Poštnina plačana v gotovini
Leto ¥111, *t. 138
asa li>«|» ob 4. ijutrtl. sas
Stane mesečno Dm as1—, ia ino-Mtnatro Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica fttev. s/L Telefon it. 20 jt in 2804; ponoči tudi St. 3034.
Rokopisi so no vra&ojo.
Ljubljana nedelja 12. junija 1927
Dnevnik#zatgospodairs+vo,-prosveto in politiko
Cena 3 Din
Upravništvo: Ljubljana, PreSernora ulica St. 54. — Telefon St. 2036.
lnseratnl oddelek: Ljubljana, Preier-nova ulica št. 4. — Telefon St. >49*
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri postnem ček. zavodu: LM* lana št. 11.84* - Praha Salonita Wien,Nr. •so^^.-m^
Ljubljana, 11. junija.
V	izredno napeti mednarodni situaciji se o tvori v pondeljek v Ženevi 45. zasedanje Sveta Društva narodov. Po zadnjem zasedanju, ki se je vršilo začetkom sušca meseca, je nastopila cela vrsta globoko pomembnih in dalekosež-nih dogodkov.
Anglija, ki je prva med velesilami obnovila diplomatske in gospodarske odnošaje s sovjetsko Rusijo, je koncem letošnjega maja te stike ostro prekinila in tudi javno začela na vseh kontinentih politično in ekonomsko borbo proti sovjetom, katera se je prej vodila bolj prikrito, četudi nič manj ogorčeno. Umor sovjetskega poslanika v Moskvi, Vojkova in strahotni odgovor moskovske čeke, ki je dala po nagli obsodbi pobiti dvajset monarhistov, je napetost med obema svetovnima taboroma do skrajnosti povečal. V Moskvi govore vodilne osebnosti, kakor Rykov in Lit-vinov, odkrito o nevarnosti nove vojne, ki da jo pripravlja Anglija proti sovjetski Uniji in hočejo v vseh proti sovjetom naperjenih činih, tako celo v umoru poslanika Vojkova, videti vmes angleške prste. Britanska vlada sicer odločno demantira sovjetsko sumničenie, vendar se nikakor ne da tajiti, da se ni po prekinjenju odnošajev med Rusijo in Anglijo poostrila obrambna akcija proti komunističnemu rovarenju povsod, do kamor sega angleški vpliv.
Kitajska državljanska vojna se nadaljuje z novim elanom. Že je skoro vse angleško časopisje napovedovalo z velikim zadovoljstvom bližnji polom re-volucijonarnih čet. ki stoje pod komando tretje internacijonale. Razkol v Kuomintanzu je zares v nekoliko opravičeval tak optimizem. Najnovejše zmage kantonskih čet in ogrozitev samega Pekinga pa so pokazale, da so se revo-lucijonarne Čete kaj hitro opomogle od tega udarca in so zopet sposobne za nove akcije. Da bo sovjetska Unija skušala zdaj še bolj kot prej pojačiti svoj vpliv na Kitajskem in bo z vsemi sredstvi podpirala borbo proti angleškim interesom. je zapisano na dlani.
Jugoslovensko-italijanski spor radi tiranskega pakta se ni v zadnjih treh mesecih prav nič omilil. Madžarsko-laški pakt ga je samo poostril, čeprav je na drugi strani ojačal Malo antanto. Najnovejši naš konflikt z Albanijo je cel svet nedvoumno poučil, da črpa Ahmed beg Zogu svojo drznost iz italijanske zaščite in da izziva tiranski pakt stalno nevarnost spopadov z nedoglednimi posledicami. Verjetno je sicer, da vojna še ne stoji pred durmi, vendar nas sam Mussolini jasno in osorno opominja, da Italija pripravlja vojno in da vse delovanje in nehanje fašizma nima drugega cilja kot krvavo udejstvovanje italijanskega imperijalizma.
Teh slabih perspektiv nista prav nič zboljšali dve veliki mednarodni akciji v prilog učvrstitve miru in sporazuma med državami. Obe svetovni konferenci v Ženevi, tako razorožitvena kakor gospodarska, sta se razšli brez slehernega vidnega in neposredno koristnega rezultata. Navzlic vsemu naporu nekaterih miroljubnih držav sta se obe globoko zamišljeni akciji izjalovili ob gospodarski sebičnosti svetovnih sil. ob neprikritih imperialističnih načrtih držav, ki jih je izid sv.etovne vojne le deloma, oziroma nič zadovoljil, kakor na drugi strani ob čvrsti volji nasprotne strani, da ohranijo z vsemi sredstvi pridobitve svetovne .-vojne. Nevarnost novega svetovnega konflikta se torej v zadnjih treh mesecih ni zmanjšala.
Edin pozitiven, važen dogodek, ki ga je beležiti v tej burni perijodi, je obnovitev in poglobitev francosko-angleške »entente cordiale». Če se Francija in Anglija v primeru kakega grozečega konflikta sporazumeta k skupnemu odločnemu nastopu, je njuna moč neodolji-va. Francosko-angleška solidarnost je v sedanjem trenutku najboljša garancija miru. Na žalost se ne more trditi, da bi bila ta solidarnost že dovolj močno ci-mentirana, zakaj niso zadelane še vse razpoke o «entente cordiale*, ki so se pojavljale takoj po zmagovito končani vojni in se ponavljale celih sedem let.
V	taki atmosferi se sestajajo vodilni državniki v Ženevi. Dogodki nikakor ne opravičujejo posebnih nad glede izida njihovih posvetovanj. Na dnevnem redu zasedanja stoje prav za prav samo drugovrstna vprašanja. In to je dokaj značilno za slabost ženevske institucije. Vendar se Briand. Chamberlain in Stre-semann ne bodo izognili premotrivanju perečih vprašanj, ki zahtevajo nujne rešitve, vsaj na razgovorih izven dnevnega reda. Najnujnejše vprašanje, vsaj za Evropo, pa je trenutno gotovo naš incident z Albanijo in ves kompleks našega spora z Italijo.
Deportacija Trockega in tovarišev v Sibirijo?
Berlin, 11. junija, s. <cTagliche Rundschau-® objavlja v poročilu iz Pariza vest iz Mo« skve, da so bili Trockij, Zinovjev in Radek transportirani v Sibirijo. Ta vest pa še ni potrjena.
Vlada v nevzdržni situaciji
Zagonetka petkove avdijence min. predsednika. — Skrajna poostritev sporov med raznimi vladnimi skupinami. — Vesti o de-misiji vlade. — Konference radikalskih ministrov
movič notranji minister, je hotel g. Vukičevič najti nekak kompromis, po ka
Beograd, 11, junija, p. Današnji dan ni prinesel napovedane in splošno pričakovane odločitve v notranji politiki. Prišlo ni niti do razpusta Narodne skupščine, niti do demisije vlade, o kateri so se sinoči raznesle prve vesti. Vsekakor pa se je situacija tako zaostrila, da je postala nevzdržna in da mora priti do preloma na ta ali oni način.
Danes dopoldne so v novinarskih in v poslanskih krogih, a tudi v drugi javnosti živahno razpravljali o sinočnjem skrivnostnem avtomobilskem izletu ministrskega predsednika. Skoro vsi jutranji beograjski isti so prinesli vesti, da je bil g. Vukičevič včeraj v Topoli in da je bi! skupno z g. Uzunovičem pri kralju v avdijenci. Čeprav je g. Vukičevič že sinoči te vesti demantiral, jih novinarji vzdržujejo tudi danes. Poročevalci beograjskih listov v Topoli zatrjujejo, da so videli gg. Vukičeviča in Uzunoviča na lastne oči, ko sta odhajala k vladarju. Da hoče g. Vukičevič svojo avdijenco zatajiti, razlagajo tako, da ta avdijenca ni rodila pričakovanih uspehov, t. j. da ni privedla do sporazuma med Vukičevičem in Uzunovičem. Glavni predmet razdora je še vedno vstop Bože Maksimoviča v vlado. Ker se demokratje slej ko prej odločno pro-tivijo temu. da bi postal Boža Maksi-
terem naj bi Maksimovič prevzel prosvetno ministrstvo. Maksimovič pa je v sporazumu s svojimi prijatelji ta predlog odklonil. Včerajšnja skupna avdijenca gg. Uzunoviča in Vukičeviča naj bi nastala nasprotja i zgladil a, kar pa očividno ni.
Danes dopoldne so se vršila živahna posvetovanja v radikalnem in v davido-vičevskem klubu. Razgovori so bili strogo zaupni, kljub temu pa se je izvedelo, da so v obeh klubih silno ostro napadali sedanjo vlado. Ker se vrh tega vedno bolj kaže. da se zbližujeta pa-šičevska in centrumaška skupina, je postala situacija za vlado skrajno neprijetna. Ko so se opoldne ministri zbrali k konferenci, so se zato raznesle vesti, da so sklepali o demisiji vlade in da bo ministrski predsednik demisijo še danes predložil kralju. To se sicer ni zgodilo, splošno prepričanje pa je, da sedanja vlada ni več kos situaciji.
Jutri se pelje ministrski predsednik vnovič v Topolo, da poroča kralju. Umevno je, da vsa javnost z nervozno nestrpnostjo pričakuje rezultate te avdijence, zlasti še, ker se je nocoj kasno zvečer zopet vršila daljša konferenca radikalskih ministrov.
Nobenih novih momentov v sporu
z Albanijo
Francoska in angleška demarša v Tirani. — Izjava francoskega
poslanika v Beogradu
spremila iz Beograda albanskega poslanika.
Danes popoldne je francoski poslanik
Beograd, 11. junija, p. Ministrstvo za zunanje stvari je bilo službeno obveščeno, da sta francoski in angleški diplomatski zastopnik včeraj v Tirani podala demaršo in predlagala pomirljivo postopanje proti naši državi. Zastopnika teh velesil sta zahtevala, da se naš tolmač Gjuraškovič izpusti in da bosta potem svetovala naši državi, da umakne svojo ostrQ noto. V našem ministrstvu, za zunanje stvari zamerijo diplomatskim zastopnikom, da ne poznaio zadosti Albanije in mentalitet^ Albancev ter da je njihova intervencija precej mila. V našem ministrstvu za zunanje stvari so izjavili, da nimajo nobenega poročila o rezultatu te intervencije in da bodo čakali na ta rezultat najdalje do prihodnjega torka. Ako intervencija ne bi imela uspeha, potem bo naša država popolnoma prekinila odnošaje z Albanijo in odpoklicala naše konzulate ter
Dard posetil ministra dr. Marinkoviča. Kakor izve vaš dopisnik, je Dard obvestil našo vlado, da sta tudi danes zastopnika Francije in Anglije ponovno intervenirala pri tiranski vlad?.
Po tej konferenci z Marinkovičem se je francoski poslanik Dard dalje časa razgovarjal z vašim dopisnikom. Na vprašanje kaj more izjaviti o sestanku z dr. Marinkovičem, je Dard izjavil, da je Marinkoviča obvestil o delovanju francoskega zastopnika v Tirani, ter je pristavil: Kar pa se tiče vaše vlade, mi to pripuščamo vašemu ministru za zunanje stvari. Francija je vedno bila in bo ostala velik prijatelj Jugoslavije, razen tega pa je velik poboraik miru. Mi bomo storili vse, kar je potrebno, da se ohrani mir.
Nove železniške tarife
Tarifni odbor je določil nove vozne cene za osebni promet. — Znižajo se le cene za I. razred, druge ostanejo nespremenjene.
Razne novosti
Beograd, 11. junija, p. Včeraj in danes se je vršila seja tarifnega odbora, ki je razpravljal o novih voznih cenah na naših železnicah. Za Slovenijo so se seje udeleževali član tarifnega odbora gospod Ivan Mohorič ter zastopnika ljubljanske železniške direkcije gg. Manfre-da in Gregorka. Definitivno je bila odobrena nova potniška tarifa, dočim so bile ostale točke odložene na prihodnjo sejo.
Nove osebne tarife ne prinašajo za prebivalstvo nikakih olajšav. Vozne cene ostanejo tako za III. in II. razred osebnih vlakov kakor tudi za III. brzovlakov nespremenjene. Znižajo se samo voznine za I. razred in to pri osebnih vlakih za približno 20 odst., pri brzo-vlakih pa za približno 15 odst.
Določene so večje ugodnosti, oziroma
Jutri se prične zasedanje Sveta Društva narodov
Ženeva, 11. junija, d. V pondeljek. dne 13. t. m. bo otvorjeno 45- zasedanje Sveta Društva narodov. Dnevni red za to zasedanje, ki se bo vršilo pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra Chamberlain, obsega 30 točk. Med temi je tudi več važnih mednarodnih zadev, kakor rumunsko - madžarska arbitražna pogodba, nadalje predlog Finske glede finančne podpore malim državam s strani Društva narodov, da morejo izvrševali svoje dolžnosti v slučaju kake intervencije. Poleg tega je na dnevnem redu tudi vprašanje razorožitve, h kateremu bodo podale stroje izjave vse one države, ki niso zastopane v razorožitveni komisiji. Zelo važen je tudi predlog glede omejitve zasedanj Društva narodov. Posebno važnost se polaga na poročilo mednarodne gospodarske konference, ker bo Društvo narodov moralo na tem zasedanju izdelati delovni program za izvedbo smernic, ki jih priporoča ta konferenca.
Velike nade se polagajo na osebne razgovore vodilnih politikov, ki se sestanejo pri tej priliki v Ženevi. Prvi tak razgovor se bo vršil med zunanjimi ministri Nemčije, Francije in Anglije že v nedeljo. Na tem sestanku se bo razpravljalo med drugim tudi o načinu likvidacije spora med Jugoslavijo in Albanijo ter o renskem vprašanju.
olajšave za posebne vlake. Kdor bo naročil posebni vlak, bo moral samo garantirati, da bo prodanih najmanj 450 polovičnih voznih listkov za razdalio preko 30 km.
Na novo se bodo uvedli abonmani za železniške vožnje. Sistem je precej kompliciran. a kljub temu elastičen in praktičen, samo da je razmeroma drag. Važna pa je uvedba krožnih potnih listov s precejšnjimi popusti. Namenjeno je to predvsem za inozemske potnike. Za po-setnike našega Primorja in glavnih kopališč ostanejo v veljavi dosedanje ugodnosti. Kot novost se uvedejo tudi mesečne peronske karte.
Pristojbine za prevoz potniške prtljage ostanejo nespremenjene, pač pa se znatno znižajo voznine za ekspresno blago.
Zopet incident ob francosko-italijanski meji
Pariz. 11. junija, d. Na francosko«italijan» ski meji se je pripetil včeraj nov incident. Oddelek fašistične milice je na progi Nizza Ventimiglia tik na italijanski meji obstre. Ijeval francoski tovorni vlak. Francoski že» lezničarji so točno ugotovili, da so napad izvršili italijanski miličniki, ki so se sku« šali T>ri tem skrivati. Francoska policija je stopila takoj v stike z italijanskimi oblast« mi. Poveljniki obmejnih miličnikov so bili takoj zaslišani, vendar pa so vsi zanikali, da bi bil sploh izvršen kak napad. Na po» sameznih vozovih obstreljevanega vlaka so strokovnjaki točno ugotovili sledove stre. lov, ki jih je bilo okoli 30.
Bombni atentat v Sofiji
Sofija, 11. junija, d. Ko je hotela sofijska policija včeraj aretirati dve sumljivi osebi, sta sumljivca vrgla dve bombi in v splošni zmedi pobegnila. Policija je oba kmalu na» to izsledila v bližini vasi Maleševsk. Prt ponovnem spopadu je padlo na obeh stra« neh več strelov, končno pa je eden izmed osumljencev zopet vrgel bombo, ki pa je eksplodirala v njegovi bližini ter ga tako težko ranila, da ie kmalu nato podlegel. Drugi osumljenec je pobegnil in ga doslej še niso mogli izslediti.
Krvave represalije sovjetske vlade
V Moskvi je bilo obsojenih na smrt in takoj justificiranih 20 višjih monarhističnih funkcijonarjev. — Drakoničen komunike tajne sovjetske policije G. P. U.
-•Moskva, 11. junija, dh. Listi objavljajo komunike skupne državne uprave, glasom katerega je kolegij v svoji seji dne 9. junija obsodil naslednjih 20 oseb na smrt. Obsodba je bila izrečena z ozirom na teroristične akcije monarhističnih belih gardistov, ki postopajo po navodilih iz inozemstva in stoje v službi inozemskih sil. Justifikacija je bila izvršena nad naslednjimi:
Paul Dolgorukov, bivši knez in vodilni član inozemskih monarhističnih organizacij, ki je skrivoma prišel v Rusijo preko Rumunije.
Elvengren, bivši štabni ritmojster. ki je skupno z angleškim oficirjem Ri-Ieyem organiziral atentat na sovjetsko delegacijo pod vodstvom Cičerina ob priliki njenega potovanja skozi Berlin in ki je 1. 1926. nelegalnim potom prišel v sovjetsko Rusijo.
Malevlč Malevski. bivši gardni oficir, agent v tajni angleški službi v Perziji, ki je bil 1. 1927. poslan v sovjetsko Rusijo kot vohun.
JevreJnev. bivši carski konzul, uslužbenec sovjetske državne banke, ki je bil v službi inozemske špijonaže.
Skalski. bivši ruski plemič, ki je dajal angleškim špijonom informacije o ruski industriji.
Popov, bivši polkovnik, ki se je vrnil iz Francije, da bi vodil protirevolucijo-namo akcijo v Rusiji.
Ščeglovitov, sin generala, ki je vodil Spi iona 70 inozemskih štabov.
Višnjakov, bivši odvetnik, članjno-narhistične organizacije, ki je vzdrževal zveze z emigranti.
Susalin, polkovnik Vranglove armade. organizator ponesrečenega atentata na Krasina 1. 1926.
Mtirakov, trgovec, ki je finansiral delovanje monarhističnih organizacij v
sovjetski Rusiji.
Pavlovič, bivši šef kijevske revoluci-jonarne garde.
Naryškin, bivši oficir, ki je bil v službi inozemske špijonaže.
Popov-Karatov, bivši kapetan, ki je podpiral rumunske agente pri snovanju revolucionarnih organizacij.
Mikulin, bivši dvorjan in član državnega sveta, lastnik stanovanja, kjer so se skrivali iz inozemstva prihajajoči teroristi.
Lyčev, bivši oficir, ki je podpiral angleško špijonažo.
Kokopenko, bivši kapetan Kolčakove armade, je izdajal vojaške tajnosti.
Gurevič, ki je skušal izvršiti atentat na Buharina. Rykova in Salina.
Masurenko, bivši oficir Kolčakove armade, ki je izdajal vojaške tajnosti.
Anenkov, bivši oficir Judeničeve armade, ki je dospel 1. 1927. iz Pariza, po nalogu ruskih monarhistov.
Meščerski, bivši knez in veleposestnik, ki je vodil delo v korist velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča.
Tajna policija, ki se more smatrati za naslednico Čeke. je izdala nastopen la-koničen razglas:
Ker se je bela garda, podprta po izven ruskih virih, zatekla k nasiljem, je sklenila GPU na svoji seji dne 9. junija. da se izvede justifikacija 20. oseb. Obsodba se je izvršila. Med justificiran-ci so generali Denjikinove armade in Vranglove vojske, deloma partizani, deloma tihi pristaši, dalje somišljeniki velikih knezov Cirila n Nikolaja Nikolajeviča. Med justificiranci je tudi princ Pavle Dolgorukov, zadnji minister pravde pod carističnim režimom. Nadal.ine eksekucije čakajo izvršitve. Vsi justificiranci so obtoženi udeležbe pri akciji za pobijanje sovjetskega režima.
Pričetek agresivnega kurza v Moskvi
«Do veljave mora priti zopet revolucijski meč!» — Boljševiška vlada, se vrača k terorju. — Ostra kritika moskovskih justifi-kacij v vseh evropskih središčih. — Fašizem in sovjeti
rajo vesti o mobilizaciji rdeče armade.
Rim, 11. junija, s. Celokupno časopisje ?a-vzema ostro stališče proti ustreli t vi 20 bivših carističnih častnikov in uradnikov v Ku-
Moskva, U. junija, s. Predsednik vrhovnega gospodarskega sveta Knibiscšv je pred Dlenumom sveta med drugim izjavil: Od inozemstva inscenirani napadi m akti terorja motijo obnovo sovjetske države. Potrebno je z mirno krvjo razviti vse moči, da pride do veljave revolucijski meč, ki naj neusmiljeno udarja na glave onih, ki se hočejo dvigniti proti delavcem in kmetom.
London, 11. junija. 1. Politični krogi tolmačijo zadnje dogodke v Moskvi kot povra-tek k nasilju. Po dolgi seriji lazi m izzivanj, češ, da ruje angleška vlada proti Rusiji, izjavlja Moskva odkrito, da je poverila obrambo sovjetskih ustanov novi Ceki, ki bo obračunavala z nasprotniki režima, ne glede na to, kaj je prav. Sovjetska izjava, na katero merijo angleški listi, je izšla dne 4. junija in represalije so bile dva dneva pozneje izvršene. Sovjetska vlada je oživila justifika-cije in ker mrliči pač ne morejo govoriti, ni dvoma, da je v zagovoru oficijelne Moskve mnogo neiskrenosti.	. .
Novi položaj še posebno ostro osvetljuje nota, katere ost je sovjetska vlada naperila proti Londonu. Ta nota je bila koncipirana na nočnem sestanku v Kremlju in ima ofici-jelen značaj. Trdi namreč, da ruje angleška vlada s pomočjo subverzivnih elementov proti ruskim sovjetom. Vsebina protestnega dokumenta sicer ni tako važna, toda vtis, ki ga je stvar napravila na javno mnenje, je velikanski. <Daily News> zatrjujejo, da hoče ruska vlada za vsako ceno prepričati svoje prebivalstvo o vojnih namenih Anglije proti Moskvi.
V četrtek zvečer so se v Moskvi javno širile vesti o izkrcanju angleških mornarjev v Murmansku. Govorilo se je tudi o brutalnem in nasilnem postopanju angleških čet. Vse te vesti je sprožila in jih razširja sovjetska vlada sama. Ljudstvo je že preverjeno, da hoče Anglija povzročiti paniko in da pripravlja nemire, ki bi ji utegnili nuditi priliko za intervencije.
Kako daleč mislijo iti moskovski krogi, izhaja posebno jasno iz ekspozeja, ki ga je imel Rikov. Izjavil je. da je Moskva v posesti izpisa, ki nedvomno izpričuje angleške spletke. Dokument je bil poslan iz Anglije nekemu angleškemu vohunu v Rusiji. Njegovo besedilo so objavili vsi vladni organi. Drugi dokument, o katerem se splošno govori in piše, je manifest, ki so ga delili plačani agenti med francoske mornarje ob priliki poseta francoskega brodovja na Angleškem. Letak je pozival francoske in angleške mornarje, naj se združijo v skupno borbo proti Rusiji.
Berlin, 11. junija. 1. Vest o usitrelitvah v Moskvah je napravila v Berlinu globok do-jem. Listi komentirajo dogodek na ta način, <ia označujejo postopanje sovjetske vlade za nervoznost, ki se je polastila kolovodij sovjetskega režima. Boljševikom očitno zmanjkuje tal pod nogami.
cVossische 'Zeitung> komentira moskovske justifikacije v tem smislu, da si je sovjetska vlada s svojim činom pokvarila moralni prestiž, katerega si je bila pridobila v angleško - ruskem sporu. Neodpustljivo je, da je začela Moskva obnavljati napake iz že napol pozabljene dobe.
Pariz, 11. junija, (pa.) Časopisje ostro obsoja eksekuciio v Moskvi in meni, da izgubljajo boljševiki hladnokrvnost in uvajajo zopet teroristični režim. Poslaniki demanti-
S1J1.
Ani a lin Mussolini, brat ministrskega pred-sednika, piše v cPopolu d' Italia> o notranjem položaju Rusije po ustrelitvi 20 častnikov in uradnikov sledeče: Izgleda, da je Rusija radi svojih neuspehov v Evropi in Aziji izgubila možnost presoje ter da se je naslonila na program krvavega maščevanja. Civilizirani svet bo seveda našel proti temu primerno orožje za obrambo. Nato polemizira Arnaldo Mussolini proti onim, ki so nastopili proti represalijam, povzročenih po štirih poizkusih umoriti Benita Mussolinija, in pravi, da se je le pri nekaterih advokatih in fanatičnih nasprotnikih fašizma uničilo nekaj dokumentov in pohištva. Mussolini ne verjame na kako odgovornost Anglije zaradi protiboljševiških atentatov, ker se angleška mentaliteta ne poslužuje takih političnih bojnih sredstev. Pri tej priliki pozivlje italijansko fašiste, naj ohranijo mirno kri.
Finančne posledice preloma med Londonom in Moskvo
Nemčija bo morala sama finansirati svoi izvoz v Rusijo.
I»ndon. 11. junija, d. Diplomatski dopisnik <DaiIv Telegrapha^ razpravlja o kreditih za sovjetsko Rusijo ter se poziva na tozadevni razgovor med čičerinom in dr. Stresemannoin ob priliki njunega sestanka v Baden - Badenu. Stresemann je izrazil pri tej priliki nado, da angleški finančniki ne bodo upoštevali političnih diferenc med obema vladama. To naziranje Stresemanna je vzbudilo v Londonu veliko presenečenje ter se mu zelo z^merja. Angleški finančni krogi ne morejo dovoljevati kreditov tuji državi, ki z Anglijo nima normalnih odnošajev, tem manj pa brez odobritve svoje vlade.
Zelo malo verjetno je, da bi angleške banke dovoljevale kredite državi, ki je skoraj v latentnem vojnem stanju z Anglijo. Motijo pa se tudi nemški krogi, ako mislijo, da je sledil prelom trgovinskih odnošajev me-i Anglijo in sovjetsko Rusijo iz razloga, da bi Anglija podpirala, pospeševala in finansirala izvoz nemškega blaga v Rusijo. Dozdeva se, naglaša dopisnik, da si Nemčija bolj prizadeva prisoditi Rusiji novih kreditov, ne da bi se sama spuščala v take posle. Nemčija bo vsekakor morala svojo trgovino z Rusijo sama finansirati.
Švica ne bo priznala sovjetske Rusije
Curih, 11. junija, d. Švicarski stanovski svet je po dvodnevni debati o likvidaciji konflikta med Švico in Rusijo, ki je nastal vsled atentata na Vorovskega, sprejel sklep, v katerem poziva zvezni svet naj ukrene vse potrebno, da se prepreči invazija bolj« ševiških organizacij v Švici ter tako one« mogoči vpliv na ustavno zagarantirane politične in socijalne svoboščine. Soglasno je bila podana ob tej priliki tudi ugotovi* tev, da zaenkrat o priznanju sovjetske Ru« sije s strani Švice ne more biti govora.
Poslanica prezidenta Masaryka
Predsednik Masaryk je poslal češkoslovaškim državljanom po-slanico, v kateri se zavzema za demokracijo in apelira na prebivalstvo za skupno delo v dobrobit države
Praga, 11. junija (pr.) Danes dopoldne ob 10.30 je zopet izvoljeni predsednik republike T. G. Masaryk sprejel ministrskega predsednika dr. Švehlo, predsedstvo obeh zbornic pod vodstvom predsednika poslanske zbornice Maly-petra in predsednika senata dr. Hruba-na, katerim je izročil svojo poslanico na državljane češkoslovaške republike. Oficijelna vsebina predsednikove poslanice je bila izročena tisku in radiu.
Predsednik Masaryk omenja uvodoma svoje potovanje v inozemstvo ter govori o izgubi starih kultur in o nalogah modernih držav. Predsednik hvali demokracijo, ki omogoča uporabo vseh zdravih sil v interesu javne uprave. Moderna demokracija zahteva resno politično šolanje javne uprave, ljudskih zastopnikov in naroda samega, katerega državni poglavar mora biti jamstvo demokracije, ki sloni na pravici in odpravlja vsa nasilstva verske, politične, nati-jonalne, gospodarske in socijalne privilegije. Potrebno je, da se demokracija udejstvi tudi izven države, da njena načela nadomestijo tudi v inozemstvu nasilje in laž. Sam Palacki je spoznal, da se svet združuje in da nobena država ne bi mogla živeti brez sporazuma s svojimi sosedi in drugimi državami. Majhne države, posebno Češkoslovaška je po svoji zemljepisni legi prisiljena zagotoviti si svojo eksistenco s pomočjo
simpatij drugih narodov. Češkoslovaška ima posebne naloge, ker predstavlja rezultat svetovne politike in ker je ustvarjena kot popolnoma nova država.
Predsednik nato izraža mnenje, da je češkoslovaška politika na pravi poti, kar priznavajo misleči ljudje tako doma, kakor v inozemstvu. Češkoslovaška, ki ima trdno podlago, prihaja v dobo intenzivno političnega republikanskega dela, ki naj združuje vse državljane brez razlike vere, svetovnega .nazira-nja, narodnosti in političnega prepričanja. Vse sile se morajo združiti k uspešnemu delu. Povojne potrebe so zahtevale nagle ukrepe in se zato ni moglo izogniti pogreškam. Zato je dolžnost državljanov, da goje najvišje čustvo odgovornosti in da se, razen da sodelujejo v vladi .tudi podvržejo zakonom. Predsednik Masaryk izjavlja, da ga je zbornica z izvolitvijo postavila pred težko nalogo, katero bo skušal rešiti sporazumno z narodnimi zastopniki in sodelovanjem vseh. Zato apelira na vse državljane, naj združijo svoje moči v pametni politiki v poštenosti, delu in redu.
Končno omenja predsednik, da bi lahko reagiral na nekatere incidente, ki so se pripetili povodom njegove izvolitve, da pa se hoče ravnati po vzgledu Kristusa, ki je rekel: »Kdor položi roko na plug. naj se ne ozira nazaj.s
Medparlamentarna antanta prijateljskih držav
Seja naših in češkoslovaških parlamentarcev v Pragi. — Pet prijateljskih držav naj osnuje ožjo medparlamentarno antanto
ne tudi sodelovanje njihovih parlamentov bolj uspešno.. V prvi vrsti pridejo v poštev Francija. Poljska, Rumuniia, Češkoslovaška in Jugoslavija.
Prvi sestanek parlamentarnih delegacij teh držav se bo vršil meseea oktobra najbrž v Parizu ali Varšavi. Že .na današnji seji v Pragi pa so bila redigirana in odobrena pravila.
Jutri bodo člani Jugoslovenske delegacije sprejeti v Lani od prezidenta Masaryka.
Politika nove rumunske vlade
Smernice zunanje politike ostanejo nespremenjene. — V domači politiki pa tudi ne bo sprememb do volitev
Praga, 11. junija h. Danes se je vršila v Pragi seja češkoslovaških ta jugoslovenskih članov medparlamentamne unije. Debata ie tvorila nekako nadaljevanje posvetovanj, ki so se vršita med obema delegacijama že v februarju. Na seji je bil z odobravanjem sprejet predlog, naj se osnuje v okviru velike mednarodne parlamentarne unije nekaka medparlamentarna antanta onih držav, ki jih tesneje vežejo skupni; interesi tako. da lahko posta-
Bukarešta, 11. junija, d. Ministrski predsednik princ Barbu Stirbey je podal zastopnikom inozemskega tiska izjavo o temeljih in nalogah politike njegove vlade.
Uvodoma je naglasil, da je današnja vlada samo prehodnega značaja, ter da je prevzela točno določeno misijo. Predvsem hoče vlada zasigurati popolnoma svobodne volitve ne glede na osebo in stranko. S tem pa je tudi že podan ves program. Storili bomo vse, je naglasil Stirbev, da bo prišla volja naroda do pravega izraza. Na polju zunanje politike ostanejo dosedanje smernice naših prednikov nespremenjene. Hočemo politiko miru. V tem oziru ne bodo nastopile nikake spremembe, ker odgovarja taka politika življenjskim potrebam države in ni podvržena
nikakim drugim vplivom. Našim zaveznikom in našim prijateljem bomo 03tali zvesti. Ena naših glavnih nalog bo, da obnovimo odnosa je do vseh držav.
V svoji izjavi se je dotaknil tudi zadnjih izjav voditelja liberalne stranke Bratianua, češ, da stremi le za oblastjo. Vlada bo prepustila glede kandidatur in volitev samih vsem strankam proste roke. Njena naloga je ie osiguranje popolne volilne svobode. Na vprašanja novinarjev je izjavil, da se v podrobnosti poedinih problemov ne more »puščati, ker hoče vlada prepustiti svoji naslednici, da uredi vsa vprašanja v sporazumu s strankami. Vsekakor pa bo vlada omogočila kar najtočnejšo informacijo o vseh zadevah.
Poljsko-ruski konflikt
Zunanji minister Zaleski o položaju. — Sovjeti ne nameravajo imenovati v Varšavi novega zasstopnika, — V Moskvi niso zadovoljni s poljskim odgovoroml — V Londonu primerjajo varšavski atentat s sarajevskim. — Demonstrativen pogreb Vojkova
Pariz, 11. junja ds. Poljski zunanji minister Zaleski je včeraj taikoj po svojem prihodu poselil v spremstvu poljskega poslanika Chaplovskega zunanjega ministra Brianda ter otsal pri njem nad 1 uro. Na ■tem sestanka se je razpravljalo predvsem o položaju, ki je nastal po varšavskem atentatu. Glasom uradnega komunikeja je Briand čestital poljski vladi k njeni miroljubni politiki. Zaleski je včeraj sprejel zastopnike tiska ter jim podal daljšo izjavo, v kateri je izrazil upanje, da umor sovjetskega poslanika v Varšavi ne bo rodil diplomatskih komplikacij. Morilec je ruski državljan in poljske Vlade radi tega ne more zadeti njkaika odgovornost. Poljska vlada je .postopala skrajno korektno in je odkritosrčno obžalovala žalostni dogodek. Morilec je aretiran in bo za svoje dejanje odgovarjal v smislu poljskih zakonov. Poljska vlada je storila vse, kar je v nje-poravnan.
nih močeh in upa, da bo s tem ta konflikt
Kakor poroča »Matšn«, je Zaleski izjavil, da morilec sovjetskega poslanika V Moskvi gotovo ne bo izročen Rusiji.
Varšava, 11. junija d. Listi poročajo iz Moskve, da sovjetska vlada za enkrat ne namerava imenovati v Varšavi novega poslanika. Vodstvo zunanjega ministrstva je za časa odsotnosti Zaleskega, ki le odpotoval v Ženevo, prevzel maršal Pilsudski.
Dosedanja preiskava varšavskega umora še vedno ni mogla doznati, ali ie Ko-verda izvrSl dejanje iz osebnega maščevanja ali pa gre za organizirano zaroto ruskih morrartiistov. Ruski emigranti na Poljskem, ks so splošno v slafcem položaju, kakor ona v Parizu, Berlinu in Pragi, pripadajo skoraj izključno manarhisitičniia krogom. PoJjska vlada je odklonila zahtevo sovjetske Rusije, da U se poverila preiskava tega umora njenemu zastopniku.
Berlin, 11. krnila s. Kakor poroča »Tag«, se je včeraj vrfita v Moskvi sela sveta ljudskih komisarjev, na kaiteri so razpravljali o formulaciji druge note Poljski. Poljski odgovor se je oanaSl kot nezadovoljiv. Kakor Javlja isti tet, skuša franooska vlada vplivati v Moskvi pomirjevalno glede zahtev, ki bi se stavfle Poljski.
London, 11. junija d. »Daily News« naglaša jo v raaprarvii o očitkih sovjetske Ru-
sije na račun Anglije glede umora v Varšavi, da pomen teh očitkov ne obstoja v njih vsebini, marveč v dejstvu, da jih je Rusija iznesla bai sedaj. Enake očitke je iznašala Avstrija proti Srbiji o priliki sarajevskega umora in kakor takrat, lahko rbde tudi danes enake strahotne posledice. Vendar pa obstoja upanje, da Je ta kampanja proti Angliji pri koncu ter da bo tako na Poljskem kakor v Rusiji zmagala trezna pamet
Varšava, 11. Junija d. Včeraj se je izvršil slovesen prevoz trupla umorjenega sovjetskega poslanika Vojkova iz poslopja sovjetskega poslaništva na varšavski kolodvor, odkoder je bilo s posebnim vlakom odpeljano v Moskvo. Krsta je bila odeta z rdečo zastavo, v mrtvaški voz pa je bilo vprežemih šest črnih konj. Osobje poslaništva je nosilo številne vence, okrašene s trakovi, na katerih ie Mo več napisov, ki so izražali tnržnjo do Anglije Pogreba se Je udeležila tudi poljska častna četa, ki je izkazala vse predpisane vojaške časti. Razen sorodnikov pokojnega Vojkova so se udeležili pogreba tudi podpredsednik poljske vlade Bartel s štirim ministri, člani diplomatskega zbora ter zastopniki raznih oblasti in društev. Pešadijski polk je tvoril po ulicah, koder se je premikal sprevod, špalir. Posebni vlak obstoja iz petih vozov, v katerih bodo potovali bivši sovjetski odpravnik poslov v Londonu Rosen-goltz, osobje varšavskega poslaništva in zasebni tajnik poljskega zunanjega ministra Zaleskega. "Na poljski meji bodo izkazane ponovno vse vojaške časti in izročena krsta zastopnikom sovjetske vlade. Vlak je zapustil varšavski kolodvor snoči ob 8.45. Vsi ministri so izrekli pred odhodom vlaka sožalje navzoči vdovi Voi-kova ter čakali na peronu tako dolgo, dokler ni izginil vlak v daljavi.
Aretacija glavnega tajnika francoske komunistične stranke
Pariz, 11. junija, s. Generalni tajniki ko. munistične stranke Semard, ki je obenem tajnik tretje internacijonale v Moskvi, je bil včeraj, ko se je vrnil iz Rusije, areti« ran, ker mora nastopiti osemmesečno ka. zen, na katero je bil obsojen, ker je pozival vojake k uporu.
Križev pot železničarskih organizacij
Pravice, ki jih je železničarjem najnižjih kategorij odvzel klerikalni režim. — Posledice sovladja SLS. — Obupni klici proie-sijonistov. — Kako so varali državne nameščence
Redukcije in izprtja na državnih železnicah v Sloveniji povzročajo že danes tako skeleče socijalne rane, da morajo vse že-lezničaTske organizacije napeti vse sile ako hočejo preprečiti nadaljne katastrofe in kolikortolrko reparirati zlo, ki ga ie rodil februarsko-maroni klerikalni režim v Beogradu. O tem nam pričajo tudi akcije »Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev«, ki so bile v zadnjem času podvzete in katerim želimo, da bi čimpreie uspele.
V	Ljubljano začetkom junija došlim funkcionarjem generalne direkcije državnih železnic in sicer načelniku gradbenega ode-lenja inž. Jeftevitu in načelniku finančnega odelenja, Nedeljkoviču ie bila izročena spomenica, ki pravi: »Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana prosi zgoraj imenovana gospoda višja funkcijonaria generalne direkcije državnih železnic, da zastavita svoj vpliv v to, da se odpravijo abnormalne razmere na železnicah v Sloveniji, da se odpravi osobito pri sekcijah skrajšan delovni čas štiri dni v tednu ter da se vzpostavi normalni delovni čas, t. j. 6 dni v tednu.
»Ker je osobito progovno delavstvo težko prizadeto z znižanjem urnin povišanjem davkov, odvzetjem 20% eksekutivne doklade in sedaj že z izprtjem dveh dni v tednu, prosimo, da se na]de]o viri kreditov in možnost vzpostavitve normalnih razmer delovnega časa, ker je to v interesu delavstva in v interesu uprave, dela in reda«.
V	zadevi režijskih voznih ugodnosti jc centralni odbor Udružunja odposlal ministrstvu naslednji brzojavni protest:
>S čl. 57 upustev o voznih ugovdnostih so vzete družinskim članom stalnih delavcev itd. pravice do režijskih kart. Radi tega člena uputstev, kiživo zadene delavce, ki itak nimajo dovoljnih plač in ki so se vzdrževali ponajveč s tem, da so pošiljali svoje družinske člane po življenjske potrebščine k svojim rojakom, prijateljem ali v kraje, kjer so jih mogli cenejše nabaviti, je nastalo med delavstvom, ki prejema v poslednjem času udarec za udarcem, strašno razburjenje«.
O razmerah, ki vladajo med železniškimi
protesijonisti po lileroradikalnem državnem proračunu, ki je stopil v veljavo 1. aprila, nam pričajo obupni klici društva profesijo-nistov državnih železnic v Ljubljani: »Ože-njen profesijonist je za mesec dni prejel vsega zaslužka 864 Din, od tega se mu je odtrgalo za bolniško blagajno, osebni dohodninski davek, invalidski davek in druge davke 36.65, tako da je prejel za cel mesec 827.35 Din. Oženjen profesijonist z ženo in dvema otrokoma je prejel za mesec dni z vsemi odtegljaji 891.60 Din. Da ie tak dohodek absolutno premajhen, o tem ni govora. Poleg tega, da so nam znižali plačo, so nam vzeli še doklade, tako doklade za hitrejšo izvršbo popravil, akordno premijo itd. Krona vsega pa je zadnji udarec, s katerim so vsem našim družinskim članom odvzeli režijske karte ln nam tako odvzeli možnost, da pošljemo otroke ali ženo na deželo po cenejšo hrano. Mi smo na zadnji etapi obupanosti in odvračamo od sebe vso krivdo za posledice, ki znajo nastati. Živi nočemo v grob ...«
Ko smo marca meseca opozarjali na strahotne posledice klerikalnega proračuna in na sistem »Uprave«, ki so ga pripravljali slovenski klerikalci z radikali, nam je ser-viral »Slovenec« 18. marca v članku pod naslovom »Vlada za državne uslužbence« nastopno: »Sedanja vlada, ki hoče rešiti državo povojnih razmer in hoče uvesti v državno upravo trajen red, ie morala zgrabiti tudi v to sicer najkočljivejše vprašanje. V finančnem zakonu si hoče vlada zagotoviti moč in oblast, da bo tekom leta tudi tem stvarem prišla v okom. Te dopolnitve bodo prinašale uradništvu samo koristn, ne pa kakih neugodnost! (!!) Pooblastilo naravnost pravi, da gre za odstranitev napak in nedostatkov. Za podporo torei gre (I) Kdor presodi nove amandmane, jih mora biti vesel. Spet mogočen korak naprej h konsolidaciji! SLS z vso mirnostjo lahko prevzame odgovornost tudi za to delo«.
S takimi samohvalami je »Slovenec« na povelje SLS varal javnost o dalekosežno-sti pooblastil in proračuna, ki je po 1. aprilu povzročil v železničarskem stanu pravcato tragedijo.
-S3-
Razočaranje
(Političen dopis iz gospodarskih krogov).
Gospod urednik! V današnjem uvodniku ste ugotovili, da ie današnia vlada, ki ie s tako veliko gesto prijela za državno krmilo. tudi v stvarnem oziru splošno razočarala. Navedli ste tudi dva tri primere, k: v polnem obsegu potrjujejo Vašo trditev. Govorili ste iz srca vsi-m ljudem, ki s skrbjo gledajo, kako se gospodarske razmere vedno boli komplicirajo, a se pri tem nič ne stori, da bi vendar enkrat prišli od besed k dejanjem. Današnjo vlado zadene tu še posebna odgovornost, ako se spomnimo v kakšni situaciji je pričela svoje — ali smem reči? — delovanje. Kleroradikalna večina Narodne skupščine je bila ravnokar odglasovala proračun in famozni finančni zakon, s katerim Je prenesla skorai vso zakonodajno pravico v gospodarskih zadevah na finančni odbor ter na Državni odbor. Vsakdo pa ve, da je danes finančni odbor posebno pa še državni odbor več ali manj samo organ vlade. Na ta način je dobila sedanja vlada faktično taka polnomočja v roke, kakršna imajo le v absolutističnih državah.
Še vedno so nam v živem spominu samozavestni nastopi finančnega ministra tekom proračunske debate, ko so ga vprašali opo-zicijonalni poslanci, čemu rabi tako obširna zakonska pooblastila, in ko je bil pozvan, naj vendar vsaj v velikih obrisih obrazloži svoje finančne projekte, se Je skril za uradno tajnost. Po svojih prijateljih je dal razumeti, da hoče napraviti nekai monumen-talnega, da hoče preustroiiti naše državne finance, da hoče definitivno rešiti vsa finančna vprašanja naše države, tako da bi mogli po Izvedbi njegovih reform njegovi nasledniki skoraj brezbrižno uživati plodove njegovega velikega dela.
Taka atmosfera Je vladala ob koncu pro-rrčunske debate. Pričakovali smo velikih reči. Tako zvani strokovnjaki na vodilnih mestih so obljubljali, da odstranijo vse slabo iz državne administracije, da bo v bodoče državni aparat brezhibno delal in to z mnogo manjšimi stroški kakor danes. Takrat se je reklo, da Se bodo rezultati skoro pokazali. Bili smo silno radovedni.
In res pokazal se je kmalu prvi rezultat. Doživeli smo postavitev Državnega sveta. Računali smo, da pride v ta najvišji strokovni zbor naše države (vsaj tako je bil zamišljen) najizbranejši cvet strokovnjakov iz širne naše domovine. A kruto smo se varali. G dr. Bogdan Markovič je gledal okoli sebe, a videl je jedva preko beograjskih plank. Kakor, da ne bi bilo v naši državi večjih strokovnjakov na polju državne administracije in davčnega štedenja, kakor sta tovarnar čokolade in direktor klav-niškega društva! Vsa čast obema gospodoma; mi radi verjamemo da sta v svoji stroki odlična. Toda znanje klavniške tehnike in dobra čokolada še ne dajeta kvalifikacije za reševanje državnih problemov.
Gospod minister financ je samozavestno napovedal velike spremembe v državnem gospodarstvu, komercijalizacijo železnic, rudnikov, državnih posestev, govoril Je o pospeševanju produkcije o zatiranju splošne ekonomske krize ter o sličnih načrtih. Do sedaj smo vsega tega le malo doživeli in če smo iskreni, moramo reči, da niti začetkov ne vidimo. Res je g. finančni minister odstrani! z državnega posestva Belie upravitelja Sokoloviča ter postavil drugega upravitelja. Mislili smo, da se bo g. dr. Mar
kovič to ffot ozrl preko beograjskega plota. da si izbere za to ogromno posestvo najboljšega ekonoma, ki ga ima naša država. A zmotili smo se. Gosp. Markovič ni pogledal, niti preko zidovja finančnega ministrstva. Na to važno gospodarsko mesto je postavil birokrata nekega načelnika iz svojega ministrstva. Brez razpisa. To bo sedaj Belie vzcvetelo!
