedani uri bila je prostorna dvorana polna depu-tacij in domačega prebivalstva, kar nam je v najboljši dokaz priljubljenosti in dobrega razmerja med prebivalstvom in učiteljem-slavljencem. Vsi govorniki so soglašali v želji, naj Bog slavljenca še dolgo vrsto let ohrani zdravega in čilega !
—	Umrla je na dan sv. Barbare dne 4. t. m. v Skocijanu pri Turjaku mati č. g. župnika Jakoba Merca Uršula Mere v 81. letu svoje starosti. Pogreb je bil v torek ob 8. uri.
LsifiMjanske novice
Lahak potresni sunek smo imeli v Ljubljani 6. t. m. ob 10. uri 15 m. zvečer. Včeraj smo imeli opetovano vihar.
Repertoar slovenskega gledališča Jutri
v soboto vprizori se prvič v tej sezoni velika opera . O n j e g i n \ To prekrasno delo velikega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega doseglo je že v lanski sezoni kar najlep i uspeh.
Pokopali so dolgoletno Mahrovo hišino, 64 let staro Heleno Kalinšek. Pogreba so se udeležili tudi gojenci Mahrove trgovske šole.
Koncert 'Društvene godbe" vrši se jutri zvečer v .Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta.
Umrl je čevljarski mojster g. T r e -b a r na Sv. Petra cesti.
Z nožem je sunil Jožef Jankovič, posestnikov sin iz Ilovce Adolfa Fabjana, 12 let starega posestnikovega sina v levo nogo. Dečku je začela vsled rane noga otekati ter je moral iti v deželno bolnico.
Najden denar. V prodajalni „Pri škofu" na Pogačarjevem trgu se je našla svota denarja. Kdor ga je igubil, ga dobi tam.
Pri darovanju prijeti tat V frančiškanski cerkvi so prijeli pri darovanju Josipa Finka z Račne, ko je stegnil roko po denarju, da bi kradel. Prijel ga je poleg njega stoječi pater. V njegovem žepu so našli 2 kroni, v črevljih pa 5 in 40 K.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj. 9. decembra. V današnji seji državnega zbora je čitanje došlih vlog trajalo do četrt na 1. Naučni minister je odgovarjal na interpelacijo glede imenovanj na umetniški akademiji. Prvi je govoril grof Sternberg. Med njegovim govorom je neki mož pričel z galerije metati pisma na poslance. Sluge so moža, ki je skoro go-ovo blazen, prijeli.
Dunaj. 9. decembra. Za Sternbergom tje v današnji seji državnega zbora govoril tudi dr. Kramar. Iz govora se da posneti, da so Čehi proti sedanji vladi nespravljivu Kramar je dejal, da je vlada prava ovira ureditve parlamentarnih razmer. Vlada ba-ranta kakor starinarji.
Dunaj 9. dec. Situacija je za Kor-berja jako kritična. Tudi v prorač. odseku nima večine za ref. 69 mijijonov kron. Opoziciji se je pridružila danes tudi nemška liberalna stranka, ki je z 9 proti 4 glasovi sklenila glasovati proti ref. 69 mil. K. Glasovanje bo torej že v odseku izpalo proti Korberju, a K6rber iz tega še ne bo izvajal konsekvenc, ker bo počakal glasovanja v plenumu. Kako bo to glasovanje izpa dlo se sedaj še ne more reči. Odsek ima danes sejo.
Dunaj, 9. decembra. Na univerzi so bile danes hrupne demonstracije nemških buršev proti rektorju, katerega burši dolže, da je prizanesljivo postopal proti iz Ino-mosta se vrnivšim laškim dijakom. Burši so piskali in priredili rektorju pravcato mačjo godbo. Vdreti so hoteli tudi v rektorjevo pisarno, a jim je bil namen preprečen. Končno so razbili večjezične d;ske v avli.
Dunaj, 9. decembra. Korber je predsednikom nadsodišč dal ukaz, naj omeje re-! klamno hvalisanje brezplačnega posredovanja pri sodiščih, naj se opustijo razžaljivi izrazi
pri sod. sklepih ter naj se omeje prestopki zakotnih pisarn.
Budlmpeita, 9. dec. Opozicija je od klonila vabilo liberalne stranke naj sestavi listo svojih zastopnikov v odseku.
Praga, 9 decembra. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je sklican za soboto v Prago.
Praga 9. decembra. Protikandidat mladočeške stranke preti dr. Baxi, mestni svetnik dr Novak, se je ustrelil.
Gr&deo, 9. dec. Morilec Kiissel si je z zobmi pregrizel žile na rokah, hoteč se umoriti. Neki paznik je poizkus samoumora pravočasno opazil. Kiissla so prepeljali v bolnišnico.
Opčlna, 9. decembra. Pri zgradbi nove železnice so tvrdki Supančič zmanjkale velike množine lesa. Našli so precej lesa pri raznih posestnikih sosednih vasi, proti katerim se je pričela preiskava.
Belgrad 9. decembra. Sestava Gruiče-vega kabineta se je ponesrečila. Tudi poznejše konference niso bile uspešne. Pričakuje se, da kralj danes razpusti skupščino.
Pariš, 9. dec. Trije poslanci, Syveto-novi prijatelji, so takoj po čudni smrti njegovi preiskali sobo, v kateri se je zadušil. Našli so dimnik peči zamašen z izvodom lista „Intransigeant", vsled česa so se plini razširjali po sobi.
Peterburg 9. decembra. Angleške vesti o uničenju p o r t a r -turškega brodovja so čisto neresnične. Rusi so svoje vojue ladje pokrili z debelo plastjo prsti in so jih zatopili globoko v vodo, tako morejo Japanci le redkokje ladje zadeti.
Berolin, 9. nov Iz Tokia brzojav-ljajo „Berliner Tageblattu": Japonci še niso dobili severnih utrdb pri Port Arturju. V tukajšnjih vojaških krogih padca Port Arturja ne pričakujejo pred koncem febru-v a r j a.
Peteburg, 8. decembra Iz Viadivostoka se poroča, da so utrdbena dela v mestu in luki končana. Posadka bode zmanjšana in cela armada, ki je bila doslej nameščena okrog Viadivostoka, odide na povelje generala Lineviča v Mandžurijo.
Peterburg, 9. decembra. V Mandžuriji se nadaljujejo boji prednjih čet.
Peterburg, 9. dec Kapitan Kladvo trdi v „Novem Vremenu", da so vesti o odpo-slanju tretjega brodovja neresnične. — Brodovje potrebuje mnogo poprav, ki ne morejo biti gotove pred majem.
Kiel, 9. dec. Rušivec ledu „Jermaku je popravljen in jc odpotoval odtod.
s* po ugodni ceni
sukneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špitalske ulice Stev. 5. -
Odvetniški koncipijent
s 5 letno prakso in z odvetniškim izpitom
želi izpremeniti službo.
Naslov pri upravništvu tega lista. 2043 4—2
mr Pijte n J
Klctuerjev f
Jriglav" i
najzdravejši vseh likerjev, f
B441 50-111
o36 52-37
Samo 6 dni I
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiSi »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.
Razglas.
Nekaj v zapuščino zamrlega gospoda Ivana Turk v Ljubljani spadajočih konj, kočij, omnibusov in konjske oprave prodajalo se bode na prostovoljni dražbi
v ponedeljek, dne 12. decembra 1904
dopoldne ob 9. url v Ljubljani, Št. Peterska cesta št. 74.
V Ljubljani, dne 9. decembra 1904.
Aleksander Hndovernik
c. kr. notar ko«, sodni komisar
Mednarodna panorama
LJubljana, Pogačarjev trg:.