Tudi o saniranju neznosne gospodarske krize ne slišimo ničesar več. Davki, takse iu ostale državne davščine uničujejo in one-mogočujejo vsako privatno iniciiativo danes, ravno tako pred letom. A država se nc zgane. Izgleda, kakor da bi bilo po mnenju finančnega ministra važnejše, da se gra di v Beogradu državni arhiv, kakor najnujnejša dela pri železnicah, cestah in mostovih.
Razširja se mrtvilo na vse strani, kljub temu, da naša država ravnokar kasira posojilo 30 milijonov dolarjev. Tako močne denarne injekcije še ni dobila naša država a tudi s to močno dozo tujega kapitala si očividno ne zna pomagati. Skrajni čas je že, da se revidira sedanji način administracije. Izkazalo se je, da metoda sedanje vlade ne privede do zaželjenega cilja. Torej naj nastopi sprememba in to čim preje tem bolje!
Politične beležke
«Pod valjarji scentraliziranega birokratizma»
»Slovenec« Je včeraj Rjavil uvodnik o slovenskem zadružništvu, v katerem prihaja do ugotovitve, da je slovensko zadružništvo z dobrim uspehom prestalo dobo najtežavnejših gospodarskih kriz. Toda »na drugi strani moramo ugotoviti, da ostali činitelji javnega življenja pri nas še daleč niso s svojimi dejanji za zadružništvo tam, kjer bi morali biti. Odtod izhaja, da tisto zadružništvo, ki je nujno navezano na moralno in materijalno podporo Javne uprave, nc more naprej. Tu Je glavni vzrok. d3 živinorejskih zadrug kljub velikemu napu-ru zasebnih združenj ni mogoče poživiti. To so naloge, ki se tičejo države. Mi smo poljedelska država, pa se za najvažnejšo panogo kmetijstva, za živinorejo, za živinorejsko zadružništvo ni doslej še dejansko ničesar storilo. »Slovenec« očita nato zakonu o kmet. kreditih, da je v ta namen zbranih že 200 milijonov, za slovensko zadružništvo pa ni nobene pomoči.
Tako »Slovenec« danes 11. junija. Kdo pa je bil minister za poljedelstvo februarja, marca in aprila meseca, ko se je sprejemal nov državni proračun? Ali ni bil dr. Kulovec? Kako tedaj to, da si »Slovenec« sedaj po njegovem ministrovanju upa objaviti tako strašno lamentacijo o valjarjih scentraliairanega birokratizma in o državni upravi, ki ničesar ni storila za zadružništvo?
10. marca je »Slovenec« n. pr. čvekarik »Naša stranka je stopila v vlado predvsem zato, da uveljavi svoj gospodarski in socijalni program.« Ali ga je uveljavila glede zadružništva? 14. marca čitamo: »Očividno je, da je »Jutro« izgubilo glavo radi zavisti nad uspehi SLS v sedanji vladi za gospodarsko razbremenitev Slovenije.« — Včeraj smo objavili zločesti razglas SLS zasebnim nameščencem, s katerim jih je obdavčila s socijalno skrajno krivično do-liodnino! Zadružništvo pa ie danes na
tleh! Dne 27. marca Je »Slovenec« objavil dolg ekspoze dr. Kulovca o potrebah kmetijstva v Jugoslaviji Tam se glasi med drugim, da bo v najkrajšem času predložil zbornici zakonski načrt o kmetijskih zbornicah, da bo v najkrajšem času izvedel zakon o cenenih kreditih, o katerih efektivnih ukrepih v korist zadružništva pa ni ne duha ne sluha! Dr. Kulovec je žel glasom »Slovenca« za svoja izvajanja prisrčne ovacije in buren aplavz. G. klerikalnemu ministru aplavz, slovenskim zadregam pa figo!
Klerikalni zagovor obl. davka na kino vstopnice
Povodom delne odobritve proračuna ljubljanske oblasti smo napisali, da bo davek na kinovstopnice plačeval večinoma mali človek, delavec, državni uradnik, slu-žitelj in zasebni nameščenec. »Slovenec« nam odgovarja, da smo s to ugotovitvijo postali »zagovorniki kinopodjetij« in pravi: »Predvsem ugotovimo, da se novi davek iiče Ie tistih filmov, ki jih bo cenzura proglasila za nekulturne. Vsi kulturni filmi so od novega davka izvzeti. To Je eno.« Mi pa odgovarjamo: Ali Je s to »Slovenčevo« ugotovitvijo ovržena naša trditev, da bo nov davek plačeval mali človek, da je ne-socijalen in krivičen in da bo težka obremenitev širokih slojev? To pa Je za enkrat bistveno vprašanje. Klerikalni kinodavek pomeni obremenitev širokih slojev in tega dejstva ne spravi nobena rabulistika s sveta, tudi tista ne, ki deli filme v kulturne in nekulturne. »Slovenec« modruje nadalje: »Drugo pa je to. Kdor hoče v kino, bo hodil radi tega davka vseeno, kakor pijanci pijejo žganje, pa če se ga še tako obdavči. Kakor ie pitje tega žganja za-strupljevanje narodovega telesnega zdravja, tako Je posečanje nekulturnih prireditev v kinih zastrupljevanje ljudske duše.«
Filmski poročevalec »Slovenca« očivid-oto ne ve, kaj je kulturen film. Vsak kino-vajenec ve, da je »kulturni film«, s stališča cenzure in davčne prakse, istoveten s poučnim filmom. Samo taki filmi, ki imajo poučino vsebino, se štejejo med kulturne filme. Fitaska nomenklatura Je za poznavalca razvoja te stroke že davno preko otroških let. Danes se ne more s temi pojmi več žonglirati. Naj povemo še enkrat iilmskemu referentu »Slovenca«, da se med kulturne filme štejejo samo iti izključno poučni filmi. Vsi drugi filmi so, kakor pravi »Slovenec« »nekulturni« fflmi. Med »nekulturne« filme spada torej tudi film o sv. Frančišku, ki Je bil napravljen pod avspicijami papeža. Ali bo »Slovenec« ■trudi ta film vzporedil s smrdljivo pijačo, ki jo uživajo pijanci v beznicah, ali bo tudi ta film zastrupi! ljudske duše in narodno telesno zdravje?
Pravilnik za devizno trgovino na ljubljanski borzi
Beograd, 11. junija, p. Trgovinski mini« ster dr. Spaho je potrdil uzance ljubljanske borze, ki so v glavnem iste, kakor v Za* grebu in Beogradu. Finančni minister je dalje potrdil pravilnik za trgovino z devi» zami in valutami za ljubljansko borzo na osnovi pravilnika, ki velja za Zagreb in Beograd.
Prometni minister zopet v Sloveniji
Beograd. 11. junija, p. Prometni minister general Milosavljevič je odpotoval v Slo* venijo, kjer bo inspiciral vse ustanove svo« jega ministrstva. Ostal bo tam 3 do 4 dni.
Atentator Lucetti obsojen na 30 let ječe
Rim. 11. junija, o. Proces proti atentatorju Lucettiju in tovarišema se je danes zaključil. Na dopoldanski seji ie govoril najprej državni pravdnik general Noseda, ki je dokazoval, da Je Lucetti imel pomagače, predvsem v anarhistu Vatteroniju in v natakarju Soriju. Za njim je dobil besedo uradni zagovornik obtoženega Sorija, ki je zahteval oprostilno razsodbo. Popoldne sta govorila še ostala dva branitelja. Odvetnik Casinelli, ld je zagovarjal anarhsta Vatteronija. je dokazoval, da se obtožnica opira samo na domnevanja in sum vsled česar ga sodni zbor ne more obsoditi. Uradni zagovornik Lucetti-ja je v svojem govoru orisal Lucettija kot žrtev hujskačev, ki je živel več let v proti-fašistovskih krogih. Zato ni mogoče pripisovati vse krivde za atentat samo njemu. Prosil je sodnike, naj bodo pravični, a tudi milostni. Predsednik tribunala je nato vprašal obtožence, ako imajo še kaj pristaviti. Vstal je Lucetti, ki je izjavil, da ni niti hudobnež, niti najet morilec, marveč borec indviidual-nega anarhizma, ki ne priznava centralistične državne ideje. Obtoženca je prekinil predsednik, nakar je sodni zbor zapustil dvorano. Ob 19.30 je bila razglašena razsodba: Atentator Lucetti je bil obsojen na 30 let ječe, 300 lir kazni, 3 leta posebnega nadzorstva. na trajno izključitev iz javnih služb ter na povračilo sodnih stroškov. Obtoženec So-rio na 20 let, Vatteroni na IS let ječe.
Čehoslovak preplaval Rokavski preliv
Praga, 11. junija, h. Češkoslovaški držav« Ijan Spaček, strojnik v praški tiskarni Mc. lantriche je v sredo preplaval Rokavski pre Iiv v rekordnem času 10 ur 45 minut in 7 sekund: Skupno ž njim se je podal na pot tudi njegov tovariš Dvoraček, ki pa je omagal in ga je morala vzeti na krov fran. coska ladjica, ki je spremljala oba plavača. Jutri zvečer se vme Dvoraček v Prago, kjer mu pripravljajo svečan sprejem.
Lindberghov povratek v Ameriko
\ewyork, 11. junija, (be.) Križarka Men. phis je z Lindberghom dospela v zaliv Cheasepeake. Križarko so spremljali štirje rušilci. Lindbergha je pričakovalo celo bro> dovje jaht, parnikov in čolnov. Lindbergh dospe v NVashington ob 11. uri, kjer se bo= do vršile v njegovo čast velikanske slav. nosti. V \Vashington prihajajo ljudje z vseh strani Amerike. Vsa prva stran časo. pieov je posvečena izključno Lindberghu.
I
Razstava risb tn ročnih del na
ženski realni gimnaziji na li-ceju v Ljubljani, ki ostane otvorjena le še danes
Najvišji Narodni dom v Sloveniji
so si v Dražgošah (853 m) pod Ratitovcem z največjo požrtvovalnostjo zgradili brez sodelovanja inteligence dclavci in kmetje, sami zavedni Sokoli, in ga na binkoštni pondeljek slavnostno otvorili ob mnogobrojni udeležbi gostov iz Ljubljane in Gorenjske, o čemer smo podrobneje roioarii.
Pisatelj Šandor Gjalski — sedemdesetletnik
(Glej str. 11.)
Naša visoka turistika v letošnji sezoni
Turiste lahko delimo v dve skupini, ki pa nimata skoro nikafcih podobnosti ne v ciljih in tudi ne v deaanstkih namenih. Športni turist je fanatičen in pri hribolazitvu mu je skoro ipač vse eno, če se mu odpre vrh gore silen razgled ali pa ne. Glavno mu je, da pleza po stenah, koder se je mučil Ie še malo kdo, in svojo popolno za-dovoljnost najde edtoole v trenotinem premagovanju divjih ovir narave. Nedeljski turist pa je po večini samo parazit športnega turista. Nedeljski turist praktično izkorišča vse, kar ie športni turist pridobil s silnim telesnim, a še večjim duševnim naporom. Nedeljskemu turistu je udobnost glavna stvar in smoter mu je že davno pred očmi in ga hoče doseči z največjo lahkoto, ki nju jo nudijo praktične pridobitve modernega turi zima.
Dočim je športnih turistov le .majhno kr-delce, je nedeljskih že cela armada. In ta armada je že pričela poplavljati vrhove našli gora — ipolne so jih Kamniške planine, Karavanke in pobočja Julijskih vrhuncev tostra.n Triglavskega kraljestva. A gore severno od Triglava so popolnoma zapuščene in mlko zaipaiziš belo vrano nad Miežišči in nad skalnatimi prepadi. In še v tisti beli vrani spoznaš zagrizenega pristaša drzne sekte Skalašev, edinih predstavnikov našega pravega turizma. A nedeljskih razigranih turistov nikoli nikjer.
Javnosti se zdi čudno, zakaj je severno od Triglava turistovski vrvež popolnoma propadel. Govore se običajne fraze in se sumniči na vse strani, a brez prave podlage. Kljub temu ostaja promet na minimumu in bo padel letos celo še pod ničlo. Vzrokov je dosti, malenkostnih in odvaž-nih, zagrešenih med krajnimi organizacijami; a največji vzrok je nesrečna razmejitev, ki je upropastila eksistenco našega živ.lja tostran in onstran gora. S skrajno in odvratno zlobo so potegnili Lahi mejo sredi po grebenih našega gorovja. Trndo-ma se .priplaziš na to ali ono goro, a na vrhu imaš na naši zemlji le toliko prostora, da stojiš samo na eni nogi. ker druge ne smeš postaviti — brez nevarnosti konflikta -.=■- na odrešeno skalo. Do letos se sicer iii dogodilo dosti takih konfliktov, a brez laškega siitnarenja vendarle ni šlo. Letošnja sezona pa foo prva po političnem spopadu med nami in Italijo. Kdor je količkaj slišal o laškem petelinčenju. si lahko misli, kake dlake se bodo cepile pod mihn bogom na vrhuncih naših snežnikov. Nedeljski turist se bo rajše premislil in bo ostal doma, ker mu ni treba, da bi se hodil na stara leta učit Iaščine bogve pred kak tribumal. Spomni turist se bo pa obrnil kam drugam, ker on ne pozna na planinah drugega nad seboj kakor samega sebe in divjo naravo in mu je vsako človeško nerganje zoprno.
Turistovski promet na zgornjem de!u
♦	Včerajšnja premijera razprodana!
♦	Danes ob '/sil., 3„ Vi5.. 6.. V=8. m 9. uri: velika džungelska senzacija
[ ss Divja roža prašume =
♦	Sanzacijonalna džungelska drama v 7 orjaških' dejanjih. Film je posnet v sever-
♦	nem Siamu. edinem delu na zemlji, kjer še obstoje džungle v vsej svoji opasnosii
♦	ra veličanstvu! Strašni katastrofi na morju uide edina devodka ki se zateče v t	prašumo! 12 let med divjimi zvermi! Vidijo se sloni, tigri, leopardi, opice, gorile
♦	in druge zveri! Čudežni nepoznani svet se otvarja pred našimi očmi! Vse njegove
♦	strasti nas začudijo! Divji kraji, neskriti prikaz ljirbavi. ljubavne sreče in pro-
♦	pasti! Burni prizori, boj za devojko z divjimi zvermi! Srečen konec! Film. ka-
X	krsnega se redko vidi! Naročila sprejema telefon 2730.	Kino »DVOR« ..................»♦«««««>>«.........»«««»««......♦««««»♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦«♦♦«♦««♦»»««♦♦♦
Na višku slovenske učenosti
Ljubljanska univerza že ima novega rektorja za prihodnje šolsko leto. Ima tudi vse nove dekane. Dobi pa še eno novo «špico» — na vrhu svoje palače. Slika predočuje pogumna dva krovca, ki popravljata strelovod in malo čebulasto kupolo. Nu, če jc dobri vojak Svejk lahko dejal, da je prvi za generalom, kadar za njim stoji, se tudi oba krovca na vrhu univerze lahko postavita, da sta na višku slovenske učenosti.
Karavank bi bil lahko intenzivnejši. Pač gre tudi tod meja po grebenih, a avstrijski sosedije so vendarle širokogrudnejši in so odprli komodnio cono, kjer se brez skrbi krataš in prepevaš, kolikor te je volja. A v tem predelu pa je če druga napaka, ki jo je zakrivila pri roda sama — gore so prenizke in sta z reklamo ovenčana samo Stol Golica. Od Golice ,pa gori do Peči je svet nepoznan, napreiskan, das; saoter-no zasluži, da bi se ga bila že davno lahko polastila tunistovska publicistika. Do sedaj je manjkalo pijonirjev; športnim turistom so se zdele gore pač prema!ankostne, da bi gradili po njih udobno pot za nedeljske turiste. Slednji pa nočejo tja, ker nimajo nikjer udobnosti, še manj pa veselih uric v oskrbovani koči. Planinsko društvo, ki se po večini rekr utira iz nedeljskih turistov in ljubiteljev kooiodnega uživanja naravnih lepot, je v tem predelu popolnoma odpovedalo; Skalaši so se pa z razumljivo vnemo zainteresirali za Martuljkove Dolomite. ki so še popolnoma tabula rasa v Vrsti naših gorskih velikanov.
Briskantina laška matura bo letos popolnoma potlačila naš turizem v gornjem predelu Julijskih planin. Toda radi nje ne bo tnpela samo Borovška ves, niti ne Mojstrana. ampak tudi vsa bohinjska dolina. Že ra samem Triglavu bo človek inkomodiran. da o Rodici in Črni prsti niti ne govorim. Mangart je že davno pozabljen; samo pravljica sta ti še Klanški jezeri, Jalovec in Prisanek se bosta dolgočasila vse leto, od Razorja pa doli do plešastega Porezna bo zevala proti solnčnetrrtu nebu puščoba, puščoba, strašna praznina. Tudi če bi nam Lahi kcncadirali usmiljeno turisitovsko cono, bi ne pomagalo prav nič. Ovca se je prelevila, pamet jo je srečala in ne pojde v volčji stan.	Josip Vandot.
2,255.363 steklenic mineralne vode, in sicer iz izvora »Tempel« 2,113.968 1, »Styria« 39.850.90 l ir. »Donat« 47.294.50 1. Prejšnje leto se je izvozilo 2,143.580 steklenic, leta 1924 1,989.306. Vidi se lep narastek razpošiljanja slatinske mineralne vode.
Županstvo je odredilo, naj okoličani ne vozijo mimo parka, marveč naj se posluži-jo stranske poti. Treba pa je napraviti dobro vozno pot za kmete in ob parku naj se opusti vsaka vožnja od spomladi do jeseni.
Od junija dalje se vrši vsakdanji avto-promet med Zagrebom in Rogaško Slatino mimo Krapinskih Toplic.
Nikdar se ne more dovolj priporočiti bolnim gostom, da naj se varujejo vsakega vznemirjanja in naj sc povsem točno ravnajo po zdravnikovih odredbah. Trajno duševno nerazpoložetije izključuje uspeh Ie-čenja in gotovo je, da ne more ozdraviti človek, ki zamenja predpisano dijeto z obilno večerjo. Nekateri pripeljejo s seboj polno jedil menda iz strahu, da ne dobijo dovolj prehrane v Rogaški Slatini. Videl sem moža, nekje iz notranjosti naše države, ki je bil bolan na črevesu in želodcu, pa je imel s seboj pol kovčega zrezkov in potic. V hotelu jc živel dijetatično, potem pa se je zatekel k »šniclom«. ki trm jih je skrbna žena naložila za pot. K sreči so se te reči kmalu pokvarile in nato šele je nastopilo uspešno leeenje. Dobiš človeka, ki pripelje s seboj polovico svoje biblioteke, da bo čital v Rogaški Slatini in si tako preganjal svoje notranje bolezni. Ljudje božji! Tu je zdravilišče. Ven iz sob v kopališča in na šetališča, v parke in gozdove, kjer gospoduje pomlad in pojo ptički. Razvedrila in krepčila telesu in duši — .potem bo slaiinsko lečenje venčano z uspehom!
Pohorje - planinski raj Slovenije
Zgraditev (Ribniške koče» sredi pohorskih planin.
Neznani in neizrabljeni so biseri, ki jih nudi Pohorje v svojih naravnih krasotah. Še domačinov je malo, ki poznajo divne planjave in naravnost čarobne točke ob vrhovih, sedlih in grebenih naš-jga Pohorja, tujcem pa bodo ostale njegove idealne lepote vobče prikrite, če bomo v sedanji lokalpatrijotieni skromnosti še dalje vztrajali in ne bomo javno opozarjali na izvanredne domače alpin-ske lepote, kakršne je celo v Tirolih in Švici težko najti.
Pohorje je planinski masiv, na vznožju začrtan po državni cesti od Maribora preko Slov. Bistrice iii Konjic do razpotja pri Stranicah. od tukaj po okrajni cesti preko Vitanja, Doliča in Mislinje in naprej skoz SIo-venjgradec do Dravograda, odtod naprej pa po toku Drave. Do vseh pomembnejših točk tega obkrožnega pasu vodijo raz grebenov in vrhov Pohorja prav udobna pota, kakor se to gorovje sploh jako prikupljivo odlikuje s svojim gostim omrežjem, deloma vzorno vzdrževanih cest in stez.
Neiabrisljiv ostane turistu užitek, ki ga je imel pri prehoji pohorskega gorovja od Slo-venjgradca čez Malo in Veliko Kapo, Črni vrh, Ribniško sedlo, Planinko in Roglo na Klopni vrh in od tukaj naprej preko Sv. Ar<>-ha in Mariborske koče do vzhodnega vznožja pri Hočah. Seveda si bo šestnajsturuo hojo brez odmora redkokdo privoščil, ker bi do Klopnega vrha ne našel zavetišča. Tudi temu bo kmalu odpomagano.
Nekako v sredini te, na divnih razgledih proti severu in jugu lianavadno bogate črte. med Črnim vrhom in Ribniškim sedlom, se blišči v naravnost rajskem ozadju čarobno Ribniško jezero, podobno po obliki blejskemu, katerega pa po nenavadno mikavni krasoti še prekaša. Tukaj sem. v osrčje Pohorskih planin se postavi Ribniška koča kot pri-prosto in udobno gorsko zavetišče, kot izhodišče na doslej težko dostopne točke. Ribniška koča bo tako rekoč ključ, ki bo odpiral turistiki vrata v najvišje in najčarobnejse dele Pohorja. Spočit bo stal planinec že ob ranem solnčnem svitu na pohorski višini, danes pa mu je še večurne hoje iz vznožja treba, predno stopi našim pohorskim velikanom na tilnik in glavo.
Za površni razgled po Pohorju zadostuje komodna enodnevna tura in če se ista ponavlja od raznih strani, bo planinec kmalu dobil celotno sliko in splošen utis slovenskega gorskega raja.
Od železniške )>ostaje Brezno - Ribnicn
podravske proge krenemo po dobro ohranje-«»♦»««>« ...........................
l JAKOBOV VODNJAK j
♦	(Le puits de Jacobs)	J
x	romanu Piera Benoita. Odigra se	♦
J	v čarobnem Bcsporu, Solunu, Jeru-	♦
X	zalemu. — Pride v Kino »Dvor«.	J
—	A
Iz Rogaške Slatine
katero si obljubil svoje gledališke spomi= ne?«
Oh, če bi mogel čas ustaviti, kakor je storil Jozva, ki je zapovedal: «Solnce, stoj!»
Napisal bi vse dogodivščine, a preveč se mi je nabralo. No, predvsem mi je na srcu — večno mladeništvo. Vse po redu!
Danilo.
č Rogaška Slatina, 10. junija
Izšel je imenik gostov, ki izkazuje do 29. maja 395 oseb. Od takrat dalje je število že znatno narastlo. Med »bivališči« či-tarno: Wien, Budapest, Graz, Klosterneu-burg, Berlin, VValtendorf, Trieste, Frei-berg, Miinchen, Knattelfeld, Wildom itd. Iz naše države: Zagreb, Beograd, Sarajevo, Tuzla, Užice, Suibotica, Mitrovica, Vel. Ki-kinda itd. Iz Nove Pazove je posetil naše zdravilišče Samuel Schaimacher, župnik in narodni poslanec. Gostov iz Ljubljane je bilo doslej že precej, med njimi gospod notar Al. Hudovemik, predsednik notarske zbornice in CMD, ki poseča Slatino še dolgo vrsto let, odvetnik dr. Oblak. upok. ravnatelj Hrast, upok. drž. uradnik Mikuž, rudniški glavar Strgar, več gospa in še drugi. Tipični posatmiki našega zdravilišča so Švabi iz Banafta, ki prihajajo v lepem številu leto za letom, upoštevajoč uspešno zdravljenje v naši Rogaški Slatini.
Dan sv. Medarda 8. t. m. so pozdravili tu z velikim oddahaijenjem, češ, lepo poletje bomo imeli. Tod okoli pravijo, če je ta dan lepo, ostane vreme ugodno dolgih 40 dni. V sredo oe bilo res jasno pa močno vetrovno. Drugo jutro nam je prineslo neprijeten deiž. Ali ker je bilo na dan sv. Medarda lepo, pričakujejo z gotovostjo, da bo letošnji poletni čas ugodnejši kakor je bil lanski. Sdcer pa tu ni trajnega deževa-nja in često se pripeti, da je v Mariboru ali v Ljubljani velik naliv, ko opravimo tu tak i dan z malim dežjem ali samo oblačnim ne- i bom.
V dobro znani restavraciji »Solnce« či-tam jedilni list. Juhe po 2 Din, goveje meso 8 Din, nadevani pečeni piščanec 16 Din. telečje pleče in stegno po 10 Din, omiet 10 Din, prikuha po 3 do 5 Din, salata 4 do 5 Din, kompot 5 do 6 Din, močnata jed 6 do 10 iDSn. vino po 12 do 16 Dim. Iz tega je razvidna ipriHčna potrošnja za .prehrano. Gospoda, ki se gibljejo po letoviščih, kopališčih in zdraviliščih, ugotavlja, da v Rogaški Slatini ni pretiranih cen in zadovolj na je tudi, če se vsede k mizi v nekoliko dražji prvovrstni restavraciji v Zdraviliškem domu. Hotelirji pravijo, da so nabavne težkoče včasi zelo velike, boliše pa bo po otvoritvi proge Rogatec- Krapina ki j bo dala hitro zvezo z Zagrebom. Ravnateljstvo zahteva od hotelirjev, naj posvečajo večjo pozornost di j statični hrani in jedilne liste naj sestavljajo za goste povsem razumljivo slovenski, srbohrvatski in nemški. Po hotelih in zdravilišču sploh mora hiti mir od 13. do 16. in od 22. do 7. Mir kaleči ponočnjaki se odstranijo policijsko.
Lani se je razposlalo iz Rogaške Slatine
Večni mladenič
Danilo o sebi in svoji nocojšnji vlogi.
Gledam se v zrcalo brez maske in si pra= vim: «Nocoj igraš večnega mladeniča!«
Prav! Za svojo SOletnico sem to vlogo podal pred letom v Mariboru. S popolnim uspehom. Saj so listi pisali: To jc prava vloga za Danila. Pojavi se na odru, kakrs šen je — in publika je zadovoljna.
Zastopnik gledališke literature v Zagres bu prof. Albini, ki jc poslal knjigo naši upravi, je pristavil: «To je vloga, ki jo zmore Danilo. Njemu je na hrbet napisa* na. Mož, ki ga bo glumil, je zanimiv. Na* pram ženskam galanten do skrajnosti, zapravil jc tretjino svojega premoženja...
Vsebine ne bom razlagal. Povem samo to, da jc firma «EIegance» imela polno po= sla. da je opremila elegantno družbo no* cojšnjc predstave.
Gledam se v zrcalo in vprašujem Danila: «Kaj je s penzijo?«
Odgovor je kratek: «Jaz sem penzionist samo na papirju!«
In ko še vprašam: «Kdaj bo 701ctnica, za
Ob mladem grobu
(Tovarišu Franu Gnjezdi v spomin.)
Ob zatonu soinonega pomladnega dne se je tiho preselil v brezmejna carstva miru dragi naš tovariš in prijatelj, filozof Fran Gnjezda. Tiho in mirno, kakršen je bil on sam, je bilo njegovo slovo.
Umrl je star komaj devetnajst let. Skoro neopazen je bil njegov vstop v akademske vrste, toda korak mu je bil krepak in samozavesten. Vedno navdušen nacijona-list, Jugoslovan, je bil že zgodaj v gimnaziji močan sodelavec v dijaškem društvu »Preporodu«, kjer je bil radi svoje resnosti in delavnosti med vsemi tovariši zelo priljubljen. Po vpisu na univerzo je vstopil v J. n. a. d. »Jadran«. Njegove smele načrte v bodočnosti je prečrtala nepričakovana bolezen- in prezgodnja smrt.
Ljubil je naravo, prostost in svobodo. Posebno zadnje mesece pred svojo težko boleznijo — kakor da jo je slutil — ie bii tako srčno rad pod milim nebom, pod zlatim sobicam. S prvim snegom prvi s smučkami na nogah.
Nikdar več ga ne bodo videle gorenjske planine, samo trni bomo med nje zanaša'« njegov spomin	Tovariši.
Novi roman „Jutra"
Povest o «Papežinji Favsth se končava in napetost, s katero je čitatelj od nadaljevanja do nadaljevanja zasledoval usodo nastopajočih oseb, prehaja v ugibanje:
Kakšen bo novi roman «Jutra»?
Ta skrb je bila tudi nam povod za dolgo in nikakor ne lahko premišljen vanje. Uverjeni, da nič ne ustreza današnjemu človeku bolj od izpremembe, smo prečit al i in ocenili celo grmado najboljših del sodobne književnosti.
Izmed več kot 50 velezanimivih povesti smo prisodili PRVENSTVO
romanu J. 0. Curvvooda
»Preganjana žena"
in mislimo, da smo s tem pogodili pravo.
James Olive r Curwood je danes eden tistih piscev, ki jih Amerika najrajša čita; njegovi romani se prevajajo na vse jezike sveta. Vzroki tega brezprii mernega uspeha so globoko utemeljeni .v človeški naravi. Današnji človek je naveličan puste, neznosno moreče resničnosti, ki ga obdaja; današnji človek težko prenaša zatohlo urejenost prilik, v katerih živi; iz svoje tlake v fabrb kah in kontorjih, iz rob stva strojev in glušečega hrupa mest hrepeni v devu ško prirodo, v kraje, kjer bi, oprt na svojo moč in svoj pogum, zaživel novo življenje po zakonih svojega srca. Zato se s strastjo in navdušenjem oklep« lje piscev, ki omogočajo njegovi domiljiji beg v daljni, za ogromno večino ljudi nedosegljivi raj prirode in prigode. Poleg Jacka Londona, Rogerja Beacha in Z. Greyeve stoji v prvih vrstah pripovednikov J. O. Curwood, avtor
«Preganjane žene»
Novi roman «Jutra» povede čitatelja v gozdnata in gorata prostranstva še neciviliziranih predelov Severne Amerike, med lovce, iskalce zlata in vsakojake skitalce, ki iščejo, ta novega življenja, oni bogastva, tretji varnosti pred kaznujočo pravico! Ameriški zakoni so tod še brez moči; tod vladata surovi pohlep in trda pest; samotne brezimne gomile na bregovih Athabaske in skalnate soteske skoro nedostopnih gora skrivajo v svojih nedrih krvave tragedije in nemaščevane zločine...
Kakšna bo usoda krasne mlade žene, ki zaide v ta divji svet? Ali ne bo kakor srna med volkovi? Ali ni čudež,, če najde med temi ljudmi zaščitnika? Ali ne bi bil še večji čudež, če bi jo mogel njen prijatelj rešiti, privesti jo iz neštetih opasnosti v pristan sreče in miru?	•
Kaj bo zmagalo: neobrzdani glad nagonov-in krvava sila — ali pogum, zaupanje vase in moralna moč?
To vprašanje je os našega novega romana.
Čitateljeva želja po napetih prigodah, njegova živa, globoko človeška potreba po strastnem sočustvovanju s simpatičnimi osebami, njegova dovzet--nost za presenečenja bo našla v «Preganjani ženi» vse, česar išče. Uverjeni smo, da mu ne moremo ponuditi ne bolj zanimivega, ne bolj osvežujočega in blažilnega štiva.
,,Preganjana žena"
začne izhajati v nekaj dneh!
Kdor še ni naročnik «Jutra», naj zdaj postane! Naročite si list
na počitnice!
ni testi ob šumečem potoku «Veika> proii Ribnici; na razpotju pred vasjo se odločimo za desno pot na Josipdol. Graščino tega imena in delavsko selo, potem razsežne in daleč znane kamnolome, vse to si spotoma ogledamo, predno nas zajame gozd. Lepo narahlo se vije pot v serpentinah navzgor. Nenadoma zmanjka dreves, pojavlja se gorska flora. Na grebenu smo. Med temnozele-iiim borovim grmičevjem, v sinje modrem blesku leži pred nami najlepši biser gorskih krasot: Ribniško jezero. Rajski mir nas obdaja na tej gorski planjavi, kateri ni zlepa najti primera.
Jako priporočljivo izhodišče na pohorske višine je vas Ribnica. Prekrasna lega tega kraja v višini 990 m ga usposablja za prvovrstno letovišče. Preskrba je sicer pripro-sta, toda prav zadovoljiva. Za živčni odpo-čitek je Ribnica na Pohorju neprecenljive vrednosti.
Dobro vzdrževana kolovozna pot skozi ve-leromantični Hudi kot nas vodi polagoma navkreber in pripelje v dveh urah na Veliko Kapo. Prekrasen razgled preseneti turista, ki prvič stopi na vrh pohorskega velikana. Bujne planinske livade vežejo Veliko Kapo s celo vrsto pohorskih višin, ki si jih v lahnem sprehodu udobno ogledamo. Vedno novi prizori se vrstijo pred našimi očmi.
Nepokvarjene hočemo ohraniti pohorske krasote. Tujec in domačin naj najdeta tam pori pristno naravo. Posetite naše Pohorje vsi, ki ste oddiha potrebni, postali boste trajni ljubitelji tega gorskega sveta. Naši preprosti Pohorci ne poznajo pretkanih načinov odiranja, pač pa je tukaj doma še stara slovenska prisrčna gostoljubnost, ki je drugod že precej izumrla.
Tiskovna tožba JSS proti Kleklovim „Novinam"
Maribor, 11. iunija
Pred tednom smo poročali, da je vložil JSS protj kaplanu Iv. Jeriču, uredniku Kle-klovih »Novic« v Murski Soboti, tiskovno tožbo radi klevete, ker je izšel v tean klerikalnem list« članek, ki je dolžil Sokolstvo brezverstva. Urednik Jerič je hotel prvotno nastopiti dokaz resnice, a je pozneje sklenil s tožiteltjem -poravnavo, po kateri se je zavezal v »Novinah« preklicati neosmovano obdolžitev, plačati JSS stroške pravde in plačati JM Din 1000.
To .poravnavo je urednik katoliških »No-vin« izvršil, toda nelojalno. Že prihodnje KI ek love »Novine« so pokazale, da sklenjene poravnave niso smatrale za resno ter so jo nelojalno kršile. Objavile so proti Sokolu članek, v kaiterem so poročale, da sicer objavljajo popravek, toda le radi tiskovnega zakona, ki so ga sklenili demokrati in radikali v Beogradu, Sokoli pa, da so kljub temu brezverski in imajo verstvo v programu le zato, da se potem branijo pred sodiščem. Sokolom nadalje očitajo »Novine« koritarsitvo in še druge nečednosti. Olanka ni mogoče drugače označiti kot prav tipičen zahrbtni klerikalni napad. Članek je bil talko bombastičen in hujskaioč, da je izzval v Prekim-urju pravo senzacijo. Vsi izvodi »Novin« so bili mahoma razprodani. Ko je JSS doznal za nečuveni napad, nikakor ni več mogel dobiti izvoda »Novin« in le s težavo se je končno po-srečilo dobiti en izvod za tožbo.
Danes je JSS vnovič vložil tožbo prot! kaplanu Ivanu Jeriču kot uredniku »No-viti« pri mariborskem tiskovnem sodišču radi klevete potom tisika. S tem bo menda enkrat za vselej obračunal s klevetami prot- Sokolstvu radi brezverstva.
Demagogi
Celje, 11. junija.
Klero - radikalna nemška koalicija je zaradi nesramnega izpada «Cillier - Zeitung» na majniško deklaracijo in na Slovence v hudih škripcih. Nadutega člana v nemškem lističu «Slovenec» ni mogsl popolnoma prezreti že zaradi svojih bralcev v Celju, neprijetno bi pa bilo tudi za klerikalce in radikalne voditelje, ako bi na hudi pritisk lastnih pristašev še pred volitvami prišlo do popolnega preloma s celjskimi Nemci. Da bi svo.io narodno izdajstvo na kak način pre-vpiii, je prinesel včerajšnji « Slovenec* na Celjane oklic, ki je poln obrabljenih fraz in očitanj brez navedbe posameznih slučajev in dokazov. Ako obstoja vse gospodarsko znanje in komunalni program bodočega zastopstva Združenih strank v občinskem svetu v tem oklicu, potem bo igralo še klaver-nejšo ulogo, kakor v dosedanjem občinskem odboru klero - radikalna opozicija. SDS predbaciva med drugim oklic preziranje so-cijalnega skrbstva, razdrapane ceste, nedo-slatni vodovod, nerentabilno plinarno, gre baje za Mestno hranilnico in za nepartizan-sko de>lo na mestnem magistratu.
Tisti, ki je v potu svojega obraza napisal zgornje besede, se v svoji naivnosti najbrž ni zavedal, da je, ako bi bilo res tako, zelo krepko udaril tudi po lastnih zobeh, ker so bili do svojega izdajstva nad Narodnim blokom radikali člani večinske stranke, zasto-;>ani nadalje po nositelju liste Združenih strank dr. Goričanu še pred šestimi tedni tudi v ravnateljstvu Mestne hranilnice. Upamo si pa odkrito trditi, da je bilo mestno gospodarstvo v Celju pod več kot petletno dosedanjo večino dobro, in sicer tako dobro, da so bili vsi proračuni mestne občine sprejeti soglasno, odobreni torej tudi od o policije. ki danes najbolj kriči nad slabim gospodarstvom. ni pa še doprinesla za svoje trditve niti enega dokaza, ker ve, da tiskovni zakon ne pripušča nekaznovane nobene klevete. Vsak domačin, a tudi tujec bo Celju priznal, da ima lepo renovirane hiše, snažne ulice in da se za eeste pač stori toliko, kolikor to pripuščajo finančna sredstva. Ne-flfjstatni vodovod so slovenskemu Celju zapustili Nemci, ki niso znali skozi leta in leta ustvariti primernega rezervnega sklada za obnovo vodovoda, ampak so prebitek uporabljali za tekoče splošne izdatke. Nekaj let se že sedaj nalaga obnovni sklad, ki ga ne bo lieba več iznajti Združenim strankam. Ne-renlabilnost plinarne je povzročila elektri-fikarija Celja. Plinarna je pa tudi samo v toliki meri pasivna, v kolikor se ne morejo amortizirati prejšnje investicije. Rentabilnost plinarn niso mogla dvigniti niti večja mesta z večjim obratom, tudi tam ne, kjer vedri in oblači klerikalna modrost. Slabo dosedanje gospodarstvo demokratske večine v Me--!n> hranilnici je najbrž obstojalo v tem. da je že tekom nekaj let odpisala nad 7 milijonov vojnega posojila, ki so ga podpisali med
svetovno vojno avstrijski patrijoti, celjski Nemci. Ako bo nesreča pri Slavenski banki nekoliko zadela tudi Mestno hranilnico, zaradi tega ne bo trpel niti en vlagatelj.
Z razbitjem dosedanjega občinskega sveta in z razpustom upravnega odbora Mestne hranilnice, ste zadržali, odnosno preprečili zgradbo novih stanovanjskih hiš, ki jih je imela v načrtu mestna občina in Mestna hranilnica. Preprečili ste, da bi se takoj nekaj storilo za regulacijo Savinje, preprečili src pa tndi, da bi se znižale razne občinske dn-kiade, ki najbolj obremenjujejo majhnega človeka. Vaša zasluga je tudi, da bodo z novim proračunom plačevali gostilničarji veliko višjo trošarino na alkoholne pijače. V razbijanju in v zabavljanju obstoja vsa vaša gospodarska modrost, z demagogienimi «šla-gerji» pa ne boste pridobili razsodnih celjskih volilcev.
H ME LIN proti peronospori! KVASIJA in mazavo milo proti ste«
nicam na hmelju! Termometri za hmeljske sušilnice! V zalogi stalno v drogeriji Sanitas, Celje.	6274a«
Razvoj telefonskega omrežja in nove telefonske zveze v Sloveniji
Statistika zadnjih let je pokazala, da je brzojavni promet v Sloveniji znatno nazadoval. Posebno je «padel tuzemski promet med bližnjimi kraji, polagoma pa bo nazadoval tudi promet z inozemstvom, posebno s sosednimi državami. Vzrok temu sta vedno bolj se razvijajoči telefon in
otvoritev novih govorilnih relacij z inozemstvom.
Če pogledamo na razvoj telefonskega omežja in na število telefonskih central v Sloveniji, vidimo, da so omrežja in centrale od preobrata dalje silno napredovale. Leta 1914. je bila na celem ozemlju bivše Kranjske samo 1 centrala, v Ljubljani, ki je imela pravico voditi medkrajevne pogovore; na slov. Štajerskem je bilo takrat nekaj več takih central. Druga centrala, ampak samo za krajevni (lokalni) promet je bila tudi v Tržiču. Značilno za takratne razmere je bilo, da niti Bled, ki je že takrat slovel po svetu, ni imel telefona.
Med vojno je vojaška uprava za svoje potrebe zgradila več central, ki pa so večinoma imele le začasni značaj. Po preobratu je poštna uprava te centrale prevzela in jih takoj primerno rekonstruirala. Začetkom leta 1919. je bilo na področju ljubljanske poštne direkcije približno 40 central. Na ozemlju slovenske Koroške je bilo ob predaji uprave 15 central, od katerih je naša poštna uprava zgradila 8 (Grebinj, Loga ves. Kopališče Bela. Otok, Pliberk^ Ribnica ob Vrbskem jezeru. Vetrinj in Žihpolje). V toku leta 1919. je bilo zgrajenih in otvorjenih 29 novih central, med temi 4 v Prekmurju. Koncem leta 1920. je število central narastlo že na 84. Leta 1921. je bilo otvorjenih 8, 1922. 11, 1923. 15. 1924. 13. 1925. 1 in 1926. 8 central.
Danes je na področju ljubljanske poštne direkcije 147 centra!
in sicer jih odpade na ljubljansko oblast brez sreza Kastav 67. na mariborsko brez sreza Prelog pa 80.
Poštna uprava je v prvi vrsti upoštevala želje interesentov tistih krajev, ki so industrijsko, trgovsko ali gospodarsko visoko razviti, a so obenem prometno izolirani, ozirala pa se je tudi na razvijajoči tujski promet. Lani je bil speljan telefon po laški dolini s centralami Lož, Nova vas in Stari trg pri Rakeku, letos meseca marca pa je bila izročena prometu doslej
najobširnejša telefonska napeljava v zgornji Savinjski dolini
s centralami Mozirje, Rečica v Sav. dolini, Radmirje, Ljubno, Gornji grad, Lu-če in Solčava. V državnem proračunu 1927.-28. je predviden tudi kredit za razširjenje telefonskega omrežja v Prekmurju in bo poštna uprava tam zgradila več central, kar bo prebivalstvu Prekmurja gotovo v veliko korist. Če omenimo še avtomatsko centralo v Ljubljani in isto V Mariboru, ki se bo pričela v doglednem času graditi, vidimo, da je telefonsko omrežje v Sloveniji visoko razvito in obenem opremljeno z najmodernejšimi, tehničnimi pridobitvami.
Kako pa se je razvijal telefonski promet? V tuzemstvu promet ni omejen in sme vsaka centrala, kolikor je to pač tehnično mogoče, govoriti z vsemi centralami v državi. Drugače pa je v prometu z inozemstvom. Inozemske telefonske pogovore, a samo z določenimi centralami, sme voditi samo tista centrala, ki jo za to določi sporazumno s prizadeto inozemsko upravo, poštno ministrstvo. Brez prekinjenja je bil dovoljen le promet Ljubljana-Dunaj, Gradec. vse druge inozemske zveze pa so bile ob preobratu prekinjene. Na željo trgovskih in industrijskih krogov so bile potem leta 1920. in pozneje otvorjene razne relacije z Avstrijo in z drugimi državami. Danes je
premet otvorjen z Avstrijo, Češkoslovaško, Italijo in Romunijo.
Z Avstrijo, a samo z določenimi centralami smejo govoriti ti-le kraji: Bled, Celje. Gor. Radgona. Konjice. Kranj, Križevci pri Ljutomeru. Ljubljana. Ljutomer. Maribor. Murska Sobota. Prneer-sko. Ptuj, Rog. Slatina. Rogatec. Slatina Radenci. Slov. Bistrica. Sv. Jurij ob južni žel.. Vrhnika in Zidani most. V Avstriji pa so določeni ti-le kraji: Dunaj, Dunajsko Novo mesto. Ehrenhau-
sen, Gradec, Leibnitz, Linz, Radgona in Špilje. Leta 1920. je bil otvorjen promet s Češkoslovaško, in sicer z Bratislavo, Brnom, Ostravo in Prago. S temi kraji sme govoriti samo Ljubljana, s Prago pa tudi Bled in Kranj. Pristojbina za navadni pogovor je v prometu s Češkoslovaško 38.50 Din.
Dne 10. aprila 1924. je bil otvorjen promet z Italijo. Tam so določeni kraji: Benetke, Gorica, Reka. Trst in Videm, v Sloveniji pa: Bled, Celje, Grosuplje, Jesenice na Gor.. Kočevje, Kranj, Lesce, Ljubljana in Maribor. O priliki predzadnje konference Male antante na Bledu je bil otvorjen dne 17. junija 1926. promet Bled-Bukarest. Pristojbina za navadni pogovor v tej relaciji je 48.40 Din. Podrobna razvrstitev pogovorov z Avstrijo in Italijo je razvidna iz telefonskega imenika poštne direkcije Ljubljana (izdaja 1925.-26.). Letos so bile otvorjene relacije Ljubljana, Maribor-Linz in Kranj-Dunai.
Dne 1. junija t. 1. pa jc bil otvorjen promet s Koroško in z nekaterimi kraji avstrijske Štajerske.
Promet je dovoljen v relacijah:
1.)	Guštanj — Beljak, Celovec, Eben-thal, Grebinj, Pliberk, Poreč, Sinča ves, Velikovec, "VVolfsberg, Železna Kaplja, s Štajersko pa Judenburg in Leoben.
2.)	Konjice, Ljubljana, Podčetrtek, Polzela, Pragersko, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Slovenjgradec, Slov. Bistrica, Sv. Lenart v Slov. gor.. Šoštanj, Vransko. Za-vrče — Beljak, Celovec.
3.)	Maribor = Beljak, Bistrica v Ro-žu, Borovlje, Celovec, Ebenthal, Grebinj, Pliberk, Podroščica, Poreč. Sinča ves, Šent Vid ob Glini, Velikovec. Vrba ob Vrbskem jezeru, Wolfsberg in Železna Kaplja.
4.)	Meža = Beljak, Celovec, Pliberk, Sinča ves, Velikovec, Wolfsberg in Železna kapla.
5.)	Mežica. Muta, Prevalje = Beljak, Celovec, Pliberk.
6.)	Vuzenica = Celovec, VVolfsberg.
Pristojbina za navadni pogovor do 3
minut je v relaciji Ljubljana = Beljak, Celovec 27.50 Din, v vseh ostalih relacijah pa 22 Din. Dovoljeni so tudi nujni pogovori s trikratno in silno nujni pogovori z desetkratno navadno pristojbino.
Pristojbina za pozivnico v inozemskem prometu iznaša tretjino pristojbine za navaden pogovor.
Razen Ljubljane so k prometu^s Koroško pripuščeni le kraji na Štajerskem, in sicer zato. ker se vrši promet preko Maribora in Prevalj. Pričakujemo pa. da bo poštna uprava otvorila promet tudi preko Jesenic ali Lubelja in na ta način zvezala našo Gorenjsko s Koroško.	__P. M.
Krvavo plačana neprevidnost
Litija, 11. junija
Ko je bil danes zjutraj pri vlaku, ki pri-vozi v Litijo z Zidanega mosta ob 2.40, dan signal za odhod, je nenaden pisk kon -dukterja pri zadnjčh vozovih povzročil, da se je vlalk zotpot ustavil. Izpod koles se je začulo stokanje in ko je službujoči uradnik ■g. Lanc prihitel na lice mesta, so privlekli izpod voza 2lletnega čevljarskega pomočnika Miroslava Pišlarja iz Mavčič pri Medvodah.
G. Lanc je dal -takoj poklicati železniškega zdravnika g. dr. Premrova, ki je bil kljub nočni Uri tekom 5 minut pri ponesrečencu. Ko mu je. nudil prvo pomoč, je od-reril, da ga odpeljejo s prvim vlakom ob 4.45 v ljubljansko bolnico.
Pišlar je izpovedal o nesreči:
Ker mi je bilo v vozu prevroče, sem šel sedet na stopnico. Radi utrujenosti sem zaspal. Sunek, ki ga napravi vlak, ko se ustavlja, me je vrgel s stopnic in padel sem med 2 vagona pod kolesa . . .
Ponesrečenemu Pišlarju je kolo popolnoma odrezalo desno nogo pod kolenom.
Na kraju nesreče je bilo še danes zjutraj videti krvavo mlako.
Tri smrtne obsodbe v Bihaču
V Bihaču se je zadnje dni vršil monstre-proces proti tolpi razbojnikov, ki so izvršili številna razbojstva ter med drugim napadli tudi poštni avtomobil pri Obrovcu, radi česar sta bila nedavno v Šibeniku na smrt obsojena že Laza Milankov in Ilija Djakule
Proces v Bihaču je vzbujal ogromno zanimanje; posebno k proglasitvi sodbe 8. t m. se je zbralo ljudstvo od blizu in daleč. Na smrt so bili obsojeni razbojniki: Mile Karanovič. Vasilje Rodič m Mile Tom-Ijenovič. Šest drugih zločincev je bilo obsojenih od S mesecev do 7 let težke ječe, a 20 obtoženih jc bilo radi pomanjkanja dokazov izpuščenih.
Dve ženi v borbi za pokojnino po skupnem možu
Nekako pred dvema mesecema je v Beogradu umrl uradnik zunanjega ministrstva Nik-ola Kolorr'bani. Bil ie rodom Dalmati-nec. katolik, miren in vesten uradnik. Njegova smrt bi bila ostala skoro neopažena, da se ni zdaj po dveh mesecih pojavil sen-zaoijonalen spor, ki je zbudil interes vseh beograjskih prav-n-ih krogov.
Pri zunanjem ministrstvu sta se namreč po njegovi smrti pojavili dve dami, ki sta obe dokazali, da sta bili pravomočno poročeni s pokojnim Kolombanijem. Po d.> kumentih' se je izkazalo, da ie bil Kolom-bani s prvo ženo poročen pet let, z drugo pa po sta-rokatoliškili obredih do konca svojega življenja. Zapustil ie torei dve žalujoči vdovi, ki reflektirata na pokijnino mesečnih 1.500 Din.
Stvar je postala silno zamotana. Ne sa-
mo, da sta se nenadno pojavila dva zakona, dve vdovi, dve pravici, dva zahtevka in dve vrsti dokumentov, marveč tudi dvojni nazori. O zanimivem sporu se bo najiprej izjavil zunanji minister, nato poide stvar pred Glavno kontrolo. Ker pa so dokumenti obeh vdov v redu. bo pritožba ene ali druge gotovo predložena tudi Državnemu svetu.
Porota
Maribor. 11. junija.
Sin z vojaško puško ustrelil očeta
V	tem porotnem zasedanju mariborskega sodišča je razpisanih 17 razprav, kakor jih že dolgo ni bilo. Najtežji -in najžalost-nejši zločin pa so razpravljali danes, ko je stopil pred porotnike 20-letni kočarski sta Jožef Šilak iz Bitovščaka pri Ormožu. Obtožen je umora svojega -lastnega očeta
Tomaža Šilaka, na katerega je glasom obtožbe državnega pravdništva
2-krat streljal s puško in samokresom
Obtožnica pripoveduje, da je bil Jožef Šilak nepridiprav, izprijen fant, ki se ni hotel ničesar izuSti, ampak živeti na ra-anenih starega očeta Tomaža Šilaka. Ni se mogel izučiti trgovske obrti, ker ui ločil svojega od tujega iu se je zato vrnil od trgovca ter moral v bližini doma nastopiti službo hlapca. Oče ga ni imel rad in ga je odganjal od hiše, kadar se je pokazal. Jožef Šilak je postal radi tega še bolj zakrknjen in temne misli so mu začele razjedati možgane. Očetu je aprila 1926 zabrusil v obraz:
<tPri moj duš', jaz bom kočo na vseh štirih oglih zažgal.»
Imel je še dva brata Franca in Lovrenca ki pa tudi nista bila osebno naklonjena očeta, ker sta se bala, da se bo oče vdovec zopet poročil in tudi sicer ie vladalo precej neprijateljsko razmerje med očetom in sinovi radi prevzema posestva, pri čemur sj je hotel oče izgovoriti zelo velik prevžitek, tako da ni mogel noben sin prevzeti domačije.
V	to strupeno rodbinsko ozračje je dne 15. maja 1926 okrog pol 21. ure ponoči, ko se je stari Tomaž šilak ravno odpravljal spat, naenkrat skozi okno počil strel in zadel očeta Tomaža Šilaka v desne prsi. Starec se ie zgrudil na tla. Drugi dan so ga sosedje spravili v bolnico v Ormož, med tem ko se sinovi niso brigali za očeta. Priimarij bolnice dr. Horvat v Ormožu je ugotovil, da je bil Šilak obstreljen z lovsko puško. Oče ie sicer okreval in se zopet povrnil domov, kjer pa je našel ravno tako malo sočutja in ljubezni pri sinovih, kakor poprej. Slutil je, da mu strežejo po življenju in ie to pravil tudi sosedom. In res mu jc usoda sovraštva sledila za petami.
Dne 27. docerrbra 1926 so pri Šilaku pozno v noč luščili bučno sems. V hiši sta bila pri delti sina Franc in Lovrenc in še 7 drugih oseb. Oče je prinesel iz kleti pijačo in se nato vsedel k oknu. Okrog 23. pa je tam naenkrat počil skozi okno strel in stari Šilak je obležal mrtev na tleh. Krogla mu ie predrla prsni koš in obtičala v zidu. Šilak je izkrvavel. Liudje so hiteli ven, a niso našli nikogar. Pri oknu je stala lesitva.
ki je bila poprej pri drvarnici.
Tudi dne 15. maja, ko je bil stari Šilak le obstreljen, so našli k drevesu pristavit eno lestvo, vzeto iz domače kolarnicc. Morilec je -mora! namreč na lestvo, da je mogel streljau skozi okno. Takrat so našli ludi več svinčenih zrn, ki niso bila kupljena, ampak grobo napravljena od storilca.
Sinova Lovrenc in Franc sta zanikala vsako krivdo pri prvem strelu. Jože, današnji obtoženec, je priznal le to, da ie slišal strel v hlev, kamor je šel malo prej spat, vendar ga to ni vznemirjalo, ker ie mislil, da strelja kdo iz šale. Tudi stari Šilak ni nikogar sumil, ker ni poznal nobenih sovražnikov. Pač pa se je zdelo čudno orožnikom, ker je počil strel kmalu nato, ko ie zapusitii sin Jože očetovo sobo. a se kljub temu ni zanimal za streljanje. Preiskava ie nadalje ugotovila sovražno razmerje med očetom in obtoženim, ki ie Končno tudi priznal, da je pred Veliko nočjo našel kos svinca in si ga zrezal na majhne kose. Končno so ugotovili orožniki, da sta imela obtoženi Jože in njegov brat Lovrenc več orožja, puško in pištolo. Doe 27. decembra, ko je bil Tomaž Šilak prestreljen. pa obtoženi Jože iti bil doma, ampak ie ravno v tistem času odšel od svojega gospodarja iz Trnovca, kjer je služil in je imel do doma kake pol ure. Izgovarjal pa se ie. da je hotel iti obiskat prijatelja, vendar ie pozneje na cesti videl fante in se vmil nazaj v Trnovec Zanikji je, da bi bi! imel orožje Orožniki pa so pozneje našli celo karabinko. v kateri je manjkala 1 krogla, s kakršno jc bil ustreljen Tomaž Šifafc. Nadalje so našli pri bratu Lovrencu samokres v postelji, ki ga je skrival.
Obtožnica prihaja po vsem tem do vprašanja: Ali ni čudno, da se je izvršilo dejanje v obeh slučajih enako, da je storilec vzel domačo lestvo, jo prislonil k zidu, odn. k drevesu da je mogel streljati skozi okrhj, Ali ni čudno, da je bi stari Šilak obstreien s kosci svinca in končno usmrčen s kroglo, kar vse je imel obtoženi, In ali ni čudno, da je obdolženj 15. maja doma v hlevu slišal strel, a kljub temu ni šel gledat, kaj se godi zunaj in ravno 37. decembra 1926 pojoči hotel obiskati prijatelja, česar pa seve ni storil? Ker umorjeni rti imel drugih sovražnikov in sta brata Prane in Lovrcsic Šilak dokazala v obeh slučajih svoj alibi, prihaja v poštev kot morilec edino obtoženi Jože Šilak, ki je imel sovraštvo napram očetu in je hotel priti do posestva.
Raaprava je bila opoldne preložena radi vabila novih prič, ua katere se je skliceval toženi, ki svojo krivdo še vedno taji.
Nadaljevanje razprave.
Pred mariborskim porotnim sodiščem se vrši v pondeljek dopoldne porotna razprava proti Ivanu Gerliču, knjigovodji pri tvrdki Rosmanit, tovarni olja. radi poneverbe 50.000 Doti. Nato se vrši razprava proti Franu Jarhu, bivšemu načelniku '>*• lezniškega materiialnega skadišča raji poneverbe 630.000 Din. V torek bi se iint-ia vršiti razprava proti cariniku Edu Kupu. a je preložena, ker je Edo Rup bolan ti ne more priti k razpravi. Zadnja ra-zprava v tem zasedanju bo v soboto 18. t m. ndi umora finančnega stražnika J Resmka v Št. flju Obtoženi so tega umora 4 tiho.afcL Povabljenih jc k razpravi 40 prič.
/
Ali ste že kaj storili za svojo srečo?
še ne? Potem si takoj preskrbite srečko državne razredne loterije 14. kola. Dobite jo pri Zadružni hranilnici, Sv. Petra cesta štev. 19 ter v Oglasnem oddelku >Jutra< Prešernova ulica šter. 4.
Domače vesti
*	Povratek kraljice Marije v Beograd.
Snoči ob 30.10 je na povratku z Bleda v Beograd prispela v Ljubljano kraljica Marija s spremstvom. Na postaji so jo pričakovali vel. župan dr. Vodopivec, pol. direktor dr. Guštta in garnizijski dežurni _pfi-cir. Kraljica se ni pojavila ob oknu in je posebni dvorni vlak po kratkem postanku nadaljeval pot proti Beogradu. Od Bleda do Zagreba je spremljal dvorni vlak direktor ljubljanske žel. direkcije inž. Rneževlč.
4 Udruženje lastnikov listov v naši kraljevini bo imelo svojo letošnjo redno , glavno skupščino dne 22. avgusta v Beogradu.
*	Kongres jugoslovenskih taženjerjev. V Zagrebu se danes ob devetih otvori v dvorani Glasbenega zavoda VIII. glavna skupščina jugoslovenskih inženjerjev z obsežnim dnevnim redom. Zvečer se vrše strokovna predavanja profesorjev inž. Lorušakova in Setinskega. Jutri se bodo razprave nadaljevale ta zaključile. Udeležniki si bodo ogledali v skupinah posamezne zagrebške industrije, med drugimi električno centralo, pivovarno, plinarno, tovarno »Penkala« in regulacijo Save. V torek se vrši skupni izlet na Plitvička jezera.
*	Poset češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji. Iz Prage poročajo, da je biro češkoslovaške interparlaroentarne unije razpravljal predvčerajšnjim o programu poseta češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji, kakor ga je predložil bivši jugoslovenski minister Pavle Radič, ki se mudi v Pragi na krajšem oddihu.
*	Češkoslovaški vodje tiskani v Sloveniji. Na povratku iz Italije poseti skupina češkoslovaških tiskarniških vodij tudi Ljubljano in Gorenjsko. V Ljubljano prispo v torek 14. t. m. ob 22.05. Do Rakeka se jim peljejo nasproti odposlanci Zveze faktorjev za Slovenijo, Savez graf. radnika in Če-škoslov. Obce, na kolodvoru pa jih sprejmo člani zgoraj imenovanih društev, zastopniki Društva tiskarnarjev, Jugoslov.-češko-slov. Liga in pevski odsek Graiike. Češko-.slov. gostje bodo nastanjeni v hotelu Štrukelj. V Ljubljani ostanejo ves dan 15. t. m. in si ogledajo ljubljanske znamenitosti. — Opoldne kosijo pri Štruklju, zvečer ob pol 21 pa je njim na čast banket v veliki dvorani Kazine. Pri tej priliki izroče slovenski faktorji svojim češkoslovaškim kolegom v spomin album pokrajinskih slik iz Slovenije. V četrtek 16. t. m. se gostje odpeljejo na Bled, kjer ostanejo ves dan. Od tu po-setijo Vintgar in morda tudi Bohinj. V petek 17. t. m. se vrnejo preko Jesenic in Avstrije v svojo domovino.
*	Veliko zanimanje za avtomobilsko tekmo na Ljubelj. Dne 14. avgusta se vrši ua Ljubelju velika mednarodna avtomobilska tekma po novem ocenjevalnem sistemu, o čigar nazornosti smo že poročali. Izredno živo se zanimajo za tekmo tudi v inozemstvu, posebno na Angleškem in v Nemčiji. Angleške avtomobilske revije in listi prinašajo o tekmi obširne članke, kjer opozarjajo na njeno izredno važnost v športnem in trgovskem pogledu. Iz Nemčije pa prihajajo dnevno prošnje za propozicije tekme, posebno od strani udeležencev ADAC-ove vožnje, ki kar ne morejo pozabiti naših krajev. Zanimanje vlada predvsem za avtomobilske kategorije.
' Tujski promet na našem Primorju stalno narašča. V Grikvenico ie prispelo doslej že 1400 gostov, na Rab 1000, v Baško 400, v Novi približno 3«), v Selce. 220, Aleksandrovo 150, na Krk 350, v Ma-linsko 300 in v Kraljevico 120. Zanimivo je, da je v Opatiji komaj 400 tujcev, torej komaj toliko kakor na primer v Baski.
*	Polovična vožnja za nezaposlene delavce omejena. Doslej so borze dela v naši državi dajale nakazila za polovično železniško vožnjo nezaposlenim delavcem, ako so iz enega kraja potovali drugam iskat dela. Radi tega se je ponekod nakopičilo toliko nezaposlenih, da so postali veliko breme javnim institucijam. Sedaj je minister za socijalno politiko odredil, da se bodo železniške vozne olajšave mogli poslužiti samo oni delavci, ki jih borza dela pošlje na delo, odnosno oni, ki jim je delodajalec za-jamčil zaposlitev.
*	Himen. V Ljubljani se je poročil Ivan Grah iz Krke z gdč. Terezijo Juvanovo, hčerko znanega naprednjaka, posestnika in industrijalca g. Frana Juvana iz Ponikev pri Dobrem polju. Bilo srečno! — Nadalje sta se poročila g. Pave! Poglajen, krojaški mojster v Ljubljani-Kodeljevo in gdč. Anica Kemperle, hčerka hišnika v Mestnem domu. Novoporročencem obilo sreče!	900
*	Smrtna kosa. Predvčerajšnjim je v Hra deckega vasi št. 50 (Ljubljana) preminul ugledni meščan posestnik in mesar g. Ant. B i z i ! j. Dopolnil je 59 let. Bil ie miren, skromen mož, narodnjak in poštenjak. Vedno je bil naprednega mišljenja in je vso zvestobo poklanjal štepanjskemu Sokolu. Pogreb se vrši v pondeljek 13. t. m. ob 5. popoldne. — V Ljubljani je v petek umrl v javni bolnici bivši vinski trgovec v Celju g. Pavel Novak v 40 letu starosti. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Pomembna obletnica v Škof ji Loki. Škofja Loka, to staro, prijazno mestece na Gorenjskem, slavi letos velepomembno obletnico — 3001etnico, odkar je zadobila deška šola svoje lastno poslopje. Proslava sc vrši v nedeljo 26. junija ob 9. uri na te-lcvadišču deške šole. Šolsko upraviteljstvo je pretekle dni razposlalo nekaj pismenih vabil širom naše domovine živečim bivšim učencem; vabljeni pa so seveda prav
vsi in naj jim velja to obvestilo kot prijazno vabilo k temu redkemu slavlju. Mnogi bodo porabili to priliko, da se po dolgem času sestanejo s svojimi enakoletnimi šolskimi tovariši in na prijeten način obnove stare spomine na detinska leta. Kdor se namerava udeležiti skupnega kosila, naj to kratko javi upraviteljstvu deške šole vsaj do 24. junija.
*	Gradnja Jadranske železnice. Kakor se doznava iz prometnega ministrstva, se bo v najkrajšem času pričelo s trasiranjem normalnotirne železniške proge Beograd-Tuzla. Ta linija tvori del bodoče Jadranske železnice. Gradnja proge je proračunje-na na približno tri leta.
*	Gradnja ceste na Rakeku. Finančno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 706.000 dinarjev za gradnjo ceste k carinarnici na Rakeku.
*	Spominska plošča padlim dijakom. V avli stare univerze v Beogradu so se te dni pričela dela za štiri spominske plošče na katerih bodo vrezana imena padlih in pogrešanih dijakov beograjske univerze v voj nah od leta 1912. do 1918. Na ploščah je vrezanih nad 300 imen. Svečano odkritje se vrši koncem študijskega leta, najbrže na Vidov dan.
*	Ekspozitura okrajnega glavarstva v Škofji Loki Iz Škofje Loke nam javljajo: Ekspozitura okrajnega glavarstva v Škofji Loki je z odlokom ministrstva za notranje zadeve že zagotovljena in s tem ustreženo prebivalstvu' celega okraja. Apeliramo na hišne posestnike, ki imajo stanovanjske pro store na razpolago, da jih prijavijo županstvu, ki jih bo ob potrebi odkazalo uradniškemu osobju.
*	Preprečen atentat na narodnega poslanca. Akcija makedonstvuiuščih vedno bolj narašča. Kakor poročajo iz Skoplja, je v zadnjem času več atentatorskih trojk prešlo na naš teritorij. Samo srečnemu slučaju je pripisati, da so prošli četrtek prišli na sled trojki, ki je nameravala izvršiti atentat na narodnega poslanca Vasilija Tr-biča. Poslanec Trbič je v četrtek prispel v Prilep. Nekoliko pred Trbičevim prihodom so opazili sumljivega človeka ter o tem obvestili žandarmerijo, ki ie takoi izvršila aretacijo. Aretiranec je prizna!, da je član trojke, kateri je bila poverjena naloga, da ubije poslanca Trbiča. Ker imajo oblasti v rokah tudi podatke o ostali dvojici, je upati, da bo vsa trojka kmalu pod ključem.
MODERNO
in Okusno ste oblečeni, ako si nabavite krasne poletne obleke, bluze, plašče, plisi-rana krila ter vse druge modne potrebščine pri: P. MAGDIČ. modna in športna trgovina, Ljubljana.
______■■■■■■■■■■■■■■■
*	Češkoslovaški državljani v SHS in prijava predvojnih terjatev proti poštni hranilnici na Dunaju. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane na prijavo predvojnih terjatev proti poštni hranilnici na Dunaju, ki se vrši na podlagi tozadevnega ugovora z dne 6. marca 1922. Konskripcijski rok konča 30. avgusta 1927. Čsl. državljani, ki stalno stanujejo v kraljevini SHS ( v območju Slovenije in Prekmurja) in ki imajo omenjene terjatve proti poštni hranilnici na Dunaju, vznikle do 2-6. marca 1919, lahko dcbe pristojne informacije radi prijav od konzulata ČSR v Ljubljani.
*	Uspeh našega avijatika v Franciji. Jugoslovenski avijatični podporočnik Božidar Pavlovič je te dni sodeloval pri avijati-čarskih produkcij v okolici Vicennesa, ki so se dne 6. t. m. vršile v prisotnosti predsednika republike g. Doumerguea. Produkcijam je prisostvovalo nad 50.000 ljudi. Pariški strokovni listi pohvalno omenjajo g. Pavloviča, ki se je iz višine 1000 metrov spustil s padobranom in srečno prispel na tla
*	Glasnika podmladka »Rdečega križa«
je ravnokar izšla 10. številka za junij z različno primerno vsebino in slikami. Med drugim objavlja tudi spis v obrambo planinskih cvetk iz peresa znanega turista Pavla Kunaveria.
Z ozirom na razme nasprotujoče se vesti, katere se širijo o meni in moji trgovini, češ da bodem isto opustil, si štejem v dolžnost, da moje odjemalce, dobavitelje ir prijatelje informiram. — Res je, da potujem koncem junija t. 1. v glavno mesto Argetrtinije Bue-nos Aires. kamor sem povabljen od očeta moje bodoče žene ki stolno živi tam. Med mojo odsotnostjo bo vodil za mere mojo itrgovino g. Saša Kovač v sporazumu z modo sestro ter sem uverjem. da si bosta prizadevala vse cenj. odjemalce čim najboljši po-streči. — Priporočam se cenj. odjemalcem, kakor tudi dobaviteljem, ostaijam z odličnim spoštovanjem FRAN KOLŠEK. trz. z mešani mblagom. Dunajska cesta št. 47.
Tehnična Disarna
Ing. D. Gustinač
oblastno pov. inženjer in geometer, izvršuje vodne in cestne zgradbe ter vsa
geometerska dela. Ljubljana, Zrinjskega c. 7.
4 Nabava rokodelskega orodja za invalide. Ministrstvo za socijalno politiko je odredilo, da se ponovno nabavi večja množina poljedelskega orodja za invalide.
*	Bodoči junak iz Like. Iz Ogulina poročajo, da je v tamkajšnji okolici seljakinja Manda Mohar rodila te dni zdravo moško dete. ki je tehtalo 5.5 kg ter je bilo dolgo 65 cm. Izredni porod je vzbudil med tamkajšnjim ljudstvom veliko senzacijo.
*	Samomor radi bolezni Sn bede. V Zagrebu je izvršila samomor 30 letna služkinja Alojzija Lužar, pristojna v Trcbelno lia "Dolenjskem. Izpila je večjo količino amoni-jaka ter je bila prepeljana v Zakladno bolnico, vendar je ostala zdravniška pomoč brez uspeha. Vzrok obupnega čina je bolezen in beda.
*	Blazna žena hotela utopiti otroka. V Sarajevu je bila predvčerajšnjem le po srečnem naključju preprečena -velika nesreča. Ko je lOletna • Andra Antonovič vodila svojega triletnega bratca preko mosta čez Mlljačko, ji.je neznana ženska iztrgala otroka ter ga hotela čez ograjo vreči v Miljačko. Na srečo je v istem trenutku prišel na most policijski stražnik, kateremu se je posrečilo preprečiti nesrečo. Ugotovilo se je, da ie neznana žena blazna. Izročili so jo v bolnico na opazovanje.
*	Pevski zbor UJU v Ljubljani priredi v nedeljo, 19. junija dva koncerta ta sicer enega ob 15. v Domu v Št. Vidu nad Ljubljano, drugega ob 20. v Sok. domu na Viču. Spored obsega mešane in ženske zbore najnovejših slov., brv. in srbskih pesmi. Zveze .po železnici in avtobusa v Št. Vid so zelo ugodne iz Ljubljane in z Gorenjskega. Cene so nizke.
Visoka provizija
se nudi prodajalcu, ki ima zanimanje za razpečavanje sredstva za uničevanje mrčesa, znamke »MORTOL«. Reflektanti naj se oglasijo takoj. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
*	Prostovoljno gasilno društvo v Mostah,
proslavi svojo 30 letnico dne 3. julija t. 1. Ob tej priliki se vrši velika javna tombola z 5 glavnimi dobitki in z večiim številom malih dobitkov. Prosimo slavno občinstvo kakor tudi sosedna društva, da pridno posegajo po srečkah, in nam pomagate do pre-PGtrebnega orodja.	898
*	Ali že veste kje ste solidno postreženi? Razne vrste vezenine, ženske in moške nogavice dobite Po solidnih cenah pri Franc Pavlinu, Gradišče 3.	714
*	Neprijetno potenje kože (nog in rok) sigurno odstrani »Formacit« mazilo. Tuba Din 15. Zahtevajte orig. »Formacit« v dro-gerijah. Depot drogerija Adria. Ljubljana Šelenburgova ulica 1., za Celje drogerija Vrtovec.	796
*	Chinoferrin kin? vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente.'Krepi kri, daje tek za jelo Dobiva se v všeh lekarnah. 592
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Predno odpotuješ na letovišče si nabavi najmodernejši pisemski papir katerega dobiš v veliki izbiri edinole pri tvrdki M. TIČAR, Ljubljana.	129
*	Poziv vsem Sokolskim župam in društvom! Ponovno prosimo, da naj se nam pošljejo takoj prijave za zlet. sicer bomo primorani odklanjati vsako odgovornost za točnost in red. Zletne znake po 20 Din komad, naj naroče društva direktno takoj, istočasno z znaki pa tudi potrebno število železniških legitimacij. Vsa ta naročila pošljemo po poštnem povzetju, nakar opozarjamo vsa društva. Vsi dopisi namenjeni na Zletni odbor, naj se pošiljajo izključno na naslov, Ljubljana, Tabor. — Zdravo! — Zletni odbor V. pokr. zleta JSS.
*	Pisalnj stroji »Halda« so vsled svoje iz-bcrne konstrukcije in prvovrstnega švedskega materijala splošno poznani in že povsod uvedeni. Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo Ant. Rud. Legat & Co. Maribor, Slovenska ulica 7.
*	»Legatin« edino sredstvo proti potenju rok in nog »Legatin« Maribor, Slovenska ulica 7.
+ Dražba lova. Vsled razveljavljenja lovsko - zakupne pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe z dne 4. maia t. 1. se razpisuje za lovišče občine Križka vas ponovno dražba, ki se bo vršila na uradnem dnevu v Višnji gori dne 6. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne. Lovišče meri 551 ha in bo oddano za dobo do 31. marca 1933. Dražbeni pogoji so isti, kakor za prvo dražbo in so razvidni do dneva dražbe pri tukajšnjem uradu.	905
*	Veli&a žehta ni več strašilo, pred katerim je vsaka gospodinja enkrat, ali dvakrat mesečno trepetala. Danes ie vsaka gospodinja v stanju, da tako delo opravi kot za zabavo. Vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, a potem ga prekuhaj z »Radionom« v času, ko pripravljaš kosilo. Končno izperi v čisti vodi, pa je v eni uri pranje gotovo, a perilo belo kot sneg.
*	Danes popoldne pri Gradu v Kašlju ob
vsakem vremenu veselica tamošnjega gasilnega društva. Izvrstna kapljica, gorka in mrzla jedila, tudi ribe!	903
*	Sveži svetlopisni papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, ozalid za suho proizvajanje kopij skicni in pavzni papir najfinejših specialnih vrst, vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Iv. Bonač Ljubljana.	120
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu. krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nlu žil. motenju preosnove. ostarelosti. kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice
^□□□□□□□□□□□crajaaDm^
g Drugo kolo državnega prvenstva
□	D a n e s ob 17. uri
l Hašk (Zagreb) : Ilirija
g Predigra ob 15'30. — Izbirna tekma dveh medklubskib ljublj. moštev, n Na igrišču Ilirije.	Ob vsakem vremenu.
Veliko pozornost vzbujajo v zadnjem času na tukajšnjem trgu elegantni, krasno izdelani 4-sedežni 6-cilindrski
..ERSKINE"
znane tovarne »STUDEBAKER«,
katere ima v zalogi tvrdka A. LAMPRET, LJUBLJANA, _Dunajska cesta 22.
(3 km). Sezona od 1. maja do.30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon.	142
*	Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu ta kakovosti vse druge. 53
*	Zahtevajte pri Vašem trgovcu vedno izrecno samo »Froš« muholovke z varstveno znamko —2aba — in patent obešaeem.
325
VINO 8 DIN Restavracija pod «Skalco» 886 Mestni trg 11._
3ioioioioioioioioio
Jfajlepša prilika!
Vsled opustitve trgovine Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg št. 5, I. nadstopje, se razprodaja konfekcijsko blago za vsako ceno — tudi v partijah. 679Sa 'OBOIOaOBC3IC3IC3IC=)IC3ie
MR.BAHOVIC

»Planinka« zdravilni čaj
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mo kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom: Lekarna Baho-vec, Ljubljana. 174-a
Vsedelavski zlet v Ljubljani
izvrstno posnet v filmu se predvaja danes pri vseh predstavah velefilma
«V VRAŽJI DOLINI...«
ELITNI KINO MATICA
Iz Ljubiiane
u— Gostovanje bolgarskega tenorista g. Gospodinova ie snoči gledališče skoraj napolnilo. Publika je sprejela mladega Bolgara z izredno simpatijo in mu prirejala po vseh dejanjih prav posebno prisrčne ovacije. G. G o s p o d i n o v je pel partijo dona Joseja v aCarmen« z blestečim glasom, ki je v sredini zelo prijeten in izdaten ter v- višini prav zadovoljiv. Odlikuje se s prijetnim toplim čustvom ta dobro, živahno igro. Kot začetnik semtertja še pretirava in v into-naciji ni vedno siguren. Gotovo ga je zlasti spočetka ovirala trema. Ko si pridobi rutino in umerjenost, bo g. Gospodinov izvrsten tenor. Za naš ansambl bi bila dobrodošla pridobitev. Odličen Escamillo v spevu in igri je bil drugi gost g. Primožič iz Zagreba. Svojo partijo podaja čisto v laškem slogu silno efektno. Izborna Carmen je ga. T h i e r r y K a v č n i k o v a, ki je izdelala partijo do detajlov vrlo zanimivo: poje sijajno in igra zlasti v poslednji sceni imenitno. Vsa predstava ie bila zelo srečna. Z viharnim ploskanjem so bili odlikovani gg. G os p o d i n o v, Primožič, ga. Thierryjeva in ga. Ribičeva, katere Micaela je resnično prav lepa kreacija Bilo je tudi mnogo cvetja. Posebej je publika simpatično pozdravila g. ravnatelja Poliča, ki je vso opero temperamentno dirigiral.
u— Ženski Pokret. Ga prof. Leposava P e t k o v i č, predsednica našega Narodnega ženskega saveza, ie te dni odpotovala v Ženevo, kjer se vrši seja upravnega odbora internacijonalnega ženskega saveza v zvezi s konferenco o zaščiti dece. Na povratku se bo ustavila v Ljubljani, da poroča o delu uprave v zadnjih dveh letih. Kraj in čas predavanja se bo pravočasno objavil, za danes !e opozarjamo nanj vsa ženska društva, ki so člani saveza, pa tudi vsakogar, ki se zanima za delo internacijonalnega ženskega saveza.
u— Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani razpisuje za prihodnji teden 27 praznih stanovanj. Dodelitveni naroki se vrše v sredo 15. t. m. in petek 17. t. m. vsakokrat ob 8 uri dopoldne v razpravni dvorani stanovanjskega sodišča. Na ta razpis se opozarjajo posebno državni uradniki, ki imajo po čl. 8, oziroma 10. nov. k stan. zakonu pravico do dodelitve stanovanja po stanovanjskem sodišču. Seznani teh stanovanj je strankam na vpogled ob delavnikih med uradnimi urami v sobi št. 2 pisarne stanovanjskega sodišča.
u— Odbor Sokola I. se topjo zahvaljuje vsem činiteljem, ki so z delom, s prispevki ali svojo navzočnostjo pripomogli, da je bila slavnost razvitja prapora v zvezi z javno telovadbo res svečana ta v vsakem pogledu
zelo uspela. Številni poset svedoči. da naša široka javnost ceni naporno prizadevanje Sokola I-, ki mu niti skrajno težki gospodarski položaj ni mogel zlomiti volje in poleta do rednega vsestransko dobro organiziranega društvenega dela PO odborih io odsekih. Bodrite in pomagajte tudi nadalje, da junaške taborske čete ne upešajo!
u— Sokolsko društvo v Štepanji vasi naznanja svojemu članstvu, da je preminul brat Anton Bizilj. Pogreb bo v ponedeljek ob 5. popoldne. Zbirališče članov v kroju ob pol 5. popoldne pred hišo brata Acžiča Pri mitnici. Zdravo!
u— Prireditev Primorcev na binkoštni pondeljek je uspela sijajno. Že kmalu po pričetku je zmanjkalo prostorov in je mnogo gostov odšlo. V najboljšem razpoloženju je nenadoma dež razkropil posetnike. Takoj so bili notranji prostori gosp. Batiča do zadnjega kotička zasedeni — seveda so mnogi iskali prostora zaman — ter so bili prisiljeni zapustiti veselični prostor. Radi tega se sšagra« ni mogla nadaljevati. Radi nastalih težkoč odbor Primorcev šagre ne more ponoviti danes, kakor so to pesetniki želeli. Bo pa prireditveni odbor prirejal vsako leto na binkoštni pondeljek s Primorsko šagro«. Tem potom se prireditveni odbor zahvaljuje darovalcem peciva in dobitkov, posetnikom veselice in vsem onim, ki so pripomogli, da je prireditev tako dobro uspela.
u— Maturantinje učiteljišča pri Uršulbi-kah v Ljubljani iz leta 1907 iskreno vabim glasom dogovora ob naši 15 letnici, da se gotovo prav vse udeleže dvajsetletnice, ki smo jo z najbližnjimi dogovorile za dan 19. avgusta v Uršulinskem samostanu v Ljubljani. Priglase in event. predloge za morebitni posebni program sprejema: Anica Lebar, strokovna učiteljica v Ljubljani, Flori janska ulica 7. — Na veselo svidenje!
u— Robinson Crusoe. Danes ob 9.30 in 11. dopoldne predvaja ZKD v kinu Matica III. de! in konec omenjenega filma, ki je našel pri naši publiki, zlasti pa pri mladini nadvse razveseljiv odziv. Včerajšnja popoldanska predstava je bila razprodana. Opozarjamo c. občinstvo da je zanimanje za ta film izredno veliko, radi česar naj obišče v čim večjem številu že prvo predstavo. Cene običajne: 2 in 4 Din za sedež.
u— II. razstava umetnin na Ljubljanskem velesejmii. Vsi prijavljenci naj najkasneje do. 15. t. m. vpošljejo prijavnice in za razstavo določena dela na upravo Velesejma v Ljubljani, da je omogočen aranžma razstave in sestava kataloga. Kdor do 20. t. m. ne v pošlje pravilno izpolnjene prijavnice, se njegova dela ne bodo vpoštevala pri sestavi kataloga.
Radi pozne sezije ZNATNO ZNIŽANE CENE
Oglejte si naše izložbe!
GRICAR & MEJAC.
LJUBLJANSKI SOKOL
priredi
v četrtek 16. junija
na vrtu Narodnega doma
veselico v korist spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja.
u— Organizaciji absolventov strojne ter elektrotehniške delovodske šole v Ljubljani imata skupni izredni občni zbor v svrho združenja obeh organizacij v nedeljo, dne 26 t. ni. ob 9. uri v poslopju tehniške srednje šole v Ljubljani. Ako obč. zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se vrši eno uro pezneje nc glede na število navzočih članov ter bo sklepčen z nadpolovičnimi glasovih prisotnih vsake posamezne organizacije.
u— Udruženje železniških činovnika kraljevine SHS ima svoi redni letni občni zhor v nedeljo dne 12. junija t. 1. ob 13.30 popoldne v Zidanem mostu v kolodvorski restavraciji. Tovariši se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže.
u— Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani ima odborovo sejo v torek, 14. t. m. ob 21. v I. nadstropju Kmetijske družbe. Turjaški trg; vabljeni vsi člani.
u— Povodni mož in leoa Urška nastopita na ljudski veselici »Jadranske Straže«, zdru ženi z izletom jx> Ljubljanici danes popoldne pri Mokarju na Ižanski cesti.
u— Sokolsko društvo na Viču ponovno opozarja vse prijatelje Sokolstva in okoliška bratska društva na svojo letošnjo telovadno prireditev združeno z veselico, ki se vrši na lepem in senčnatem vrtu gosp. Pavliča na Glincah (poleg cerkve) Igra že-lezničarska godba «Sioga». Spored je jako Pester in bo za zabavo vsestransko dobro preskrbljeno. Torej danes vsi na sokolsko prireditev na Viču. — Zdravo!
u— Velika ljudska veselica v Hribarjevem gaju, ki jo priredi Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo-Tmo-vo, se vrši zaradi letalske prireditve, namesto 26. junija v nedeljo dne 3. julija. Vsi ki si žele izvrstnega okreočila in najboljše .zabave posetijo naj zeleni Hribarjev gaj, kjer bodo poleg petja, godbe, plesa »a no«
vem odru, tombole Itd, tudi razne najnovejše prireditve za smeh I« kratek čas. — Odbor.	901
u— Družabni sestanek starešin JNAD Jadrana se vrši v sredo 15. t. m. Zbirališče ob 20. v Jadranu, T omam ova ul. 3. Vabimo vse starešine, da se sestanka sigurno udeleže. — Odbor.
u— Koncert v hotelu «Tivoli» s pomnoženim orkestrom, se vrši v nedeljo 12. t. m. od 15. do 20 ure. Priporoča se Vekoslav Dolničar.	899
n— V nedeljo dne 12. t. m. se vrši velika javna veselica s plesom na vrtu gostilne R. M. Batič (Reinlnghaus) v Sp. Šiški. Vstopnine ni. Prireditelj vabi k obilni udeležbi.	898 u— Namesto cvetja g. Cernetu daruje rodbina Polachova 100 Din za oslepele vojake. G. Lud. čeme daruje v spomin svojemu umrlemu bratu Din 100 Podpornemu društvu slepih. Za oba pl. darova se kar najlepše zahvaljuje odbor Podpornega društva slepih.
u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Liubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93 u— Kratek čas še traja razprodaja v konfekcijski trgovini Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg It. 5, I. nadstr. Neverjetno nizke cene.
ITO — zobna pasta najboljša!
u— Parna kopel v hotelu »Slon« bo od 7.
t m. dalje vsak torek sredo in četrtek od po! 8. do 13. odprta. Od 14. do 18. le za pršno kopel. V petek, soboto m nedeljo je parna kopel ves dan odprta, ozir. v nedeljo samo dopoldne. Pršna kopel samo 6 Din.
priporočamo zalogo krasnih damskih oblek, kostumov, kril in bluz najmodernejšega kroja
BELIHAR & VELEPIČ - MESTNI TRG
u— »Lipov dan« je danes za postavitev spomenika žrtvam na Suhem bajeriu. Da ne ostanejo nedolžne žrtve nepozabljene in da pomagamo sirotam! Segajte pridno po cvet ju. da s tem omogočite skorajšnio postavitev skromnega spomenika ter pomoč prizadetim družinam!
u— Nove razglednice Ljubljane v bakro-tisku je po svojih slikah založil Vekoslav Kramarič- 10 slik, ki predstavljajo pogled na Grad z Lj. kreditne banke. Stritarjeva ulica z Gradom, Miklošičevo cesto, Aleksandrovo pesto, opero, justično palačo, Ljub Ijanski dvor, glavni kolodvor, Tivoli in Grad s tivolskega parka, so prav lepe, čiste in lične ter stanejo 8 Din. Dobivajo se pov-sodi in so prav okusno nadomestilo za številne šušmarske ljubljanske razglednice, ki so jih pri nas prodajali pred vojno.
u— Tatinski drobiž. Iz zajčjega hleva na Selu 52 je v noči- na 10. t. m. neznan tat ukradel Ivanu Bergmanu 30 Din vrednega zajca. V sili kradejo tatovi celo pse in jih potem prodajajo raznim interesentom. Tako je bilo zadnje čase lastnikom odpe-Ijanih več psov. Predvčerajšnjim je neznan ziikovec odpeljal zopet 9 mesecev starega psa — dobermana vrednega 500 Din uradniku Franu Vindišu, stanujočemu na Dunajski cesti št. 35.
u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji primeri: 2 tatvini, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 1 prestopek beračenja, 2 prestopka obrtnega reda, 1 prestopek zglaševalnih predpisov in 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer 1 radi prepovedanega povratka, 1 radi vlačugarstva ter 1 radi tatvine cvetlic.
u— Pobegla deklica. Od svojih staršev, stanujočih na Selu št. 71. je že pred mesecem pobegnila 13 letna Ladislava Lovren-čič. ki se baje potepa Po ljubljanski okolici ter se zadržuje pri kmetih. Deklica je zanemarila šolo vsled česar ima strah vrniti se domov.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza. Občni zbor se preloži radi Cerkvenikove premiiere v gledališču od pondeljka na petek 17. iimija. Vrši se v čitalnici ■»Študijske knjižnice« ob 20. zvečkr.
a— Odvetniški izpit je napravil pri viš» jem deželnem sodišču v Ljubljani g. dr. Filip Kumbatovič, ki je bil že dolgo let odvetniški kandidat v Mariboru.
a— Nov nemški odvetnik. Odvetniški izpit je napravil Nemec dr. Edvard Bučar, doslej odvetniški kandidat v odvetniški pisarni sodnega nadsvetnlka v pok. g. Ravnikarja. V Mariboru imamo sedai že 6 nemških odvetnikov in ravnotoliko kandidatov.
a— Udruženje Jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev podr. Maribor sklicuje za dan 13. junija ob po! 10. javen shod v Gotzovi verandi s sledečim dnevnim redom: 1. Protest proti redukciji plač in osobja. 2. Ukinitev legitimacij za družinske člane delavskega osobja. 3. Splošen želez-ničarski položaj. 4. Poročilo Centralnega odbora iz Beograda. 5. Raznoterosti. — Železničarji, vsi na ta shod, da protestiramo proti današnjemu neznosnemu in brezpravnemu staniu!
a— Iz mariborskega gledališča. Zadnje gostovanje ge. Mitrovičeve bo v nedeljo dne 12. junija zvečer v opereti »Grofica Marica«. — V pondeljek, dne 13. t. m. se poslovi od mariborskega občinstva bivši ravnatelj mariborske drame z. V. Brattna. Pri tej priliki se vprizori v režiji gosta najnovejše Cerkvenikovo delo »Očiščenje«, tragedija v šestih slikah.
e— Koncert Prih. nedeljo, 19. t. m. ob 17. pop. priredita g. Kontara na klavirju in Vidmajer na vijolini koncert v dvorani ra-dio-termalnega kopališča na Laškem z jako zanimivim programom. Zveza z vlakom je ugodna.
a— Srečke drž. razredne loterije, dobite na glavni pošti v Mariboru.	902
KUPUJTE I
pomladanska oblačila lastnega Izdelka 1 Dokazano najnižje cene.
JOS. ROJINA, LJubljana
oioioioioioioioioic
KONCERT
danes od 20. do 1. ure.
Restavracija., Pod Skalco'
Mestni trg št 11. oioioioioioioioioic
Priporočamo! Samo nekai časa še traja prodaja vsega, radi preselitve preostalega oblačilnega blaga po izredno globoko znižanih cenah. Ostanki po skoraj polovičnih cenah. Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovenske tiskarne.
Odstranite neprileteo iti iz ust
Ta neugoden pojav je zelo razširjen. Dotičnik sam to ne opazi. Mnogim je to povzročilo veliko škodo in neugodnosti. — Sigurno sredstvo proti temu je »Pebecoc pasta za zobe. Ona osveži in čisti.
PEBECO, pasta za zobe.
V hudih, vročih pasjih dneh na svetu vsi trpe, uradniki in delavci, hladila si žele, nič boljšega ni za takrat, kot čaša >CLIO< limonade,
ki obdrži človeški rod, da v vročini ne propade.
Iz Kranja
r— Motorna brizoalna, ki jo je nabavilo skupaj z avtomobilom pri pariški tvrdki Renault tukajšnje Prostovoljno gasilsko in reševalno društvo, je že dospela v Ljub« Ijano. V pondeljek jo bodo zacarinili, nas kar jo bo tekom prihodnjega tedna pre« vzelo gasilsko društvo.
r— Gasilsko slavlje v Besnici. Danes po« poldne praznujejo v Besnici nad Kranjem gasilski praznik z blagoslovitvijo lastnega doma in brizgalne.
r— Dvodnevno gostovanje ljubljanske opere v Kranju. Ljubljanska državna ope« ra priredi v sredo 15. in v četrtek 16. t m. prvo gostovanje na Gorenjskem, na odru kranjskega Narodnega doma. Prvi večer ob 20. bodo izvajali opero »Seviljski brl« vec» z najboljšimi solisti ljubljanske ope* ie. Drugi dan na praznik ob 16. pa bodo dali popularno opereto »Grofica Marica®. Opereta se bo izvajala povsem neokrnje« na, nastopijo kompletni orkester, zbori, ba« let. Vprizoritev »Grofice Marice® je od. visna od uspeha predprodaje vstopnic, za« to segajte pridno po njih!
r— Predprodaja vstopnic za *Grofico Maricokatere poset je vsled popoldan« skega časa na praznik in ugodnih železni« ških zvez nadvse ugoden za prebivalstvo sirom Gorenjske, ie organizirana po vseh večjih krajih, in sicer ▼ Kranju pri trg. Hlebš, na Bledu v trafiki Mandeljc poleg pošte, na Jesenicah v trg. Mežek, v Radov« Ijici v traf. Jaklič, v Tržiču v trg. Globoo« nik in v Škofii Loki pri hišniku Sokolske. ga doma.