ttS" Svetovno-slovita "3S3r fotoplastiška naravna potovanja. m- Ideal vseh nazornih sredstev.
Svetovno zgodov. pntriotiški dogodki.
Odlikovana največja zbirka sveta.
V sobofo, 10. decembra 1904.
Zadnji dan razstave.
Najzanimivejša razstava:
JAPONSKO.
V nedeljo, 11. do všfef. 17. decembra
Krasno potovanje po
i slikoviti Tirolski
od sv. Antona do Bodenskega jezera.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12.111 od 2. pop. do 9. zvečer.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest o smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, oieta in očma, gospoda
Luka Grilca
tovarnarja, posestnika, obcinsk. svetovalca, uda okrajnega cestnega odbora, uda krajnega šol. sveta itd.
ki je po kratki mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče v 58. letu svojega življenja danes o polnoči mirno v Gospodu zaspal.	2050
Truplo predragega pokojnika se bode preneslo v četrtek, 8. t. m., ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Sv. maše-zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Begunjah.
ZAPUŽE pri Lescah, 7. dec. 1904.
Ana Grilc roj. Zupan, soproga, — Franc, Viktor, Karol sinovi. — Marija Pretnar, Ana Avguštin, Terezija, Pavla, in Ivana Grilc hčere.— Ivan in Alojzij Mencinger pastorka. — Frančiška Vovk roj. Mencinger pastorka.
Primerna božična in novoletna darila
v bogati izberi priporoča 265 62 48
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Glavna trgovina: Prešernove uice. Filijalka: Glavni trg naspr. rotovža. poleg Mestne hranilnice
Obrnite pozornost, v moji trgovini na krasne briljante v različnih oblikah na moderne prikladne reči iz eluna in pravega srebra
1|3 pod tovarniško ceno
st prodaja še ostalo novo blago, prevzeto od konkurzne mase Drofenika, posebno stenske pendel-ure, zlate in srebrne, damske in moške ure
iSlSLL-.. . 'n drugo blrgo.
rila 3
ss
ss
CD
GC
K*.
<