Velika javna tombola
Sokolskega društva v Stražišču bo v nedeljo, 12. -unija ob 15. uri. ■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■•■■•■■■■a
Iz Litije
i— Zadeva litijske elektrarne. Potreba po stalni dobavi elektrike stopa zopet v ospredje. Saj je vendar vsak industrijski napredek Litije in bližnjega Gradca nemo. goč, dokler se ne zasigura" stalna in cenena množina električnega toka. Predlagajo »e najrazličnejši načrti; za katerega se bodo izrekli merodajni faktorji, še ni možno pro« lokovati. Sedanji način, ko ima občina \ režiji topilniško elektrarno je samo izhocr za silo, da bi pa gradila občina svojo last« no elektrarno je v sedanjem pomanjkanju kapitala precej riskantno. V poštev priae še prevzem neke bližnje elektrarne, ki im« dovolj sile na razpolago, kjer pa so režij« ski stroški malenkostni v primeri s sedaj njimi. Iz zanesljivega vira doznavamo, da je zadnji način rešitve v električnem vpra. šanju za naš kraj še najbolj priporočljiv in še najbolj ugoden. Potem se bo industrija bolj razvila.
i— Osebna vest. Tukajšnja poštarica go« spodična Pija Valantova je po službeni po« trebi premeščena v Novo vas pri Rakeku. Na novem službenem mestu ji želimo vse najboljše.
i— Poziv članom Sokola. Bratsko Sokol« sko društvo v Laškem ima danes svoj let« ni nastop z razvitjem društvenega prapora.
Odbor vabi članstvo, da se v čim večjem številu odzove njihovemu povabilu. Udele. j ženci, ki se izkažejo s sokolsko legitimaci. i jo, imajo v kopališču znižano ceno. Vožnja polovična.
i— Nova brizgalna. Gasilno društvo v Zavrstniku ima danes svojo slovesnost z blagoslovljenjem nove motorne brizgalne. Po svečanostih, obhodu in govorih prosta zabava.
i— Preureditev podjetja. Rotarjeva žaga v Mošeniku, kjer so se radi defekta razbili pogonski stroji, je že v toliko r«tivrir*nt, da prične že prihodnji teden z rednim obra« tom.
i— OSpice. Med deco se je pojavilo že več primerov ošpic. Zdravniki prepovedo v takem slučaju deci iz obolele rodbine obisk Šolskega pouka. Ako se bodo točno izpolnjevali zdravniški predpisi, je upati, da bo epidemija kmalu pojenjala.
i— V obvestilo. Kakor običajno, tudi le» tos pohiti podružnica SPD n« kresni ve. čer na Kum, kjer sc bo žgal kres. Odhod z vlakom ob 15.
i— Za etalski miting, ki se vrši 26. t. m. na velikem vojaškem vežbališču pri Ljub« ljani ima vstopnice v zalogi učitelj Župan« i čič. Številke vstopnic pridejo tudi v Srebno 1
žaro, in se bo mogoče srečnikom, katerih številke bodo izžrebane, zastonj popeljati z avijonom. Požurite se z nakupom vstop« nic. Za udeležnike je zaprošena polovična vožnja.
Iz Novega mesta
n— Volilni odbor Gospodarske stranke priredi v torek 14. t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma javni volilni shod. Poročal bo župan dr. Režek o dosedanjem in o bodočem gospodarstvu v naši mestni občini. Opozarjamo volilce, da se tega sho« da polnoštevilno udeleže.
n— Iz stavbnega gibanja. Kleparsko pod; jetje A. Agnitsch bo sezidalo večjo delav. nico, kjer bodo nameščeni že sedaj v obra. tu provizorično montirani električni stroji. G. Josip VVindischer, mesar in gostilnčar v Kandiji.št. 22, gradi poleg gostilne novo avtogaražo, kjer bo prostora za 7 avtomo« bilov. — G. Josip Lešnjak, lončar v No. vem mestu si bo postavil lončarsko delav. nico v hiši št. 239.
n— Gledališki večer v Sokolskem domu. Sinoči so vprizorili člani Narodnega gleda« Iišča iz Ljubljane tri enodejanke. Dvora« na je bila dobro zasedena. Drevi se enode« janke ponove.
n— Trgovino z deželnimi pridelki je od« pri g. Franc Kos v Kandiji.
n— Za povzdigo živinoreje v nov orne? škem okraju. Pod vodstvom okrajnega ži.« vinozdravnika Stuparja, okrajnega kmetij« skega referenta Malaska in zastopnikov po« sameznih občin se je vršilo premovanje in licencovanje bikov v Kandiji, Žužemberku in v Trebnjem. Opazilo se je, da trpi reja bikov radi pomanjkanja krme in dobre oskrbe. Sicer pa jc izid premovanja prav zadovoljiv. Državne podpore se zaenkrat še niso delile, ker še niso bile nakazane.
n—r Napredni volilci v Novem mestu vo« lijo 19. t. m. prvo skrinjico.
n— Posilstvo. Radi posilstva komaj 11« letnega dekletca, ki je služilo pri posest, niku M., je bil aretiran in odveden v zapor okrožnega sodišča 20Ietni Ivan Žnidaršič iz Žabje vasi.
Iz Trbovelj
t— V četrtek 16. *■ m. vsi na shod k Do« linšku v Hrastniku. Poročata poslanec dr. Pivko in dr. Rape iz Ljubljane.
t— Občni zbor Zadružne elektrarne v Trbovljah bo 23. t. m.
t— Pevsko šolo so ustanovili te dni na Vodah.
t— Delovanje okrajnega zastopa Laško. Včerajšnji «SJovenec» zagovarja delovanje sedanjega gerenta okrajnega zastopa. Toda kako se tu dela, je poleg drugih pikantno« sti, ki smo jih že objavili, razvidno tudi iz tega, da je te dni sklical -'erc-nt Hrastnik sejo, ne da bi se je sam udeležil oz. jc pravočasno preklical, če je sam zadržan. Kajti vsakdo ve, da ga njegov namestnik ne more zastopati, ker ga jc gerent izklju. čil od sodelovanja, kar je opetovano do« kazal s tem, da zastopa gerent sam okraj, ni zastop pri vseh komisijah. Tako so se seje udeležili večinoma vsi sosvetniki. ki so kljub odsotnosti gerenta hoteli na dnev. ni red. Ko pa jih je okrajni glavar poučil o nepravilnosti nameravanega postopanja, so se razšli. Ogorčenje proti gerentu Hrast« niku je zelo veliko in se, kakor čujemo, pripravljajo sosvetniki iz trboveljske obči« ne k energičnemu koraku.
t— Občni zbor in shod hišnih in zemlji» ških posestnikov vse trške občine Trbov Ije se vrši danes v nedeljo ob 15. uri v šoli v Trbovljah. O stanovanjskem zakonu in davčnih zadevah poroča zvezni predsednik g. Frelih iz Ljubljane, zato so na shod vab. ljeni vsi posestniki, ali so člani društva ali ne.
□aaoannrnnnnnnnanonmnnnnnnn
Srečke!
Efektna loteria Invalidskega doma Trbovlje nudi mnogo krasnih dobitkov, glavni eno-nadstropna hiša. ki se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din.
Iz Ptuja
j— Avtomobilske vožnje. Občinstvo, zla. sti Haložani se pritožujejo, da vozi avto na progi Sv. Barbara v Halozah.Ptuj ne« točno. Prevaža tudi pošto. Dogaja se, da pride avto prepozno k poštnemu vlaku, kar ima za posledice, da izostane pošta in mo« rajo potniki čakati na drugi vlak, kaT ni baš prijetno. — Zadnje čase se je otvorila tudi avtomobilska zveza Ptuj.Varaždin.Va« raždinske Toplice in obratno, ki vozi dva« krat dnevno. Ta avto vozi čez Zavrč in Vi« nico.
j— Vlom v buffet v mestnem kopališču. V noči od 7. do 8. t. m. je neznan storilec vlomil v buffet v mestnem kopališču, ki ga ima v najemu g. Juri Pichler, kavarnar «Evrope» v Ptuju. Škode je baje samo za kakih 300 Din na čokoladi in bonbonih. Sumi se, da ima vlom na vesti Mart. Mla« key, o katerem smo poročali pred par dne« vi, da se je neopazen vtihotapil v stano« vanje bančneg a ravnatelja A. Matevžiča ter okradel kuharico Rozo Berjak. Bil je isti dan po priznanju tatvine puščen na svobodo, pa je že zopet na sumu tatvine.
j— Vožnje z motornimi vozili po drevv redih in pešpotih. Zadnje čase se močno opaža razvada, da se vozijo in dirkajo raz« ni motorači po tukajšnjih drevoredih, zla« sti mimo ptujskega kolodvora, kakor tudi drugje. Mestni magistrat se je že ponovno obrnil na tukajšnjo varnostno stražo in jo zaprosil, da vsakogar, ki prenaglo vozi, ali uporablja pota, ki za poskušnje, trenažo aii drugo tako vožnjo niso dovoljena, takoj prijavi in kaznuje.
j— Sokolska prireditev v Ptuju. Odločili smo se, da ponovimo slavnostno prireditev, ki je bila določena za 5. junij, to nedeljo 12. junija. Vrše se vsi sokolski nastopi, ki bi se bili vršili na dan zleta. Program je torej zelo obširen. Imamo tudi odlično ve. liko godbo, ki bo svirala od 15. dalje V krasnih na grški način stavljenih šotorih se bodo nudila dobra in cenena jedila. Pre« skrbljeno je vsestransko, da bo zabava v-našem divnem ljudskem vrtu izborna. Od« bor Sokolskega d-ruštva v Ptuju.
j— Zopet tatvina mladega vajenca. Ne« ki 161etni čevljarski vajenec, doma iz Slo« venje vasi, se je vtihotapil v stanovanje bančnega ravnatelja g. Matevžiča teT ku« harici Rozi Bezjakovi pokradel precej zlat« nine in drugih vrednotin, poleg tega pa go« tovine 800 Din. Policija je mladega zlikov. ca hitro izsledila in našla tudi ukradene predmete, ki jih je nekaj že razprodal po Ptuju.
Šport
II. kolo državnega prvenstva
Hašk : Ilirija Danes ob 17. se sreča favorit za državno prvenstvo Hašk s prvakom Slovenije SK Ilirijo. Hašk je v zadnjem času dokazal, da je prevzel v zagrebškem nogometu vodstvo s tem, da je absolviral letošnjo prvenstve« no sezono s samimi zmagami. T\idi svojo prvo težko preizkušnjo v državnem prven« stvu, na vročih tleh Sarajeva, je odločil v svojo korist. Hašk nastopi proti Iliriji v svoji najmočnejši postavi. Velika opora mu bo tudi veliko število «drukarjev», ki pri. spejo s posebnim vlakom iz Zagreba.
Ilirija stoji pred težko nalogo. Ker igra na domačem terenu, ima vsekakor več šans. Ako bo njeno moštvo doseglo ono formo kakor proti Gradjanskemu, potem se hude« ga ni bati. Pričakujemo od našega prvaka, da bo dostojno znal reprezentirati slovcri. ski nogomet. Tudi od občinstva pričakuje« mo, da bo dalo moštvu trdno oporo, ki je nujno potrebna pri takih tekmah.
Ob 15.30 nastopita dva tima A in B. A tim tvori Primorje, B tim pa ostali naj. boljši igralci ljubljanskih klubov. Obe igri se vršita ob vsakem vremenu.
Deveta olimpijada
Leta 1928. sc vrši IX. olimpijada v Am« sterdamu, za zimske športe pa zimska olim« pijada v St. Moritzu. Letna olimpijada se vrši julija meseca, zimska pa že v februar, ju. Olimpijade se udeleži preko 40 držav vsega sveta.
Organizacijo odhoda naše reprezentance športnikov in skrb za finansiranje je pre« vzel v to svrho izbrani Medjusavezni od* bor za IX. olimpijado, ki ima svoj sedež v Zagrebu, in katerega so ustanovili vsi športni savezi. Delo tega odbora je osredo. točeno predvsem na to, da zbere dovolj denarnih sredstev, da bo mogel kriti stro« ške potovanja in oskrbe za naše najboljše športnike, pa tudi da omogoči dostojno opremo za nje. Medjusavezni odbor se je obrnil na predsednika vlade s prošnjo za denarno podporo, zaprosil je za podporo mesto Zagreb, vse vclebanke in vse prija« telje športa. Vrhu tega je zaprosil in dobil dovoljenje Ministrstva poljoprivrede za iz« vršitev sportske loterije, razmišlja pa tudi o tem, da bi se nabavili ceneni in okusni propagandni znaki. V svrho intenzivnejše« ga nabiranja se bodo priredili olimpijski dnevi v nedeljo dne 11. septembra t. 1. in maja 1. 1928. po vsej državi naenkrat. V teh dneh se bo priredilo manifestacije za olimpijado, večje športne prireditve, mati« neje in i.abiranje denarnih sredstev v ta namen. Medjusavezni odbor bo poskusii vse, da najde dovolj sredstev za dostojno zastopanje naše državo na bodoči olimpija. di. Vse ostale države delujejo mrzlično na pripravah za to največje svetovno tekmo« vanje, vsled česar mora biti naša dolžnost, da se zavedamo važnosti in pomembnosti državne reprezentance na olimpijadah in da po svojih močeh podpiramo olimpijsko akcijo.
V Sloveniji se je ustanovil posebni Od. bor za propagando IX. olimpijade v Slove« niji, ki ima nalogo, podrobno izvesti pro. pagando v naših krajih. Sestavljajo ga splo* šno vse športne organizacije, ki imajo svoj sedež v Sloveniji. Predsednik tega odbora je znani športnik dr. Fran Zupane.
Ž. S. K. Hermes. Izredni občni zbor se vrši danes ob 19.30 v salonu restavracije Gorenjski kolodvor. V slučaju nesklepčno« sti se vrši isti pol ure kasneje ob vsaki ude« ležbi.
Reka : Panonija. Prvenstvena tekma II. razreda med Reko in Panonijo se vrši danes ob 10. na igrišču ASK Primorja ob Dunajski cesti. Ob ogromnem zanimanju za državno prvenstveno tekmo Hašk : Ili« rija je stopila ta domača tekma bolj v ozad je kot to zasluži. Reka je namreč tekmcc za prvo mesto v prvenstveni tabeli svoje« ga razreda in igra dober, tudi za oko prav prikupen nogomet, dočim spada Panonija med najbolj agilna in požrtvovalna moštva ljubljanskega II. razreda.
Klub kolesarje\ in motociklistov Iliru ja. Danes v nedeljo dno 12. junija ob 11. dopoldne odborova seja v klubovili pro«-štorih restavracije Novi svet. Obvezno za vse gg. odbornike.
Gradjanski ; Simmeringer 2:2 (2 : 1). Včerajšnja tekma med Gradjanskim in du« najskim Simmeringer jc končala z nelju. bim incidentom. Sodnik g. Boškovič je mo; ral tekmo 15. min. pred koncem, ko so Du. najčani izenačili, odžvižgati, ker so igrači Gradjanskega zelo nesportsko pričeli na. padati sodnika in dunajske goste. Pri tem so se seveda »odlikovali« tudi zagrebški «drukcrji».
Plenarna seja upravnega odbora JZSS se vrši v pondeljek dne 13. t. m. ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emone. Prosiš mo vse gg. odbornike in zbor nastavnikov, da se te seje sigurno udeleže.
Concordia (Zagreb) v Ljubljani. Naša športna publika bo imela z današnjo tekmo priliko, da vidi Ilaška igrati v Ljublja* ni. Na praznik 16. t. m. pa bo gostoval v Ljubljani tretji rcnomirani zagrebški klub, in sicer Concordia Concordia jc z ozirom na svojo formo, v kateri se nahaja eden najboljših zagrebških klubov. To nam pri. čajo njeni rezultati, ki jih je dosegla v ic. tošnji pomladni sezoni. Med drugim jc po.
razila Gradjanskega s 4 : 1. čeprav ni na« stopila kompletna. Tehnično nadkriljuje vse zagrebške klube. Moštvo trenira znam češki športnik Koželuh.
SK Ilirija, tenis sekcija priredi 16. ju= nija in sledeče dni nacijonalni tenis tur. nir za prvenstvo Ljubljane na klubskem tenis igrišču pod Cekinovim gradom. Igra: Io se bo 16. VI. od 9. ure naprej, 18. VI. od 15. ure naprej in 19. VI. od 9. ure naprej. Stalna vstopnina 10 Din. — Uprava tur. nirja.
ASK Primorje kolesarska sekcija. Da; nes, v nedeljo v kavarni (»Zvezda® ob 10 dopoldne važen sestanek radi dirke
ASK Primorje, nogom. sekcija. Slede, či igrači, določen po LNPu za današnju predtekmo, naj bodo ob 14.45 v gostilni Batič (Reininghaus): Erman I, Slamič, Ivo. Pcčnik, Jančigaj, Dramičanin, NVening, So= č-an, Pišek, Čebohin, Uršič, Čamernik ter Jug I in Anžlovar. OpTemo prinesti seboj.
Internacijon&lni miting ASK Primorje. Internacionalni miting ASK Primorje in dvomateh K. A. C. (Celovec) : ASK Pri. morje (Ljubljana), ki se je imel vršiti dne 6. junija t. L, pa je bil v zadnjem momen. tu od JLASa v Zagrebu prepovedan in po. rovno brzojavno dovoljen, se vrši v nc. deljo, dne 3. julija. Razpis in pričetek mi. tinga ostane neizpremenjen. Tekmovanje se vrši v sledečih disciplinah: teki 100, 400 1000 in 3000 m, štafeta 4 X 100 m, skoki v daljavo in višino z zaletom, meti krogle, diska in kopja. Rok prijav do 26. junija ob 12. na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ulica 1; naknadne prijave se sprejemajo do 30. junija ob 12. na isti naslov.
Klub kolesarjev in motociklistov Iliru ja priredi v nedeljo dne 19. t. m. medklub. ske motociklistične hitrostne in kolesarske dirke na progi Gaštej.Medvode. Začetek ob 14. Danes je prejel klub brzojavne pri« jave zagrebških favoritov Štrbana, Kuneja in Glojnariča, od I. Hrv. motociklističnc. ga kluba. Prijavil se je tudi g. \Valter Stuz. zi od Motokluba «LjubIjana», ki jc pri zadnji motociklistični dirki na Plešivici do. segel najboljši čas dneva. Z ozirom na daljne prijave mlajših ljubljanskih moto. ciklistov, bo borba zelo napeta. Strban vo» zi na motorju BSA 500 ccm, Kunej vozi «Zenith» ccm 986, Gloinarič »Sarolea® ccm 350, Stuzzi AIS. ccm 500 s prikolico. Pri. jave sprejema tvrdka J. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke. Zaključek prijav nepreklicno v torek dne 14. t. m. ob 12. opoldne. Tehniški odbor daje po. jasnila dnevno od 13. do 14. v kavarni »Prešeren«. Telefonski klic, predsednik št. 2S09, podpredsednik št. 2662. Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
Dopisi
GROSUPLJE. Sokolsko društvo na Grosupljem priredi dne 14. avgusta javno telovadbo v zvezi z odkritjem sokolskega doma. Vsa okoliška sokolska društva, kakor tudi cenjeno občinstvo oozivamo da nas ta dan mnogoštevilno posetijo.
KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Še čil in zdrav obhaja danes v krogu svoje obitelii svojo 70!etnico rojstva iuk tov. uslužbenec gospod Anton Svetlin. B;! ie vseskozi zaveden naroden in napreden mož in ie tako vzgojil tudi svoio družino. Zavednemu in zvestemu članu želi tuk. kraj. organizaciia SDS k sedemdesetem letu obilo sreče za bodo:a jesenska leta njegovega življenja i'i mu kl:če: Le pogumno in krepko naprei do SOletnicc!	K o SDS.
ŠT. VID PRI STIČNI. Slovenski akademski oktet iz Ljubljane oriredi v četrtek, dne 16. t. ni v Št. Vidu pri Stični koncert v društveni dvorani. Pričetek ob 15. popoldne (do prihodu vlaka). Cene običajne. Ugodne zveze z vlaki.
VOJNFK Vidovdanska akademija, ki i o pripravlja drž. mesč. šola v Voiniku bo nudila tržanom mnogo lepega in zanimivega. Pričakovati ie spričo krasnega programa prireditve, ki se vrši 26 junija ob 3 noDoIdne v dvorani mnogobrojne udeležb'.-. Isti dan ob 8. zjutraj se otvori v prostorih mešč. šole razstava izdelkov gojencev iu učitelj s tva, ki traja do 29 t. m. — Vpisovanje v 1. do IV. razred mešč. šole se vrši 28. in 29. junija ter 1 septembra 1927 dopoldne. V I. razred se sprejemajo učenci, k: so dovršili 4 razred osnovne šole. oziroma 4 šolsko leto K vpisu ie treba pri-inesni zadnje šolsko izpričevalo in krst;-' list v spremstvu staršev. Opozarjamo. Ja dobijo najpotrebnejši učenci z novim šolskim letom vse šokke potrebščine brezplačno v šoli. — Ravnatelistvo
JESENICE. Dne 4 t m je bil na Jesenicah v salonu gostilne ».Mesar« ustanovni občni zbor Streljačke družine za Jesence. Zborovanje je otvoril g. Josio Peharc. znani dobrnvoljec. Razložil ie pomen in namen S:reljačkih družin v resnih ognjevitih besedah. za kar. ie že! od prisotnih burno odobravanje V družino se ie vpisalo leno število Jeseničanov in Javorničanov in izvoljen ie bi! odbor: predsednik polic komisar dobrovoljec Jovan Mešterovič. podpredsednik Josim Peharc. talmk Stane Gorim blagajnik Nande Ferjar. a odborniki: Tine Rabič. Nande Pogačnik Štefan Koblcr iti Rajič Albert. V nadzorstveni svet Da dr. Obersnel. Kosmač. Stegu in Potrata. Družina bo skušala pričeti s streljanjem v najkrajšem času.
Vremensko poročilo
Meteorološki ravoH » l.ioliliaoi 11. junija 1927.
V i 5 m i harcniei-« '-Si«* ni
Kraj
Ca s
jpazovanju
a o
s
a
; sn.ci ■ ^ ' ir
Tržim
metrih
i o 152
ili
Ljubljana (dvorec) .
Mariboi . Zagreb . . Beograd ■ Sara ievo . Skoplje . . Split
Dubrovnik Praha
7
14. 21
|.6l-» 759-9 ;760 3 '759-8 761 2 7628 |7fil 2 7n4 7 763 1 762-1 761-2
17f. 25-2 j
21-0:
i
22-0!
23-0 ■,00
24-0; 12 0!
85 44 64
56 63 •S«
57 51 63 54
mirno S\V 4 mirno ■SE 8 SE 4 SSE 1 W 2 mimo
r - Ti'
NE 2
— i mirno
Padavine
Vp5ta • mm do t ar.
Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.46, luna vzhaja ob 16.1, zahaja ob 2.6. Najvišia temperatur« dane« » Liuhhani 25.8 C, najnižja 14.2 C.
Dunajska Tremenska napoved za nedelja: Oblačno, motenje po nevihtah. / Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vetrovi iz drugega kvadranta, nebo iz-premenijivo, nekoliko dežja; temperatura od 20 do 28 stopinj, morje nekoliko razburkano
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
T ////<

©
Pravi Pariz i pravi Parižlije
(Pismo iz Pariza.)
Pariz — Francuska — Francuzi, pokazali su se u pravoj boji. Francuze koje smo poznavali kao nosioce kulture, umetnike, prema prilikama veseljake i sentimentalce; Pariz kog su nam Nemci prikazali kao grad razvrata, mržnje na uspehe stranaca i narod željan samo - razbibrige, taj Pariz i ti Francuzi pokazali su tek sad svoj karakter i mentalitet.
Sa oduševljenjem otpratiše narodne junake Nungessera i Colija da uz pra-sak mužara, raketa i zvuk pobedničke Marseljeze pozdrave — na žalost lažne — vesti o uspehu prekookeanske ckspedicije. Sav je budni Pariz proveo — od oduševljenja — pijanu noč, a da sutradan — kao maljem po glavi udaren — bled, zabrinuta lica, ali još uvek pun samopouzdanja — pouzdanja u snagu i sposobnost svojih kuražnih avi-jatičara — primi demanti. Mnogi još i danas — očekuju ne samo pronalazak zalutalog eroplana i ekvipaže, nego uvereni, da su oni stigli čak u Ameriku i zalutali u prašumama velike Kanade.
Lindberghov pokušaj odgagjao se iz dana u dan zbog nepovoljnih meteoroloških izveštaja, a verovatno još više zbog narodne žalosti Francuske i Pariza. Napokon je krenuo. Sav je Pariz i Francuska zadrhtala od uzbugjenja i straha za Lindberghovo sudbinu.
Ne samo da tu nije bilo ljubomore što če mladi Amerikanac uspeti, nego je što više, cela Francuska od straha za eventualni neuspeh i još jedne žrtve netnani okeanskog nevremena. zaustavila dali za čitavih trideset sati očeku-iuči željno vesti o prolazu kuražnog avijatičara, čak i zaboravila na nedavne žrtve, koje su oni položili na oltar tehnike, športa i svetskog rekorda.
Sarno onaj, koji je video lica Pari-žana kad se na izložbi oko četiri po podne prolomio glas ogromnog radio-fona javljajuči vest o Lindberghovom letu preko Irske; samo onaj koji ie video mravinjak automobila i preko sto-hiliade oduševljenih na Bourgetovom uzletištu, kako umalo ne raznesoše ne-kog Francuza kog je masa smatrala za junačkog gospodara srebrenastog «Spirit of Saint Louisa»; samo onaj koji se u dva po ponoči zatekao na ve-likom bulevaru pred «Matinom» i čuo uzvike ogromne mase i zahtev da se izvesi Amerikanska zastava, samo taj može da zna šta je to Pariz, Francuska, njegov osečaj i iskreno oduševlje-nje za mladog junaka, kuražnog Lind-bergha.
Dočeke i počasti u salonima, palačama, parlamentu, opštini, na ulici svug-de i na svakom koraku nije do sada ovakc jednodušno, toliko srdačno i iskreno niko, ni jedan vladar, ni jedan vojskovogja, junak, umetnik ni maj-stor doživeo, kao Lindbergh u Parizu.
Dočekali su ga u Belgiji i Engleskoj, oduševijeno i svečano ali sve po programu i planu, ali nigde spontano kao ovde.
To zna i on, mladi kapetan Charles Lindbergh. Velim mlad. Ako ga ne \ reg.ia, trebao bi reči detinjasti Lindbergh. Njegove oči, izraz lica i zadovolji-tvo, kao u petnajstgodišnjeg dera-r.a. Smeje se kao devojčica, stidljivo a umiljato, kad joj neko od koga to ona željno očekuje, dobaci iskren kompli-menat.
Sav je razdragan oduševljenim do-čekom mase. Sav smeten zvaničniin ceremonijama u parlamentu senatu i opštini. Američki ga poslanik i tretira očinski kao svog rogjenog derana. Tapše ga po ramenima, gurka laktom i nateruje da održi mali govor. Podiže se sav rumen kao mlada pred popom, zamuca i započinje svoj govor iskrenim rečima, da vole dva put preleteti okeam. nezo da održi jedan govor.
KAZ UMNA HKA
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja!
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
Napokon je spakovao svoj «Spirit of Saint Louis» u sanduke i odpremio za Cherburg, kud je jučer i sam krenuo vojničkim eroplanom, kružeči nad Parizom u znak hvale za doček, goščenje i ispračaj koji mu prirediše Francuzi, oni koji su dali prvog junaka La Man-cha, Bleriota, a koji žrtvama odvažnog Nungessera i Coli-a još nisu zaključili listu nacionalnih junaka za progres tehnike, a naročito avijatike u korist celokupnog čovečatistva.
Jesam li trebao sve ovo napisati, a da ocrtam sentimenat i oduševljenje Francuza za svačiji uspjeh ma koje kulture ili športske akcije ako napo-menem da je majka junaka — žrtve okeana Nungessera, zagrlila i poljubila mladog Lindbergha?!
I još ih ima, naročito naše komšije — koji velikodušnoj i širokogrudnoj riaciii junačkih Napoleona i Jeannt D'Are, realističMh Zola, nježnih Hu-goa i Masseneta, duhovitih Maupas-santova i Dumas-ova imputira zavist i ljubomoru, jer u svojoj štampi ne čine željenu reklamu cirkuskom letu De Pinedovog eroplana...
Pariz, juna 1927.
J. Skrbinov.
Lady Aberdeen,
predsednica Mednarodnega Ženskega Sveta, ki te dni zboruje v Ženevi.
Rene Lacoste,
24!etni Francoz, ki je na pariškem teniškem turnirju zmagal nad ameriškim šampijonom in dolgoletnim svetovnim prvakom \V. Til» denom in izvojeval svoji državi šampijonat v tekmovanju gospodov v singlu. — Od pc* tih šampijonatov sta odnesla Južna Afrika in Holandska po enega (dame v doublu, od« nosno v singlu), ostale tri (single in double gospodov in mixte*double) pa Francija.
Nov naskok na Mount Everest
Pred kratkim se je vrnil slavni egipčanski geograf Rocoe Foex s svojih znanstvenih raziskavanj v tgiptu. Sedaj namerava na inicijativo angleške viade odriniti na vojni križarki v Indijo in od tu naskočiti višine Himalaje ter se končno povspeti na vrh Mt. Everesta.
Ekspedicija bo izvrstno opremljena in Rocoe Foex upa, da si bo s preciznimi plinskimi aparati priboril zmago nad ponosnim «Vrhom sveta». Učenjaku se nameravajo pridružiti: slavni nemški geolog Pauer, italijanski kemik Kuzly (ki je prispeval k ekspediciji z izumom novega «zelenega» fotogenetičnega plina) in znameniti lingvist Ehen (znan po svojih raziskavanjih azijskih korenskih debel). Pred kratkim sta se prijavila k ekspediciji tudi francoski arheolog-raz-iskovalec P. Paulee in predsednik pariškega muzejskega društva J. Atte. Skratka, število učenjakov, ki jih vleče

y

na to ekspedicijo, čudovito hitro raste in želeti bi bilo, da imenovani čim prej odrinejo, sicer bo še kakega Jugoslovena potegnilo tja gor na «Vrh sveta», od koder ni vrnitve.
Svoj lastni ded
Ali je mogoče, da si je kdo samemu sebi ded? Čitatelj neke angleške revije pravi, da to ni nemogoče, in dokazuje svojo tezo takole:
Poročil sem se z vdovo, ki je imela že odrastlo hčer. Moj oče, vdovec je vzel za ženo mojo pastorko in postal tako moj zet. Njegova žena, ki mi je bila poprej pastorka, je postala torej moja mačeha. Žena mi je rodila sina, ki je bil mojemu očetu svak, meni stric, moji pastorki pa brat. Potem je dobila sina žena mojega očeta, in ta sin je moj brat, hkrati pa tudi vnuk, ker je sin moje pastorke. Moja žena mi je torej postala babica, ker je mati moje pastorke. in ker se imenuje soprog babice napram vnuku ded, sem jaz svoj lastni ded.
Ura brez kazalcev
Pred kratkim smo priobčili sliko in kratek popis kurijozne ure brez kazalcev, ki jo je skonstruiral neki francoski mehanik. Podoba je, da je sodobni generaciji postala staroslavna ura s

>
Orkan v Belgiji
Pred dnevi je divjal v Belgiji crkan, ki je napravil ogromno škodo. Na sliki vidimo drevored kraljevskega parka v Laekenu (predmestje Bruslja), kjer je vihar podrl
"-are akacije.
kazalci v resnici malo preveč konservativna; zakaj medtem smo našli v švicarskih listih že nov, estetičnejši in praktičnejši model ure brez kazalcev. Ni nobenega dvoma, da je konstruktorja inspiriral francoski iznajditel.i.
Žepna ura, kakor jo prikazuje naša slika, ima to posebnost, da na njej ne kažeta ure tozalca, nego se ura sama prikaže v zgornjem okencu. Spodaj rotira ploščica, na kateri so zaznamovane minute in kadar se pojavi pred mirujočo konico številka 60, izgine v okencu številka in se prikaže naslednja ura. Tako kaže n. pr. ura na naši sliki 5.42.
Novi model ure brez kazalcev je švicarska izdajdba in pride baie v k*rat-kem v splošni promet.
Pot okoli sveta v 15 dneh
Dva ameriška potnika, Linton Wels in Leigh Wade se odpravljata na potovanje okoli sveta. Ker je prišel aero-plan že v splošno modo, hočeta absol-virati svojo vožnjo v letalu. Startala bosta koncem junija in računata, da bosta^ izvršila polet v 15 dneh.
Čitateijem, ki zasledujejo dnevne dogodke, je gotovo še v spominu, da je lani Wels deloma z aeroplanom, deloma z železnico, z avtomobilom in s par-nikom potolkel rekord popotovanja okoli sveta. Izvršil ga je v 28 dneh. 4 urah in 36 minutah. Wade je eden izmed treh letalcev-Američanov. ki so leta 1924. obkrožili svet z letalom.
Mussolini išče naslednika
« Vladati še moram, ker se mi šc ni rodil naslednik.«	(«L' ere nouvelle*)
Podrobnosti VVelsovega in Wadeje-vega potovanja okoli zemlje še niso natančno določene, vendar se domneva, da se bosta moža poslužila biplana s tremi motorji in da bosta absoivirala vožnjo s 13 presledki. Njun potni načrt našteva sledeče kraje: Ne\vyork. San Francisco, Honolulu. Midwey Island, Kasumigavra pri Yokohami, Harbin. Ir-kutsk, Tomsk, Moskva. Pariz. London, Queenstown pri Corku na Irskem. Nova Fundlandi.ia, Newyork. Wels in Wadc bosta letela do Kasumigavre sama. Na Japonskem bosta vzela v letalo mehanika, v Evropi pa se jima pridruži še četrti potnik v osebi radiotelegrafista.
Charles Levine,
ameriški milijonar, ki je financiral in se kot sopotnik udeležil Chamberlinovega trans« atlantskega poleta.
Chaplin toži svojo ženo
O Chaplinovi zakonski aferi se že dlje časa ni čulo ničesar in tako so nekateri listi pogodili, da se bo v kratkem izvršila poravnava med filmskim igralcem in njegovo mlado ženo. Toda to so bila zgolj ugibanja; kajti baš te dni so ameriški listi priobčili vest, da je Chur-lie Chaplin vložil tožbo proti svoji, ženi Liti Gray.
V svoj protitožbi, vloženi 3. junija, zavrača umetnik vse očitke, ki jili je njegova žena javno iznesla proti njemu. A ne samo to! Chaplin zahteva sam ločitev, češ da se je njegova žena večkrat mudila ob treh zjutraj v kavarnah v družbi z nekim tvorničarjem avtomobilov in da se je često vrnila pijana domov. Dalje ji očita Chaplin, da je rada vabila mlade ljudi v njegovo vilo. s katerimi se je potem gostila in rajala iu motila njega pri delu.
Boj potapljača s polipom
Newyorški listi prinašajo zanimiv opis boja, v katerega se je zaplel potapljač A. E. Hock z ogromnim morskim polipom. Hock se je spustil na obrežju Porta Tovvnsrena (država \Vashing-ton) 50 metrov pod vodo. Naenkrat je opazil, da se po morskem dnu vleče polip s človeškim truplom. Ne da bi pomislil na lastno nevarnost, je segel p<> dolgi sulici in jo zasadil v polipa. Morska pošast pa ni hotela izpustiti plena za nobeno ceno. Ko je videla, da ji potapljač ne privošči žrtve, je iztegnila svoje dolge tipalke in začela ž njimi ovijati nadlegovalca. Potapljač ie kmalu izčrpal zalogo sulic in se je moral braniti z nožem. Odrezal je polipu več tipalk, a žival se je še vedno branila izročiti truplo. Z velikanskim naporom se je naposled Hocku posrečilo oteti morski pošasti mrliča. Po težkem boj i je dal potapljač znamenje, nai ga potegnejo kvišku. Ko je prišel iz vode in se je skobacal iz nepremočljive obleke, pa je omahnil na zemljo; bil jc ves izčrpan od boja s polipom, toda imel je vsaj to zadoščenje, da je rešil mrliča, ki je bil, kakor se je izkazalo pozneje, mornar na nekem parnik u, ki sc je nedavno potopil.
s i
i
M pražil dolini...
Popolnoma novi, kolosalni sen-zacijonelni velefilm ljubavi in maščevanja. Grandijozne bra-vure nad prepadom smrti — Smrtnonevarni skok čez vražji most — Divja borba z lačnimi volkovi — Snežni vrhunci visokih pečin skrivajo »idol" vsega človeštva, blesteče zlato — Prekrasni naravni posnetki iz daleke Aljaske — Najlepši in najmočnejši dosedaj izdelani senzacijonelno-pustolovni velefilm — V glavni vlogi ljubljenec celega sveta, simpatični in predrzno smeli
TOM MIX
Predstave lega imenitnega filma se vrše danes ob: 3., poi 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1 in od 2 naprej.
S ed ,ia mesta.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
♦ ♦ ♦
♦
♦ b
Nov Fordov avtomobilski
up
Pred kratkim so listi poročali, da se je Ford odločil za nov tip avtomobila. Novi avto bo čisto majhno vozilo. Tvorničar se je odločil za ta fabrikat poglavitno iz praktičnih razlogov. Delnice njegovega podjetja so namreč v zadnjem času padle za celo tretjino.
Najnovejši Fordov ukrep je huda koncesija konjunkturi časa. Avtomobilski kralj je moral kapitulirati pred moderno avtomobilsko industrijo ter ugoditi nasvetom svojih tehnikov, če hoče še za naprej ostati to kar je bil doslej. Znan je Fordov princip, da morajo biti izdelki tako ceneni, da si lahko vsak Američan nabavi vozilo. Ta načrt je Ford v precejšnji meri že uveljavil. S cenami pa je lahko konkuriral samo na ta način, da so se avtomobili izdelovali v ogromnih množinah.
Sčasoma pa se je pojavila v avtomobilskem svetu zahteva po boljših izdelkih. Tu se je znašel Ford pred konkurenti politike cen. Izboljšati je moral svoje izdelke, kljub temu pa je moral stopnjema zniževati ceno fabrikatom. V tem boju pa mu je zrastla njegovim tendencam nasprotna «General Motor Company» čez glavo. To družbo so podprle močne skupine finančnikov, katerim Ford z vsemi svojimi reformami ni bil kos. Zadnji čas je prišel Ford v težko krizo. Skrčil je delovni teden na pet dni in začel odpuščati delavce. Njegova industrija je jela nazadovati.
Glavni udarec so zadeli Fordovim fabrikatom baje ameriški farmerji. Zaželeli so si boljših in cenejših vozil pa tudi boljšega materijala. Ta zahteva je postala za Forda usodna. Moral se ji je ukloniti in izročiti kraljevsko žezlo avtomobilskega sveta svojim nasprotnikom.
Pijanec bombardira mesto
Iz Fairporta v ameriški državi Ohio poročajo:
Te dni se je spravil na streho na-brežne finančne čuvajnice neki finančni paznik. Vedel se je zelo čudno in ljudje so ga spravili s strehe na zemljo. kjer mu pa ni bilo obstanka. Ušel jim je na stražni čoln, ki služi carinikom za lov na tihotapce. Tam je začel manevrirati z majhnim topom in bombardirati mesto in pristanišče. Ko je oddal nanj kakih 100 strelov, ga je šele posadka z veliko muko ukrotila.
Sprva so ljudje mislili, da se je možu zmešalo, kmalu pa so se morali prepričati, da je v njegovi glavi vse v redu. Razgreti so bili le njegovi možgani. in sicer vsled — alkohola. Revež je podlegel skušnjavi svoje zaloge in se napil, kar je nanj tako učinkovalo, da je začel obstreljevati Fairport. K sreči ni pogodil nobenega objekta, pa tudi nobenega človeka. Pijanca so zaprli in ga bodo postavili radi izvršenega dejanja pred sodnike, kajti prekoračenje prohibicije se v Ameriki kaznuje z zaporom.
Smrtonosni radio
Zgodovina radiotelegrafije zaznamuje prvi primer smrti. Neka 40 letna vdova, gospa Reinfordova. stanujoča v Red-fordu na ozemlju Middelfexa, je naravnala svoj radioaparat na London. Poslušala je koncert. Ko je pozno zvečer prišla njena hči v sobo, je našla mater mrtvo v postelji. Kaj se je zgodilo? Reinfordova je imela na nočni omarici električno svetilko iz medi. Že večkrat se je pokazala na svetilki napaka. Pri prijemanju medenih delov je že parkrat stresel domače ljudi električni tok. Seveda ni nihče mislil, da utegne nastati v zvezi z nedolžno svetilko celo smrtni primer. In to se je zgodilo.
Ko je imela vdova slušala na ušesih, je pozabila na opasnost, ki ji preti od električne žarnice. Prijela je svetilko in skozi njene prste je udarila kakih 240 voltov močna električna struja. Skozi slušala je prešla elektrika Reinfordovi v glavo. Na roki, na čelu in na senceh je imela vdova krvave rane. In poleg vsega je imela še to nesrečo, da je nosila jeklena očala, kar je še bolj povečalo nevarnost in nedvomno pospešilo smrt. Veščaki, ki so slučaj natančno preštudirali, pravijo, da se slušateljem
Albert .lean:
Resnica in laž
»Torej se nikakor nečete iziaviti, kje ste prebili večer 12. sušca?« ie vprašal sodnik Kloda Rosoisa.
Obtoženi je skomignil z rameni? »Ne zadržavajte se na tei točki.« ie odgovoril. »Jaz sem vam že rekel, da mora uporaba mojega časa na tisti dan ostati v tainosti.«
»A če vas naženemo. da nriznate resnico?« reče sodnik.
»Na svetu ni te sile. s katero bi pri-morali človeka, naj govori, ako je ta človek izpije. Ta napitek uspava paci-
»Motite se!« pravi nato sodnik. »Neki zdravnik, dr. Villiers. ie do vsej priliki nedavno odkril eliksir. ki neposredno dejstvuje na podzavest, ako ga človek izpije. Ta napitek usoeva pacienta in ga prisili, da odgovarja brez ovinkov na vprašanja, ki se mu zadajajo v času tega umetneea spanja.«
"Jaz ne bi dopustil, da se na meni vrše taki poskusi!« se zadere Klod... »Pravico imam zabraniti. da bi se delali eksperimenti na mojem telesu!«
»Morete imeti popolno zauoanje v nekvarnost onega elikstra... Sicer pa, niste li vi imeli osebnih stikov z dok-
radija ni bati nobenih nevarnosti, če je aparat v redu. To katastrofo so povzročile različne okolnosti, ki so se znašle izjemoma v tako neposredni bližini.
Dve žrtvi mraza na planinah
V območju Velikega Kleka je prošle dni zahtevalo izredno hladno vreme dve človeški žrtvi. Ljudje so našli na visokem terenu dve trupli, moškega in žensko. Poizvedovanja so dognala, da sta mrliča 25 letni zasebni uradnik Adolf Bachmann z Dunaja in 25 letna sirota pomožna delavka Terezija Stepanova, rodom iz Češkoslovaške, zaposlena na Dunaju.
Obe žrtvi planin je zatekel mraz na visoki turi. Bachmann in Stepanova sta odšla z Dunaja za binkoštne praznike in se nista več vrnila domov. Sorodniki so začeli poizvedovati po njuni usodi in so na žalost dognali, da sta oba postala žrtev preobčutnega mraza. Napotila sta se na Veliki Klek iz kraja Zeli am See. Ko sta medpotoma počivala, ju je mraz izčrpal do smrti. Oba sta obležala v snegu in ledu. Pokopali ju bodo na Dunaju.
Po vonju ga je spoznal
Neki Španec, Rochequez po imenu, je sedel v nekem newyorškem restavran-tu pri obedu, ko je k njegovi mizi pri-sedel nepoznan rojak. Začela sta se pomenkovati in kmalu sta se znašla v prav prisrčnem pogovoru.
Ko je bil Rochequez s svojim obedom že skoro gotov, je neznanec — predstavil se je za Martineza — s skrivnostno gesto segel v žep in privlekel na dan steklenico lesketajočega se vina, ki je v deželi prohibicije še mnogo bolj vabljivo kakor pod vročim španskim solncem. Rochequez si ga ni dal dvakrat ponuditi; toda jedva je dvignil ča-šo do ust, je kakor brezumen planil na noge in stekel na ulico.
Kaj se je zgodilo?
Rochequez je pograbil prvega stražnika, ki ga je srečal, in ga s silo odvedel v restavrant.
»Nekdo je vlomil v mojo klet,« je medpotoma razlagal Rochequez Varnostnemu organu. »Slučajno sem tatu odkril: tu v restavraciji sedi.«
»A kako ste ga pogodili?« se je začudil policeman.
»Po duhu.«
Mantinez je bil aretiran. Našli so pri njem ne samo vino, nego tudi Roche-quesovo žepno uro in razne njegove dragotine. Aretiranec niti ni tajil svojega dejanja. Bil je obsojen na ječo, Ro-chequeza pa so oblasti prosile, naj postavi svoje čudovite vohalne zmožnosti v službo prohibicije. kar pa je Španec odklonil.
Ameriški razbojniki in njih ustrahovalec
Hells Kitchen je centralno razbojniško gnezdo Newyorka. Kar se v največjem ameriškem mestu izvrši groznih zločinov, so navadno zasnovani v tem delu. Za velike razbojnike pa se spodobi tudi velik policaj. In takšen mož je bil komisar Diamond, ki ga niso zločinci imenovali nikoli z njegovim pravim imenom. Imeli so pred njim tak respekt, da so se bali celo njegove sence. Kadar se je «Zelezni parkelj» pojavil na ulici, so razbojniki bežali nazaj v svoje luknje.
Zdaj se je Diamond odločil, da po 25 letih ostavi naporno službo in se vrne v svojo prvotno domovino Irsko. Pred odhodom so priredili policijski funkcionarji njemu na čast velik banket. Na njem se je sestala pisana družba vsakovrstnih tipov. Bil je navzoč sam gever-ner Newyorka. nešteto političnih in drugih uradnikov, delegati iz VVashingto-na, a tudi mnogi slavni razbojniki. Vseh oseb je prišlo nad 500. Med njimi je bilo posebno mnogo Diamondovih sovražnikov. Veliko se jih je pojavilo, da bi prvič in zadnjič stisnili roko svojemu velikemu dobrotniku in uničevalcu.
Banket se je vršil v najlepšem redu. Poglavar najopasnejše zločinske tolpe v Hells Kitchenu. je med banketom potrkal na kozarec in se v humoiističneni govoru poslovil od svojega in svojih
torjem na Rivieri lansko leto... In tvorieni?«
»To je točno! Spoznal sem se z doktorjem na Primorju lansko leto... In ponovno smo se videli dva- ali trikrat pozimi.«
»Povsem točno!... Ker bo sam dr. Villiers imel priliko, da vam da sloviti naoitek...«
»Jaz naprej odbijam, da bi ga popil!«
»Ne bodite trdoglavi!« ie svetoval sodnik obsojencu... »Vi dobro veste, da imamo v ročni lekarni nrioravico — črevo za umetno hranienie — s katero se morejo napitati celo najupornejši gladovni štraikači. Nikar nas siliti, da bi jo uporabili, ker vam priznam, da mora v tem primeru izostati vsaka eleganca!«
*
»Ugani,« vpraša dr. Villiers svojo ženo, vrnivši se drugi dan s sodišča, »ugani, v kateri priliki se bo izvršil preizkus moje iznajdbe?«
»Ne vem!« odvrne gosoa Villiersova, ki je proti oknu motrila vsebino neke epruvete.
»Na Klodu Rosoisu!« iziavi doktor. Njegova žena ga ravnodušno pogleda in dahne: »Ah!«
»Preizkus mora biti odločen!« nadaljuje kemik. »Ako eliksir proizvede pri-
tovarišev dolgoletnega trdovratnega preganjalca in zalezovalca. Povedal je, da si je ustvaril Diamond tekom svojega 25 letnega delovanja naravnost legendarno ime in je hvalil posebno, da se ni več čas svoje službe nikoli poslužil revolverja. Rabil je le policijsko gorjačo, katero je v opasnem trenutku razbil svojemu nasprotniku na glavi.
Diamond je prejel od navzočih gostov v dar zlato uro, katero mu je poklonil neki juvelir s pristno ameriško prilogo: s potrdilom, da je ura poklo-njena in ne ukradena od tatov, ki jih je Diamond preganjal skozi 25 let svojega policijskega delovanja.
S. Amery,
britski državni tajnik za dominijone in ko» lonije, se je pretečeni teden mudil v Parizu o priliki manifestacije angleškosfrancoskega kolonijalnega zavezništva.
(«The Graphic«)
Ploskanje ni več moderno
Že nekaj mesecev žive angleški igralci kakor na trnju. Če igrajo še tako dobro — publika jim skoro ne ploska več. Kako to?
Kadar igrajo vesele komade, se občinstvo smeje. Dvorana odmeva od urne-besnega grohota. toda nikomur ne pride na um. da bi aplavdiral.
Kadar nastopajo v tragedijah, se ču-je v gledališču ihtenje in jok, znamenje, da je šla ljudem stvar do srca. Toda ploskal ni nihče.
Nekateri gledališki ravnatelji so poskusili z anketo. Obrnili so se na svoje posetnike. da jim pojasne, zakaj so prenehali s ploskanjem. In tako so prišli žagonetki do dna: ljudje so ploskanje opustili zato, ker nosijo po večini zapest-ne ure, ki bi se jim ob prekrepkem aplavdiran.iu utegnile razbiti.
Majhni vzroki, veliki učinki!
Pred nevihto
Hiti, hiti, da bo prilito še pred dežjem!»
(»Pele — Mele»)
znanja, ki se bodo mogla overoviti, jc najino bogastvo zagotovljeno.«
»Med nama rečeno, nai li verjamem, da ie mladenič zaslužil mrcvarienja, na katera ie obsoien?«
»Sedaj mi ni mogoče na to odgovoriti ... Edino trdno dejstvo ie to, da Rosois ne more natanko novedati. kje je bil tik pred bojem ... Pnlesr tega se je poznal z ubito osebo... Pri njej so se našla mnoga pisma, ki iako obremenjujejo Rosoisa... A niegova trma v skrivanju, kje je bil tisti večer, dopušča vse domneve.«
»Kedaj se jc dogodilo ubijstvo?« vpraša gospa Villiersova.
»Dvanajstega marca... Ta podatek me je iznenadil. ker to ie točno onega dne, ko sem odpotoval v Lyon, da bi inkognito prisostvoval na otvoritvi psi-hiatrijskega kongresa, če se ti tega kongresa SDominiaš?«
»Ne, iaz se natančno ne sDominjam dne!« odgovori gosoa Villiersova in postavi stekleno skodelico pod drobnogled. In ko je končala svoje pregledovanje, ga vpraša: »Ali imaš ti zares zaupanje v učinkovanie svojega napitka?«
»Popolno zaupanje!... Osebnost, podvržena preizkušanju, gubi nadzorstvo nad svojo mislijo in svoiimi besc-
Izpadanje zob ozdravljivo
Na zasedanju avstrijskega zobo-* zdravniškega kongresa, ki se vrši te dni v Gradcu, je imel dunajski zobozdravnik dr. Josef Weinmann veleza-ninvivo predavanje o vzrokih izpadanja zob. Izpadanje zdravih zob velja že od nekdaj kot nerazumljiva zagonetka, ki ji dosedaj še nihče ni vedel leka. Wein-mann je govoril o poskusih dr. Gottlieba z Dunaja, ki jih je učenjak napravil v svrho študirania atrofije, bolezni, ki se javlja v tem, da se začno zobje majati in potem gnojiti. Predavatelj je ugotovil, da odgovarjajo različnim tipom zobovij različne oblike preobražanja snovi, ki so vzrok preranega izpada zob. Najvažnejša pa je njegova ugotovitev, da igrajo žleze z notranjo sekrecijo (ki so velikega pomena v medicini) pri izpadanju zob veliko vlogo. Te žleze regulirajo izmeno snovi, in mnogoštevilni poskusi so dokazali, da je pri večini primerov preranega izpadanja zob iskati vzroka v zmanjšanem delovanju ene teli glavnih žiez, tako zvane hipo-fize.
Hipofizo je mogoče pripraviti do normalnega delovanja potom električnega toka, njeno sekrecijo pa uravnati z me-dikamenti. Ker je torej znan vzrok bolezni izpadanja zob, je s tem dana možnost to bolezen tudi ozdraviti. Na Dunaju so s poskusi že pričeli.
ZbanaliziraniRevizor"
Poročali smo že o Meyerholdovi vprizoritvi Gogoljevega »Revizorja«. Lavorike velikega režiserja so na novo obudile rcvolucijsko umetnost. V Pe-trogradu se je našel neki Terentjev, ki je posekal celo Meyerholda. »Zizni iskustva«, uradni organ komunističnih umetnikov dviga Terentieva v nebesa kot pravega »lefovca«. t. i. zastopnika leve fronte novega gledališča. Zal pa ni v časopisu podrobnega ooraisa režiserskega dela. katero ie stalo srorostas-no veliko denarja. Vendar Da zvemo, da je tetoviral umetnik Filonov vse igralce s potrebnimi simboli.
Sodnik, znani lovec, nastopa drapiran s poslikano svilo, kakor kitaiski mandarin. Dobčinskii in Bobčinskii sta... ženski vlogi. Igralki nosita nobarvane cilindre, ki podvojijo njuno velikost. Dobčinskij govori kakor cirkuški tre-buhljač, pa še v poljščini. Poglavar pripoveduje o profesorju zgodovine, ki se tako strašno pači pred diiaki v ukra-jinščmi. Vse osebe nosiio široke, pestre halje, okrašene s čudnimi simboli. Natakar v gostilni je naslikan z rdečimi raki. Debel policijski nadzornik ima na trebuhu veliiko ključavnico. Hlestakov v pestri obleki koraka ob zvokih Beethovnove »Mondscheinsonate« s svečo
dami... Resnica, ki .io ie tisti človek skrival v sebi z naporom volie, se tedaj javlja kot odtrsk na fotografski plošči, ko jo postaviš v vodo.«
»Ali bom mogla biti pri tem preizkusu?«
»Upam da!« odvrne doktor... Ti si mi vedno pomagala Dri moiih delih!... Ti si se z mano mučila. Drav ie, da se
udeležiš že radi počeščenia.* *
Navzočnost gospe Villiersove ie po vsern videzu povečavala jezo Kloda Rosoisa, ko sta dve bolničarki uveli obsojenca v operacijsko dvorano.
»Ponavljam vam, Rosois.« ic izjavil preiskovalni sodnik, »da ta eliksir ne predstavlja za vas nobene telesne opasnosti. Dr. Villiers jamči za svoj izdelek... Najhujše, kar bi utegnilo oriti iz tega pokušaja, je to. da ostane brez učinka.«
Jetnik vrže dolg in nejasen pogled okoli sebe. Slednji poskus na beg ali upor se mu je zdel nemogoč.
»Pa dobro! Počnimo!« zašeoeta.
Vdano se zlekne na ooeraciiski mizi. Podzglavje od kavčuka mu ie držalo tiinik malo više.
»Pijte!« ukaže kemik, nudeč obsojencu stekleničico.
Rosois je strašno omahoval. Oči so
v roki na stranišče, ki stoii sredi odra v obliki visokega zaboja. Na odru stoii še pet omar, ki nadomeščajo dekoracije iu skrivajo različne osebe. Glavno vlogo ima vendar stranišče. Poglavar izgine vanj s papirčkom v roki, da je njegovo početje čisto očitno. Iz tega prostora čita uradnikom nismo o revizorju s sopihanjem in glasovi, ki pona-žorjajo njegov skriti onravek. Tudi Hlestakov, ki se ie Dreob.iedel pri gostiji, pohiti tja in si ne oozabi spotoma odpenjati gumbov.
Gogolj se ob teh Dredstavah nedvomno obrača v grobu. Gnusnejše predstave od te menda še ni bilo na odru.
Krčmarska filozofija
V neki gostilnici na italijanski rivi-jeri je nabil krčmar na vrata sledeče oznanilo za goste:
«Ne pozabi, da so štiri čaše vina štirje litri pijače. Od dveh litrov je človek pijan. Pijanost izziva prepir, iz prepira se rodi pretep, pretep te privede na sodišče, z zatožne klopi pa moraš v ječo. Zato stopi miren v gostilno, pij zmerno, pošteno plačaj in vrni se dobre volje domov, posebno pa ne razgrajaj nikoli!»
Tega italijanskega krčmar.ia bi si lahko vzeli za vzgled tudi naši gostilničarji. Morebiti bi sc potem naši pivci iztreznili.
X Nesrečni filmski pes Riiulimtin. Malo jih je med kinematografskimi obiskovalci, ki ne bi poznali psa Rin=tin<tina. Bistroum« na žival jc prinesla svojemu gospodarili Duncanu ogromno premoženje, povzročila pa je v družini razdor in nesrečo. Duncano* va žena jc pravkar vložila tožbo proti svo« jemu možu in zahteva, da sodišče razvedo Frak. Duncan zasluži z Rin=tin*tinorn po 2000 dolarjev na teden. Od te vsote izroči ženi za hišo in družino jedva 50 dolarjev. Vse drugo požene na zabavah. Ker je v ta» kem položdju nemogoče izhajati, prosi nje* gova žena, da sodišče razdere zakon.
najboljše, na/trpežnejse, zato najcenejše.
mu iskale nemožno osvoboienie. Za tem je na mah primaknil grlce k ustnicam in na en požirek izpil vse. kar jc bilo v drobni posodici. Voliv oooine tekočine je bil bliskovit. Strašna bledica se je razlila jetniku do obrazu: oči so se mu zavijale pod težkimi vekami; dihanje mu je postalo počasneiše.
»Rosois.« iame fzsledni sodnik z zamolklim slasom od razburienia, »Rosois, kje ste bili ponoči 12. marca lanskega leta?«
-Pri neki ženi.« odgovori Rosois.
»Zakaj nam niste tega nrci povedali?«
»Ta žena jc poročena. Nisem je hotel osramotiti.«
»Kako se ona niše?«
Glas se je vsesal kakor vodeni curek v oesku:
»Izabe>a Viliiers.« je Driznal.
»A? Kako? Moja žena?«
Kemik izpusti roko. na kateri je opazoval utripanje žile, pa sc besno nagnil nad uspavanim... Dvanaisti marec!... Dan njegovega odhoda v Lyon!
»Kje ste bili dvanajstega marca?« vpraša preiskovalni sodnik doktorja Villiersa.
Prevarani mož oogieda svoio ženo. Izza navidez mirnega lica je zaslutil porušitev vsega svojega življenja...
z zn amko »n žiaom
.KLJUČ"
Kraljestvo mode
Polučipkaste obleke
Poletne športne in modne prireditve do» našajo vedno nove modne domisleke. Po; lučipkaste obleke se pravkar priporočajo kot zadnja novost za visoko poletje. Orne« niti pa je treba, da so polučipkaste oble; ke nadvse delikatni modeli, ki stavijo ve» like zahteve na kroj, na barvo, na blago in ra pametno estetsko kombinacijo čipk z ostalimi deli obleke. Predvsem prevladuje čipka pri teh modelih le v nekaterih pa-r. tijah, najraje v spodnjih. Čipke se upo« rabljajo v obliki volanov in v obliki pris ljubljenih ažuriranih čipk. Kroji teh ob s lek niso vezani na modne kategorije. Pris šiješ jih lahko na ravne obleke ali na krilca v obliki predpasnikov. Prav priklads ne so čipke tudi za krilca, ki se okroglo izreze jo ter se naslanjajo na zvcmčaste oblike. Te vrste polučipkaste obleke se najraje kombinirajo z žoržeto, z gazo in sličnim blagom.
K polučipkastim, delikatno krojenim ob*
lekarn spadajo tudi neki drobni pripo* močki elegance. Na prvem mestu ročne torbice v maniri ptipoenov ali gobelinov. Da se modna dama ne bo odrekla baš za poletje s posebnim barvnim razkošjem nas kičenim solnčnikom, je razumljivo. Za klobuček pa velja, da ne bodi predroben. Krajniki naj mu bodo nekoliko širši.
Na levi sliki imamo polučipkasto obleko iz žoržete in čipk, ki osvaja s svojo iz* redno prikupi j ivo eleganco. Krilce je iz» gotovljeno v obliki predpasnikov. S čip* kami so garnirani tudi rokavi v zapestju.
Bolj preprosta je oblekca srednje slike s šalastim ovratnikom in s plisiranim krila cem. S podlago so plisirani tudi čipkasti našitki, kar daje celemu pliseju nenavas den značaj.
V ažurirani maniri vdelane čipke vidiš mo na desni sliki. Krilce je okroglo iz« rezano. Enobarvna svila napravi j a to ob s leko izredno elegantno in nežno.
-6S9-
Kopaini k ep
ni letos tako priljubljen, kakor kopalni plašč. Spoznanje pravi, da so rokavi za
promenado in za življenje na peščini praks
•rnrTjrnrm
fični, dočim je treba kep neprestano pos pravljati z rokami, kar povzroča vtis veliš ke neokretnosti in negibčnosti. S tem pa še ni rečeno, da je kep odpravljen. Pod kepom nosimo priprosto kopalno obleko: enostavne hlačke z izrezano kazaško kos šuljo (kazačko) in s pasom na bokih.
Jon Knster HoIibo"
poskusite kvaliteto »Goold« in »Special* katere dobite v vsaki boljši trgovini.
S kovmastimi ploščicami
obrobljeni telovniki za tenis, promenado, kakor tudi za letovišča in morsko kopalis šče, so nova pridobitev elegantne gardes
robe. Prav všečno kombinacijo tvorijo s takimi telovniki na enak način obrobljeni klobučki iz filca, zlasti če se baTva pri obeh ujema.
lfelika izbera raznega perila
modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri IGN. ŽARGI. LiuMjana, Sv. Petra cesta.
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 10 kw,) FRANKFURT •428 m 9 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (449 m 3 kw), LANGENBERG (468 m 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw).
. Nedelja, 12. jnnija.
DUNAJ 18.15: Komorna glasba__1. Beethoven: Godalni kvartet v C-duru. — Velika Juga, op. 133. PRAGA 20: Koncert. — 1. Oflenbach: Pariško življenje. — 2. d' Ambrosio: Sere-nada. — 3. UM: Vsem! — 4. Fibich: Idila. — 5. Fetras: Operna revija. — 6. Strauss: Valček. FRANKFURT 17: Pevski koncert. BRNO 19: Koncert francoskih skladateljev. 20: Prenos orkestralnega koncerta iz Prage.
RIM 21.15: Koncert instrumentalne glasbe. LANGENBERG 19: Bizet: »Carmen«. (Prenos
iz opernega gledališča v Kolau.) VARŠAVA 20.30: Večeren koncert orkestralne glasbe.
Pondeljek, 13. junija. DUNAJ 20.05: Poljuden orkestralen koncert;
sodelujejo solisti. PRAGA 19: Prenos iz Narodnega gledališča v Pragi.
STUTTGART 20.15: W. Miiller: »Zimsko potovanje.« Pesnitev s Schubertovo godbo. 21.15: Komorna glasba. — 1. Borodin: Kvartet v G-duru. — 2. Haydn: Venček škotskih pesmi za sopran, violino, Čelo in klavir. — 3. Brahms: Dva stavka tria v D-duru, za violino, rog in. klavir. — 4. Mozart: Kvintet za violino, 2 brača in rog.
FRANKFURT 20.30: Prenos fantastičnega
večera iz Berlina. BRNO 19: Prenos iz narodnega gledališča v Pragi.
RIM 19: Odlomki iz Gianolijeve komične
opere »Zadnja noči. LANGENBERG 20.15: Orkestralen koncert
Straussovih skladb. BERLIN 20.30: Fantastičen večer. VARŠAVA 20.30: Koncert belgijske glasbe.
1. Cesar Franck: Violinska sonata v A-duru; Procesija; Nocturno. — 2. J. Hollmann: Ljubavna pesem. — 3. J. Jongen: Klavirski koncert, op. 23.
Torek, 14. junija.
DUNAJ 20.05:: Koncert dunajskih filharmo-nikov. — 1. Schumann: Simfonija v B-duru. — 2. Bach: Dvojni koncert, (dve violini). — 3. E. Toch: Fantastična nočna godba, op. 27. — 4. Goldmark: »Sa-kuntala«. (Uvertura). PRAGA 20: Koncert. — 1. Leopold: Praga.
—	2. Jiranek: Slovaške pesmi. — 3. Godba na dude. — 4. Kune: Slovaške pesmi. — 5. Kaska:: Moravska »beseda«.
—	6. Heller: Češka »beseda«. STUTTGART 19.30: P. Hindemith: »Cardil-
lac«. Opera v treh dejanjih. (Prenos iz gledališča v \Viesbadnu). 22: Joh. Straussov večer. FRANKFURT 19.30: Prenos Hindemithove opere »Cardillac« iz wiesbaden®kega gledališča.
BRNO 20. Koncert moravskih" skladateljev.
1.	Kvapil: Violinska soiata v D-duru. —
2.	Chlubna: Dve baladi. — 3. Petrzelka: Intimno občutje. — 4. Goldbach: Pesmi. —- 5. Kvapil: Dolina solz.
RIM 21.10: Večeren koncert lahke glasbe. LANGENBERG 21: Večer Hansa Pfitznerja.
(Sodelujejo: sopran, klavir in čelo). BERLIN 20.10: Leo Fall: »Španski slavčekc.
Opereta v treh dejanjih. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta iz Krako-va.
Sreda, 15. junija.
PRAGA 19.15: Verdi: »Aida«. Prenos iz Narodnega gledališča v Brnu. STUTTGART 20.30: Dvorska glasba osemnajstega stoletja. (Prenos iz viteške dvorane Mannheimskega gradu). FRANKFURT 20.15: Komorna glaba orkestra na pihala.
BRNO 19.15: Verdi: »Aidai. Prenos iz Nar.
gledališča v Brnu. RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.30: Večer Roberta Koppla. BERLIN 20.30: Iz filmskega mesta Holly-\vood. (Predavanje). 21: Orkestralen koncert. VARŠAVA 20.30: Večeren koncert operetne glasbe.
Četrtek, 16. junija.
DUNAJ 20: Madžarske pesmi in čardaši. (Sodeluje ciganski orkester). PRAGA 20: Prenos koncerta iz Mozarteja v Pragi. — 1. Nagovor. — 2. Novak: Balada; Tri bolgarske pesmi. — 3. Schnei-der-Trnovskij: Tri slovaške pesmi. — 4. Dvofak: Kmečka balada. — 5. Dvorak: Iz opere »Dimitrij«.
ober večer
polepša Rjas ' v/
ELI DA
CREME DE |H CHAftUE HEURE
Ta krema medle barve daje teintu nežni izgled aiabastra. Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako uro, ker je zmeraj nevidliiva,
toda vedno deluje.
Se ne sveti, ne maže.
Elida Creme de Chague Heure
STUTTGART 20: Simfoničen koncert filhar-moničnega orkestra. — 1. Gotz: Simfj-nija v F-duru. — 2. Volkmann: Serena-da v G-molu. FRANKFURT 19.30: Prenos koncerta gledališke razstave v Magdeburgu. — 1. Weber: Oberon. (Uvertura). — 2. Stephan: Godba za violino in orkester. — 3. Rihari Strauss: »Smrt in zvelieanje«. — -I. Brahms: I. simfonija v C-molu. — 5. Wagner: »Tannhauser«. (Uvertura). BRNO 21: Orkestralen koncert. — 1. Strauss: Joshitomo. — Puocini, Čajkovski, Kal-man.
LANGENBERG 20: Prenos koncerta iz gledališke razstave v Magdeburgu. BERLIN 19.30: Schrecker: »Iskalec zakladov«. Opera v štirih dejanjih. (Prenos iz berlinske Državne opere). VARŠAVA 20.30: Koncert, posvečen švedskim skladateljem.
Petek, 17. junija.
DUNAJ 19: Mozart: »Čarobna piščal«. (Prenos iz Državne opere). PRAGA 20.10: Odlomki iz popularnih Čeških oper.
21.15: Klavirske skladbe. — 1. Reger: Iz dnevnika. — 2. Falla: Obredni ples ognja.
BRNO 19: Poljski večer. RIM 21.10: Vokalno-instrumentalen večer. LANGENBERG 20.05: V balonu po svetu.
(Predavanje). Nato: mešan večer. BERLIN 20.30: Finski večer. — 1. Palmgren: Iz Finske. Sinfonične slike za veliki orkester, op. 24 — 2. Sibelius: Koncert za violino in orkester, op. 47. — 3. Jar-nefelt: Korsholm. Simfonična pesnitev.
—	4. Sibelius: Finlandia, op 26, št. 7. — 5. Vart: land.
VARŠAVA 20.30: Iz Beethovnovih skladb. —
1. Simfonija v D-duru, št. 2. — 2. Klavirski koncert v G-duru.
Sobota, 18. junija.
DUNAJ 19.45: S. Jones: »Geishac. Opereta
v treh dejanjih. PRAGA 20: Program h Brna. STUTTGART 19.30: Slavnosten koncert. —
1.	Beethoven: »Fidelio«. (Uvertura). _
2.	Schubert: Vsemogočnost, op. 79; za sopran, moški zbor, orkester in orgije.
—	3. R. Wetz: »Leonora«, op. 72 a. — 4. R. Gress: Himna na boginjo Marmonije; za sopran, bariton, moški, ženski in mešani zbor, orgije in veliki orkester, op. 30
FRANKFURT 20.15: Komorna glasba. — 1.
Kolle: Kvartet št. 1, op. 5. — 2. Verdi: Godalni kvartet. (Edini). BRNO 19: Orkestralen koncert. — Dvofak, Smetana, Blodek, Nedbal, Dvofak. 20: Pisatelj Jerabek čita svoje pripovedke.	» RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 19.45: Mascagni: »Cavalleria rusticanac. — Leoncavallo: »Glumačk. BERLIN 20.30: J. Hašek: »Zgodbe dobrega
vojaka švejka«. Recitacija. VARŠAVA 20.30: Večeren koncert lahke glasbe.
Delovanj e
Ona pa ni drhtela, ne govorila, čakala je razooroke.
»V noči dvanajstega marca sem bil doma, s svojo ženo!« izjavi on z nekako globokim glasom...« Ta človek ni povedal po resnici... Preizkus torej dokazuje na mojo največjo žalost, da učinek mojega eliksira še ni nezmotljiv ...«
Raztopimo 11 manjšo količino soli Sv. Roka za noge v topli vodi. dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, ki izredno ublažujoče deluje na bolno nogo ter ustavlja boli, povzročene s pritiskom čevljev. Leči tudi naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po daljšem mehčanju postanejo kurje oč) tn trda koža tako tnehki, da se morejo odstraniti brez noža tn britve. Docela Je sigurno, da sol sv. R.ika tudi nazapuščenelše noge popolnoma v red postavlja. Tesni. Četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več let nosIU. Morete hoditi kolikor Vas Je volja, morete cele ure stati na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bol ali utrujenost Veliki zavitek soli «v Rnka za kvjeli nog stane Din 16.— Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji.
Glavno zastopstvo za SHS:
Nada drogerija Kolar i Gabrič,
Subotica, Strossmayerova ul. 2. Tel. 637. ili na
droseriiu «SAN1TAS». Ljubljana. de» pot za Sloveniiu.
France Bevk:
Med Brici
Ni je deželice na svetu, ki bi bila tako majhna, a tako pisano mnogovrstna, kot je naša današnja Primorska: tolminske gore, goriška okolica, Vipava, Brda in Kras, Notranjsko in Istra. Vsaka izmed teh kaže drugačno zemljo in drugačen značaj ljudi.
Med vsemi so posebno izraziti Brici. Na malih holmih nad furlansko nižino na oni strani Soče, ki se stopnjevaje dvigajo proti Sabotinu in Sv. Gendri. so na vseh vrhuncih posejane vasi, v zložne obronke pa se raztezajo vrtovi in vinogradi.
Pomlad in poletje sta na teli višinah in v malih dolinicah polzečih voda brez primere lepi. Ne čudim se, da je na teh gričih zrastlo veselo ljudstvo; čudil bi se. če bi bilo vase zaprto in čemerno.
Bric pravi sam o sebi: »Mi ljubimo
petje in godbo, vse drugo nam ni nič mari.« Pozabili so reči, da ljubijo tudi vino, ali — to je samo po sebi umljivo. Pa zastave tudi, pisane trakove in parado sploh.
Eno izmed prosvetnih društev južno-zapadnih Brd se je pripravljalo na domačo slavnost v počastitev spomina pesnika Gregorčiča. Bil sem vabljen, naj jim govorim o pesniku. Nisem prišel, ker sem bil zadržan,
Slavnosti ni bilo. Zvedel sem. da radi tega ne, ker mene ni bilo. Odložili so jo za teden dni.
Hoteli so imeti mene. Ne zaradi mene samega, zaradi katerega koli, ki bi prišel iz mesta, jim izpregovoril par besed in povzdignil slavnost. Ker so se spomnili mene. so me že razglasili ljudem in ni bilo odloga.
Šel sem, da govorim govor, ki sem ga po vojni v teh krajih govoril že večkrat, in jim izpolnim željo.
Od Moše je po cesti v Brda dihala pomlad z vseh strani. Med prve hohne, v dolg raven drevored proti Vipolžam, ki slone v bregu in obračajo svoj obraz k solncu. Po ovinkih proti Medani. rojstnemu kraju pesnika Gradnika, ki se izgublja na levici na vrhu griča. Proti Dobovemu, od koder se je v mračnih obrisih kazal črn srednjeveški grad.
Mrak je že padel na zemljo. Luna
je svetila skozi pretrgane oblake, ki so se v neumornem begu kopičili, bližali in oddaljevali. Od polzečih voda so se glasile žabe; iz gošče akacij: z višine samotnega drevesa, ki je ostalo ktot oče te prirode sredi brega, se je oglašal čuk.
Nekaj mehkega, lirični pesmi sličnega je vstajalo iz zemlje. Nič strahotnega. Čuvstvo, ki me je objemalo, je bilo podobno prvim uram ljubezni. Vse iz furlanske ravnine v položno cesto, ki je rastla iz dolinice na breg, pa v toplo roko briškega človeka, ki me je prvi pozdravil in dejal:
»Torej ste prišli? Bali smo se, da vas ne bo.«
Ne hlinrm se, če rečem, da itnam Brice rad. najrajši izmed vseh naših ljudi. Morda zaradi njihove veselosti ali zaradi lepe zemlje, v katero razpredajo svoje korenine. Kadar sem ž njimi, občutim živo pesem v sebi.
»Saj ni posebnega,« se opravičujejo. -Po domače... Boste že potrpeli.«
Kakor da so zame pripravili slavnost, ne zase. V podolžni sobi je postavljen zasilen oder. stene so okrašene z zelenjem, na odru visi slika pesnika Gregorčiča, pod njim je na poli papirja z velikimi rdečimi črkami napis, ki opominja vsakogar, kakšno počaščenje se ta večer vrši.
Kakih sto sedežev je v sobi, ki se polagoma napolnijo. Prva vrsta je prazna. Sredi vrste stoji poseben stol z naslonjalom, na tem leži blazinica, ki je z rdečimi cveticami vezena; na tleh pred stolom je majhna pisana preproga, na kateri lahko počivajo noge.
»Tu smo pripravili za vas,« pravi eden društvenih odbornikov.
Bilo me je sram. Branil sem se. Toda tu se ni mogoče ubraniti. Če bi se ubranil, bi jim pokvaril pol večera. Ne iz kake hlapčevske uslužnosti ali zgolj iz vljudnosti izvira to; iz iste skrivnosti njih značaja izhaja, iz katerega ljubijo pisane mlaje in trakove, ples, in godbo.
Zastor se je dvignil. Eden izmed njih je pozdravil moj prihod z vznesenimi besedami. Ne smem tajiti, da govornik s pridevniki, ki so mi poganjali kri v obraz, ni štedil. Kbnčno je vzel iz vaze šop svežih cvetic in mi jih je podal kot dar vseh Članov društva ...
Ko je bil ta, za Brice neizogibni, zame težki del večera končan, je prišel na vrsto Simon Gregorčič.
Ni bil prikrajšan. Oddolžili so se mu obilno, dasi preprosto. Na odru je nastopil pevski zbor z Gregorčičevimi pesmimi. Sledila je deklamacija dekla-maciji. Med posameznimi točkami je pelo občinstvo narodne pesmi. Ob toliki tihoti jn pozornosti .cljfifl^.
stva o Gregorčiču še nikoli nisem govoril. Niti enega giba nisem videl v ljudeh, niti enega diha nisem čul.
Še nikoli nisem tako živo občutil moči pesnika, ki sije v ljudeh. Prepričan sem. da je Gregorčič preroško slutil, da bo postala vsaka njegova beseda ob svojem času njegovemu ljudstvu tako dragocena hrana kakor je bila mana Izraelcem v puščavi. Vsak verz danes s stokrat večjim odmevom zazveni v duši, kot je zvenel nekdaj...
Kateri slovenski pesnik je tako do dna izvršil svoje poslanstvo? Jaz ga ne vidim...
Skoraj edini je, ki ga danes naš mlajši naraščaj pozna. In vendar jim v stoterni meri daje vsega, česar potrebuje duša za svojo oporo.
Nisem zapisal teh vrstic samo v karakteristiko Bricev, zapisal sem jih tudi zaradi tega, da vidite, kako se širijo in čuvajo peroti pesniškega genija med našimi griči.
Ko so polnočne zvezde trenile s svetlim očesom izza oblakov in so se črne sence usule na ulice vasi, nas je pobožala roka pomladi. Z višine zvezd, iz dna mračnih dolinic in iz daljnih me-žikajočih luči, iz nas samih je vstajal vsepričujoči in vse tolažeči Gregorčičev duh.
Reminiscence na Aškerčevo smrt pred 15 leti
...
m

Tisto poletje 1. 1912. je bilo moreče
j>u__sno umjrfjoci; mrtvo
s>■. znosno. Ž;vc!i smo kakor v sanjah, iz katerih bi se radi prebudili. One; mogii smo se borili v brezkončnem kolobarju, iz katerega ni izhoda. Ali pa se je t;-ko zdelo samo nam, ki smo čakali, da se mora zgoditi nekai velikega, nenadnega, odrešilnega, ne* kaj, kar bo c«naialo svet in ga vrglo '7. njegovih temeljev.
Politika, svetovna, avstrijska in do« mača je bila večno ista. Pritisk gor; njih plasti na spodnje revolucijonar; ne smeri je bil vedno večji, utrujenost :n brezbrižnost za višje ideje pa čim; dalje neznosnejša. V tiste moreče so; parne dni je padla Aškerčeva smrt...
Životaril je zadnje čase sam, pri; krit javnosti, izogibajoč se ljudi in na* vadno si ga videl zvečer na izpreho; du iz tivolskega gozda na Cesti pod Rožnik. Citiral je časih Lermontova:
«Iskučno i grustno i nekomu ruku podat...»
Tudi on je bil utrujen, on, naš ve* liki revolucijonar in upornik. Utrudila ga je borba zadnjih let.
Naenkrat pa se je raznesla po Ljub; Ijani vest, da je Aškerc umrl. Neka; teri so si ob tem čudno oddahnili. Prvo vprašanje ie bilo: kako je glede izpreobrnjenia? Kajti mnogi so čaka; li. da bo tudi on pred smrtjo prekli; cal vse ...
Zadela ga je kap in se ni več zave; del... Mnogi so videli v tem srečo za pesnika ... Zvedeli smo, da so ga prepeljali v bolnico in naš Haramba; sa, ki ic zvesto spremljal naše može in svoje prijatelje na zadnjih potih, jc odšel, da vidi, kako je poskrbljeno za pogreb, kajti mislili smo, da bo za vse poskrbelo mesto, če že ne kot pes; niku, pa vsaj kot svojemu arhivarju.
Prisopihal je Harambaša srdit in razkačen, ves rdeč od jeze in je v naglici napisal notico, ki kaže vso njegovo opravičeno ogorčenost. Našel je pesnika med drugimi mrliči. Zgražal se je, da je v ljudeh tako otopel čut pietete. Deiali so mu, da ni nihče ničesar odredil in da so zanje v bolnišnici vsi mrliči enaki. Zvečer, na dan Aškerčeve smrti, «Slov. Narod« ni niti izšel v črno obrobljeni izdaji. Mesto je odredilo, naj leži pesnik na mrtvaškem odru v mrtvašnici.
Naenkrat se je v ljudeh nekaj zganilo. Kaj, tako nizko smo že padli, da ne damo po smrti niti častnega mesta enemu prvih svojih mož, pesniku Balad in romanc, bojevniku svobode in glasniku velikih misli, ki je nam dal vendar le 14 knjig in je žrtvoval svojo pesniško silo sodobnim idejam svobode in napredka? Če ni med nami in okoli nas velikih dogodkov, ki bi nas vzbudili iz težkega mrtvila, bodi vsaj smrt dogodek1, ki naj ljudi dvigne, da se ozremo, kje smo. Priredili smo torej žalno izdajo «Dneva» in čutilo se je tudi po mestu, da je vzbudila smrt velikega pesnika občo pozornost. Sklicali smo za zvečer sestanek naprednih društev, ki so prevzela garancijo za pogrebne stroške in sklenili smo, da se pe.-imkovo truplo izpostavi v Nar. do-rru na mrtvaški oder. Mislim, da je bil to prvi slučaj, da je «Nar. dom» služil takemu namenu.
Oskrbeli smo dalje napise Aškerčevih del in jih v zelenih vencih razobesili na obeh straneh odra. Drugo jutro so romale neštete množice v «Nar. dom» kropit pesnika. Ljudje so postaiali ob napisih njegovih del. Na trgu in ulicah se je mnogo govorilo o nokojnem pesniku. Nikjer tistega omalovaževanja in sramotnega podcenjevanja, s katerim so ga hoteli odpraviti oni, za katere je največ žrtvoval.
Aškerc je s svojo smrtjo oživel, postal
.1.	naš vjuraza, p^-iiik in uuicv.,
ki se je vse življenje boril za višje ideale, mislec, ki je šel preko naših razmer in ostal baš radi tega v naših m^h neznan tn nppri^nfn 7-1 »in se je, kot da mu hočejo širši sloji ob smr-
ti popraviti krivice zadnjih let. Celo jezik nasprotnikov je trenutno onemel ob veličanstvu pesnikove smrti. Od vseh strani so prihajali venci in zastopniki narodnih društev. Tu in tam je bilo videti tudi črne zastave.
Drugi dan je bil pogreb, eden najlepših, kar jih ie dotlej videla Ljubljana. Gojentoe liceja so nosile napise njegovih del, dijaštvo pa vence. Zanimivo je bilo, kako je pozneje neki še živeči gimnazijski ravnatelj skušal spraviti v disciplinarno preiskavo profesorja drugega zavoda, ki je sodeloval pri pogrebu in izročil njegovim učencem šopek mačeh s palmovim vencem svobodne misli, da so ga nosili pri pogrebu. Kako značilen dokaz naše tedanje dobe! Na čelu sprevoda je stopalo Sokolstvo, za njim duhovnik-frančiškan in za krsto dolga vrsta narodnega občinstva. Vreme je bilo krasno in takrat tako oslabljena narodna Ljubljana je videla samo sebe na ulicah. Nema množica je govorila: To smo. Toliko nas je, ki še javno priznavamo živa dela in ideje mrtvega pesnika.
Občinstvo je napolnilo pokopališče pri Sv. Krištofu daleč naokrog. Ob pisateljski grobnici je Etbin Kristan z vso svojo odločnostjo povedal nekaj bridkih resnic, ki bi jih bili od strahu ali sramu pred tem, kar nas je takrat obdajalo, skoraj zamolčali.
Resnici na ljubo naj povem še, da je polovico stroškov za pogreb naknadno prevzelo mesto, polovico pa jih je utrpel pogrebni zavod — ali bolje povedano, g. Josip Turk — ker ta del menda nikoli ni bil plačan. Naj mu služi v povračilo in čast to javno priznanje, kajti izvršil je svojo nalogo z vso skrbnostjo in vnemo za našega pesnika.
Tako je bil Aškerčev pogreb velik dogodek tistih-pustih soparnih dni leta 1912.
Štiri mesece pozneje so že pokali topovi na Balkanu. Aškerc ni več slišal njih «Jeka», a slišali smo jih mi in njegove pesmi so mnogo pripomogle, da -r" iih prav razumeli.
Kako se je par mesecev po pesniko-1 sin rti razprodajala Aškerčeva lastnina, ker ni bilo 4000 kron, da bi bila ostala skupaj v spomin nanj — to je poglavje zase, ki ga bo morebiti kdaj kdo napisal z vso zasluženo ironijo.
S. Gregorčiča Kaplan Anton Aškerc v družbi
Aškerčev rojstni dom v Rimskih Toplicah.
Zdravniška posvetovalnica
Anton Aškerc na mrtvaškem odru
v Narodnem domu v Ljubljani. Na levi in desni venci z naslovi njegovih del.
G. V. C. K. Anonimno. Koš. — G. A. P. t R. B. Akutni štadij traja pri primernem zdravljenju in življenju seveda, kjer ni komplikacij, 4—6 tednov, recidive odnosno eksacerbacije sc pa, zlasti v prvih mesecih prav pogoste, zlasti pri napakah v di-jeti, po ekscesih, po telesnih naporih itd. in trajajo lahko samo par dni ali se zavleko lahko tudi čez tedne in mesece. Bolezen je tudi samo praktična ozdravljiva, in čisto brez vseh posledic, dasi so te lahko komaj opazljive, v istini nikoli. V akutnem štadiju temu enakovrednih vsplamenitvah procesa, odnosno dokler se pojavljajo v gnoju in izločkih še značilni in bolezen povzročujoči mikroorganizmi, ostane le ta seveda vedno okužljiva, prenos inferkcijskega materijala na oči izzove lahko težko obolenje tudi na tem mestu in more celo uničiti vid. Obrnite se tako glede zdravljenja kot pozneje glede ugotovitve, če je bolezen postala nena-isti koren kot slovenski ljut, ljutost. — G. T. C. v L. Za »steklino* je latinsko ime »rabies« skoro popolnoma izpodrinil grški naziv: Lyssa. Lvssa ali lytta (besnost) ima isti koren kot slovenski ljut, ljutost. — A. A. P. v S. p. K. Sečnino (CO) NH2/= smatramo kot končni produkt oksidacijskih procesov dušivec vsebujočih telesnih sestavin in se verjetno napravlja v jetrih. Sečna kislina (C, H, 0:i) je pa drugi dušivec vsebujoči produkt presnove, s katerim telo izločuje poleg sečine največ dušivca. Izhaja verjetno iz nukleina razpadajočih belčkov (levkocitov) v krvi. Sečne kisline izločuje odrastel človek 0.2 do 0.5 in po krepki mesnati, torej beljakovinski hrani nad 2.0 gr tekom 24 ur, torej v primeri k množini sečnine (do 40 gr dnevno) v neznatni množini. Pretežna množina sečne kisline v seči je vezana natrij in kalij (kot kisli, sečnokisli natrij in kalij). Njena množina je pomnožena po težkem muskularnem delu, pri mrzlicah, želodčnih in črevesnih katarjih in še nekaterih drugih boleznih. Uživanje alkohola in nuklein vsebujoča hrana (rumenjaki, mleko, možgani, rastlinska semena) jo pomnože. Pod gotovimi pogoji, pri katerih trpi telo, ne izločuje sečne kisline pravilno in v dovoljni množini, tako da zastaja v njem in se, kakor n. pr. pri protinu, seseda na sklepih. Od tod in iz telesa vobče jo skušamo splaviti s pomočjo zdravil, o katerih vemo, da je boljše topljiva (mineralne vode, litijevi preparati, citrati, solna kislina, urocidin, piperazin, atofan, to-fosan in sploh spojine fenol-hinolin-karbon-ske kisline itd.). Tudi dijeta, primeren brezalkoholni vegetarizem, pripomore čestokrat mnogo k izboljšanju slabe abnormalne presnove in bolezni, kot njenih posledic. V razne teorije o postanku in vzrokih sečnokislin-ske diateze se pa na tem mestu ne moremo spuščati. Ker vemo, da ni protin bolezen samo požeruhov, ampak tudi stradalcev, ker je nadalje znano, da je naklon v bolezni po-dedljiv, moramo pač vzrokov iskati v posebnem ustroju telesa takih ljudi in posameznih rodbin. Zato dolže takoimenovani endokrini sistem (krvnih žlez), kamor spadajo tudi genitalne, da stoje v enaki zvezi, osobito v presnovi purina 9 sečno diatezo. Dosti več kot bodrilne teoretske vrednosti oa vsa taka mnenja za enkrat nimajo. Zato tudi zdravilni preparati, ki s takimi primesmi hote učinkovati, učinkujejo najbolj učinkovito na že proizvajalčevih vernikov, ki nasedejo na njihovo, zlate gore jim obetajočo reklamo. — G. A. C. v L. P. Učenjak svetovnega slovesa, ki ga omenjate, se ni, kolikor je nam znano, tako izrazil o Preblavski, ampak o Radenski Slatini, katero je smatral z medicinskega stališča za najboljšo slatino v nekdanji Avstro-Ogrski. — G. R. S. v K. Primeri, ko so bogovi nevrednike, ki so užili ostanke na oltarjih sežganih žrtev, na mestu kaznovali s smrtjo, so znani in historično ugotovljeni. Ce ni šlo za slučajno zbog kapi nastopivšo smrt, je verjetno, da so se zastrupili s kako spojino plinske kisline, ki nastaja pod gotovimi pogoji pri praženju dušivec vsebujočih organskih snovi, p>osebno v prisotnosti kalijevega karbona. Pri tem procesu se spoje elementi (C-N-H odnosno K) direktno. Tudi danes še dobivajo matice cianidov na sličen način, osobito ferociankalij, da pražijo ogljenčeve in dušivčeve odpadke (kri, usnje, volno, lase, roževino itd. skupno z železnimi opilki in potašo) v zaprtih železnih kotlih. — G. A. P. v K. Na solncu sa kopati je jetičnikom dovoljivo samo pod zdravniškim nadzorstvom. Bolezen se lahko močno poslabša. Vrhutega pljučnim krvavitvam nagnjeni bolniki lahko prično radi solnčenja krvaveti in je tudi možnost, da umro. — Za ležalne kure niso planinske višine nad 1600 m (Davos, Maurice) neobhot-no potrebne. Kot lečilni faktor na teh višinah prihajajo v prvi vrsti ultravijoletni žarki v poštev. Nadalje razrečeni in čisti zrak s povsem neizrabljenim ldsavcem. Dasi je pa i onizacija v nižinah slabša, ustreza zrak v samoti na deželi, osobito v gozdnih solnč-natih zatišjih, popolnoma zdravilnim zahtevam. Ni torej pomisleka, da je tudi Pohorje, če izberete pravi kraj, čisto prikladno v to svrho. — G. F. R. v S. P. Podveza nad ugriz-nino od steklega psa prizadeto, ne učinkuje kot pri kačjem piku, ker ima namen počasi in polagoma propuščati strup v telo in ga tako rekoč razredčiti, ampak s tem, da kri v podvezani okončini zastane Bierov zastoj, pri čemur se misli, da v zapreklini zaostala kri okužilo na mestu uniči. — G. Č. P. v Sk. L. V »Posvetovalnici« nam je samo možno kaj malega svetovati in vprašalca poučiti, kjer to želi ali kjer je moči povzeti iz vprašanja, da temelji njegovo nsziranje na ne-poučenosti, na napačnih premisah — lečenja pa ..Posvetovalnica.- ne more prevzeti, kakor tudi ne more nadomestiti zdravnika. To vendar leži na dlani. — G. V. Ž. v D. Ka-pavica ki se po dozdevni infekciji pojavi stoprav po 14 dneh. je vedno sumljiva, da ni kapavica. — G. B. L. v B. K. Nestrpnih in nervoznih ljudi, ki zahtevajo, da zdravnik neprestano pleše okoli bolnika in da naj stori morebiti še to in ono in tretje in četrto, je nebroj. Vsak izkušen zdravnik čaka in opazuje in 8 tem velikokrat več stori in boljše skrbi za bolnika, kakor če bi uv;.-ževal vse, mnogokrat naravnost nezmiselne predloge razburjenih sorodnikov. Zato se mirno zanesite na svojega zdravnika. Kar se bo dalo za bolnika storiti, se stori vse. brez leksikalne učenosti in po inseratih ponujanih čarobnih lekov. — G. A. N. r V. Conium maculatum. — G. M. R. v Š. Ves naš razvoj nleza v višino, toda v Spirali in tudi medicina ni brez mode. — G. H. O. v L. P. Toliko vredno mažo dobite v vsaki lekarni, samo dosti cenejša bo. Ne glede na njeno dvomljivo in mnogokrat preplačano vrednost, boste plačali tudi reklamo zanjo. In inserati so dragi.