Ct
N
£


vost I
H- Sienkiemiez
Novost 1
Rodbina Polaneških
trije zvezki (Poslovenil Podravski).
Cena brošuri K 10*—, vezano v en zvezek 13 —, v tri zvezke H; 16-—, priporoča kot primerno
božično darilo.-«
Ig. pl. Kleinmayt» & F- Bamberg
knjigarna.	2039 3—2
■■	Bogata zaloga vse slovenske literature. =====
-»OS
Anoeljnovo milo
-"—«- 1 znamko
Marzeljsko (belo) milo
sta najbolj koristni
616 24-20
za hišno rabo.
Dobivate jih po Špecerijskih Stacunah/
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani
1953 12-6
Največja izbera
blaga iz briljantov, kakor uhanov, prstanov, zapestnikov itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnine, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo, pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, posode za sir, kompotlere, sklede za solato, dalje popolne opravne kasete za 6 do 12 oseb.
Proračuni o tem bretplačno. Dalje eerkteni predmeti, kot masni vrčki, ikro -pilniki, kotlički ta blagoslovljeno vodo, svetilniee, krili itd.
ADOLF WAGENPFEIL
zlatar in juvelir
===== Ljubljana =
Priporoča svojo veliko zalogo nOVOSfl p. n. občinstvu.
Edino zastopstvo
svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. — Blago iz kina-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in Wiirtemberške kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje. — Največja izbera ženitovanjskih, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvršena najnatančnejc.
Ceniki zastonj. — Najnižje cene. ~ Izbere na zunaj se hitro izvršujejo.	—


■ST	V. yr*4*J»
>; ». ( s j > n U: 1: &rfc*wstla »nlr|*v, *r*Mt, «tenarJ«T itd.
'anni*mU •!» .frnfcb fr'' i.rclbftsif
** sirote (/:'■	tsflrebtujii ujaui-
4«ga dfthitk*. —	tu ren** r.-»ld«i».
>, i t 4111 I * w i	». h r »411 * * korit.

mmimmmmmm
Menjarlčna delniška družba
„ n E K C U K"
i, f Illttili 10 ti 13, Dunaj, l„ »raMiuia 2.
mmmmmmmmmmmmmmmmtmm^-^
▼ vseh goapodarsklh in flauinlh dnostih vieh ipekalaoljiklh
*MT Pojasnila 1
itnrth, pot«« o kurinih »re	___
mdnostaUr paplrlav in veatnl nasv&tl u"doi*go kolikor «i§oi» -iv^fs« » rMlo»anja pri popolni Taruo»ti n&loienih flavnlo.	134 409
■ 'frv( ( ftgin