G. H. A. v P. »Kurjo slepotoc (Hemeralo-I>ia), zbog katere na njej obole ljudje »zve-
čer«, t. j. v mraku, ali ob slabotni razsvetljavi, da slabo ai nič ne vidijo, smatramo za izraz nedostatne življenske sile očesnega živca, odnosno mrežnice, povzročene zbog pre-hranitvenih motenj v živčevju, splošne oslabelosti, izčrpanosti itd. Nedostajanje posebnih, za življenski prospeh potrebnih snovi v hrani, tako imenovanih vitaminov, delajo po novejših preiskavah kot glavni vzrok tega bolezenskega pojava, kar potrjuje tudi dejstvo, da se ta slepota brzo umakne dobri prehrani s svežim sočivjem, Badjem, slajem in zdravljenju z ribjim oljem. — G. M. R. v Št. V. Z maščobnimi kislinami tvori glicerin maščobe. Smatrate ga lahko, če hočete, tudi za posebne vrste alkohol. O nadaljnjih vprašanjih vas lahko pouči vsaka širše zasnovana organska kemija. Ker prorokovati ne znam, tudi ne morem povedati, če se kdaj posreči prehraniti človeka s hrano, napravljeno iz anorganskih snovi. Toliko pa lahko rečemo, da smo na poti k sličnim ciljem. Ker potrebuje človek za svojo prehrano beljakovin, ogljenčevih vodenikov in maščob, bi mu moral tudi kemični laboratorij nuditi te snovi. A če teh danes še ne zmoremo, je vendar uspelo sestaviti gradivo zanje. In s tem gradivom je moči prehraniti živalsko telo. Iz formaldehida tn gliceroze se je i>o-srečilo napraviti grozdni sladkor (ogljenčev vodenik); iz glicerina in maščobnih kislin, katerih sinteza nam je že davno znana, 111 maščobe. A tudi fosfatide moremo sestavljati, kar pa končno ni treba, ker jih proizvajajo živalske živeče celice same. Gradiv.) za beljakovine — aminske kisline — umetnim potom sestavljati, pa nam ni neznano, prav tako imenovano mikleoproteide. S temi v laboratoriju napravljenimi snovmi, s tem gradivom za hranila, pa moremo, kot so to poskusi dokazali, prehraniti živalsko telo v vsakem oziru. Seveda je pa te vrste prehrana jako draga, in za gurmane jako dvomljivega okusa. Zato ostanemo za sedaj še vedno rajše pri kosu mesa in jajcih, moki, krompirju in masti, maslu ali olju. — G. Fr. G- v K. Vino, kateremu je sadjevec priliti ali voda, ki je barvana z nestrupenimi barvami, gotovo ni zdravju škodljivo, ali polnovredno naravno vino ni. Kletarji, ki uganjajo take praktike, kaznuje zakon samo radi slepar-stva, ali kakor se to lepše pravi: radi po tvorbe živil. Z medicinskega stališča bi pa bilo kletarja, ki priliva vinu vodo, razredčuje s tem alkohol in napravlja pijačo neokusno, samo pohvaliti. Kdor seveda meša v viiio kvarne in trupene primesi, kot n. pr. tobak, aniline, barve itd., ga ne kvari samo kot pijačo, ampak ogroža zdravje pivcev s kvarnimi primesi. — G. L. P. v S. Take bra-la-vičaste izrastkine se dajo razžreti z zgoščenimi kislinami ali izžgati ali žagati. Vsekakor pa more take, dasi navidez neznatne operacije, pravilno in brez nevarnosti izvršiti samo zdravnik. — G. S. Č. v Š. £e zopet primer, kjer se zahteva, da zdravnik skače in pleše okrog bolnika, češ, naj vendar nekaj naredi. Izbruhlega epileptičnega napada ni na noben način moči prekiniti, vse kar se običajno uganja z bolnikom in okoli njega, je nezmisel, prav posebno pa odpiranje pes! i in raztezanje palcev. Bolnika je treba odpeti, odnosno mu narahljati obleko in perilo, da lahko diha; položiti ga je, če mogoče, na mehko (na preprogo, slamo, travo, seno itd.), če je nevarnost, da telebne s postelje, pa mu je treba podložiti pod glavo blazino. To je vse, kar se da pametnega storiti. In to je tudi odredil vaš zdravnik. Močiti ga, drgniti ga ali celo pokaditi, je najmanj čisto odveč. Za celo vrsto ljudi pa nikoli ni zado-ti teatra. — G. S. K. v M. Morfin ni nifeako uspavalno sredstvo. Zapisovati ga je samo kot mamilo proti bolečinam, a proti nespečnosti le v toliko, kolikor jo povzročajo iste. Zdravnik je torej imel popolnoma prav, da bolniku ni ordiniral morfina, kakor je želelo sorodstvo. Samo v hudi sili, če bi ne bilo nobenega drugega sredstva pri rokah (vojna, nesreča v planinah in podobno) bi bila uporaba morfina dovoljena. — G. M. S. t ('. Proti premastni, t. j. lojavi koži na obrazu, posebno na nosu, poskusite umivanje 9 toplo vodo in milim milom. Vodi pridenite tudi mrvo boraksa. Sem pa tja se potegne po obrazu s kepico vate, namočeno v čist bencin.
—	G. S. T. v M. Opazovali ste prav. Občutljive oči obole lahko tudi v bližini močne namizne žarnice na vnetju vezenice zbog vpliva ultravijoietnih žarkov, katerega eden prvih simptomov je občutek zapeščenja vek.
—	G. M. J. v V. V vsaki lekarni brez recepta. — G. St. R. v C. Oprostite, tako daleč stvar ne gre. Babics ne moremo nadomestiti.
—	G. M. T. v K. Natrijum salicium, aspirin, piramidon in sorodna sredstva. — G. M. I. v Sp. 2% borov vaselin.
splošno znano sredstvo za čiščenje želodca in črev.
DrOETKER
JEVIM
BACK1NOM
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in presto od
poštnih pristojbin Dr. Oetber,d. z o. Maribor.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Nedelja, 12.: «Večni mladenič®. Premijera.
Izv.
Pondeljek, 13.: «Mnogo hrupa za nič». E.
Torek, 14.: Zaprto.
Sreda, 15.: «Večni mladenič«. D.
Ljubljanska opera:
Nedelja, 12.: ob 15.: «OrIov». Popoldanska
predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: «Fidelio». C. Sreda, 15.: «Brivec seviljski». Izv. Gostot
vanje v Kranju. Četrek, 16.: <rGrofiea Marica«. Opereta. Iz« ven. Gostovanje v Kranju.
Mariborsko gledališče:
Nedelj:, -2.: ob 20.:' »Grofica Marica«. Gostovanje ge. Mitrovičeve. Kuponi.
Zadnjič.
Pondeljek, 13. ob 20.: «Očiščenje». Premi*
iera«. Gostovanje g. Vala Bratine. Torek, 14.: ob 20.: «Rigoletto». B. in C. Kuponi. Zadnjič.
Za gostovanje japonske pevke Teiko Ki* n e je gledališka uprava v Ljubljani določiš Ia sledeče cene: lože v parterju in I. redu 4 360 Din, odnosno 320 Din, balkonske Io« že 230 Din, parterni sedeži od 80 do 45 Din, balkonski od 50 do 30 Din, galerijski po 25 in 20 Din, dijaško stojišče stane 10 Din, galerijsko stojišče 6 Din. Uprava opozarja, da je znižala prvotno določene cene ložam za to predstavo. V slučaju, da s strani gle* dališkega občinstva nc bo dovolj odziva, bi moralo to sicer izredno zanimivo gostovo* vanje odpasti.
ževniki svojega časa največjo filozofsko podlago.
Sukus svoje umetniške sile jc Gjalski izlil v zagorske motive. Predvsem v knji» ge: Pod starim krovovima; Diljem doma; Iz vasmendjinskih dana in druge. Tu je Gjalski pesnik svoje rodne grude. Slika življenje zagorske kurije, ljudi, ki podle* gaj o v borbi z novim časom, iznaša trage* dijo tenkočutnih duš, ki jih uničuje niz« kotnost. V teh delih jc Gjalski dal naj« večjo mero svoje umetnosti, izlil je ves svoj sentiment, upodobil vso svojo fan« tazijo.
Gjalski živi danes na svojem domu v Gredicah. Kralj ga jc ob njegovem juhi« Icju odlikoval z redom sv. Save I. razreda, k sedemdesetletnici pa so mu čestitale tu« di vse pomembnejše slovenske kulturne ustanove.
Ksaver Šandor Gjalski
Zagrebčani in ž njimi ves hrvatski ter jugoslovenski kulturni svet so slavili prošli teden znamenit jubilej: sedemdesetletnico pisatelja Ksaverja Šandorja Gjalskega. Stvarno je prekoračil jubilant svoje 70. le* to življenja že I. 1924. Slavje Gjalskega kot umetnika, pisatelja in prosveUiega de a lavca pa se je moglo vršiti šele retos.
Dr. A. Barac je napisal v zagrebški «Ri« ječi« o slavijencu lep literaren prikaz, v katerem označuje jubilanta tako«Ie:
Gjalski je v svojih leposlovnih delih slavitelj najzanosnej!e dobe hrvatske pro* šlosti, ilirizma; nastopal je proti pravaški intransingentni politiki; bil je preganjan od Khuenove vlade. Med hrvatskimi pisa« telji jc prvi stopil v kolo sotrudnikov «Srp« ske Književne Zadruge«; bil je član hrvat« skosrbske koalicije; boril se je v njenih vrstah proti madžaronstvu in je bil kot pisatelj vedno med naprednimi elementi.
Ks. Šandor Gjalski je v novejši hrvat« ski književnosti eden od najpomembneje sih obrazov, zlasti v kultumohistoričnem pogledu. Prišel je v književnost z regio« nalnimi motivi v osemdesetih letih, ko so vladali realisti Kozarac, Novak, Kovačič, Veselinovič, Matavulj, Kumičič in drugi. Pronica! je s svojim književnim delova« njem v kulturno«socijalno in politično življenje. Bavil se je skoro z vsemi so« dobnimi političnimi problemi. Njegova de« la so dokumenti časa. Slikajo nam dobo od /-anosnih ilirskih dni do absolutizma in ekskluzivnega pravaštva osemdesetih in devetdesetih let. Senilnost in neznačajnost inteligence, nekulturnost sredine, kleče« plazniška mentaliteta ljudi, demagogija politikov — vse to je našlo v Gjalskem svojega pisatelja. Gjalski je ustvaril hrvatski političen, socijalen in psihološki roman, reševal je največje probleme živ« Ijcnia sploh in jc imel med vsemi knji«
Božo Lorrič (Praga):
Jugoslovenski koncert v Pragi
Jugoslovanski glasbeniki, živeči v Pragi, so priredili v dvorani Mozarteuma večer svojih kompozicij v korist Smetanove šole. Program so izvajali sledeči godbeniki in pevci: ga. Horvatova, gg. Mareni, 0. Blaha. J. Bartl in P. MUoševie. Ta večer sta prvič stopila pred praško glasbeno javnost skladatelja J. Mandič in Slavko Osterc.
Zanimiv pojav je J. Mandie. Po poklicu odvetnik, je živel pred vojno v Trstu in se je pozneje nastanil v Pragi, kjer se je z vso vnemo lotil študija glasbe. Ni se strašil ne truda, ne napora in žrtev, da je dosegel potrebno znanje v kontrapunktu in harmoniji. Njegov učitelj je bil skladatelj Jirak.
Najzrelejše Mandičevo delo je Suita, pisana v starinskem slogu. Naslanja se na Bacha, toda mestoma se že čuti Mandičeva roka. Skladatelj skuša dati Sarabandi in Menuetu lastno osebno noto. Časih se mu to posreči. Drugačna pa je stvar, kadar se poskuša v moderni muziki. Dasi ni mogoče trditi, da mu i tukaj sreča ni naklonjena, vendar treba povedati, da večkrat pozabi na celoto, kar je stvari v škodo. Tipičen primer te vrste je Tempo di valse. Tudi pesmi iz cikla »Improvizacije« mu niso še dovolj uravnotežene. Omenjam samo »Ribice lude«, ki ee začno naivno ter se potem nadaljujejo s patetičnimi akordi, ki niso v skladu ne s svetom, ne z melodijo začete pesmi Mandic napreduje. Želimo mu v prihodnosti še večjih uspehov.
Slavko Osterc je napravil napako, da nas ie seznanil s celo vrsto svojih del. »Improvizacije« za klavir so preveč brezbarvne. Boljše so že Belokranjske pesmi, katere je pred-našala umetnica ga. Horvatova nekoliko preveč dramatično. Te pesmi nadvoumuo očitujejo OsterSev talent.
O Klavirski suiti P. Miloševiča in o pesmih J. Baudura ne bom pisal mnogo. Podčrtavam samo, da je Miloševič fina, tenkočutna umetniška duša. Njegovi klavirski toni so mehki, poduševljeni. Uverjen sem, da ga čaka še iepa prihodnost.	" v
Najzanimivejše delo tega večera pa je bila Sonata za gosli in klavir od Štolcerja-Sla-venskega. Žal se opaža, da Štolcer zanemarja odliko. Sonata je mestoma raztrgana, neizdelana ter ima značaj improvizacije. Težko dobiš vtis celotnosti. Težnja po originalnosti ne da Štolcerju, da se uredi in organizira ter najde samega sebe. Toda kljub vsemu je Sonata glasbena tvorba prave muzike, ki presune srce. To je glavno. Nepozabna je zlasti neka melodija, ki je tako spontana, topla in globoka, da se radi teh 9vojih vrlin lahko uvrsti med najlepše, kar je doslej napisal Jugosloven v glasbi.

,-i >'v_.'.•",.-• X' V A."-'
Scenerija iz beograjskega «Macbetha».
Prizorišče iz beograjske vprizoritve Shakespeareovega «Macbetha» v režiji Branka Gavelle in v prevodu drja S ve tisi a va Stefanoviča.
dr j a
»Geografski Vestnik"
Pravkar je izšla 4. številka II letnika »Geografskega Vestnika«, časopisa za Geograf-lijo in sorodne vede, ki ga izdaja Geografsko društvo v Ljubljani. S to številko je 2. letnik zaključen. Med razpravami je na prvem mestu lep članek prof. dr. A. Melika o rajnem predstavitelju jugoslov. geografije Jovanu Cvijiču. Članku je priložen Cvijičev portret na boljšem papirju. O stanju geografske vede v Češkoslovaški republiki razpravlja praški zemljepisec dr. JoMš. Razprava je zanimiva tudi za lajika, ker kaže, kako cvete in se razvija znanost v tem delu slovanskega sveta. Mariborski profesor Baš nadaljuje svojo razpravo o Mariboru, univ. profesor Salopek pa podaja pregled geološkega proučevanja in kartiranja v Sloveniji 1. 1926. Zelo zanimiva je razprava dr. V. Bohinca o Županovi jami blizu Grosuplja na Dolenjskem, ki jo je avtor znanstveno natančno proučil. Spis je opremljen s slikami. — Številko zaključuje drobiž.
»Geografski Vestnik«, ki ga urejujejo g. dr. V. Bohinec, dr. R. Savnik in dr. J. Ru-bič, je sad idealizma, s katerim goje nekateri naši geografi svojo vedo. Naše razum-ništvo naj bi njihovo požrtvovalnost tako poplačalo, da bi časopis naročilo in — plačevalo. Obilna, splošno zanimiva vsebina da-leko odtehta izdatke. Naroča se pri >Geografskem društvu; v Ljubljani (vseučilišče).
Nova zbirka mladinskih pesmi
V	Celju je izšla minule dni 32 strani obsegajoča zbirka pesmi za deco -Maje. Avtor Danilo Gorinšek je mlad učitelj. Pesmi je posvetil svoji materi, v čemer je lepa misel: njegovo delo naj vzamejo v roke razen otrok tudi matere in ga čitajo malčkom.
V	zbirki so pesmi, izined katerih so nekatere posrečene in bi jih lahko sprejeli v antologijo sloveuske mladinske lirike, ki jo še čakamo. Druge se ne dvigajo zaznatno nad povprečen nivo sotrudnikov naših mladinskih časopisov. Nadejamo se, da D. Gorinšek ne ■bo oslal pri ieh prvencih in da se bo uspešno razvijal.
V	splošnem pa knjižica nudi dobro čtivo za deco in jo priporočamo. Izdal jo je avtor v samozaložbi.
Ameriška zgodovina v slo-
v v* •
vensemi
V zalogi »American Home Publishmg Com-pani * v Clevelandu je izšla knjiga »Ameriška zgodovina-'. Priredil jo je za Slovence L. J. P. Knjiga je tiskana na 236 straneh velike osmerke v zadovoljivi grafični opremi in ilustrirana. V nji je zbrano vse, kar utegne zanimati našega človeka onstran Atlantika o preteklosti »nove domovine^, o začetkih njene kolonizacije, o nastanku Zedinienih držav, njih bojih in civilizacijskem razvoju ter ves političen razvoj v«e do sedanjega prezidenta Coolidgea.
Zanimivo delo, ki so ga naši -rojaki v Ameriki sigurno veseli. Ilustracije pa bi bile lahko v deželi tehnične vsegamo-gočnosti veliko boljše.	, .
Zbornik slovanskih ieposiovrev v laseini.
Znani italijanski slavist Ettode Lo Gatto pripravlja zbornik slovanskih leposlovcev XIX. in XX. stoletja v italijanskem prevodu. Zbornik bo izšel v 4. zvezkih po 300 strani in bo obsegal mimo izbranih spisov zgodo-vinsko-kritiSne opazke. Prvi zvezek izide v septembru t. 1. in bo posvečen češkim pisi-teljem. Drugi bo vseboval poljske, tretji ruske in četrti jugoslovenske leposlovce. Prof. Lo Gatto pripravlja Zgodovino ruske literature, ki bo izšla v 4. zvezkih.
Cankarjeve »Podobe iz sanj« t italijanščini. Založba -Parnasoc v Trstu napoveduje, da bo izdala kot VI. zvezek »Collezione di letterature slave« prevod Cankarjevih »Podob iz sanj«. Spis bo prevel Renato Pfleger.
Jubilej pesnika Iva Vojnoviča proslavi Dubrovniško gledališko društvo letos na jesen.
Vladimir Sokolov, bivši igralec Tairovega gledališča v Moskvi, je sedaj angažiran pri Reinhardtu in je prošle dni z velikim uspehom nastopil v Langerjevi »Periferiji« na Dunaju.
Nor roman Maksima Gorkega. Moskovska revija »Krasnaja Nov« najavlja nov roman Maksima Gorkega z naslovom ^štirideseta leta«.
Tekmovanje pianistov r Ženevi. V Ženevi, kjer je sedaj odprta mednarodna razstava za glasbo, se je vršilo prošle dni javno tekmovanje pianistov. Jury so tvorili glasbeni pedagogi, profesorji: Cortot. Pembaur, Ru-binstein, Schelling in Vianna da Motta. Nagrado v znesku 5000 frankov je prejel Klav-dij Arrau. Igral je na Bliithnerju. Ožjih tekmovalcev je bilo IS; izmed njih je moral vsakdo zaigrati Balakirevo orijentalsko fantazijo »Islamey«.
Nov slovanski časopis v poljšciui. V Varšavi bo izšla v kratkem prva številka novega časopisa *Swiat Slowianskk, ki ga bo izdajal A. Opehotvski. Posvečen bo študiju slovanskih kultur.
Želja maturanta
Oj, če bi bil Janus, kako bi se lepo prepisovalo..
(«Life»)
Križanka
»Sidro"
Pomen besed
Vodoravno: 1. drag kamen, 3. zemljiška mera, pritok Volge, 6. egiptovski bog, 7. pomožni glagol, 8. vrsta sadja, 11. član družine, 13. predlog, 14. božanstvo, 16. ju« naštvo, 17. del telesa, 19. Zolajev roman, 21. začimba, 23. grška črka, 24. sklep mo* litve, 26. franc. naziv za vrh gore, 27. del voza, 29. vrela voda, 31. letonsko mesto, 33. poslednje stanovanje, 36. angleško ime, 37. razdalja 75 cm, 40. kraj, znan iz sv. pisma, 41. veter, 43. rimski pesnik, 45. gozdni sad, 47. števnik, 48. mesto v Nem« čiji, 51. žensko krstno ime, 52. kovina. 53. redovnica.
Navpično: 1. pokrajina v Algeriji, 2. go« rovje v Aziji, 3. vrsta papig, 5. ptica, 9. igralna karta, 10. mesto na Japonskem, 12. upnikovo pismo, 15. oseba iz grške mito« logije, 18. del stanovanja, 20. blaznik, 22. trud, 25. poslanstvo, 28. indijski epos, 29. reka v Sloveniji, 30. del glave, 32. anglc« ško žganje, 34. sirota, 35. veter, 38. nota, 39. sesalec, 40. izdelek iz železa, 41. poso« da, 42. žensko krstno ime, 44. mesto v Aziji, 46. livada, 49. vrsta nojev, 50. me« sto v Dalmaciji, znano po škofiji v sred« njem veku.
Rešitev križanke «Mlin na veter»
Veternice.
Vodoravno: 2. Olt. 4. Kir. 5. oni. 7. ga. 10. Parma. 11. Avari. 13. Adda. 14. Ug. 16. kr. 17. doga. 18. Angara. 21. Mar« t in. 23. grad. 24. idol. 25. aha t. 26. Shaw. 29. kava. 31. Krka. 34. Arda. 35. Arta. 37. Ulster. 39. Patras. 42. Vera. 44. in 45. na. 46. list. 48. pagan. 50. Imola. 52. noga. 53. resa. 54. s. r. 55. rt. — Navpično: 1. brom. 2. hlev. 3. Piran. 5. Egadi. 6. Nada. 7. Sa« hara. 8. Barrow. 9. Aron. 10. p. d. 12. Ig. 15. grah. 16. kada. 19. gg. 20. Adam. 21. iMiha. 22. t. 1. 27. Hvar. 28. krap. 29. krtina. 30. Aden. 32. kran. 33. Attair. 34. as. 36. ar. 37. Uran. 38. Lagos. 40. Alost. 41. sila. 43. ep. 47. sa. 49. Agri. 51. Mero.
Mlin.
Vodoravno* 2. Olt. 4. Kir. 5. oni. 7. IIad. 9. moi. 10. senat. 12. pl. 13. no. 14. kajpada. 17, lok. 18. Air. 20. kit. 21. jot. 23. sok. 25. op. 26. potem. 28. ma. 29. kia« da. 31. Adana. 34. menige. 36. Rennes. 37. mak. 38. bre. 40. ata. 42. el. 43. Tarrago« na. 47. r. t. 48. tu. 49. Ohio. 50. Arad. 51. ai. 52. PR 54. uk. :6. ikre. 58. Asuan. 61. Lahn. 63. kavka. 65. Inn. 66. barit. 67. Sa«
ra. 68. Mant^va. 71. Saar. 73. bar. 74. Uri« 76. il*. 78. peta. 79. Lita. 81. km. 82 Veles.
84.	Avala. 86. Enos. 87. ja. 88. av. 90. A?cn. 91. Navarin. 92. nitrati. — Navpič« no: 1. m,.n. 2. oko. 3. tri. 6. Laon. 7. hmelj. 8. Diana. 10. Spak. 11. toda. 14. kot. 15. prota. 16. ais. 17. lipan. 19. Roman. 20. kolek. 21. jo. 22. te. 24. Kanea. 26. Pag. 27. Mae. 29. kmalu. 30. Dinah. 32 dnina. 33. astra. 35. Ebro. 36. rega. 37. metrika. 39. Ra. 41. Atlanta. 43. torek. 44. riba. 45. Oran. 46. Adula. 52 prva 53. funt. 55. Kars. 57. Kara. 59. sin. 60. ano. 62. hiat. 64. Amat. 66. Bari. 67. Sliven. 69. Arakan. 70. vulkan. 72. Romani. 73. bes. u. ita. 77. Lena. 7S. pesa. 80. /.var 81. k!'t. 83. lov,
85.	aga, 87. ji. 89. vi.
Ustanovljeno 1842.	Solidna izvršitev.
Specijalno imitiranje vseh vrst lesa in marmorja, kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka BRATA^EBERL nasl.
Martine, Černe & Co.,
Vošnjakova ulica štev. 8.
(prej Cesta na Gorenjsko železnico). Zmerne cene.	Telefon 2814.
FEMY?
modema krema sedanje dajne za odstranjevanje dlačic! Brez britja! Dlačice izginejo v nekoliko dneh! Popolnoma neškodljiva, a lahko uporabljiva na vsakem delu telesa.
Ne razdražujc, ne žge in ne pordeči kože!
USPEH ZAJAMČEN! FEMY-milo (sc sveti v temi), nenadomestljivo pomožno sredstvo za odstranjevanje dlačic. DOBITE POVSOD! Glavni depo: Cosmochemia, k. d.. Zagreb, Račkoga ul. 7.
Phileas Lebesgue in njegova zadnja knjiga
Ko slišiš prvič, se ti zdi kakor pravljica. Da tisti, ki priobčuje od časa do času članke o Jugoslaviji, o naših treh literatu« rah in ki svoje članke ponosno podpisuje Ljuba Sokolovič, ni nihče drugi kakor francoski poet Phileas Lebesgue, ki ga tu visoko cenijo in štejejo med svoje najbolj« še. Da se je poleg srbščine priučil tudi slovenščine in da prebira našega Prešerna. Da pa ob vsem tem ni premožen veliko« mesten literat, ki sc resničnost uklanja vsem njegovim željam, ampak da živi na svoji zemiji kot preprost kmet.
V časi se snidem z njim sredi velikega in hrupnega Pariza. Opravki ga privedejo tja za dva ali tri dni. Takrat zapusti polja, se ustavi kot dežeian pri tem ali onem svojih rojakov. Že ko stopa po burno vzvalovanih ulicah, vidiš, da ni mesten človek.
Kadar sedeš predenj v udobni meščan« ski sobi, se kmalu vse okoli zoži in izgine, tako prjtegne vso tvojo pozornost nase; kakor ob premišljevanju nihaš tudi ob vi« dezu. čokat je in trdno grajen: gledaš ga vdano stopajočega za plugom, ki ni zanj le sanjska podoba in če ga vplete v pc« sem, je morda prav zato primera bolj ble«
steča, ker je tako resnična. Roke so moč« ne, prsti kratki in krepki, kakor je pač treba za trdo delo, ki ob zori začne in z mrakom jenja. Kot da so pretežke, da bi drsele po belem papirju. In vendar, ko za« gledaš obraz, veš, da ni nič nemogoče. Zemlja diha iz njega, a vsa poduhovljena. Petdesetletni kmečki očanec, ki je vse svo« je življenje v širokem polju oral, ki pa je misel vanj vrezala globoke brazde. Človeka vidiš pred seboj, polnega zdravja in utrje« nega v delu in borbi z vsakdanjo resnic« nostjo; a obenem tudi sanjača, ki bi ves svet objel in ki mu pogled ne pozna meja,
2e njegovo ime spominja na sočne vir« gilske pokrajine pod visokim solncem. Kmet je v Pikardiji, kjer gospodari na po« sestvu svojih dedov. V potu svojega obra« za obdeluje zemljo; iz nje dobiva kruh za svoje telo, iz nje dobiva kruh za svojega duha. Navezan je nanjo in iz nje se raz« gleduje po širokem svetu. Ob njej meri lepoto drugih. «Rad imam Vašo pokraji« no«, mi je rekel nekoč, «ker neznano sliči pikardski: vse, dvori, domovi, cerkve, zvo« niki in petelini na njih«.
Kot živa uganka stoji pred nami: kako je mogel ob svojem trdem in dolgotrajnem delu toliko ustvariti, toliko pregledati in sc za toliko zanimati? In poleg vsega še daleč ni zapečkar: videl jc Belgijo, An« I glijo, Švico, Portugalsko. Italijo;" lani jc prepotoval Jugoslavijo. In da je neverjet« I
nosti še več: vseh teh dežela jezike pozna in piše verze v nemščini, v portugalščini, v italijanščini. Čudo, da sc mu ne preču« diš.
Ustvaril jc obširno delo: nič mu ni ostalo neznanega: lirika, epika, drama, kritika, jezikoslovje, filozofija. Vse se steka v njem in v vsem je močna vonjava prsti.
Kdaj bi končal, če bi hotel njegove knji« ge našteti, številne postaje njegovega ro« manja navzgor. In komu bi tudi koristilo!
Dvoje osnovnih melodij jc v njem. La« tinec jc in obenem Kelt. Latinec, ki jasno gleda in Kelt obdan od duhov in vase za« greblih pravljic. Ta dva elementa se v njem družita in borita: zdaj prevladuje prvi, zdaj drugi.
Zato jc njegova literatura tako sočna. Notranja dramatska napetost ni umetna, ampak od narave dahnjena. In tu ne sme. mo prezreti še drugega dejstva, da je kmet in poet; in zopet sta v njem dva svetova: sanjski in resnični. V tem jc kal njegov« melanholije, proste vsake sentimentaf« nosti.
Kakor celota, tak jc tudi njegov odta« njen izraz. Njegov verz je večkrat pojot, fl se pogostoma trpko razglasi in takrat padajo stihi kot udarci. Njegova proza je sočna, gosta in barvita, skoro bi dejal, da težka, tako se nagosto v njej gnetejo misli. Da bom vsaj v naštevanju popolen, je tre« ba v Lebcsffueu predvsem povdariti misle«
ca. Ce bi ga vsakdanja potreba ne sklanjala nad delo, bi morda iz njega zrastel filozof. Podmena, ki je kakor vsaka te vrste pod« vržena zmotam. Značilno je zanj, ali bolje za Kelta v njem, da se rad v svojih urno« vanjih podaja v kabalo in okultne vede. Morda le v svojem hrepenenju, ki je popol« notna neromantično, v hrepenenju iz zem« ljc. Iz zemlje, ki pa ves raste v nji in ki iz nje srka vso svojo moč.
Popolnoma vse znake njegovega duha nosi njegova zadnja knjiga Le don suprč« me (Najvišji dar), dramatska legenda v treh dejanjih.
Preprosta jc kakor stare podobe na stek« lih cerkvenih oken. Iz dalje se razseva strah v to'ozračje; barbari se bližajo in vse se mrzlično pripravlja na obrambo, V vsakem dozori drama, ki se v zunanjih kretnjah poenostavi, prav kakor na starih cerkvenih slikah.
Vse dejanje poteka naravnost iz igre same. je kakor stolp, ki mogočno zraste, na koncu zgrajen iz širokih kamnov. Huni se bližajo severni Galski in pred njimi gre strah in trepet. Od vseh strani iščejo pribežniki varnega kota. Prebivalci Milia« etima ne vedo, kam bi sc zatekli. V moč« nem stolpu bi lahko našli zavetje. Grade ga, a prekletstvo leži nad njim in vsako začeto delo sc zruši. Ne pomaga jim niti molitev niti obhajilo. Stari Čarodej, ki je še ostal zvest veri svojih dedov, ve za.
odkupnino. Kajti dete je bilo umorjeno, nezakonsko dete prvaka; odtod proklet« stvo. Hči prvaka lahko odreši vse s svo« jim življenjem, če se pusti zazidati v te« melje. Ker smrt jc le prag v novo življenje. Ljubezen očeta in ljubezen Galca se bo« rita v Miliusu, ko zve za to črno vest. Da bi žrtvoval Genovefo, svojo ljubljeno hčer? Odločno se postavi po robu njena mati in jo hoče rešiti za vsako ceno. Toda Genovcfa. bela in rahla kot sen, gre sa« ma od sebe in so izroči zidarjem. Nad nje« nim mladim telesom zraste stolp; kakor drevo je; saj so njega korenino pognale v življenje.
Osnovna misel: življenje le z življenjem odtehtaš; vsa lepota tiči v slepi pokor« ščini višjim zakonom. Igra je iepa v svoji preprostosti; jezik sočen in diha iz njega vonj prsti. Bilo bi odveč, da bi našteval, da spominja na Maeterlinka. Jaz sem se spomnil ob zunanji vsebini tudi motiva c zidanju Skadra. Ene primere pa se pred« vsem ne moreš ubraniti: kakor da si v strogi gotski katedrali; v barvastih oknih se zarisujejo sence dreves; dan sije skoz nje v somračje in pisane podobe, ki jih jt verna roka naslikala nanje, zažive.
V vsem tem leži moč knjige, ki bo kiju« bovala času.
(Pariz Empc.
26. junija 1927
vsi na veliki
LETALSKI MITING
ki se vrši na vojaškem vežbališču med Mostami in Dev. Marijo v Polju ob 4. pop.
VSTOPNINA: člani Din S'-, dijaki-člani in vojaki Din 2'—, dijaki nečlani Din nečlani Din 10. __ Žreb za brezplačen let le pri nakupu karte v predprodaji.
Gospodarstvo
Tedenski borzni pregled
.Minimalen promet na efektnih tržiščih. — Italija tekom tedna stabilna.
Zagreh. 11. junija.
V	jiasehnih vrednotah pretekli teden ni bilo beležiti večjega prometa. V bančnih papirjih so tečaji ostali v glavnem neizpreme-njeni. V industrijskih papirjih pa je bila tendenca mlačna. Slavonija je v zvezi z znižanjem delniške glavnice popustila na 23. Tudi Gutmann je nazadoval do 270, delnice Trboveljske pa so se nekoliko popravile.
Na tržišču državnih vrednot je tečaj Vojne škode pri minimalnem prometu popustil na 340. V splošnem jo zanimanje za državne papirje minimalno.
Na deviznem tržišču se je pojavilo pomanjkanje privatne ponudbe in je morala Narodna banka intervenirati v večjem ob-šrgu, kakor običajno. Deviza na Italijo je takoj v početku tedna nazadovala na 313 do ."14 in je na tej višini valovala do konca tedna. Kakor izgleda, bo italijanska vlada začasno stabilizirala liro na dosedanji višini. Tekom tedna so nekoliko oslabele tudi devize na Bukarešto, Berliu in Amsterdam.
V	današnjem svobodnem prometu se je Italija trgovala po 313.75_ — 314. Tudi Vojna škoda notira kakor včeraj 310.
Kongres gospodarskih zbornic v Splitu
Dne 7. in 8. t. m. se je vršil v Splitu kon-cres vseh gospodarskih zbornic naše države. Na dnevnem redu je bilo vprašanje osnutka novega obrtnega zakona.
Kongres je otvoril predsednik splitske zbornice gosp. Juraj Dubokovič. Navzoče delegate zbornic so pozdravili splitski veliki župan gosp. dr. Perovič in splitski župan dr. Tartaglia ter zastopnik ministra trgovine in industrije gosp. načelnik Krpan. Ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo sta zastopala namestnik zborničnega komisarja g. Ivan Ogriu ter zbornični referent g. dr. Josip Pretnar,.
Ta dvodnevne konferenca je pokazala, kako nujno potrebno je bilo. da gospodarsko tako važno vprašanje, kakor je izdelava novega obrtnega zakona, obravnavajo naše zbornice na posebnem kongresu ter izravnajo različnost mišljenj vsaj glede principov, ua katerih ima temeljiti novi obrtni zakon. . Na podlagi referatov, ki so jih imele poedine zbornice o raznih oddelkih obrtnega reda ier referata načelnika Krpana, ki je podal splošen pregled sedanje obrtne zakonodaje in principov, na katerih naj bi se zgradil novi obrtni zakon, so se sprejeli soglasno sledeči zaključki:
<Na podlagi vsestranskega proučevanja temeljnih vprašanj, katere bi bilo treba regulirati z novim obrtnim zakonom, je osvojila redna letna konferenca vseh gospodarskih zbornic naše kraljevine dne 7. in 8. junija 1927 v Splitu eledečo >	resolucij«:
Nujna in važna potreba našega gospodariva je izenačenje obrtnega zakonodajstva. K temu je treba pristopiti takoj. Pri tem je treba imeti v vidu tako sedanjost kakor bodočnost, to je tako potrebo in običaje poedinih, krajev, kakor tudi potrebo zgraditve čim liarmoničnejšega in čim naprednejšega našega narodnega gospodarstva, skladno z interesi naroda in države.
Držeč se teh principov ugotavlja konferenca. da je treba z novim obrtnim zakonom uzakoniti sledeča načela:
1.)	Nosilci obrtne oblasti prve stopnje morajo biti gospodarske zbornice, ker so one I ako v strokovnem kakor tudi v tehnično-a.lministratrvnem pogledu najsposobnejše za pravilno in hitro izvrševanje te funkcije.
2.)	Splošni pogoj za vse obrti (trgovska, obrtna in industrijska podjetja) mora biti pismenost.
3.)	Popolni dokaz strokovne usposobljenosti je treba uvesti tako za rokodelstva, kakor tudi za trgovino, osobito za one stroke, ki so v zvezi z zunanjo trgovino.
4.)	Sistem koncesij je treba predvideti samo tam. kjer to upravičujejo važni zdravstveni, varnostni, moralni in socijalno - politični in drugi javni oziri.
5.)	Izvrševanje obrti se razume vedno za določen stalni kraj, ki je obenem ludi kraj bivališča obrtnika. Vsak obrtnik mora imeti določen lokal za izvrševanje svoje obrti.
6.)	Obrtni zakon mora odrediti meje med domačo obrtjo, hišno industrijo in obrtjo po obrtnem zakonu.
7.)	Ponudba blaga, odnosno dela se more vršiti samo v stalnih lastnih poslovnih lokalih, i/.vzemši obrti, ki se po svoji naravi ne morejo izvrševati na ta način.
8.)	Da se preuredi celokupno vprašanje sejmarenja in v interesu narodnega gospodarstva. štednje, zdravja in prihrane časa, ;e potrebno:
a)	da se ukinejo vsi kramarski sejmi;
b)	da se dovoljuje prirejanje poljedelskih (živinskih) sejmov samo v krajih, kjer to zalitpvajo narodno - gospodarske prilike, to pa izključno v sporazumu s pristojnimi gospodarskimi zbornicami.
Na takih sejmih se sme trgovati samo z živino in drobnico, s kmetijskimi produkti in z obrtniškimi izdelki, ki so v nujni zvezi s kmetijstvom in živinorejo ter s predmeti hišne industrije in domače obrtnosti v smislu obrtnega reda.
0.) Krošnjarenje se dovoljuje izjemoma edinole invalidom, ki so nesposobni za drug poklic ter osebam iz krajev, ki so navedeni v zakonu, ker je to star običaj in ekonomska potreba, to pa edino le s predmeti, katere bo točno določil zakon.
10.) Obrtniki (trgovci, obrtniki in indu-.--trijci) smejo nabirati naročila bodisi sami, bodisi po svojih strokovno kvalificiranih nameščencih (trgovskih potnikih), opremljenih ■/. uradnimi legitimacijami, samo zunaj sedež;! svoje obrti, in samo pri onih obrtnikih, ki imajo v svojem obratovališču predmete, za katere se nabirajo naročila. Pri takem nabiranju naročil smejo nositi s seboj samo vzorce stvari, ki se ponujajo, nikakor pa ne blaga za prodajo.
11.)	Obiskovanje šole mora postati obvezno za vajence ter se mora organizirati na bazi strokovnosti tako, da bodo mogli vajenci dobiti popolno izpopolnitev v svoji praktični izobrazbi, v delavnici, odnosno poslovalnici. Prav tako je treba, da se izvrši po možnosti razdelitev šol po strokah, odnosno sličnih strokah in da se uvede enoten pouk za vse šole iste vrste.
12.)	Točno je treba regulirati s tem zakonom odnošaje med vajenci in pomočniki na eni ter lastniki podjetja na drugi strani, v kolikor so v neposredni zvezi s predpisi obrtnega zakona.
13.)	Razsojevanje v sporih, ki nastanejo iz delovnega razmerja med lastniki podjetij in njihovim pomožnim osobjem, si ima poveriti brez ozira na vrednost spora ebrtnim sodiščem (sudovima dobrih Ijjidi), sestavljenim iz poklicnih sodnikov in sodnikov - la-jikov iz skupine delodajalcev in skupine pomožnega osobja. Ta sodišča se morajo osnovati na sedežu vsakega okrožnega sodišča (sudbenega stola), po možnosti pa tudi pri srezkih sodiščih. Razsodbe teh sodišč so izvršne izvzemši v sporih v vrednosti nad 1000 dinarjev, v katerih obstoji pravica pritožbe na prizivno sodišče kot obrtno sodišče II. instance, katerega izrek je izvršen.
V vseh prejšnjih načelih se morajo dovoliti izjeme, toda te izjeme se morajo omejiti izključno le na neobhodno potrebne.
Izvzemši prejšnjih želj, ki jih je treba uveljaviti v novem obrtnem zakonu, opozarja konferenca posebno na potrebo in željo, da se bodisi s tem zakonom, bodisi s posebnim zakonom predpišejo potrebne odredbe o pobijanju nelojalne konkurence v vseh njenih oblikah.
Trgovski in obrtniški zbornici v Splitu se naroča, da dostavi resolucijo z referati ministru trgovine in industrije.*
Nejasna bodočnost lire
Začasna stabilizacija.
V zadnjem času so podali italijanski vladni činitelji izjave o italijanski valutni politiki, ki so za presojo nadaljnjega razvoja mednarodnega tečaja lire velike važnosti. Naše gospodarske kroge, ki so z Italijo v naj-živahnejih trgovinskih stikih, bo gotovo zanimalo, kakšna usoda se pripravlja liri.
Mussolini je te dni pred parlamentom izjavil, da bo vlada začasno držala liro na doseženem nivoju, dokler se vse panoge produkcije ne prilagodijo temu razmerju. Finančni minister Volpi računa, kakor je to razvidno iz njegovega ekspozeja pred parlamentom, da bo ta proces prilagajanja trajal do jeseni. V zvezi z govorom finančnega ministra Volpija zatrjuje osebni organ Mussolinija »Popolo d' Italiac v nekem članku, ki je vzbudil veliko pozornost, da se bo dviganje lire po doseženi prilagoditvi gospodarstva nadaljevalo.
Lira bo, kakor je soditi po teh izjavah, zaenkrat stabilizirana na dosedanji višini, vendar je računati a poznejšo ponovno revalorizacijo. Vsekakor pa ni izključeno, da bi tudi Italija zaradi pritoka kratkoročnega špe-kulacijskega kapitala iz inozemstva prišla v sličen neugoden položaj, v kakršnem se danes nahaja Francija, in da bo prisiljena kon-čnoveljavno stabilizirati liro. Ako se bo mednarodna špekulacija uverila, da je vsako nazadovanje lire izključeno, bo v pričakovanju poznejšega dviga lire pričel pritekati v Italijo kratkoročni inozemski kapital. Ta pritok kratkoročnega kapitala pa lahko zavzame take dimenzije, da more ogrožati celotno gospodarstvo.
Francija se n. pr. danes z vsemi sredstvi bori proti dotoku špekulacijskega kapitala in je bila primorana opustiti politiko nadalj-nega revaloriziranja. Nevarnost obstoji namreč v tem, da je lo plasiranje inozemskega kapitala le začasno, odtok deviz po končani revalorizaciji pa more povzročiti nepregledne posledice na denarnem in deviznem tržišču. Seveda glede Italije situacija ni tako jasna, ker ima mednarodna špekulacija prav malo zaupanja v fašistični režim.
Mariborski trg
Tudi včerajšnji trg je bil manj založen. Ker je bilo lepo vreme, so kmetje izostali. Slaninarji so pripeljali na 15 vozeh 28 zaklanih svinj. Krompirja je bilo na trgu le 6 voz, sena pa 2 voza. Cene so ostale večinoma neizpremenjene.
Perutnina: kokoši 32.5 — 40, piščanci 13.75 — 20, race 40 — 45 Din komad. Zelenjava in sočivje: grah luščen 8 — 12, fižol luščen 3 — 4 Din liter, fižol v stročju 16 do 20, grah v stročju 6, čebula 5, kislo zelje 3 — 4 Din kg, kumare 3 — 10, karfijola 2 do 8, sveže zeljnate glave 1.50 — 2, glavnata solata 1 — 2 Din komad. Sadje: borovnice 5, maline 10 Din liter, marelice 30 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50, smetana 12 do 14 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 50 — 05, kuhano 45 — 50 Din kg. Jajca: 1—1.25 Din j komad.
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske produkte
(10. t. m.). Tendenca na dunajskem žitnem trgu je ostala mlačna, čeprav so bili iz Amerike in Kanade javljeni čvrstejši tečaji. Rž domače povenijence je nazadovala za 50 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek brez carine: pšenica: domača 44.5 — 45, madžarska Tisa (79/80 kg) 50.5 — 51; rž: domača 42.50 — 43, madžarska 41.75 — 42; turščica: 25.50—26.50; oves: domači 35.5 — 36.
= Projekt tvornice avtomobilov v Srbiji.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je te dni prejelo od družbe <Jugoslavian Develop-meots Co. Ltd.» prošnjo zaradi podelitve koncesije za tvornico avtomobilov, ki naj bi se zgradila v čačku v Srbiji. Osnovna delniška glavnica družbe bi znašala 10 milijonov Din, kapaciteta tvornice pa 5000—6000 voz na leto. Ustanovitev tvornice je odvisna od primerne carinske zaščite in taksnih olajšav.
— Rajsvoj našega pomorskega prometa. V
preteklem letu je priplulo v naše luke 69.810 ladij, odplulo pa 69.772 ladij. Priplulo in od-
plulo je vsega skupaj 139.582 ladij (1.1925. 123.943, 1. 1924. 110.101, L 1923. 86.402) z
20.4	milijona tonami (1. 1925. 18.9, 1. 1924. 15 in 1. 1923. 11.4 milijona tonami). Po to-naži odpade 76.6 % na jugoslovenske, 19.5 % na italijanske in 2.3 % na angleške ladje. Izvoz preko naših luk se je v preteklem letu povečal od 11.5 na 12.9 milijona q, izvoz pa je nazadoval od 3.3 na 2.7 milijona q.
= Stanje Narodne banke 31. maja. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju 22. maja.) Aktiva: kovinska podlaga 502.5 (— 5.1), saldo raznih računov (tečajne diference) 1627.8 (— 7.2), posojila na menice 1053.6 (— 39.7), lombard 184 (— 8.6); pasiva: obtok bankovcev 5337.3 (-f- 36.5), ži-rovne terjatve 1057 (— 23.3), državne terjatve 757.2 (— 135.6); skupni obtok plačilnih sredstev 7151.5 (— 122.5). Ostale postavke so v glavnem neizpremenjene. Kljub temu, da se je obtok bankovce? povečal za
36.5	milijona Din, je celotni obtok plačilnih sredstev nazadoval za 122.5 milijona Din.
= Načrt zakona o komercijalizaciji drža t-nih železnic je izdelan. Železniško ministrstvo namerava v drugi polovici junija sklicati konferenco gospodarskih krogov, na kateri se bo razpravljalo o tem projektu.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 1000 komadov brezovih metel, gledalnih stekel, signalnih vrvi, brusnih kam nov, 5000 kg sirovega železa ter glede dobave 700 m poljskih tračnic. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave drobilnih plošč za kamen; do 18. t. m. glede dobave 10 vagonov živega apna; do 21. t. m. pa glede dobave 130 m3 jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. t. m. pri ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave 500 komadov tropičnih šlemov; 24. t. m. glede dobave barv, lakov in čopičev; 27. t. m. pa glede dobave raznega tehničnega materijala, kovin, vijakov, zakovic orodja itd.; 30. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave hrastovih pragov in hrastovega skretniškega materijala. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ra vpogled.
= Tvornica obutve v Nišu zopet dela. Iz
Beograda javljajo, da je prevzela tvornico obutve v Nišu tvrdka Fuchs & Ruben. Tvornica, ki je pred poldrugim letom ustavila obrat, bo začela še tekom tega meseca izdelovati ženske in otroške čevlje. Kapaciteta tvornice znaša 350 do 400 parov dnevno. Tvornica nosi ime »Rekordi.
= Stalno dviganje cen na svetovnem tržišču bombaža in bombažnih tkanin: V preteklem letu so cene bombaža zaradi rekordne letine padle za skoro 50 %. Ta padec je naravno povzročil nazadovanje cen bombaž-
Uraniia zelenilo
preizkušeno sredstvo proti kislemu čr-vičku na trti. se dobiva v drogeriji >Sanitas«, Celje. (Za dobavo je pa treba vedno oblastno dobtevnjco za strupe!)	6996-a
nih tkanin. V pričetku tekočega leta pa se je pojavila reakcija, ki se je v zvezi s poplavami Mississippija spremenila v pravo hausse. Na newyorški borzi se je cena bombažu dvignila od 12.80 centov (3. januarja) na 17 centov (10. junija). To dviganje cene je povzročilo ugodno konjunkturo v tekstilni industriji, predvsem v Nemčiji. Bombažne tkanine so v ceni porasle za 12 — 22 %.
— ^Moderna trgovina i industrija.« Pod tem naslovom je napisal Fr. Podbrežnik knjigo, ki je pravkar izšla kot prvi zvezek sPri-vredno-tehničke biblioteke^ v Beogradu, katero izdaja Ante Tevž. Knjiga je pisana v hrvaščini. Pisatelj je mlad slušatelj eksport-ne akademije v Parizu, ki je abaolviral študij kemije v Toulouse in je rojen v Gornjem gradu. V prvem delu riše gospodarsko krizo, ki je postavila gospodarske kroge pred mučne probleme. Naša ekonomska kriza je nastala radi tega, ker se nista industrija in trgovina prilagodili novim prilikam. Zaradi tega moremo iskati lek proti temu stanju v adaptaciji na nove prilike, to je v sodobni organizaciji, v materijalni in duševni organizaciji organskih edinic industrijskih in eko-nomskh skupin ter celokupnega nacijonalnega gospodarstva. Nato podaja pisec kratko zgodovino trgovine, industrije in obrti ter vpliv strojev, nadalje načela administracije in organizacije uprave. Administracija tega organizma je oni faktor, ki vodi mehanizem in ki privede podjetje do prosperitete ali pa povzroči njegovo propast. V poglavju o organizaciji produkcije obravnava pisatelj naufne metode dela, reorganizacijo produkcije, hro-metražo, standardizacijo, prehod iz teorije v prakso ter vsebuje pregled o organiziranju produkcije. Glede organizacije prodaje omenja pisatelj, da obstoji glavna umetnost dobrega trgovca v načinu, kako prodaja svoje blago. V treh zadnjih poglavjih razmotriva kritično odnošaje med znanstvom in industrijo, vzroke ekonomske in industrijske krize ter koncentracijo kapitala in našo industrijo. Knjiga je pisana v tako lahkem slogu, da jo bo prav lahko razumel vsak slovenski trgovec in industrijec. Ker je njena vsebina zelo poučna, jo našim trgovcem in industrij-cem najtopleje priporočamo. Cena knjige: nevezane 15, vezane pa 25 Din.
— Nemčija nalaga kapital v inozemstvu. Nemčija si je v finančnem pogledu že toliko opomogla, da je pričela nalagati kapital v inozemstvu. Nemške banke in velepodjeija so v prvih petih mesecih t. 1. investirale 165 milijonov mark v inozemstvu. Tu so seveda upoštevane le velike finančne transakcije. Pozornost vzbujajo tudi pogajanja z Rumunijo radi najetja velikega posojila v Nemčiji.
Najnovejši modeli
motornih koles
F. N.
dospeli
350 ccm s. v. Din 13.500* -
fko. Ljubljana. Hitrost do 100 km. Poraba bencina 31
Zastopnik: H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg 17.
Pavel Nedos
čisti kemično in barva vse obleke in sukna. Žalne obleke izsotovi v 24. urah
najceneje in najsolidneje.
Gosposka ulica 33 MARIBOR Razlagova olU? 22
TEST. Devize: Beograd 31-60 — 32.10, Dunaj 250 — 260, Praga 53.40 — 5a90, Pariz 70.70—71.20, London 87.80—88.10, Newyork 18.03 _ 18.13, Curih 346.75 — 350.75, Bukarešta 10.3750 — 10.8750.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4725 do 12.5125, Berlin 168.15 — 168.65, Bukarešta 4.1925 - 4.2125, London 34.475 — 34.575. Milan 39.18 — 39.28, Newyork 709.50 — 712, Pariz 27.80 — 27.90, Curih 136.52 — 137.02.
CUEEEt. Beograd 9.135, Berlin 123.21, Nerwyork 520, London 25.2575, Milan 28.70, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.0725, Varšava 58.10, Dunaj 73.18.
,»TO 8 L i R
•i
slavna svetovna tovarna O	♦ čokolade, bonbona in
\	kakava
naznanja svojim naročnikom, da t>o od X avguet-a naprej poleg sedanjih nagrad oddajala se mnogo raznovrstnih koristnih, praktičnih, finih za odrasle in otroke Zahtevajte spiske od prodajalcev.	4556-a
Gen. zastopstvo in zaloga v Beogradu „OBORpT", Trgovačka. Telefon 31—?
„BI-0XYNE"
beli zobe v treh dneh
Dobi se v drogeriji
I. C. KOTflB, Sv. Petra c. 19.
Opekarna
(RINGOFENZIEGELEI)
in posestvo v bližni MARIBORA s prvovrstno ilovnato zemljo, okrog 24 johov, v popolnem obratu je radi smrtnega sluča.a
ugodno na prodar.
Rellektanti naj se obrnejo na Tschemtschek dediči Maribor, Trubarjeva 5
L. Nškuš "
LJUBLJANA, Mestni trg tS
izdelovateij dežnikov
Na drobno I	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palic
Stari rfe^nikl <• imnnvn nreohlecen

vfmonoio hydraulično stiskalnico
vsled česar
prodamo 2 dobro ohranjeni
STISKALNICI (I
Kdor se zanima izve ostalo pri Srečko POTNIK in drug,
Ljubljana, Metelkova ulica 13.	6953
Po znižani ceni.
>vu*olesa, motorji, vsakovrstni utrosk. .i' ki. namestni deli ia pneumatika. Posetm iddelek za popolno popravo, emajliranje u ponikiiaii: VU.U.O luskin vozičkov, šivalnih strojev itd Proda; .ia obroke. — Ceniki tranko
„TRIBUNA" P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljane, Karlov&ka cesta št. 4
Zastopnike išče
za vsa večja mesta Jugoslavije
generalno zastopstvo inozemske, brezkonkurenčne, patentirana
desinfekciiske speciaiifete
z neomejeno razpečavo. Samo spretni, agilni in zauparra vredni ponudniki, spretni prodajalci, naj se oglašajo. — Obširne ponudbe z navedbo referenc na Jugomosse, Zagreb Zrinjevac 20 pod :,Serios )000'\
i: MESTNI TESARSKI MOJSTER
IVAN ZAK0TNIK i
i
Telefon St. 379
•; Parna Saga*
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše. Tile, tovarne, cerkve in tvoaike; stropi, runa tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Čudita lesernli mostov. Jezov in mlinov.
C-a
Tovarna furnirja. ♦
5 minut vežbe na dan!
Kdo od nas ima s« časa, da bi 2 uri ua dan se bavil z gimnastiko? Nihče! Z valjarjem (Punktroller) je dovolj, da 5 minut telo hlgijenično masiramo, na kar zopet postanemo zdravi, elastični, odpor-al. a kar je glavno: odstranili bomo hitro vso debelino, vso odvečno mast. ki nas dela nezdrave In okorne. Na milijone ko raadov vsak dan v rabi Cena valjarju Din 165-—. CentUolin, kozmetični zavod 'Jereb, llica -37	079 a
/Zahtevajte brezplačne prospekte
t
Najsigurnejše v porabi, torej najboljše.
REFORM
steklenice
za konzerviranje sadja in po. vrtnin v vseh velikostih ter vse druge pritikline in Zu. pandevo knjigo: Konzervira, nje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
LOVRO PET0VAR, Ivanjkovci.
Ceniki se pošljejo na zahtevo
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Anton Bizilj
mesar in hišni posestnik ter meščan ljubljanski
v petek, dne 10. t m. po kratki, trpljenjapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v ponedeljek, 13. t. m. ob petih popoldne iz hiše žalosti, Hradeckega vas 50, na pokopališče v Štepanji vasi.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 11. junija 1927. Katarina Bizilj, soproga. — Pavla. Mlci. Tone, Ivan, Anica, Franci, otroci. — Vsi ostali sorodniki.
M. Zevaco	167
Papežinja Favsta
Romac
Na Claudovem obličju je zaigral smehljaj, v katerem je bil izražen višek sreče in ljubezni... Obenem pa mu je udaril iz kože mrzel znoj. Omahnil je, zgrudil se na kolena... Karel, Violetta, drevesa ob studencu, vsa okolica se je zavrtila okoli njega v pošastnem plesu smrtne borbe. Zvrnil se je vznak in zagrabil z rokami v travo...
»Oče! Oče!« je viknila Violetta ter pokleknila k njemu, da bi mu privzdignila glavo.
»Ne vznemirjaj se... radost je bila prevelika ...«
»Joj!« je prestrašeno zajecljala mladenka. »Roke mu postajajo mrzle!... O Bože, moj očka umiral...«
Claude se je zleknil v bolestnem krču. S hropečim, toda brezmejno nežnim glasom je odgovoril:
»Umiram, da... Od sreče umiram, dete moje... O, kako lepa in blažena je moja smrt!... Svetlost, moj blagoslov vas bo spremljal do konca vaših dni... Daj mi roko, dete... še enkrat mi daj roko! ...«
S poslednjo močjo je stisnil Violettino desnico in jo je ponesel do ust... Nato je zaprl oči...
»Očka je mrtev!« je zaihtela devojka...
»Mrtev!...« je dihnil Claude z nasmeškom popolnega blaženstva. »Mrtev od radosti!...«
In je obmiroval na veke...
Med tem ko je Violetta, klečeča ob mrliču, dušila svoj jok v vogalu plašča, s katerim si je zakrila obraz, je vojvoda Angoulemski spustil oči okoli sebe. V mesečini je zagledal stekleničico, ki se je bila zatrkljala na rob vode. Duša mu je vztrepetala od globokega sočutja. Zdaj je vedel, od česa je umrl mojster Claude!...
Sklonil se je in vrgel stekleničico v studenec, da je- Violetta ne bi opazila...
Baš tedaj so se oglasili koraki in tri postave so stopile izza dreves.
»Evo jih, gospod vitez!« je rekel Picouicov glas. »Vedel sem, da jih najdemo pri studencu.«
Mladi vojvoda se je naglo obrnil k prišlecem.
»Prijatelj!« je vzkliknil, iztezaje obe roki Pardaillanu v pozdrav. »Dragi prijatelj, kako naj se vam zahvalim! Da ni bilo vas z menoj, kdo ve, ali bi bila rešitev uspela... Karkoli nam poslej prinese
usoda, v mojem srcu boste zapisani tik zraven matere: kakor ona, ste mi tudi vi darovali življenje, s tem, da ste mi vrnili ljubezen... srečo... njo, moje vse!... Oh, da bi se vam mogel oddolžiti!...«
»Nu da, nu da,« je zagodrnja vitez, ki ni bil nikoli tako nesrečen, kakor če si ga obsipal s hvalo ali zahvalo. »Slutil sem, da pride ura, ko mi začnete govoriti o teh nepotrebnih stvareh... če mislite, dragi, da ste mi kaj dolžni, znajte, da bom najbolje poplačan z zavestjo: sin Marije Touchetove in njegova nevestica sta vendar že v varnem zavetju!... Ne obotavljajta se; rad bi vaju odpravil iz Pariza, preden zašije dan. Po tolikih opasnostih in zaprekah postane človek oprezen — tudi če se mu zdi, da je najhujše minilo!...«
Karel Angoulemski je v zadregi pokazal na Claudovo truplo, iščoč besed, da bi mu pojasnil njegovo smrt. Toda junaški Croasse ga je zmotil. Tresoč se kakor bilka je mahoma potegnil Pardaillana za komolec in zavekal:
»Za nami gredo, gospod vitez! Sovražniki!... Bojevati se bo treba... bežimo! Sto jih je ali pa celo tisoč!...«
Pardaillan in Karel, ki nista slišala ničesar, sta osuplo pogledala nazaj. In kaj ta videla? ... Od samostana je tekla proti studencu ena sama ženska!
Bila je Ivana Fourcaudova, na katero so v burji dogokov vsi pozabili. Med Pardaillanovim bojem na teasi in njegovimi pogajanji s Sikstom V. se je bila potuhnila v grmovje in je trepetala v svojem zavetju, dokler je bilo slišati glasove. Strah, kaj bo z njo, jo je naposled prignal iz skrivališča. Ker ni videla nikjer več žive duše, je s srcem razbijajočim od strahu zbežala v tisto smer, ki je sodila, da so jo morali ubrati Violettini rešitelji. Za trenutek se je ustavila nedaleč od hrasta, pod katerim je ležal zadavljeni Belgoder; nato se ji je zazdelo, da sliši izpod Kalvarije razgovor ljudi. Spustila se je v tek prihitela k studencu, kjer je naposled zagledala Pardaillana in Karla Angoulemskega s Picouicom in Croassem, ki so stali okoli Violette. klečeče ob truplu mojstra Clauda. Ko jo je spoznala, se je z vzklikom burne radosti sklonila k njej.
»Ljuba, ljuba moja tovarišica v jetništvu!« je zašepetala. »Vendarle sva učakali svobode! In tvoje trdno upanje, da pride prej ali slej tvoj ženin pote, se je uresničilo... Oh, kako te blagrujem, kako ti privoščim od srca!...«
Ko pa je potegnila Violettino glavico k sebi, da bi jo poljubila, je z ustnicami začutila solze na njenem obrazu.
»Kaj ti je, dragica?« se je zavzela. »Plakala si!... Zakaj? ...«
»Moj očka je umrl!« ja zaihtela mladenka.
»Ivana Foucardova jo je zela pomilovati in tolažiti. Pri tem je nehote pomislila na svoj lastni zapuščeni položaj.
»Oh, Violetta!« je zajokala sredi svojega milovanja in prigo-
varjanja, »tudi jaz sem nesrečna, kakor le more biti ubogo človeško bitje na tej zemlji... Moj oče in moja sestra sta mrtva; sama sem, žive duše nimam več, da bi se zatekla k njej!... Kaj naj storim sirota? Kam naj se obrnem!...«
»Kam?« je odgovoril Karel Angoulemski namestu svoje zaročenke. »Dom vseh, ki ljubijo Violetto, je pri meni! Ako je prijateljici moje bodoče soproge prav, naj jo spremi v Orleans in naj smatra mojo hišo za svojo, dokler jo bo veselilo...«
Ivana Fourcaudova je radostno vstala, da bi se mu zahvalila. Toda vojvoda je imel v tem trenutku druge skrbi. Nagnil se je k Belgo-derovi hčeri in ji je šepnil na uho, naj odvede Violetto od trupla njenega nesrečnega rednika.
Picouic in Croasse, ki sta bila med tem odšla do bližnjih kmečkih koč, sta se že vračala z rovnico in lopato. Mojstra Clauda sta pokopala nedaleč od studenca; Belgoderovo truplo sta zagrebla pod hrastom, na kraju njegove smrti...
»Na pot!« je velel Pardaillan, ko je bil žalostni posel opravljen. »Sreča, dragi moj, je pravljičen grad, in kadar stoji človek pred njenim pragom, se mora podvizati, da vstopi. Kdor predolgo okleva, tistemu se rado zgodi, da se vilinski dvorec tik pred njegovim nosom pogrezne v nič... Na pot, prijatelj! Violetta bo imela rdeče oči, če bo vso noč jokala na grobu ubogega starca... Odvedite jo in odrinite z njo proti Orleansu!...«
»A vi, prijatelj?... Brez vas ne pojdem nikamor...«
»Treba je,« ga je ustavil Pardaillan. »Sicer pa najina ločitev ne bo zelo dolga. Kakor hitro opravim v Parizu neko stvar, ki mi je še na umu, pridem v Orleans in potrkam na vaša vrata... Ne obotavljajte se, tako vam vraga!...«
Karel se je moral vdati. Tri ure po teh besedah je stal vitez de Pardaillan sam pred mestnimi vrati, zamišljeno gledaje za nosilnico, ki je izginjala v daljavi. Trije jezdeci, ki so jo spremljali — Karel Angoulemski, Picouic in Croasse — so se pogosto ozirali in mahali z rokami.
»Z Bogom!« je zamrmral Pardaillan, ko mu je karavanica izginila izpred oči. »Bodita srečna!...«
Malone otožno je pogledal okoli sebe, kakor bi iskal poti, ki naj jo ubere zdaj, ko je sam.
»Ali bosta srečna?« se je vprašal nehote. »Tako čudna so pota usode, tako negotov je delež ljubezni...«
Nebo sanio mu je odgovorilo. Tisti mah, ko je zblodil z očmi po obzorju, se je vzdignila iz meglenih daljav žareča obla in je zalila s svojim sijajem ves svet. Nad mrakovi noči in nad mrazovi gorja je zmagovito vzhajalo solnce upanja ... solnce sreče...
iS HUME iHfllUE"
BRUSELJ - BELGIJA
ji za obdelavo lesa.
Moderna konstrukcija. Prvovrstna izpeljava. Velika storitev. Udobna in lahka postrežba. Popolna garancija.
NIZKE CENE!
Zahtevajte prospekte in ponudbe.
Poslovnica in glavno skladišče za kraljevino S. H- S-
ING. G. HOMER
LJUBLJANA. Kongresni trg 8/1.
Zastopstva
večjih Ivrdk za Slovenijo, ev. za celo državo
IŠČE novo ustanovljeno agenturno in komisijsko podjetje.
Cenj. ponudbo na upravo sjufra; Maribor pod >NOVA AGENTURAir.
MALINE!
Vse stare in eventualno nove dobavitelje malin prosimo, da nam v najkrajši dobi poročajo glede uspevanja istih, približna količina, ki se pričakuje, nadalje ali dobavitelj razpolaga sam s transportno posodo ali je isto potrebno dostaviti.
Točna navodila glede zbiranja, odpremljanja malin in vse ostalo sledi po dospelih prvili poročilih.
Vse tozadevne ponudbe je nasloviti na:
Srečko POTNIK in drug,
parna destilacija itd., LJUBLJANA, Metelkova ulica 13.
Za potovalno sezono
priporofa kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi. vseh vrst in tudi v vseh cenah
IVAN KRAVOS, Maribor.
Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgo-tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št 6
Konkurzna razprodaja
V koiikurzno maso Odou iu Amalija K o u t n y, Ljubljana, spadajoča trgovska zaloga blaga, kot razno orodje, žage, tehnični in drugi predmeti, se imajo razprodati globoko pod ce-niino vrednostjo.
Razprodaja bo trajala le kratek čas.
Pospešena konkurzna razprodaja se vrši med poslovnimi urami v trgovini Odou Koutny, Ljubljana, Aleksandrova cesta.	6949-a
Uprava konkurzne mase.
Uspehe nudijo pogosti obiski zato sprejmem
zastopstvo
'i
Chevrolet, Ford. Fiat, Puch 8,
dobro ohranjeni
Več rabljenih
automobilov usodno na proda].
V. & M. Barešič, Ljubljana, Dunajska cesta 12.
prodaje, intervencije, inkaso, nakupi i. t, d.
Ceniene poudbe pros m pod .GORENJSKO ZASTOPSTVO" na oglasni oddelek „Jutra\
Najnižje in brezkonkurenone cene v jedilni cah, prva kvaliteta, najnovejše oblike. Izvolite se prepričati!
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
V najem se odda
restavracija
lepa, s senčnatim vrtom in stanovanjem neposredni soseščini Ljubljane za prvi avgust 1927. Kavcije zmožni ponudniki naj pišejo na Konsumno društvo za Slovenijo — Ljubljana VII. — Šiška.
Kolesarji
PAL1N patentirane svetiljke za kolesa avtomatične delujoče iz medene pločevine, svetlo poniklane. Stalno enakomerna čista luč. 6ENEMLN0 ZASTOPSTVO
S. PETAN
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 34
Oa se mi fine otioskt nogavice ne pokvarijo, ker imam ogrom no zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizki cen .
R. Stermetk. Cel e
Angleška svetovna zmagovalna znamka
katera je na dirki Samobor*Pljeievica v kategoriji priklolic zmagala kot prva z 500 ccm močnim strojem napram dru» gim 1000 ccm modnimi konkurenčnimi stroji, je dobav* ljiva v modelih VA, 5 in 8 HP solo ali s prikolico od skla. dišča Ljubljana, istotako EXCELSIOR amerik. dvocilin* der s solo in prikolico HENDERSON amerik. štiricilindei za solo in prikolico. — Ima tudi tek nazaj. Edini moto« cikl na svetu, ki je opremljen z vsem komfortom moder« nega avtomobila. — Vžiganje z Bosch magnetom, vsled česar brezhibno delovanje motorja garantirano.
Generalno zastopstvo: O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11.
Doghurt
se dobi v mlekarni BERNHARD, g Maribor, Aleksandrova asta 51 o in Koroška cesta 10. H
Zastopnike in zastopnice
po celi državi za dolgo iskane presenetljive novosti, katere rabi in kupi vsakdo, iščem.
Reelni in veliki zaslužek zajemčen. Cenj. ponudbe na upravo sJutra?, podružnica Maribor, pod j Zajame en zaslužek«.
Skladišče
v Ljubljani, popolnoma suho
= iščem. =
Ponudbe z navedbo najemnine na upravo .Jutra* v Ljubljani pod „otev. 54".
a©QO©99©Q©©QQQQ
Orehovi hlodi
od 35 cm premera in dolžine od 1.80 m dalje, dobro blago in pariena orehovina se promptno kupi. — Bukove frize 27 mm, najmanj 2—3 mesece stare, kratke in dolge irize, ozke in široke, tudi posamezne va-gonske dobave, se prevzamejo promptno. Samo ponudbe z listo in ceno pridejo v poštev.
Cenjene ponudbe pod »LES« na Aloma Company, Ljubljana.
xs06666000©©eee
stroke vajenega in pri v poštev prihajajočih trgovskih in gostilničarskih odjemalcih dobro uvedtnega išče stara, sposobna firma za žgane Dija7e z lastno žganjekuho in tvornlco likerjev za prepotovanje bivše Kranjske (Slovenije) in event. Like Nudimo ali stalno nastavljenje s tiksumem in eietami, ali a^o bi kdo ki zastopa druge firme, vzel seboj tudi naš proizvod, ori-spevek k stroškom in provizijo. Ponudbe naj pošljejo samo gospodje z najboljšimi referencami, ki odjemalce dobro poznajo, pod »ALKOHOLNA .NDUSTR1 iA" na ogl. odd. ,Jutra\
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni streli
za šivilje, krojače ta čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite
stroj, oglejte si to izrednosl pri tvrdki
Lud. Baraga, uutfflano
Selenburgova ulica 6/1.
!<-«alat«n nauk 15-letBo gareailj.
Telefon št 980. ^
Potreben nam je za električni pogon naše tvornice v Smederevu izkušen
električar
ki je že samostojno vodil take pogone.
Interesenti naj se pismeno obrnejo z označ-ko dosedanjega službovanja in spričevali na Srpsko Akcionarsko Rudarsko-Topioničko-ln-dustrijsko Društvo, Beograd, Miloša VeL 62.
6963-a
Hotel „Kvarner"
Malinska — otok Krk
Hotel je sedaj pod novim ravnateljstvom in daje popolno oskrbo za 43 dinarjev. Sobe po 15 Din za osebo.
6490-a
Specijalna tovarna strojev za obdelovan e *sa
Klein &Stiefel.Fulda
HA »ElESEJMU V UUBUAHI
bomo razstavili najnovejšd in najboljše
stroje za obdelavo lesa v polnem ^_______
obratu.
Novosti Pogon bre; jermena. Obiščite naš prostor 208 paviljon F.
Zastopnik za SHS.
Peter Angelo,
L/ubljana, Hotel SLON
s Vaša obleka bode izgledala zpet kakor S nova, ako jo pustite kemično čistiti v
s tovarni Jos. Reich
jjj Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, ■ Podružnica: Selenburgova ul. 3.	|
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom ■ 24 ur.	i
Barvanje oblek v različnih barvah. g
Prostovoljna lavna dražba.
v dneh od 13. do 17. janija 1927 od 9. ure
dalie se bo prodalo v avtogaraži O. 2U2EK Ljubljana. Kolodvorska uL 31.
ved osebnih in tovornih avtamohaiov ter motornih ki navadnih koles razoih znamk, kakor: Mercedes, Bisratti, Peugeot. Adler. Fiart, Puch. Studebaker, Laurirrt. Klemen t, Sizaire. Naudim Mertallurgique, Harley Davidson B. S. A. i. t d. Interesenti se vabilo na oztei.
Xar&lLLa. in, wc dopis* ti&oČe, s*, malih, oglasov, jt, padati, na, OgLasnj, odddik JtTTRA, Ljubljana, PrvUrnava, ul.4. čekovno račun, ■porU*. Irojulnic*. Ljubljcuia,Jt 11^840..	m i it g 1 fg; gggg		Sprtjcrnanjc mahh, oglasov za, pru- i kodnj<r šUoilko- JUTRA se, zakLj-u^t, i dan, prod, izidom. Ušla, ob 17 urt,. S Pozneje sprvjtH, oglasi, bodo-pru- | obicni, y naslednjo sl&inlki, lusla,
TaUfon. shmiika, 2492	Jlah. oglasi, h. sluJaja v po-snuLcmaJju. uusoci/alna. ncunuic. občutstoa. vsaka beseda, 50par. tfajmanjši zn&sck Vin. Pristojbina za. sifnr Vin, Ztniboii, dopisovanja m, oglasi	trgovskega, ah, nklanuuga. znaZaja, maka. bistda Vuiv-. tfajnumjst, xrusck Vuv to-. Vnst<jtnsuz za šifro- Vin,5-. Ure pristojbine ji vpoflatt obanan, z. naročilom,, siets-s*. oglasi, tu. prtoba^o-	Tdnforb lUuAlka, 24 g 2
Naslovi »Malih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „Jutra" v M a r i b o r u, Aleksandrova cesta ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta
Pršna kopel in plavanje v bazenu!
Za gospe: Vsak torek od 14—18. ure in za gospode: Vsako sredo in četrtek od 14.—18. ure. Cena s perilom samo 6 Dia. Kopališče hotela »Slon*.	19153
Moste pri Žirovnici.
Prenovljene in na novo opremljene sobe s kopalnico leto-viščarjem na razpolago. Dobra hrana, postrežba izvrstna. Cene zmerne.— Za obilen poset se priporoča Matija Grilc
18916
Delovodjo
zmožnega vseh strok ključavničarske obrti, sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	18763
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglaee v biroo Ekonomija, Beograd Vlsana U 18744-a
Morsko kopališče
Restaurant »Jugoslavija* — Aleksandrovo — na otoka Krka.
Dnevna oskrba s hrano m posteljo 55 Din. Informacije daje lastnik F. Kraljič 162
Cfrrt
Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah
ANTON BOC Šelenburgova ul. 6/1 Tovarna: Vič-Glince.
Pozor društva!
O priliki 25- in SOletnic ter drugih prireditev 6e najtopleje priporoča za
fotografiranje skupin
foto-atelje D. R o v š e k,
Ljubljana, Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidne.	163
Potnika
za Slovenijo in Hrvatsko, zanesljivega in agilnega sprejmemo. Prvovrstni akvi-ziterji iz kolonijale branše z lepim nastopom, ki znajo voziti motorno kolo, od 30 do 35 let stari imajo pred-nost.^ — Honoriramo plačo, provizijo in dijete. Ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse, vseh podatkov in zahtev na poštni predal 113, Ljubljana.
189S6
Korespondenta
perfektnega v slov., nemškem in italijanskem jeziku sprejme lesna industrija na Gorenjskem. Prednost imajo v lesni stroki izvežbani. Ponudbe na poštnj predal Ljubljana 153.	18985
Pomočnice
in pomočnika, prvovrstne ter učenko z vso oskrbo sprejme damski modni atelje Rado Jerin, 2itnikova št. 9 (Rožna dolina).
18984
Potnike
in potnice sprejme za vso državo v stalno službo visokim mesečnim zaslužkom in letno nagrado Din 5000 »Jugo - Fortuna*, Gosposka ulica 9/1. '18975
Za legitimacije
izvršuje slike najhitreje in najceneje fotograf Primožič, : Zidani mqst.	71
pečate
j etikete, graverstvo V
[SITAR & SVETEKJ
LJUBLJANA ,
t?fra c®®
Vulkaniziram
m v-r.i« imogume. kakor tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa tn motorje P Škafar. Ljubljana. Rimska «"fta 11	12
Em ?ischer.
Zagreb, Sudnička ulica 3/11
dobavlja dvokolesa. dele is dvoklesa pnevmatike, liralne stroje, gramofone, gramofonske ološče ter nogometne toge iHt najnižjih cenah — Mehaniki popust. Zahtevajte veliki brezplačni katalog ter pošljite znamko
ta Din 3.— za ooštarino ..................
[ANT.ČERNEj
\ --- Ljubljana c> j
Tsn
Ležoine stole
a Din 160
po oov/eiju Din 170 nudi
Rndoif Hadovan
tapeti ik Krekov trg M. 7.
Krojača
za konfekcijska dela iščem v ljubljanski okolici. Pismene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro »Krojač*	18962
Frizerko in brivca
sprejme takoj Franko. Zagreb, IUca 110	18946
Mesar, pomočnika
izvežbanega v vseh strokah sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 18932
Vajenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na naslov: Franjo Cerne, Radeče pri Zidanem mostu.
18930
Učenca
za trgovino z mešanim blagom išče tvrdka Ivan A. Grosek, Trebnje. Slovenija. Deček mora biti najmanj 14 let Etar, zdrav, močan in dobro podkovan v računanju in pisavi. V hiši ima popolno preskrbo brezplačno. Interesenti se naj oglasijo takoj in sicer mora napisati ponudbo sam reflek-tant.	16875
Učenca
sprejme v trgovino železni-ne Vinc. Kuhar Maribor. Aleksandrova 1. ' 19043
Krojaškega pomočnika
za delo na dom in pa
vajenca
sprejmem. Naslov vogla?, oddelku »Jutra*. 19006
Učenca
ki je dovršil meščansko šolo, sprejmem v manufak-turno trgovino v Mariboru. Naslov pri podružnici Jutra v Mariboru.	18897
Iščem službe
korespondenta, skladiščnika, blagajnika, prevzeraal-ca lesa ali slično. — Vešč sem srbohrv. nemščine in italijanščie. Čenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Primorec*.
18896
Zastopnike
vseh večjih mestih Jugoslavije sprejmem za lahko prodajne predmete — Oferte na naslov: Ivo Ko-čevar, aeentura in komisija. Maribor, Cankarjeva ul. št 14	18895
Sijajno bodočnost
visoko plačo, stalno name-ščenje n u <1 i m o agilnemu gospodu ali dami s prepričevalnim nastopom. Ponudbe pošljite na poštni predal 172, Ljubljana.
18875
Gospodično
kj govori perfektno nemški in slovenski, sprejmem k dvema otrokoma. Pismene ponudbe na oglas, oddelek « Jutra> pod »Vzgojiteljica* 19152-a
Kuharico
perfektno, išče za takoj Benčič, gostilna, Židovska steza 4.	19156
Čevljar, pomočnik
vajen finega dela, dobi ta-koj stalno službo pri Ivanu Hafner, Škofja Loka. Stanovanje in hrana v hiši — plača kot v Ljubljani. 19127
Izurjene pletilje
za strojno pletenje telovnikov in puloverjev sprejmem. Pismene ponudbe na: Josip Kune & Comp., Ljubljana, Poljanski nasip 40.
19125
Služkinjo
ki zna dobro kuhati, sprejmem. Ponudbe s spričevali na naslov: Dr. Giga Lučič, Veliki Bečkerek, Banat.
19004
Vajenca
za fotografsko obrt sprejme takoj foto-atelje Ant. Man-cini, Rožna dolina pri Ljubljani.	19108
Mesarskega vajenca
sprejmem v Ljubljani za mesarsko in prekajevalsko obrt. — Predpogoj: močan, zdrav in poštenih staršev Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Mesarski vajenec*.	19113
Trg. pomočnika
mladega, izvežbanega že-lezninarja sprejmem takoj. S poznanjem prekmurskih navad imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov: Martin" Brumen, Beltinci.	19062
Praktikantinjo
z lepo pisavo sprejmem za dobo 5 mesecev v špecerijsko trgovino. — Ravnotam sprejmem starejšo
blagajničarko
zanesljivo, z večletnimi izpričevali. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poštena 92*. 19192
Strojepisko
za nekaj ur tedensko ali dnevno iščem. Ponudbe z navedbo prakse, znanja jezikov in s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Inžanjer 011».	19190
Natakarico
staro 18—24 let, čednega znač-aja, sprejmem takoj v manjšo gostilno na deželi. Začetnice imajo prednost. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	18910
Trgovskega učenca
14 let starega, močnega, zdravega in poštenega, takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Ferdo Pu-stek, Šmarje pri Jelšah
18907
Učenka
sirota? stara 17 let, želi vstopiti v trgovino z meš. blagom kot učenka. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
18775
Inteligentna gospa
srednje starosti, zdrava in zelo vestna, želi službe kot gospodinja, blagajničarka ali kaj sličnega. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra gospodinja 30*.
19117
Trg. pomočnik
mešane stroke, mlad in pošten, želi vstopiti v kako večjo trgovino — tudi na deželi. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Dežela*. 19047
Inteligenten šofer
in vulaknizator, vajen vseh znamk avtov, želi šoferske službe. Poleg tega bi sprejel tudi postransko zaposlitev. — J. Mihec, Maribor. Jezdarska ulica 8. 19045
Šivilje
spretne in urne za izdelovanje finih bluz. letnih oblek, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
19110
Trg. pomočnik
vojaščine prost, želi službe v trgovini z mešanim blagom, najraje v mestu ali nadeežli v kakem prometnem kraju. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 19114
Kavarn, vajenca
prejme s hrano in stanovanjem v hiši Narodna kavarna v Ljubljani. 19123
Zastopnika
od 24—35 let starega sprejme proti dobri plači in premijam veliko inozemsko podjetje za razpečavanje važnega inozemskega predmeta v Ljubljani in okolici V poštev pridejo le resni in spretni razpečevalci. ki so v stanju odjemalcem spretno nuditi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dober zaslužek 102».
19102
Trg. vajenca
primemo šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Marljiv 23*.
19026
Čevljar, pomočnika
sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši Fr. iTaunik, Trebnje. 19058
2 mizar, pomočnika
vajena stavbnega in po-bistvenega dela, starejša, sprejme takoj v trajno delo Filip Lazar, mizar, Jesenice, Gorenjsko.	19066
Drugo kuharico
z dobrimi spričevali sprejme hotel Štrukelj v Ljubljani
19051
Strojnika
zanesljivega, sprejme k >arncmu kotlu Jakob Tro->ec, parna žaga — pošta Dobrova pri Ljubljani.
19100
Za trgovino
mešanim blagom sprejmem takoj pošteno in urno
služkinjo
ne pod 25 let staro in z odličnimi spričevali. Prednost ima tista, ki zna tudi malo šivati, ki reflektira na stalno mesto in ki je bila v sličnem poslu že zaposlena. Naslov v ojrlas. oddelku »Jutra». 19095
Bančnega uradnika
mlajšega. zmožnega tudi srbohrv. jezika, sprejmem. Ponudle na oglas, oddelek Jutra* pod »Knjigovodja in korespondent*. 18867
Mizar, pomočnika
dobro vajenega stavbnega in pohištvenega dela, sprejmem takoi. Predstaviti se osebno. Tvrdka Golmajer, strojno mizarstvo, Ljubno. Podnart.	18771
Potnika
prodajalra za loco Ljubljana in bližnjo okolico, mlajšega in agilnega sprejmem takoj za prodajo dobro idočega predmeta za spece-riste in industrijo. Ponudbe nasloviti na poštni predal 102, pošta Ljubljana — z navedbo dosedanjega službovanja.	19079
Hišnika ali vrtnarja
oženjenega. brez otrok, vajenega zelenjadnesa vrta in cadjarstva, sprejmem v hišico. Vi ure od Ljubljane. Dobi malo stanovanje, hlev in nekaj sveta za zelenjavo hrezplafno Pripravno za mlajšega vnokojenca. ki bi event. opravljal še kako drugo službo. Pismene ponudbe z navedbo vsega dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »A. V. 50»	19193
Dekle
olidno. pošteno in pridno, •taro 25—30 let. ki zna dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela. kakor prati in lfkati, sprejme manjša družina takoj. Ponudbe s spričevali na naslov: Irena Bali - Karlovac.	18913
Prodajalko
prvovrstno, sprejmem takoj v mešano trgovino na deželi. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Takoj 167* .19167
Uradnica
z večletno prakso, želi službe za takoj. Ponudbe pod »Uradnica 25* na oglasni oddelek »Jutra*. 18943
Kmečka natakarica
in kuharica, ki je tudi kmečka Šivilja išče službo v kaki gostilni »li kuhinji Službo nastopi v 14 dneb ali kasneje Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Natakarica in kn harica*	18741
Solicitator
ki je bil skoro 26 let pri enem delodajalcu in je izurjen v vseh notarskih in odvetniških poslih, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
18718
Trgovec
vsestransko, tudi v vinski stroki izvežban, z večletno prakso popolnoma vešč — kavcije zmožen, išče primerne službe naj si bo za skladiščnika. nakupovalen poljskih pridelkov, potnika ali poslovodjo kakšne fili-alke na deželi Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
18593
Izurjena šivilja
išče konfekcijskega dela. Vajena vse te stroke in zmožna tudi kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Izurjena šivilja 4».	18904
Uradnica
prakso, vešča slovenske in nemške korespondence, stenografije knjigovodstva, strojepisja in srbohrvaščine, želi službe v Ljubljani Ponudbe na oglas oddelek •Jutra* pod šifro »Plača 400 Din.	18870
Absolvent
elektrotehn delovodske šole s kurjaškim in strojniškim izpitom in večletno prakso vodilnem mestu, vojaščine prost, zmožen slovenskega, srbohrv. in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi premeniti 6luž-bo in sicer kot vodja električne centrale ali kaj sličnega Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» v Ljubljani nod šifro »Zmožnost 81».	18852
Prodajalka
prvovrstna, izvežbana v papirni stroki, želi sedanjo službo premeniti. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod »Samo panir*.
19141
Praktikant
3 mešč. razr.. dober ra-čunar. zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi vstoniti v kako trgovino na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Praktikant 16».	19149
Gospodična
dobrimi spričevali, želi službo gospodinje pri gospodu vdovcu, ki ima 1—2 otroka ali samcu. Gre tudi v Beograd. — Ponudbe na Otlasni oddelek »Jutra» pod Zofija*.	19126
Trg. pomočnik
delikatesne in mešane stroke, starejši, z večletnimi spričevali, išče službe kot vodja podružnice, skladiščnik ali kaj sličnega. Vprašanja na: V. K r s t a n pri tvrdki F. Vrhunc, Maribor-Laitersberg.	19044
Trg. pomočnik
dobro izvežban, 29 let star. s prav dobrimi spričevali in 151etno trgovsko prakso, išče stalno mesto kot pomočnik ali poslovodja trgovine z mešanim ali ma-nufakturnim blagom v mestu ali na deželi. Vešč slovenskega in nemškega jezika ter zmožen 10.000 Din kavcije. Vstopi lahko 20. julija. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra moč 10.000». 19031
Vpokojenec
vešč slovenskega, nemškega in srbohrv. jezika, išče službo v pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Zvesten 16». 19082
Zastopnike (ce)
za prodajo vrednostnih papirjev in srečk iščemo proti visoki nagradi. Ponudbe pod »Dobra nagrada 80* na oglasni oddelek »Jutra*.
18780
Šoferska šola
izobrazuje kandidate praktično in teoretično za samostojne vozače (šoferje) Dame in gospode sprejemamo dnevno Pouk temeljit in uspeh siguren. — Zahtevajte prospekte. Auto-Skola, Zagreb Kaptol 15. telefon 11-95	128
Otroški voziček
modern, naprodaj na Poljanski cesti 18, prizemno, levo.	19033
Fotoaparat
bistigmat 13 X 18, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19013
Dijakinja
želi hrano in stanovanje proti temu. da bi učila domače otroke. Ponudbe pod »Pomoč A* na oglasni oddelek »Jutra*.	19002
»7»T»
Pisalno mizo
in register omaro prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	18981
Kolo
trpežno, skoraj novo, poceni prodam za 950 Din. — Ugodno za vajenca ali slugo. Jemc Janez, Križevni-ška ulica 11/I.	18947
Hrastovo spalnico
svetlo, z žimnicami in 2 postelji prodam — zanesljivim tudi na obroke. Selo št. 41/1, desno — Moste.
18942
Najpopolnejši
visoko frekventični aparat »Bogro» za elektriziranje. ultravioletnimi žarki, zdravniško priznan, ki naj bi ne manjka! v nobeni rodbini, razpošilja najugodneje M. Zlgon, škofja Loka. — Na razpolago so tudi aparati za živinozdravtništvo! Pro-vizijske zastopnike sprejmem.	19128
Cikcak stroj
entelj, skoraj nov, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.	19090
Otroški voziček
visok, dvojno ponikljan in izvrstno ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19120
Medenina in baker
Mehko medeno pločevino 0.4, 0.45, 0.5, 1, 1.5, 2 mm. mehko medeno žico 0.6,0.8 in 1 mm, bakrene cevi 20/22, 50/52 in 60/62 mm, štirirobni baker 40/40 mm, v celem ali posamič prav poceni prodam. Pojasnila daje Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19. 19048
Jedilno orodje
srebrno, za 12 oseb, prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	19166
Škripec
(Flaschenzeug) kupim. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dvigalo*.
18944
Pletilni stroj
št. 7 ali 8, rabljen, a dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «R. R. Z.»
18893
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenah
Cerne — juvelir
Ljubljana. WoITova al 3.
88
Hlode
hrastove m smrekove Kupuje parna žaga V Scag-netti ? Ljubljani 252
Srebrne krone
&npuj« ic pi&6a dobre c Čuden. Ljubliana Preže r nov* ilic» l
Desk
večjo množino od zabojev avtomobilov proda Bare-ŠiČ & Co. Ljubljana. Dunajska cesta 12. 18928-a
Zobotehnik
išče službo v Ljubljani ali izven. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zobotehnik».	19103
500 Din nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi službo sluge, hišnika ali kaj sličnega. Ponudbe pod šifro »Nagrada 88» na ogl. oddelek »Jutra». 19088
Sluga
pošten, starejši, krepkega zdravja, izučen mizarstva, išče službo kot portir tovarne ali slično. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Vesten 89».	18889
Trg. sotrudnica
mlada in poštena, išče v svrho izpopolnitve name-ščenja v večjem trgovskem podjetju v Ljubljani ali drugem mestu. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod Pridna*.	18904
Knjigovodinja
samostojna bilancistka — zmožna tudi slovenske in nemške korespondence, kakor obeh stenografij. z večletno prakso, išče službe. Ponudbe pod značko »De-lavna in zanesljiva moč» na x>družnico »Jutra* v Mariboru.	19183
Izložbeno okno
rolo, razne izložbene omarice, pulti, stelaže, mizice, kartoni in omare ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 18924
Hrastovo jedilnico
masivno in črno politirano. prodam Na ogled pri ta-petniku Antonu Koleša — Sv Petra nasip
Prostovoljna javna dražba
Dne 20. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne bosta prodana v autodelavnici Kristan — Ljubljana. Dunajska c. 54 1 rabljen auto de Dion Bou-ton in 1 rabljen auto Waf. Dne 21 junija t. 1. ob 9. uri dopoldne se bo prodalo na dvorišču restavracije «N o v i s v e t» v Ljubljani. Gosposvetska cesta 8 zabojev raznega automobilskega. motocikeiskejra in kolesnega materijala. kakor zračnic. plaščev. matic, gonilni osi. tečajnikov, zavor, krogljičnih ležišč, žarometov za karbidno razsvetljavo, lepila (Pickzeug) itd. — Navedeno blago se bo oddajalo skupno ali tudi posamezno Interesenti se vabijo na ogled 1 uro pred začetkom dražbe. 18583
Stelaže
dobro ohranjene, za špecerijsko in manufakturno trgovino ter
bakfonasto tehtnico
za drogeriste, radi pomanjkanja prostora po nizki ceni proda Marija Lah v Slivnici.	19042
Mlekarski stroji
kompletni in še nerabljeni in sicer: 1 pasterilizator, 1 predhladilnik, 1 hladilnik in 2 tisočdvestolitrska bazena. dalje mlečne črpalke in »Alfa* separator prodam Ponudbe na upravo »Jutra; v Mariboru pod cMlekarski stroji*.	19040
Šivalni stroj
za šivilje kupi Zalokar. Gosposvetska 8.	19116
Kavarniški inventar
že rabljen, kupim takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19060
Reservoir
pločevinast, rabljen, vsebine S—6 m*, globok ca. 1.5 do 2 m, kupim. Ponudbe pod »Javor* na urad Velesejma v Ljubljani. 19064
Elektromotor 3 HP
istosmemi tok, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene in kraja na oglasni oddelek «Jutra* pod »Motor 25».	19082-a
Jajca za valenje
od čistokrvnih velikih angleških rumenih in od velikih belih kokoši oddam. Večna pot 1.	19071
Gospodična
zmožna slov. in nemške stenografije, strojepisja in knjigovodstva, išče službe. Gre tudi kot blagajničarka na deželo Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod cPoštena 57». 18957
Strojnik - žagovodja
z daljšo prakso pri parnih žagah, vešč vseh popravil, trezen in zanesljiv, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod šfro 2agovodja Št. 18967».
18967
Zastopnike
in zastopnice za prodajo srečk na obroke, išče bančna poslovalnica Bezjak v Mariboru, Gosposka ul. 25.
15481
Dobra šivilja
za moško in žensko perilo, gre šivat k stranki v mesto ali na deželo. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra*.
19134
Gospodična
desetletno pisarn, prakso, prevzame vsako pisarniško delo na dom (prepise na stroj); ali pomaga 2 uri dnevno v kaki pisarni — >roti nizkemu honorarju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro- »Desetletna praksa*.	19152
Vroče! Vroče!
Izrabite lepo vreme in pojdite na deželo! Spretne zastopnike in zastopnice iščemo za razpečavanje dobro idočega predmeta za vso našo državo. Z lahkoto si prislužite mnogo denarja! Pojasnila daje J. C. Zum-bulovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 19093
Vrhniško opeki
trboveljski premog tn do kova drv« nudi najceneje Lovro Krže. Trnovski pri «tan 12 Postrežbo točna!
61
Drva
ara^tov«- parketne odpadke od žage ver mehka drva po nizki ceni dostavlja na •lom parna žaga V Scag aettL Ljubljana, ta gorenj skim kolodvorom	it
Kolo
za 7—151etnega dečka, zelo dobro ohranjeno, poceni proda Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.	19131
Otroških vozičkov
špecijalno zalogo si oglejte na Marijinem trgu 8. Sprejem vsakovrstnih popravil.
18851
Bukova drva
(škart) zdrava, po nizki ceni prodaja liferant drv v Dravskem intendantskem skladišču.	19155
Indeks torbico
z 12 predali dobro ohranjeno, prodam za 60 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19008-a
Pletilnice, pozor!
Prodam popolnoma novo, nerabljeno frenklarco (Šivalni stroj) pod lastno ceno Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	19146
Otroški voziček
majhno železno peč. moško obleko in ženski plašč prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19145
Lepo zbirko znamk
v albumu, čez 2000 kom., cenjene n., 12.000 Din. prodam za 300« Din. Poljanska cesta 13,'n — dopoldne 19142
Pletilni stroj
nov, št. 8/50 prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	19098
Damski dežni plašč
gumi impregnirano blago dunajski izdelek, popolnoma nov. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	19096
Puško dvocevko in velik kotel
za prašiče ali pranje prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1909"
Perilo
za novorojenčka prodam
po nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 19089
4 hrastove stole
za spalnico, 4 mize za spalnico, z odpirajočo ploščo ter 6 črnih stolov za jedilnico, vse novo, po nizki ceni prodam. Informacije Lesar, trgovec, Celovška 81 19175
Pletilni stroj
Dubied. 8/60. nov, naprodaj. Eventuelno se kupec tudi lahko nauči pletenja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19185
Originalna Peugeot kolesa, Tour de France, Spezial, rumeno emajlirana. z \Voh-ber pnevmatiko, odda po 1990 Din. dokler traja zaloga tvrdka O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 11.	19174
Otroško posteljo
belo, 2 veliki postelji in drugo pohištvo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	19187
Starinsko gredenco
(Altdeutsch), veliko in razne druge etvari prodam radi pomanjkanja prostora. Irena Gale, Rožna dolina, cesta V št. 24.	19188
Ključavničar, orodje
kompletno, z vrtalnim strojem takoj prodam po zelo ugodni ceni. Dopise na naslov: Anton Fras, sedlar, Nedelišče Cekovec. 18970
Omare za led
vsakovrstne, vseh dimenzij proda ter jih izvTšuje tudi po naročilu S. Praprotnik. Jenkova ulica 7. 19164
Moško kolo
naprodaj za 800 Din v Zeleni jami št. 141/n. 19171
Lokomobilo
vročeparno, 30—10 k. s.. dobro ohranjeno, kup:m. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod značko »Loko-mobila 81».	19080
Zapravljivček
močan, dobro ohranjen, na peresih, kupi Rudolf Skulj. gostilna pri Amerikancu v Ljubljani.	190S7
Damsko kolo
dobro ohranjeno, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Najnižja ce-na».	18838
Sobno opremo
in sicer jedilnico, elektr. lestenec in event. tudi lino-leura za sobo 3.70 X 4.30, kupim, za bibloteko 3.00 X 3.80 pa omaro za knjige, pisalno mizo in klub garnituro. Fonndbe pod značko »Solidno 68» na oglasni oddelek »Jutra*.	18968
Pisalno mizo
pisarniško omaro, računski stroj in blagajno, pripravno tudi za shranjevanje kpjig, dobro ohranjeno, kupimo takoj. Ponudbe s ceno pod »Blagajna 63» na ogl. oddelek »Jutra«. 19165
K€ipiua
Kot družabnik
želim aktivno sodelovati s kapitalom do S0.000 Din v solidnem podjetju ali trgovini. Ponudbe pod značko «Kompanjon 16* na podružnico <Jutra* v Celju. 19069
Fotografski atelje
podružnica v večjem mestu Slovenije, radi opustitve naprodaj. Potreben kapital 20.000 Din. — Ponudbe na podružnico <Jutra* v Mariboru pod šifro <Brez kon kurence*.	19184
Brezobrestno
posojilo
izključno za zidanje stanovanjskih hiš. Navodila proti vpošiljatvi 5 Din v znamkah. Kreditna stavbna zadruga «Mojmir», Maribor. Koroška cesta 30/1. 19180
Kapital
oziroma udeležnike s kapitalom išče radi razširjenja dobro vpeljano podjetje več zastopstvi velikih nemških tvrdk. Dobro obresto-vanje in delež na dobičku je zagotovljen. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro »Kapital 85». 19186
Z 20.000 Din
se udeležim v solidni trero-vini. Ponudbe pod značko »Trgovec 93» na oglasni oddelek cjutra*.	15993
Majhno posestvo
lepo, obsejano, z različnimi pridelki — sestoječe iz opeko krite hiše s 3 soba-kuhinje. kleti, gospodar. poslopja, njiv, travnikov, sadonosnika in gozda. Za 4 osebe vsakovrstnega pridelka, 20 minut od glavne ceste in farne cerkve v Bučah pri Kozjem, posta Podčetrtek, kolodvor Me-stinje. Štajersko, prodam r.adi odpotovanja za 30.000 Din. Posestvo je ravninsko in pripravno za obrtnika ali vpokojenca. Anton Motob, posestnik in trgovec, Vera-če 11, pošta Buče. 18956
Vinograd
(1400 trt), vinska klet ter vsa vinska posoda, ob cesti, 15 minut od semiškega kolodvora proda Franc štricelj. Ašlica štev. 3 — Crnomošnjce.	1S912
Posestva
zelo ugodno naprodaj, mlini in gostilne naprodaj ter v najem, nakup malih posestev primernih za vpoko-jene duhovnike, išče posredovalnica »Marstan*. Maribor, Koroška cesta 10,'I.
19179
Stavbno parcelo
lepo, 3946 ms, prodam. — Naslqv v oglasnem oddelku »Jutra*.	18777
Hišo v Trbovljah
v trgu prodam radi odpotovanja v Ameriko Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16123
Vilo v Ljubljani
dvostanovanjske, po možnosti novo, kupim. Punud-be s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Komfort* 18611
Trgovino
z mešanim blagom, v prometnem kraju Gorenjske prodam Ponudbe na ogla>. oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovina 40».	1S940
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalea popolnoma brezplačno 'Posredovalec*, Sv. Petra c. št. 18. 1861«
Lokale
primerne za vsako industrijsko obrt (pekarijo. testenine, mesarijo, tekstilno, kemikalije ali slično), obstoječe iz zidane delavnice (12 X 5 m) za strojno obratovanje z elektr. pogonom, prodajalna, kompletno pritlično stanovanje vse ene-nii interesentu da v najem takoj P Bremec v St. Vidu nad Ljubljano št. 69 18855
Lokal
Miklošičevi Dunajski cesti, Prešernovi ulicj ali v bližini teh iščem za takoj ali pozneje Event ga preuredim na lastne stroške Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Za v~-> ko obrt».	1S823
Trgovina
sredini mesta Ljubljane naprodaj. Pismene ponudl.e na oglasni oddelek »Jutra* pod »Potreben kapital Din 200.000».	18793
Hlev
rabim za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* po<l »Hlev 36».	19130
Lokal
1—2 na cesto, event. klet, sredi Ljubljane oddam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	19138
Hišo v Zg. Šiški
Kosova ulica št. 96, obstoječo iz 2 stanovanj, prodam Poleg tega je velika zidana delavnica, pripravna za vsako obrt; pri hiši je ve-lik vrt. Vsi prostori kakor tudi delavnica so takoj prosti za vselitev. Na ogled lahko vsaki dan o,i ^10. lo 11. ure ter od U7. do ure zvečer. Posredovalci zključeni.	19018
Osebni avto
štirisedežni, dobro ohranjen, z elektr. razsvetljavo, kupim. Natančen opis in ponudbo s ceno na podružnico »Jutra* v Celju. 18978
Pomožni motor
dober, pripravljen takoj za vožnjo, montiran v sredini kolesa, s kolesom vred prodam za 2800 Din. — Bled, Cankarjeva cesta štev. 47.
18971
«Peugeot» auto
štirisedežen. skoraj n o v, naprodaj na Glincah, Tržaška cesta 6 — Gospodar-ka pisarna Tribuč. 15992
Več avtomobilov *
Ford». »Peugeot*, »Puch Renault*, «Benz», malo rabljenih, ugodno naprodaj pri A. Lampretu v Ljubljani, Dunajska cesta £t. 22 19118
Tovorni avto
dobro ohranjen Torino Fiat 2'itonski. 33 HP in 2 motorni kolesi BSA.2 'It HP in Struco. l*/4 HP poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 19059
Maline kupuje
Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica £8, Spodnja Šiška.	19132
Malinovec
in 9 vrst finih sokov nudi poceni »Brezalkoholna produkcija*, Ljubljana. Poljanski nasip 10.	19160
Hiša s pekarijo in specerij. trgovino
na lepem prostoru v Metliki poceni naprodaj — ali jo dam v najem. Cena po dogovoru. — Pojasnila daje J Vukšinič. Metlika št.
1 18767
Enonadstr. hišo
v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 16 proda za Din 80.000 Ana Rantaša, Studenci pri Mariboru. Aleksandrova -esta 47. Pojasnila daje dr. Cremošnjik v Gornji Radgoni. 19046
Enonadstropno hišo
z 12 sobami po 6/6 m2. 7 shramb po 5/5 m' velikosti in 170 oralov zemljišča, v Jablanici štev. l pri Ilirski Bistrici v Julijski Benečiji (Italija) prodam za 60.000 lir. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 19027
Restavracijo
dobro idočo. s tujskem prometom, v industr. kraju blizu mesta oddam. Naslov oglasnem oddelku Jutra 19119
Trgovino
ali papirnico ia trafiko — majhno, dobro idočo. na prometnem kraju v Olju ali bližnji okolici kupim Ponudbe z navedbo cene pod »Trgovina* na podružnico »Jutra* v Celju. 19w70
Malo trgovino
v sredi mesta oddam. — Istotam sprejmem pripros:o sažno dekle ca stanovanje.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19074
Knjigoveznico
prodam ali oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	19101
Delavnico
pripravno za mizarsko obrt oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	101G1
Posestvo
pripravno za vsako obrt, ležeče eno uro od Ljubljane, ob deželni cesti, prodam radi selitve. Pojasnila v zadrugi Lipa, Št. Vid nad Ljubljano.	]9flS5
Trgovski lokal
primeren za mešano trgovino, iščem v trgu ali večjem kraju na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal 168». 19168
Gostilno v Mariboru
v neposredni bližini glavnega kolodvora, na najbolj prometnem prostoru, dobro idočo. dam v najem Vprašati pri podružnici »Jutra* v Mariboru.	1S960
Auto Austro Fiat
Sestsedežni, 24 HP, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru p°d »S L. 274».	1S959
Hišo
r prometni ulici, najraje v Mariboru nripravno za obrt kupim, lod.noo Din plačam takoj. — »Franko*. brivec. Zagreb, niča 110. 19076
Veliko gostilno
s kegljiščem, dobro idočo mesarijo z vsemi pritiklin*-mi, gospodarski ji poslopjem. konji govedom, prašiči, lepimi vrtovi. 2 vozovi za 10.10 in 500 kg ter mnogo drugega proda tr? bolezni Pukl, gostilničar in me«ar, Pobrežje, Cesta t-.> Brezje 4.	190-19
Gostilno v najem
iščeta zakonca brez otrok z osebno pravico in kav. cijo.. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gostilna 91».	1^091
Mlin in žago
na_ vodni pogon, oddam v najem sposobnemu mlinarju in Žagarju Stanovanje na razpolago. Informacije daje T'an Furlan. Dol. Logatec <2-	19075
Pekarno
oddam v najem za 8000 Din St*B»rina nizka. — Zagreb, Selsk» cesta 17». 19077
NE NAJCUP, temveč ekonomičnost in vzdrževanje voza je najslavnejše. To Vara pa garantira samo najstarejša evropejska
avtomobilska znamka
katera izdeluje za naše cestne razmere najprikiadnejše modele in sicer 5/12 HP, z
2 in 4 sedežema, med tem dvosedežne potniške vozove (takse proste). Nabavljata i sttoški takega avtomobila niso večji onim motocifcla s prikolico. — 9/2S HP, 5-sede-žen s karoserijo, katera se da popolnoma zapreti (Alhveter), 11/35 HP, 5- in 6-sede-žen. Peugeot ima do danes edini svetovni
rekord najmanjše vporabe bencina. — Nešteti jugoslovenski vozači so najboljša referenca za kvaliteto teh vozil. V Vašem lastnem interesu je, da si pred nakupom ogledate naše modele. Vse tipe so dobavljive promptno od skladišča Ljubljana. Generalno zastopstvo: O. 2UŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. II.
/Unummju
2 sobi in kuhinjo
Ui.-ra za takoj, nikakor pa ne oa periferiji mesta. Po-ou-lhe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Zračno 21».
1S9Ž1
V Kranju
T nori hiši v I. nadstropju oddam v najem za dobo 2 let lepo
stanovanje
ia	Din mesečno. Ob-
stoji iz 6 sob, kuhinja, kleti 1 .T souporabe pralnice. Avto garaža na razpolago. — Več pri lastniku Franc Majdič. Kranj.	19024
Stanovanje za dijaka
U boljše hiše iščem za prihodnje šolsko leto. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod značko »Stanovanje 21».	19021
Solnčno stanovanje
▼ drugem nadstropju. £sob
m pritiklin takoj oddam. K?>lov v oglasnem oddelku «J litra.	19020
Stanovanje
obsfoječe iz 6 sob > pritiklinami oddam, Nasloo v oglasnem oddelku »Jutra«.
1S863
Stanovanje
v centru mesta, obstoječe iz 2 sob. kabineta in pritiklin poceni, zamenjam za večje. Ponudbe pod značko .Zamenjava stanovanja, na oglasni oddelek »Jutra«.
15781
Mlajšo dijakinjo
sprejmem za prihodnje Šolsko leto na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18849
Opremljeno sobo
oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek 18773
»Jutra«.
Gospodična
dnevno odsotna, išče sobo blizu glavnega kolodvora Ponudbe na restavracijo na Dunajski cesti 31. 19159
Dijaka
iz boljše hiše sprejme boljša družina na hrano in sta.-novanje. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 19131
Sobo
za 1 ali 2 osebi, 6 posebnim vhodom od«Ia 1. julija na Dunajski cesti 17/111 L. K obal.	19157
2 mlajša dijaka
sprejme na hrano in stanovanje starejši zakonski pax brez otrok. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 19154
Sobico
čirto in rračno, s posebnim vhodom, išče boljša gospodična. ki je res dan odsot-za takoj ali pozneje. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek < Jutra* pod «Snažno S0». 19130
Na stanovanje
bi vzpia gospo ali zakoniki par. Naslov v oglasnem oddelku *Jutra». 1913S
Stanovanje
Prodam delež na veliki stanovanjski hiši sredi mesta. Kupec ima pravico do veli-k »za Čtirisohnega stanovanj;? s pritiklinami. — Cena 1:V>.0<>0 Din. — Ponudbe na ojrbriii oddelek «.Jutra» pod <Ugodna priložnost 50».
19150
Stanovanje
cobe in kuhinje oddam v podnajem. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 19135
Stanovanje
pohe in kuhinje iščem za Julij — vzamem -tudi v Kožni dolini. Ponudbe pod »Znkonoa 9» na oglasni oddelek «Jutra*	19109
2 opremljeni sobi
z uporabo kuhinje oddam čez poletje nad Otočaml. Dopise na naslov: Šolar
Marija $p. Dobrava, poŠta Todnart.	19063
3 sobe in kuhinjo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19172
Opremljeno
stanovanje
S sob oddam za 3 mesece. Potem stanovanje na 'razpolag. Ponudbe pod Šifro <1. julij 89* na oglasni oddelek «Jutra».	19189
Stanovanje
? sob. kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov v o grl. oddelku «Jutra». 19176
Stanovanje
kuhinj* in 2 sob, za drž. kolodvorom zamenjam enakim v mestu ali na periferiji. Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra* pod šifro ♦Zamenjava takoj 94*.
18994
Svetlo sobico
oddam gospodični mesta. Naslov v oddelku «Jutra*.
sredini gla<nera 18989
Prazno sobo
ali majhno stanovanje t3 zakonca Ponudbe pod «Jul?j - avgust* na oglasni oddelek «Jutra>	18663
Lepo sobo
s posebnim vbodom oddam p 1. julijem. Vzamem tudi zakonca. Naslov v ocrlas. oddelku «Jutra». 19010
Sobo
p prostim vhodom in plfk-tri?no razsvetljavo iščem. Don:>e na oglasni oddelek <Jutra* pod «ŠmIja G>
189%
Sobo z 2 posteljama
po možnosti e -ouporabo kuhinje iš^em « t. ali 15. julijam Gr^ro tudi izven ippf*a ali na periferijo — fVnjen« ponudbe z navedbo rev* na oglasni oddelek «J'i?ra» pod <Mirno in solidno 58*	18858
Prazno sobo
s «our*orabo kuhinje išč*»m. Ponudbe na oerlas oddelek «Jiifra» fK>d «Takoj 99*
19099
Lično sobico
s {.»pft-iohn oddam čez po-let'> v vili pod Rožnikom r r-o o<krho Na razpolago kopalnica, vrt. telefon — Pr>nn,i^e na ocrlas. oddelek «Jutra> pod ?ifro «Ro?nik».
19072
Prazno sobo
iiče samec za takoj. Po nudbe na oglasni oddelek <Jutra> pof] <Takoj 37».
19137
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19139
Dijak
iiče stanovanj« ta Šolsko leto 1927f'28 i sicer v bližini obrtne Sole. Ponudbe t natančnim naslovom tn na« vedbo cene na oglasni oddelek cJutra* pod značko »Marljiv 40».	19140
Opremljeno sobo
parket Lrano, z elektriko, ev. z vso oskrbo oddam s 1. julijem solidnemu gospodu. Cena zmerna. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.
19129
Veliko, hladno sobo
oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	19108
Sobe v Grazu
oddaja Slovenka za daljši ali krajši čas. Naslov pove oglas, oddelek cjutra» pod c988>.	---
3 dijake
nižješoke. realce, sprejmem v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
19107
Sobo
s prostim vhodom išče gospodična v bližini Vodma-ta, event. b souporabo kuhinje. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra« pod šifro »Vodmat«.	19124
Opremljeno sobo
z 2 posteljama in uporabo kuhinje iščem ta 20. junij v sredii mesta. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cSt. 200».	19122
Mlajšo dijakinjo
sprejmem za prihodnje šolsko leto v zračno sobo v bližini pošte. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.
19115
Dijakinjo
iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje in hrano v Mariboru. Naslov pri podružnici cJutra* v Mariboru 18900
Opremljeno sobo
zelo zračno, s posebnim vhodom takoj odda Tinka Bergant, Sp. Šiška. Janševa ulica 8.	19055
Sostanovalca
sprejmpin takoj Naslov v oglasnem oddelku cJutra«.
19068
Dijaka
sprejmem v bližini	obrtne
šole. Naslov pove	oglasni
oddelek <Jutra>.	19111
Opremljeno sobo
takoj oddam v Ilirski ulici št. 19/11, dc^no	19086
Lepo, solnčno sobo
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra>.
19177
Prazno sobo
separirano. z uporabo kopalnice takuj oddani. Naslov pove oglasni oddelek < Jutra*.	19054
Več	abonentov
sprejmem na dobro domačo hrano	v Rožni ulici 29/1 — levo. 19053
Samostojen
posestnik, 45 let e!ar, z dobro vpeljanim obrtom, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok, tudi % dežele z nekoliko premoženjem, v starosti od 80 do 40 let, katera bi imela tudi veselje do gospodinjstva. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod cPosestnik v mestu*.	18874
Gospod
mirnega in blagega značaja želi v svrho ženitve znanja z gospodično, ki bi imela veselje in zmožnost za gostilno ali trgovino Resne ponudbe na oglasni oddelek c Jutra* pod ddeal S2>.
19007
Mlad gospod
želi radi pomanjkanja poznanstva resnega znanja z mlado gospodično do 24 let Resne ponudbe pod značko cMirno življenje 21* oglasni oddelek cJutra*.
19121
Ador!
Nerazumljivo. Zmešnjava. Prosim uovo šifro. Riagi-ram samo lastnoročnemu dopisu na stanovanje.
19052
nt. 1. ra.
Prosim_ oprosti nezaupa njii —'kaznovana sem preveč. Mučiš me brez usmiljenja. Tvoja.	19028
Gospodična
vajena gospodinjstva, izobražena in z nekaj dote, želi znanja s samostojnim gospodom v starosti 30 let. Le resne dopise s poinim naslovom na oglasni oddelek cJutra* pod šifro »Nova sreča*.	19056
Dva gospoda
v starosti 34 in 38 let — prvj (a) mali posestnik in trgovsko naobražen, drugi (b) boljši obrtnik, se želita takoj poročiti z gospodičnama ali vdovama s goto-
vino od (a) 60—80.
t gc
i, (b)
od
30—50 tisoč Din, ki jih rabita v svrho prevzetja trgovine. — Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod značkama »A pogum* in cB hvaležnost*.	19037
Vdova
brez otrok, stara 50 tet, premožna posestnica s dobro obrtjo, išče v svrho takojšnje ženitve moža, ki ima 100.000 Din kapitala Id ne gleda na lepoto, nego na lepo ravnanje, dobro srce in lastni dom Trgovci imajo prednost. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko cMirno življenje 60*.	19057
Višji uradnik
z večjim premoženjem, se želi poročiti z istotako go-spico ali vdovo Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod »Sreča in ljubezen*. 19067
Slovenko
zdravo, od 30—40 let staro, z nekaj premoženja, tudi vdovo z enrm otrokom, želi poročiti dobrosrčen trgovec, hišni posestnik srednjih let. z enim otrokom. Cenjene ponudbe s sliko, ki te vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sretna bodočost*.	19030
Vdova s pokojnino
in nekaj kapitala želi zna. nja s starejšim višjim drž. uradnikom, ki si upa s finim nastopom in blagim srcem obuditi v menj upanje do spoštovanja in iskrenega prijateljstva. — Eventuelno oristopi kot drnžabnica v lobro idočo trgovino s trafiko. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Idealno življenje*
19182
Trgovec
34 let star. z lastno trgovino, dobro vpeljano in čistim kapitalom, želi resnega raanja s trgovsko na. obraženo gospodično, ki bi imela res veselje do trgovine. Premoženje ni predpogoj, temveč pridne roke in blago srce. Ponudbe s sliko, ki se na željo vrne. anonimne v koš, na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Srečo Iščem 1894» Tajnost aila trgovska no-meracija	19173
Sobo
oddam za prihodnje šolsko leto s predsobo in vso oskrbo dvema dijakoma iz dobre hiše. Naslov v n?l oddelku »Jutra». 19073
Opremljeno sobo
za 2 o«ehi. lahko zakonski par. oddam v Jenkovi ul. št. 18/1.	15078
Prazno sobico
v sredi mesta, z vso oskrbo
v hiši oddam takoj Naslov pove oglasni odde'ek cJutra*.	19097
Dijakinje
v popolno oskrbo sprejme učiteljska družina. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
19094
Sobico
zračno 'n na lepem razgledu. po nizki ceni oddam takoj osebi, proti predplačilu. — Krulc, Reber 15/a.
19162
Mlad brivec
29 let star. Hrvat, z obrtjo v lastni hiši, se želi radi povečanja obrti oženiti s 22—281etno gospodično. — Prednost imajo frizerke. — Dopise s Bliko na oglasni oddelek »Jutra« pod fifro • Frizerka*.	19163
Tm~
Katera
Ljubljančanka
pridna in poštena bi se hotela seznaniti s solidnim 38Ietnim gospodom z večjimi prihranki. Resne, ne-anonimne dopise na oglas, oddelek cJutra* pod šifro cZvestoba 30»	19144
Nataša
Ni življenja brf-z Tebe. Le v Tebi živi Tm 19105
Gdč. Ljubljančanka
vračajoča se 29 maja opolnoči. sedela v restavraciji Zidani most. usoda jo zasledovala skok iz vlaka pri Sisku. sporočite naslov na osrlasni oddelek cJutra* pod cSreča 1000*.	189731
Naj mi sreča mila bo
Daleč proč od tega 6veta čuvstvo moje me pelja, tja kjer iSčem jaz dekleta čuvstva nepokvarjen'ga.
Tja me vleče hrepenenje, kjer čutečnost je doma, kjer čutečnost je življenje, ki želim si iz srca.
To je moja fantazija, ki iz teh besed govori, ki pa je le sanjarija, k'tera se ne izpolnil
Katera cenj. Čifcateljio z večjim kapitalom, za trg. podjetje ali za drugo eksistenco bi bila vsled svoje neizmerno čuteče narave na to odločena, pisatelja teh vrstic osebno spoznati? — Samo neanonimne dopise, ker na druge se pred koncem t. m. ne more odgovarjati, so naprošeni pod cčuteče življenje* na ogl. oddelek cJutra» v Ljubi Jani.	19029
Gospodična
ki ee je peljala z elektr. železnico 9. fc. ro ob 8-uri in 20 min. zvečer in odšla v cLeoninum», prosi gospod, z očali, ki je vstopil pri pošti, vljudno za naslov alj sestanek. Odgovor na oglasni oddelek cJutra* pod «Resno vpra^ Sanje*.	19104
Gospod
najboljših let, išče poznanstva i samostojno, simpatično. naobraženo damo. pošteno in mirnega značaja, staro do 25 let, ki bi mu pripomogla do lastnega do-movja. — Cenj. dopise, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubi dom«.	19061
Strahopetna zajčka
s kolesi, v skupni brutto-teži 55 kg, iščeta punčki v svrho ojunačenja. Potf šifro »Kmalu« na oglasni oddelek »Jutra*.	19084
Suzana
Čestitam! Ali nai verujem? Rk.	19170
Gospod
z dežele, 30 let star, dobro situiran in inteligenten, želi znanja z damo srednjih let, ki ima lastno stanovanje. Dopise pod »Razvedrilo* na ogl oddelek Jutra.
19065
Psa
nemškega ovčarja z rodovnikom prodam Florijanska ulica 13/1.	1S905
Krava mlekarica
s teletom naprodaj na Poljanski cesti 55.	19148
Klavir
prvovrsten (Flugel), zelo močnega jn čistega glasu, prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra.. 19194
Gramofon
z mizo, prav malo rabljen zamenjam za žensko kolo
v dobrem stanju. Na.sIov v oglasnem oddelku »Jutra*.
19147
Kanarinček
malo gol na glavi, jo ušel prošlo soboto. Pošten najditelj naj ga vrne proti nadgradi na Kongresnem trgu št. 10. pritličje, levo. 19143
Pljuča!
Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Din.
18430
Hotel Mil®
Luče v Sav. Alpah
priporoča izvrstno kuhinjo, sobe za tujce — pripravno tudi za letoviščarje — ter avto garažo	15095
Katera dama
vzame starejšega gospoda ; lastnimi mobilijami v dosmrtno oskrbo. Ponudbe na naslov, ki se izve pri ogl. oddelku cJutra«. 19112
Maserka
dobro izvežbana, se priporoča. Vpraša se pri Vodeb, Rimska cesta 2/1. 19081
Usmiljena srca
prosi invalid za staro obleko za 5 nepreskrbljenih otrok. Jerič Josip, Mekine št. 6, pošta Zatična, Dolenjsko.	19083
Mizarji, pozor!
Zamenjam šivalni stroj za 2 novi postelji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra: 19173
Pozor — kmetje iz Slov. goric!
Najboljše ribs olje iz dobro znane stare tovarne Tomaž Krajnc iz Frama se zamenja v zamenjalnicj žita in olja pri Reberniku v Močni (zraven gostilne Siker), po običajnih tovarniških pogojih Priporočamo se aa obilen obisk.	19181
Kot prevzemnik
posestva pristopim k ostarelima zakoncema brez otrok, ter jih prevzamem v dosmrtno oskrbo po dogovoru. Denar na roko. — Zmožen sem tudi trgovine. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prevzemnik 999».	18966
2 fantička
4 in 5 let stara, oddam za svoje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šfro »Dobrosrčnost«.	19003
Avto taksa
prične voziti z 21. junijem
v Dol. Logatcu št. 31
oddaljeno 5 minut od postaje. Se priporoča Alojzij Pokrivač.	19009
Knjigovodja bilancist
vešč tudi korespondence in vseh pisarniških poslov, z večletno prakso, dobrimi referencami, mlad, vojaščine prost želi primernega mesta pri industriji ali trgovini. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek „Jutra" pod »Vesten in zanesljiv/467"	6993a
Originalne barve.
matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cyklostil, specijalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri
LUD. BARAGA.
Ljubljana, Šelenburgova 6/1
Telefon št. 2980.	3
Automobiiisti in motociuilsti. Pozor!
Ako si želite največjega uspeha)
ako hočete gospodarskega obrata?
potetn zahtevane ti kovino „R '-Vernebler od
W STROHBACH Maribor Gos^os-a ulica n. 19.
Razpis.
Tvornica duvana v Ljubljani
razpisuje na temelju odo-brenja Uprave državnih monopola v Beogradu od 27. maja t. L IMBr. 8051
zgradbo novega hladnjača
pri tvornici duvana v Ljubljani potom direktnih ponudb. Stroški za gradnjo hladnjača proračunjeni so
1.	na tesarska dela in dobavo Din 65.600__
2.	na kleparska dela in dobave » 900.—
Ukupno Din 66.500.—
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobijo interes senti med uradnimi urami pri Tvornici duvana v Ljubljani. Po nudbe, opremljene s kolkom od Din 5.—, morajo izročiti po= nudniki v zapečatenem zavitku z oznako »Ponudba za zgradbo hladnjača« najkasneje do 29. junija t. 1. Tvornici duvana v Ljubljani.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v ce« loti pristaja na stavbene pogoje ter da bo položil, ako bo zgradbo dobil, 10 odstotkov kavcije od ponudene vsote.
Iz pisarne Tvornice duvana v Ljubljani
št 33840 od 1. junija 1927.	6535=a
Eau de Cologne
Ne veste li, kako se bodete obvarovali pred hudo vročino poletnih dni. Kadar vam omagajo udje in čutila rabite »Khasana Eau de Cologne«. Idealno sredstvo za osvežen,:e živcev. »Cha-sana Eau de Colosne« ie izredno močna kolinska voda. ki se dobro Drilagodi zanimivemu Khasana parfemu. V drazestaih steklenicah ie prav pripravna za potovanje Dr. M. ALBERSHEIM. Frankiurt a. M. — London.
aeeeeeeeeee©©o0(p©o0oee
Heifinatizeiri
izjava zahvalnosti.
G. dr. 1. Rahlejoru, Beograd, Kosovska 43.
Kako ljudi ovde mnogo pate od reumatizma, preporučila sfim Vas mnogima i dala im Vašu adresu. Naručila sam lek za više njih. Jedan seljak iz Mlake potrošio je više od 3000 kruua i rekli so mu lekari da mu nema spasa. Naručila sam mu V3Š lek RADIO BALSAMIKA i, hvala Bogu i Vama, ozdravio je. Isto tak-o i kovač Havidič nije mogao hodati, a pred nekoliko dana videli ga gde ide posve lepo. Juče sam poručila lek i za Ivana Skendera, a i za mnoge druge. Tkogod mi se požali da boluje od reumatizma, ja mu odmah napišem Vašu adresu. Za-što? Zato što sažalevam bednike, koji pate bolesni, a ovamo postoji tako dobar i koristen lek. Zahvalna s poštovanjem
Marija Butura.
Velika Gorica kot Zagreba, 14. I. 1924.	6810-a
Lek RADIO BALSAMIKA izradjuje, prodaje i razašilje po uzečem Laboratorija RADIO BALSAMIKA dra. Railejeva, Beograd, Kosovska 43.
Dobermana
črnega, 1 leto starega, proda Branko Palčič Škofja ulica 12	19169
Olasini
Glasovirje
In harmonije
ugtaiujem. popravljam «tro kovno ln eenol Tudi potu jeml Naročajte po doptšntsi O Jurasek. Ljubljana Wo!fova ulica 12.	40
„ORCO
ii
Harmonij
lahko že rabljen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Harmonij«.
19012
Gosli
50 let stare, izdelane od znanega ital. izdelovatelja L>Ki. Blasicha, prodam. — Resni interesenti naj javijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gosli*.
19077
J- Stjepušin, Zagreb
Jnrjevska ul. 5J priporoča oajbolje tamburice •trone oartitore. šole Is Mtale potreb IČLne ca vsa dasblla Odll tovan n* pa izložbi'
Standard švicarskih sirov. — Kvaliteta neprimerljiva. Tvorničarji: O. Roth & Co. A. G., Uster.
Zastopniki:
FR. SRDAR & CO., ZAGREB, Gjure Deželica Prilaz 79.
Telefon 14 - 56.
[□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnni-innnnni
hestle-ovo
°JEČJE BRAŠNO^
POTPUNA NUU » KEKOHVAuesCCMTE '
^ KAOOUB ALPO.SM tu"18'
>	oaifO w "
*UOST| C* niud« ___ hs»tb - komu	_
Za zdravje Vaših otrok je Ne-steljeva moka za otroke najbolj priporočljiva. •□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDDaDDnnncf
Zahtevajte prospekte ur
katere se prodajajo po ugodnih pogojih na mala mese-
I
KAVA
mora biti dobra — aromatična in kljub temu kot zdravilo veljati!
(Rujavi prozorni zavitki po 200 in 500 gr. so originalni in pravi).
Za naporne poklice, nervozne, srčno- .t želodčno bolne, pr: ostarelosti, za dojilje,
pri slabostih oo dol;;; bolezni!
MfcDO
■!MSP »»mi
Je prava zrnata Kava, prosu pri kavi ;a-ha.iajočih škodljivih delov ter vsebuje vse dragocene snovi, kakor popolni najfinejši kavin aroma, ker je iz naiiineiših vrst pripravljena. Ako Medo kave pri Vaš.-m trgovcu ne dobite, se obrnite na glavno zalogo 73	R Meznarič. Maribor, G!
trg 21	65?2-a
£na odpla- ^ čila.
Vse vrste n moške in * ženske uie, ® zlate, sre- "B brne. ^ 0 Jt
s
pS B C«
Prvovrstna železniška ura, priznana znamka S D. Ž.
Srebrne in niklaste ročne ure kakor tudi žepne.
X> 3
»O >
jO 3
E
3 CNJ
n
VENECIN"
je izredno učinkujoča voda proti
revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
Dobite zopet v vsaki lekarni Skladišče za g rosi ste:
ISIS d. d. Ljubljana.

Nikdar do danes še ni pojava novega avtomobilskega modela izzvala tako splošnega zanimanja kot baš novi model CHEVROLET--a 1927.
To je razumljivo, ker nikdar do danes, tako lepega in sigurnega avto« mobila z vsemi lastnostmi dragega lu--ksurijoznega voza, Vam ni bilo mogoče kupiti za tako nizko ceno. Zaprti peU sedežni modeli, s FISHER karoserijo, nedoseglijivi v eleganci.
Poleg mnogih manjših dodatkov in izboljšav, so novi modeli opremljeni še s sledečimi važnimi napravami: dve izbočene, vzdolž cele karoserije, novi masivni hladilnik, novi hruškasti reflektorji, novi, močnejši blatniki, sve-tovnoznana DUCO barva varuje trajnost sijaja in lepote zunanjosti karoserije pri vseh modelih CHEVROLET
Oglejte si novi CHEVROLET in pre-Iskusite ga sami!
Obiščite našega najbližjega zastop* nika ter prepričajte se sami o vseh navedenih kvalitetnih prednostih tega cenenega voza. Preikusite ga na cesti, pa bodisi na najslabši ali najstrmejši, povsod teče CHEVROLET enako lahko in prijetno.
Z direktno prestavo prevozite naj= strmejše klance. K naj živahnejšem pro»
C H E
«AUTO=OMNlA», Beograd, Kr. Aleksandra 11—13.
Sarajevo, Aleksandrova 68. Podzastopniki: Skoplje, Bitolj, Niš, Mo* star, Gruž in Peč.
metu Vam ni potreba menjati brzin. V klancih boste vedno prehiteli avtomobile, katerih cena je mnogokratno več* ja od Vašega Chevroleta.
Za ekonomičen prevoz
CHEVROLET
Izdelek General Motors, Newyork.
no delo mehanizma varuje filter za olje in čistilec "za zrak, s katerim so opremljeni vsi novi modeli. Menjalna naprava za brzine je najmo* dernejša in najdete isto samo na naj* dražjih avtomobilih. Hlajenje je izvrstno, delovanje zavor absolutno sigurno.
Vsaki del CHEVROLET,a je izde* lan za trajno in sigurno delo. Novi mos deli, opremljeni so z večjimi novostmi, tako z bencinsko uro, ključem za za; klepanje krmila in obenem vžigalne naprave itd.
Izdelan na solidnem temelju!
CHEVROLET*ov motor z od zgoraj krmljivimi ventili je že dolgo poznan kot siguren in vzdržljiv, a poleg tega je neprekosljivo ekonomičen. Dovrše-
CENE:
Touring, 5 sedežen,	56.000.— Din
Roadster, 2 sedežen	56.000.— Din
Sedan, zaprti	79.000.— Din
Landau Sedan, zaprti	79.000.— Din
Coach, zaprti	73.000 Din
V/-- tonski Truck Chassis	52.800.— Din
Touring Chassis,	42.000.— Din
Plačile olajšave!
V. <Sf M. Harem' Co.
Centrala in glavno skladišče rezervnih delov:
Zagreb, Kukuviceva ulica 30. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 12. Maribor: Podzastopstvo S. Kenda in drug.
«VEL.=AUTO» Dušan Zečevič, Novi Sad, Aleksandrova 6. Podzastopstvo: Subotica.
Vsi rezervni deli stalno na skladišču našega zastopnika.
Naibolia kvaliteta po najnižji ceni.
GENERAL MOTORS NE AR EAST S. A., ALEXANDRSA.
o
C)
o
C) C) C)
<1 O
O
QQ9Q0Q0QG0QQGQGQQG0QQQ
Prodaja realitet.
V konkurzno maso Odona ia Amalije K o u t n y spadajoče realitete, to so:
1.	tronadstropni trgovski hiši na vogalu Aleksandrove in Beethovnove ulice, pripravni zlasti za banko, zavarovalnico ali v druge poslovne svrhe, z obstoječimi trgovskimi in skladiščnimi prostori, ki so takoj na razpolago, sodno ocenjeni na 2,277.420 Din,
2.	enonadstropjia hiša v Sp. Šiški, Kolodvorska ul. št. 140, z zraven spadajočimi gospodarskimi poslopji in velikim vrtom, sodno ocenjena na 379.738 Din,
se imajo po sklepu upniškega odbora z dne 28. 5. 1927 prodati najboljšemu ponudniku s pridržkom odobritve po upniškem odboru in sodni odobritvi.
Interesenti se poživljajo, da vlože najkasneje do dne 20. 6. 1927 pismene, za 1 mesec obvezne oferte na roke upravnika mase dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani, kjer so tudi tečnejši podatki na razpolago.	6948-a
UPRAVA KOJiKLRZ.VE MASE.
s6©ee©eexpo0gx^0gxDe©©ee
161 a
Kupim
SKO!t vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrtkove^a lubja celega in drobljenega ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu piačilu Ponudbe na naslov:
Franc Osel, Sv. Peter v Savinski dolini.
nositi
Palma
znači
nikdar iskrivljeno
pete imeti.
tovarniško poslopje
na periferiji Ljubljane, pripravno za tekstilno, železno, elektrotehnično in drugo industrijo
prodamo takoi
eventuelno oddamo v najem.
Ponudbe na oglasni oddelek sJutra* pod »TOVARNA 250«.
Vsem fotoamater jem!
Gaslicht'
Bromide
»flUToir
Papir
ORIGINAL-
samotonujoči papir slavne angleške kakovost in marke, kakovosti in marke, -amotonnjoči papir slavne angleške
Poskusite, pa boste sigurno tudi Vi med oduševljenimi pristaši te znamke. Zahtevajte od Vaših fototrgovcev obširne brošure!
„SPECTRUM" d. d.
Inž. Kopista. Dubsky in Krstič, tvornica
ogledal !n brušenega stekla. LJubljana VII. Medvedova ul 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osjek. Sredlšnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih In oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.	82
i«

Stražišče pri Kranju
(na Gašteju),
opremljena je z novimi, modernimi črkami in materijalom. Izdeluje vse trgovske, društvene in uradne tiskovine.	6o29-a Postrežba toina in solidnai Cene konkurence >
Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki kakor tudi z brezplačnim proračunom
A, Janežič, Uubjjana
Florjanska ul. 14,
knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig.
0 ceneie
vsa naročila po meri in popravila pn
Franz Szantner
Ljubljana, Šelenbursova ulica 1
prvovrstna spe:ijalna izdelovalnica čevljev
za DbCntljioe in bolne noge
2o3
Neprijetne dlake!
[O licu ter žensko brado in brke odstranjuje brez bolečin s korenino neškodljivo m sigurno sredstvo «Rapidenth» br. I, Din 60. Neprijetne dlake po rokah in nogah na večjih površinah odstranjuje «Rapident»
br. II. Din 60 (Balzam za la£e». najuspešnejše biološko sred.tvo proti izpadanju las. prhljaju in srbežu, daje rast las. Din 48. — «Wibra» daje obrvim in trepalnicam lsp sijaj in porast ter jib barva temno. Din 40. — Jfcolde* dela lase valovite, trajne, proti deževju in vlagi, nadomestuje onduliranje. dela lase bujne. Din 40. — «Centi(olia> koimetični zavod
M. J. Hoj k a, Zagreb, Ilica br. 37. Zahtevajte brezplačne cenike in navodila! 54/TV
Kot prvo pomoč pri obolenju prašičev tet zabrasje-nja rdečice te je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspeino zdravilo
Sadnikarjev zdravilni prašek
zoper obolenje prašičev.
Io vedno učinkujoče aleopatično sredstvo, očisti prebavila in odvaja iz njih kuine bacile. Pospešu -tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih, pravo časno uporabljen, zabrani rdečico. — Previden reje* imej ta prašek vedno doma! — 1 zavoj 12 Din. 'l0 zavojev 100 Din. preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej, poštnine prosto — tlcer po povzetju. Izdeluje in razpošilja i natančnim navodilom samo
Lekarna Mr. Stanko Hočevar — Vrhnika itev. 98. V zalogi vsa druga zdravila
--------------— — — — —	_— — ■	— —»^^^mmm^m^mmmmmmm^——v zaiogi vsa aruga zars
Ilratate Franc Puc. Ixdaia za Konzoicii cjutra« Adolf Ribnik«. Za Narodno tiskarno tkL kot tiskarnaria Fran Jeieršek, Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vri s Ljubijaii